The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOJL DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven« Organizations) Najatartjb in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Drzavali Ameriških. 1 ŠTEV. (No.) 209 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 28, 1933 LETNIK (VOL.) XLII 0DG0DITEV KONFERENCE Razorožitvena konferenca se sestala 26. oktobra brez Nemčije, a se zopet odložila do 4. decembra. Ženeva, Švica. — Po udarcu, ki ga ji je zadal izstop Nemčije, se je uvidelo, da bi bilo brezpomembno, nadaljevati z razorožitveno konferenco, in se je zato sklenilo tedaj, da se jo odloži do 26. o(ktobra. Sestali so se torej v četrtek delegati različnih držav k ponovnemu zborovanju, brez Nemčije seveda. Pokazalo pa se je, da bi tudi zdaj ne mogla konferenca priti do nobenega zaključka, dokler ne sodeluje z njo ena glavnih velesil, Nemčija. Sprejet je bil zato predlog, naj tudi to pot prekine konferenca s svojim zborovanjem in naj se ponovno sestane, ko se bo ozračje popolnoma razčistilo. Za pričetek ponovnega zborovanja se je določil 4. december. Med tem časom se bodo vršile v Nemčiji volitve, in sicer 12. novembra. Na teh se bo imelo nemško ljudstvo izraziti, ali podpira korak Hitlerja, ko je odpoklical nemško delegacijo od zasedanja Lige narodov, kakor tudi od razorožit-vene konference. Tujezemstvo teh volitev v Nemčiji ne pričakuje s posebno napetostjo; ve se namreč že v naprej, kako bodo izpadle, namreč, da bo dalo nemško ljudstvo Hitlerju popolno zaupnico; drugače biti ne more, kajti za to bo Hitlerjeva vlada že poskrbela. Da se je zdaj razpustila mirovna konferenca in da se na mei'ava ponovno sestati, je povod zlasti v tem, ker se upa, da se bodo med tem našli in sestavili novi pogoji, kateri bi bili za Hitlerja bolj sprejemljivi, in bi se utegnilo končno vendar priti do kakega sporazuma. — Skrajno usodepolno bi namreč bilo, kakor se je izrazil načelnik konference, A. Henderson, ako bi se sploh opustila ideja, da bi se konferenca ponovno sklicala, kajti s tem bi se očitno pokazalo, da države ne marajo znižati orožja in tako odstraniti nevarnost vojne. Ia Jugoslavife« ZOPETNO DIVJANJE VODA V DOMOVINI: NOVA USODNA POVODENJ V CELJSKI KOTLINI; VODA VDIRA V KLETI IN STANOVANJA V ZG. SAVINJSKI DOLINI. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI. Med tem, ko je razoirožitvene konference v Ženevi takorekoč konec, se je pa razstavila na ogled v New Yorku na Union Square ogromna knjiga, ki tehta več kakor eno tono. V njo bodo imeli pravico podpisati svoje ime vsi tisti milijoni in milijoni, ki zahtevajo, da se ohrani mir. KRATEK OBISK ZEPPEL1NA Graf Zeppelin obstal v Chicagi samo 25 minut. —o— Chicago, 111. — Zgodaj v četrtek zjutraj, malo pred šesto uro, je priplul nad tukajšnje mesto napovedani nemški zrakoplov Graf Zeppelin. Njegov j' obisk pa je bil skrajno kratek, e Po 25 minutah se je namreč c zopet dvignil z letališča, kjer n je napravil kratek postanek, d obkrožil prostore svetovne raz- b stave in nato odplul proti De- a troitu, kjer so ga ugledali o- r krog poldne. Na letališču je 1< postal s pomočjo vrvi, za kate- s re je držalo številno vojaštvo, 1-ki je bilo odposlano tja v ta namen. I -o--c RELIEFNA KOMISIJA PRE- s SKRBUJE DELO 1 Chicago, 111. — lllinoiška re- 1 liefna komisija je tekom mese- ' ca septembra preskrbela 99 1 delovnih projektov v Cook o-krajiis in nadaljnjih 226 projektov v ostalih delih države. Za te projekte se je porabilo za delavske plače nad milijon dolarjev. Zaposleni delavci i dobivajo za svoje delo plačo v j obliki podpore. Vsi projekti predstavljajo vladna dela. --o- PREFRIGAN SLEPAR UJET Chicago, 111. — 381etni ITar- ' ry Graham, 620 No. Clark St., ' si je na lahek način delal de- , nar, a to lahko delo ga je končno privedlo v jetniško celico. t V družbi več tovarišev je dobil nekje prazne bančne čeke, na katere je dal nato natisniti "Century of /Progress", in v promet je izdal večje število teh ničvrednih čekov po $10 in $25. Malokdo se jih je namreč branil, ker je menil, da so izdani od svetovne razstave. i -o- MLEKARSKA STAVKA V WISCONSIN i Appleton, Wis. — Izvrševal- - ni odbor kooperativne mlekar- - ske zveze za Wisconsin je v i sredo napravil sklep, da bo i proglasil stavko mlekarskih - farmarjev, ki se ima pričeti pri- - hodnji torek opolnoči. Ta zve-. za ima okrog 21,000 članov. KRIŽEM SVETA OGRSKA SE BLIŽA RUSIJI V kratkem se obnove med n'ji- s ma redni odnošaji. u —o_ v Dunaj, Avstrija. — Popu- ^ larnost, katero čimdalje bolj d uživa sovjetska Rusija v Evro- I pi, je polagoma prodrla tudi na č Ogrsko, da se je tudi ta država t prenehala bati boljševiške pro- v pagande in se pričakuje, da bo 1 z Rusijo v kratkem obnovila 1 redne diplomatske odnošaje. i Nagnilo- jo je k temu predvsem č to, ker so države Male antante s zadnje poletje podpisale z Ru- A sijo nenapadalni pakt. Ako se ' bo zdaj še Ogrska približala ( sovjetom, bo ostala v Evropi e- i dino še Bolgarija, ki se bo pro- 1 tivila kaki zvezi z njimi. -o- , ! NAD FORDA PRIŠLO MAŠČEVANJE Washington, D. C. — Fordovi avtomobilski družbi bo vlada dala občutiti prvi udarec, ker se ne mara ukloniti, da bi podpisala avtomobilski pravilnik. Vojni department je namreč razpisal naročila za motorna vozila in za aeroplane, in sicer v visokosti do 25 milijonov dolarjev. Iz departmenta pa je prišlo obvestilo, da se ne bodo upoštevale nobene ponudbe od tistih družb, ki niso članice pravilnika, in izrecno se je izrazilo, da se to nanaša v prvi vrsti na Forda. Ford torej ne bo mogel upati, da bi dobil kako naročilo od vlade, ako ne bo med tem popustil in pristal na pravilnik. -o---- SIR 'TP A M En. ov' ^ r \ takoj v veljavo, bo onemogoče-• no vsako reliefno delo, in na-I ^čelnik reliefne komisije je o- - pozoril poslance, da se bodo 3 morale vse reliefne postaje in - (zavetišča zapreti s 15. novem-i (brom in sploh nobena podpora ? ^e ne bo dajala od omenjenega i (dne naprej, kajti izčrpana bo- jdo vsa sredstva. — Upajo pa. - I da bo predlog prišel ponovno :> (na glasovanje prihodnji teden 3 in da bo tedaj dobil zadostno ] večino. stali banditi nasilni in so ga najprej tolkli po glavi s kopiti pištol. Ko je mož še naprej za trjeval, da nima nič denarja, so mu pričeli žgati gole podplate z vžigalnikom za cigarete. Na to so vse premetali in preiskali po hiši. Ker ni bilo pričakovanega uspeha, so svojo žrtev zopet zgrabili, ga vlekli v klet in vtaknili njegove noge v plamen v peči. Ko so bili korrčno prepričani, da mož res nima denarja, so ga pustili in zbežali Novi nalivi — nove povodnji Ljubljana, 13. okt. — Ni š minila groza, ki jo je napravili zadnja povoden j med ljudmi, ni so se še docela odtekle vode, k< je začelo groziti novo gorje, no va po voden j. Komaj 17 dni j« minilo od zadnje katastrofalne poplave v celjski okolici in celj ska kotlina je že zopet zalita : vodo, ki s svojimi umazanimi va lovi trga rodovitno zemljo ir spravlja prebivalce v nov strah Pri prvi poplavi je deževalo ne kaj dni, da je prišlo do katastro fe, sedaj je pa zadostoval mak večji naliv ene same noči, da sc vode prestopile bregove. Silne hitro se je napolnila struga Savinje in voda je že v torek do 9. dopoldne narastla za tri metre nad normalo. Če bi še pritoki tako hitro naraščali, bi bila katastrofa še veliko hujša od on< pred 17. dnevi. Veliko stano vanjskih prostorov v Celju in o kolici Celja je pod vodo. Pod vo do je državna cesta, železnica, parki in vrtovi. Savinja je uni-čila dela pri popravi obrežij, katere je pokvarila zadnja popla va. V več šolah je radi poplav« ukinjen šolski pouk, ker otroci ne morejo v šolo radi narasti« vode. Voda je poplavila Petrov če. Pri Gornjem gradu je odnesla dve na novo vpostavljeni brvi. Po narastli Savinji plavajc drevesa, hlodi, deske, poljski pridelki in odnešeni mostovi. Struga Savinje je namreč radi zadnjih poplav tako zasuta z raznim gramozom, da mora že ol srednje močnem deževju prestopiti bregove in se razliti po po lju. Prebivalstvo, ki si je od zadnje povodni komaj za silo vre-dilo poplavljena stanovanja in kleti, je zopet hudo prizadeto. Petrovče so sedaj najhujše prizadete, saj je voda vdrla v vse hiše in gospodarska poslopja in uničila še to, kar je ostalo od zadnje povodnji. — Ubogo ljudstvo ! Vzdolž Litije tja do Zidanega mosta so postavljene straže, ki konti-olirajo železniško progo, d? ne pride do kake nesreče. Vlaki vozijo prav počasi in previdno, ker je voda silno razmehčala nasipe. -o- ;ek odklonil, ker sta bila že pijana in ju je. poznal, da se rada prepirata. Med prepirom je eden fantov zagrabil kuhinjsko greb-Ijico in udaril starega Petka. Njegov sin Lojze, je v bojazni, da mu fanta ubijeta očeta, zgrabil samokres in ustrelil proti njima na slepo dva strela, ki sta pa oba zadela, da sta brata kmalu nato poškodbam podlegla. -o- Smrtna kosa Nesreča ali samomor? V zgodnjih jutranjih urah so našli v petek 6. okt. na železniški progi med Javornikom in Jesenicami strašno razmesarjenega 25-letnega epileptičnega Fr. Jekovca, sina tovarniškega delavca. Fant je navadno prosjačil po Jesenicah in bližnjih vaseh in je morda po nesreči zašel na železniško progo, ali pa se je sam vrgel pod vlak. ——o-- Zlata poroka V Ptuju je 8. oktobra obhajal zlato poroko Franjo Menoni, u-pokojeni železniški čuvaj in njegova soproga Marija, roj. Boha!. -o—— Davica razsaja Iz Maribora poročajo, da razsaja v mariborski okolici nevarna bolezen davica. Veliko jih je bilo prepeljano v bolnico. Trije so tudi že umrli, dasi so zdravniki vse poskusili, da jih r6šijo. -o- Zasut V zgornji radvanjski gramozni jami bi kmalu prišlo do usodne nesreče. Kmetje so namreč tam kopali gramoz za svoje potrebe. Pri tem se je nenadoma vdrla visoka gramozna stena in enega delavcev do vratu zasula, da si ni mogel pomagati. Na srečo so se tam nahajali sosedje, ki so ga rešili iz neprijetnega in nevarnega položaja. Radi silnega pritiska na prsi, mu je bilo onemogočeno dihanje in bi se bil zadušil, če bi ga ne bili odkopali. -o- Žrtev Mure Pred nedavnim so potegnili iz Mure pri Lutvercih 35 let starega delavca Jožefa Korošca, ki je utonil v reki, kamor se je šel kopat. Tovariš, ki je na klice hitel mu pomagati, ga ni mogel rešiti. -o-' Na Groblji pri Sv. Petru pri Preboldu je umrl Julij Sadnik, veleposestnik in učitelj v pokoju star 77 let. — V Sv. Križu pri Rogaški Slatini je umrl Franc Motoh, tesar iz Rajnkovc, star 66 let. — V Celovcu na Koroškem je umrl Anton Piskernik, dolgoletni tajnik občine Bele v Železni Kaplji na Koroškem. -o- Dva brata ustireljena v zidanic: Ptuj, 13. okt. — Posestnikova sinova, brata Anton in Franco Lajk iz Lacigovcev, sta v četrtek popoldne popivala na vinogradu pri Braslovčih, nedaleč od Po-lenšaka. Na potu domov sta se vstavila pri botru Martinu Petku v Braslovčih in ga v zidanici prosila vina, katerega je pa Pe- Redek cvet Na pokopališču v Trbovljah je letos cvetela juka, o kateri trdijo ljudje, da cvete samo vsakih 25 let. Do štiri čevlje visoko steblo je pognala iznad temno zelenih suličastih listov, ki je na vrhu polno malih belih zvončastih cvetov. --0- Obsodba Lojze Janželj iz Kota na Ižanskem je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije, ker je z ročico udaril po glavi Valentina Križmana, da je ta več dni visel med življenjem in smrtjo v bolnici. Poleg tega mora Lojze plačati Križmanu še 8 tisočakov za bolečine. ta zlatu zopet zvišana - Razvozita konf. odložena V ČETRTEK DVIGNILA VLADA CENE ZLATU ZA 18 CENTOV. — CENE V TUJEZEMSTVU POSKOČILE. — MED INOZEMSKIMI FIN ANČNIKI VLADA PRECEJŠNJA NEJASNOST GLEDE TEGA VLADNEGA NAČRTA. -- Washington, D. C. — Vlad- Q n0 trgovanje z zlatom se je v Četrtek nadaljevalo, in sicer je vlada ponovno povišala ceno tej kovini, da jo v smislu svo- Ra jega načrta drži nad svetovno ceno. Tako je v četrtek ponudila vlada Zed. držav za eno unčo zlata $31.54, kar je za 18 centov več kakor dan preje ; ta cena je bila približno za cu 30 centov višja, kakor se je Nc prodajalo zlato isti dan na bi] svetovnih tržiščih v Londonu ya in Parizu. c0 Dasi pa je federalna vlada da v sredo objavila svojo ceno, po ge kateri je pripravljena plačati lej zlato, na novo izkopano v rud- ne nikih, vendar v resnici ni niče- je šar kupila; cela mašinerija, 'dg kako naj se ji odda zlato in ka- fe ko bo plačala zanj, namreč še kl ni bila povse urejena. Kakor že nj-omenjeno, bo vlada izdala za -j Zakupljeno zlato vladne za- lo dolžnice, ki bodo plačljive v 90 k< dneh. . nj Kakor je bilo pričakovati, je n< na tujezemstvo vplivala višja ra ponudba ameriške vlade in so n( se čez noč cene zlatu v inozem- 4 stvu dvignile. Morala je torej ameriška vlada povišati svojo -ponudbo, da je vzdrževala 1; svoje cene nad svetovnimi ce- ir nami. a Glede te nove poteze pred- j( sednika Roosevelta je inozem- c stvo precej presenečeno in obe- ^ nem si tudi ne more razlagati, y kaj bo iz tega prišlo. Predvsem ti ne more razumeti, kako bo a- ^ meriška vlada kupčevala z zla- g tom; ali ga bo samo kupovala, t ali ga bo tudi prodajala? In ^ kako ga bo plačevala? Objavi- ^ la je, da bo izdajala zanj po- j. sebne vladne obveznice. Vpra- j šanje je, kdo bo hotel te obveznice sprejeti. Naznanila je r že prej, da bo gnala cene zlatu } kvišku, dokler ne pridejo cene , življenjskim potrebščinam dc ; iste višine, na kateri so bile 1. , 1926. Čez tri mesece torej, ko , dozore sedaj izdane obveznice, : utegne unča zlata stati okrog $40. Kdo bo tedaj hotel spre- , .ieti tiste obveznice, ko pa se Po njih plačuje unča samo nekaj nad $31? Dolar, ki bi ga vlada s plačilom obveznic vrnila, bo vreden manj, kakor je dolar, ki si ga zdaj izposoju-Je. Kdo se bo spuščal v tako kupčijo z vlado? Celi načrt je v resnici široki javnosti precej Nejasen. -o- BANDITI TRPINČILI SVOJO ŽRTEV Chicago, 111. — Štirje banditi so preteklo sredo prišli v hišo 551etnega Jos. Sorokow-skija, 900 No. Taylor Ave., ki se bavi s prodajanjem raznih zdravil. Prišli so k njemu pod Pretvezo, da žele kupiti nekaj zdravil. Ko so pa ugotovili, da •le mož sam doma, so ga zgrabili in. zahtevali od njega, da izroči $100,000, katere da lma, kakor so zvedeli, skrite v Sv°.ii hiši. Ko je Sorokowski trdil, da nima nikake večje svo-denarja v svoji hiši, so po- "KNJIGA MIRU" — Berlin, Nemčija. — Kakor poročajo časopisi, so neznane osebe razdejale pretekli 1 torek zvečer na Poljskem v mestu Katowice spomenik, ki so ga postavili nemški veterani ob času, ko je to mesto še spadalo ] pod Nemčijo. i — Cleveland, O. — Iz ječe i je bil izpuščen neki Jos. Weav- i er, v kateri je sedel 22 mesecev, obsojen na smrt zaradi nekega umora, ki ga je bil ob-dolžen. Petkrat bi bil moral ; biti usmrčen med tem časom, a je bil vedno pravočasno po-miloščen. To življenje ga je tako zdelalo, da izgleda kakor starček, dasi je star samo nekaj nad 40 let. — Praga, Cehoslovaška. — Nemški poslanik je vložil pri čehoslovaški vladi protest, ker |se je v nekem gledišču kazal I komični prizor, v katerem je napravil osel govor, poslušalci pa so mu s stegnjenimi rokami (nazijski pozdrav) vzklikali "Heil". -o-- POČASNO, TODA TEMELJITO DELO Chicago, 111. — Poštne oblasti so v sredo objavile, da se je i federalnim oblastem posrečilo i po dolgotrajnem vztrajnem j delu, da so skoraj popolnoma dognale vse podrobnosti glede treh velikih poštnih ropov, ki - so se izvršili v tej deželi tekom , 'zadnjih dveh let. Od $613,000 - j vrednih bondov, ki so bili u- - kradeni, so oblasti dobile nazaj . 'okrog pol milijona dolarjev. V 1 zaporu je tudi večina vodite-i ljev. Vse aretacije so se izvrši-i le na skrivaj, da niso mogli j banditi postati pozorni. 3 -O- i ILLINOIŠKO RELIEFNO č DELO V NEVARNOSTI Springfield, 111. — Pred državno poslansko zbornico je bil stavljen na glasovanje preteklo sredo zakonski predlog, s katerim se naj nakaže 30 mili-I- jonov dolarjev državni reliefni v komisiji, da nadaljuje svoje v delo tekom zime. Da ta zakon o stopi takoj v veljavo, mora doli biti najmanj dve tretjini gla-i- sov; glasovalo pa je zanj same 3- 80 poslancev, proti pa 45. S tem, ako ta zakon ne bo stopil »LMERIKANSK! SLOVENEC Sobota, 28. oktobra i933 I»MERIKANSKI SCOVENEC Na železnici. — V vozu za nekadilce sedi gospod in puši cigaro. Ko pride sprevodnik, reče: Tu se ne sme kaditi! Saj menda znate citati napis na steni! Gospod: Je že prav, a jaz ne morem stoiriti vsega, kar je tu napisanega. Poglejte ono tabl'o; tam stoji napisano: llo-dite le v naša domača kopališča! Dopisi važnega pomena za hitro objavo .morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Pravi vzrok. — A.: Kaj, že šest tednov nisi izpregovoril s svojo ženo? B.: Da, prijatelj, jaz namreč nikomur ne posegam v besedo. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Na policiji. — Kako morete trditi, da je bil stražnik pijan? — Dvakrat me je nahrirlil: Narazen! — Saj to je njegova pravica in dolžnost. — Že prav, a stal sem sam na pločniku. ANEKDOTA Slavni internist Schweninger je imel ob postelji težko obolelega človeka posvet z nekim kirurgom. Ta je predlagal takojšnjo operacijo. "Rajši urn-rem, nego bi se dal operirati!" je vzkliknil pacient. "No, no, ga je miril Schweninger,"saj se da oboje združiti!" -o- SPOMENIK PRVI EVROPSKI ŽELEZNICI Društvo češkoslovaških in-ženjerjev bo odkrilo v bližini Budjejovič spomenik praškemu inženjerju Gerstnerju, ki j'e v letih 1825. do 1821 gradil železniško progo iz Budjejovic V Line. Kakor znano, je bila to prva železniška proga v Evropi in je obratovala še S — konji. -o- ČE VRV Ni PRAVA... V Budimpešti se je hotel obesiti neki 73 letni starec, toda vrv se je pretrgala in so ga rešili. Ko so ga zaradi poskušene-ga samomora zaslišali na policiji, je ovadil tvrdko, pri kateri je bil vrv kupil, zaradi goljufije. Zahteval je bil pravo kon'op-ljevo vrv in jo kot takšno plačal, vrv pa je bil slab špagat. Ker se stari mož ni hotel ukloniti, je morala policija hočeš nočeš nastopiti proti tvrdki. --o- NISO HOTELE VELJATI ZA STARE Ko so prišle na Dunaju v modo dvekolne kočije-, so se jih najprvo oprijele ženske, ki so jih tudi same iravnale. A bito j I shaja vsak dan razun nedelj, pone-(Nikov in dnevov po praznikih. i. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. 1 Naslov uredništva in uprav*: (849 W. Cermak Rd.f Chicago Jelefon: CANAL 5544 itiltUlk. -- Naročnina: ZtL celo leto__________$5.00 Za pol leta______2.50 Za četrt leta_______________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: 2» celo leto--$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta__;--;---1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________$5.00 For half a year______2.50 For three months___________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year______3.00 For three months_____1.75 N.: Manjšinski kongres se .je vrnil v Švico. Lani je bil na Dunaju, kar je seve za udeležbo manjšinskih zastopnikov veliko ugodneje, toda spremembe v Nemčiji so silile, da se je kongres sklical letos zopet v Švico. Saj je to država, v kateri žive štirje narodi medsebojno v miru in so tako živ dokaz, da ni treba, da bi se narodi gledali kot pes in mačka. V lepem in prijaznem glavnem mestu švicarske republike so se od 16. do lr'. septembra zbrali zastopniki 28 manjšin iz 11 držav. Zvezna vlada je dala na razpolago dvorano svoje državne zbornic-;. Sploh se je švicarska vlada izkazala zelo gostoljubno. Na nedeljo, dne 17. sept., je povabila vse manjšinske zastopnike na izlet na krasno točko Gurtenkulm, kamor jih je peljala žična železnica, in jih tam pogostila. Kongres kljub osemletnemu delovanju in številnim težko-čam ni nič izgubil na svoji privlačni sili. Priglasila se je nova manjšina Galiegov iz Španije, ki šteje okoli 2 milijona ljudi in je tretja manjšina iz Španije, zastopana na kongresu. Vsaka manjšina pač čuti, da je osamljena slaba, združena z ostalimi manjšinami pa tako močna, da jo morajo večinski narodi upoštevati. Še bolj pa mora Evropa upoštevati manjšine, če vidi, da se 40 milijonov ljudi1 bori za svoje človecanske, naravne pravice, če vidi toliko ljudi nezadovoljnih, kar jo bo prej ali slej prisililo, da ustreže manjšinam, če hoče utrditi mir med narodi. Kongresi pa se že od vsega začetka varujejo, da bi napadali razne vlade. S takimi napadi se usoda manjšin ni ublažila. PaČ .pa skušajo manjšinski Zastopniki z umskimi razlogi prepričati Evropo, da mora v interesu evropskega miru rešiti manjšinsko vprašanje. Zato so vsi govori v glavnem splošnega značaja in tako je bilo tudi letos. Ta previdna uredba mora prestati marsikatero težko preizkušnjo, ker pač pride vsaka manjšina na kongres s svojimi težnjami. Letošnji kongres je imel tako preizkušnjo, ki jo je pa po spretnosti predsednika Slovenca dr. Will'ana dobro prestal. Židovske manjšine so namreč že pred kongresom zahtevale, da obsodi kongres postopanje nemške vlade proti nemškim Židom. Temu so se protivile nemške manjšine in eo na-glašale, da nemški židje niso organizirani kot manjšina, ampak so se vedno prištevali -večinskemu narodu, se torej stoli za Nemce. Ce Nemci sedaj hočejo ohraniti svoj narod čist in brez tuje krvi ter hočejo izločiti vse, kar ni nemške krvi, se jim ne more braniti. Kongres se bo zamogcl pečati z židovskimi težnjami šele, ko se židje organizirajo kot manjšina. Črnogledi so že mislili, da se bo kongres na tem vprašanju razbil. A se lii, ker je pre potreben. Zanimiv pa je bil ta boj že vsled tega, ker so nemške manjšine prvič povdarjale, da nemški narod ne k. obsoja vsako raznarodovanje, ampak da celo dela na toi, da se iz nemškega naroda izloči vse, kar ni nemške krvi; to se pravi: Vdor je rojen žid, naj ostane Žid in naj si ne prizadeva biti Nemcc; kdor je. rojen Poljak, naj ostane Poljak in nemški narod ga ho spoštoval, če spoštuje svojo poljsko narodnost. Pokazalo se je Nemcem na usodo lužiških Srbov pod novo vlado; odgovorili so, da je ta usoda prehodnega, značaja in da se jim bo godilo boljše kakor prej, ko se razmere ustalijo. (Bomo O TEM IN ©NEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 'HI. k ! Pozabili smo že na vroče poletne dneve in jesen was je sprejela v svoj hladni objem. Hladni so postali dnevi, še hladnejše so noči. Tako je, da je še skoro naj prijetnejše sode-ti doma ob prijetno topli peči, prebirati novice v raznih časopisih, kramljati o tem in onem in šteti, koliko dni oz. mesecev bo vse to trajalo, preclno bo solnce zopet ogrelo zemljo. Da, ,res, dolgi bodo ti jesenski in zimski večeri, še bolj dolgočasni, kakor so bili včasih. — Stari možaki modrujejo, da je bilo "njega dni" vse drugače. To pač vsi radi pritrdimo. Saj ni ravno tako dolgo, ko je bila jesen ires prijeten in vesel letni j čas, sedaj je pa pusta in dolgočasna. V letih prosperitete je bila jesen za delavca, kakor ža farmarja najveselejši čas.Delavec je imel v onih zlatih časih denar, dasi trdo prislužen, pa si je za ta denar omislil oziroma nakupil marsikaj za zimo. Predvsem pa ni pozabil na sladke jagode, ki jih rodi vinska trta. To je bilo nekdanje čase veselja po bejzmentih, kjer je sedaj že nekaj let večinoma praznota in tema gleda iz sodov, iz katerih je Včasih, če si samo pipico zavrtel, pritekla oživljajoča pijača, o kateri je zapel neki pesnik, da "nam oživlja žile, srca razveseljuje in oči, ki vtopi vse skrbi, v potrtih srcih up budi." — Da, da, včasih je res luštno blo, zdaj pa ni več tako. Sedaj je ■ delavec zadovoljen, da ima s čim nakupiti premoga, da mu ne bo treba pozimi ob peči 1 prezebati. Za notranjo toploto bo treba poiskati kako drugo zdravilo, kot smo .ga bili vajeni. — Dobili smo sicer pivo, a pivo je poletna pijača," ko-klja naj ga brcne, kdor se bo grel pozimi ž ledenim pivom. Veliko naših delavcev tudi še ne dela. — Pa so spomladi govorili, da bo do jeseni vse delalo. Sedaj so že nekateri začeli obupavati, da ne bo nikoli več dela za vse. Pa vendar ni še za obupati. Kaj se ve, morda se svet še tako zsuče, da bo za vse prav. Počakajmo, dasi je hudo čakati. Naša društva tudi bolj životarijo. Nekdaj so bili časi, ko so se društva komaj zvrstila radi veselic in prireditev v zimskem času. Premalo1 je bilo nedelj, tako smo rekli. Sedaj jih je pa vse preveč. — Veselica za veselico se je vrstila; bile so igre, vinske trgatve, plesi in kdo ve, kaj še vse. Sedaj so dvorane po večini prazne, ker ljudstvo nima s čim plačati vstopnine. O, plesali bi še, a kdo bo dal za mužiko ko ni novaca. Vsi pa vemo, da brez "novaca ni mirzike" in brez muzike ni veselja. Skoro edine prireditve, ki še nekaj prinesejo v društveno blagajno, so tako imenovani "Bunco party". To pa zato, ker vsa darila, ki se razdelijo najboljšim igralcem, navadno daruje članstvo. Ponajveč gre to članstvo potem samo na prireditev, plača vstopnico in tako se morda pripeti, da dobi svoj "prezent" nazaj. Kaj hočemo, društvo potrebuje denarja in to je edina pot, da se kaj napravi. Ker ravno pišem o Bunco party, povem, da bodo v nedeljo, 29. oktobra, imele Bunco party članice SŽZ. v naši cer- kveni dvorani. Prijazno vabijo na veliko udeležbo. Pravijo, da bodo imele zelo veliko "ipr&j-Zov", ki bodo vsi lepi. Torej se j bo vredno potruditi. — Tudi dr. Najsv. Imena bo priredilo Card in Bunco party prvo ne-j deljo po novem letu, to je 7-jariuarja. Do takrat bo sicer še veliko vode preteklo in morda še kaj drugega, pa je morda vseeno dobro, da se to že sedaj naznani. Zadnjo nedeljo smo imeli priliko videti filmske slike Triglavske Strmine, ki so se kazale v Hrvatskem domu na Commercial Ave. Slike so bile v resnici prav zanimive. Veliko se je že pisalo v Amer. Slovencu o teh slikah in se jih oglašalo, kar pa ni, kar se tiče slik, nič preveč, ker slike so res vredne vse pohvale. Kako lepo se nam v vsem svojem veličast-ju pokažejo naše gore. Zlasti stari očanec Triglav je v svoji krasoti nepopisljiv. -Zares lepa je Gorenjska s svojimi velikani in mogočnimi kamnitimi skladi. Ponesrečeni Anton Encimer, o katerem je bilo v zadnjem dopisu poročano, da je v okr. bolnici, se nahaja sedaj že doma. Seveda mu ni mogoče iz hiše in tudi najbrže ne bo mogel tako kmalu, dasi mu vsi želimo, da bi skoro okreval. Priporočamo rojakom, da ga po možnosti, kakor kateremu čas dopušča, obiskujejo, ker bolnemu človeku je dvakrat hudo, če je sam v svoji nesreči. V sredo Sta se v» naši cerkvi poročila Mr. Frank H. Kuhel a Miss Mary Novak, East 95th Street. Nevesta je bila do sedaj dobra cerkvena pevka in pevci želijo, da bi po možnosti še nadalje prihajala k petju, če ji bo mogoče. Poroka je bila s' sv. mašo in pevci, kateri niso delali ali bili tudi sicer drugače zadržani, so sVoji pevki zapeli. — Mlademu paru želimo veliko sreče in zadovoljstva v , novem stanu. Bog jin živi! Zima se nam je tudi že pokazala in sicer v sredo. Snežiti je začelo prav kakor da je božič pred durmi. Naenkrat je , bilo vse belo po tleh. — Vidite, . Minnesotčani, kmalu vas bi z , letošnjo zimo Southchicažani , "bitali", a na srečo sneg ni o-, stal dolgo. Par minut potem, i ko je prenehalo snežiti, ga že , več ni bilo. Pohvalimo se pa [ lahko, da smo -ga videli in ve-. mo, da ni svoje barve s preme-. nil. — Druge novice, če se jih , kaj nabere, bom poročal prihodnjič. Do tedaj pa pozdrav- > ljeni, dragi bralci. Novinar. i -0- VESELICA OR. KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA 1 Sheboygan, Wi3. 1 Društvo Kršč. mater in žena - priredi v nedeljo, 29. oktobra ob 7:30 zvečer v cerkveni dvo- > rani igro, ki se imenuje "Več- - na mladost". Igra je jako zanimiva in je vzeta iz življenja ) v starih časih, ko so se morali - še kristjani skrivati pred rim-) skim cesarjem Neronem. Na to igro vabimo vse Slo- videli!) Iz tega se vidi, da so nemške manjšine zavzele stališče, kakor ga mi vedno zagovarjamo: vsak naj ostane to, kar je, vsak naj spoštuje svoj narod in naj spoštuje vsakega, ki ostane zvest svojemu narodu in mir bo med ljudstvi. Kongres se je pridružil temu naziranju. Bil je itak že od vsega početka proti vsakemu raznarodovanju in zato ni mogel drugače, kakor da je šel korak naprej in priznal vsakemu narodu pravico, da sme odklanjati vsakega, ki ni njegovega rodu in njegove krvi, pa naj bi še tako rad postal njegov član. Pač pa je kongres povdarjal, da mora večinski narod, če se hoče čistiti tujerodne primesi, tej priznati prostosti in pravice, ki grejo manjšinam, to je pravico do rabe in negovanja maternega jezika, do manjšinskih šol, gospodarske enakopravnosti itd. -Židje s tem stališčem kongresa niso bili zadovoljni in se zato niso udeleževali sej, izstopili iz kongresa pa tudi niso. S tem je bila rešena zadeva, ki je delala kongresu težave vse dni zasedanja. Prinesla je jasnost v vprašanje, kdo pripada k enemu narodu in kdo ne. Da se kdo priznava n. pr. k nemškemu narodu, ni še dovolj, biti mora tudi nemške krvi in nemškega rodu, potem šele ga prizna nemški narod za svojega člana. Nemške manjšine, ki so najmočnejše na kongresu, so . tedaj zavrgle subjektivne znake, to je priznanje, kot edino ve-i ljavne za pripadnost k narodu' in zahtevajo, da se priznanje • strinja tudi z objektivnimi znaki, to je s pokoljenjem. Ta zadeva v obliki, kakor se je na kongresu razvijala, niti' ni bila na dnevnem redu. Na dnevnem redu so- bila vpraša-nja , o krajevni avto-nomiji, o Veri in jeziku, o delovanju Zveze na-: rodov v preteklem letu, o narodni skupnosti in o organizaeiji kongresa. Toplo se je kongres Zav-Zel tudi Za -gladujoče v Rusi i i. - vence in Slovenke v sheboygan-=ski naselbini, da pridejo pogledat igax) in se bodo sami prepričali, kakšen pripomoček imamo mi kristjani, da lahko ostanemo vedno mladi. Vstopnina k igri je nizka in za te čase primerna. Za odrastle je i 25c, za otroke pa 10c. — Vabimo torej vse slovenske rojake : in rojakinje, posebno pa člani- 1 ce našega društva, da se prav : za gotovo vse sestanemoi v ne- : deljo zvečer v cerkveni dvora- ! ni. — Tem potom vas cenjene članice tudi vabim, da bi prišle ■ na prihodnjo sejo. Želeti je ' namreč, da bi se vse v velikem številu odzvale in prišle na o-menjeno sejo. — Sejo namreč smo iz gotovih vzrokov preložile na 6. novembra, to je v ponedeljek zvečer ob 7:30 v šolski sobi.—Sosesterski pozdrav. Frances Melavc, tajnica. to ttrom POGLEJTE NA t>ATlJM 5 POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LlSTOl IAko je pole« Vašega imena številka 10—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine S'e p oslu ži te spodnjega knpo na. Obnovite naročnin'0 'čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. X 'A ME'R-TKANSKi SLOVENEC, 2 '118« W. 22nd St., Chicago, III. 9 Priloženo vam pošiljam svoto $....................za dbn°- 2 ritev moje naročnine za "Amer. Slovenca**. o Itn«_________________—- 9 Naslov............ ........— 6 Mesto___________i______ (29) Sobota, 28. oktobra 1988 SUWERIKANSKI SLU VENEC Bfi&w i ffimTiiTnumirHfiiimnn/^ Iz življenja in sveta. g»Hiiiiniinm»iiniTtim id iiiiiiiiiiitiiitfiiTt'iiitMi'in'if "'HnnHiMnrirniiimMiMnttiMVimirvurn;!;';!)1!;! mmmi'mmmm, P1JONIRJI ZRAČNEGA PROMETA Davno pred rešitvijo letalnega problema s pomočjo propelerjev, so ljudje že skušali u-stvariti letalne priprave, ki bi bile "lažje od zraka". Neki Pater Lana je n. pr. predlagal, naj bi zgradili velike krogle iz pločevine, ki bi jim izsesali zrak, s čimer bi dosegli primerno dvigalno silo. Če pomislimo, da tehta kubični meter zraka 1.8 kg, bi se mogle takšne izpraznjene krogle dejansko dvigniti v zrak — obstoji le nevarnost, da bi jih zunanji tlak zmečkal. Zato bi bilo treba navadni zrak v krogli nadomestiti s kakšnimkoli plinom, kar bi bilo čim lažje, a bi dajalo primeren protivni tlak. Ta problem so rešili 1788, torej pred 150 leti-, skoraj istočasno in povsem samostojno, brata Montgolfier in pariški fizik Charles. Prva "montgolfiera" je star-tala pri francoskem mestecu Annonayu, ki je postalo na ta način slavno za vse čase. Bila je mogočen balon iz platna z notranjo papirnato prevleko, s premerom 12 m in 250 kg tež-,' ka. Spodaj je imel ta balon od-,; prtino, pod njo pa je gorel o-/_ genj iz slame in volne ter se-j; greval zrak v balonu, ki je iz • tega uhajal, se redčil in posta- J jal lažji. Ves Annonay je pri- : sostvoval svečanemu trenutku, ko se je dvignila prva zračna |* ladja njegovih velikih rojakov ' v višavo. Po vsej priliki je do- : segla višino 2000 m, na žalosti ta je ogenj dogorel že v 10 mirtah in balon je po kratki poti £—3 km pristal gladko na tleli. Slo je pa v glavnem za dokaz, da je ideja o zračnih vožnjah sploh izvedljiva. Seveda je dogodek zbudil velikanski hrup po vsem kul-j turnem svetu in že kratek čas j na to sta ga morala Montgolfiera ponoviti na Versaillesu, Pred kraljevim dvorcem. Tokrat so se dvignili z balonom že prvi zračni potniki: jagnje, Petelin in raca v košari iz vr-bovine. Po kratkem letu so se Vrnili živi in zdravi na zemljo — poskus bi tedaj lahko brez skrbi ponovili z ljudmi. Prva človeška zračna potnika sta bila lekarnar Pilatre de lio&iers in marki d'Arlandes. te časti nista prišla kar tako. Treba je bilo vprašati kralja Za dovoljenje. Kralj, nesrečni Ludovik XI., pa je menil, da je stvar preveč tvegana in Ni hotel dovoliti, da bi vrla možakarja splavala ljudem nad Slave. Pripravljen pa je bil dve'm.a na smrt obsojenima zlo-eincema podariti življenje, če bi hotela prostovoljno na to Pot. Tedaj je vzrojil Roziers: 'Čemu naj bi se ponašali lum-p.ie, ki jih je človeška družba ^točila, s slavo, da so se kot Drvi ljudje dvignili v zrak?" KoR-čno je kralj privolil, -Rogers in d'Arlandes sta stopila v svoj lepo poslikani balon in ob navdušeni navzočnosti sto-tisočev sta splavala v višino. To prvo potovanje sta končala preprosto s tem, da sta dala ognje pod balonskim žrelom u-gasniti. Baloni s segretim zrakom seveda niso bili bogve kako praktični, zmogljivi in varni. Vedno jim je pretila nevarnost ognja. Veliko boljši je bil princip Charlesovega balona, ki se je dvignil isto leto kakor prva montgolfiera. Napolnjen je bil z neprimerno lažjim vodikom. No, usoda prve "chaiiiere" je bila precej žalostna. Po začetnem veličastnem startu je pristala nekoliko milj od Pariza pri kraju Genesse in je zbudila veliko razburjenje med kmet-skim prepivalstvom, ki je videlo v njej roparsko ptico ogromnih dimenzij ali mesec, ki je bil padel 11a zemljo, ali celo ži- . vega hudiča. S cepci, kosami, ' puškami so navalili na ne stvor in ga po kratkem "boju" po- i polnoma uničili. 1 Vodik je kot polnilno sredstvo za balone, kar se tiče lahkote in dvigalne sile, najideal-nejše sredstvo, a precej drag, zato so začeli kot polnilo pozneje uporabljati nekoliko tež- 1 ji, a cenejši svetilni plin, ki ga < je tudi precej lahko dobiti. Ker > pa sta obe snovi zelo nevarni i glede ognja, so začeli v novej- 1 šem času uporabljati helij, ki < je negorljiv, le malenkost težji 1 od vodika, a seveda dosti draž- -ji. Tudi ga je dobiti v večjih količinah le v Ameriki. --o- ZANIMIV NARAVNI POJAV Vzhodno od Bihača kakih 50 km leži vas Kulenvakuf v Jugoslaviji, ki je pred kratkim doživela nenavadno senzacijo. Pod staro trdnjavo Ostrovico je 17 močnih vrelcev, ki se zbi- f rajo skupaj ter tvori je tako ! rečico Ostrovico, ki se steka v 1 reko Uno. Ostrovica goni okrog 10 mlinov, ki pa so se nedavno popoldne naenkrat ustavili. Vsi vrelci so se namreč istočasno zaprli in struga Ostro vice je bila prazna. Mlinarji in kmetje so tekli k vrelcem, iz katerih pa ni priteklo niti kapljice vode in tudi iz zemlje ni bilo slišati kakega šumenja. Po preteku dobre ure pa so se vrelci nenadoma vsi naenkrat spet odprli in iz njih je tekla voda z isto močjo kakor poprej. — Praznoverni ljudje smatrajo to za napoved kake velike nesreče in jim izobraženci zaman razlagajo, da se je globoko v zemlji izvršil kak pretres, ki je vodi začasno zaprl navadno pot. Stari ljudje se spominjajo, da so se vsi vrelci Ostrovice pe večkrat ustavili za kratek čas. V zadnjih 40 letih se je to zgodilo že štirikrat in sicer vedno sredi poletja. Tako je bilo leta 1914, 1918 in 1928. Pravo pojasnilo tega nenavadnega naravnega pojava bodo dali šele geologi. NIČ NI VESELA SVOJE "POROKE' $mm znaša ZBIRKA ZA P0> PLAVLJENCE Na naš apel na dobra slovenska srca v Ameriki za reveže poplavljence smo prejeli še naslednje darove: S. izkaz J. Mehle, Goodl'd, Minn. $'1.00 St. Moborko, Brooklyn.. 1.00 Marija Vogrich, N. Y..... 2,'OG John Burgstaller, kartell, Minn..................... 2.00 Jac. Hlebain, Sartell.......50 Fannie Burgar, Ridge- wood, N. Y................... 2.00 Neimenovan, New York 2.00 Zadnji izkaz ............... 89.50 Skupaj do 25. oktobra..$100.00 Nabiranje darov bomo zaključili z Zahvalnim dnevom (Thanksgiving Day), dne S'0. novembra t. 1., nakar bomo poslali vse nabrane darove na urad Katoliške akcijo v Ljubljano, ki posluje pod pokroviteljstvom ljubljanske škofije $r> katera organizacija zbira tudi doma v Sloveniji milodare za reveže poplavljence. Vsem, ki so darovali do danes v imenu nesrečnih revežev poplavljencev, izrekamo prisrčno zahvalo in Bog plačaj. Vemo, da marsikateri, ki daruje v ta namen, ima svoje potrebe, pa vendar ljubezen do .slovenskih revežev je večja od ljubezni do samega sebe, in da, četudi težko, tnal prispevek v ta namen. Veliko dobro delo je to in vsak, ki le more, naj po svoji moči prispeva v ta namen. Kar kdo more, to naj da, četudi en sam cent, hvaležno bo sprejet od nas za ta blagi namen, še bolj pa po revežih v starem kraju, za katelJ6 se to zbira. Dosedaj smo zbrali ravne $100.00. Ni to velika svola 'za tako veliko število revežev, vendar prvi stotak, nabran v ts blagi namen, kaže, da slovenska srca v Ameriki še niso otrpla za svoje slovenske reveže \ starem kraju'. Še enkrat vsem, ki so že prispevali : Bog plačaj! Obeneir pa Bog nakloni tej stvari še o-bilo posnemalcev! -o- "Kjfer so ti a mizi brezVferski veri sovražni časopisi, ne mort te pričakovati katoliškega dm ha, katoliškega ozračja." Mala, dve leti stara Janet Thcrnfcerry ne smatra zakonskega oiana posebno medenim, kakor Jo kaže gornja slika. Njen "ženin", triletni Marvin Tincher, začudeno gleda, zakaj se mu "nevesta" joka. — V Long Beach, Cal., so si nedavne privoščili ta "špas". Na podoben način so našemili še število drugih otrok, v starosti od dveh do šestih let. SKORAJ IZZVALA VOJNO • —TT"" NENAVADNI DOGODKI V BELGIJI Lansko jesen so se v bližini mesta Bauraing v Belgiji začeli dogajati nenavadni dogodki, ki so se naglo začeli širiti po mestu in okolici. Neki listi so namreč obširno poročali, da se je otrokom prikazala Mati božja. Listi so že poročali, da #0 se v Bauraingu ozdravili bolniki. Msgr. Heylen, škof v Namurju, je bil proti tem poročilom silno rezerviran in je celo duhovnikom prepovedal obiskovati kraj, kjer so otroci videli prikazen. Letošnje poletje pa se je sam podal v Bauraing, da bi zaslišal otroke. Med razgovorom je otrokom dovolil, da postavijo 11a mestu ka-Ipelo in jim tudi podelil blagoslov. Ljudstvo je bilo novega zadržanja svojega škofa silno veselo in je zdaj prepričano, da je tudi škof menjal svoje prepričanje. V resnici pa je samo nadškof v Malines dovolil, da se uvede preiskava dogodkov v Bauraingu. Politična oblastva so se zelo razveselila tega sklepa, ker se je ljudstva pojavilo takšno razburjenje, da je bil v nevarnosti že javni red. Nujno je bilo, da bi se zadeva čimprej razčistila. Prvič je videlo prikazen pet otrok, ki so bili stari od 9 do 12 let, dne 29. novembra. Na poti iz šole je 11 letni Albert Voison nenadoma ugledal na nebu ogromno belo postavo ženske. Kakor bi ga bila zadela strela, se je zgrudil na kolena in se pričel tresti in moliti na glas. Njegovi štirje tovariši so storili isto. Ko so bili otroci pozneje ločeno zaslišani, so dali vsi enake izjave glede prikazni, ki so jo videli. Dne 12. decembra se ,je prikazen ponovila. Tedaj se je zbralo okoli 10.000 romarjev vse Belgije, ker je prikazen za ta dan baje napovedala ozdravljenje nekega bolnika. Med uro molitve je prišlo do razburljivih dogodkov. Nekatere ženske so vpile kakor besne, policija ni mogla vzdržati miru. Kar je vzbudilo največjo pozornost je bilo to, da so se otroci tako zamaknili, da •Mlin m......................................Hiiiihiiiiiiiiiiiihii......11101.....iiiHniuiiim')it5iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiillimiiiniiniiilitiicl|' j Karpata-zeliščno oktepcilo j je grenlto-sladko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, Kstov in medu. Največ naših bolezni in slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter | S ima svoj početek neredu stanja krvi, katera se preliva skozi celo telo. | s ALI VI TRPITE NA glavobolu, kislini želodca, revmatizmu, trganju g i po živcih, trganju v ledju, močttefrfu dihanju, bolečinah po jedi, slabetnu § 1 spanju, ncstaSti do jedi, plitvosti kože, mozoljah, turah in drtrgih -nered- | = nosti. ki so poznane radi posledice vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi? g Naredite, kot je naredilo drtigih 50,000. Pridite v I Karpata-Herb-All Laboratory 1 2149 West Cermak Road, Chicago, 111. ZA PROSTO POSVETOVANJE. Zunanji ljudj-fe pošljite en dolar in mi Vam pošljemo $1.50 stekle- | 1 nico Karpata-Herb-All-Tonic poštnine prosto. ....... . g Mi ima'rno preko 2000 irnp'orti'ranih in domačih zelisc, Ijtibja, jagod = i in listja. Prodajatnd tik JtJbefto in drobno. Zastopnik se vposh. s I prežite ta oglas. KREDN'A PONUDBA: Z vsako steklenico Kar- = I pata-Herb-Tonic dajemo steklenico ICarpata-Herb-Syrup brezplačno, g .MiiiiiihiiiiiniitiliiiiiiitaniiiiliiliM^ DR. R. P. ZALfcVHL SLOVKNSKI ZDRAVNIK ■r. univerz, v IVapri in Padovi, poiirej prideljen hblnianurimi v Parizu. Nedavno v zveri 7 zavodom z.n raka v Havana, Krilni, in 7. bolnico /.a kožno bolezni in raki, v FhllaualpVilji. Po-zvetovHn.ro in tfiajrndza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Uf-T: it »OP. no !>. POP. G5 E. Washington Chicago, 111., Suite 2705 TEL. V UltA'ilU: STATE 7SK1 Stanovanje: Zvečer na dojrovor, 4H30 West Cermak lid., Chicagb, III. Tel. Cicero GC. ltd Na sliki vidimo dve nemški visoki osefcosti, ki ste pred par 111 izzv&li napeto mednarodnto krizo. Na levi je dobroznani ^ireler Hitler, na desni pa nemški zunanji minister Neurath, Je uradno objavil, da Nemčija izstopa iz Lige narodov in *"**orožitvene konference. RAZPRODAJA popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje ccne. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. — I'Odprto ob Večerih. Božič se bliža OR. H. I. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. !(o£el Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO iiim m Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti -letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna pop'lava. Ce so kedaj bili potrebni pojoči, so jo potrebni V teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kitmi. Cene jugoslov. dinarjem se računajo v s le d nestalnosti vaMte po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše 'cene: Za $ 3.W Za Za Za Za Za Za S.00 10.00 11. '50 20.00 22.75 50.00 Dinarji: ............ 115 Din ......... 210 Din ............ 430 Din ............ 500 Din ............ «75 Din ............1000 Din ............2220 Din Za izplačila v dolarjih: Zrn $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$T0.8'5 Za $15.00 pošljite............$'1'6:00 Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $25.00 pošljite...........:$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 -Za $50:00 .pošljite............$51.50 M Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN J E RIC H (V pisa'rni ^Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo Oči in tffe hitro trfrodijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvdčer. Kakovost Točno»t Poštenost i F. WARMNIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. NOVE SLIKE NA RAZPO- , LAG© Cleveland, O. Sedaj, ko se narava letne sezone pripravlja za odhod in se je začela preoblačiti v drutfe lepe rumenkaste oprave, je to znamenje, da prihaja starka zima, dolga in neprijetiva, vsem v nadlego in v dolgočasje. Noči bodo dolge in Večere bo treba porabiti za kakšna razvedrila, da tako preživimo Zimo in čas do boljših dni. Mnogi uporabljajo večerni ziwiski čas s tem, da p'osetij'o gledališča in tako uživajo -ifa,-dovoljstvo mimo tekočega časa večer za večerom. To je vse O. SC., stane denar, včasih se dobi v g-ledališčih tudi kaj po d učne ga za izobrazbo, večkrat je tvrdi v kvar, sk«>-ro v vsaki sliki je kaj 'dobrega, pa tudi kaj slabega, kei- s'Mke morajo zadovoljiti v splošnem vse gledalce. Mnogi vedo, da se prikazujejo naše domače slike iz naše stare domovine po naselbinah enkrat v leta ali kaj podobnega, kakor nanese prilika. Te naše slike so popolna izjema po vrednosti, za nas mnogo več vredne in pomenljivej-še, ker so resnične in naravpe. Naj bo o teh slikah ponovno navedeno par besedi: To niso slike, ki so bile že enkrat prikazane, to so povsem nove slike, sedaj dobljene iz domovine, nanovo in profesijoilalno posnete, čiste so, jasne in zelo pomenljive v vsem,kar predstavljaj«. Te slike prejemam redno iz donvovihe od vseh predmetov, katere želim imeti in kar vem, da zanima naše ljudi videti. Sporočal sem že, da sem to leto prejel slikano vsa notranjsko stran, od Vrhnike do Loškega Potoka, vasi in hleista, kjer je bila vključena tudi zeio krasno posneta slika Cvetna nedelja z butarami na Vrhniki, z jei-b^si, s kolačem in velika procesija na dan vstaj«*j* veliko soboto popoldan na Vrhniki. Zatem sem ravnokar prejel ponovno serijo 13 komadov slik od slovesnih prireditev v Ljubljani : tako škofa Jegliča biserni jubilej z veliko svečanostjo v Stadionu, kakot tivdi praznovanje TOletnice jugoslovanskega Sokola s telovadbo in paradami. Nadalje trganje hmelja ob posebni prireditvi hmeljskega društva. Sliko o dveh novih sv. mašah in zopet o delu na poljxi. Kako krasna pa j!e slika od Vinske trgatve v Ljutomera na Štajerskem, ki fte je vršila nalašč v namenil', da »e pokaže, kako se prideljuje žlahtna kapljica. Tn kako lepa je slika iz kmetskega kongresa v Vi'dmn-Krško, njej enaka je slika ix Ljubljane iz kongresa narodnih noš, 'katetre vrednost ne more prekositi nobena druga slika iz naše zemlje. Po moji misli, v kolikor poznam razmere naših rojakov v srednjem zapade, so te slike velike vrednosti za nje, kakor Chicago, Joliet, Wawkeigan, Milwaukee in Sheboygan. Tirdi La Salle bi se še vzelo v poifcev, če bi želeli, kakor so mi že pred nekaj časa pisali. Ni m'oj namen vsiljevati Kitke kontu, ki ga ne zanimajo, ker vem, da so te slike dragocene za oživljenje vseh, ki smo prišli iz domovine, in posebno še za naše otroke, da se za isto malo bolj ožive in nas, njih dede in matere, bolj vzljubijo in spoštujejo, sem mislil, da je vredno, da bi se potrudil narediti en izlet v srednji zapad, osobito še sedaj, ko j!e chlcaška razstava še podaljsan-a, -katero žejim končno vseeno še videti, pred n o bo izginila. Ako kateri misli, da bi 'bite dobro slike videti, naj ste »glasi, da se tako dogovorimo za čas; en izlet v srednji zapad sem namenil napraviti koncem novembra, kakor omenjano. (Ogl.) Anton Grdina. 6019 St. Clair Ave. da jim bo prikazen pomagala. Podjetniki so seveda to željo bolnikov, da bi potovali v Bauraing, takoj izrabili gospodarsko ter organizirali romanja v avtobusih. Ljudstvo tiidi vabijo s posebnimi lepaki, ki kažejo nenavadno prikazen, ob kateri stojijo berglje in drugi znaki o-zdravljenja. Prav tako je seveda naslikan kraj in mesto, kamor žahaja vsak večer ob osmih omenjenih pet otrok ter moli, gledajoč prikazen v zamaknjenju. .-:6- TISKARSKI ŠKRAT Strokovnjaki smatrajo za višek uspehov tiskarskega škrata paočilo, ki je bilo objavljeno skoro pred sto leti v uradnem pariškem "Constitutionnelu." Dve vrstici iz poročila o nesramnem odgovoru nekega pravkar ujetega razbojnika sta zašli v besedilo razgovara Thiersa s kraljem. Lotiis Philippe je v svečanem visokem slogu poveril Thiersu sestavo novega ministerstva. Thieis je; odgovoril: "Bodite prepričani, da mi samo eno hodi po glavi. Najrajši bi vam zavil vrat kakor piščancu." To je rekord. A nedeljski "Pariz Soir" je zadnjič tudi prinesel zanimivo novico: "Šestorica malopridnih mladeničev je sinoči okoli treh zjutraj napadla gospoda M. Gerarda in mu strgala listnico z 200 franki. Ta izreden uspeh je zasluga našega župana, znanega športnika, ki tako skrbi za telesno vzgojo mladine." Gospod župan je najbrž bil zelo začuden. A vsega je zopet kiriv tiskarski škrat, ki je zmede! poročilo o napadu in poročilo o telovadnem nastopu šolskih otrok. --o- IZBOLJŠANI KAKA© Kakao spada We'd živila z veliko redilno vrednostjo. Njegov nedostatek je ta. da ga mnogi ljudje ne prenesejo, ker | povzroča žaprtje. Monakovrke-mu raziskovalen Fischlerjn pa 'je uspelo najti sredstvo, ki od-! pravi j a ta nedostatek. i Že malenkosten dodaten ne-! kili kalcijevih in magnezijevih soli daje pijačo, ki jo morejo br'ez Vsakih prebavnih težko'č cele tedne prenešati tudi osebe, ki so v tem o žiru zelo občutljive. niso čutili niti vbodijajev z iglo in plamena vžigalic, ki so jih držali na njihovem telesu zdravniki. Toda do napovedanega o-zdravljenja omenjenega bolnika ni prišlo. Vernike je to seveda silno razočaralo. Pozneje je bila o dogodkih izdana posebna brošura. Toda kmalu je nekdo na tem mestu ozdravel in zdravniki so potrdili, da ni mogoče razlagati ozdravljenja po naravni poti. Neki C. Tilmant je imel ranjeno hrbtenico in se ni mogel premikati. Preiskali so ga z Ront-genovimi žarki pred ozdravljenjem in po ozdravljenju. Rana je bilo vedno enaka, vendar se je po obisku Baurainga pričel popolnoma gibati. To ozdravljenje je seveda silno vplivalo na belgijsko ljudstvo. V kratkem času se je pričelo romanje bolnikov iz vse države. Vsi so iskali zdravja v Bauraingu zaupajoč, ZA NASE GOSPODINJE Izpod Golice PRAKTIČNI NASVETI Saje so prav dobro gnojilo za cvetlice lončnice kakor tudi za nekatere vrtne rastline. Saje polijemo s kropom in jih tako raztopljene po malem dodajemo vodi, s katero zalivamo. Zalivati pa smemo s tako vodo le rastline, ki še rastejo in cveto, ker potrebujejo takrat za svoj razvoj mnogo hranljivih snovi, ki jih stoprav vsebujejo saje. Priporočljive so saje za kumare, jagode, drobnjak itd., ker poleg svoje hranljivosti uničujejo tudi gliste. Kaj mora vedeti dobra fjospo Zdravstveni komisar v New Yorku Shirley W. Wynne je objavil v listih članek, ki daje v njem nasvete gospodinjam, kako naj vodijo gospodinjstvo in kupujejo živila, da bodo porabile čim manj denarja. Res čudno je, pravi, koliko ljudi smatra hrano samo za sredstvo, ki z njim potolažimo lakoto ne glede na to, kakšna, je redilna vrednost živil in kakšne zahteve ima naš organizem. Mnogi ljudje jedo navidez dovolj,v resnici pa njihov organizem ne dobiva zadostne hrane in zato peša, a ljudje ne vedo, kaj jim prav za prav je. Taki ljudje so navadno močno nagnjeni k pre-hlajenju, posebno k nahodu, pa tudi k drugim boleznim. Denarnica povprečne rodbine je zadnja leta mnogo bolj mrša-va, kakor je bila v dobrih starih časih, in varčna gospodinja mora zdaj ne samo smotreno razdeliti za hrano namenjeni denar, temveč se mora dobro spoznati tudi na redilno vrednost vseh živil, ki jih kupuje na trgu. V prvi vrsti moramo omeniti krompir, ki ni samo zdrav, temveč tudi poceni. Zelo priporočljivo je tudi zelje in korenje. Zelje, ohrovt in korenje so za prehrano boljši od čebule in pese. Špinača in druga podobna zelenjava je izborila in zelo zdrava, zato naj jo gospodinje kupujejo zlasti, kadar je poceni. Surovo zelje, paradižnike, glavnato salato in kumare lahko jemo vsak dan. V katoliški cerkvi uvedeni post ob petkih ni samo verskega, temveč tudi zdravstvenega pomena. Kdor mora štediti, naj kupuje cenejše meso, ki je prav tako redilno, kakor dražje. Napačno je naziranje, da so sprednji deli go vede samo za kuhanje. Jajca so dobro nadomestilo za meso, in v Času, ko so poceni, jih lahko jemo vsak dan. Zelo zdrave so tudi ribe, ki nam prinašajo izpremembo v prehrani, in za-, to bi morale biti vsaj enkrat v tednu na mizi. Isto velja za maslo. Sir vseh vrst je zelo redilen in zdravju koristen. Važna hrana, važnejša nego mislimo, je kruh. Jejte mnogo kruha, pa boste videli, kako si boste utrdili zdravje. Kdor ne-prenese dobro svežega kruha, naj je star kruh. V nekaterih pekarnah je star kruh cenejši in tako lahko tudi pri kruhu nekaj prihranimo. Nekatera živila so cenejša, če jih kupimo v večjih količinah, in če , ni nevarnosti, da bi se pokvarila, je dobro imeti doma večjo zalogo. Mleko bi morali piti vsi. Ni drugega živila, ki bi tako podpiralo rast močnih kosti in zdravih zob, kakor mleko. Zato je treba paziti, da ne ostanejo brez mleka otroci. Dobra gospodinja pripravlja iz mleka tudi mnoga jedila. Ce morete, jejte vsaj enkrat na dan tudi sadje. Kdor je prisiljen štediti, lahko je najcenejše sadje. Dobro je jesti sadje pri večerji, mnogo bolje, nego moč-nate jedi. Nikjer ni rečeno, da mora jesti človek "mnogo, glavno je redilnost in pravi vrstni red živil. SLAVKO SAVINŠEK Povest z gorenjskih planin "Tudi to se bo zgodilo, najbrže že jutri. Zdaj je treba naprej urediti še neke malenkosti, jutri bo pa že šlo. Saj Matevž tudi še ne bo danes izpuščen iz zapora, ker je treba še nekaterih stvari, ki jih zahtevajo paragrafi." Ječar pride. "Na številko 40! Ni treba ukleniti!" Ječar se prikloni in pozove Tilna seboj. Fant nerodno pozdravi in hoče oditi. Pa mu da sodnik sam roko in odvetnik ga potolaži: "Le dobro se držite, Tilen, vse bo minilo!" Tudi mladi frančiškan mu da roko: "Bog z Vami, Tilen! Midva se tako kmalu vidiva, kaj-ne?" "Čimprej prosim, gospod pater! S svetno gosposko sem se zmenil, zdaj bi rad z Bogom u-redil račune, da bom imel mirno vest." Tilen odide. Med vrati se mora skloniti, da z glavo ne buti v podboje,čeprav so vrata nenavadno visoka. Toda, ko ga pripelje ječar v celico in zapre vrata za njim, ter ga pusti samega, zleze Tilen vase, se sesede na ležišče in se zatopi v žalostne misli. Prvič v življenju mu postane dolgčas, tako da mu solze silijo v oči. O Golica, kraljica gorenjskih planin in tvoji plazovi, ti si vzrok Tilnovi bolečini! — Gospodje v sodni sobi še stoje skupaj in se menijo o Tilnu in vseh drugih prizadetih. "Gospod pater, treba bo tudi Matevža pripraviti na svidenje s financarjem. Kot sami veste, je bilo med njima hudo sovraštvo, financar je zdaj na pragu groba in treba je z vso obzirnostjo ravnati z njim. Ali bi hoteli Vi Matevža pripraviti, ker bi ju rad zaslišal obenem v bolnici in ne bi hotel, da bi prišlo do kakega razračunavanja med njima od Matevževe strani." ''Prav rad, gospod sodnik, kadar želite!" "Jutri popoldne, če mogoče, prečastiti. Sicer vem, da bo Matevž rad odpustil, ali za vsak slučaj je dobro. Zato ga tudi jutri še ne izpustim, ampak bom potegnil vso reč za dva dni, da bo lepše šlo od rok." "Baš prav. Usmiljenka.iru je povedala, da jo je Ivan zaprosil, naj ekspresno piše Cilki in jo v njegovem imenu prosi, naj pride k njemu, preden umrje. Pojutrišnjem bi bilo dekle lahko tukaj. — Samo, če ne bo Ivan prej umrl?" "Je tako slab?" "Zelo. — Vendar pravi zdravnik, da se bo morda smrt še zavlekla za par dni. Nocojšnja noč ga je pomirila in nekoliko mu je odleglo." "Tedaj spravimo vse tri skupaj obenem. Bo še večje veselje, in bo Matevž kar norel od radosti ! Privoščim mu, dovolj je trpel!" se veseli mladi odvetnik in oba mu pritrdita. "Bodimo včasih tudi ljudje, ne vedno samo strogi sodniki!" še pripomni sodnik. Razidejo se vsi trije. Sodnik gre z zapisnikarjem v bolnico k Ivanu in dolga svetna izpoved se prične. Marsikaj ve povedati Ivan, mnogotero vprašanje zlasti glede Tilna pojasniti ,tako da zaslišanje traja precej dolgo. Pa tudi to je pri kraju. Sodnik še poizve pri zdravniku glede nevarnosti za Ivana in odide, ko dobi odgovor, da je skrajno nevarno in more smrt vsak trenutek nastopiti. V sobi pa se Ivan iz srca zahvaljuje Križanemu, da je tudi to srečno minilo. v Cilka je dobila pismo, ki ga ji je pisala sestra Teodora v Ivanovem imenu, takoj drugi dan in se je vzlic bolezni, ki jo je še vedno tiščala za vrat, odpravljala na pot. Mat j so se sicer jezili, tudi Janezu ni bilo prav. Ali ko jima je Cilka povedala, da bo zdaj Matevž prost, ker ji bo Ivan gotovo znova zaupal, da je krivo pričal ter bo tako prilika, Tilnovo samoobtožbo podpreti še s financarjevo izjavo, sta le privolila. Usmiljenka je v pismo pristavila še svojo prošnjo, naj pride Cilka gotovo, ker se je Ivan skesal popolnoma in bo tudi tisto jutro spoved opravil. In Cilkino srce ni moglo odreči prošnji obeh dveh ter je toliko časa tiščala v mater in Janeza, da sta jo spustila. "Toda sama ne smeš iti!" meni Janez. "Pa Vi pojdite z menoj!" poprosi Cilka. "Kaj bi v Ljubljani jaz, ki še v Fužino ne grem rad! Niti obrniti se ne bi znal doli." "Kdo bo pa šel?" obupuje Cilka. "Ej, kaj, ko bi vprašali Lovračevo Lono?" menijo mati. "Povsod je doma, povsod jo poznajo in povsod si zna pomagati!" "Dobra misel," potrdi Janez, "kar do nje stopim!" Lovračeva Lona je kar brž pri volji, da gre s Cilko v Ljubljano. Ko ji Janez pove, da bo Ivan najbrže umrl, zraste Lona: "No, sicer zasluži kazen, fili malo prehudo je pa vendarle. Tu bi pa Bog lahko malo popustil, saj ga je dovolj udaril!" "E, Lona, pusti božjo voljo pri miru, ona že ve, kaj dela!" "Tak si vedno ti, Janez. Vse ti je prav in po volji. No, saj meni tudi ni tako napak, kar naredi Bog. Včasih se moram pa le tako radi lepšega zmrdniti. Menim, da mi Bog tega ne zameri prehudo! Je pač iz čudnega testa naredil Lono!" Tesno je bilo Cilki pri srcu, ko je stopala proti bolnici. Kako bo z Ivanom, ji jo šlo po gla- Če krompirju koža razpoka, preden je kuhan, tedaj mu odlij vodo, ga zalij z mrzlo vodo in potem dalje kuhaj. Da ohranimo sir dalje časa svež, ga je treba zaviti v tenko, prozorno tkanino (muslin), ki smo jo poškropili s kisom. Galoše. Ce so galoše dobile kako majhno razpoko ali se malo raztrgale, jih lahko sami zakrpamo, vsaj še za nekaj časa. Malo trpentinovega olja zmešamo s smolo in pa s toliko kavčuka, da dobimo gosto zmes, ki se vleče. S tem zalepimo poškodovano mesto na galoši. Satenasto perilo moraš prati v topli vodi, pomešani z boraksom. Belo svilnato perilo pa ohraniš v prvotnem stanju, ako zadnji vodi, v kateri izpiraš, dodaš malo sladkorja. Bela kožuhovina se hitro uma-že, a tudi lahko očisti. Zmešaj 100 gramov magnezije z 20 gr. tako zvanega "Zinkweissa" in četrt litra bencina. To mešanico nadrgneš s ščetko na kožuhovi- Prideta v bolnico, kjer ju brž peljejo k sestri Teodori, ki vsa vesela hiti pozdravljat Cilko in se ji zahvaljevat, ker je tako urno prišla. "Baš v zadnjem času ste prispeli. Zdravnik meni, da Ivan ne bo do konca tega dne. Ne smeta pa kar naravnost k njemu! Moglo bi ga preveč razburiti. Sicer že vse jutro nestrpno pričakuje gospodične, ali vendar grem naprej, da ga pripravim." Obrne se, odide po hodniku in zgine v sobo. "Tule notri pa ne bi bila niti naslikana!" meni Lona proti Cilki, ki ima misli vse drugje kakor Lona. "Čeprav je vse tako lepo in poče-jeno, vendar mi je ljubša moja bajta stokrat, četudi se kokoši po mizi sprehajajo, nemarne! Se umreti ne bi mogla tule notri, tako mi je zoprno ! Kar brž opraviva, da bova čimprej zunaj !" V tem se vrne usmiljenka. "Sem mu povedala, da ste tukaj. Silno je vesel, kar žari od radosti! Samo pazite, ne sme preveč govoriti!" "Bove že naredile prav," odvrne Lona in kar hitro stopi s Cilko proti sobi. Cilki bije srce, da ji je tesno v prsih in komaj upa pritisniti kljuko. Pa že Lona stopi prednjo: "Čaj, grem jaz naprej, da se tebe preveč ne ustraši," odvrne Cilko pri vratih, odpre in vstopi. Za njo Cilka in sestra. Cilka obstoji pri durih in skoro ne upa dalje. Od okna sem zasliši s postelje slaboten glas: "Cilka!" (Dalje prih.) PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Stane s poštnino Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-jkem Slovencu"! TISKARNA Novi zemljevid Jugoslavije) razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo ntove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmeraejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naii stalni odjemaloi. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Amerikanski Slovenec RAVNOKAR SMO PREJELI DRUŽINSKA pratiku ZA LETO 1934. Letošnja pratika je zelo zanimiva. Vsebuje posebna polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih člankov« Kdor si jo želi, jo naj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bote pozneje ostali brez nje. Stane 20c, kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. [ mol1tveniki. I ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca. [ SLOVENSKI MOLITVEN IK! 3 "BOGU KAR JE BOŽJEGA", primhl I- >». I irw-^ar. /elo pripraven molitvenik za moške, z!. obreza die KAM GREŠ, trde platnice z /lato obrezo ............ 1.00 T MC LITE BRATJE, velik tisk, zel o pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za 'moške za v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ 1.25 I Nudeča obraza ................................................................ 8Sc Umetno usnje trde platnice, zl. obreza........................................1.00 Umetno usnje vatirane plat., zl. obreza........................................1.00 I Pristno šagren gladko usnje, zl. obr..................................................1.50 [ Pristno prešano šagren usnje, zl. obr.......................1.50 | V platno vez., zlata obreza........................................................................................75c ^ V usnje vez., zlata obreza ........................................................................................1.00 9 Vatirane platnice, zlata obreza ........................................................................1.25 Rele koščene platnice, zl. obreza................................................................1.25 ^ MARIJA VARH1NJA: ) V platno vezan ................................................................ 75c Fino usnje, vatirane platnice ...................................... 1.50 [ NEBESA NAŠ DOM: 9 V platno vezan ................................................................ 75c Fi .o usnje, vatirane plat., zl. obreza............................ 1,50 a OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 75c Bele koščene piatnice, zlata obreza............................ 75o RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c SLAVA MARIJI, spisal Rev. K. Zakrajšek, debelej- ' ši tisk. Vezane v umetno usnje, zl. obr......................1.00 Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 1.50 SVETA URA: V platno vezan ........................................ 85c L V fino usnje, zlata obreza .......................................... 1.50 MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE: ' * SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c » VEČNO ŽIVLJENJE, spisal Gregor Pečjak, doktor bogoslovja. Lepo vezan z zlato obrezo. Zelo praktičen molitvenik .....—............................................. 1.25 I VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno vezan .................................................................................. 75c ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in I vezan na več načinov in stane: Mala oblika, zlata obreza ............................................ 85c Večja oblika, zlata obreza .................................:.......... 1.00 I Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 1.00 Zlate platnice .................................................................. 1.50 Vez., rdeča obreza .......................................................... 75c 9 HRVATSKI MOLITVENIKI SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75 UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1.50 VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1.50 Koščene ^latnice, zlata obreza .................................... 1.50 ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata obre?a .................................................................................. 1.50 » ANGLEŠKI MOLITVENIKI THE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ..........................'.. 25c IITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK, (za otroke) ....................................................................... 4SC , MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za mi-jše in starejše), zlata obreza .............................. 1.00 KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje vezan, zl. obrezr> ............................................................ 75c V boljše usnje vezan, zlata obreza.......................................l.OO Tino usnje, mehke vatirane platnice ................................................1.50 Koščene Dlatnice. zlata obreza, z lepo sliko na platnicah ............................................................................................................................................1.50 Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na plr.tnicah vdelan lep križ, lep molitvenik........................1.75 I THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ............................................................ 2.50 Usnje, rdeča obreza ........................................................ 2.00 Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da b-j tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je pridejati potrebni znesek v Money 1 Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL no, in ko je kožuhovina zopet čista, jo dobro iztrkaj. ' „ Plesen na ukuhanem sadju. ] Če sadje v kozarcih ni dobro zaprto ali ne dobro ukuhano:, se rada pojavi povrhu plesen. Po- , magaš si lahko s tem, da nasu- i ješ v kozarec za prst debelo sladkorja in sicer drobno stolčenega. Cvetlice v vazi ohranimo da- • Ije časa sveže, če vržemo v vodo košček bukovega ali kakega drugega lesnega olja. Oglje očisti tudi vodo in jo ohrani dalje ča- , sa svežo. Uvele cvetlice v vazi lahko zopet osvežimo, ako jim malo skrajšamo, oziroma odrežemo stebelca in jih optaknemo za trenutek v vročo vodo. To pomaga tudi bolnim rastlinam v loncih. Ako je sploh mogoče rastlino še rešiti, jo nekajkrat zalij mo z vročo vodo ali pa vanjo povez-nimo lonec z rastlino. Ako srebrriina Haze madeže, jo očistiš s tem, da jo deneš v vodo, v kateri se je kuhal krompir Za snaženje kositra ste (cinka-ste) posode je najboljša limona in sol. -o- SMRTNI POLET V FILMU V bližini Versaillessa je 20-letni italijanski letalec Bistario izvajal vsakovrstne zračne akrobacije, ki so jih snemali za neki film. Med nekim lopingom se aparat ni mogel več pravočasno postaviti v pravi položaj in je treščil na tla. Ta prizor je filmska kamera posnela kakor vse druge. Operator je spočetka mislil, da gre samo za posebno drzno umetnijo, dokler se ni Bistarijevo letalo razbilo in so potegnili letalca s smrtnimi poškodbami izpod ruševin. -c- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!