KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P.b.b. LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 24 CELOVEC, DNE 12. JUNIJA 1974 CENA 2.50 ŠILINGA Dr. Pavel Apovnik nas kandidat! KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV SE JE ODLOČIL ZA SAMOSTOJNI NASTOP KOROŠKIH SLOVENCEV PRI PRIHODNJIH DEŽELNOZBORSKIH VOLITVAH Kdor je zadnje čase prisluškoval govoricam in glasovom naših ljudi po deželi, je morda dobil vtis, da koroški Slovenci spet zapadamo v politično negotovost in letargijo, ko se koroške stranke že z vso vnemo Pripravljajo na deželnozborske volitve — ki bodo verjetno spomladi drugega leta — in je pri nas Slovencih vendar še vse nekje v zvezdah. Opažamo pa tudi znake budnosti, odločnosti in aktivnosti. Vemo namreč za zahteve in izpovedi, ki pričajo o trdni volji našega človeka samozavestno ukreniti svojo pot v politično samostojnost. Na Koroškem smo precej razočarani nad „uspehi“ dosedanje dvo- in večtirne narodne politike. Narašča torej število tistih, ki so pripravljeni, da se preusmerijo in se odločijo za samostojni nastop. To težnjo je mogoče zaznavati v osebnih pogovorih kakor jo je tudi razbrati iz nedavno izvršene ankete globaškega kulturnega društva. Klub je zboroval v soboto, dne 8. junija 1974, v Celovcu. Razpravljal je o predlogih klubskega odbora v zadevi ..Slovenci in deželnozborske volitve 1975“. Predsednik Kluba, Filip VVarasch, je Prebral sklep odbora: „Spričo politične aktualnosti tega vprašanja in nejasnosti glede enotne poti Slovencev v tej zadevi je odbor Kluba slovenskih občinskih odbornikov upošteval od članov organizacije in od našega ljudstva množično izraženo željo in soglasno sklenil, da predloži zboru tele odločitve v odobritev: Klub se z vso odločnostjo prizadeva za samostojni nastop koroških Slovencev pri Prihodnjih deželnozborskih volitvah, daje na razpolago vsa organizacijska sredstva in skupno z drugimi ustanovami ter posamezniki določuje obliko in naslov foruma za samostojen nastop. Klub z zadoščenjem pozdravlja, da je višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik pripravljen sprejeti kandidaturo in predlaga njega za nosilca samostojne volilne liste." Predsednik je tudi obrazložil, zakaj da je klubski odbor sprejel ta sklep; omenil je stališče Narodnega sveta — ki se je izrazil pripravljenega za razgovor z najširšimi silami med Slovenci glede volitev — in hkrati opozoril na koroško SPO, ki poslanca Ogrisa ne kandidira več za deželni zbor. (Nadaljevanje na 5. strani) Višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik (na levi), se je predstavil javnosti na tiskovnem razgovoru v Celovcu kot nosilec samostojne volilne liste koroških Slovencev pri deželnozborskih volitvah 1975. Filip VVarasch (zraven njega), predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, je informiral javnost o tozadevnih sklepih Kluba. Dobrolska analiza OD KOD SO PRIŠLI? Tri četrtine udeležencev pri nedeljski manifestaciji Heimatdiensta v Dobrli vasi so bile iz krajev severno od Drave! To je bilo mogoče ugotoviti s pomočjo registracijskih znakov in številk na avtomobilih. Najmočnejši kontingent so im-Portirali (v organiziranih kolonah) iz okraja Št. Vid ob Glini (t. j. dobrih 40 odst.). Pičla tretjina udeležencev je prišla iz Labotske doline. Velikovški okraj nad Dravo je bil zastopan samo z 10 odst. Južno °d Drave pa ni bilo preveč interesentov Za protislovensko manifestacijo (okoli 20 odst. vseh udeležencev). Medtem ko se jo okolica Dobrle vasi (Dobrla vas, Sin-oa vas in Škocijan) še nekoliko izkazala, 'z Pliberka in Železne Kaple skorajda ni bilo videti ljudi. Vprašanje: Zakaj ta import nemško-vindišarskih šovinistov? UDELEŽBA časopisi poročajo o 5000 ljudeh. Tu se vidi, kaj zmore napihnjena propaganda. z ozirom na število avtomobilov, upoštevajoč še druga prometna sredstva in prostor dogajanj, je treba pripomniti, da v Dobrli vasi ni bilo niti 2000 rjavih in podobnih kričačev. UBOGA VEČINA ki je menda tako ogrožena, da jo ščiti na stotine varnostnih oseb! Za varnost domala istega števila ljudi — mladine na mladinskem dnevu pri sv. Hemi — pa je skrbelo samo nekaj žandarmov (1—4). Koj opravičuje to nesorazmerje v prizadevanju za varnost nemških na eni in slovenskih Korošcev na drugi strani? Der ..Heimatdienst" lebt von Haltoarolen Eine Kundgebung des Karntner Heimat-dienstes und des Abvvehrkampferbundes am vergangenen Sonntag in Eberndorf/Dobrla vas, artete in ein beispielloses HaB- und Verdachtigungsinferno aus, dem die laut Presseberichten 5000 Teilnehmer begeister-ten Beifall zollten. Der nach eigener Aussage (siehe Inter-view in der Karntner Tageszeitung vom 11. Juni 1974, S 11) aus einer sozialistischen Eisenbahnerfamilie stammende 1939-er Jahrgang Dr. Josef Feldner, Obmann des KUD, gab bei der Kundgebung eine Rede von sich, die seit Goebbels seligen Ange-denkens ihresgleichen suchen durfte. Hier einige Stilbluten: verbrecherische slovvenische Chauvinisten (der Sicherheitsdirektion sei Dr. Feldner als Verbrechens-Diagnostiker empfohlen), heimat- und staatsbevvuBte Siidkarntner Bevolkerung (im Gegensatz zu den slovve-nischen Landesverratern? D as, Herr Dr. Feldner, ist Vergiftung der Atmospharel), bodenlose, niedertrachtige Infamie (ge-miinzt auf den Obmannstellvertreter des Ra-tes der Karntner Slovvenen Dr. Vospernik, der in der Volkszeitung vom 8. Juni wort-lich erklart hatte: „Wir distanzieren uns von diesem Attentat. Dynamit ist kein politisches Argument. Im ubrigen wird erst zu klaren sein, ob der Anschlag nicht eine Provoka-tion des Karntner Heimatdienstes war. Dr. Feldner h at in den letzten Tagen mehrmals Storaktionen angekundigt und Pauschalver-dachtigungen ausgesprochen." Was an die-ser AuBerung bodenlos infam sein soli, das wird Dr. Feldner erlautern mtissen. In der KTZ geht er dann sogar so weit, zu erkla-ren, Dr. Vospernik habe den Karntner Hei- matdienst eines Verbrechens bezichtigt. So wird in diesen Kreisen manipuliert, verleum-det und geiogen. VVeitere Bluten aus Feldners Gruselkabi-nett: nationalsiovvenische Unruhestifter, die Karntner Slovvenen sind vollig (!) gleichbe-rechtigt, die Karntner Slovvenen haben zu-mšrsdest (also eher mehr?) dieselben wirt-schaftlichen Chancen wie der Deutschkarnt-ner, haben uber die Gleichberechtigung hin-ausgehende Rechte, die Slovvenenfuhrung verfolgt konseguent extrem nationalistische Ziele und strebt die rucksichtslose Slovveni-sierung an, die Slovvenen verkunden lauthals Blut- und Bodenparolen. Und in diesem Ton geht die Hetzrede vveiter. Kommentar iiber-flussig! Ein Karntner Heimatdienst, der solche Pa-rolen von sich gibt, solche Forderungen auf-stellt (z. B. deutsche Gottesdienste in allen Sudkarntner Pfarren, deutsche Schulen) dient nicht der Heimat und dem Frieden. Wir vverden nicht rniide vverden, immer vvieder darauf hinzuvveisen, daB viele Exponenten dieser sogenannten heimattreuen Organisa-tionen in der Nazizeit Schuld auf sich ge-laden haben, die ihnen fur immer die Legi-timation nimmt, anderen Osterreichfeind-lichkeit vorzuvverfen. Der Ton, der am vergangenen Sonntag in Eberndorf angeschlagen vvurde — zum vvie-vielten Male schon? — kann Karnten kei-nen Frieden, hochstens den Kirchhofsfrie-den bescheren, getreu dem bis heute nicht vviderrufenen „Ruf der Heimat“-Zitat, daB in Karnten erst dann Friede sein vverde, vvenn eines der Volker dieses Landes nicht mehr bestehen vverde. Fahnenvveihen — mo- gen sie auch religios verbramt sein — sind nun einmal GeBlerhute, vvenn sich die Red-ner in haBerfuilte VVortvvolken hullen. In diesem Zusammenhang ist der Standpunkt der Katholischen Kirche Karntens zu begruBen, die, aus Furcht vor einem MiBbrauch religio-ser liturgischer Handlungen, ein klares Wort gesprochen hat. Kundgebung in Eberndorf Das Gurker Ordinariat gibt bekannt: Die am Sonntag, dem 9. Juni 1974 in Eberndorf stattfindende Feldmesse vvurde vom bischoflichen Gurker Ordinariat aus AnlaB einer Fahnenvveihe der Ortsgruppe Eberndorf des Karntner Abvvehrkampferbundes genehmigt. Eine mittlervveile er-folgte Plakatierung hat jedoch gezeigt, daB es sich im vorliegenden Fali nicht um eine Feier lokalen Charakters handelt, sondern um eine in der Durchfuhrung und Zielset-zung dem Ordinariat friiher nicht bekannte nationale Protestkundgebung, vvobei das von den Veranstaltern angeschlagene Plakat den Gottesdienst in diese Kundgebung als Programmpunkt einbezieht. Die Kirche lehnt jede Entzvveiung der bei-den Diozesanvolker ab und kann sich nicht bereit erklaren, kirchliche Feiern zu diesem Zweck gebrauchen zu lassen. Das Gurker Ordinairat hat den feiernden Priester er-sucht, im Sinne der Synode und gemaB dem Motto des osterreichischen Katholikentages iiber die Versohnung der Menschen mit Gott (Nadaljevanje na 8. strani) Za samostojen nastop OD 10. DO 14. JULIJA 1974: Eden od pomislekov v zvezi s samostojnim nastopom koroških Slovencev so pritajene govorice, ki jih na tihem širijo koroškim Slovencem nenaklonjene sile, češ vi kar nastopite, toda s tem se boste sami prešteli. Ta prikrita grožnja je na prvi pogled vredna pomisleka, dokler se ne spomnimo na to, da imamo vendar »ljudska štetja", ki nas že od pred sto let »preštevajo" in da je pravzaprav vse drugo mešetarjenje o preštevanju ali »kvalificiranem" ugotavljanju, po mojem lahko še o seštevanju in prištevanju pa še o deljenju, kakršen okus pač kdo ima, ena sama poceni propaganda, ki naj bi nas postavila v prejšnje stanje večne zaskrbljenosti in pasivnosti, v navadno tvarino, ki naj jo drugi obdelujejo kot se jim zazdi, se igrajo z nami kot mačka z mišjo. Toda koroški Slovenci nismo tvarina, nismo snop, ki naj ga nekdo, kdorkoli že, večno mlati, ampak smo osebnost, ki ji gre tudi ta pravica, da je najprej sama nosilec svojih zahtev, da sama govori v svojem imenu. Nikjer na svetu pa nastop neke politične skupine še ni bil označen za samopreštevanje. Južni Tirolci, ki skoraj enotno nastopajo pod eno stranko, še niso doživeli, da bi celo najbolj nacionalni italijanski krogi, kot so npr. neo-fašisti, s tem v zvezi trdili, da so se prešteli. In prav tako ne, da so se prešteli s samostojnim političnim nastopom Slovenci v Trstu. Dobro se namreč zavedajo, da bi s tem razgalili samo svojo nedemokratičnost, svoj ekstremizem, svoj nacionalizem. In če sedaj tudi tukaj na Koroškem nekateri nacionalistični krogi širijo govorice o samopreštevanju koroških Slovencev, je temu namen samo to, da idejno čimbolj zmedejo koroško slovensko skupnost in jo ponovno spravijo v pasivno stanje. Naj torej pridejo na dan s trditvami o samopreštevanju, razkrili se bodo oni sami, ne le pred nami, ampak tudi pred koroško nemško in avstrijsko javnostjo, ki konec koncev le ni tako zmanipulirana, da ne bi več vedela, kaj je demokratična pravica do svobodne politične izbire. Pa ne le to, s trditvijo o političnem samopreštevanju se bodo končno ne le pred našo in avstrijsko javnostjo, ampak pred vsem svetom razkrili in blamirali krogi in ljudje, ki rušijo tisočletno avstrijsko večnarodno tradicijo in bolj ali manj na tihem sanjajo o rajhu, dosedaj na varnem zakriti pod klobukom vseh treh velikih strank kot »spoštovani gospod doktor ali spoštovani gospod ravnatelj ta in ta...“ Torej, naj pridejo na dan s tistim o političnem preštevanju in še s čem drugim, računi bodo še bolj jasni kot so že bili z navalom na dvojezične napise. Mogoče dobi Koroška še eno turistično posebnost. Še bolj nejasni pomisleki, kot pravkar omenjeni, so, da nimamo »programa" za samostojno nastopanje. Toda ko se človek pozanima, kaj je mišljeno pod tem »programom", dobi nejasen odgovor, svita se nekaj o revolucionarno socialni problematiki, nekaj o razvoju ali kapitalu, nekaj iz bolj ali manj novega ideološkega priročnika, toda ničesar, kar bi izhajalo neposredno iz našega narodnostnega socialnega stanja, iz naših razmer. Odveč zato vprašanje, kakšno je takšno napredno in demokratično prepričanje, saj bi tisti, ki se pozivajo nanj, morali govoriti ravno nasprotno, namreč: »Nastopajte, mi vas prosimo! Vi sami in v svojem imenu govorite pred svetom o narodni in socialni krivičnosti! Naj boj za osnovne človekove pravice ne velja edino za oddaljeni tretji svet!“ To bi bila res beseda! In to je tudi tisti program, ki ga razume vsak, ki demokratično in napredno čuti, govoriti v lastnem imenu in zaupati najprej v lastno moč. Za našim samostojnim nastopom pa je sploh dana edina demokratična izbira vsem tistim, ki priznavajo, da je Koroška dežela dveh kultur in dveh narodnosti, nemške in slovenske, ki na njenih tleh živita že nad tisoč let. In vidijo v tem posebno vrednoto in obogatitev. To je naš skupni koroški program, ki res odgovarja značaju dežele, a ga nobena velika stranka ne nudi. Ustvariti je treba zato tudi možnost take politične izbire, da prideta obe koroški kulturi in obe narodnosti do veljave. Volilni glas vsakega od nas je namreč preveč dragocen, da bi ga lahko prepustili tistim strankam, ki tisočletno prisotnost druge narodnosti v deželi slej ko prej zanikajo in ji odrekajo pravico do življenja. Vsak začetek je seveda težak in uspeh lahko pride jutri ali šele pojutrišnjem. V Angliji so npr. narodne manjšine kot keltski Valižani in Škoti proti vsemu pričakovanju naenkrat izvolili poslance v parlament. Uspeh je seveda odvisen predvsem od doslednosti in resnega dela. Pojasniti je treba našim ljudem, da gre za pravico, za osnovno pravico, za našo korist, za našega človeka. Čim več nas bo, tem hitreje bo prišel uspeh. Čim bolj bomo aktivni z razlago in prepričevanjem po vseh naših krajih in pri demokratični nemški javnosti, tem bolj si bomo uspeha gotovi. Mednarodna konferenca o manjšinah bo v Trstu POLITIČNE NOVICE NOVA PORTUGALSKA VLADA IMA OPRAVITI S STAVKAMI Odkar je nova portugalska vlada, ki ji načeluje ministrski načelnik Palma Carlos, na pobudo osvobodilne vojaške junte omogočila državljanom, da svobodno branijo svoje zahteve, so se sprostile tudi delavske sile. Prišlo je do stavk v tekstilni in avtomobilski industriji kakor tudi v elektroindustriji. Nameščenci na podzemeljski železnici v Lizboni so namenoma prišli kasneje na delo. Delavstvo zahteva zvišanje plač, ki naj bi ustrezale zvišanim življenjskim stroškom. Vlada se je postavila na gledišče, da ne more ustreči tem zahtevam, pač pa bo zamrznila cene življenjskim potrebščinam. EGIPT OBTOŽUJE GADAFIJA Egiptovski list »Akfbar" očita libijskemu voditelju Gedafiju, da organizira politične zarote proti Egiptu; zarotniki so pripravljeni na vse, se pravi tudi na politične umore, Egipčani se pa temu pritisku ne bodo vdali. Sudanski predsednik Nimeiri je v razgovoru s sodelavcem nekega egiptovskega lista prav tako napadel Gedafija. Dne 17. aprila so v Egiptu odkrili politično zaroto proti Sadatu ter obtožili Gedafija, da ima vmes svoje prste. Podobno zaroto so že tedaj odkrili v Sudanu in prav tako vrgli odgovornost zanjo na Libijo. OBLETNICA ZAHODNONEMŠKE USTAVE V Bonnu so te dni obhajali 25-letnico razglasitve nove zahodnonemške ustave. Predsednik zvezne republike Nemčije Heine-mann je ob tej priložnosti poudaril, da je to prva nemška ustava, ki jo je nemško ljudstvo sprejelo z veliko večino. To je bila prava zvezda na nemškem nebu. Ustavo navdihujejo demokratična in socialna načela. Treba je ohraniti demokracijo, pravno in socialno državo, je dejal Heinemann. KONFERENCA IZHAJA IZ OBVEZE TRŽAŠKE POKRAJINSKE UPRAVE, KI JE ZANJO DALA POBUDO S SODELOVANJEM GORIŠKE POKRAJINSKE UPRAVE IN S POKROVITELJSTVOM AVTONOMNE DEŽELE S POSEBNIM STATUTOM FURLANIJA — JULIJSKA BENEČIJA. Pripravljalni odbor predstavlja politične in družbene demokratične sile v državi, kot se izražajo v krajevni stvarnosti: Michele Zanetti (predsednik), Sergio Bartole, Stefan Bukovec, Gior-gio Cesare, Bruno Chierantoli, Mario Golli, Bruno Gozzi, Aleš Lokar, Roberto Mayer Grego, Ser-g'o Pacor, Karel Siškovič, Avgust Sfiligoj, Drago Stoka, Lucijan Volk, Armando Zimolo. Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu se je porodila iz kulturne pripravljenosti in iz točno določene volje, ki obstaja v deželi. Njen prvi politični pogoj pa je prisotnost slovenske etnične manjšine, ki je eden najpomembnejših činiteljev sodelovanja in mirnega sožitja v deželi in v odnosu do bližnje republike Jugoslavije. Trst živi vsak dan v stvarnosti »odprte meje" bodisi v odnosu do tujine bodisi v odnosu do lastnih prebivalcev, zato je postal mesto simbol in si pridobil pravico — pravzaprav dolžnost — da postane sedež konference. Iz vsega tega je izšla pobuda, da bi tradicionalno krajevno vprašanje dobilo mednarodno in predvsem evropsko razsežnost. Zavedamo se namreč, da je na kočljivem področju zaščite narodnostnih manjšin vsako izkustvo, vsaka odgovornost velikega pomena za bodočnost milijonov ljudi, ki doživljajo status manjšine. Pripravljalni odbor je hotel poglobiti razpravo in primerjati ideje, ki so ga spodbudile k delu. Zato je povabil k sodelovanju predstavnike znanosti in kulture, ki so se v svojih raziskavah lotili manjšin, fenomenov in vprašanj, povezanih z njihovim obstojem, glasnike teh vprašanj in predstavnike manjšin. Dolgo pripravljalno delo se je začelo leta 1971: razprave in stiki na mednarodni ravni so utrdili prepričanje pobudnikov bodisi glede aktualnosti vprašanja bodisi glede pomembnosti mednarodne konference, ki naj bo dokaz in priča svobodnega in demokratičnega odnosa do manjšin. Zaključna faza priprav je privedla do znanstvene predkonference. Udeležilo se je nad 40 znanstvenikov in izvedencev iz vsega sveta, ki so se lotili vprašanja z zornega kota različnih znanstvenih strok: od pravne znanosti do ekonomskih ved, psihologije, zgodovine, jezikoslovja, vseh različnih panog sociologije. Na pripravljalni konferenci — od 15. do 17. novembra 1973 v Nabrežini pri Trstu — so udeleženci razpravljali o teh temah; zbrali so tudi neposredna pričevanja pripadnikov manjšin in izdelali glavna navodila za znanstveno delo. Udeleženci so soglasno sklenili, da na novo ovrednotijo pojem manjšine z vidika zgodovine in kulture. Iz tega ovrednotenja bodo izvirali novi elementi in nova sredstva za preučitev in za klasifikacijo evropskih manjšin. Do druge svetovne vojne se je vprašanje evropskih manjšin obravnavalo le z etnološkega političnega vidika. Pripravljalna konferenca je poudarila predvsem nujnost, da k tem vprašanjem pristopimo na nov način. Zadnja vojna je povsem spremenila celotno podobo razporeditve narodnosti v Evropi in postavila povsem nove primere s socialnim in gospodarskim ozadjem. V Ev- Dr. Kirchschlager o manjšinah Avstrijski zunanji minister in kandidat vladajoče socialistične stranke za predsednika države na volitvah, ki bodo 23. junija, dr. Rudolf Kirchschlager je dopisniku Tanjuga izjavil, da je »Avstrija v resnici zainteresirana za dobre odnose z Jugoslavijo, kar med drugim potrjuje tudi poglabljanje medsebojnih stikov prav v zadnjem času". Na tiskovni konferenci, ki jo je imel na Dunaju, je opozoril, ko je odgovarjal na vprašanje Tanjugovega dopisnika o perspektivah za razvoj avstrijsko-jugoslovan-skih stikov — pri tem je imel zlasti v mislih še vedno neizpolnjene avstrijske obveznosti iz državne pogodbe glede manjšin — da izpolnitev določil državne pogodbe terja »pomirjenje duhov" med večino in manjšino v Avstriji. »Mislim, da se je tak proces že začel," je dejal Kirchschlager. V odgovoru na drugo vprašanje, ki se je nanašalo na manjšino v Avstriji, je omenil, da so »manjšinski problemi povsod taki, da jih ni mogoče urediti v kratkem času, važno pa je ustvariti zaupanje med večino in manjšino. Delo ustreznih komisij za v Avstriji živečo manjšino naj bi vodilo do pomirjenja duhov in omogočilo, da bi državno pogodbo uresničili brez hude krvi, z uveljavitvijo ukrepov za izboljšanje življenja manjšine," je opozoril dr. Kirchschlager. ropi pa niso izostali primeri, marsikdaj celo dramatični primeri, nezmožni, da bi se manjšinska vprašanja reševala konstruktivno, in manjšine se večkrat smatrajo samo kot razlog trenja in nacionalističnega nasprotja. Z druge strani pa je razvoj industrializirane družbe v mnogih primerih' ustvaril novo manjšinsko stanje povezano z družbeno gospodarskimi faktorji, kot so izseljevanje milijonov delavcev in vedno bolj pogosti primeri izrinjenja. V mednarodnih političnih organizacijah in na evropskih srečanjih se manjšinska vprašanja obravnavajo z večjo občutljivostjo in z različnih vidikov. To dokazuje, da jih je treba obravnavati drugače, kar bo storila konferenca v Trstu. Na pripravljalni konferenci so izdelali na znanstveni ravni osnutke interdisciplinarnih raziskav. S tem so hoteli nuditi Mednarodni konferenci o manjšinah spoznavne elemente in poročilo o stanju raziskav na nekaterih področjih. Dogovorili so se za naslednjo prednostno lestvico: # dejavnost mednarodnih organizacij; 9 uporaba jezika, šolstvo, kultura in sredstva javnega obveščanja; # družbeno gospodarski aspekti obstoja in razvoja manjšin; # ustavno-pravni aspekti manjšinskega vprašanja. To pobudo lahko smatramo za edinstveno na mednarodni ravni. Njena novost je predvsem interdiscipliniranost, osnova pripravljalnega dela in komisij, na katere se bo razdelila konferenca v Trstu. Med konferenco se bodo lahko srečali vsi, ki so jim ta vprašanja pri srcu kot znanstvenikom ali kot politikom, tako da bo prišlo do u-stvarjalne primerjave pogojev in tez med večinami in manjšinami. Čeprav mora konferenca osredotočiti svojo dejavnost na narodnostne in etnične manjšine in tako omejiti področje raziskav, se bo lotila tudi vprašanja novih manjšin, ki se sedaj izoblikujejo v Evropi, in jim bo posvetila razpravo ob »okrogli mizi". Pri pripravah za Mednarodno konferenco o manjšinah so sodelovali: Arduino AGNELLI (Italija) Achille ARDIGO (Italija) Frane BARBIERI (Jugoslavija) Franco BASAGLIA (Italija) Pierre BESSAIGNET (Francija) Enzo BETTIZA (Italija) Giorgio BRAGA (Italija) J. W. BROGEL (Češkoslovaška) Francesco CAPOTORTI (Italija) Tullio DE MAURO (Italija) Jean Marie DOMENACH (Francija) Drago DRUSKOVIČ (Jugoslavija) Leopoldo ELIA (Italija) Felix ERMACORA (Avstrija) James E. S. FAVVCETT (Anglija) Paul-Jean FRANCESCHINI (Francija) Paulo FREIRE (Švica) Leo FUSILLI (Jugoslavija) Erving GOFFMAN (ZDA) Toussaint HOČEVAR (ZDA) Luc HUVSE (Belgija) Ivan ILLICH (Mehika) Janko JERI (Jugoslavija) Koča JONCIČ (Jugoslavija) Vladimir KLEMENČIČ (Jugoslavija) Thomas LUNDEN (Švedska) John LVTTLE (Anglija) Philippe MEVER (Francija) Tom NAIRN (Anglija) Arnaldo NESTI (Italija) Hans Joachim NOVVOTNV (Švica) Ettore PESSERIN D'ENTREVES (Italija) Alessandro PIZZORNO (Italija) Alessandro PIZZORUSSO (Italija) Janko PLETERSKI (Jugoslavija) Erich PRUNC (Avstrija) Laszlo REHAK (Jugoslavija) Sergio SALVI (Italija) Raimondo STRASSOLDO (Italija) Stipe ŠUVAR (Jugoslavija) John SZVVED (ZDA) Giuseppe TRAMAROLLO (Italija) Manlio UDINA (Italija) Giorgio VALUSSI (Italija) Theodor VEITER (Avstrija) Paul VERCAUTEREN (Belgija) Ben VVHITAKER (Anglija) Gazmed ZAJMI (Jugoslavija) Dančo ZOGRAFSKI (Jugoslavija) Pater Hugolin Sattner - skladatelj prvega slovenskega oratorija Štirideset let je minulo, odkar so lepega pomladnega dne pokopali na ljubljanskem pokopališču velikega slovenskega glasbenika, skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Njegove skladbe so bile na sporedu skoraj vseh slovenskih korov. Kot skladatelja prvega slovenskega oratorija, ga prišteva glasbena in kulturna zgodovina med velike može slovenskega naroda; zato tudi njegov doprsni kip med skladatelji pred Glasbeno akademijo v Ljubljani. V avtobiografiji, v lastnem življenjepisu, nam je p. Hugolin sam zapustil nekaj drobtinic o svojem življenju in delu. Avtobiografija je bila objavljena v reviji »Cvetje z vrtov sv. Frančiška« leta 1934; dodatek in opombe je napisal p. dr. France Ačko, ki ]e tudi znanstveno obdelal »Življenje in delo p. Hugolina Sattnerja«. Sattner je bil rojen na Dolenjskem, v Kandiji pri Novem mestu, leta 1851. Pri krstu so mu dali ime Franc. Osnovno šolo m gimnazijo je obiskoval pri frančiškanih v Novem mestu. V gimnaziji se je kmalu navdušil za klavir in violino, kasneje tudi za orgle. Glasbeni učitelj mu je bil p. Inocenc Gnidovec, ki je bil na gimnaziji profesor matematike. »Petja i?i muziciranja je bilo obilo.« Po šestem razredu gimnazije je leta 1867 vstopil k frančiškanom, kjer je dobil redovno ime Hugolin in ga od tedaj poznamo le pod tem imenom. V noviciatu je bil v Nazarjah v Savinjski dolini, sedmi in osmi razred in filozofijo je končal v Gorici, bogoslovje pa v Ljubljani. Tako v Gorici kot v Ljubljani je pomagal z orgljanjem pri božji službi. Kmalu po novi maši (1874) je bil nastavljen v Novem mestu za organista tn učitelja petja na gimnaziji. »Tedaj so pričele nastajati moje prve kompozicije, katere je pozneje izdala Glasbena Matica; en zvezek za mešani zbor in eden za moški zbor.« Za Beethovna pripovedujejo, da je na vprašanje, kako je mogel doseči v svojih skladbah tako lepoto in tako popolnost, odgovoril: »Vedno sem na to mislil.« Podobno moremo reči tudi za p. Hugolina SattnerjaSatn pripoveduje, da je ves prosti čas porabil za glasbo: stalno je študiral, delal in pisal. Zato se je v svojih skladbah povzpel do take popolnosti. Zdi se, da mu melodija kar sama teče izpod peresa in se s harmonijo čudovito ujema in dopolnjuje; vse se med seboj naravno preliva in pre-Pa]a, kot bi bil spev »ulit iz enega kosa«. No je papež Pij X. zavrgel naziranje strogega cecilijanizma, ki je oviral osebni polet, ter dal moderni glasbi priložnost, da spet vstopi v Cerkev in kot enakovredna slavi Boga pri maši, se je Sattner tedaj z drugimi glasbeniki pričel otresati strogih spon; šele ko se mu je to posrečilo, mu je ogla duša prav zapeti. Tedaj so nastajale njegove najlepše in najboljše skladbe: »Missa Seraphica«, ki Jo znova najdemo v katalogih velikih ino--cmskih glasbenih založb, kantata »Jefteje-Va prisega«, oratorij »Assumptio«, velika kantata »Oljki«, »Te Deum«, simfonična pesnitev »Soči«, »V pepelnični noči«, »Ob nevihti« — da omenimo samo nekatera velika in pomembna dela. Besedila je jemal od priljubljenega pesnika Simona Gregorčiča. Najobširnejše Sattnerjevo delo je romantična opera »Tajda ali komposteljski romarji« na besedilo Ivana Preglja. Zad?ije obširnejše delo je kantata »V kripti sv. Cecilije« na besedilo p. Krizostoma. Med vsa ta velika dela pa je p. Hugolin posejal številne skladbe in zbirke, ki po vsebini in pomenu nič ne zaostajajo za navedenimi, včasih jih še prekašajo. Med temi zbirkami so posebej omembe vredne Marijine pesmi »Planike« in »Kraljica miru«, »Božičnica« in »Golgota«, »Osem postnih pesmi«. Kljub velikemu številu in lepoti skladb, kljub temu da je mnogim zvonovom širom po Sloveniji določil intonacijo (tudi zvonovom pri božjepotni cerkvi na Brezjah), kljub temu, da je preizkusil in potrdil precejšnje število orgel ter bil vrsto let župnik V petek, 7. junija, so odprli v Celovcu jubilejno razstavo „60 let Doma umetnikov", katere se je udeležilo lepo število ljubiteljev koroške likovne umetnosti. Razstavo je odprl osebno deželni glavar Leopold W a g -n e r, ki je v svojem nagovoru orisal vlogo, ki jo je imelo v zadnjih šestdesetih letih Društvo koroških umetnikov. Sedem let po ustanovitvi in komaj mesec pred izbruhom prve svetovne vojne, je Društvo koroških umetnkiov na zemljišču, ki ga je dala na razpolago celovška mestna občina, odprlo svoj „Dom umetnikov". Od tedaj je ta dom eden izmed kulturnih središč naše dežele, hkrati pa je postal dom vseh ustvarjajočih likovnih umetnikov Koroške: slikarjev, grafikov in kiparjev. Dežela Koroška vidi še nadalje svojo prvenstveno nalogo v tem, da bo podpirala in pospeševala stvariteljske moči dežele in podpirala privatne ustanove in kulturna društva. Na tiskovni konferenci dan poprej pa je predsednik Društva umetnikov dr. Ernst L e c h e r podal pregled zgodovine Doma umetnikov. Društvo koroških umetnikov so ustanovili leta 1907, ki je bilo nastanjeno prvotno v benediktinski šoli. Ker pa so likovniki želeli, da bi bil njihov dom zgrajen čimprej, in sicer najprej je bil določen kraj: na vogalu Kolodvorske ceste in Viktringer Ringa, sedem let kasneje pa so na iniciativo prvega predsednika Društva umetnikov barona von H e I I d o r f f a ter po načrtih arhitekta Baumgartnerja zgradili svoj ,.Dom umetnikov" na zemljišču ob cesti Ra-detzkyja. Odprli pa so ga 1. avgusta leta v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani, bo p. Hugolin Sattner v zgodovini slovenskega naroda zapisan med velike može zato, ker je podaril narodu prvi slovenski oratorij. Do Sattnerjevega oratorija smo Slovenci morali vedno posegati po tujih umetninah te vrste (Handel, Haydn, Dvorak, Beethoven, Perosi; oratorij je skladba velikega obsega za soli, zbor in orkester na besedilo verskega značaja.) Besedilo za Sattnerjev oratorij Assumptio — Vnebovzetje bi. D. M.« je v glavnem vzeto iz sv. pisma (nabral dr. Aleš Ušeničnik, v pesniški obliki predstavil dr. Mihael Opeka). Trije deli oratorija so: Dormitio — Marijina smrt, Assumptio — Marijino vnebovzetje in Coronatio — Marijino kronanje v nebesih. Stanko Premrl je o oratoriju zapisal: »Vobče je treba priznati, da je Sattnerjev oratorij krasno, enotno zloženo delo, polno zdrave in sveže melodike, iskren izliv srca, navdušenega za slovensko glasbeno umetnost in vnetega za vzvišene verske ideale« (Dom in svet, 1912). P. DR. VENDELIN ŠPENDOV, OFM 1914. Že na prvi razstavi so sodelovali umetniki: Vvillroider, Boeckel, Riederer, Gregorič, Klimt in von Stuck. Nato je izbruhnila prva svetovna vojna in načrt, da bi ljubiteljem upodabljajoče umetnosti v letnih razstavah pokazali najnovejše umetniške smeri: futurizem, kubizem in neoimpresionizem, niso mogli izvesti. Po letu 1918 so morali Društvo umetnikov pod najtežjimi pogoji skoraj na novo pre-osnovati. Med njegovimi člani najdemo imena kot: Zunk Christl, Bradaček, Florian, Esteri in Lobisser. Dalje so prišli novi člani iz Beljaškega kroga (Klemenčič, Canaval, Kalcher in Dobner) iz Šole v Čajni pa Kolig, VViegele in Mahringer. Druga svetovna vojna je pretrgala plodno delo koroških likovnih umetnikov, ki pa je pravzaprav ponovno vzcvetelo šele v zadnjem desetletju. Tradicionalnemu slikarstvu in plastiki se v novejši dobi pri nas pridružuje še grafika. Poleg umetnikov kot so: VVerner Berg, Karl Bauer, Egon VVucherer, Ernst Graef, akva-relist Pepo Grabner in kipar lesa Jaindl, se pridružujejo še nova imena npr. Hoke, Tra-gstschnig, Tichy, Staudacher, Marija LaB-nig in Kravvagna ter cela vrsta mlajših umetnikov, med njimi omenjamo našega rojaka Valentina Omana, ki je v novejšem času postal znan po svojih izrazitih grafičnih listih. Ta razvoj je del zgodovine Društva koroških umetnikov. Zaradi tega je Dom umetnikov še danes središče umetnosti naše dežele. Prof. Tragatschnig, ki je s svojim štabom (Bauerjem, dr. Anderluhjem in Kr-Loško) pripravil tako impozantno razstavo z Mladinsko literarno in risarsko tekmovanje Že tretjič je Matična knjižnica v Piranu v Sloveniji razpisala nagradni natečaj za najboljši spis na naslove: MOJE MESTO PIRAN, SLOVENSKA OBALA, KULTURNE ZNAMENITOSTI PIRANA, MORJE IN POMORSTVO PRI NAS, SOŽITJE MLADIH DVEH NARODNOSTI in POLETNI VRVEŽ NA NAŠI OBALI. Uprava je prejela mnogo spisov, ki so individualno obravnavali izbrano snov, vsak s svojega vidika in opazovanja. Bili so to razni doživljaji, novelice, spomini na zgodovinsko preteklost, opazovanja slik in prizorov na piranski obali v poletju ter opisi krajev. Devetnajst učencev, oziroma dijakov je prejelo za svoje delo lepe knjižne nagrade, ki so bile usklajene z naslovi tem. Stane Bernik: „KOPER, IZOLA, PIRAN" in Vladimir Kolar in Giuseppe Bufalari: „JADRAN — MORJE MIRU". Nagrade je podelila upravnica Matične knjižnice Piran Marijana Le-nassi. Prav tako je bila v Mestni galeriji Piran tudi otvoritev razstave otroških likovnih del. Podpredsednik Kulturne skupnosti ter predsednik odbora za galerijsko in muzejsko dejavnost pri kulturni skupnosti Koper, Izola in Piran, Črtomir Kolenc, je pohvalil mladino za njeno delo, zanimanje in zavzetost za umetnost in jo spodbudil k še večji ustvarjalnosti in izpopolnjevanju. Risbe so bile izdelane v najrazličnejših tehnikah in so podajale motive Pirana, obale, morja in krajev Slovenije, pa tudi zamejstva in bližnje Italije. Oddanih je bilo 360 risb razstavljenih pa nad sto petdeset. Rostropovič gost Carintskega poletja Svetovnoznani ruski čelist Mstislav Rostropovič in njegova žena, sopranistka Galina Višnjevskaja, bosta v avgustu gostovala v Osojah in Beljaku na festivalu Carintskega poletja. Umetniškemu vodji festivala, prof. Helmutu VVobischu, je namreč uspelo za tri koncerte angažirati znameniti umetniški par. 13. avgusta bo priredila sopranistka Galina Višnjevskaja v beljaškem Kongresnem domu pevski koncert, na katerem bo pela pesmi, na klavirju jo bo spremljal njen mož Mstislav Rostropovič. 14. in 19. avgusta bo igral umetnik Rostropovič v osojski samostanski cerkvi šest Bachovih suit za čelo. Kot je znano, o tem je pisalo vse svetovno časopisje, je dobil ruski umetnik od sovjetskih oblasti dveletno dovoljenje za turnejo v tujino. Slavni čelist je prispel že v London, njegova družina pa mu bo sledila v kratkem. 200 deli umrlih in živečih koroških likovnih umetnikov, je orisal načrt jubilejne razstave. Gospa dvorna svetnica dr. Lee Spring-schitz, ravnateljica Deželne galerije v Celovcu pa je dejala, da je našla na Dunaju pri založniški družini Zsolnay sliko (olje) „Portret gospe Zs“ umetnika Franza VViege-leta, ki predstavlja brez dvoma biser te razstave. Ta slika je bila prvotno (1929) vredna 8000 šil. Ker je to največja VViegeletova slika, in ena izmed redkih umetnin, jo namerava kupiti Deželna galerija. Tu pa je spet finančno vprašanje, ker zahteva lastnica slike, vnukinja portretiranke, ga. Germanie Zso!nay za sliko 220.000 šil.; ta cena pa zaradi umetniške vrednosti slike ni nikakor previsoka. Ga. dr. Springschitz je ob tej priliki zaprosila navzoče novinarje, da napravijo reklamo v svojem časopisju za to sliko, da bi ljubitelji likovne umetnosti s finančnimi sredstvi podprli akcijo Deželne galerije za odkup tega izrednega umetniškega dela. Ob tej jubilejni razstavi je Društvo koroških umetnikov izdalo tudi lep umetniško izdelan katalog. Razstava „60 LET UMETNIŠKEGA DOMA“ bo odprta do 7. julija in jo lahko obšičete dnevno od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Ker tu še nikoli ni bilo prikazano toliko umetniške lepote, razstavo ljubiteljem likovne umetnosti, toplo priporočamo. P. S. V času jubilejne razstave sta na razpolago občinstvu dva grafična lista Valentina Omana in Karla Brandstatter-j a : naročilniška cena za list: 500.— šil. B. L. isii » Ša Ta umetnina (olje) je stvaritev koroškega slikarja Franza Wiegeleta in predstavlja eno izmed glavnih mikov likovne razstave v Domu umetnikov. Slikar Franz Wiegele je to sliko ustvaril leta 1929 na posestvu družine dunajskega založnika Zsolnaya (izgovori: Žolnaj) v bližini mesta Bratislave na Češkoslovaškem. Umetnina je portret žene založnika Zsolnayja. F. IViegele je bil rojen leta 1887 in je umrl leta 1944. LIKOVNA UMETNOST: 60-letnica Doma umetnikov v Celovcu Mensthenliga ftir Pressefreiheit, aber gegen Diskriminierung von Minderheiten Der Zentralvorstand der »Osterreichi-schen Liga fiir Menschenrechte« hat sich in seiner letzten Sitzung aach mit der um-strittenen Dokumentationsserie befaj)t, die vom 7. April bis zum 19. Mai in der Wie-ner »Neuen Kronen-Zeitung« unter dem Titel »Die Juden in Osterreich« erschie-nen ist. Er ist dabei zn folgender einhelli-ger Stellungnahme gelangt: 1. Im Sinn der verfassungsmafiig veran-kerten Meinungs- und Ausdrucksfreiheit muf) auch die Berechtigung zur Veroffent-lichung kritischer Darstellungen liber die Geschichte des osterreichischen Judentums grundsatzlich anerkannt werden, sofern dabei nicht gegen geltende Gesetze verstojlen wird and eingesandte Berichtigungen von der Redaktion ebenfalls publiziert werden. 2. Nicht die Artikelserie Dr. Reimann’s an sich, sondern ihre, das ubliche Maj) bei uieitem iiberschreitende Ankundigung — bei der sogar die osterreichische Natio-nalfahne durch ihre entstellte VViedergabe groblichst mijlbraucht ivorden ist — konnte bei unkritischen Leseni als Ermunterung zu antisemitischen Aktionen aufgefafit tverden. Diese kommerzielle Ausrvertung muf)te um so taktloser erscheinen, als noch zahlreiche Mitbiirger leben, deren Angeho-rige dem nationalsozialistischen Massen-mord an den Juden zum Opfer gefallen sind. 3. Entschieden zu verurteilen ist die er-folgte Mitveroffentlichung von — teilweise sogar anonymen — Leserbriefen, die primi-tivste antisemitische Auffassungen zum Aus-druck brachten und daher gegen die menschenrechtlichen Mindestnormen ver-stoflen haben. 4. Die osterreichische Menschenrechtsliga appelliert aus diesem Anlaf) neuerlich an ali e osterr. Redaktionen, grundsatz-l i c h keine Leserzuschriften zu veroffent-lichen, die entiveder anonym sind oder einen diskriminierenden Inhalt aufiveisen. Vetrinj pri Celovcu Ko smo zvedeli, da je umrl nam dobro znani Primus Sluga, smo šli na pogreb v Vetrinj. Poznali smo rajnega Primija kot šaljivega, vedno nasmejanega, bodisi v nemški ali slovenski družbi, zmeraj je prinesel kos smeha in zabave med ljudi. Rojen je bil na Rutah v hodiški fari, in je kot delavec v Vetrinju, kjer je tudi stanoval, zaslužil svojo pokojnino. Pred letom pa mu je prometna nesreča ugrabila njegovo ljubljeno ženo. Ker je bil tudi pevec, sta mu zapela dva pevska zbora lepe nagrobnice. Vse lepo in prav. Da pa so imeli priložnost tudi vetrinjski „Abwehrkampferji“ in OVP-jevci pokazati svoje grebene (na njihovo srečo je bil rajni organiziran član) in so trobentali po stari navadi. Naj bi njihov govornik obdržal te besede zase in ne poudajral: „Er war immer bereit, sein Vaterland zu vertei-digen, wo immer es war und was immer kommen solite. Was aber das bedeutet genau in der heutigen Zeit, das brauch ich euch nicht sagen." Kam so merile te besede? Na nas Slovence, ki se potegujemo za svoj materin jezik in za svoje pravice. Samo za to in nič drugega. Zato pa je treba pri vsaki priliki strašiti ljudi in tudi še na pokopališču. Ce pa je ta OVP-jevski govornik pozabil, da je njegova materina beseda bila slovenska, pa mu to povemo na uho, ker ga vsi dobro poznamo. Tak govornik sam sebi trga ugled. Terezija Pack, Kotmara vas SPD Borovlje vabi na pevski koncert v nedeljo, 16. junija, ob 14.30 pri Cingelcu na Trati Sodelujejo pevski zbori: „Mojcej“ iz Trebi-nje — Moški pevski zbor SPD „Edinost“ v Pliberku — „Tržiški oktet" iz Tržiča. Ljubitelje slovenske narodne in umetne pesmi vabimo, da se koncerta udeležijo v čim večjem številu. Društveni odbor Miklavčevo: Zločin po naročilu? Bomba, ki je eksplodirala v noči od preteklega četrtka na petek v Miklavčevem, ni povzročila samo škodo nad 200.000 šil., temveč tudi celo vrsto protestov, dementijev in uradnih izjav. Jasno, da so se vključile tudi javne oblasti ter začele s strogim preiskovanjem, da bi čimprej odkrile neznane storilce ter ozadje bombnega atentata. Kljub temu, da so pristojne državne oblasti za razčistitev tega primera, je treba opozoriti nekaj dejstev, ki so tesno poveza- člena 7. Vse to je povzročilo nov „umetni prastrah" in živčnost. Heimatdienst je moral z ogorčenjem vzeti na znanje, da se je celo zastopnik deželne vlade dr. U n kart pred nedavnim v nekem časopisu izjavil za Slovencem naklonjeno izvajanje avstrijske državne pogodbe. Vse je kazalo na gotovo konsolidacijo koroških razmer, kar bi seveda pomenilo oviro za izživljanje protislovenskih sil. V takem ozračju bi najbrž vsak poskus ščuvanja spodletel, ker so se tudi ljudje že naveličali. Zato se je odločil Heimatdienst za drugo pot: da bi vzbudil široko zanimanje pri nemških sodeželanih za proslavo v Dobrli vasi, je že teden prej izjavil, da so napovedane motnje te prireditve. S tem oznanjanjem nemira naj bi se v naprej ustvarilo ugodno vzdušje za protislovensko delovanje Hei-matdiensta. Da se povrnemo nazaj: bombni atentat na „Haus der Heirnat", ki je last Heimatdiensta, je gotovo znovega zanetil koroške duhove in jih usmeril protislovensko. Nesramno in izzivalno je to izkoristil Heimatdienst na nedeljski proslavi v Dobrli vasi, saj je posebno govor dr. Feldnerja odprl slehernemu oči, da gre tu res za „krvavo resnost11, kakor piše koroški „Volkswille“. Kdor z mečem prične... s. h. Slovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na literarni večer v petek, 14. junija 1974, ob 20. uri v farni dvorani (mali) v Škocijanu. Iz svojih del bodo brali pesniki in pisatelji pododbora Društva slovenskih pisateljev v Mariboru: Nada Gaborovič, Janez Švajncer, Branko Rudolf, Slavko Jug in Leopold Suhodolčan. Gostovanje bo v okviru sodelovanja Slovenske zveze s pododborom Društva slovenskih pisateljev v Mariboru in v čast nam je, da bodo besedni ustvarjalci iz Maribora gost našega društva. Zato vas prosimo, da se literarnega večera udeležite v čim večjem številu. Društveni odbor Dobro urejena SPAR-trgovina v bližini Celovca išče prodajalko s prakso. Stanovanje na razpolago. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista. Eksplozija na pristrešku „Domovinske hiše" v Miklavčevem, občini Žitara vas, Je deloma porušila zgradbo. Pri preiskavi izvedencev za razstrelivo, so našli dele peklenskega stroja, ki je bil povezan z vžigalno vrvico. na z obstoječo situacijo na Koroškem ter z omenjenim incidentom. Če poznamo položaj na Koroškem, vemo za dejstvo, da je poskus delne izvršitve avstrijske državne pogodbe spodletel, ker je za demokratično u-pravljanje države odgovorna oblast kapitulirala pred silami, ki že zmeraj nastopajo proti življenjski pravici slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tako imenovani narodni boj se je prefunkcioniral v strankarsko politični primer, kar je imelo za posledico izoblikovanje dveh taborov. Reakcionarne sile (pod krilom Heimatdiensta ter ob asistenci avstrijskih konzervativnih političnih grupacij) na eni strani ter le tem nasprotujočimi demokratično usmerjenimi krogi na drugi strani. Prišlo je do skupnih nastopov nam nasprotnih sil, česar višek smo doživeli v „Ortstafelšturmu“ na drugi strani pa so se k demonstraciji oktobra 1973 pridružili tudi Nemci, da bi združeno z nami izbojevali življenjske pravice koroških Slovencev. Prav tedaj pa je prišlo do ločitve duhov, kapitulaciji zvezne vlade pred nacističnimi silami je sledilo popuščanje (koroške) Socialistične stranke naproti nestrpnosti in protislovenskim krogom. Odločno izvajanje take politične taktike — kar naj bi služilo pomiritvi v deželi — je privedlo do odstopa Sime in pa tudi do izločitve poslanca Ogrisa iz kandidatne liste za deželnozborske volitve 1975. Leta 1972, ko se je položaj na Koroškem nevarno zaostril, gotovim krogom ni uspelo, to vzdušje napetosti stopnjevati. Prav posebno Heimatdienstu se je zdelo vzdušje preveč mirno, posebno pa je moral ugotoviti, da izgublja ugled pri koroškem ljudstvu. Prvi trn Heimatdienstu je bilo formiranje nemških in slovenskih demokratov v Solidarnostnem komiteju za pravice koroških Slovencev; drugo pa spoznanje, da delovanje komiteja za ugotavljanje manjšine najbrž ne bo privedlo do pričakovanega uspeha. Negotovost pa je povzročila tudi izjava dr. Scrincija o virilistu (slovenski zastopnik v deželnem zboru) in neuspeli poskusi vodje KHD dr. Feldnerja, ko je opozarjal na „ogro-ženo Koroško" po Dunaju in Salzburgu. Na Koroškem je KHD ugotovil, da ni več tiste ..pripravljenosti za duhovni obrambni boj". (Die Kameradschaft, maj 1974) Nikakor ne v račun heimatdienstovega koncepta pa so šli poskusi obnavljanja razgovorov med obema narodoma (npr. koroška sinoda, VVagnerjev predlog o „koroškem omizju") ter resnične in stvarne informacije široki javnosti v raznih avstrijskih časopisih in v zadnjih televizijskih oddajah. Zavzetost prof. G a 11 e r e r j a ter dr. V e i t e r j a , so za KHD nesprejemljive oblike reševanja Teden srečanja 1974 Tudi letos bosta mesto Celovec in ORF - Koroški studio priredila tradicionalni TEDEN SREČANJA. Organizacija je v rokah dr. Franza Kohlmaierja, umetniško vodstvo za glasbo je prevzel dr. Nikolaus Fheodoroff, za literaturo Ernst W i 11 n e r in za folkloro prof. Helmut W u I z. Teden srečanja ima tri glavne veje: 1. komponistovski simpozij pod naslovom „Avtor in kritika11; 2. literarni simpozij pod naslovom „Avtor in kritik11; 3. folklorni simpozij pod naslovom „Potrebujemo šege in običaje?11 1. KOMPONISTOVSKI SIMPOZIJ: „Avtor in kritika11 NEDELJA, 23. junija, ob 19.30 bo otvoritev „Tedna srečanja 74“. V Domu glasbe bo imel koncert Komorni orkester Koroškega studia. PONEDELJEK, 24. junija, bo ob 10. uri v Mestnem domu: 1. simpozij: „Kako lahko glasbeni kritik vpliva na ustvarjanje komponista in stilistično na interpreta11; ob 15. uri: 2. simpozij: „Kritika kritike iz zornega kota avtorja11; ob 20. uri bo v Domu glasbe javni koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane; TOREK, 25. junija: ob 10. uri: 3. simpozij v Mestnem domu: »Kritika dunajske glasbene kritike11; ob 17. uri: v Mestnem domu: otvoritev razstave „Kič, manipulirani okus"; ob 20. uri bo v Mestnem domu družabno srečanje. 2. LITERARNI SIMPOZIJ: »Avtor in kritik11 TOREK, 25. junija, bo ob 20. uri v Mestnem domu družabno srečanje. SREDA, 26. junija, bo v Mestnem domu ob 9.30 1. simpozij: »Kritik kot pospeševalec, posrednik ali preprečevalec?11 (Peter Turrini — Gerd Jager); ob 19. uri bo na gradu Mageregg delovni pogovor udeležencev simpozijev. ČETRTEK, 27. junija, ob 9.30 bo v Mestnem domu 2. simpozij: »Kritik kot pospeševalec, posrednik ali preprečevalec?11 (Marcel Reich-Ranicki, Peter Hartling); ob 20. uri bo v Mestnem domu javna diskusija občinstva. 3. FOLKLORNI SIMPOZIJ: »Potrebujemo šege in običaje?11 PETEK, 28. junija, bo v Mestnem domu ob 15. uri: 1. simpozij: »Običaji in šege med tradicijo in kupčijo11 (univ. prof. dr. Oskar M o s e r); diskusijo vodi prof. dr. Berti P e t r e i ; ob 19. uri bo v Mestnem domu: 2. simpozij: »Običaji in šege na televizijskem ekranu11 (Jorn Thiel); diskusijo vodi prof. dr. Berti P e t r e i. SOBOTA, 29. junija, bo ob 10. uri v Mestnem domu: 3. simpozij: »Novi običaji in šege med socialnim preobratom in spremembo pojmovanja (smisla)11; diskusijo vodi univ. prof. dr. Oskar M o s e r; ob 10. uri bo v Deželnem dvorcu javni nastop »Dan evropskih folklornih skupin11; poje, pleše in muzicira sedem narodov; ob 19.30 bo javni nastop v Domu glasbe folklorni festival »Avstrija in njeni sosedje11. Sodelujejo: Fsacan (Češkoslovaška), VVaakirchner Buam (Zahodna Nemčija), družina jodlarjev Reichmuth-Kistler (Švica), Bindergassler Hausmusik (Italija), folklorna skupina iz Preloke (Slovenija — Jugoslavija), folklorna skupina Hajdu (Madžarska), folklorna plesna skupina iz Innsbrucka (Avstrija) in Radentheiner Volksmusikanten (Avstrija). NEDELJA, 30. junija, bo ob 10. uri krožna vožnja po Vrbskem jezeru udeležencev folklornega festivala 74. I' ) \ t ( I $ ) > ) r V t §eoo®oececoeoceeooeooccQoooeoooooccoooeeeeeceeooceeoooooeeeoeoooeeo Clevelandčan Richard Hlabše -prejemnik Slovenske nagrade Letošnja nedelja, 19. maja, bo brez dvoma zabeležena v zgodovini ameriških Slovencev kot izredno važen dan. Na ta dan je obhajal svojo petdesetletnico Slovenski narodni dom na St. Clairju in na njegovem odru so složno nastopila številna slovenska kulturna društva in pokazala, da je zavest slovenstva in bratstva vsaj včasih močnejša od vseh strankarskih in političnih razlik. Na ta dan so Združena slovenska društva — United Slovenian Society — razvila eno največjih parad v zgodovini mesta Cleveland in prepričala navdušeno množico, da je v naših organizacijah in podjetjih še mnogo življenjske moči in obstajajo pogoji za živahno nadaljno rast in razvoj. Na ta dan je v Narodnem domu in izložbah Slovenski institut — Slovenian Research Center of America — razstavil več sto slik in dokumentov, ki neizpodbitno dokažejo, da so bili tudi Slovenci med zelo pomembnimi ustvarjalci ameriške in svetovne kulture in civilizacije. Ob tej priliki je Slovenski institut razposlal v svet tudi okrog tisoč izvodov svojih Poročil (Nevvsletter) v slovenski in angleški izdaji, kjer poleg drugih zanimivosti prvič v zgodovini čitamo o dolgi vrsti slovenskih izumov in položajev, ki so pomagali kovati usodo in narodno obrambo Amerike in o tem, kako je Slovenec Maks Stupar iz Metlike zgradil eno prvih tovarn letal v Ameriki in na svetu, ali kako se je dr. VVernher von Braun, skupaj z drugimi prvaki vesoljskih programov, učil od slovenskega pionirja Potočnika-Noordunga. In na ta dan je po vsej verjetnosti pr- I ioooeoesooeooceoooocooooeeooeoeoooccceooeeceeoooooocoooceoooeooeooeS vič v zgodovini predsednik velike ameriške univerze slovesno izročil slovenskemu ameriškemu študentu Slovensko nagrado — Slovenian Studies Avvard. Na Kentu, nedaleč od Clevelanda, Barberto-na, Akrona in drugih slov. naselbin je med ploskanjem tisočglave množice stopil na slavnostni oder mlad slov. ameriški študent, medtem ko so zvočniki napovedali: RICHARD HLABSE — SLOVENIAN STUDIES AVVARD. Nagrado mu je slovesno izročil in mu prvi čestital sam predsednik univerze dr. Glenn O I d s , mednarodno znani pedagog in avtor in bivši ameriški vzgojni zastopnik pri Združenih narodih. Richard, čigar starši živijo na Myron cesti v slovenski st. clairski naselbini, je član že tretje generacije, a vendar je še vedno zelo zaveden Slovenec, ki rad igra in poje slovenske pesmi in ne more prehvaliti slovenskih štrukljev in žgancev. Slovensko nagrado pa je dobil za izredno pridnost in izjemni napredek pri študiju slovenščine. Ta študij je proglasil za svoj najljubši predmet, čeprav ima tudi v vseh drugih predmetih same odlične ocene. Slovenska nagrada — Slovenian Studies Avvard — je skupaj z Richardovim imenom vpisana tudi v univerzitetno spominsko knjigo, Honors Day 1974. Nagrada ni le krona sedem let nepretrganih slovenskih študij na Kentski univerzi, ampak predstavlja tudi visoko akademsko priznanje slovenski kulturi in vsem ameriškim Slovencem. Zavednemu, nadarjenemu in marljivemu Richardu in njegovim staršem in sorodnikom k temu tako pomembnemu u-spehu iz srca čestitamo! Prof. Edi Gobec Dr. Pavel Apovnik nas kandidat! (Nadaljevanje s 1. strani) Skupaj z drugimi Na podlagi dosedanjega dela in tesnega kontakta z odborniki in volilci je torej po našem mnenju prav Klub poklican, da se postavi v prvo vrsto in skupno z drugimi organizacijami in posamezniki formulira platformo za samostojni nastop, je dejal F. Wa-rasch in pri tem imel pred očmi dejstvo, da ima Klub v svojih vrstah občinske odbornike, ki pripadajo narodno-politično tako Narodnemu svetu ali Zvezi slovenskih organizacij. ali pa niso nikjer organizirani. Za tako široko zasnovan koncept kandidature pa je potrebno imeti tudi takega nosilca liste, ki po značaju in sposobnosti zmore privabiti čim več koroških volilcev. Odbor je videl te sposobnosti uresničene v osebnosti dr. Pavla Apovnika. Zadnje dni maja je imela klubska delegacija razgovor s predsedstvom NSKS, pri katerem so se sporazumeli, da bo predsedstvo NSKS priporočilo izrednemu občnemu zboru dne 16. junija, da potrdi tudi Narodni svet od Kluba predlagano platformo z dr. Apovnikom na čelu liste. Delegacijo Kluba je sprejel tudi predsednik ZSO, dr. Franci Zvvitter. Ta v podrobnostih ni zavzel stališča, pač pa obljubil predložiti zadevo obema odboroma Zveze, ki sta na skupni seji potrdila svoječasne sklepe ter se odločila za tako imenovano ekvidi-stanco do slovenske samostojne liste. Dr. Apovnik - nov prijem v politiki koroških Slovencev V svojem govoru je dr. Pavel Apovnik občinskim odbornikom in njihovim namestnikom nakazal, kako si zamišlja kandidaturo in okvirni program. Najprej se je dotaknil zastrupljenega družbenega ozračja, v katerem imajo Slovenci živeti, nato prešel na protislovenske težnje v koroških strankah, obsodil neizpolnjevanje člena sedem državne pogodbe in poudaril važnost samostojne, neodvisne politike. „Naša realna in kritična ocena politične situacije mora priti do izraza tam, kjer učinkuje: pri volitvah! Najboljši interpreti naših življenjskih interesov smo mi sami!" Te Apovnikove besede ne pomenijo, da se o-greva za nacionalizem. On namreč vidi tesno povezanost nacionalnega in socialnega vprašanja. Po njegovi zamisli naj bi program samostojne liste vseboval predvsem točke kot: Mir in enakopravnost, soodločanje v deželi — pri usmerjanju gospodarskega razvoja, gospodarstvo je treba pospeševati v vsej deželi — nujno v tistih predelih, ki so bili doslej zanemarjeni; pospeševanje gospodarstva ne sme biti instrument raznarodovanja; primernejša zaposlitev mladine in delovne sile nasploh; pomoč ogroženim kmetom; večja skrb za šolsko in izvenšol-sko izobraževanje, kulturna politika mora upoštevati narodnostni značaj Koroške. Svoje obrazložitve je doktor Apovnik zaključil z izjavo: „Naš program je in bo tak, da ga more sprejeti in podpreti vsak, ki nas prizna kot subjekt politike in političen faktor v deželi, ki se bori za mir in enakopravnost na Koroškem, za sodelovanje in sožitje med koroškimi Slovenci in demokratično usmerjenimi, tolerantnimi nemškogovorečimi so-deželani. To je tista solidna, realna baza, na kateri moremo in moramo graditi." Odborniki vzpostavili platformo za samostojni nastop Pisatelj Bruno V sredo, 5. junija, je na svojem domu v Altausseeju, v 82. letu starosti umrl pisatelj Bruno B r e h m. Bruno Brehm je bil stari Avstrijec. Rodil se je 23. julija 1892 v Ljubljani, mlada leta Pa je potem preživel v Pragi, Egru in Znai-hiu. Na Dunaju je študiral umetnostno zgodovino in je dosegel s svojim opisovanjem Propadle monarhije izredno velik in trajen uspeh. Zlasti pod naslovom „Prestoli padejo (Die Throne stiirzen) izšla trilogija romanov „Apis in Este“, „To je bil konec" (Das War das Ende) in „Niti cesar niti kralj" (We-der Kaiser noch Konig), pa tudi mnogi drugi njegovi romani, pripovedovanja in krajše zgodbe so veljali in še veljajo kot stalni uspehi na knjižnem trgu. Bruno Brehm, ki je že dolgo živel na svo- Brehm - umrl jem domu v Altausseeju, je bil 1962 odlikovan z nagrado Petra Roseggerja, ter bil s tem le enkrat uradno počaščen v domovini, je bil lahko v resnici ponosen na številne bralce svojih del. Desetletja ni bilo bolj branega romana, kot je bil Brehmov „Apis in Este". GOSENICE SO NAPRAVILE VELIKO ŠKODO Poleg drugih škodljivcev so letos napravile veliko škodo na sadju gosenice, in sicer so močno objedle listje še preden se je pričel razvijati sad. Sadjarji so jih opazili prav na vseh vrstah sadja, v nekaterih primerih so obrale še zlasti cimbore in slive. Kaže, da bo hrušk zelo malo; te pa je pokvarilo posebno hladno vreme ob cvetenju. Kmet in vrtnar v juniju NA NJIVI: Te dni bomo okopavali krompir, ki smo ga letos sadili pozno, in tudi druge okopavine, da tako ohranimo v zemlji prepotrebno vlago. Paziti moramo, da se na krompirju ne razvije krompirjeva plesen ali koloradski hrošč. Okopavali bomo tudi peso in skrbeli za zatiranje raznih škodljivcev, ki se na tej rastlini pojavijo. Večino škodljivcev bomo ugnali z arzenskimi pripravki. Za zatiranje glivičnih bolezni bomo uporabljali običajna sredstva, ki vsebujejo baker ali druge učinkovite snovi. SADNO DREVJE: Že v drugi polovici maja se pojavijo v večjem številu razne vrste uši, ki se najraje naselijo na koncu mladih poganjkov ali na zelenih listih. Te živalice sesajo rastlinske sokove in močno prizadenejo rastlino. Proti temu bomo uporabljali nikotinska sredstva (Nicol) ali splošno sredstva, ki delujejo proti vsem žuželkam. Na sadnem drevju bomo pincirali premočno rastoče poganjke, če nam ti ne služijo za gradnjo ali za izpopolnitev krone. Pazimo tudi na pojav češnjeve muhe; to zatremo, če drevo poškropimo z močljivimi praški. Prvič škropimo 10 dni po prvem pojavu muh ali ko češnje začno rdečiti. NA TRAVNIKIH: Vnovič poudarjamo, da ravna nespametno, kdor čaka s košnjo, da trava od-cvete v upanju, da bo več sena. Četudi bo nakosil kak kilogram sena več, bo njegova kakovost neprimerno slabša. Odlašanje košnje gre samo v škodo naše živinoreje. Letošnje deževno vreme v maju je pač zelo zavrto košnjo. Po končani košnji bomo polili po travniku gnojnico, kateri bomo dodali nekaj superfosfata. S tem gnojenjem bomo dosegli hiter učinek. Trava bo takoj pognala, še posebno, če pade kaj dežja. Apovnikovemu referatu je sledila debata, v kateri se je velika večina navzočih izrekla za zgoraj navedene sklepe klubskega odbora, odobrila platformo v predlagani obliki ter sprejela kandidaturo dr. Apovnika. Izvolili so tudi posebni petčlanski odbor Kluba (Vouk, dr. Apovnik, Antonič, Trampuš in Poganič), ki ima nalog, da se pogovarja in pogaja z organizacijami in posamezniki, ki želijo podpreti platformo. Po zborovanju je Klub priredil tiskovni razgovor za novinarje. Vodstvo Kluba je informiralo zastopnike tiska, radia in televizije o samostojnem nastopu koroških Slovencev in tako predstavilo nosilca liste širši javnosti. Z vzpostavitvijo platforme in z imenovanjem nosilca liste je Klub slovenskih občinskih odbornikov ustvaril alternativo, ki pomeni za Slovence v deželi nalogo in možnost, da se osamosvojijo, združijo in uveljavijo. - -kl- TUDI LETOS: Praznični dnevi „Foruma" Kakor lansko leto, tako prirejajo tudi letos vse trgovine „FORUMA“ po vsej Avstriji praznične dneve, tako imenovani „Kirtag“. Poleg posebno ugodnega nakupa je obiskovalcem na razpolago bogat koledar prireditev. Trgovina FORUM v Celovcu je začela s svojim izrednim programom že v petek, 7. junija, ko je kočija — vlekla sta jo dva Haflingerjeva konja — z zabavno-inštrumentalnim ansamblom „Argaton“, ki je igral vesele viže, vozila po celovških ulicah; ob tej priložnosti so delili pasantom primerna darila. V soboto, 8. junija, je bil ob 10. uri jutranji koncert v restavraciji „FORUMA“ — igrali so „Griffner Buarn". Ponedeljek je bil posvečen športu: pod geslom „Razgibaj se v Forumu"; v športnem oddelku v 1. nadstropju je bil obiskovalcem na voljo domači trener. Ob veseli igri in dobrih zmogljivostih so prejeli nekateri lepe nagrade. Nadaljne atrakcije prazničnih dni v „FORUMU" so: razstava narodnih noš, predstava folklorne skupine „EdelweiB“, lutkovno gledališče za otroke, filmske predstave in tekmovanja v namiznem tenisu. Višek v trgovini „FORUMU“ pa bo brez dvoma avtokorzo, povezan z razstavo kopalnih modnih kostumov v soboto, 22. junija. Na avtokorzu bodo sodelovale tele celovške avtomobilske trgovine, ki bodo razstavile najboljše in najnovejše modele avtomobilov svetovnih tovarn: Tey- rowsky (Alfa-Romeo) 4 vozila, Jer-hot (Citroen) 4 vozila, Kropfitsch (Fiat) 4 vozila, K a p o s i (Ford) 5 vozil, Trampitsch (Opel) 5 vozil, Wurm (Peugeot-Renault) 6 vozil, Karl J o w e i -n i g (SAAB — Datsun — Škoda) 6 vozil. B. L. X. svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji Na današnji dan se začenjajo v Zvezni republiki Nemčiji tekmovanja za svetovnega nogometnega prvaka. Za finalni del X. svetovnega nogometnega prvenstva se je uvrstilo 16 najboljših moštev sveta, ki so razdeljena v štiri skupine: V I. skupini igrajo: Čile, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija in Avstralija. V II. skupini so: Jugoslavija, Brazilija, Zaire in Škotska. V III. skupini so: Švedska, Bolgarija, Nizozemska in Urugvaj. V IV. skupini pa igrajo: Haiti, Italija, Poljska in Argentina. Avstrijska televizija bo prenašala vse glavne tekme, nekatere pa le deloma: ČETRTEK, 13. junija: 14.50 Slavnostna otvoritev X. svetovnega nogometnega prvenstva 16.50 Jugoslavija — Brazilija PETEK, 14. junija: 15.45 Zahodna Nemčija — Čile 19.20 Vzhodna Nemčija — Avstralija 22.30 Zaire — Škotska (povzetek); Zahodna Nemčija — Čile (povzetek); Vzhodna Nemčija — Avstralija (povzetek) SOBOTA, 15. junija: 15.50 Urugvaj — Nizozemska 17.45 Švedska — Bolgarija (zadnjih 15 min.) 18.00 Poljska — Argentina 22.30 Italija — Haiti (povzetek); Urugvaj — Nizozemska (povzetek); Švedska — Bolgarija (povzetek); Poljska — Argentina (povzetek) NEDELJA, 16. junija: 14.00 Izvleček dosedanjih tekem (ponovitve) TOREK, 18. junija: 15.50 Zahodna Nemčija — Avstralija 19.20 Škotska — Brazilija 22.30 Jugoslavija — Zaire (povzetek); Škotska — Brazilija (povzetek); Čile — Vzhodna Nemčija (povzetek) SREDA, 19. junija: 14.00 Ponovitev tekem (izvleček) 19.20 Argentina — Italija 22.30 Argentina — Italija (povzetek); Bolgarija— Urugvaj (povzetek); Nizozem- ska — Švedska (povzetek); Haiti — Poljska (povzetek) ČETRTEK, 20. junija: 14.00 Ponovitve svetovnega nogometnega prvenstva (izvleček) SOBOTA, 22. junija: 15.45 Brazilija — Zaire 17.45 Jugoslavija — Škotska 19.20 Zah. Nemčija — Vzhodna Nemčija 22.30 Brazilija — Zaire (povzetek); Avstralija — Čile (povzetek); Jugoslavija — Škotska (povzetek); Zahodna Nemčija — Vzhodna Nemčija (povzetek) PONEDELJEK, 24. junija: 14.00 Ponovitve svetovnega nogometnega prvenstva (izvleček) 21.20 Telešport To je bil razpored tekem v predtekmovalnih skupinah svetovnega nogometnega prvenstva za leto 1974. Po dve najboljši enajsterici iz vsake skupine bosta v nadaljevanju svetovnega prvenstva igrali v dveh polfinalnih skupinah. Drugouvrščeni moštvi iz polfinalnih skupin se bosta pomerili v tekmi za 3., prvo-uvrščeni enajsterici pa za 1. mesto. SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA Nogometaši, znanci in prijatelji Slovenskega atletskega kluba vabijo na ples ki bo v nedeljo, 16. junija, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Vstopnina: V predprodaji 15.— šil., pri večerni blagajni pa 20.— šilingov. Igrajo ..OBMEJNI FANTJE". ■Zanimivosti SEDEM LET ZAPORA ZA 5 ŠIL. PLENA Perujcu Josue Orillu Melevanu, kljub najboljši volji ne bi mogli dodeliti diplome v gospodarskih vedah: za rop, ki mu je nesel osem solesov (okoli 5 šil.) so mu sodniki prisodili kar sedem let zapora. Sodniki so bili tako strogi, ker je Soles napadel 70-letnega reveža na cesti in mu odnesel ves denar, ki ga je imel: 8 solesov. Nov kazenski zakonik, ki so ga odobrili pred kratkim, predvideva namreč izredno stroge kazni za tovrstne prekrške. CLAY BO POSTAL FILMSKI ZVEZDNIK Cassius Clay, namerava obesiti boksarske rokavice na klin in postati filmska zvezda. Te dni je podpisal pogodbo za snemanje filma, v katerem bo pokazal svojo boksarsko kariero. V naslednjem filmu pa namerava nastopiti v dramatični vlogi. Prvi film naj bi pričel snemati v septembru — po Alijevem dvoboju z Georgeom Foremanom. SMRT ZNANSTVENIKA 26. maja je v neki rimski kliniki umrl italijanski geofizik prof. Enrico Medi. Javnost ga je posebno poznala in cenila kot izrednega pričevalca za evangelij, katerega je vedno pojmoval v najtesnejši zvezi s poklicnim, družbenim in zasebnim življenjem. 11 MILIJONSKIH MEST Milijonskih mest v Sovjetski zvezi so začetkom letošnjega leta našteli 11. Se leta 1959 so imeli nad milijon prebivalcev samo mesta Moskva, Leningrad in Kijev. Letos so se v »klub milijonarjev« vključila še mesta Taškent, Bakud, Harkov, Gorki, Novosibirsk, Kujbišev, Sverdlovsk in Minsk. Že pred koncem prihodnjega leta pa se bo število mest z nad milijon prebivalcev v SZ povečalo na 20. --------------------------------------- ka se dnevno zlivajo in izločajo naravnost nepojmljive količine industrijskih in drugih odplak. Obbaltiške dežele so morale končno nekaj storiti za rešitev svojega morja. V Helsinkih so podpisali sporazum, ki zavezuje vse baltiške države, da bodo prenehale z onesnaževanjem morja. Škode, ki je že v Kielu, pa ne bo mogoče tako hitro odstraniti. TRIM ZA POTNIKE Na postajališčih ljubljanskih mestnih avtobusov pred konzorcijem in pošto se večkrat ustavi toliko vozil, da mora potnik pošteno steči, da ujame svoj avtobus. Seveda, če prej ne odpelje. Spričo tega stanja ljubljansko »Delo« predlaga komunalcem in podjetju Via-tor, naj bi v prid obče fizične kondicije potnikov uredili ob postajališčih trim steze, če že ni drugega izhoda in morajo ljudje teči za avtobusi. TATVINA NA POLICIJSKEM POVELJSTVU Konec prejšnjega tedna so drzni tatovi vlomili na sedež bruseljske brigade za informacijo o kriminalcih in odnesli več kot .milijon belgijskih frankov ter zajeten sveženj tajnih dokumentov. Posebno policijsko brigado so ustanovili pred dvema letoma na pobudo ministrstva za pravosodje. Sestavljajo jo bivši žandarji in agenti sodne policije, saj gre za korpus, ki deluje za kulisami, zbira informacije o prekupčevalcih in tihotapcih mamil ter o nasilnih dejanjih. Agenti ne nastopajo več v svojstvu agentov sodne policije in zato ne morejo aretirati tatov. Kaže pa, da so v dvelet-nih bojih s prekupčevalci mamil in velikimi zločinci pozabili, da obstajajo tudi navadni žeparji, ki ti kar mimogrede sunejo listnico iz žepa. BOJ ZA BALTIK »Severna riviera«, kakor so do nedavnega imenovali tudi Baltik, je izgubila še tisto malo mikavnost, ki je je ostalo za turiste. Morje, ki deli Sovjetsko zvezo, Poljsko, Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Dansko, Švedsko in Finsko, je dobilo nič kaj laskav vzdevek najbolj onesnaženega morja na svetu. V vode Balti- V ELEKTRIČNA ENERGIJA NA SONCE IN VETER Na severni obali Egipta bodo zgradili električno centralo, ki jo bo poganjala energija sonca in vetra. Na tem projektu delajo egiptovski inženirji ob sodelovanju z ameriškimi strokovnjaki z univerze Oklahome že dve leti. Predvidevajo, da bodo z gradnjo te edinstvene elektrarne začeli že septembra letos. oeeeeeeocooeeoooseeeeeeeeoeeeeoeeeeeeoeoeeoeoeeeeoeeeeeeeeeeoeeeeeoeeoeoeeooeeeeeeeeooeoeeeoeoeoeoeooeeeeeeoeeooooeeeeoeoeoeeooeeeeoeeoee BORIS PAHOR: 31 Ona je bila prvič s tako številno družbo na nedeljskem sprehodu in zdelo se ji je čudno, da ni bolj presenečena. Zakaj vse ji je počasi postajalo naravno, kakor da od zdavnaj hodi z njimi po tržaški okolici in da oni niso nikoli nehali biti tako razigrani. Da, niti malo se niso nare-jali, pristni so bili, in celo skoraj preveč brezskrbni, kakor da jim je bilo mar samo za sproščeno gibanje po prisojnem obronku. „Jadran,“ je rekel Repi, „si slišal o tistem napisu v Miljah?" In pri tem je živo obračal glavo, da so se mu na čelu lasje zmeraj bolj delili v dva plava polmeseca. Nizka postava pa je še poudarjala mik narejene zaskrbljenosti njegovega obraza. „Ne vem, o kakšnem napisu govoriš, Pepi.“ Jadran je hodil pred njim in je bil takšen, visok, z glavo za spoznanje postrani, kakor da je ves čas pripravljen, da bo naj-poprej prisluhnil svojemu, nekje skrbno skritemu dovtipu. „A to veš, da je vse okoli miljskega žegna zid? To bi moral vedeti!" Gruča je stopila za njima, samo Majda in Stanko sta hodila spredaj, a tudi onadva sta se ozirala. Zdaj se je Pepiju posrečilo, da je Jadrana vendar zadržal. „Čakaj no, kam tako bezljaš." In se je oziral, da bi mu pritrdili, a še bolj zato, da bi videl, ali je avditorij pripravljen. „Rajnki so napisali na pokopališki zid svojo ljubezen do vodje!" „Rajnki?“ In Jadran se je premaknil, da bi šel in se tako rešil praznih marenj; a njegov gib je bil hoten. „čakaj, saj ti Kontovel ne uide." In Pepi je vzdignil z razprtimi prsi svetla polmesca s čela, še zmeraj pa je držal Jadrana za komolec. „Prav kakor sem rekel, moj dragi. Davi g rej o miljski meščani mimo dolgega zida in zagledajo velike mastne črke, ki so jih ponoči narisali pokojniki: VODJA, IMETI TE HOČEMO V SVOJI SREDI! „Ha-ha,“ se je zarežal Srečko in ožil že tako ozka ramena. Pepi pa je izpustil Jadranov komolec in stegoval roko v Srečkovi lakti. „Fino, kaj?" je rekel. „Fino, kaj?“ In je bilo videti, da bo od veselja zdaj zdaj celo zmignil z ušesi sebi in družbi v še bolj popolno zabavo. Ona pa je stopala sredi nasmejanih obrazov in se ji je zdelo, da je preveč resna med njimi. Zavedala se je, da bi bila pred mesci zelo razočarana ob razpoloženju takšne družbe, da pa se zdaj z radovednim zanimanjem vživlja v novo ozračje in čuti, da jo to priteguje in da je njihova razigranost nalezljiva, čeprav ji sledi pazljivo in od strani. „Kaj pa tista o norišnici, Pepi?" Jadran se je zdaj sam ustavil in položi! nogo na belo skalo ob poti; slekel je jopič in si ga poveznil na ramena. „Vem,“ je rekel Pepi. „0 bazenu." „Nič ne bo, Pepi. Ta je v zvezi z živimi ljudmi, ne z mrliči." „Aha, z živimi, že vidim. Zdaj si pa zares na pravi poti!" Medtem pa si je odpenjal ovratnik, kakor da se je šele zdaj zavedel, da je na obronku vroče in da je njegova srajca še zapeta. „Vodja se je torej odpravil na obisk .. „No, da slišimo o živih," je rekel Pepi kakor sam sebi. „ššššššš!“ To je zdaj gruča, ki se je ustavila sredi poti, da je zbrana ob Jadranu kakor ob potujočem pridigarju. „Vodja se torej odpravi na obisk v norišnico. Gotovo, povsod mora s svojo krepko postavo spodbujati ljudi k ponosu in samozavesti, ne? Tako je šel tudi tja. Kaj pa, navdušeni ravnatelj mu je poprej sporočil, da ga navdušeni pacienti želijo imeti v svoji sredi. In on je šel." Jadran se je ustavil in ozrl, kakor da je nekdo nakazal pripombo, v resnici pa zato, da bi ocenil napetost ozračja. „Torej prišel je. In da bi mu pokazal predanost svojih varovancev, jih ravnatelj zavoda da postaviti lepo v vrsto. Razumljivo, ne? No da. Tako torej stojijo kakor postrojene črne srajce. Brezhibno. Da, stojijo, pravim, ob ukazu moža, ki je prvi na koncu vrste, pa vsi hkrati vzdignejo tace v rimski pozdrav. ,Dobro,’ reče tedaj vodja in komaj vidno razklene železne ustnice in komaj vidno zgane železno brado. Sijajen slog, si misli, semkaj bi moral priti marsikateri ca-posguadra, da bi videl, kako se strumno salutira. A kaj vidi tam, tisti prvi, na koncu vrste, ni vzdignil roke! In široke prsi se premaknejo, in premaknejo se zatem tudi stopala, in že stoji vodja pred možem, ki je dal vrsti ukaz, sam pa drži roko lepo ob telesu. ,Kaj pa ti,’ ga vpraša, .zakaj nimaš vzdignjene roke?’ In je strog, seve, a tudi strogo radoveden, kaj je pripravilo moža, da se je tako uporno ločil od drugih pacientov. A mož se tedaj rahlo nasmehne, kakor da vodji odpušča zmoto: .Ekscelenca, saj jaz nisem norec,’ reče." „Bravo!" je vzkliknil Pepi. Skupina je bila razvneta, medtem ko se je Jadran sam pri sebi muzal. Dušan pa je nabiral kožo ob očeh, da so bile ujete v dva ščepca gubic. Tudi strmo pobočje in morje sta poživljena, skoraj zavestno sodelujoča, se ji je zdelo. Saj, zakaj bolj kakor njihove domislice jo je ta trenutek vznemirjala vesela vest, da v ti skupini neštudentov (samo Zora je dijakinja) spoznava inačico tržaškega duha, ki jo je zmeraj pripisovala samo italijanskim someščanom. In si misli, da je po vrnitvi v Trst pravzaprav prišla v stik samo z zelo resnimi ljudmi. Predvsem z gospo Marijo in njeno družino. Gotovo, Vera je bolj živahna kot njena mama, a vendar ni v njenem značaju ne brezskrbne radoživosti ne URBAN MAČEK: (2. nadaljevanje) Iz mojih spominov Kako so tedaj kuhali in svetili Zdaj naj še povem, kako je bilo v kuhinji ali dimnici, kakor so jo takrat navadno imenovali. Saj je bila večkrat polna dima in zato tudi ime „dimnica“. Mislim, ko bi danes, ko so že skoraj povsod lepo urejene kuhinje, morala kakšna gospodinja ali kuharica vstopiti v takšno dimnico, da bi kaj skuhala, bi ne prišla dalje kot do praga, kajti ko bi noter pogledala in videla, da je vse črno, bi se gotovo hitro zasukala in šla proč. Saj bi tudi njen rros ne prenesel tega, ko bi vse Po dimu smrdelo. Bil je napravljen štirioglat zid, kjer se je kurilo (netilo) in seveda tudi kuhalo. Nad tem zidom je bil napravljen obok (.,velb“), ki je imel vdolbino in bil nekako Podoben štirioglatemu klobuku in so mu zato rekli „kvabučnek“. Bil je z močno malto ometan, da je lažje vzdržal vročino in tudi iskram zabranil, da niso šle gor pod strop, ki je bil lesen. Tudi dimnik je bil napravljen iz desk in je šel skozi streho; ob slabem vremenu, ko je zračni tlak padal, je Pa le slabo vlekel dim iz kuhinje. Tedanja kuhinjska posoda je bila tudi še Precej preprosta. Veliko se je kuhalo v pi-skrih, ki so bili iz črne gline in, da je bilo bolj varno, da se ne bi razbili, so jih piskro-vezi, tudi „čiči“ imenovani, ki so takrat oko-ii hodili, z žico zvezali. Piskri so bili na dnu trikrat manjši v premeru kot pa zgoraj in, če si ga postavil narobe, je bil hruški podoben. Za kuhanje na odprtem ognjišču je bil pa primeren, ker se ga je tako plamen bolj prijel in je prej zavrelo v njem. Imeli pa so tudi železne kotle, ki so imeli podstavke, da je ogenj kar spodaj lahko gorel pod njimi. V teh so krape pekli, pa tudi rezance in še več drugih jedi kuhali. Svetili so še s freskami... Moj oče, ki so bili rojeni leta 1867, so mi pravili, da je njih dedej žviel še v času, ko še ni bilo petroleja in so morali še s freskami svetiti. Zato naj povem, kako so treske delali. Že v vigredi je bilo borovo drevje v ta namen posekano in je potem do jeseni iežalo v gozdu, da je bilo potem mogoče skorjo odstraniti. Ta debla so potem v jeseni razrezali na 80 cm dolge kose, iz katerih so potem nacepili polena. Ko so pekli kruh in je bil ta že iz peči vzet, so potem borova polena dali v peč, da so se potem v topli peči opalila. Po treh urah so pa že mogli začeti cepiti polena in so to delali navadno s srpiči, s katerimi so mogli tudi grmovje sekati. Treske so potem povezali v majhne šope in jih spravili pod streho, da so se posušile. Napraviti so jih morali zelo veliko, ker čez zimo se jih je lepo število porabilo. Kako slabo luč so pač zato tedaj imeli, si lahko mislimo, in pri taki luči so morali pozimi v hiši vsa dela opravljati. Za goreče treske so imeli iz železa napravljeno nekako stojalo, ki so mu rekli svietnik. Ko je treska na njem gorela, je moral nekdo biti tako rekoč zmerom navzoč; ta je imel skrb, da jo je včasih obrnil in oglje odstranil in je potem boljše svetila. In to skrb je moral za en teden prevzeti tisti, ki je v nedeljo najbolj pozno prišel domov. Ko pa so mlatili, niso mogli drugače, da so si kar na gumnu z drvmi netili. Ta ogenj Stara Tinca se je sključena vračala v svojo raztrgano bajto. V roki je nesla težko mrežo, ki jo je še bolj priklepala k tlom. Zasopla je sedla na obcestni kamen, da bi se odpočila. Občudovala je naravo. Čebele so pridno nabirale med. Vse je že bilo odeto v pisano cvetje. Ptičji glasovi so se čudovito prelivali in dajali naravi še večjo lepoto. Vstala je in nadaljevala pot. Bila je v mestu, kjer je nakupila le najnujnejše. Rada bi se malo posladkala, a ni imela denarja. Večkrat je opazovala sosedove otroke, ki so bili vsega presiti in so razmetavali slaščice, nanjo pa se ni nihče spomnil. Ko so bili še nebogljeni, jih je z veliko ljubeznijo zbirala, sedaj pa je ne poznajo več. Spoznanje Glej te tihe poti — tukaj hodila sva jaz in ti. Tu najina sreča je vzklila takrat, tu sva sanjala tisto pomlad. Joj, koliko pomladi zdaj mimo je šlo in koliko sanj in grenkih spoznanj...! Karel jim je toliko svetil, da so mogli to delo opraviti. Seveda, kdor še ni nič slišal o tem, bo kar majal z glavo in ne bo mogel verjeti, da bi kaj takega bilo mogoče. Pa kakor so mi pravili oče, ki jim je njih dedej to povedal, je bilo to na ta način: Ko so naši predniki stavili gospodarska poslopja, so rabili veliko tesanega lesa. Na gumnu so bile stene iz brun, in tudi pri par-nah ravno tako. Da so mogli na gumnu z drvi kuriti, so napravili v steno vdolbino, katero so s kamenjem obdali in tudi z malto ometali, da ni prišla vročina do lesene stene, ki bi se drugače lahko vnela. Za kurjenje na gumnu so rabili le eno ped dolga polenca, ki so bila iz takega lesa, da niso iskre preveč letele od njih. Da bi pa zavoljo tega kje pogorelo, menda ni bilo slišati. K temu moram še pripomniti, da pri nas še zdaj skoraj vsako leto delamo treske, s katerimi se lahko ogenj napravi v štedilniku. Pa tudi dva cepca še imamo pri hiši in, kadar več fižola pridelamo, ga kar s cepci o-mlatimo in je delo hitreje opravljeno, kot če bi ga z rokami luščlii. (Dalje prihodnjič) Njen edini sin je odšel v tujino. Že leto dni ga ni videla. Rada bi, da bi se vrnil domov in obdeloval kmetijo, toda tega mu ni upala pisati, ker je bila prepričana, da ima tam boljši kos kruha. Sama pa je bila že prestara, da bi zmogla vsa dela. # Zamišljena v svojo usodo se je počasi približevala domu. Hitro je nakrmila kravo in zajce, ki so jo že težko čakali. Potem je odšla v kuhinjo, kjer je vse, kar je prinesla iz mesta, zložila na police. Skuhala je krompir in ga s slastjo pojedla, saj je bila še tešča. Komaj je pomila lonec, je nekdo potrkal na vrata. Prestrašila se je, saj že dolgo ni bilo nikogar k njej. S tresočim glasom je rekla: „Le naprej!" Nemalo se je začudila, ko je med vrati zagledala svojega sina. Od sreče sta oba zajokala. Zvečer je med njima stekel prav prijeten pogovor. Veliko sta si imela povedati, saj že dolgo nista bila skupaj. Mati Tinca ne bo nikoli pozabila Stankovih besedi: „Mati, doma bom ostal. Nikoli več se ne bom vrnil v tujino. Ljubezen do rodne zemlje je prevelika. Šele takrat se je zaveš, ko si osamljen, tam daleč od domače strehe. Obdeloval bom dom in srečna bova." Mati njegovim besedam skoraj ni mogla verjeti. Ko jo je prepričal, da se ne šali, je Spet je bila srečna GUSTAV STRNIŠA: W.V.V.WAVAV.V.,.W.V.V.V.,.W. V Žarki Vsak žarek plava svojo pot, a v sonce stekajo se vsi; in kadar sili na zahod, čez hrib in dol se jim mudi. Vsak žarek plava svojo pot, nikoli je ne izgubi. A koliko je nas, sirot: premnogo jih svoj cilj zgreši! j I vvvv^v.vv.v/.v.v.v.v.v.v.v.v.v bila vsa prevzeta od nepopisne sreče. V njenem srcu je bila po dolgih letih spet prava pomlad. Čeprav je nosila že sedmi križ, je pozabila na svoje skrbi in težave. Postala je za nekaj let mlajša. Tudi Stanko je bil srečen. Nikoli mu ni bilo žal, da se je odzval klicu srca, ki ga je priklepalo na rodno grudo, in da je zapustil tujino, ki je ni nikoli vzljubil. Dragica Pintar ž2.a dohrn ooljo V gostilni se je zbrala družba starih znancev. Nekdo predlaga, naj bi vsi tisti od navzočih, ki se boje svoje žene, dvignili roke. Dvignil jo je en sam. Ko so ga vprašali, kako to, da se žene boji, je pojasnil: ..Mislite, da sem tako neumen, da ne vem, da bi me kdo od vas moji ženi zatožil, da nisem roke dvignil?" »Ni stvari, ki bi se je z dobro voljo in vztrajnostjo ne dalo urediti." „No, potem pa spravite z dobro voljo in vztrajnostjo zobno pasto nazaj v tubo!" lahkotnega humorja, kakršna vejeta iz Jadrana in Dušana ln Srečka. Pa iz Pepija seveda. Zdaj je bil njegov tenor zvonek in se je prosto odbijal od skal. Mussolini, kralj fašistov, na manevre se poda, ker se zbal je atentatov, železno srajco gor si da. Zatem pa so vsi poprijeli za njim: Al’ je nor, al’ je nor, da je dal to srajco gor! Saj mu to, saj mu to pomagalo n’č ne bo! ^ ”V opero bi moral!" je zaklical Srečko, ki je hodil spre-q z Majdo in Vero. Pepi pa se je ustavil in skušal doseči sariov laket, ki mu je bil najbližji. "Mislite, da bi bil v sramoto naši štempiharski družbi?" Tako ^ so spet šli in skupina se je razpotegnila, ujeta 2 steno in morje, brez prič, in zato sproščeno v sožitju p °mačnostjo divjega brega. Ona pa si je mislila, kako P' ves čas nagonsko z roko išče prijateljske naklonje-'■ kako skoraj zahteva pazljivost v zameno za rado-s^rn° Prisrčnost. Obenem si je mislila, kako čudaško ime ne a ' svoji skupini, in je imela ob tem občutek nerazloč-terTirazdvojenosti in notranjega razcepa. Tako se ji zdi ob ^ imenu, kakor da se je nekdo ošemil s staromodnim dvalom; vendar hkrati čuti, da ni bila njihova izbira na-Sl^Ucna- Kakor Štempihar, so tudi oni tihotapci. Tihotapci Dol enS*