GEOGRAFSKI OBZORNIK mer organiziranega raziskovalnega dne pod vodstvom inštruktorja jamarstva v turistični kraški jami Dimnice, za učence osmih razre- dov). • Bahar, Igor 1990: Raziskovanje kraške jame Belojače. Raziskovalna naloga zemljepisnega krožka OŠ Ratanska vas 1989/90, v tipkopi- su, 18 strani besedila in 6 strani prilog. Na koncu bi se rad zahvalil dr. Juriju Kunaverju ter vsem imenovanim v besedilu za pomoč pri raziskovanju in pisanju tega članka. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE 1992 Drago Perko Tokrat je na razpis prispelo 22 geograf- skih nalog (18 manj kot lani), ki jih je izde- lalo 40 mladih raziskovalcev. Srečanje je pote- kalo 6. junija 1992 v prostorih Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Seznam sloven- skih pojkrajin, od koder so prišli mladi razis- kovalce, je sorazmerno pester. Podobno velja za tipe srednjih šol. Večina nalog je dobro grafično in karto- grafsko opremljena. So rezultat obsežnih te- renskih proučevanj, predvsem kartiranja, anketiranja, inventarizacije prostora in podob- no. Zanimivo je, da le redke naloge besedila nimajo urejenega s pomočjo računalnika, ki so ga mladi raziskovalci pogostokrat uporabili tudi za grafične predstavitve vsebine, nekateri pa so celo napisali lastne računalniške pro- grame, ki so jim omogočili lažjo, boljšo in hitrejšo izdelavo naloge. Glede na nakaj zad- njih let je kakovost nalog nižja, medtem ko so bile ustne predstavitve sorazmerno dobre in podprte z odlično izdelanimi panoji, veliki- mi kartami, plakati, prosojnicami, diapozitivi, videofilmi, računalniško grafiko in slikami. Nekatere naloge so tudi praktično zelo uporab- ne. Pohvalna je velika samozavest in sprošče- nost dijakov pri predstavljanju in zagovarjan- ju svojega dela. Največ kritik je komisija v sestavi mag. Matej Gabrovec, mag. Milan Orožen Adamič, mag. Drago Perko in mag. Maja Topo- le z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in dr. Andrej Černe z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete kot že nekaj zadnjih let namenila citiranju in pomanjklji- vostim pri kartah in preglednicah. Ker so za te napake odgovorni tudi mentorji, bo komisi- ja v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, Inštituta za geografijo Univerze in Oddelka za geografijo Filozofske fakultete organizirala poseben seminar za mentorje mladih raziskovalcev. Sodelovale so naslednje naloge: • 1. GEOS Goričkega - Mačkovci (Nataša Hor- vat, Janja Barber, Gimnazija Murska Sobota, mentor: Vida Puklavec), • 2. Geografske spremembe v vasi Bosljiva Loka (Beti Žnidaršič, Srednja šola za trgovin- sko dejavnost Ljubljana, mentor: Tatjana Fer- jan), • 3. Gostota cestnega prometa na Jesenicah pred in po otvoritvi predora oziroma avtoces- te (Marko Lakič, Aleš Novosel, CSUI Jesenice, Naravoslovna gimnazija, mentorja: Samo Kralj, Jože Vindišar), • 4. Gravitacijska območja prodaje cvetja v Ljubljani (Janez Ilnikar, Srednja šola za trgo- vinsko dejavnost Ljubljana, mentor: Tatjana Ferjan), • 5. Korelacija med turizmom in številom prometnih nesreč na slovenskih cestah (Saša Pečelin, Petra Cetničar, Srednja šola za gos- tinstvo in turizem, mentor: Daniela Zorko), • 6. Mestna klima Ljubljane (Mitja Nikolič, Gimnazija Šentvid Ljubljana, mentor: Alenka Dragoš), • 7. Nova geografska podoba vasi (Jana Bauer, Srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljublja- na, mentor: Tatjana Ferjan), • 8. Novi grad v Mengšu in njegove možnosti za razvoj turizma (Azra Palič, Barbara Jevni- kar, Srednja šola za gostinstvo in turizem, mentor: Daniela Zorko), • 9. Poplave ob Selški Sori (Jana Kemperle, Gimnazija Škofja Loka, mentor: Ivica Krek), • 10. Regionalna geografska primerjava razvo- ja naselij v krajevni skupnosti Borovnica (Mateja Makovec, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, mentor: Drago Radoman), • 11. Slovenija, kje si? (Darja Kobav, Nataša Štupar, Marko Vene, Tina Železnik, Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Mais- tra Kamnik, mentorja: Valerija Podjed, Aleš Lipičnik), • 12. Statistična analiza količine padavin v Idriji (Rado Miklavčič, Matjaž Terpin, Gimnazi- ja Jurija Vege Idrija, mentor: Igor Šebenik), • 13. Struktura prebivalstva izbranih delov občine Kamnik (Srednja ekonomska in naravo- slovna šola Rudolfa Maistra Kamnik, mentor: Valerija Podjed), • 14. Sv. Primož na Pohorju (Martina Munda, Bojana Rodošek, Nataša Zupe, II. Gimnazija Maribor, mentor: Renato Kuzman), • 15. Tradicionalne in moderne obrtne dejav- nosti v Ljubljani (Zdenka Zdešar, Srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljubljana, men- tor: Tatjana Ferjan), • 16. Trend obiska domačih in tujih gostov v celjski regiji od leta 1989 do 1991 (Snežana Topič, Olga Arzenšek, Andreja Košak, Nada Razdevšek, Srednja šola za gostinstvo in tu- rizem Celje, mentor: Mitar Radulovič), • 17. Turizem so ljudje ali kako letujejo pre- bivalci Slovenije (Ingrid Kalan, Petra Pavlič, Srednja šola za gostinstvo in turizem, men- tor: Daniela Zorko), • 18. Urbanizacija in njeni vplivi na nasel- ja - Dravlje (Katja Gomboši, Nataša Jovanovič, Gimnazija Šentvid Ljubljana, mentor: Jana Ratkai Ilič), 33 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 19. Visokogorske kmetije v Zgornji Radovni (Gašper Svetlin, Alenka Svetlin, Edita Alagič, CSUI Jesenice, Naravoslovna gimnazija, men- tor: Nataša Torkar), • 20. Vloga specializiranih trgovin v Ljubljani (Renata Ciglar, Srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljubljana, mentor: Tatjana Ferjan), • 21. Zemlja in človek ob Muri od Avstrije do Hrvaške (Vanja Jerebic, Gimnazija Murska Sobota, mentor: Vida Puklavec) in • 22. Znajdi se sam na otokih jezera Tana in v Etiopiji sami (Ida Vidmar, Gimnazija Kranj, mentor: Marta Frantar). Vsi udeleženci so dobili pisna priznanja in knjižna darila, ki so jih pripravili Geograf- ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inšti- tut za geografijo Univerze, Zveza geografskih društev Slovenije in Zemljepisni muzej Slove- nije. Komisija je z izletom v tujino nagradila nalogi pod zaporednima številkama 6 in 12, z objavo v Geografskem obzorniku in s tem pripadajočim avtorskim honorarjem naloge pod zaporednimi številkami 3, 6 in 13, z brezplačnim izletom, ki ga daje Ljubljansko geografsko društvo, pa naloge z zaporednimi številkami 17. 18 in 21. Vse mlade raziskovalce in njihove men- torje vabimo na srečanje mladih raziskovalcev leta 1993. SIMPOZIJ GEOGRAFIJA BREZ MEJA Tatjana Resnik V Grenoblu, Francija, je od 16. do 18. 9. 1992 potekal mednarodni simpozij z naslovom Geografija brez meja ("Geographie sans fron- tières"). Na simpoziju so sodelovali geografi iz Kube, Švice, Portugalske, Belgije, Velike Bri- tanije, Martiniqua, Italije, Alžirije, Nemčije, Španije, Norveške, Nizozemske, Danske, Kor- zike in Finske. Iz Slovenije smo sc ga udele- žile N. Cigler (Zavod za šolstvo in šport), K. Cundcr (Zavod za šolstvo in šport) in T. Resnik (Oddelek za geografijo Filozofske fakul- tete). Po Boulderju avgusta tega leta je bil to že drugi pomembnejši mednarodni sestanek didaktikov. Organizirali so ga francoski geo- grafi z očitnim namenom, da se francoska didaktična šola pridruži oziroma vključi v nove tokove in težnje na področju didaktike geografije po svetu. Obravnavane teme so bile: poučevanje geografije v višjih razredih srednješolskega izobraževanja, didaktično raziskovanje na področju geografije, uporaba novih učnih tehnologij, geografija v visokošolskem izobra- ževanju v Evropi - konvergence in divergence, poučevanje geografije na univerzah izven geografskega študija, poučevanje geografije v sklopu urbanizma, uskladitev in enako- vrednost diplom ter možnost izdelave "Evrop- ske diplome", študentje in njihove poklicne možnosti, projekt o knjigi "Evropa brez meja". pedagoško diferenciiranje ter poučevanje geo- grafije. Simpozij je večinoma potekal v obliki delavnic. Udeleženke smo Slovenijo oziroma pouk geografije v Sloveniji predstavile s tekstom "Geografija včeraj, danes in jutri", publikacijo "Slovenia - Geographic Aspects of a New In- dependent European Nation" in zemljevidi Slovenije. Ob zaključku simpozija smo udeleženci sprejeli Grenobelsko pobudo (Initiative de Gre- noble), v kateri je poudarjena želja po prese- ganju ozkega nacionalnega omejevanja diplom ter potreba po medsebojnem sodelovanju geo- grafskih oddelkov evropskih držav na področ- ju vsebin, metod poučevanja in nivoja zah- tevanega znanja. Pri tem se naj ne bi opusti- le različnosti, kajti le te so bogastvo, ki ga je treba ohraniti. Udeleženci predlagamo dve obli- ki sodelovanja na področju podeljevanja dip- lom: • Med seboj povezani oddelki za geografijo različnih držav naj bi izdajali skupne diplo- me. Pogoji za pridobitev take diplome bi bili sledeči: študent bi moral eno leto preživeti na tuji univerzi, aktivno uporabljati jezik te drža- ve in opraviti poklicni staž na tej univerzi. • Potrebno bi bilo izdelati in uresničiti študij- ske programe, ki bi se zaključili z mednarod- no diplomo, priznano od več držav ali nad- državne ustanove, npr. Evropske skupnosti. Udeleženci se zavedamo težav, povezanih z uresničitvijo navedenega, vendar mislimo, da jih je mogoče preseči. Obenem smo se obveza- li, da bomo dajali pobude za napredek omenje- nih idej v svojih državah. SPOROČILO Z OKROGLE MIZE O VPLIVU GEOPOLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENIJE NA STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENIJE Dušan Nendl, Marko Kos in Vladimir Klemenčič Okrogla miza je bila v Preddvoru 19. junija 1992, udeležili so se je ugledni strokov- njaki iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva, v organizaciji Ministrstva za znanost in tehno- logijo in Švetovnega slovenskega kongresa. Geopolitični položaj Slovenije je pomem- ben dejavnik razvoja Slovenije, vendar pod pogojem, da zmoremo z aktivnimi politikami sami izkoristiti njegove (razvojne) prednosti in omiliti možne negativne učinke tega položaja. Pri tem se prednosti oz. pretnje ocenjujejo z vidika gospodarskega razvoja, narodnokultur- ne identitete, varovanja okolja in z vidika zmožnosti socialno vzdržati pritiske, ki jih narekuje proces družbene spremembe oz. modernizacije Slovenije. Geopolitični položaj Slovenije določa izra- zita mednarodna evropska in transkontinen- talna tranzitna funkcija njenega ozemlja. Preko njega potekata predvsem dve evropski prometni "magistrali". Prometna prehodnica povezuje gospodarsko najbolj razviti del Evro- 34