Amerikanski Slovenko List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. MILIJONSKI POŽAR V NEW Y0RKU. Dom “Equitable Life Assurance”-družbe zgorel in škodo cenijo na $6,000,000. 6 MRTVIH, 23 POŠKODOVANIH. V železnih shrambah vrednostni papirji, vredni nad bilijon dolarjev. New York, 9. jan. — Ogromno, iz marmorja in granita zgrajeno poslopje, ki je služilo kot dom “Equitable Life Assurance”-družbi, je danes zgorelo. Znamenit mejnik v zgodovini newyorških nebotičnikov in eno najvažnejših finančnih središč tega mesta so uničili plameni, šest ljudi je bilo pri tem usmrčenih in povzročeno škodo cenijo na približno $6,000,000. Dragoceni spisi, med njimi lastnoročno spisani životopis E. H. Harri-mana, dve dragoceni knjižnici, ki se bosta dali težko nadomestiti, je razdejal ogenj, in usoda $300,000,000 v vrednostnih papirjih in dragocenostih, ki so se hranile v železnih shrambah, ni bila nocoj še odločena, čeprav splošno upajo, da se pred ognjem varne shram be tudi res varne izkažejo. V sredi šču mesta nastali požar je popolnoma ustavil ves kupčijski promet, posebno v finančnem okraju. Poslopje, ki je bilo po svojem ime nitnem pročelju ena najlepših stavb spodnjega Broadwaya, je nocoj ogro men, kakor strašilo v noč štrleč kup velikih bolvanov, katerih glazurna pre vleka ledu in slane se iskri v električ ni luči. Najbolj znani odvetniki newyorški ki so imeli svoje pisarne v Equitable poslopju, so izgubili svoje delavnice in pismonoše bodo jutri zaman iskali poštnega naslova znanih finančnikov in čez Združene Države razširjenih že lezničnih družb. Požar, ki je nastal najmrzlejšega in najvetrovitejšega dne v letu, je nudil prizor, kakor ga spodnje mesto še ni videlo. Srce trgajoči prizori so se doigra vali vsak hip na raznih mestih in juna ška reševanja so bila neprestano opa žiti. Gasilci so imeli težko nalogo, ker je voda, vzbrizgovana na trda tla ali stene ali v ogrodje poslopja, sproti zmrzovala. Postranski tlak je bil polžek kakor ledišče in gasilci so morali nele plamene krotiti, sosedna poslopja ščititi ter ljudi in blago reševati, marveč se tudi boriti proti ostremu mrazu in vetru. Razun šesterih smrtnih slučajev, se poroča o treh pogrešancih, in 14 oseb je bilo težko poškodovanih. Pod razvalinami. New York, 10. jan. — Vrednostnih papirjev v znesku nad 50,000,000 dolarjev so danes spravili na varno iz ene od malih železnih shramb v torek zgorelega poslopja “Equitable Life As-surance’’-družbe. Trajalo pa bo še nekaj časa, predno si neumorno delajoči gasilci napravijo pot k velikim železnim shrambam, ki pripadajo “Mercantile Safe Deposit”-kompaniji in ki vsebujejo več nego bilijon dolarjev v državnih in vrednostnih papirjih. Preiskave, ki so se danes vršile, so pokazale, da železne shrambe niso poškodovane, in da so torej dragocenosti v njih popolnoma nedotaknjene. Posebni čuvaji tvorijo močno varnostno stražo okrog razvalin poslopja, da ne more noben neupravičenec blizu. Po površni cenitvi hrani “Equitable” vrednostnih papirjev v približni vrednosti $300,000,000 v svojem oddelku železnih shramb, rodbina Harriman $125, 000,000 in Thomas Ryan v svojem oddelku baje $100,000,000. Tudi rodbina Gould ima svoje vrednostne papirje tukaj zaklenjene. Truplo bataljonskega načelnika Walsha doslej še ni spravljeno izpod razvalin. Gorelo dva dni. New York, 10. jan. — Šele nocoj se utegne ogenj v Equitable-poslopju popolnoma pogasiti, čeprav obstajajo razvaline sedaj samo še iz enega nadstropja nad zemljo. Število mrtvih se na srečo ni povečalo in znaša šest; poškodovanih boljalimanj pa je bilo triindvajset oseb. Do varnostnih shramb bo mogoče priti seveda šele, ko se ogenj popolnoma pogasi; iste vsebujejo vrednosti v znesku $1,200,000,000. Ali se iz razvalin dvigne nova, sijajna stavba, še ni določeno. Stavbišče je najdragocenejša lota v mestu New Yorku, 'in že več let leži v mestnem, stavbnem uradu načrt, zgraditi na istej 62 nadstropij visoko poslopje,, ki bi stalo $25,000,000. Poslopje bi bilo 200 čevljev višje nego Metropolitan-stolp. Lorimer kot priča. Washington, D. C., 9. jan. — Sena tor William Lorimer je danes nastopil kot priča, da izpove v svoji lastni zadevi. Bilo je to prvo zaslišanje senatorja kot priče, odkar je senat odredil preiskavo dogodkov povodom volitve senatorja illinoiškega. Ta dogodek je privabil vsepolno radovednežev, in posebno ženske so napolnile odborovo sobo, kjer se je vršila razprava. Sodnik Elbridge Hanecy je stavil Lorimerju, ko je ta nastopil kot priča, tehtovito in popolnoma splošno glaseče se vprašanje: “Ali ste kdaj komu kaj plačali za Vašo izvolitev senatorjem?” “Nikdar,” se je glasil odgovor Lori-merjev. Sodnik Hanecy je ponavljal potem isto vprašanje v raznih besedah, imenujoč osebe po imenih ter navajajoč kraje in čas. Vsakikrat je odgovoril senator: “Nikdar.” Gospod Hanecy je razvil sliko političnega položaja ob času izvolitve Lo-rimerja za senatorja. Podrobno je razpravljal splošni politični položaj in razmere med strankami. Iz taktike Hanecyjeve med današnjo razpravo j sklepati na to, da bo guvernerja De neena obdolžil, da je napeljal politic no spletko, vsled katere je bil bivši se nator Hopkins poražen JOUET, ILLINOIS, 12. JANUARJA 1912. CARNEGIE ZASLIŠAN, BIVŠI KRALJ JEKLA. Kako prodajal Morganu svojo družbo za jeklo in dobil zanjo $420,000,000. MR. SCHWAB KOT MEŠETAR, Govorice o nesramno visoki ceni g. Camegie zavrača. Baltimore. Washington, D. C., 9. jan. — De mokratična deželna konvencija se bo vršila v Baltimoru in otvorila v torek dne 25. junija, in sicer v orožarni pe tega polka; v tej dvorani je prostora za 12,000 ljudi, in akustika je baje iz vrstna. Za demokratično konvencijo so se poganjala tudi mesta St. Louis, Chi cago, Denver in New York, a Balti more je zmagal. Neprevidna mati. Boise, Idaho, 9. jan. — Ga. R. Mc Gee iz Buhla je svoje otroke v starosti 3, 5 in 6 let zaprla v stanovanju in se podala na neko zborovanje. Hiša se je užgala in starejša otroka sta preža lostno zgorela, dočim najmlajši še ži vi, a okreval bo težko. Jadikovanje materino je bilo presunljivo. Harry K. Thaw. New York, 9. jan. — Te dni se ima spet poizkusiti, da se Harry K. Thaw ki je ustrelil arhitekta Stanforda White, osvobodi iz državne blaznice v Matteawanu. Krut umor. New York, 7. jan. — Dvojen umor je bil danes odkrit v neki hiši na vzhodni strani, ki je v svojih posameznostih izreden in skrajno okruten. 80 let stari Isaac Tutterman in njegova 721etna žena sta bila najdena v svoji sobi umorjena; mrliča sta bila strašno pohabljena. Policija misli, da je bila stara dvojica trpinčena do smrti, in ker se ni moglo najti sprejemljivega nagiba za dejanje, se misli, da je bil zločin izvršen v verski blaznosti. Irci čuvajo svojo narodnost. Chicago, 111., 8. jan. — Irski klub Night of the Big Wind” je snoči obhajal svojo 73. obletnico. Kačih pet deset članov je bilo navzočih. Po izvolitvi novega predsednika, je neki član prosil dovoljenja, predložiti prošnjo Petra Bartzena, predsednika okraj nega odbora, za sprejem med člane. Zdajci je poskočilo pol tucata članov in protestiralo. “To je izključno irski klub,” je vzkliknil aid. John J. Coughlin. “Če dovolimo vstop osebam drugih narodnosti, potem se razruši naše društvo. Nasprotujem Bartzenovi prošnji. Dovolj je nemških klubov, tam naj se druži. Ta nemška društva ne pripuščajo Ircev, in mislim, da imajo prav. Svoji svojim!” — Za $1 pošljemo 25 Blasnikovih pratik. Naročite jih danes! “Največji” mož na svetu umrl. Bloomington, 111., 4. jan. — Leonhard (“Baby”) Gliss je bil danes najden v svoji hiši mrtev. Sosedom se je zazdelo čudno, da je bila hiša tiha in se Bliss ni dal videti. Obveščena policija ga je našla kot mrliča v sobi, napolnjeni s premogovim plinom. Bliss je bil v Združenih Državah in v Evropi dobro znan. Svoje dni je potoval kot “največji” mož na svetu s cirkusom Barnum & Bailey po vsem omikanem svetu. Meril je 6 čevljev in 4 palce, tehtal 540 funtov, in številka njegovega obuvala je bila 13. Pred leti je deloval tudi kot potovalni zastopnik neke tvrdke za kolesa. • Washington, D. C., 10. jan. — Andrew Carnegie je nastopil danes pred komisijo v preiskavo trusta za jeklo in je bil od predsednika Stanleya zaprisežen. Povedal je mnogo zanimivih podatkov o začetku svojega delovanja v jekleni obrti. Tekom zaslišanja je ostro šibal obstoječi bančni sistem v Združenih Državah in ga imenoval sramoto civilizacije (ali novodobne omike). Temu sistemu tudi pripisuje edino krivdo na panikah. G. Carnegie' je pojasnil, kako je' “Carnegie Steel Company” koncem 90. let prišla v posest petih šestink delnic “Oliver Mining”-kompanije. Ko je bil vprašan o posameznostih kupne vsote, je odgovarjal po ovinkih in izjavi! končno, da so mu številke neznane. G. Carnegie je bil vprašan po natančnejših okolnostih, vsled katerih je sklenil prodati svojo družbo korporaciji za jeklo. V daljšem govoru je g. Carnegie izjavil, da se je hotel že davno iznebiti svojih poslovnih skrbi, ko je prišel k njemu H. Schwab, ki je bil takrat pred sednik družbin, kot odposlanec J. Pier-pont Morgana in ga je vprašal, ali sc namerava umekniti od “businessa” in koliko da bi sprejel za svoj delež. “Povedal sem g. Schwabu,” je rekel g. Carnegie, “da sem pripravljen odstopiti, a da se more končna odločitev izvršiti samo v sporazumu z mojimi poslovnimi deležniki. ‘Bavil sem se takrat z načrti, uporabiti svoje bogastvo za trajne, sploš nokoristne naprave. G. Schwab je zagotavljal, da poslovni deležniki ne bo- Spet Delcasse Pariz, 10. jan. — Dosedanji pomor ski minister v ministrstvu Caillaux, T Delcasse, je bil po včerajšnjem odsto pu ministra vnanjih zadev J. de Sel vesa imenovan za njegovega nasled-nika. Dramatičen je bil prizor, ki je v vče rajšnjem senatovem odseku za vnanjL zadeve povzročil odstop de Selvesa, in povzročitelj istega je bil spet enkrat stari prekucevač ministrov Clemen ceau. Ministrski predsednik Caillaux je tajil, da so se vršila tajna pogajanja med Nemčijo in Francijo glede Maroka. Tedaj je Clemenceau poskočil in zalučal de Selvesu vprašanje: “Al hočete izpoved prvega ministra potr diti? ’ Po kratkem obotavljanju je od govoril minister vnanjih zadev, da ne more na to vprašanje ničesar odgovo riti, kajti da stoji med dolžnostjo, po vedati resnico in zastopati koristi svo je dežele. Koj po seji je podal potem de Selves ministrskemu predsedniku svojo ostavko Dober ulovek. Chicago, 111., 10. jan. — Prijet pod sumnjo, da je žepni tat, je 32 let stari Frank Halloway včeraj priznal celo vrsto izvršenih zločinov. Med drugim da je bil Halloway voditelj pri oropa nju banke montrealske v New West-minstru v Canadi, kakor tudi zavoda Panama Banking Company” v Panama City, Panama. Kacega pol milijo na dolarjev sta baje ta dva zločina pri nesla roparjem. Dva svojih tovarišev je ujetnik, kakor je mimogrede pripovedoval, tekom nečega prepira zaradi delitve plena ustrelil. Na razdelitvi blagajniških prostorov Panama Banking-kompanije v febru arju leta 1910. je bilo udeleženih baje šest malopridnežev. Pobegnili so Columbijo, kjer se je vršil omenjeni prepir, v katerem sta bila usmrčena neki Ed Schaeffer in razbojnik Burns. Pljučnica in jetika. Chicago, 111., 7. jan. — Štirideset odstotkov smrtnih slučajev v Chicagi lani so povzročile bolezni, ki bi se dale preprečiti, po včeraj izdanem naznanilu mestnega zdravstvenega depart-menta. Nečist zrak je glavni vzrok ................ teh preprečljivih bolezni. In “glavni do oporekali, in sporočil je g. Morga-1 vzr0*c smrti je pljučnica, bolezen ne-nu o najinem pogovoru. V kratkem ’rata" nnvi pi:„; času je spet prišel in rekel, da g. Morgan želi doznati kupno vsoto. Proučavala sva skupaj knjige in poročila ter se zedinila zahtevati 420,000,000 dolarjev, in g. Morgan je bil s ceno zadovoljen. ‘Zahteval nisem večje svote, in rad bi napravil konec govoricam, da sem zahteval nesramno visoko ceno in čakal, dokler je kdo plača. Stavil bi bil lahko mnogo višjo ceno, in sprejeta bi bila.” G. Carnegie je odločno zanikal, da se je njegovi družbi dovolil kdaj po pust (rabat). Končno je g. Carnegie izjavil, da je P ennsylvania-železnica zahtevala od njega prav visoke voznine, in samo to da je bil vzrok dolgoletnih prepi rov. Z grožnjami, da bo sam gradil železnice, da je to železniško družbo prisilil, privoliti mu sicer običajne voznine. Škof Scannell padel po stopnicah. Omaha, Neb., 8. jan,—Škof Richard Scannell od katoliške škofije v Omahi se je poškodoval, ko je padel po vseh stopnicah od prvega nadstropja v pritličje svojega stanovališča. Padel je vsled napada omotice ter se odrgnil po glavi, životu in rokah. Škof je v visoki starosti 75. let, a še dovolj krepak, da prenese zlo poškodbo, kakor izjavljajo zdravniki. Na Kitajsko. Washington, D. C., 10. jan. — Bataljon iz 500 mož pehote odpošljejo Združene Države na Kitajsko, da se udele’ži straženja nad železnicami. Tako je želel amerikanski poslanik Calhoun po razgovoru z zastopniki ostalih velevlasti. Vrednost rudnin v Alaski. Vrednost rudnin, v Alaski spravljenih na dan izza početka tamošnjega rudokopstva leta 1880. do danes, znaša čez 206 milijonov dolarjev. Zlata se je spravilo na dan samo v letu 1911. vrednosti $17,150,000. Vrednost na dan spravljenega bakra tudi raste od leta do leta. V pravih Združenih Državah zavzema Nevada sedaj prvo mesto, kolikor se tiče produkcije zlata. California spravlja sedaj na dan več petroleja, nego vsaka druga država v Uniji, ali katerakoli dežela na zemlji, —leta 1910. nič manj nego 73,010,560 sodov. Pastor obsojen na smrt. Boston, Mass., 9. jan. — Pastor V. T. Richeson, ki je v soboto priznal svojo krivdo umora svoje prejšnje ljube Avis Linnell iz Hyannisa, je bil danes obsojen na smrt v električnem stolu. «Usmrčenje se ima izvršiti v tednu po 19. majniku. Richesonov odvetnik je rekel, da se v kratkem predloži prošnja za milejšo kazen guvernerju Fossu in da se vse ukrene v dosega dosmrtnega zapora namesto u-smrčenja. čistega zraka,” pravi naznanilo.” Pljuč niča je presegla vse druge bolezni v uničevanju človeškega življenja, zahtevajoč 4,929 žrtev v dvanajstih mesecih. Jetika je bila na drugem mestu s 3,726. smrtnimi slučaji.” Ti dve bolezni nečistega zraka sta torej usmrtili 8,655 prebivavcev v Chicagi v enem letu, kar kaže malomarnost in brezbrižnost Chicažanov glede zraka, ki ga dihajo. Vseh smrtnih slučajev v Chicagi je bilo lani 32,672. Nova država. Washington, D. C., 8. jan. — Prva kongresnika države New Mexico, republikanec George Curry in demokrat H. B. Ferguson sta bila danes med ploskanjem svojih uradnih bratov zaprisežena. Predstavil ju je poslanec Sulzer iz New Yorka. New Mexico je v soboto predsednik Taft povzdignil v državo. Pot do uspeha. Kakor pravi Samuel Smiles, angle ški pisatelj, je pot do uspeha povečini v naših lastnih rokah. Odvisen je od oblasti nad seboj, od čuta dolžnosti, od varčnosti. Temu želimo dodati, da tudi zelo zavisi od dobrega zdravja in od znanja, kedaj in kaka zdravila so rabiti. Dovolite, da omenimo tukaj slučaje, v katerih naj se uživa Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. Takoj vam olajša izgubo slasti, slabo prebavo, zapeko, kolcanje, težave po jedi, naglo oslabelost celega telesa, glavobol, razdražljivost in nevralgijo, nekatere vrste revmatizma, nečisto o-bličje. Koristno je pri drobovih boleznih, ker ustvarja zdPavo slast in krepi organe v prebavljanje dovoli hrane. Ohrani vam zdravje. Uspeh je potem v vaših rokah. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Krasen stenski koledar po pošti za 10c. DR. SUNJATSEN KOT VOJSKOVODJA. OBLETNICA. Ozrši se na imenik naših mnogobrojnih predplačnikov in naročnikov, vidimo, da jih je res krasno število. Vsaka slovenska naselbina je častno Predsednik Ijudovlade kitajske ob- j zas<°Pana. Mnogi bi mislili o neka-enem nadpoveljnik republikan- I ler,lh kra^ v AmeriI kjer ima umetniška rod-zunanjega ministra. Sin nekdanjega blna, SV0J® prostore. Vsi člani druži-našega zunanjega ministra, grof An- ,ne’ katerih last je bil pes, so jokali, drassy, je pa objavil daljni članek v '° so Pasl° dušo vrgli v grob. Po-Neue Freie Presse”, ki zelo svari greb Je ve!jal 250 dolarjev, pred morebitno avstrijsko-laško vojsko. Andrassy hoče morebiti s tem Jolietska novica, člankom dokazati, da je sposoben in _ UmrIa je v sredo popo]udne ob da bi rad postal zunanji minister. Ja- dveh v svojem domu ob North Bluff ko pesimistično in naravnost grozeče st. gOSpa Kolmanca, stara kacih 40 let se pa izjavljajo o trozveznem razmerju in sicer po operaciji prsnega raka, ki bivši laski ministrski predsednik Luz- jo je mučil že kaka tri ,eta Po, u. zati in znani poslanec Barzilai. Na žaloščenega soproga zapušča petero drugi strani pa Lahi trozvezo hvalijo. otrok> od katerih šteje najstarejši Andy Znana hinavščina! — Značilno je, dah; ]et a najmiajij 4 leta. potem trj se zadnje case zopet močno pojavlja omožene sestre v tej deželi (čema • teženje, da bi se zbližali Avstrija in umrla) tri v stari domovini Po. Rusija. Rusi imajo zdaj zopet oprav- greb bo v soboto dopoludne (Več o ka na Daljnjem Vzhodu in v Perziji. tem prihodnjič, ako se nam naznani.) Ob takih prilikah so Rusi vedno za sporazum z Avstrijo. Mi smo seveda s celim srcem za avstrijsko-ruski sporazum in za dogovor z Bolgarijo, ker bi taka ententa velikobolj varovala naše velike balkanske interese, kakor pa trozveza. Smo pa tudi za to, da se spoprijaznimo s Srbijo, koder so pametni in razboriti politiki zadnje čase vednobolj za prijateljsko razmerje z Avstrijo, kar se je v zasedanju skupščine precej opazilo. — Italiji pa je treba odločno in moško reči: Ali zares in odkriti zavezniki, ali pa — | sovražniki!) Judje gospodarji na Ogrskem. Budimpešta, 7. jan. — Baron Filip Orosdy je bil z kraljevskim odlokom imenovan za dednega člana ogrske gosposke zbornice. Podelitev dednega članstva je v tem slučaju posebno znamenita, ker je baron Orosdy prvi Jud, ki je dosegel tako odlikovanje. Čudna oporoka. Neki K. Strong v Lake Geneva, 111., je določil v svoji oporoki, da njegove zapuščine v znesku, 4,000,000 dolarjev ne smejo razdeliti prej, dokler ne mine 25 let po smrti njegovih pravnukov. Najmlajši njegov pravnuk je star sedaj dve leti. Vsakdo bi moral imeti svojo lastno Blaznikovo Pratiko n prestopno Mo 1912 Pošljemo jo z«a 5c. Imamo veliko zalogo. Pošljemo jih po več: 25 za $1.<)<>, 50 za $2.00 in 100 za $3.50. Naročilom je pri- dejati plačilo vnaprej. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., - Joliet, III Joliet, 111., 10. jan. — V naši cerkvi sv. Jožefa je bilo v lanskem letu 176 krstov, 40 porok in 69 pogrebov. Iz te kratke 'statistike je razvidno, da naša slovenska fara lepo raste in še razvija v zdravem razmerju: saj je bilo lani 107 več rojenih nego umrlih. Obenem pa' je razvidno iz gorenjih številk, da se naša naselbina čimdalje bolj amerikanizira: priseljenci izumirajo, in množi se novi zarod, ki bo v doglednem času popolnoma zavladal v fari — pa v kakem duhu? To je važno vprašanje, čegar rešitev je odvisna predvsem od šolske vzgoje. Od naše župnijske šole je odvisno, ali bode naša mladež spoštovala tudi svojo materinščino, ali ne. Od naše šole je odvisno, koliko časa ostane naša naselbina slovenska. Na šolo našo nam je vsem obračati največjo pozornost, če hočemo, da ostanejo naši otroci — amerikanski Slovenci: in to bi morali hoteti, če se le količkaj zavedamo svojih dolžnosti kot Slovenci. “Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." — Mraz. Uprav sibirski mraz smo imeli zadnje dni, da tacega ljudje skoro ne pomnijo. Na krilih mogočnega severozapadnika je prišel do nas zadnji četrtek, ko je prvikrat v tej zimi kazal toplomer več stopinj po‘d ničlo. In petek je bil še mrzlejši in sobota ni zaostajala, a zadnjo nedeljo pa je bil menda najmrzlejši dan tega leta: IS stopinj pod ničlo! Snega je med tem časom le nekoliko zapadlo, drugače je pa nebo vedro in čisto, da se nam sobice lahko smeje, ko trepečemo v mrazu. Sicer pa ni tako hudo ne! Pravijo, da je bilo leta 1867. ali 1868. cele tri tedne 20 pod ničlo, in da je bilo po farmah vsepolno zmrznjenih psov in drugih živali. In še nekaj let poprej je na Novega leta lomastil blizzard po vsej deželi in nagromadil snega do streh. Torej so nekdaj bolj trpeli, nego mi zadnje dni. — Požari. Petero požarov je bilo v 24. urah med najhujšim mrazom v Jolietu in več gasilcev je bilo boljali-manj poškodovanih, med njimi naš rojak Frank Ambrozich, ki se je ob nekem ognju vsula nanj razbita steklovina, a ga je na srečo rešila čelada resnejše poškodbe. Skupne škode so požari napravili $21,450. — Rojak Jos. Kovač je obhajal božične praznike in Novo leto v Jolietu, a se koncem zadnjega tedna vrnil v mrzlo Severno Dakoto na farmo, kjer se nahaja že več let. — Družba sv. Mohorja. Do dne 15. februarja bode sprejemal Am. Slovenec udnino za Družbo sv. Mohorja in jo potem takoj vposlal v Celovec. Kdor se torej želi vpisati v Dr. sv. Mohorja, naj prinese ali vpošlje udnino brž ko je mogoče, da ne zamudi, ker mu potem utegne biti žal, kakor je bilo marsikomu lani. Saj znaša udnina samo $1. reci: en dolarček! In kaj se nam obeta za ta denarček? Tako lep književni dar, kakor ga slavna Družba svojim udom še ni poklonila doslej. Jeseni namreč dobimo za leto 1912. sledeče knjige: 1) Zgodbe sv. pisma, 18, ali zadnji zvezek. 2) Koledar Dr. SV. M. za leto 1913., in sicer zopet s popolnim imenikom udov. 3.) Slovenske balade in romance, t. j., razne pesmi o bojnih in drugih viteških činih, pesmi, ki so ljudstvu po svoji vsebini se zanimivejše, nego lani izdane “legende’’; seveda, s krasnimi slikami. 4.) Podobe iz misijonskih dežel, II. zvezek. 5.) Slovenske Večernice, 66. zvezek. 6.) Zgodovina slovenskega naroda, II. zvezek, to je knjiga, ki jo je vse slovensko ljudstvo že dolgo pričakovalo in potrebovalo. Kdor doplača 50c, t. j. skupaj z udnino $1.50, dobi še: 7.) Razne povesti, in 8.) Cerkveni molitvenik. Torej požurite se, rojaki, in nikarte zamuditi priložnosti z odlašanjem! Kar precej prinesite ali pošljite udnino — in ne bo vam žal. _ — Po 59. letih postal državljan. “Politika je gnila, ali ni je zastave na svetu nad zastavo Združenih Držav,” je izjavil William Sampson, ki je tu v ponedeljek dobil svoj zadnji naturali-zacijski papir. Sampson je živel v o-kraju Will devetinpetdeset let. Prišel je semkaj kot deček z Angleškega. — $100 za pet piščet. John Kingston iz Camp Crooka, S. D., je plačal $100 H. R. Templetonu iz Jolieta za štiri kokoške zvane “buff rock pullets’ in enega petelinčka; vseh petero piščet je dobilo nagrade na jolietski kurji razstavi. Union Depot”. Vsled mrzlega vremena je začasno ustavljena gradnja zveznega kolodvora, ki je sicer dovršena že do strehe. Ta bo iz cementa. Že sedaj je videti, da bo novi kolodvor krasna stavba in mestu v ponos. — 'Anton Bodiselič, 1106 N. Broadway, je v nedeljo zvečer čistil svoj revolver in se pri tem obstrelil v nogo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa. . “ Naf' vnanji študentje so v nedeljo končali božične počitnice in spet odšli: George Lopartz, Joe Nemanich in Eddy Stukel v St. Viateur’s college pri Bradley, 111, a Clarence Stukel v Quincy, 111. Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Benko Mike, Dudas Andro, Filipovič Miloš, Kral Jožef, Turk Juro. New York City, 4. jan. — Gospod urednik: •— Prvič držim pero v roki v novem letu... Spomini minulega drve drug za drugim v duši mojej, spomini lepi, sladki, a i nelepi in grenki! Ker ne verujem v predestinacijo, ne pričakujem od življenja več, kakor nam isto nuditi more in zadovoljen sem z grenko, pa i s sladko — kavo. Irj bilanca prošlega leta? Pozitivna je vsekakor in onih, ki so tako srečni, da so našli pod sklepno črto ugoden plus, ne zavidam, ker jih je maio, sploh pa moderen človek, ki se je otresel vseh predsodkov in je vrgel raz se glupo kontrolo, na lapalije o kakih bilancah — ne misli. Rimljan pravi v treh besedah vse: Dum spiro, spero — dokler diham, upam! In on ni bil moderen — ker je živel prezgodaj — v starem veku. In vendar najdemo mi novega veka moderni ljudje pri njih in v njih solatium nostrum, če nas slučajno factum kleti vdari in podere na tla. Kal nade poganja v naših srcih vedno, po zimi in po letu, ne da se jej priliva... Vstanemo zopet, živimo m upamo. V areno so jih prignali — v žrelo levpv in leopardov, prignali bitja s srcem v prsih, z nado v duši — ljudi! In trepetali niso — zrli so smrti v oko, padali pred Cesarjem na kolena in “Ave Caesar, morituri Te salutant” je bil njih zadnji breznadni pozdrav — v življenju. Arene ni več, in suženjski trg je prazen. .. Koliko nad je strl in pokopal človek? In ipak, porajajo se novi ljudje z novimi nadami. Izginjajo leta, in po-zdravljaje novo leto nam zatrepeče duša, zardeči lice, vsplapola srce — v nadi! Stiskamo si roke, poljubljajo se sladke ustnice naših milih in želimo si mnogo, mnogo sreče ob — novem letu. — Minula je vrsta lepih dnij in prično se zopet dnevi proze. Tolaži pa nas zavest, da se oni zopet vrnejo, živimo torej zopet v — nadi! In homo sperans Vas, moj urednice, prvega pozdravlja! Naša newyorška kolonija? V soboto je bila veselica “Slovenije” in v nedeljo sv. Frančiška. Posečeni sta bili baje jako dobro in danes mi je žal, da nisem mogel tje, bil sem predaleč in aeroplanov — ni! A dotakniti se moram rane, ki nas vse že dolgo boli. Vsi govorimo o slogi, medsebojnem skupnem delovaju, bratski vzajemnosti in vendar živi v naši sredini gospod, ki nas ovira v tem stremljenju. Zakaj branite ljudem k veselici “Slovenije”? In zakaj vlečete iste čez River v Hoboken k — ptujcem? “Slovenija” ima svoja načela in v naši koloniji ni društva, kjer bi vladala toli nekaljena harmonija kakor baš v “Sloveniji”! Bodimo pravični in posnemajmo jo! Kdaj bo že enkrat izginil prokleti fanatizem iz gotovih slovenskih prs?!? O ideji samostojnega slov. podpornega društva sem Vam že pisal. Ideje ni več, tu je fakt! Skeptikov ni primanjkovalo — prvi sem bil jaz in vendar me zdaj veseli, da se je to društvo ustanovilo. Zakaj? Stvar sem si razlagal pb svoje. Strinjati se nisem mogel, ker se mi je absurdno dozdevalo, vstanavljati k o-smim podpornim društvom deveto sub titulo “samostojno”. — To bi škodovalo napredku že obstoječih društev in to vendar ni naš — cilj. — Informoval sem se o stvari pri podpredsedniku g. Pogačniku. — Tako da! Morda se stvar najugodneje reši v enem dnevu “sama ob sebi” in v New Yorku bodemo imeli društvo, na katero bodemo zrli s ponosom! O stvari dalje prihodnjič. Naši “Buergerabendi” so se nekako razpršili. Uncle nas. je zapustil, Roman mu je sledil in mi ostali smo se razšli in daleč smo drug od drugega.— In dolgčas je! Slovenskih pevskih vaj tudi ni in lepa naša pesem — sanak spava... Tri gracije imamo v New Yorku, g. urednik, tri prave slovenske gracije. Da vidite samo eno, zgubite srce in dušo v en mah! In,šle so — kam? K Rockefellerju, vsaka po en tisočak. Pardon, niso šle, hotele so iti in kjer bi jaz tudi rad vsaj enega dobil, jih prosim, da me pravočasno povabijo, rad pojdem z njimi in računaje na gornjo vsoto, “ri-skoval” bom “care fare” za vse in črnec pri denarnem magnatu tudi dobi svoj “tip”... K takim potentatom se namreč težko pride in mazati se mora pri vsakih vratih. Iz Cincinnati je prišel k nam rojak in živi med nami. Srečen je, ker je delaven, marljiv in ima dobro ženko. — Tamkaj je našel dragocen molitvenik in ker takih siromaki nimajo, ga je morala zgubiti najmanj kaka milijonarka. Naslova v molitveniku ni in sedaj naš rojak že sedem let moli in prosi Boga, da to milijonarko najde... Cul sem tudi o nekakih zrakoplovnih akcijah — in delničarji se gotovo nekje drgljajo, ker so zidali brez fundamenta v — zrak. Morda pa je vrednost akcij z novim letom poskočila — želel bi jim od srca! Nekaj dubijoznih eksistenc tu vege- tuje, ki se spotikajo nad mojimi dopisi. — Reči mi je le-to, da se mi resnično dozdeva, da so oni “gospodje” brez moje navzočnosti krave pasli in ker nisem na pašniškem “parketu” vzgojen, jim tudi v njih “duru” odgovoriti ne znam. Sploh pa: Quod licet Jovi, non licet bovi. — “Man munkelt” o vstajenju, bolje rečeno o rojstvu novega slovenskega časopisa v New Yorku. Delničarji se iščejo k temu podjetju prav intenzivno, manjka še samo (!) denarja, uredniki itak rastejo na hruškah. Pišočemu te vrste se je hkrati porodila misel in vprašanje: Zakaj ni naš “Amerikanski Slovenec” že davno dnevnik? — Kolikor sem do sedaj spoznati mogel med Slovenci, simpatizu-jejo mnogi z njim in list je tudi urejevan, da mu mora svoje priznanje izreči vsakdo. Želeti bi bilo, da se oglasijo dopisniki in naročniki in glasno izjavijo svoje želje in misli o tem vprašanju, pa da vidimo potem, kaj pravite na to tam pri Vas v Jolietu. O hrvaško-slovenski alianci sem Vam hotel pisati že zadnjič. A gradiva se vedno nakopiči toliko, da se nehote kaj prezre. Naj omenim o tem danes. Spominjate se mojih poročil o hrvaškem koncertu, pri katerem so sodelovali tudi vzgledni Slovenci? Gotovo! In vendar se je našlo par duševnih in splošnih ničel v bratskem prijateljskem taboru, ki nam Slovencem to zaslugo oporekajo. Nek mažaroinsr-bojedec nas nazivlje s ptujci, ker nismo prosili njega hrvata, da sodeluje. Njega in par drugih bi brcnil, da bi jih prav hitro h...č vzel. — Obljubljam jim svečano, da se srečamo tudi v “Zajedničaru” te ondje razgovarat čemo se hrvatski. Tolaži me zavest, da sem storil svojo dolžnost kot Slovan in priznanje veljakov. Onemu gospodu iz Zagreba danes odpuščam, ker se je nekdaj čudil mojemu želodcu. — Ledino orati na narodni njivi, je grenko in nehvaležno delo in če panslavist sanja o spojenju dveh najbližjih plemen Hrvatov in Slo vencev, ni grešil. Ves kulturni slovanski svet nas Slovence itak nazivlja: planinske Hrvate... Če bi Vodnik — Marko Pohlin — Bleiweis iz groba vstali in brali našega Meška, Finžgarja, Dr. Šorlija, bi se vrnili v grob s prepričanjem, da so brali ptuj jezik, ali (consequens sim!) narečje. — Dovelj! Čujte samo še veselo vest! Te dni se je zaročila naša gdčna. Janja Jakše z občečislanim, vrednim Hrvatom gospodom Ivanom Nekič ml. G- I. Nekič je iz jako vgledne obitelji in v družabnem življenju obče priljubljen. Njej kot zavedni Slovenki in zvesti prista-šici “A. S.” naše iskrene čestitke! — Gospa Frances Fabjan pa opusti tukaj gostilno ter se vrne v Pittsburg, Pa., kjer poseduje lepo domovje. Do slovenskega “koncert-tourne-ja” je sicer še dobrih par mesecev, vendar pa se odbor v to svrho v nedeljo sestane in določi potovalni in koncertni program. In takrat se vidiva in spoznava tudi midva, moj urednice in takrat se bodete svojski prepričali tudi Vi, da nas je malo, aT smo ljudi! — Zdravo! Ivan Adamič. Aurora, Minn., 5. jan. — Rojak Ant. Kromar, ki je pred sodiščem bil te dni spoznan krivim umora prve vrste, bo poslan v drž. jetnišnico v Steelwater, Minn. Kromar je pred par meseci zaklal salunarja, Max. Arko, bivšega sa-lunarja na Aurora, v njegovem lastnem salunu. Rojaki, tu je spet eden žalosten vzgled vsem onim, ki ne vedo kedaj imajo dosti pijače. Piti in se krepčati je dobro, a upijančevati se, je pa veliko zlo, za to glejmo, da bomo tudi pri pijačii gledali na to, da ne zapijemo poleg novcev tudi svojega razuma. Biwabik, Minn., 8. jan. — Poroča se iz zaupnih virov, da se bo začelo spet stalno delo v tukajšnem Kellogg rudniku nekako od 15. t. m. do 1. feb Ta rudnik bo dal dela kakim 200 delavcem. Bil je zaprt že od meseca oktobra. Buhi, Minn., 5. jan. — Naš pomožni šerif, rojak Pašič, je imel te dni precej sitnosti. Uloviti je hotel nekega človeka, ki je ustrelil nekega Šveda, med tem ko je isti hotel pobegniti iz Hib-binga v Chisholm. Ker se je zmračilo ga ni mogel ujeti. Lov se bo seveda nadaljeval. Rojak Pašič je precej pogumen mož za svoj poklic. Calumet, Mich., 4. jan. — Mladi rojak John Stefanec se je podal iz počitnic zopet v Milwaukee, Wis., kjer se izobražuje v Marquette vseučilišču. — Rojak Mat. Grahek je prestal svojo bolezen in se hitro krepča. Želimo mu popoln povratek ljubega zdravja. — Naša calumetska občina je brez vsacega dolga, tako poroča občinski tajnik J. A. Russell. —Zimo imamo precej občutno. Včasih se skrči živo srebro do 30 pod ničlo. Če pa delamo v jami, se čutimo kot poleti. Cleveland, O. — Cenj. g. urednik Am. Slovenca! Prosim vas, ako je mogoče, da natisnete v predale vašega lista ta dopis, kateri bi naj bil javno razglašen slovenskemu narodu širom Amerike, ker si mislim, da s tem dopisom bom rešil nesreče marsikatero družino bodisi v Ameriki ali pa v stari domovini. Slovenci, zapomnite si slučaj, katerega smo imeli že v Cleve- landu z več družinami; ker pa ravno na isti slučaj lahko naleti še marsikatera družina bodi si v eni ali v drugi državi, torej Slovenci širom Amerike, pomislite, ali je tukaj kaj resnice ali ne, in prišli boste do prepričanja. Torej dragi čitatelji, naj vam vsaj nekoliko razjasnim o nesrečnern slučaju, kateri je zadel eno družino doma iz Vrhnike. Bil je reven mož brez svoje strehe, ni mogel živiti svoje družine doma, ga je revščina prignala v Ameriko; da bi laglje skrbel za kruh za svojo družino, prišel je sem. Bil je nekoliko mesecev tukaj in je prišel do njega neki srbski agent, kateri ga je zmotil v neko angleško “inšurenc”, kateri mu je z lažnivim napeljevanjem obljubil tako pa tako in toliko časa, da ga je zmotil. Čez par dni mu je prinesel “policy” ves drugačen kakor je obljubil, in ta pa ni znal brati, da bi videl, koga je plačal in za koga naprej plačuje. In čez par mesecev potem je mož bil ubit od vlaka in družina bi bila morala dobit $800. In potem smo s težko mujo dobili $100 z “lojarjem”. In takrat ko je bilo treba rajnkega pokopati, se je izrazil manager, da ga naj vržejo v jezero, in ne na katoliško pokopališče. Torej predragi moji, zakaj imamo mi slovenska društva in jednote? Ali bi ne bilo boljše biti član slovenskih društev, kakor pa čifutskih “inšuren-cev”? Ali ni nam vse eno plačevati tu ali tam? Ali je še kedaj kedo slišal, da je drugi narod boljši za nas, kakor pa naš slovenski narod? Torej, dokler se mi zavedamo, da smo Slovenci, je naša sveta dolžnost tudi podpirati slovenske organizacije, pa ne bo treba hoditi nobenemu okoli “lojarjev”, da naj iztirja dedščino po očetu ali materi. Zapomnite si, da “inšurenci” niso za nas kakor slovenske jednote. Prosim vas, kadar pride kakšen Slovenec iz stare domovine, podučite ga, naj pristopi k slovenskemu društvu, ker naš narod nima še dosti skušnje v tem. Torej tisti, kateri skuša, je nesrečen in sicer družina, ker ne dobi tistega, kar bi imela dobiti, ker naredijo izgovor, da je bil rajnki si sam kriv smrti. Dragi čitatelji, kedo pa more povedati, kakšne smrti boš umrl? Torej, zakaj imamo mi slovenske organizacije, jednote, na primer K. S. K. Jedno-to, katera je danes največja slovenska organizacija v Ameriki, katera šteje že čez en četrt milijona dolarjev v Jed-notini blagajni? Torej v to Jednoto bi priporočal vsakega Slovenca, čeravno kakšen pravi, da “je ne mara, ker je katoliška.” Torej ravno v tej zadevi želim nekoliko pojasniti. Torej predragi čitatelji! Odkar so začeli prihajati Slovenci v Ameriko, to je sedaj prvi rod, in ako se mi ne bomo zadržali tako kakor smo podučeni od svojih starišev, potem pa še manj pričakujte od svojih otrok, kateri so tukaj rojeni. Koliko jih je že danes v Ameriki, da ne pogleda svojega očeta in ne matere, katera je toliko prestala, predno ga je spravila na noge, da si služi svoj kruh; in kedar bi imel kaj pomagati starišem, pa jih še ne pozna ne. Ako je pa ravno kakšen Slovenec, da mu nikakor ni všeč katoliška organizacija, pa naj gre v narodno: samo opustite čifutske ‘inšurence’! Verjemite mi, da to ni za nas. Tistim ni zamere, kateri pridejo šele v Ameriko, ker jim še ni stvar znana, ali dolžnost je naša, da jih podučimo. Torej Slovenci, kateri ste že imeli tak slučaj, dajte v javnost, da se naj ogibljejo Slovenci teh zapeljivih agentov. Ker je pa mnogo Slovencev, da so rajši v društvu, katero daje večjo bolniško podporo, torej v Clevelandu je sedaj nova organizacija S. D. Zveza. Ta daje tudi lepo podporo v slučaju bolezni ali smrti, je komaj eno leto odkar je ustanovljena in danes že šteje okoli 500 članov in članic, ima že čez 1500 dol. v svoji blagajni, to je lep napredek slovenske dobrodelne zveze. Ta zveza daje 7.00 dol. bolniške podpore na teden in $300. dol. smrtnine za en dolar na mesec. In sicer zveza je ustanovljena samo za državo Ohio. Torej kateri še niste pri nobenem društvu, sedaj imate lepo priliko, da pristopite v društvo bodisi v eno ali v drugo. Pri tem ga ni izgovora. Vsak izmed nas, dokler ima zdrave ude in zdravo srce, tudi lahko postane član vsaj enega društva. Da ne pride preveč obširno, naj končam ter v začetku novega leta želim vsem Slovencem v Ameriki srečno novo leto! Tebi, list, pa obilo uspeha! John Zulich, gl. pravdnik K. S. K. J. in predsednik št. 1 S. D. Z. Ely, Minn., 7. jan. — Vse gorovje v okolici je pokrito z belimi kapami, pa vlada sicer ojstra zima, da skoraj nam bi čik v ustih zmrznil. Delavci kar tekamo domov, da se ogrejemo pri starki peči. Delavske razmere se dosedaj niso poslabšale, le novodošli težko zaslužek dobijo. Gg. čitateljem iskreni pozdrav! Ivo Težak, Box 429. Ely, Minn., 5. jan. — Pri letni seji slovenskega dvora kat. borštnarjev št. 1027 so bili izvoljeni sledeči uradniki: P. Bukovec, nadborštnar, Jos. Švajgar, podborštnar, Leonard Slobodnik, finančni tajnik, J. Matkovič, zapisnikar. Eveleth, Minn., 7. jan. — Tukajšna irska kat. cerkev je bila nekoliko poškodovana z ognjem, ki se je pokazal danes popoldan. Ker so bili ognje-gasci precej urni je bila povzročena le mala škoda, do $500.00. Forest City, Pa. — (Konec dopisa z dne 11. dec.) Vse je tiho, vse molči. Že čez dva meseca čakam, pa nič ni. Tako mi pridejo te besede na um in mogla sem jih zapisati in zakaj? Ko se je konvencija K. S. K. Jednote začela in med tem ko se je vršila in prebiram list Clevelandska Amerika in vidim tam zapisane kandidate za različne urade v Jednoti in berem dalje, pa vidim tudi, ko pravi, da bo čast za clevelandsko naselbino, če dobita dva iz njih srede poslana moža na konvencijo urad v Jednoti. Res je že čast za eno naselbino, če dobita urad dva moža pri največji slovenski organizaciji. Ali obrnimo se pa zdaj nazaj na našo malo naselbino Forest City, Pa., pa nimamo samo enega ali pa dva iz naše srede, ampak kar tri, in vsi trije so tudi člani enega in istega društva, društva sv. Jožefa št. 12 K. S. K. J. Ali ni to čast in ponos za društvo in za vso to malo naselbino? Posebno je pa čast za te tri, ki so njihova imena tukaj: Glavni tajnik Mr. J. Zalar, novoizvoljeni duhovni vodja Rev. Jo- sip Tomšič in novoizvoljeni zaupnik Mr. M. Muhič. Pa naj bi to ostalo tiho? Ne, in nikdar ne! To mora priti v javnost. Kaj tacega se še ni moglo pisati, mislim, iz nobene naselbine; izvzet je le Joliet. In to bi skoraj smela trditi, da je tako bilo še dosedaj vedno. Tu se vidi, da so gotovo imeli na konvenciji vsi delegati zaupanje do teh že prej imenovanih mož; zakaj če bi bili videli, da niso sposobni za to, ne bi jih bili volili. Zato smo lahko ponosni tudi mi vsi Slovenci in Slovenke tukaj na .to, da imamo take može med nami, posebno pa še društvo sv. Jožefa zre lahko s ponosom nanje, ko ima kar tri svoje člane v uradu Jednote, kajti morebiti se še dosedaj nobeno društvo ni moglo ponašati s čim ta-cim, izvzemši Joliet in pa začetek Jednote. Ali če je pa že bilo kje kedaj zdaj v teku desetih let, kar je postala Jednota prav močna, pa prosim v ime-I nu društva, da se mi naznani. Prosim pa člane društva sv. Jožefa, da mi ne zamerijo, ako sem to omenila. Ravno tako naj mi oprosti Clevelandska Amerika, jaz tudi tega lista ne maram žaliti s tem, jaz sama sem tudi naročnica tega lista, zato so mi pa tudi vsi jednaki v tem, samo v plači ne, ko moram za nekterega več plačati. No, g. ur., kaj pa Vi? Vem, da že potihem se jezite: “Saj sem vedel, da ne bo konca.” No, pa “žiher” tudi na glas vpijete v ti jezi, saj Vas ne bom slišala, samo da ne pokažete temu dopisu pota v vaš uredniški koš, pa o-staneva še prijatelja zanaprej. No bom pa naredila temu kot huda letina dolgemu dopisu konec; vem, da pravite: “Oha, ali vendar veš tudi Ti za konec?!” Zdaj pa želim vprvič vsem Slovencem in Slovenkam sploh in drugič Vsem mojim prijateljicam in prijateljem (sovražnikov pa tako nimam) in tretjič tudi Vam, g. ur., in četrtič tudi A. S. srečno novo leto! Vsem želim dobro v novem letu, vsem možem in ženam veselo ih zadovoljno življenje, vsem fantom pa dekletom pa sladki zakonski jarem v predpustu. S pozdravom Mary Špec. Hibbing, Minn., 4. jan. — Ker je bilo preveč življenja v hiši Mike Krpana v tukajšni okolici, za to so policaji imeli njegov dom na sumu. Zadnji teden so pa vdrli v hišo in pronašli, da ima tam navadno “blind pig” oštarijo. Bil je kaznovan za globo $64.00, katero je tudi plačal. — Val. Stefanič je bil odveden v (Nadaljevanje na 8. strani(.) I Iz malega raste veliko! f g ........ £ T? peniônnet nroermrora Îa nprvvrrcrl iiva Alrr» vplit#1 impf t Irai 7A n Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po I 3%—tri od sto—3% ^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod ^ nadzorstvom zvezne vlade. * Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet i National \ Bank | JOUET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr.d«. ¡5, CHAS. C. PEARCE, kaiir S KREPKA, ZDRAVA PLJUČA z mnogo boljšim uspehom, nego oslabela pljuča, se upirajo prehladu. Kašljanje, izhrkavanje, težava v prsih in t ežko dihanje je vedno smatrati za znake oslabelih pljuč. Okrepite in očvrstite svoja pljuča. Uživajte Severov Balzam za Pljuča. (Severa’s Balsam for the Lungs) Dvoji velikosti: 25c in 50c. Zavarovanje življenja je bilo odklonjeno. mnogi na videz zdravi osebi, če je zdravnikova preiskava odkrila kako o-bolenje obisti ali jeter. Tako stanje odvrnete, ako’ o pravem času uživate Severovo zdravilo za obisti in jetra. (Severa’s Kidney and Liver Remedy) Porumenele oči in obraz, zabreklost pod očmi, pogostne glavoboli, omotičnost, mrzle roke in noge, bol v hrbtu, otekle noge in usedlina v vodi vedno naznanjajo potrebo tega dobrega zdravila. — Cena 50c in $1.00. “Nimam Slasti’ tako dostikrat tožijo ljudje, trpeči na neprebavnosti. Take nerednosti se odpravijo, slast se vrne in mnoge druge bolesti odvrpejo, če uživate Severov Želodčni Grenčec. (Severa’s Stomach Bitters) Cena $1.00. Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah vsepovsod. Ne vzemite drugih. Če jih ne morete dobiti v svojem kraju pišite na W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA litev, ki so se končale malo pred. Po-KRANJSKO. žarna bramba je bila čudovito hitro na mestu. Ženske so pridno prinašale vodo pod zvonik, moški pa naprej po stopnicah, in v dobri uri je bilo vse pogašeno. Kako je nastal ogenj, še ne vemo. — Požari ob Kolpi. Iz Adlešič 22. decembra: Danes ponoči okoli polnoči je zopet gorelo na Hrvatskem in sicer, kakor je bilo videti z Preloke, o-, koli Gradišča v župniji Bosiljevo ono-stran Vinice. • Požar je moral biti si- — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 18. decembra troje Slovencev, 25 Hrvatov in 30 Macedoncev, nazaj je pa prišlo 20 Hrvatov. — Vseslovenski sokolski dan bo leta 1913. v Ljubljani. — Grozen zločin na božični praznik. Ljubljanski "Slovenec” z dne 27. dec. poroča: Pri podružnični cerkvi na Gorici pri Leskovcu (župnija Leskovec) je bila kakor po navadi na božično jutro sv. maša. K sv. maši so prišli tudi bratje Franc, Anton in Janez Žaril, doma iz Vel. Mraševega pri Cerkljah. Med mašo se je začel mlajši brat Fr. Žani na koru prepirati z oženjenim posestnikom Meketom in mu pripeljal med prepirom tudi zaušnico. Meke potegne nož in težko rani žarna, ki ves s krvjo oblit zapusti kor. Žarn ima težke telesne poškodbe in se bori doma s smrtjo. Ko sta Anton in Janez Žarn zvedela, da je njun mlajši brat Franc težko ranjen, sta šla po maši za Meketom, na njegov dom, da bi ga stavila na odgovor. Tiščala sta v vrata in hotela na vsak način v hišo udreti. Meke se je nekaj časa ustavljal in upiral, nazadnje pa je potegnil za nož, odprl vrata in oba brata zaklal. Anton je ostal na mestu mrtev, Janez je pa umrl par ur kasneje po strašnih mukah. Trupli zaklanih bratov izkazujeta rane na prsih in trebuhu. Meke, katerega so orožniki odpeljali v Krško, trdi da je to storil v silobranu. JasnQst v to žalostno zadevo prinese šele sodnijska obravnava. Sedaj se pa še ne more reči, na kateri strani je krivda. Zaklana fanta so prenesli v mrtvašnico v Cerklje, kjer se je vršilo raztelesenje. Podružnica se je zaprla, ker je bilo na koru in po stopujicah vse polno krvi. — Slovenska Ljudska Stranka je nadalje zmagala pri občinskih volitvah na Trati v Poljanski dolini, na Planini pri Vipavi, v Črnem vrhu nad Idrijo, pri Devici Mariji v Polju, v Vodicah, v Velikih Poljanah, v Begunjah na Gorenjskem, na Dvoru, v Trnovem na Notranjskem, v Žužemberku, v Radoviči, v Vrblenjah, v Iški vasi, v Mavčičah, v Šmartnem pod Šmarno goro, v Studencu, v Igu in v Ribnici na Dolenjskem. —V mestu Postojni so pri občinskih volitvah sijajno zmagali pristaši na-rodno-napredne stranke. — Letina na Kranjskem. Po uradnih podatkih so lani na Kranjskem pridelali: pšenice 252,800, rži 98,800, ječmena 74,200, ovsa 117,900, turščice 116,900, ajde 45,200, prosa 41,300, sočivja 24,200, krompirja 1,443,400, pese (I) 200,000, repe (II) 383,200, korenja (I) 158,600, zelja 156,800, detelje 757,-400, krm. zmesi (I) 38,700, krm. zmesi (II) 78,600, mrve 4,432,600 meter-skih stotov in 226,000 hi vina. Ta števila so zaokrožena na 100. Števila do 50 niso upoštevana, nad 50 so. šteta za 100. — Podržavljenje dolenjskih železnic. Dolenjski slovenski poslanci (Jarc, dr. Šušteršič, Hladnik in Jaklič) .so vložili v državnem zboru dne 20. dec. predlog, naj se dolenjska železnica podržavi. Kakor znano, je večino gla-vinskega kapitala prevzela držaVa (5 milijonov kron), manjši del pa intere-sentje (1,200,000 K), dežela pa je prevzela za prioritetne obligacije v znesku 14 milijonov kron poroštvo za 4 odstotno obrestovanje. Doslej je dežela, ki nabira v ta namen poseben zaklad, sicer morala v posameznih letih nekaj doplačati, je pa dobila dotične vsote v“ letih z ugodnejšim uspehom vse povrnjene. Finančni uspeh dolenjskih železnic se ne more, zlasti če se primerjajo druge lokalne železnice v avstrijski državi, imenovati neugoden. Dejstvo, da so dolenjske železnice privatna last, je največ vzrok različnim pomanjkljivostim. Družba pač noče ničesar investirati, ne za boljše vozove, ne za nove postaje, ne za hitrejšo vožnjo, ker pričakuje, da prevzame država železnico v doglednem času. Nujno je pa postalo to vprašanje, ker se spomladi začne graditi železnica Novo mesto-Metlika kot podaljšanje proge Ljubljana-Novo mesto in bi bil promet na vsej progi oviran, ako se pravočasno ne izvrše nujno potrebne poprave. Zato je jako umesten predlog, vložen v seji 20. decembra,„ki se glasi: Vlada se poživlja, naj stori takoj vse potrebno za podržavljenje dolenjskih železnic in stvar tako pospeši, da bodo dolenjske železnice že podržavljene, ko se otvori belokranjska železnica. — Ižanska farna cerkev v veliki nevarnosti. V nedeljo 24. dec. zjutraj okoli pol 2. ure so šli župan Mencej Matija, Podržaj Jože in Železnikar Janez mimo farne cerkve proti domu. Zapazili so svetlobo v zvoniku pri uri. V začetku so mislili, da kdo uro navija. Ko pa je postajala svetloba vedno večja in je začelo po dimu smrdeti, so sklicali organista da je odprl cerkev, so šli v zvonik gledat, in videli, da pri uri že močno gori. Letele so po zvoniku že goreče deske. Začeli so zvoniti in ljudi klicati na pomoč. Ljudje so bili večinoma še po koncu radi vo- sedaj. Ni si mogel misliti magistrata brez Hribarja, kateremu je bil zvest in udan. Skoro gotovo so volitveni dogodki kolikor toliko vplivali na njegovo naglo smrt. — Aretovani agent. Dne 21. dec. je ljubljanska policija aretovala leta 1872. v Metliki rojenega Franceta Kambiča, o katerem bi se lahko reklo goste službe, redke suknje, kajti imel je veliko poklicev; nazadnje je bil agent, ki pa je že delj časa brez posla. Kambič je ponoči sumljivo stikal v hotelu pri “Lloydu” in “Avstrijskem cesarju”, ne da bi imel tamkaj'kaj posla. Ko ga je stražnik na Dunajski cesti aretoval, je skrivoma spustil na tla pismo, v katerem ponuja pomoč nekemu vojaški dolžnosti podvrženemu mladeniču, da ga skrivaj spravi v Ameriko. Stražnik je to opazil in pismo skrbno spravil. Nadalje je imel aretovanec pri sebi v katerem prosi ljubljanskega len, ker se je' videlo močno tudi pri nas, četudi je do nas več ur hoda in pismo, so vmes hribi in boste in leži Bosiljevo . knezoškofa za podporo. Tudi pod tre-dosti nižje od nas. Trajati je moral ] mi imeni ga je že "pumpal” za 50 kron, tudi več ur, ker so videli pri nas svit; kakor pravi sam, a mu je izpodletelo. še ob 4 zjutraj. Kaj natančnejega do ] Kambič je imel tudi reklame izselje- valne tvrdke “Anglo” v Baztju, ki kaj rada sprejema razne starosti ljudi, tudi če so še podvrženi vojaški dolžnosti, iz česar se sklepa, da je s to pisarno zvezi ter jih pošilja v Ameriko. Aretovanec je bil svoj čas v službi pri neki ljubljanski izseljevalni tvrdki, a se ni dobro obnesel. Potem se je pečal na svojo roko z izseljevanjem v Ameriko in bil obsojen raditega na 50 K globe, oziroma 5 dni zapora. Kambič ni imel v zadnjem času nikakega stalnega stanovanja in si je dal vso njegovo korespondenco pošiljati v nek ljubljan. hotel. Pečal se je tudi z drugimi stvarmi, kakor na primer s prodajo posestev in posredovanjem služb. Ker mu trdo delo ne diši, je radi tega postal dolžan po mestu razne manjše in večje zneske, saj živeti in dobro živeti je moral, a za tako življenje pa ni imel dovolj reelnih dohodkov. Dolžan je, kakor sam prizna, okoli 450 K, seveda trdi, da “bo” plačal, a menda ne posebno lahko. Posluževal se je pri tem kaj čudnih sredstev. Tako je poletju prišel v nek znani' hotel ter tam ppd tujim imenom dalje časa stanoval in se v stanovanju dobro mel, naposled je pa izostal, ne da bi bil poravnal dolg. Na podlagi teh okoliščin je policija brezposelnega Kambiča izročila sodišču, kjer je lahko brezplačno preživel lepe božične praznike! zdaj pri nas še ni znano. _ —-Iz Idrije. Ministrstvo je dovolilo rudarjem 25odstotno zboljšanje temeljne plače. — Kanomeljska, cesta se začne graditi prihodnje leto. — Za državno cesto iz Idrije v Logatec je določenih 180,000 kron, da se začne 1912 temeljito popravljati. —Kmečki oderuhi. Ljubljanski “Slovenec” z dne 20. dec. poroča: Pitanje prašičev ni bilo še nikdar tako drago; otrobi so bili poleti po 17 K 100 kg. Kmetovalci bodo pokrmili v svojo ško do žito, ker pa je preveč blaga, imajo prašiči vkljub temu nizke cene. Potem pa vpijejo o “kmečkih oderuhih”! — Zanimiv slučaj draginje. Iz Škofje Loke z dne 21. dec. poročajo: Ta teden je kupil mesar “Hren” od neke žene v Stari Loki prašiča, kilogram po 92 vinarjev. Zgovorila sta se tako, da bo ona od svojega prašiča vzela slanino nazaj po tekoči ceni. In res, ko je bil prašič slečen, sta slanino stehtala in izračunala, koliko imata eden drugemu plačati. Slanina je toliko znesla, da je morala žena dati mesarju za slanino svojega prašiča vse prašičevo meso zastonj in navrh še štiri krone. — Nam se zdi, da je ta slučaj mar-sikako draginjsko skrivnost odkril. — Sm,rtna kosa. Umrl je v Gradcu v 48. letu svoje starosti g. dr. Emanuel Jagodic, okrožni zdravnik v Tržiču; truplo so prepeljali v Tržič. — Dne 17. dec. je umrl g. Janez Gruden, posest nik v Jeličnemvrhu, star 51 let, znan radi svoje trgovine. — V Želimljah je umrla pri tamošnjem učitelju 781etna vdova ga. Ivana Gregorec. — Na Krki je umrl Jožef Strah, načelnik Orlov, star 20 let. — Umrla je v Ljubljani gdč. Angela Kuralt iz Kranja, kamor so truplo prepeljali. — V deželni bolnici je umrl g. Ivan Šelikar, trgovec iz Litije. — V Šeničnem pri Tržiču je umrla Rotija Janc, stara 70 let; služila je celih 55 let v isti hiši. — V Žužemberku je umrl c. kr. poštar v pokoju g. Josip Poka pl. Pokafalva v 69. letu svoje starosti. — V Ljubljani je umrl g. Karol Paichl, sin pokojnega zobozdravnika Paichla. — V Strugah pri Dobrepoljah je umrl Josip Golf, oče tamošnjega župnika, v starosti 79 let. — Na Dobrovi je umrla ga. Ivana Oven., žena mlekarničnega načelnika. — Amerikančeva sreča in konec. V Ljubljani je umrl 621etni Kočevec Andrej Mihič. 28 let je preživel v Ame riki ter je mnogo let preživel v mrzli Alaski kot iskalec zlata.. Pri tem si je pridobil nekoliko premoženja, a izgubil je zdravje in ko se je vrnil domov, pobrala ga je smrt. — Okolu 30,000 K je zapustil Ciril-Metodovi družbi v ljubljanski deželni bolnišnici umrli bivši dacar in gostilničar Ivan Fabijančič, rojen leta 1840 v Logatcu. Vse premoženje znaša 60, 000 kron, a je Fabijančič volil drugim društvom znatne vsote, katere bo morala Ciril-Metodova družba kot glavni dedič izplačati. Za ljubljanske reveže je volil Fabijančič 600 K, Sokolu, Či talnici in Narodnemu domu v Ljubljani po 1000 K, “Slov. Matici”, “Glasbeni Matici”, Zavodu za gluhoneme 'Zavodu za slepe po 500 K, za reveže v Ricmanjih, v okraju Senožeče in v okraju II. Bistrica po 5000 K, petim sorodnikom po 500 K, gozd v vrednosti 7500 K Valentinu Križaju, podoma če Terjavec, v Zaplani št. 26. Umrl je Fabijančič v dež. bolnišnici, samoten, zapuščen, za njegovo krsto pri pogrebu ni nihče stopal. Kakor čujemo, se nameravajo sorodniki proti oporoki pritožiti, češ, da jo je delal v zmoti ker sestro Marijo Furlan proglaša \ oporoki za umrlo, res pa je, da še živi. — “Zancek” umrl. Dne 19. dec. ob pol 3. uri zjutraj je nagloma umrl \ 64. letu svoje starosti ljubljanski magi stratni prezidijalni sluga g. Ivan Kavčič, ki je bil pod imenom Zancek splošno znan po Ljubljani. Rodom je bil Ljubljančan, stariši njegovi so imeli nekdaj slavno gostilno pri Virantu, kjer je bil na hrani g. Ivan Hribar. Ko se je Kavčič kot desetnik vrnil od vojakov, je tudi on postal gostilničar in imel dolgo časa gostilno v stari Ma yerjevi hiši na Sv. Petra cesti. Po tem so zanj prišli slabi časi in postal je magistratni sluga. Z varčnostjo si je tekom let prihranil nekaj premože nja ter si za jubilejno ubožnico zgradil hišo, v katero se je hotel preseliti, ko stopi v pokoj. Dne 18. dec., na dan volitve novega župana je bil silno raz burjen, raznim znancem je tožil, da Tavčar ni dobil vseh glasov, da se vidi, da “ne bo šlo”, da je bil Hribar vedno soglasno voljen in da bi bil tudi je izjavil, da je mladenič umrl vsled preobilo zavžitega alkohola. — Oče umoril sina! Piše se iz Do-lenjevasi pri Brežicah: Gostilničar Štefan Zorko v Dolenjivasi je prišel v prepir s svojim sinom, ko se je ta vrnil z dela domov. V prepiru je zagrabil oče kuhinjski nož ter ž njim zaklal svojega sina. — Samoumor. Obesil se je dne 21. dec. ob 7. uri zjutraj na celjskem ma-j gistratu v uradni sobi magistratnega j tajnika magistratni sluga Planinc. Za- j pušča dvoje nepreskrbljenih otrok in ženo, od katere je že bil dalje časa ločen, ker je huda pijanka. — Bratomor. Iz Celja z dne 22. dec. se piše: Brata Andrej in Anton Cetina v Št. Petru v Sav. dolini sta bila že dalj časa sovražna. Vzrok za to je bilo pač surovo obnašanje Antona na-pram bratu in starišem. Te dni je med njima zopet nastal prepir, ker je oče izjavil, da bode predal posestvo svojemu sinu Andreju, sam pa bode šel na prevžitek. Brata sta se nato o-stro sprla. Anton je z revolverjem dvakrat ustrelil na Andreja. En strel mu je predrl vrat. Poklicani zdravnik dr. Kunst iz Št. Pavla pri Preboldu je dal prvo pomoč, Antona so še isti večer izročili orožnikom, ki so ga odvedli k orožni sodniji v Celju. Andreja so obdržali v domači oskrbi in leži nezavesten. HRVATSKO. 4. __________I — Ban Tomašič — poražen. Dne 18. dec. so bile končane volitve v hrvatski sabor. Zaključek: popoln poraz bana Vse nasilje, vse nezakonitosti, ves terorizem, vsa sleparstva ter vsa druga nečuvena in umazana sredstva niso pripomogla banu Tomašiču do zaželene zmage. Komaj se mu je posrečilo spraviti malo kopico svojih mamelukov v hrvatski sabor. Izid volitev je sledeč: Stranka prava, 27 mandatov; koalicija, 24; vladna mažaronska stranka, 21; seljačka ali kmečka stranka, 8; skrbski radikalci, 3, m neodvisni klub, 1 mandat; skupno torej 83 man- datov. Iz petih volilnih okrajev pa nam volilni1 izid še ni znan. — Novi hrvatski sabor se baje sestane začetkom meseca februarja. — Belovar, 20. decembra. Tu je o-genj uničil poslopje 1. belovarskega mlina na par. Stropi vseh štirih nadstropjih so se podrli. Ogenj se je tudi sosednih hiš lotil. Nevarnost je, da se razširi na ves mestni del, v katerem je mlin zgrajen. Škoda znaša 1,300,-000 kron. — Profesor se je ustrelil. V Zagrebu se je ustrelil mladi, večletni profesor na gimnaziji v Sušaku Bogdan Lastavica. guuiiiHiimfnmsmniiiinflnnminiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiHHii g A. NEMANICH, preda. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, — Poboj. Malo pred požarom na Igu je napadel fanta Ivana Steblaj. iz Iga, ki se je vračal proti domu 171etni Anton Kraljič z Iga. Udaril ga je tako močno s kolom, da se je ta na tla zgrudil, skakal po njem, mu zadal z nožem tri nevarne rane na vratu in trebuhu. Menda sta imela ta dva fanta osebno sovraštvo med seboj radi neke punce. Ranjenca so odpeljali v deželno bolnišnico. ŠTAJARSKO '1 — Zopet sijajna zmaga. Na Remšniku. v okraju Marenberg, na strmem Radiu, trdno ob nemški meji, so dne 14. decembra zmagali pri občinskih volitvah v III. in I. razredu Slovenci. Po hudem boju so dobili tudi polovico II. razreda. Boj je bil res hud. Vs marenberški in podravski nemškutarji ter janičarji so se vrgli na Remšnik, a zmagal -je — Slovenec. — Savinjsko okrožje zveze sloven skih deklet je imelo dne 17. dec. svoj prvi občni zbor v Sv. Petru v Savinj ski dolini, in sicer v novem Društve nem domu. Zbralo se je okrog 500 deklet. Kot hišni gospodar je domači g. župnik dr. Jančič prisrčno pozdravil zbrane mladenke iz vseh župnij Sa vinjske doline, povdarjajoč, da so rav no domača slovenska dekleta mnogo pripomogla k stavbi Društvenega do ma. Predsednica okrožja M. Drev je v lepem govoru navduševala dekleta k izobraževalnemu delu posebno na go spodarskem polju. Zastopnik S. K. S. Z., č. g. dr. Hohnjec iz Maribora, je \ enournem govoru razpravljal o nalo gah dekliških zvez v zimskem tečaju. Na predlog g. Schreinerja iz Žalca se je sklenilo ustanoviti splošen pevski zbor iz posameznih zvez ter polagoma nabaviti skupne gledališke obleke in kostume za važnejše predstave, da se tudi revnejšim omogočijo večje gleda liške igre. Nazadnje so dekleta še zapela par lepih slovenskih pesmi ter se potem razšla s trdnim sklepom, delati z vso vnemo za to, da Savinjska dolina ostane krščanska in narodna. — V Žalcu pri Celju bodo postavili elektrarno. Naprava bo stala 50,000 K in bo za trg in ojcolico velikega pomena. — Slov. Bistrica. Opekarno nemške firme Lender je kupila češka firma R K. Ježek, tovarna poljedelskih strojev, Nemci zelo vzdihujejo v svojih listih ker se slovanska posest v Slov. Bistri ci vedno bolj množi. Reveži. — Smrtna kosa. V Jarenini je umrl dne 22. dec. g. Josip Slekovec, nadučitelj v pokoju, star 66 let, ki ima zaslu go, da je Jarenina sedaj središče narodnega gibanja v Zgornjih Sloven skih goricah; z duhovništvom je bil rajni v prijateljskem stiku. — V Mari boru je umrl c. kr. nadkomisar finan čne straže Franc Tuma, star 59 let. — Alkohol ga je umoril. Posestni kovega sina Franca Gajška iz Vrha pri Št. Juriju ob juž. železnici so našli mrtvega na cesti. Poklicani zdravnik —- Obsojen zaradi ponarejanja podpisov. Dne 16. dec. se je vršila v Celovcu porotna obravnava proti nadučitelju Martinjaku. Nadučitelj Martinjak je služboval v Medgorjah pri Celovcu, kjer je že težko plačeval svoje dolgove, nato je prišel za nadučitelja na Brdo v Ziljsko dolino, kjer je o-snoval čebelarsko društvo in druge stvari. Ker ni mogel izhajati s plačo, je priskrbel svoji ženi koncesijo za malo trgovino in gostilnico in bi moral vsled dolgov napovedati krido, a tega ni storil, ampak je zbežal v inozemstvo. Ponaredil je podpisa svojih bratov in dobil na menico 4000 K posojila od učiteljske hranilnice koroških nemških učiteljev ter 4000 K na menico, na kateri je ponaredil podpis bratov ter svoje žene in mu je priča potrdila avtentičnost podpisa, od ‘Suedmaerkische Volksbank” v Gradcu. Kasiral je udnino čebelarskega društva na Brdu, ognjegascev na Brdu ter denar, ki bi ga imel odposlati deželni zavarovalnici proti požarom v Celovec, pa ga ni odposlal, ampak porabil za se. Martinjak hi tajil in izjavil, da ga je beda privedla do tega koraka. Vsled tega ga je porotno sodišče obsodilo samo na tri mesece o-stre ječe. Nadučitelj Martinjak je nemškonacionalnega mišljenja, a sc je hlinil tudi Slovencem. Obravnavi je prisostvovalo veliko učiteljskih kolegov. — Laška domišljavost. V Beljaku je prišel v neko gostilno mlad Lah, ki je spil kupico piva; ko je plačal, je pripomnil: “No, drugo leto, če bomo mi tu, bo že ceneje.” = GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. inainiiiiiEiiniiiHiifiuiniiiiuiiniiiiiiiiiiimiiiBiaiiiiiiiiEHiiiiiiE ROJAKI, SLOVENCI Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog, V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletni otrok n varovancev ter č. g. župniki cerkveni denar. Vloženi denar obrestuje po 4Fa odst. brez vsakega odbitka. Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena. Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišite razločno in natančno. Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Vojaški zrakoplov nad Gorico kroži sedaj izza dne 13. dec. vsak dan popoldne. Dne 19. dec. se je dvignil nad mestom kakih 600 m visoko ter je veličastno plul preko mesta proti Brdom in italijanski meji, nato se je obrnil proti severu in se preko Svete Gore vrnil nad Gorico nazaj na Rojce. — Gorica, 20. dec. Danes so se vršile tu volitve v okrajni šolski svet go-riške okolice. Izmed okrog 300 volilnih upravičencev jih je prišlo volit 275. Zmagala je lista S. L. S. — Županska volitev v Materiji. Dne 19. dec. je bil izvoljen za župana mate-rijske občine v Istri Božidar Kastelic, sin bivšega župana Kastelica. Novi materij ski župan je naj mlajši župan v celi Avstriji, ker ne šteje niti še 24 let. — Nevaren izseljenec. V bližini državnega kolodvora v Trstu je aretirala policija 28 letnega Mihajla Ratko-viča iz Hercegovine in 171etno Marijo Vikičevič iz Dubrovnika, ker sta hotela s ponarejenimi listinami odpotovati v Ameriko. Na policiji je dekle izpovedalo, da jo je Ratkovič pregovoril, da je zapustila dom in šla ž njim v Črno goro, kjer jo je hotel Ratkovič poročiti. Na poti v Črno goro jo je Ratkovič v neki gostilni opijanil in posilil. Nato pa jo je zopet pregovoril, da naj gre ž njim v Ameriko. Šla je z njim v Trst in se izročila popolnoma njegovemu vodstvu. Vikičevičeva je prosila, da naj jo odpošljejo domov k svojim starišem, kar je policija tudi storila. Ratkoviča pa so aretirali, ker je vrh tega tudi na sumu, da je že več deklet odposlal na ta način v Ameriko. — Smrtna kosa. V Pulju je umrl nagle smrti cesarski svetnik in c. kr. poštni nadupravitelj v p. Frank; pokojni je bil puljski podžupan, deželni poslanec in velik prijatelj iredentizma, eden največjih nasprotnikov puljskih Hrvatov in Slovencev. — V Lokavcu pri Ajdovščini je umrl veleposestnik in veletržec župan g. Franc Hmelak v 76. letu svoje starosti. — V Trstu je umrla ga. Marija Sedmak v starosti 84 let. — Istotam je umrl g. Urban Lenček, posestnik in vinski trgovec, star 56 let. Editii slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo velijo zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov ic graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrst* s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, za-torej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vs* druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga prt rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETINA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. Rojaki! Slovenci! Naj več ja in najbolj vama hranilnica v stari domovini je Mestna hranilnica ljubljanska V LjtJBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMj VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4 \% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA a vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doU-mo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. fnri, največji in edini slovenski-batnliiki list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOTEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chncago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Hie first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slnvenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOLEDAR. 14. jan. Nedelja Felix. 15. << Pondeljek Ime Jezusovo. 16. *t Torek Marcel, Honorât. 17. a Sreda Antonija. 18. K Četrtek Priska. 19. (C Petek Kanut, kralj. 20. U Sobota Fab. in Sebastian. NAUK ZA II. NEDELJO PO RAZ-GLAŠENJU GOSPODOVEM. Sv. evangelij nam pripoveduje, kako je bil Jezus povabljen na ženitnino v Kani in kako rad se je Gospod odzval temu povabilu. S tem, da se je On udeležil svatbe, nam je hotel pokazati, kako svet je zakonski stan. Hotel pa je biti Gospod prisoten tudi za to, da bi kristjani, ki sklepajo zakonsko zvezo, nikdar ne pozabili povabiti Jezusa v goste. Kdor hoče skleniti zakon, ta se mora na ta važen korak pripravljati z molitvijo in s tem, da se posvetuje se skušenimi ljudmi, zlasti pa se svojimi stariši. — Dobe se pa dandanes tudi ljudje, ki menijo, da je zadosti, ako se civilno, to je pred posvetno gosposko poroče in ni jim mar, da bi sprejeli tudi zakrament sv. zakona. Tako ljudje v cerkvenem pomenu niti poročeni niso in njih zveza je in ostane v očeh cerkve in krščanske vesti neodpuščena, pregrešna. Kdor jemlje zakonski zvezi znak zakramenta, to je, kdor se poroči le pred posvetno gosposko, ta spodkopava podlago družinskega življenja in izpostavlja družino premoči strasti, ki jo bodo tudi ugonobile. Zakon mora biti zakrament, ako hočemo, da bo po božji volji sklenjen in vreden božjega blagoslova. Zakramenti pa ne spadajo v področje posvetne oblasti, marveč v področje cerkve, ki ima edina pravico določevati, kako naj se zakon sklene, da bo res veljaven. Kdor meni, da je zadosti, ako se poroči le pred svetno gosposko, ta nasprotuje mnenju vsih časov. Zgodovina nas namreč uči, da so vsi narodi sklepali zakonsko zvezo na verski podlagi. Sv. pismo samo nam pripoveduje, kako je Bog ustvaril ženo in jo dal Adamu. Ta je spoznal v pričo Boga Evo za svojo tovaršico in Bog sam je to zvezo blagoslovil. Pagani so sklepali svoje zakone pred maliki; toda tega jim ne moremo zameriti, ker pravega Boga poznali niso. Vse drugače pa je ravnalo judovsko ljudstvo, ki je poznalo pravega Boga. V Tobijevi knjigi beremo: “Midva sva namreč o-troka svetnikov, in se ne smeva tako združiti, kakor neverniki, ki Boga ne poznajo.” — Da se je sklepala zakonska zveza vedno na verski podlagi in z nekakim bogoslužjem, nam bo umevno, ako pomislimo, da je zakonska pogodba bistveno različna od vsake druge pogodbe. — Pri drugih pogodbah se sklepa glede premoženja, dobička, denarja in sploh glede kake časne reči. Zato pa spadajo take pogodbe v področje državne oblasti. Zakonska zveza pa je duhovna vez. Ko sklepata ženin in nevesta to zvezo, si izročita eden drugemu pravico do svojega telesa, torej eden do druzega. Osebna pravica pa je nekaj svetega in ne sme spadati v področje navadnih pogodb. V paganstvu so trgovali z osebami, z ljudmi, ker je bilo suženstvo v navadi. Živega človeka si lahko kupil, ali pa prodal. Krščanstvo je odpravilo suženstvo, ker je to naukom krščanstva nasprotno, zato pa tudi ne more pri-poznati veljavnosti zakonske zveze, ki je sklenjena pred svetno oblastjo, ker ima krščanstvo obveznost zakonske zveze za kaj višjega kakor za mejse-bojno suženstvo in barantijo z ljudmi. Krščanstvo ima zakonsko zvezo za duhovno zvezo, katero Bog samo blagoslovi, kakor je blagoslovil Adamovo zvezo. Podlaga in vzrok zakonske zveze mora biti ljubezen, ki lajša mejsebojne žrtve in težave, ki lajša in sladi zaročencema tudi ločitev od starišev. Sv. pismo samo pravi: “Zavoljo tega bo zapustil človek svojega očeta ih svojo mater in se držal svoje žene in bota dva v enem mesu.” — Žival sledi svo-jetnu nagonu; človeku pa je dal Bog razum in prosto voljo, ki imata krotiti nagon. Ko doraste človek, tedaj čuti v svojem srcu nekako praznoto, katero se mu hoče spopolniti. On čuti potrebo in hrepeni po bitju, ki bi mu pomagalo nositi težo življenja in ko to bitje najde, tedaj začuti v srcu nekako tajno blaženost in najraje bi vskliknil kakor nekdaj Adam: “To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa,” odslej bova enega srca enih misli, ene duše. To radostno razpoloženje imenujemo ljubezen, ki prihaja od Boga samega in je vsled tega vsega spoštovanja vredna, dokler ostane čista in poštena. Vzemi zakonu sijaj čiste ljubezni in ne ostane ti druzega, kakor živalska pohotnost. Zakonska zveza ima trajati za celo življenje to že zahteva družinska sreča, to zahteva Bog sam, ki pravi v sv. pismu: “Vsak, ki se loči od svoje žene in vzame drugo, prešeštuje; in ki vzame ločeno od moža, prešeštuje.” Življenje pa je polno težav. Mož in žena imata lastnosti, katere bo treba ogla-diti, spremeniti ali celo odložiti. Zaročenca sta podobna strunam, katere je treba še le obrati, da povzroče soglasje, harmonijo, ki ima trajati do smrti. Brez verske podlage, brez božjega blagoslova je pa to nemogoče doseči. Božjega blagoslova pa ne more deliti posvetna oblast, marveč le cerkev, ki je od Boga zato poklicana. Podlaga zakonske sreče je medsebojna zvestoba, ki zapira vhod v srce vsaki nasprotni strasti. Kako pa naj ta zvestoba vstraja tudi napram najhujšim naskokom, ako zveza ni sklenjena pred živim Bogom in ako od Njega ni odobrena in potrjena? — Zakon je jarem, ki postane tu in tam jako težak. Treba je pa nositi ta jarem celo življenje, kar pa je brez milosti zakramenta nemogoče. Le vera ima moč spopolnjevati naravno ljubezen, le ona stori ljubezen modro, potrpežljivo, čisto in zvesto, ker ji more dati le ona tako vspešne moči, da se more zmagoslavno vstavljati tudi naj hujšim strastem. Ako vzameš zakonski zvezi znak zakramenta, kaj bo potem iz zakona? Ko se strežne počutnost, ko mine lepota, tedaj bo začela pojemati tudi naravna ljubezen, začele se bodo oglašati strasti, ki bodo postajale močnejše in močnejše, začelo se bo preziranje, nezvestoba in sklep bo: ločitev, divorce. V necerkveno sklenjene zakone se kaj naglo vgnezdi nejedinost in tlači jih božje prekletstvo. Sklenile so se take zveze morda z nado, da bodo uživali srečo ljubezni, toda kaj kmalo morajo spoznati, da so se varali in goljufali. Ako hoče tedaj kdo stopiti v zakon, naj tega nikar ne stori brez Jezusa, sklene naj zakon kot zakrament, nikdar pa ne le pred svetno gosposko. Jezus je povzdignil zakonsko zvezo, do dostojanstva zakramenta, in ta daje zakonu trajnost in stalnost. Da bo pa tudi srečen, je treba tudi prave priprave, je treba molitve, pogostega sprejemanja sv. zakramentov in poštenega, čistega življenja. Tako slaba priprava na zakonski stan, bi bil greh; zato pa tudi zakoni, ki se sklepajo po dolgem, pregrešnen znanju ne morejo biti srečni. REV. JOS. POLLAK. DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI. Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik. (Dalje.) Zapovedi moramo poznati, če jih hočemo izpolnjevati — vedeti za naše krščanske dolžnosti, če hočemo uravnati naše življenje po njih; Sv. cerkev želi, da bi nam bile toliko poznane, da bi jih tudi lahko zagovarjali. Nevedni katoličani so navadno slabi katoličani. V njihovi veri se nahaja veliko praznoverja, kar nasprotnikom dobro služi pri njihovi pridobitvi. Reformacija šestnajstega stoletja je bila prvi začetek sedaj zelo razširjene nevednosti o katoliških resnicah. Otroci nevednih starišev so vedno v nevarnosti, da zgube vero, četudi so jim okoliščine ugodne. Cerkev se nevednosti skoro bolj boji, kakor nemoralnosti; kajti prva navadno povzročuje drugo. Doba, v kateri živimo, zahteva temeljito znanje v veri. Nobena doba nam ni morda še toliko nevarnosti in dobrih priložnosti odprla. Verska navdušenost še ni izumrla. Mnogo zmot in krivih naukov je treba še zavreči. Veliko stvari v cerkvi in njeni zgodovini je treba še razložiti. Njena lepota in resnica ste še tisočerim dušam neznane, ki trpe lakoto po Kruhu življenja. Dobro poučeni lajiki, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti in se zavedajo svoje odgovornosti, nam obujajo upanje v tej deželi. Več pričakujemo od lajikov, kakor pa od duhovščine v tem slučaju. Protestantizem se vedno bolj zmanjšuje. Nevera spodjeda njegovo moč. Poljubnemu tolmačenju sv. pisma so sledile posledice, kakoršnih je bilo pričakovati; naravne dogodke so tolmačili kot nadnaravne. Vera je neznana še milijonom naših sodržavljanov. Neumrljivost človeške duše — kar bi pač vsakdo moral vedeti, ljubezen in pokorščina do Boga, vera v nadnaravno življenje po smrti in izpolnjevanje Božjih zapovedij kot pripomoček, s katerim dosežemo to življenje, Božje razodetje in način tega razodetja — to so vprašanja, o katerih mnogi, vtopljeni v posvetne skrbi, nimajo pojma. Morala, kot posledica tega, je zaspala. Vendar se bo zdelo površnemu opazovalcu, da taki možje in žene žive solidno in moralno, čemur pa ne moremo pritrditi. Njihov način življenja je bolj paganski, kakor pa kristjanski. Njihova zunanjost je lepa in prijazna na pogled, a notran-ščina je polna mrtvaških kosti. Svojo čast so že večkrat omadeževali; njih čistost je zvijača in skrivanje; njihova prava krepost pa mal ostanek krščanstva, ki je dihnilo čez nje, da sami niso vedeli kedaj. Strah pred ljudmi jih bolj vzdržuje, da žive po naravnih zakonih, kakor pa zavest, da so dolžni tako živeti. Življenje med takimi sferami je nevarno. Krepost in zlo ne moreta v miru skupaj bivati. Življenje med takimi ljudmi ni brez odgovornosti: “Postavljeni smo,” pravi apostol, “v zgled svetu, angeljem in ljudem. Naše življenje bo vplivalo s svojo dobro in slabo stranjo na brezbrižno množico, ki nas vedno opazuje, kako vestno izpolnjujemo svoje dolžnosti in zapazili bodo vse prestopke, kar bo v pohujšanje. Potrebno nam je, da se resnično o-borožimo z Gospodovo besedo. Ukoreniniti se mora globoko v naših srcih; biti mora vedno na naših ustnicah — hranilno orožje proti napadom vseh naših sovražnikov. Kako bodo pa branili sv. besedo, ko je ne slišijo, ki le redko berejo kako knjigo, ki prisostvujejo vsled ugodnosti jutranji maši, ki se ne morejo toliko potruditi, da bi šli k veliki maši in pridigi? Gotove osebe so res v takem položaju, da so vesele, če morejo biti zjutraj zgodaj pri sv. maši. Dotičniki naj bi večkrat vzeli v roke kako nabožno knjigo bodisi o sv. cerkvi ali morali. Ostali pa naj bi si dali že enkrat dopovedati, da pridiga ni samo za gotovo vrsto ljudi, ampak resna krščanska dolžnost — dolžnost, ki je, kakor smo že rekli, podlaga izpolnjevanja drugih krščanskih dolžnosti. K sklepu bi rad še posvaril stariše, ki dopuščajo, da so njih otroci kje drugje pri Božjem češčenju, kakor v katoliški cerkvi. Preveč se izpostavljamo nevarnosti vsled prijaznega ravnanja z nami od strani nekatoličanov. Naša mladina ima mnogo nekatoliških prijateljev, ki jih spremljajo k sv. daritvi od časa do časa. Čisto naravno, da jih tudi ti povabijo in pričakujejo od svojih mladih prijateljev, da jim to vrnejo in jih spremijo k njihovem češčenju. Nekateri store to iz pregrešne radovednosti in drugi še iz veliko slabšega namena; pa naj bo že vzrok kakoršenkoli, dejstvo je, da je ljudstvo posebno na zahodu, v veliki nevarnosti, ker obiskuje nekatoliška češčenja, in čimbolj nerazsodna je druščina, tem večja je skušnjava. (Dalje prih.) PRECEJ VISOKO SEŽENO. Na temelju izidov dosedanjih ljudskih štetij, je profesor W. J. McGee preračunil, da prebivavstvo Združenih Držav koncem dvaindvajsetega stoletja preseže prvo milijardo. Leta 1790. so imele Združene Države 3,929,214 prebivalcev, 1890. leta jih je bilo 62,-947,714 in leta 1990. jih ima biti po profesorju McGeeju 311,000,000. Leta 2000. bi jih bilo 348 milijonov, leta 2010., torej črez sto let, 386 milijonov in leta 2190., štiristo let po ustanovitvi ljudovlade, 1,007,000,000. Za tekoče stoletje je postavil prof. McGee naslednjo številno vrsto: 1920 110 milijonov, 1930 131, 1940 155, 1950 181, 1960 210, 1970 221, 1980 275, 1990 311, 2000 348 milijonov. Profesor Henry Gannet je preračunil' leta 1900. na temelju izida tedanjega ljudskega štetja za leto 2190. prebivavstva 733 milijonov, ampak cenil je izid predlanskega štetja za dva milijona prenizko, kar pojasnjuje razliko v njegovem in profesorja McGee-ja preračunu. Seveda nimajo vsi ti računi nobene absolutne ali brezpogojne vrednosti. Samo pod pridržkom imajo vrednost, da se bo prebivavstvo množilo v prihodnjih 300 letih vsaj pri bližno v istej meri, kakor v minulem stoletju, da bodo trgovina in obrt in ves kulturni razvoj napredovali pod sličnimi pogoji kakor doslej, Če nastopijo težka in trajna motenja, se bo moral izid postavljenih preračunov primerno popraviti. Kar se prejkone tudi zgodi. K BOJU PROTI DRAGINJI. “American Economic Association”, kateri načeluje profesor narodnega gospodarstva na vseučilišču Yale, g. Irving Fisher, je te dni zborovala v Wash-ingtonu, D. C. Razpravljalo se je predvsem vprašanje o draginji, ki se z njim bavijo dandanes skoro vse vlade in državni zbori. G. profesor Fisher je na temelju svojih obiskov evropskih glavnih mest zborovalce lahko zagotovil, da tam prav prijazno mislijo o načrtu sklicanja mednarodne konference v hUiinN| COUNCILS' proučitev za vse dežele in narode tako silno važnega vprašanja. O draginji in njenih vzrokih se je že neskončno mnogo govorilo in pisalo. Ker pa se je to vprašanje doslej razpravljalo skoraj izključno s stališča kapitaliških skupin, zato nas njihova pojasnila ne morejo bogvekako zadovoljiti. Vsekako do danes še niso našli nobenega sredstva, ki bi se dalo povsod z upom na uspeh uporabiti. Morebiti se tudi sploh ne bo dalo najti tako vseobčno sredstvo. Kajti dra-ginjsko vprašanje je v raznih deželah zelo različno. En vzrok se pojavlja seveda skoro povsod: nenavadna poletna vročina, ki je prizadela razvoju poljskih pridelkov neizmerno škodo. Vendar pa ne smemo pri pretehtovanju te točke izgubiti izpred oči dejstva, da so se pričela živila dražiti, še predno je kdo mislil na lansko letino. V nekaterih deželah pripisujejo krivdo na visokih cenah zaščitni carini, v drugih produkciji zlata, podražitvi dela, prekupovanju i. t. d. V posamnih, ampak tudi samo v posamnih slučajih in potem še v omejenih krogih se je oskrbela pomoč. Tako so nekatere delavske unije poravnale večje stroške za živek z dosego večjih plač. V posameznih občinah so vzela oblastva v roko Oskrbovanje živeža, v drugih so se osnovala konsumna društva. To vse so pa krajevni pomočki za silo, ki ne prihajajo zlu do korenine. Ob sebi umevno bi morala dobra letina odpraviti najhujšo napetost. Vendar pa je zelo želeti, da se znanstvena preiskava brez predsodkov poglobi v to vprašanje in je pokaže v pravi luči. To pa bi se najbolje in najtemeljiteje zgodilo na mednarodni konferenci. ZGODOVINSKE ČRTICE. Piše: Ivan Adamič. III. Angleški kralj Henrik VIII. je v zgodovini znan radi svoje surovosti. Značilna je sledeča anekdota o njem Na lovu je bil in zgrešil je pot. Tavaje semintja pride do sela Reading. Lačen stopi v hišo tamošnjega selskega sodnika in zaprosi jedi in pijače. Sodnik ga prisrčno sprejme, ne da ga je spoznal in predenj postavi kos volovskega jezika in vrč piva. Kralj je jel z veliko slastjo. Sodnik ga je gledal in prijazno pripomnil: “Sto funtov šterlingov bi rad dal, ko bi mogel tak jezik jesti s toliko slastjo kakor Vi.” Ni minulo osem dnij izza tega dogodka in sodnika so poklicali v London. Tam so ga brez vsakega zaslišanja vrgli v ječo. Celih osem dni je dobival le kruh in vodo, šele deveti dan so mu prinesli volovskega jezika in vrč piva. Jetnik se je temu zelo čudil, vendar pa na vsa njegova vprašanja mu ječar ni odgovarjal. Ker ni dobil odgovora, je segel po jedi in po dolgem času mu je prvič šel v slast —volovski jezik. Hkrati se odpro vrata in kralj vstopi. “Jaz sem Vaš zdravnik,” veli Henrik VIII. iznenadenemu sodniku; “Vaš slab želodec sem ozdravil. Plačajte mi torej moj honorar 100 funtov šterlingov, katerega ste sami določili in — rešeni ste” Sodnik je plačal in brzo odšel iz Londona. Kaj si je pa on o hvaležnosti kraljevi mislil, o tem zgodovina molči. Dolge hlače nosimo šele kakih sto let. Angleški kralj Georg IV., takrat je bil še princ-regent, je napovedal kratkim hlačam vojsko. Seveda ni prišel na to misel radi mršavih svojih nog, vzrok je bil drugje. Reumatizem ga je mučil in otekale so mu noge. To pa je hotel z dolgimi hlačami prikriti. In ker kralja že od nekdaj posnema vsakdo, je prišlo tako daleč, da so se dolge hlače brzo vdomačile in ostale — živ dokaz, koliko ljudij nima lepih nog. (Dalje prih.) Hitrost zrakoplova. Znani francoski učenjak profesor Painleve priobčuje o razvoju aeropla-nov sledeče: “Dosedaj nam je še nemogoče dognati, kakšno hitrost bo dosegel zrakoplov v sto letih. Gotovo je, da se bo brzina še zelo pomnožila. O vlaku, parniku in vodljivem balonu se lahko reče, da so že dosegli večali-manj višek hitrosti. Tudi bi se pri prvih dveh radi raznih ovir ne mogla hitrost za mnogo zvišati. Zrakoplov pa plove po zraku, ki je čist prahu, in bi bila večja hitrost lahko možna, ker bi tudi glede dihanja ne bilo nikakih ovir.” Občutke, ki jih ima potnik v zrakoplovu med vožnjo, opisuje takole: “V trenotku, ko se prične aeroplan dvigati, pada solnce. Čeprav sem bil zelo lahko oblečen, sem vendar 70 minut trajajočo vožnjo prestal z zelo prijetnimi občutki. Gotovo sem zmrzoval, toda ne bolj kot čakalci pod nami. Zračni pritisk na obraz je pa učinkoval kot božanje, ki se ne more opisati. In poleg tega smo vozili z 60 kilometri na uro, kar povzroča pri enaki vožnji z avtomobilom že precej neprijetnosti.” V Londonu in njegovih predmestjih je nad 12,000 mlekarn. Rusija je predlanskim izvozila sirovega masla za več nego $26,000,000. Povprečni moški možgani tehtajo pet unc več nego povprečni ženski možgani. Californijski rudniki so dali za več nego $100,000,000 živega srebra v zadnjih šestdesetih letih. Leta 1908. je bil ribji ulovek v ca-nadskih vodah vreden $25,000,000. Denar naložen v ribarstvu onega leta je znašal približno $16,000,000. Najstarejša nebopisna karta, vsebujoča 1,460 zvezd, je bila izdelana na Kitajskem leta 600 pr. Kr. in se nahaja v narodni knjižnici v Parizu. Princ Jurij srbski in kralj črnogorski, ki sta živela dozdaj v sovraštvu, sta pred Božičem sklenila spravo. V Solnogradu na Salcburškem je bil dne 27. dec. obsojen v 18mesečno ječo desetkratni milijonar A. Ainmiller, ki je zlorabil dve deklici, stari 9 ozir. 10 let. Velika poneverjenja pri nemških poštah. Iz Berolina se poroča, da so zasledili pri poštnem uradu št. 40 velika poneverjenja. Zaprli so veliko poštnih uradnikov, ki priznavajo, da so poneverjali. Milijonski defravdant. V Parizu so zaprli bivšega bankirja Ringlerja, ki je poneveril 1 milijon. Ko so ga aretirali. se je stepel za Ringlerja njegov tajnik s policijskim komisarjem in ga ranil na desnem očesu. Zaprli so nato tudi tajnika. Inženir Sablatnigg, rodom Korošec, je dne 19. dec. v Dunajskem Novem Mestu s svojim avtobiplanom vozil po zraku 5 potnikov in sicer 20 metrov visoko deset minut. Sablatnigg je s to vožnjo dosegel svetovni rekord, ker je vozil francoski aviatik Buffon po zraku 17 minut 28 sekund le štiri potnike. Berolinska veletržca, ki sta založila 300,000 mark kavcije, pobegnila. Berolinska veletržca Henrik in Martin Salomon, ki sta vpletena v kazensko zadevo tistega agenta Kaim, ki je bil aretiran, ker je poneveril blago in denar do 1 milijon mark, sta vložila 300 tisoč mark kavcije, da ju niso zaprli. Zdaj sta Henrik in Martin Salomon pobegnila iz Nemčije. Zdravilo proti raku. V londonski veliki bolnišnici so ozdravili, kakor poročajo, nek slučaj zastarele bolezni raka z uporabo radija. Operacija ni pomagala in istotako tudi ničesar drugega. Končno so položili na bolno mesto 250 miligramov radiumbromida, ki je bil razdeljen v različnih steklenih cevkah. Čez nekaj dni so ta preprosti način zdravljenja ponovili. Bolečina je ponehala, izrastek se je skrčil skupaj in po petih tednih je bila bolezen ozdravljena. V službi zblazneli častnik. Iz Mar-maros-Szigeta se poroča: Honvedski poročnik Julij pl. Szegedi je imel inšpekcijo v vojašnici. Pustil je iztrobi-ti vedno pripravljeni oddelek (Bereitschaft). Ko je oddelek nastopil, je vzel enemu vojaku puško in ustrelil na vojaka, kateremu je vzel puško. Kro-glja je k sreči le oplazila vojakov o-braz. Poročnik Szegedi je nato zapustil vojašnico in pretepel na cesti ru-sinskega pravnika Pavla Hostrucka. Poveljnik straže se je upal šele zdaj aretirati častnika, ki se mu je omračil um. Slovenec—Turek. Sarajevski listi poročajo: “Neki Ivan Zidar, kancelist pri okrožnem sodišču v Sarajevu, rodom štajerski Slovenec, je te dni prestopil v turško vero. Zidar, ki je bil večkrat pijan, je živel vedno v prepiru s svojo ženo in jej že večkrat grozil, da jo bo zapustil in prestopil v izlam ter se potem poročil z bogato turško vdovo. Pri prestopu je dobil ime Jusuf-effendi-Zidar. Novi izpreobrnjenec je gotovo v pijanosti pozabil, da prepoveduje turška vera zavživanje alkoholnih pijač.” Boj s pariškimi roparji v avtomobilu. V Parizu so napadli štirje roparji, ki so se pripeljali v avtomobilu, bančnega slugo Gabyja. Izstopili so iz avtomobila, eden je dvakrat ustrelil v Gabyja, ki se je zgrudil ves krvav na zemljo, ostali trije pa so vzeli ranjencu 15,000 frankov denarja in za 200 tisoč frankov vrednostnih papirjev. Ro- parji so nato skočili v avtomobil nazaj in se hoteli odpeljati, a pasanti so jih poizkušali ustaviti in so nekateri streljali na roparje, ki so pa streljali nazaj. Med bojem je bil Gaby zopet zadet s krogljo in je obležal mrtev. Roparji so končno ušli s svojim avtomobilom. Nevaren eksperiment Tesle. Znano je, da je električni tok, močan 1000 voltov, zelo nevaren človeškemu življenju in celo smrtonosen. Znani iznajditelj Tesla pa je v “Royal Institution” v Londonu pustil krožiti skozi svoje telo 200,000 voltov močan elek trični tok, ne da bi mu kaj škodovalo. Tako se mu je posrečilo dokazati, da do največje višine potencirana električna moč ni smrtnonevarna. Ako bi pa stroj vsled kakega slučaja začel delovati slabotnejše, bi znal veljati Teslo omenjeni eksperiment življenje. — Za $1 pošljemo 25 Blasnikovih pratik. Naročite jih danes! Fr. Bambič Edini slovenski trgovec ur, verižic, prstanov in druge zlatnine. 306 Granite Street JOLIET. - ILL. Priporočam se rojakom in rojakinjam, da se pri meni oglasiso, če potrebujejo kaj zlatnine, posebno zanesete svoj denar tujcem in čifutom Moja zlatnina je popolnoma jamčena, moji stroSki so mali, zavolj tega pa so moje cene vedno najrazmerneje. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.” ufn. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. ORGANIST IŠČE PRIMERNE primerne službe pri slov. ali hrvatski cerkveni občini. Več pove Am, Slov. 5x6 NAPRODAJ LEPA NOVA HIŠA V Rockdale na Bellview Ave. Lep prostor za stanovanje. Cena jako ugodna, ker se mslim seliti. Več se poizve pri Amer. Slov. 4-3t NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 1501 E. 95th St. So Chicago. IIL O. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. E. Wunderlich Granite Go. 804-806-808 N. Hickory, Street JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše dopmžnice so: Bethania in Ressurecton Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, 111. Chicago Phone 949. N. W. Phone 949 mm K. S. K. ****** ****** JEDNOTA ****** Bell Phone 1048. Organicovuui ▼ Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:...............................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. podpredsednik:..........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:.........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. ........ NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 503 E. 3rd St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1852 W. 22nd Pl., Chicago, 111. John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17978 Franc Krese, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 17. dec. 1911. Dr. št. 123 članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 17979 Ivan Meršič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17980 Peter Urem, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. dec. 1911. Dr. št. 195 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 17981 Štefan Janež, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 3. dec. 1911. Dr. št. 64 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17982 Martin Lenko, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 17983 Janez Praprotnik, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 17984 Anton Šuligoj, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 23. dec. 1911. Dr. št. 143 članov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 17985 Štefan Stukel, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 23. dec. 1911. Dr. št. 55 članov. K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 17986 John Mikuš, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 17. dec. 1911. Dr. št. 52 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 17987 Štefan Živkovič, roj 1873, zav. za $1000, 5. raz., spr. 27. dec. 1911. Dr. št. 69 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 17988 Franc Bavec, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, 17989 John Kinkopf, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred; spr. 7. jan. 1912. Dr. št. 34 članov. K društvu Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 17990 Ivan Katulich, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 17. dec. 1911. Dr. št. 75 članov. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 17991 Andrej Kauzlarič, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 27. dec. 1911. Dr. št. 41 članov. K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 17992 Ivan Jeseničnik, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 26. dec. 1911. Dr. št. 59 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 17993 Štefan Matuša, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 17994 Anton Karlovic, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; 17995 Anton Štimac, roj 1870, zav. za $500, 6. razred; spr. 17. dec. 1911. Dr. št. 109 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17996 Marko Vinski, roj 1892, zav, za $1000, 1. razred, spr. 17. dec. 1911. Dr. št. 76 članov. K društvu Mar. Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 17997 Ivan Kolesar, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 17998 Ivan Tomičič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17999 Jurij Kociak, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. dec. 1911. Dr. št. 145 članov. K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 18000 Nikolaj Fiketič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. dec. 1911. Dr. št. 11 članov. K društvu sv. Jan. Nepomuka 141, Linton, Ind., 18001 Josip Ambruš, roj 1881, zav. za $500, 4. razred, spr. 18. dec. 1911. Dr. št. 15 članov. K društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 18002 Vid Fulier, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 18003 Štefan Pušic, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 18004 Tomo Kastelec,. roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, 8. jan. 1912. Dr. št. 20 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 2700 Martin Godec, 24. dec. 1911. I. dr. št. 192 članov. II. dr. št. 56 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 12853 Marka Muhvič, 29. jul. 1911. I. dr. št. 320 članov. II. dr. št. 193 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 6275 Anton Hribar, 17. dec. 1911. Dr. št. 25 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13694 Peter Novosel, 17. dec. 1911. Dr. št. 106 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12853 Marka Muhvič, 18. dec. 1911. Dr. št. 321 članov. K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 17030 Anton Lunder, 16425 Frank Sterla, 19. dec. 1911. Dr. št. 96 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 190 Peter Belopavlovič, 2. jan. 1911. Dr. št. 314 članov. K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16697 Adam Škerl, 30. dec. 1911. Dr. št. 66 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, olo., 9703 John Gačnik, 645 Marka Petrič, 14. dec. 1911. Dr. št. 277 članic. Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 9355 Fr. Vodišek, 17. dec. 1911. Dr. št. 24 članov. Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 7179 John Gričar, 26. dec. 1911. Dr. št. 44 članov. Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 12098 Ivan Šobar, 26. dec. 1911. Dr. št. 25 članov. Od društva s.v. Petra 30, Calumet, Mich., 1990 Peter Belopavlovič, 11026 Ivan M. Laknar, 17186 Jurij Staudohar, 12910 Ivan Kobetič, 1615 Peter Gecan, 13799 Jos. R. Kočevar, 10710 Anton Sercel, 8799 Andrej Verbančič, 30. dec. 1911. Dr. št. 313 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 12492 John Rosenstein, 31. dec. 1911. Dr. št. 55 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Mirin., 16087 Franc Mohar, 15260 Ivan Nele, 15006 Anton Mohar, 13547 Ignac Mohar, 20. dec. 1911. Dr. št. 107 čl. Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13419 Mihael Štivarič, 15589 Frank Tončič, 9322 Frank Greguraš, 16565 Alojzij Henrik, 15705 Mihael Vukič, 15983 Ivan Mravintz, 25. dec. 1911. Dr. št. 211 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12614 Pavel Bartelj, 4027 Martin Kumše, 16334 Josip Jesenovec, 1. jan. 1912. Dr. št. 197 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 4475 Josip Kembič, 10902 Martin Mertelj, 6281 Jakob Gaber, 30. dec. 1911. Dr. št. 127 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11843 Josip Novak, 15280 Franc Koščak, 15210 Alojzij Čaš, 30. dec. 1911. Dr. št. 215 članov. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 15049 Nikolaj Gajak, 5398 Tomaž Horvat, 30. dec. 1911. Dr. št. 51 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Oh:.o, 9545 Josip Novak, 11604 Ivan Bradač, 24. dec. 1911. Dr. št. 169 članov. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 17403'Štefan Lisjak, 27. dec. 1911. Dr. št. 68 članov. Od društva sv,. Barbare 68, Irwin, Pa., 10389 Matija Klarič, 8151 Martin Kla- rič, 11039 Franc Sire, 13717 Andrej Sire, 12945 Anton Ipavec, 5799 Ivan Slak, 6216 Valentin Drašer, 6660 Anton Klančar, 21. dec. 1911. Dr. št. 77 članov. Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 13074 Anton Nabergoj, 77221 Jurij Radoševič, 30. dec. 1911. Dr. št. 74 članov. Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7193 Ignac Bankše, 30. dec. 1911. Dr. št. 54 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11278 Frank Furjanic, 10008 Nikolaj Gojmerac, 10. dec. 1911. Dr. št. 90 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17834 Franc Mikek, 30. dec. 1911. Dr. št. 68 članov. Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17872 Miroslav Kočevar, 17875 Frank Tanko, 22. dec. 1911. Dr. št. 44 članov. Od društva sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13169 Josip Prosenik, 16379 Jakob Bizjak, 16629 Franc Osvald, 30. dec. 1911. Dr. št. 19 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15793 Anton Germ, 24. dec. 1911. Dr. št. 55 članov. Od drutva Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 17258 Leopold Turnšek, 17126 Jakob Vehar, 16828 Ivan Pustoverh, 24. dec. 1911. Dr. št. 8 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8046 Franc Valenčič, 2. jan. 1912. Dr. št. 82 članov. Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 14085 Jernej Ste-blaj, 16181 Josip Krese, 30. dec. 1911. Dr. št. 49 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16429 Jožef Plut, 1. jan. 1912. Dr. št. 44 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 13705 Josip Leščanec, 28. dec. 1911. Dr. št. 75 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16709 Franc Murnik, 24. dec. 1911. Dr. št. 156 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 11230 Jernej Ocepek, 19. dec. 1911. Dr. št. 106 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 16800 Marka Majerle, 20. dec. 1911. Dr. št. 106 članov. Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 9952 Andrej Obranovič, 3. dec. 1911. Dr. št. 63 članov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15195 Jakob Žgank, 12. dec. 1911, 1128 Ivan Kovač, 15. dec. 1911. Dr. št. 193 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5156 Marija Princ, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 14. dec. 1911. Dr. št. 148 članic. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 5157 Ana Križmanich, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 23. dec. 1911. Dr. št. 61 članic. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 5158 Katarina Gračan, roj 1889, zav. zav. za $500, 2. razred, spr. 17. dec. 1911. Dr. t. 52 članic. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 5159 Katarina Vajdetič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. dec. 1911. Dr. št. 81 članic. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 5160 Barbara Živkovič, roj 1871, zav. za $500, 6. razred, spr. 27. dec. 1911. Dr. št. 9 članic. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 5161 Marija Kauzlarič, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 27. dec. 1911. Dr. št. 14 članic. KMruštvu Mar. Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 5162 Marija Enčimer, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred; 5163 Marija Pike, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred; 5164 Marija Hiti, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 17. dec. 1911. Dr. št. 107 članic. K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 5165 Helena Ivšič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 20. dec. 1911. Dr. št. 43 članic. K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 5166 Marija Medveš, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. dec. 1911. Dr. št. 11 članic. K društvu Marija Milosti Polna 114, Steelton, Pa., 5167 Katarina Tomašič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 29. dec. 1911. Dr. št. 17 članic. K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5168 Terezija Kaštele, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 17. dec. 1911. Dr. št. 43 članic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5169 Marija Slabe, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. dec. 1911. Dr. št. 62 članic. K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 5170 Rozi Rozman, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 24. dec. 1911. Dr. št. 63 članic. K društvu Mar. Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 5171 Ana Hrbolič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 24. dec. 1911. Dr. št. 14 članic. K društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 5172 Marija Radež, roj 1893, zav. za $500, 1. razred, spr. 26. dec. 1911. Dr. št. 33 članic. K društvu sv. Rozalija 140, Springfield, 111., 5173 Suzana Dolak, roj 1879, zav. za $1000, 5. razred, spr. 26. dec. 1911. 'Dr. št. 27 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 1800 Johana Godec, 24. dec. 1911. I. dr. št. 80 članic. II. dr. št. 13 članic. Od društva Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., k društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3437 Barbara Jurkovič, 2. jan. 1912. I. dr. št. 91 članic. II. dr. št. 117 članic. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4816 Jožefa Debevec, 18. dec. 1911. I. dr. št. 61 članic. II. dr. št. 42 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 2069 Elizabeta Hribar, 17. dec. 1911. Dr. št. 11 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 1787 Johana Novak, 14. dec. 1911. Dr. št.‘147 članic. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3318 Marija Sercel, 30. dec. 1911. Dr. št. 113 članic. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3221 Marija Bradač, 24. dec. 1911. Dr. št. 52 članic. Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4745 Marija Verbos, 3758 Frančiška Štefanič, 29. dec. 1911. Dr. št. 116 članic. Od društva Marije Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2609 Magdalena Jazvac, 26. dec. 1911. Dr. št. 92 članic. Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 4542 Marija Mišvel, 24. dec. 1911. Dr. št. 52 članic. Od društva Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., 4859 Alojzija Turnšek, 24. dec. 1911. Dr. št. --- članic. Od društva Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, 111., 4963 Marija Mikolič, 2. jan. 1912. Dr. št. 104 članice. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 3630 Katarina Setka, 31. dec. 1911. Dr. št. 22 članic. IZLOČENA ČLANICA. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 804 Veronika Kovač, 15. dec. 1911. Dr. št. 80 članic. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4816 Jožefa Debevec, zvišala zav. 17. dec. 1911., razred 2.. 628 Franca Oštir, zvišala 17. dec. 1911, razred 4. in najbogatejši slovenski podporni organizaciji slavni KRANJSKO-SLO-VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kot pravi materi vdov in sirot in zagotovljen^) si pomoči in podpore v slučaju nezgode. Z bratskim pozdravom vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. VAŽNO ZA ZASTOPNIKE IN ZASTOPNICE DRUŠTEV K. S. K. J. Pretečena leta so nekatera društva premnogokrat zanemarjala točko pravil “KDAJ PLAČUJEJO DRUŠTVA SVOJE ASESMENTE JEDNOTI”. To zanemarjenje je delalo pravilnemu in točnemu poslovanju Jednote jako veliko sitnosti. Mnogokrat se je pripetilo, da so nekatera društva zaostala z vplačevanjem mesečnih asesmentov v resnici predolgo. Uradna naznanila in pismena obvestila niso v velicih slučajih nič izdala. Nadzorniki Jednote so imeli pri pregledovanju računov veliko posla in nepotrebnega dela vsled nerednega plačevanja mesečnih asesmentov od strani društev. Vsled tega se mi je naročilo, da se moram strogo in natančno ravnati po sedanje veljavnih pravilih stran 40 “KDAJ PLAČUJEJO DRUŠTVA SVOJE ASESMENTE JED-NOTINEMU TAJNIKU”, ki se glasi: Kadar izda glavni tajnik poziv za izplačilo postavnega asesmenta na podrejena društva, tedaj je njih dolžnost, poslati ta sklad gl. tajniku Jednote v TEKU DESETIH DNI OD ČASA, ko se je obdržavala zadnja mesečna redna seja. Vsa društva, ki ne pošljejo plačila v tem času se suspendujejo in izgube vse pravice in priviligeje do Jednotine podpore in se ne morejo nazaj sprejeti v Jednoto dokler niso plačala svote za ta sklad ali asesmente, dolžne ob času ko hočejo v Jednoto nazaj sprejeti biti in ob jeidnem kazen v znesku $2.00 za vsacih 100 članov ali manj tajniku Jednote.. .Naznanilo o takem sus-pendovanju pošlje glavni tajnik Jednote društvom po njihovih zastopnikih. To je točka, ki se od mene zahteva, da isto natanjko in točno izpolnujem. Vsled tega prosim vsa slavna društva oziroma njih zastopnike(ice), da blagovolijo uvaževati to pravilo in se po njem ravnati. Jaz ne želim, da bi katero izmed slavnih društev bilo radi neplačila suspendovano, toda če bodem moral to napraviti, bode krivda na strani društva samega. Če bodo društva spolno-vala pravila do kaj tacega ne bode nikdar prišlo, če pa se bodo pravila v tem oziru zanemarjala, pa bode vsako tako društvo suspendacije si samo krivo. Od mene kot tajnika Jednote se zahteva, da spolnujem Jednotina pravila, kakor tudi da gledam, da se ista spolnujejo od strani društev. Rad hočem pomagati društvom v vseh slučajih kjer koli mogoče, da se bodo pravila pravilno in točno spolnovala. Z veseljem bodem ustregel željam društev ob vsaki priliki. Zahtevati pa hočem od društev tudi ono, kar pravila velevajo, da zahtevam. Jednako naj tudi društva zahtevajo od Jednote, kar njim po pravilih pripada. Če bodemo tako ravnali bodemo lepo in v najlepšem redu napredovali. Rednost in točnost so pri poslovanju najlepše čednosti, radi tega priporočam slavnim društvom oziroma njih uradnikom(icam), da se teh lepih čednosti držimo. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Barberton, Ohio, 6. jan. — Članom društva sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. naznanjam, da se bo prihodnja redna seja vršila dne 21. januarja v navadnih prostorih. Zato uljudno vabim vse sobrate omenjenega dr., da se v polnem številu seje udeležite, da se boste lahko sami prepričali o lepem napredku našega društva sv". Jožefa, ki je v minulem letu prav lepo cvetelo. Mogoče mi bode kdo rekel, da se preveč hvalim. Nikakor ne! Kdo bi si mislil, da bo naše katoliško dr. v naši slovenski naselbini štelo toliko članov! Pač veliko se je želelo, ropotalo in razbijalo, da bi to dr. propalo, ali to se ni zgodilo. Še stoji in bo stalo gotovo še trdnejše pod varstvom svoje matere K. S. K. J. V letu 1911. smo imeli en smrtni slučaj, namreč izgubili smo mladeniča Jerneja Braniselj, bil je v najlepši dobi svojega življenja umrl. Star je bil pokojni le 22 let. Dne 11. junija m. 1. je bil sprejet v društvo in Jednoto, dne 28. avgusta pa ga je ljubi Bog poklical v boljše življenje. Vsi sobratje smo ga spremili k večnemu počitku; od hiše žalosti smo korakali v cerkev sv. Avguština, kjer se je darovala sv. maša za pokojnim; po sv. maši je imel prečastiti gospod župnik Vitus Hribar lep govor, za kar se mu najpri-srčnejše še enkrat zahvaljujemo. Blagemu Jerneju želimo večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! Ravno ob letnem zaključku sem te vrstice napisal, ki je razvidno iz njih, kako dobra je naša katoliška mati K. S. K. J. Zato vsem rojakom najtoplejše priporočam naše katoliško dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J., ki daje 7 dolarjev na teden bolniške podpore, v slučaju smrti tudi potolaži tvoje ostale. Ravno tako tudi priporočam sobra- tom dr. sv. Jožefa, da se v polnem številu naroče na Jednotino glasilo Am. Slovenec. V njem veliko koristnega čitaš, Jednotine in dr. vesti, in še več, sam se lahko prepričaš o Jednotinem imetju in ko boš čital tak pošten list A. S., potem se ne boš dal voditi zaslepljenim rojakom in umazanim “caj-tengam”, ki gledajo, kako bi Jednoti vzeli dobro ime. Njih želja je le sramotiti poštene ljudi! Ta teden se je od nas poslovil sobrat Martin Germ. Bil je miren in priden delavec na katoliškem društvenem polju. Zato se mu še enkrat prav lepo zahvaljujemo. Omenjeni sobrat se je podal v Cleveland k svojcem. Želimo mu vse najboljše! Konečno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa čitatelje A. S. Mihael Železnikar, tajnik dr. sv. Jožefa in zastopnik A. S. Sunnyside, Utah, 1. jan. — Naznanjam članom društva sv. Jurija št. 100 K. S. K. J., da je imelo društvo svojo redno mesečno sejo v ponedeljek, dne 1. januarja in obenem tudi letno glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Anton Guštin I.; podpredsednik, Martin Golobič; I. tajnik, Frank Mlinarič; II. tajnik, Jožef Kaša; blagajnik, John Vukšinič; delegat, Anton Težak; bolniški oglednik, John Mihalj; nadzorniki, Anton Guštin II., Anton Krašovec in Jurij Brklje; zastavonoše, Anton Konda in Stefan Gorše; maršal, Jakob Lončarič, vratar, Jožef Panjan. Z bratskim pozdravom na člane in članice naše slavne K. S. K. J. Frank Mlinarič, tajnik, Box 244. La Salle, 111., 9. jan. — Naznanjam, da je imelo društvo sv. Družine št. 5 K. S. K. J. svojo letno sejo dne 3. (Nadaljevanje na 8. strani.) IZ URADA GL. TAJNIKA. Vse cenjene tajnike(ice) krajevnih društev K. S. K. Jednote, prosim, da mi naznanijo imena umrlih članov(ic), ki so umrli pretečeno leto, da niso bili vsled jednega ali druzega zadržka uradnim potom naznanjeni na gl. urad Jednote. Prosi se, da vsi tajniki(ice) to napravijo najzadnje do 31. jan. 1912. V slučajih ker je nemogoče do preje imenovanega dne napraviti oziroma preskrbeti pravilno izpopolnjenih in pravomoćnih umrlih listov in potrdil, naj se tak slučaj vsejedno uradno naznani na gl. urad Jednote in listine dopošlje pozneje, kadar so ista pravilno izdelana. V finančnem letnem poročilu, ki ga je treba poslati' na zavarovalninski oddelek v Springfield, 111. se zahteva, da se zaznamuje oziroma označi vse smrtne slučaje leta 1911, radi tega prosim vsa ona društva, ki imajo kak smrtni slučaj iz leta 1911 še ne naznanjen, da mi istega naznaniti blagovolijo. Kakor v zadnji izdaji Jednotinega Glasila poročano, sem razposlal na vsa društva listine za zavarovanje proti poškodbam in bolezni. V slučaju, da kako društvo poslanih listin ni prejelo, naj mi naznani. Na podlagi sedanje veljavnih pravil so do poškodnine in bolezni opravičeni le oni članje(ice), ki se v ta namen zavarujejo. Vsled tega prosim cenjene uradnike(ice) krajevnih društev naše slavne Jednote, da to na sejah društve-nikom(ica) pojasnijo in jih prigovarjajo, da se zavarujejo, tako za poškodni-no kakors tudi za bolezen. Vsacemu članu(ici) je dana prilika zavarovati se proti nesreči, zaradi tega ne zamudimo prilike, da ne bode prepozno. Prošnje za “fehtanje ali prosjačenje”, ki so bile v navadi do sedaj, odpadejo. Vsakteri, ki hoče biti deležen ali opravičen v slučaju kake nezgode do podpor, naj se blagovoli zavarovati in podpora mu je zagotovljena. Vsak izgovor, da ni bilo prilike ali priložnosti zavarovati se je ničeven in neupravičen. Prilika je dana vsakteremu članu(ici) zavarovati se, samo če se kateri(a) želi. Dokler je človek zdrav mu ne manjka ničesar, toda ko je bolan ali poškodovan, pa potrebuje v prvi vrsti denarnih podpor, da zamore z njimi plačevati zdravnika in zdravila. In kje je mogoče dobiti takih podpor? Zavaruj ,se pri najmočnejši NAJBOLJŠI ZDRAVNIK JE Doktor Ivec in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero ■bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagnoso Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. On je specijalist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to , sploh mogoče. ... Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v zolcu m mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglusenje, bu e, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. . • Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali Padite k ^e™u’ on Vam bo dal najboljša zdravila. Te 1.: stanovanja Chi. 2192 L m N. W. 1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako: r- . . -| T_7„ ~ 900 N. CHICAGO ST., COR. CLAY Dr.Martin J. Ivec joliet, ILLINOIS. Angleščina brez učitelja ! Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik. Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša BOLEČINE V ŽELODCU, NEUGODMOST PO JEDI KOLCANJE, VETROVE,-KOLIKO, ZAPRTJE, NERVOZNOST, IZGUBO OKUSA, SLABOST, BITTER-W1NE thinerovo Norké víno in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi. ^Kd JOSEPH TRtNER 733 SAsMamd Ave. ^CHICAGO, ill Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe. V lekarnah. I VT JOS. TRINER, * Tl Importer and Exporter !» J 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL J fc?s *Sr •ie •Sr •&* -Sr •Sr •Sr •Sr •Sr •Sr “Se "Sr •Sr “Se ’Sr ’Sp •Sp “Sp “Sp "Sp "Sp •Sp •Sp Ljubezni in Izviren roman. Za Abietik. Slovenca sovraštva moč. spisal Rev Jos. Pollak. Ponatis prepovedan. m (Dalje.) IV. Poglavje. Na Kuštrovo hišo so prišli hudi dnevi. Kušter se je sila hudoval in strašno je robantil in preklinjal. — “Res je”—tako je vedno govoril—“in kar je res to se zmeraj sme govoriti. Toda da bi Rovanov lopov koga pobijal, kakor mesar vola, tega ne bo mirno prenašal ne Kušter, ne njegov sin. Naznanili ga bomo tolovaja, lumpa, ubijalca, Kiklarjevcga sina.” Mladi Kušter ni mnogo govoril. Ležal je z obvezano glavo v postelji, kakor je to zaukazal zdravnik. Tu in tam se mu je bledlo, tedaj je strgal raz glave obveze, nerazumno je blebetal posamezne besede ali pa tudi cele stavke, o plesu, Lenki, Marku. Tu in tam mu je legel sladak nasmeh krog njegovih usten in šepetal je: “Lenka, pojdi — prosim te — plesat z menoj. Se enkrat pojdi, akoravno ti Marko brani.” Potem pa je vselej togotno zaječal: “Pusti mi dekle, ti Kiklarjev sin!” Potem pa, ko je tako nekaj časa besnel in se togotil, se je utrudil, padel je nazaj v zglavje in zaspal. Zdravnik za bolnika ni bil v skrbeh, trdil je, da bo fant pri krepki svoji naravi gotovo okreval. In zgodilo se je tako. Par tednov pozneje je bil Jurij zopet na nogah, tdda. hodil je okoli še bolj tih in še bolj zamišljen kakor kdaj poprej. Nekega dne je prišel orožniški straž moster h Kuštrovim popraševat kako in kaj. Z orožnikovim popraševa-njem se je cela zadeva poklicala nazaj v spomin in stari Kušter je še bolj divjal. Lahko si mislimo, da je orožniku mnogo hujše naslikal celo zadevo, kakor je bilo v resnici. Na to pripovedovanje je potegnil orožnik z resnim obrazom knjižico iz žepa in začel ie celo zadevo popisovati prvič... drugič... tretjič... i. t. d., kakor popisujejo take in enake reči orožniki po naših deželah. Ko je vse zapisal, je rekel resno: "Kušter, cela zadeva mora pred porotnike.” Ko je gospodar to čul, se. je v zadregi vendar le popraskal za1 ušesi; bal se je naniteč silno sodnije, biričev, advokatov in porotnikov. Ko je Jurij to čul, je zarudel najpo-prej, spominjaje se poboja, potem pa je prebledel, ko mu je prišlo na misel, da si napravi — ako pride vse to pred sodnijo in porotnike — iz Marka še večjega sovražnika, toda—kakor navadno — tako tudi tedaj rekel ni ničesar. Minulo je zopet par tednov, tedaj sta dobila Kuštrov in Rovanov poziv, da morata v mesto k sodniji. Preden pa se je začela prava preiskava, je vprašal sodnik Jurija, nili morda pripravljen pobotati se z Rovanovim milnim potoni. Jurij pomišlja nekaj časa, potem pa mirno reče: “Da, da, jaz nočem, da bi bil Marko zavoljo mene zaprt." S temi bešedami se je obrnil in hotel oditi. Marko je sprevidel, da je cela zadeva s tem zanj ugodno končana. , V svoji trmi pa fant s tem ni bil zadovoljen, marveč zahtevah je od sodnika, naj on razsodi kaj je bolj kažnjivo hudo razžaljenje, ali udarec, s katerim je hotel to razžaljenje kaznovati. — Sodnik je zmignil z ramami in rekel, da ga cela zadeva ne briga več,,ker je Jurij tožbo odmaknil.. Da' se je to zgodilo, ni bilo prav mlademu Rovanu. Bilo je namreč videti. kakor bi bil Kuštrov skazal Ro-vanovemu kako uslugo. Od Kuštro-vih pa ni maral nobenih uslug. Istega mnenja je bil tudi oče. Pa tudi Kušter se je sila hudoval in klical je vse hudiče na svojega butastega sina, ki je spustil iz rok tako lepo priliko maščevati se do celega nad Rovanovimi. — Kar se godi v enačili slučajih na kmetih, se je zgodilo tudi zdaj. Celo Vrhovje in okolica se je zanimala, kako se bo tožba iztekla. Lahko umev no so bili tudi Potočnikovi, in mej nji mi najbolj Lenka, radovedni, Dekle se ni vprašalo na katero stran se nagiba jeziček tehtnice njenega srca. Kakor sc ji je smilil Jurij, ko ga je pobila Markova trda pest k tlom, prav tako bi se ji smilil Marko, ko bi moral za voljo tega za dalj časa v zapor. Nikakor pa ni menilo dekle, da bi ona zaslužila materino očitanje, ki je trdila, da je Lenka vsega tega kriva. “Ako bi bila jaz res kriva — tako je modrovala ona — potem je najbolje, da grem nazaj v Gospo Sveto in da postanem nuna. Kaj morem jaz za to, ako se fantje v me zagledajo in vsled tega stepo.” Lenko je tolikanj mučila radovednost, da je pod pretvezo, da mora po nekaj k branjevcu, zapustila dom in se pripeljala s čolnom na drugo stran. Mati ji tega seveda ni verovala, a tudi branila jej ni, ker je bilo jezero do celega mirno. Zahtevala je mati le, da vzame dekle seboj pastirja, ki naj ji pomaga veslati. Branjevec ničesar ni vedel povedati. Zato je Lenka velela pastirju, naj jo čaka pri čolnu, sama pa je krenila proti Skalarju v nadi, da Skalarica gotovo vse že ve. Toda s kakšnim izgovorom pa naj vstopi v krčmo? Lenka premišljuje, a ne najde izgovora. Že se hoče nejevoljna obrniti, ko začuje iz cerkve glas orgelj, ki ji pove, kje dobiti vsaj enega izmej prizadetih. Naglo krene dekle proti cerkvi, katere vrata so bile na stežaj odprta. De- klica sede pod korom v klop in jame poslušati in meni, da ume, kar govore ti glasovi. Donelo ji je in govorilo na srce, kakor,šumenje dreves, žuburenje potoka, kakor spevi drobnih ptic v logu in tuljenje razbesnelih valov na jezeru. Dozdevalo se ji je kakor bi jo zgrabili ti glasovi z mrzlo koščeno roko za vrat in jo davili, zdaj zopet, kakor bi pihljale hladne sapice krog njenih vročih lic. Donelo je kakor hrepenenje, kakor neskončno veselje, kakor globoka, britka bolest. — Dolgo je tako sedela deklica in poslušala sc sklonjeno glavo. Njene misli . pa so mej tem blodile po svetu okoli, toda vračale so se tudi k domačemu ognjišču. S čudno disonanco je končal Jurij svoje igranje. — Pa tudi temu čudnemu sklepu se Lenka ni čudila. Ali ni bilo v resnici ravno tako? Ali se ni končalo tudi veselje žegnanske nedelje skoraj s pobojem? Zamislilo se je dekle in spominjala sc je materinega očitanja. Zakaj naj bi bila ona kriva? Ali je storila kaj napačnega? Ali je delala med mladeniči kako razliko? Marko ji ni bil nič več kakor Jurij. In danes? — Jurijevo igranje ji je leglo na dušo in začela je zamenjavati godbo z igral cem. Brezbrižnost jo je minula in začela se je živo zanimati za njega, ki je se svojim igranjem tako glasno in strastno govoril na njeno srce. Raz kora in po stopnicah navzdoli so odmevali težki, trudni koraki. S povešenimi očmi je korakal mladenič proti vratom. Na enkrat obstane s za čudenim, razveseljenim in zarudelim obrazom: “Lenka, ti tukaj, ravnokar sem — — in mrmral je nekaj nerazumljivega in podal je svojo desnico dekletu, katero je ta presrčno stisnila. “Da, Jurij, poslušala sem tvoje igranje, ne da bi ti vedel za to. Rečem ti pa, mej tvojim igranjem se mi je odpiralo srce; jokati in smejati bi se bila hotela skoraj ob jednem. Lepa ti hvala, Jurij! Povej mi, kaj si pa prav za prav igral?” — “Ne morem ti povedati, kaj. Igral sem, kakor mi je pod prste prišlo. Igral sem svoje lastne misli, Lenka." “Torej si ti Jurij pravi umetnik. 'Slišala sem v šolah, da je umetnik oni, kdor igra svoje misli, ne da bi zato rabil kakih not. Kako srečen si ti, Jurij!” “Srečen?” in zravnal se je kakor od kake bolesti zadet Jurij. — “Ali je to sreča, ako človek ne najde nikdar miru in pokoja, ali ga zadene to, za kar se drugi komaj zmenijo, tako hudo, da skoraj obnemore pod tugo in brhkostjo. In godba? Jaz čutim, jaz čujem v srcu. To kar pa čutim in čujem bi rad vtopil v orgije, toda to kar prihaja v glasove je nekaj slabšega, nekaj dru-zega. — In spoznam to razliko, ti me pa morda ne razumeš. Ne morem ti dopovedati, kar mislim in želim. Sicer pa” — je nadaljeval s komaj prikrito strastjo — "komu je mar, ako sem srečen ali pa nesrečen?” Nehote je seglo dekle po mladeničevi roki. — Odsijaj sreče se je razlil po lepem njegovem licu in sanjavi mladenič je v ljubezni, ki je z rastočo strastjo vskipela do blodnje padel na kolena in pritiskal je svoje solzne oči v dekličino krilo. Le za en trenutek je zagrebla Renka svojo roko v mehke, rujave mladeničeve lase, potem pa je takoj stopila korak nazaj in je rekla s prisiljenim smehom: "Za božjo voljo, Jurij, kaj noriš, kaj počneš v cerkvi? Bodi vendar pameten! Kaj ko bi nas bil kdo videl!” — • Zmedeno je pogledal fant na okoli, potem pa je vstal kintaje z glavo: "Prav imaš, Lenka! Odpusti mi — veš, jaz sem še nekoliko slabe glave in vsled tega se reče marsikaj, kar bi se ne smejo, povedati. Pojdiva! — Zapreti moram še cerkev. —- Ali si s čolnom tukaj? Ako ti ni odveč — pridem takoj.!” “Zakaj naj bi mi bilo, odveč? Tako nisem mislila. Le opravi svoje stvari, počakati te hočem, potem me pa lahko spremiš do čolna.” Za par trenutkov je boril Jurij sam pri sebi notranji boj. AH naj beži pred deklico, ki ima nad njim — rekel bi — toliko skrivnostno moč, ali pa naj ostane? Oporekajoča si čustva so zahtevala nagle odločitve. Že se je obrnil v stran, toda nevidna moč ga sili, da se ozre še enkrat za ljubljenim dekletom, ki je imelo ravnokar žareče svoje oči vprte vanj. In ostal je in stopil za njo. Mej tem je mrak legal na zemljo. Žarki zahajajočega jesenskega solnca so le od strani še padali na vrhove v jesenskem krasu ponašajočega se goj-zda. Kakor raztopljeno zlato se je vlivalo po drevju. Lahke meglice so se vzdigovale iz dolin — pihljal je večerni vetrič in majal je mladike dreves. Znožje gora se je ogrnilo v sivkaste boje, mej tem ko so njih vrhovi žareli v škrlatastih barvah temneje in temneje. — Megle so se začele vlačiti po travnikih in livadah — na polju pa se je zibal kak osameli od ženic pozabljeni klas. V skoraj suhi travi pa je žarelo nekaj, bil je kak samotni makov cvet, kateremu je prizanesla slana. Ako mu je prizanesla danes, ga pomori jutri. Kaj je na tem, kdaj ga? —saj je zapadel njej kakor vse drugo, kar je zelenelo in cvetelo v bujni poletni krasoti. Slana jc smrt in kar ona popari, to zamori, da oživi zopet v drugi obliki. — Mej tem, ko sta korakala mlada človeka raz hribčka navzdol, potegne veter iz doline in raztrese nad. n ju v vrtincu peresa lipe, mimo katere sta'stopala ravnokar. — Nehote so se srečale njune oči in oba sta vstrepetala. Kaj je bilo to? Morda neprijeten čut, da se ju je dotaknilo ovenelo listje —, ali pa slutnja prihodnje nesreče? Smešno! Kaj naj bi imelo opraviti orumenelo listje z osodo ljudi! — Ali pa je bilo spoznanje, da je mogočnemu u-motvoru, katerega imenujemo naravo, človek toliko, kakor list na drevesu. — Dolgo sta molče stopala eden poleg drugega, slednjič prekine Lenka molk in vpraša: “Kako pa je z Markom?”— Priprosto to vprašanje je zadelo kakor nož srce mladeničevo. In zopet se je začelo v njem vspenjati nekaj pretečega in ljubosumnega kakor tedaj, ko je zabrusil Marku žaljive besede v obraz. Že je v srečni bližini dekletovi pozabil, kako ga je zavrnila pod korom v cerkvi. Takrat je brž kone dekle čutilo, da ga je ta zavrni tev zasklela notri do dna .njegovega mehkega srca in zato jo je hotela po praviti s tem, da mu je dovolila spremiti jo. — Vse njegove misli so bile zbrane v jedno, —■ čas, sedanjost, in prihodnost, vse jc bilo zbrano v edini besedi: Lenka. In zdaj imenuje ona Marka! -—• Kaj hoče dekle s tem člove kom? Ali se mora ta vedno vrivati med nju? — Žalostno se je ozrl Jurij v stran, tedaj je ponovilo dekle še enkrat isto vprašanje, na katero je Jurij odgovoril kratko: “Odstopil sem od tožbe. -— Marko je prost.” — “To si pa prav storil Jurij” — je reklo živahno dekle. — “Prav za prav si ga ti dražil. Rovanov je sicer krotak kakor jagnje in nikomur nič žalega ne stori.” “Kaj pa je tebi Marko mar, da ga tako zagovarjaš?” “Kaj mi je Marko mar? Prav nič. Dozdeva se mi pa, Jurij, da si ti ljubosumen. Pusti to! Bilo bi nespametno. Kaj sta meni ti in Marko? Jaz ničesar nočem ne od tebe in ne od Marka!” “Za božjo voljo Lenka” — je klical prebledeli mladenič in vstavil Se je — “ali je to res?” — “Ali sem ti mar odgovora dolžna o tem, kar delam in opuščam?” — je odgovorila trmasto. — "Ali ne morem nikamor iti, ne da bi skočila eden v druzega bojaželjna petelinca? Ako hočeš, da ostaneva prijatelja, tedaj pusti, Jurij, te bedarije. Jaz vzamem ljudi kakoršni so in isto zahtevam tudi za se. Toda približati se mi, tega ne dovolim nikomur!” —• Odločno je stopila Lenka proti čolnu, pri katerem jo je čakal pastir. Jurij pa je obstal na mestu, kjer ga je tako odločno zavrnilo dekle. Bilo mu je kakor bi padlo nanj nebo, kakor bi se pogrezala zemlja pod njim. Eno čustvo je spodrivalo v njem drugo. To spodrivanje ga je skoraj omamilo. Vničevalno so se glasile Lenkine besede, katerim pa ni hotel, ni mogel ver jeti. V src« njegovem je prežalo ne kaj kakor divja zver. — Ta prežeči nekaj bilo je upanje, da bo vse še dobro. Ljubezni moč, kako globoko segaš .v naše srce! Tisočkrat poraženega vzravna zopet in zopet tipanje, bodisi v_ tolažbo, bodiši v še večjo nesrečo! —• Z lahkim korakom je skočila Lenka v čoln in krepko je veslala na drugo stran proti domovju. Gledala je nazaj, toda njeni pogledi niso več veljali tamkaj strmečemu mlademu človeku, marveč ponosnim vrhovom gora in ne mirnim valovom domačega jezera. Z živim, strastnim pogledom je zrl Jurij za čolnom, ki je mirno plaval po jezeru, v katerem se je zrcalila rudeča zarja, ki je sc svojimi žarki objemala gorske velikane. Tudi Lenka se je zamislila. Prišla sta ji na misel mla deniča, ki sta stopila v zadnjem času v njeno obližje. Eden — krepki, odločni, nekoliko trmasti Marko, ki je ostal lep in poželjenja vreden, tudi v svoji togoti; drugi — sanjavi, globoko čustveni Jurij, čegar globoko oko te je zasklelo do dna tvoje duše. Da jo ljubita oba, tega si je bila v svesti. In sladka je bila ta zavest. Ko se je pa vprašala, kam se nagiba njeno srce, ji to ni vedelo dati nobenega odgovo ra. — Čim bolj se je mračilo in čim bolj so se zgubljale žive boje na ska lah in vodah, tem bolj žalostno in tem no .je postajalo v njeni duši. Ko je čoln obtičal v pesku, je nekako prestrašeno planila po koncu. Še dolgo je gledal Jurij po jezeru tudi tedaj še, ko je čoln že zdavno zginil v mraku. Slednjič je krenil z lenimi trudnimi koraki proti domu. Doma je nejevoljen mrmral Kušter in rad bi bil dal duška svoji nevolji toda pogled na bledi in v globoko žalost vtopljeni sinov obraz, ga je neka ko pomiril; vsaj rekel ni mož ničesar. (Dalje prih.) Pazite kako milo rabite za svojo kožo. Nikdar ne rabite ostrega, razdražljivega mila, najsi še tako diši. Ko umivate svoj obraz, roke ali lobanjo, rabite samo Severovo Zdravilno milo (Severa’s Medicated Skin Soap). To vam od pravi vsako nezdravo stanje kožno, o-hrani lobanjo zdravo, čisto in brez srbečice in hrast. To je pravo milo za nežno kožo dece. Na prodaj v lekarnah in prodajalnicah povsod. Cena 23c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Antonija Rifel izučena in izkušena BABICA 700 N. Broadway JOLIET, ILL. POZOR, ROJAKINJE! -Mi veste kje je dobiti najboljše m* po nainižji ceni? Gotovo! V mesni ]. & A. Pasdertz t dobijo najboljše sveže m prek* ene klobase in najokusnejše mes-'se po najnižji ceni. Pridite toraj » oskusite naše meso Nizke cene in doors postrežbi j ¿še geslo Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets, hi. Phone 453* N Vt Phone ill Jos. Jelnikar - gostilničar 200 Jackson St., Joliet, 111 Prijateljem in znancem naznanjamo ia sem kupil Mauserjcv salun, kjer mi lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drugi pijače. VSI DOBRODOŠLI! Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na & Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. štefaniču če: treko. Tam dobim dobro pivo, žg* nje, smodke in izvrstno domače vinc ki je rudfeče in belo, in bo teklo vesele Pridite tudi drugi vsi, in prepričajti ■te sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, too Ohio Street Joliet» Ï1U TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše The U. S.” 10c. in "Meerschaum” S: Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 08 Jefferson Street. Joliet, IB KirinčicBros Cor. Columbia in Chicago Sts. fOLIET, IL Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavneznana Joliet Citizens Bre- Oba telefon TiPillî štev. 8 -Libili ^#i*¥»trgOTec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet \ -................................ 1 National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Ediua slovanske fotografía v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je The L ff. Fta Drag Go. LEKARNARJI. lor. Bluff and Exchange Street» JOLIET, ILL. Ufi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in fimežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske# papirja po nizkih cenah. FR. Kompare. SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVK. SO. CHICAGO, ILL. The Will County National Lank Of Joliet. Illinois. Prejema raznovrstne denarne slog) ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,00#.« C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. WMB___ Emil Bachman 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. ™ - — . • ' 1. — . m v ml ^ ,4 ^ 4MB f V æ^. W /\ gr* £\ V ' 'w W ■ 1 vstr** TO» " ' * vpuiiiiiii ud uiujc luuid- n ^ nje v Sv. Deželo. || Rev. Jos. Pollak. EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jeduote. DELO PRVE VRSTE. ' CEHE NIZKE. KERŽE <30. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Cbicago and TanBuren Sts. Najstarejša banka v Jolietn. Glavnica in preostanek $400,000.00. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept Cor. Scott and Clay St Bodi SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 7. Prebivavci Sv. Dežele. (Dalje.) Pri delu. jutrocev se pogreša zlasti natančnost. Le preveč gledajo na vu-nanjost, da bi pa bilo delo, katero dajo narejeno iz rok, res popolnoma dovršeno, zato jim ni mar. Ravno tako jim prav nič ni mar za kak napredek pri delu. Kmet n. pr. dela še vedno z istim slabim, priprdstim orodjem, kakor so delali v starih časih, in niti na misel mu ne pride, da bi si to ali ono zboljšal. Misli si, ako je bilo dobro za očeta in starega očeta, bo dobro tudi za me. Brezbrižni so tudi za vrednost časa. Da je čas denar, tega jutrovec še ne ve. Ako naročiš jutrovca ob gotovi uri, bo prišel ali mnogo prezgodaj, ali pa še raje veliko prepozno. V prvem slučaju si prav nič ne stori iz tega, ako trati s čakanjem dragoceni čas; v drugem slučaju se ti bo pa čudil, kako moreš biti nevoljen, ako je par ur prepozno prišel. Kljub svoji verski gorečnosti je mo-hamedanec vendarle nepošten, lažnjiv, sebičen, podkupljiv, nezvest in strasten zlasti pri igri. Kristjani so glede tega' sicer nekoliko boljši, toda ne mnogo. Tudi glede današnjih Palestincev bi še daleč prav dobro porabiti besede proreko Jeremija (9, 4. S.): “Vsak se varuj svojega bližnjega m nobenemu svojemu bratu ne zaupaj, ker brat brata zalezuje in vsak prijatelje goljufa. Vsak svojega brata zasmehuje, in ne govori resnice; uče namreč svoj jezik legati in si prizadevajo, krivico delati". — Redkokdaj se izvrši kaka kupčija brez goljufije; večkrat goljufata oba kupec in prodaja-vec, prvi premalo plača, drugi ima pa krivično mero in tehtnico. Menjavec denarja te bo goljufal, če te bo le mogel; .zlasti pa so veliki goljufi uradniki. — Kljub temu, da so vse prej, kakor resnicoljubni, so vendar o svoji resnicoljubnosti popolnoma prepričani in se kaj radi rote, da je to, kar trdijo, res. Kakor v Gospodovem času, tako je tudi dandanašnji še kriva prisega in kriva rotitev jako v navadi. Ena največjih napak jutrovcev je pa strastno hrepenenje po denarju in po igri. Jutrovec ti stori za denar vse, kar hočeš. Vsacega Evropejca ima za bogatina, zato pa tudi v vsacega nadležno sili. Na Genezareškem jezeru, ki je jako globoko, se mi je ponujal mlad Arabec, da skoči v jezero, ako vržem vanj frank (po naše približno 20 centov.) — Od jutra do večera sede močni možje najlepših let in krepki mladeniči pri igri, bodisi pri kvartah, bodisi pri kockah. Kvarte imenujejo pomenljivo “knjigo vbožcev in beračev”, ker postane človek vsled njih vbog in ker jih ima tudi berač še, če tudi nima nobene druge knjige. — Tudi nenravnost je mej jutrovci jako velika; zvedel sem, da so že otroci jako pokvarjeni, kar pričajo njih grozno nedostojni in nesramni pogovori. To so Arabca slabe strani. Poglejmo še njegove dobre lastnosti. Ako znaš z njim prav ravnati, je dobrovo-ljen, voljan in nekako otročje priprost. Kakor pri otroku, tako opraviš tudi pri jutrovcu mnogo več z lepa, kakor pa z grda. Ako mu pokažeš kaj mikavnega, ti razodeva prav otročje nedolžno veselje.—Eden izmej tovarišev je imel na popotovanju seboj revolver, pokazal ga je v Bejrutu samostanskima hlapcema; mladeniča sta imela nad njim prav toliko otročjega veselja, kakor otrok nad igračo. Kaj sta šele počela, ko smo jima dovolili, da smeta na vrtu, vsak po enkrat vstreliti Ednega izmej njih sem vprašal, zakaj j pri pretepih ne rabijo orožja, k većemu palice, ali kamen, večinoma pa le pest. Z Arabcem lastno dobrosrčnostjo je na kar naravnost v strašnem nasprotju njih neusmiljeno ravnanje se živino. Kamele, konji, mule in osli so večinoma vsled pretežkih tovorov, in slabih sedel polni ran, na katere se neusmiljeno spravijo muhe in komarji. Toda zato se Arabec prav nič ne zmeni; tudi za to mu ni mar, da bi skušal vbogi živali rane zaceliti, ali vsaj izmiti.'Ako gre žival prepočasi, jo bo prav po ranah neusmiljeno pretepal. Da bi Arabec pomislil, da trpi tudi vboga žival, zato je prelen. Priprosti Arabec ima jako malo potreb in je kaj hitro zadovoljen. Naj-ubožnejši Evropejfec ne živi tako priprosto kakor arabski felah. Zadovoljen je večinoma z vodo in s črnim kruhom. Kljub temu pa je samozavesten in ponosen, ker se ima za sinu najžlahtnejšega naroda; zlasti pa je ponose na svojega naroda nekdanjo slavo in čast. Ponosen je mohameda-nec tudi še na svojo vero in vsak, ki ni njegove vere, je v njegovih očeh nevernik in pes. Trdno pričakuje, da bodo enkrat vsi neverci v raju njegovi sužnji. Arabski narod, ki je igral v zgodovini nekdaj že prav imenitno vlogo, pač ne bo ostal, kakor neporaben štor ob cesti. Vedno bolj in bolj se odpirajo kraji nekdanje omike, Mala Azija, Babilonija, Sirija in Palestina, svetovnemu prometu in oliki. Brezdvojbno pride tudi za krepki arabski narod vstajenja dan, to tembolj, ker ima poleg svojih slabih lastnosti tudi mnogo lepih zmožnosti. Da bi le vsi Evropejci v Palestini na to delali, da bi z modrim, prijaznim nastopanjem, vz-glednim življenjem, nevtrudno delavnostjo, krščansko ljubeznijo, zlasti pa se živo dejansko vero res osrečili to ljudstvo! (Dalje prih.) Nekoliko sumljivo. “Ali Vaš sopr-og igra poker?” “Mislim, da ne,” je odgovorila mlada ga. Kosova. “Ali reči moram, da si bolni prijatelji, ki jih obiskuje zvečer, izposojujejo precej Johnovega denarja.” KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da*se greste okrepčati s čašo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo 403 N. Chicago vogal Cass Sts. bar ^ CAFE,»? Postrežbo izborna— prav po domače. ...JOLIET GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zahave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. JOLIET, ILL |iiniiniiuiiiiiiiiiinniiiiniiiiininiiiiiiiHHUiuiuiininnnHnii| § Kadar se mudite na vogalu j jjj Rubyjand Broadway ne I pozabite vstopiti v 1 MOJO GOSTILNO | kjer boste najbolje posteezeni. M Fino pivo, najboljša vina in smodke. S | Wm. Metzger | JOLIET g iminimimiHiiuiii Straka vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz keže in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Joliersteam Dye Hoese Professional Cleaners and Dyers STRAKA & C G. Office and Works, 642-644 Cass Street S Ruby and Broadway iâiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiNHin Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljli californijska vina. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte otoeeoeoeoeoeoeoeotototoeoeo »oeototoeo+oeoeoeoeoeoeo' I Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. * IPilte “Elle. Brand" pivo i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Me040404 iti več stalnega M dnevnega dobička jamči-^ mo našim agentom z im-kl j portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave, St Paul, Minnesota. Na prodaj Kanarčki ptiči za $2.50 komad Pridite in oglejte si dobre pevce. Ot prto od 7 zjutraj do 8. zvečer. O nedeljah ob 3. uri popoldne. A. KlGim aclter, brivec 1849 W. 22 St, blizu Lincoln St CHICAGO, ILL. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1 Qr1 račun ter je obrestuje po čistih * 12 /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev pe dnevnem kurzu. [ Delniška glavnica K 8,000,000. Rezervni sklad K 800,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Ota telefona 405.1 S. Bluff St., Joliet, 111.