GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK ŠT. 21 LETO 18 Kamniški občan 24. DECEMBER 1<"9 CENA 3 DIN Leto pomembnih dosežkov S hitrimi koraki se bliža dan,ko prijatelj prijatelju, znanec znancu stisne roko in mu zaželi vse najlepše in najboljše v novem letu. Ob tem pa misli nehote zaidejo na prehojeno pot, na uspehe in neuspehe, ki smo jih dosegli, pa tudi na cilje in naloge, ki si jih zadajamo za bodoče. Prijeten občutek je, če nam je v letu, ki se izteka, uspelo doseči tisto, kar smo si zastavili sami in skupaj z drugimi, bodisi v krogu družine, v delovnem kolektivu ali v ožji in širši družbeni skupnosti. iefo, ki se izteka, bo v zgodovini Kamnika prav gotovo zabeleženo kot uspešno leto. Ne samo zaradi praznovanja 750-letnice Kamnika in številnih prireditev, ki so bile prirejene v počastitev tega pomembnega jubileja in ki so poživile utrip Kamnika, temveč tudi zaradi pomembnih dosežkov v gospodarstvu in drugih dejavnostih naše občine. Ce smo še v letu 1978 ugotavljali, da je gospodarska rast prepočasna in da bomo težko dosegli načrtovane cilje, dogovorjene s srednjeročnim planom, pa letos ugotavljamo, da bomo načrtovano ne samo dosegli, temveč na marsikaterem Področju celo presegli. Dosežena stopnja rasti družbenega proizvoda v devetih mesecih letošnjega leta ob 1% zmanjšanju zaposlenih v gospodarstvu v primerjavi s preteklim letom dokazuje, da smo osnovno nalogo, to je dvig produktivnosti dela izpolnili. Ne smemo prezreti uspehov, ki jih beležimo na področju menjave s tujino, ki je imperativ današnjega časa, saj je izvoz napram letu 1978 povečan kar za 40%. Otvoritev novih proizvodnih obratov v Stolu, Svilanitu, Kemijski industriji Kamnik, nova samopostrežna trgovina v Komendi in številna vlaganja v posodobitev in avtomatizacijo proizvodnje, uspešna sanacija Utoka itd., vse to je doprineslo k temu, da je \gospodarstvo naše občine močnejše in da bolj pripravljeno stopa v izpolnjevanje nalog prihodnjega leta. Uspešno uresničujemo široko zastavljene naloge na področju urejanja prostora in komunalne dejavnosti. Centralna čistilna naprava v Domžalah redno obratuje, nanjo so preko medobčinskega kolektorja priključeni vsi večji onesnaževalci okolja s področja industrije, kar je velik dosežek in prispevek k čistejšemu okolju. Gradimo obvozno cesto, rekonstruirani in asfaltirani so novi kilometri cest, dokončana so dela na vodnem zajetju v Iverju, dokončujejo kanalizacijo na Jeranovem, komunalno so urejene nove stanovanjske soseske, številne krajevne skupnosti so bogatejše za mnoge komunalne objekte. V letošnjem letu smo dosegli pomembne uspehe na po-5 milijard starih dinarjev. V P'anskih okvirih je praktično °stalo le zaposlovanje - v Utoku *^aj dela okrog 510 delavcev, za *'ade pa so namesto predvide-n'h 700 starih milijonov izdvojili skoraj dve milijardi starih dinarjev ostanka dohodka. Pri tem osebni dohodki delavcev sploh niso več tako skromni, saj je v zadnjih mesecih povprečje okrog sedemsto tisočakov. Prav gotovo je razveseljiv tudi podatek, da v Utoku težav pri nakupu surovin nimajo več, še vedno pa se srečujejo z nemirnimi cenami, saj so na domačem trgu vedno prisotne želje po zviševanju cen, v tujini pa so te hudo odvisne od trenutnih razmer. Kljub temu so v Utoku že zagotovili surovine za prihodnje leto. Na domačem trgu bodo kupili okrog 2400 ton surovih kož, iz ŽDA, kjer so surovine najboljše, bodo prihodnje leto prvič uvozili okrog tisoč ton kož, enako količino iz Japonske, iz vzhodne Nemčije okrog osemsto ton in iz Sovjetske zveze okrog tristo ton. Seveda gre za svinjske kože, saj Utok tudi v prihodnje ostaja pri proizvodnem programu, ki ga opredeljuje sanacijski program. Razmišljajo le, da bi proizvodni program dopolnili' z dodelavo kozjega krasta, medtem ko v konferenciji bistvenih novosti ne predvidevajo več, saj so v program že vnesli konfekcijo iz pele velurja ter manjši galanterijski oddelek, ki ga povečujejo ob malce zmanjšani proizvodnji usnjene konfekcije. S tem smo pravzaprav že nanizali nekaj nalog, ki so jih v Utoku zapisali v planske dokumente 'za prihodnje leto, in v katerih realno načrtujejo 41 milijard starih dinarjev prihodka, pri čemer naj bi izvoz znašal 12 starih milijard. Ob tem so zapisali še, da morajo še zmanjšati režijske stroške. K boljšim poslovnim rezultatom v delovni organizaciji naj bi pripomoglo predvsem varčevanje z energijo ter vključevanje sodobnih strojev. Te bodo seveda uvozili, kot je dogovorjeno tudi s sanacijskim programom, trudili pa se bodo, da bodo kolikor mogoče zmanjšali uvoz kemikalij, ki imajo v stroških proizvodnje znaten delež. Nove stroje bi pravzaprav morali dobiti že v letošnjem letu, a se je zapletlo pri uvozu zaradi zveznih ukrepov. Nedavno so dobili tri pomembne stroje, s čimer so se začele uresničevati naložbe v toz-du Usnjarna, ki so dogovorjene s sanacijskim programom, in so namenjene zamenjavi iztrošenih strojev. Ob tem seveda ni treba posebej pojasnjevati, da se bo s tem povečala produktivnost in da bo hkrati kvaliteta izdelkov večja, taka, kot jo želi domači in tuji kupec. Nekaj novosti je v prihodnjem obdobju predvidenih tudi v toz-du Konfekcija, kjer letošnjo pro- izvodnjo 32 tisoč kosov konfekcije povečujejo na 40 tisoč kosov. Večjo proizvodnjo so seveda zasnovali na večjem povpraševanju po izdelkih. V Utoku bi radi povečali prodajno mrežo, deloma samostojno, deloma v sodelovanju s tozdi, ki poslujejo pod okriljem Tekstila, saj naj bi v specializiranih trgovinah uredili popolno ponudbo od oblačil do obutve in drugih galanterijskih izdelkov. Pri uresničevanju sanacijskega programa v Utoku še ostaja odprto vprašanje povezovanja v širšo asociacijo. V Utoku pravijo, da je tako povezovanje potrebno, da pa bo pri tem treba izhajati iz skupnih interesov ne pa iz želja, saj slednje neredko povzročijo, da se tako povezane delovne organizacije kaj hitro razhajajo na najpomembnejših področjih. Razmišljanj o povezovanju s Tekstilom je nekaj že bilo, verjetno pa se bodo o tej možnosti še pogovarjali. Seveda pa ni nič manj pomembno vprašanje poslovno-te-hničnega sodelovanja v okviru panoge. V Utoku so prepričani, da take možnosti so in da bi prinesle tudi boljše poslovne rezultate če bi skupaj z ostalimi usnjarji enotno nastopali pri nakupu surovin in pri prodaji izdelkov na tujem trgu. Sicer pa so Koteks Tobusu že predlagali, da bi Utok sodeloval pri gradnji novega skladišča surovin, kjer bi lahko opravljali tudi nekatere prve tehnološke postopke predelave surovin. S takim sodelovanjem bi v Utoku poleg nove čistilne naprave, ki že poskusno obratuje, vgradili še nove kamenčke v mo- zaik skrbi za čistejše okolje. In prihodnje srednjeročno obdobje? V Utoku snujejo svoje usmeritve na dosedanjih razvojnih programih, ki pa ne izključujejo možnosti za dopolnjevanje proizvodnih programov. JANA TAŠKAR Sporazum podpisan Sredi decembra so v Rudniku kaolina Črna slovesno podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev v višini 17 milijonov din za raziskovanje predvidenih zalog kaolina v Črni. Za skupno raziskovalno nologo so se skupaj z Rudnikom kaolina odločili še vsi večji slovenski papir-ničarji - Krško, Vevče, Radeče, Količevo, Medvode in tovarna papirja iz Zagreba na osnovi uspešno opravljenih preizkusov za boljše čiščenje kaolina iz Črne, ki doslej sodobnim papirniškim strojem ni ustrezal. Akcija, ki je v slovenskem gospodarstvu pripeljala do prvega takega sporazuma, je trajala skoraj dve leti, tvorno pa so se vanjo poleg družbenopolitičnih dejavnikov v občini vključili tudi gospodarska zbornica in sindikat delavcev papirne, grafične, založniške in informativne dejavnosti. • Po sklepu, ki ga je na svoji 46. seji sprejel naš izvršni svet, je delovni čas v upravnih organih občinske skupščine, ki neposredno poslujejo za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, druge samouprav- ne organizacije in skupnosti ter ostale pravne osebe s ponedeljka 31. decembra prestavljen na 29. december od 7. do 12. ure. Na zadnji dan letošnjega leta pa bo od 7. do 12. ure v vseh upravnih organih urejena dežurna služba. No volet ne želje Otroci so tisti, ki imajo ob Novem letu največ želja in če te želje niso prezahtevne, se jim tudi izpolnijo. Čeprav so si otroci različni, so si njihove želje podobne. Vse so tako iskrene, prisrčne, navidez neznatne in hrepeneče, da ustvarijo v človeku novo željo, željo, da bi jim mogel ustreči prav v vsem. Toda vemo, da življenja brez ovir ni, pa čeprav se to življenje šele začenja. Bomo želje najmlajših Ka-mničanov uresničili? SIMONA OBLAK, 9 let: »Rada bi se dobro naučila smučat in plavat.in da ne bi Francka Silar smučat, tako kot Križaj. Za avtocesto pa dedek Mraz že ve, da mi jo mora prinesti.« SIMONA PODOBNIK, II let: »Tudi jaz bi rada veliko snega in da bi že enkrat popravili to žičnico na Veliko planino. Vesela sem, ker imamo novo telovadnico in bi rada v njej telovadila tudi drugo leto. Ker.rada kvačkam, naj mi dedek Mraz prinese knjigo za kvačkanje.« MARKO SITAR, 8 let: »Želim si, da nc bi bilo ni- Kako do boljše komunalne urejenosti Simonu Podobnik koli več gozdnih požarov, ker je potem veliko škode. Drugo leto bi se rad naučil dobro igrat nogomet, ker bom nogometaš. Rad bi tudi, da me zdravniki ne bi več šivali, saj so me že trikrat. Dedek Mraz naj mi prinese motorni čoln,« Dedek Mraz, letos se boš moral kaj kmalu odpraviti s Triglava v dolino, da boš izpolnil vse te želje, ali ne? MATEJA GRIIJC Simona Oblak bila med počitnicami bolna. Za Novo leto bi rada od dedka Mraza harmoniko.« FRANCKA SITAR, 10 let: »Da ne bi bila kregana, tudi če nagajam. Da bi se zmeraj dobro učila. Rada bi dobila klavir in postala skladateljica. Dedek Mraz naj mi prinese trimčkov anorak in veliko torto.« IGOR SMOLNIKAR, 7 let: »Vsako leto naj zapade veliko snega, da se bom naučil Igor Smolnikar Marko Sitar Komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu je za naše najmlajše ob sodelovanju občinske zveze prijateljev mladine Kamnik pripravila program prireditev praznovanja DEDKA MRAZA. - Otroški film KEKČEVE UKANE V ponedeljek in torek, 24. in 25. decembra, v kinu DOM KAMNIK ob 10. in ob Otroke bo obiskal tudi de-16. uri dek Mraz. V sredo in četrtek, 26. in 27. decembra, pa v kino dvorani DUPLICA ob 16. uri. - Lutkovna igrica RDEČA KAPICA V nedeljo, 30. decembra, ob 10. uri v kinu DOM KAMNIK, ob 13. uri pa v kino dvorani DUPLICA. Obe organizaciji prosita vodstva centralnih osnovnih šol in otroškega vrtca, naj se med seboj dogovore o razporedu obiska. Pri tem naj bodo posebej pozorni na to, da bodo vse predstave polnoštevil-no in enakomerno obiskali predvsem naši najmlajši. Zakaj nas boli glava Prvi območni posvet dvanajstih komunalnih skupnosti, članic Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, je bil 10. decembra v Kamniku. Posveta so se udeležili tudi predstavniki izvršnega odbora republiške zveze komunalnih skupnosti ter Gospodarske zbornice. Podobni posveti so bili tudi v ostalih petih slovenskih regijah. Na podlagi razprav o najbolj perečih vprašanjih uresničevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v komunalnem gospodarstvu bo Zveza komunalnih skupnosti Slovenije skušala samoupravno reševati perečo komunalno problematiko na ravni republike. Na področju komunalne dejavnosti je še ve3no največ potreb in želja, ki bi morale najti prednostno mesto v samoupravnem družbenoekonomskem razvoju. Kljub nekaterim premikom na področju te dejavnosti, se še vedno pojavljajo problemi v organiziranosti, normativni uredi- tvi, samoupravnem planiranju in financiranju komunalnega gospodarstva, kjer še vedno prihaja do določenih nerešenih dilem. Še vedno je čutiti precejšnje vrzeli rried komunalno in ostalimi samoupravnimi skupnostmi, so med drugim ugotavljali člani posveta. Precejšnja ovira razvoja komunalnega gospodarstva je tudi neuskladen odnos med komunalnim, stanovanjskim in urbanističnim načrtovanjem, saj še vedno nismo dosegli, da bi hkrati z novogradnjo stanovanjske soseske to tudi komunalno urejali. Prav gotovo bo pri reševanju financiranja komunalnega gospodarstva potrebno vložiti največ naporov, Saj po novem predlogu o oblikovanju financiranja komunalnih skupnosti ni z zakonom predvidenih stalnih virov. Vprašljivo je seveda, kolikšen del družbenega produkta bo namenjen za komunalno infrastrukturo, ki bi v bodoče morala zavzemati prednostno mesto pri 0< Dedek Mraz prihaja razdeljevanju družbenega »k lača«. Razpravljala so menili, d enaka razdelitev sredstev za razširjeno reprodukcijo med vse slovenske občine ne bi bila pravilna, saj je dosti lažje zbrati več denarja na tistih območjih, kjer je gostota porabnikov večja. Prevladovalo je mnenje, da bi mora-j li v prihodnjem srednjeročuerrij obdobju zagotoviti vsaj toliko denarja kot doslej in vsaj del zakonsko opredeljenih virov za to dejavnost. Ob vsem tem razglabljanju o bodočem komunalnem gospodarjenju oziroma potrebah pO denarju za komunalno dejavnost, bo med nami zopet zavelo nekaj sumničenja in vprašanje, zakaj bomo morali zopet seči * žep in primakniti komunalni dinar? Ne bodimo pristranski in obrnimo še drugo plat medalje. Ali niso komunalni problemi naša vsakdanja boleča točka, zaradi katere nas pogosto boli glava? Za ozdravitev tega glavobola pa so zdravila neverjetno draga! M. JANČAR Le nekaj dni nas še loči od Novega leta. Po hišah že utripajo lučke na novoletnih jelkah, odrasli premišljujejo, kje bodo preživeli zadnjo letošnjo noč, otroci so neučakani in sprašujejo, kdaj se bo pripeljal dedek Mraz z zasneženih planin in jih obdaril. Dedek Mraz bo tudi letos obiskal kamniške otroke. Najmlajši si bodo ogledali ri-> sanke, lutkovne predstave ali nastope vrstnikov, mimogrede si bo skrivaj v dvorani poiskal prostor kakšen najstnik, katerega dedek Mraz zaradi »starosti« nima več na seznamu obdarovancev, in si kljub temu ogledal risanke. Tudi na obeh osnovnih šolah v Kamniku bodo imeli učenci novoletne prireditve, kjer se bodo med seboj obdarovali. V osnovni šoli F. Albrehta si bodo učenci višjih razredov ogledali film »Kekčeve ukane«, mlajši si bodo ogledali lutkovne predstave. Ko sem že pri šolah naj omenim, da bodo kamniški gimnazijci tudi imeli svoj novoletni program in potem še ples. Skratka novoletnih zabav ne bo manjkalo, pa tudi čestitk, pozdravov in želja ne. Mateja Kamnik sedemnajsti Tokrat ne gre za športni rezultat, pač pa uvrstitev kamniškega gospodarstva v doseženem narodnem dohodku na prebivalca. Republiški zavod za statistiko je pred dnevi objavil seznam vseh šestdesetih slovenskih občin z narodnim dohodkom na prebivalca, doseženim v lanskem letu, torej v letu 1978. Po teh podat- kih se je občina Kamnik uvrstila na 17. mesto, oziroma za pet mest višje kot prejšnje leto, ko smo bili na 22. mestu. Čeprav narodni dohodek ni edini kazalec razvitosti oziroma gospodarske moči neke občine, je vendar med tistimi kazalci, ki O tem največ povedo. Narodni dohodek namreč dobimo, če od Razvojne smernice SIS za PTT promet Odločanje o boljših zvezah Ljubljansko podjetje za PTT promet je letos in lani pospešeno gradilo nove telefonske centrale in razširjalo že obstoječe, vendar je razkorak med potrebami po novih telefonih in zmogljivostjo central tolikšen, da ga ne bo moč premostiti niti v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Za to bodo potrebovali dalj časa, pa čeravno bodo tudi v prihodnje gradili pospešeno. To je bilo med drugim slišati 'udi na zadnji skupščini območne SIS za PTT promet, na kateri so največ pozornosti namenili smer-licam razvoja v prihodnjem rednjeročnem obdobju (med le-oma 1981 in 1985), vse do kon-a januarja pa bo o njem tekla ivna razprava na vseh območjih tudi Kamniškem - ki so v ljub-janski območni SIS za PTT promet. Samo letos je ljubljansko podjetje za PTT promet začelo graditi okrog sto objektov, od tega je okrog 40 telefonskih govorilnic, ostalo pa so poštne stavbe, telefonske centrale ter krajevna in medkrajevna kabelska omrežja. V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa naj bi ljubljanski »petetejevci« v osemindvajsetih telefonskih centralah povečali zmogljivosti za 57.000 priključkov. Za to bo treba nekaj central razširiti z dodatnimi prostori, nekaj pa tudi na novo zgraditi. Tako načrtujejo, da bodo do leta 1985 zgradili 21 novih poslopij, njihova skupna površina naj bi znašala 32.000 kvadratnih metrov. Poleg central bo seveda treba zgraditi tudi omrežje, ki jih bo povezovalo z vozlišči in glavno telefonsko centralo v Ljubljani. Po besedah »petetejevcev« je temeljnega pomena izgradnja nove glavne centrale v Ljubljani (9000 kvadratnih metrov), ki bo v novem telekomunikacijskem centru, v katerem naj bi zagotovili tudi prostore za novo rajonsko centralo Ljubljana II. Letos so povečali zmogljivost kamniške telefonske centrale za 1000 številk, vendar s tem še zdaleč ne bo moč ugoditi vsem, ki čakajo na telefone. TLalo načrt razvoja telefonije v prihodnjem srednjeročnem obdobju predvideva nadaljnjo razširitev zmogljivosti za medkrajevni telefonski promet v obstoječi avtomatski centrali. Poleg tega naj bi do leta 1985 zgradili še novo rajonsko centralo Kamnik II (vključno z novim poslopjem) ter novp centralo na Trojanah, medtem ko naj bi v Vodicah že v kratkem postavili kohtejnersko centralo ter dogradili poštno poslopje v Komendi. Da bi pospešili gradnjo poslopja v Komendi je namreč ljubljansko podjetje za PTT promet že spomladi najelo še dodaten komercialni kredit pri izvajalcih teh del. Tako naj bi se do konca leta 1985 v kamniški občini povečale telefonske zmogljivosti za 4800 priključkov, postavili pa bodo tudi nekaj telefonskih govorilnic. Pogoj za uresničitev omenjenega srednjeročnega načrta, ki sta ga na minuli seji območne SIS za PTT promet podprla tako zbor uporabnikov, kot zbor izvajalcev, pa je zagotovitev potrebnih finančnih sredstev, ki jih mora imeti podjetje za PTT promet za lastno udeležbo pri najemanju posojil. Zaradi prenizkih cen za priključitev telefonov (te so bile na območju ljubljanskega PTT podjetja dolgo časa najnižje v Jugoslaviji) ni bilo moč sproti razvijati telefonije. Zelena luč za pospešen razvoj je bila dana šele z novimi cenami za priključitev in prispevkom za razširjeno reprodukcijo, vendar omenjeni razvojni načrt temelji tudi na finančnem prispevku združenega dela za razvoj telefonije (glede na porabljene impulse), kot ga določa družbeni dogovor. Tako je uresničitev tega načrta odvisna tudi od tega ali bodo delovne organizacije spoštovale te obveznosti. Območna SIS je glede tega opozorila, da bodo na območjih, kjer združeno delo v bodoče ne bo prispevalo tega denarja pač morali skrčiti razvojni načrt. Sicer pa naj bi ljubljansko podjetje za PTT promet v letih med 1980 in 1985 investiralo na območju občine Kamnik 107,148.000 dinarjev, od tega v poslopja in kabelsko omrežje 32,400.000 dinarjev, v poštno opremo 9,495.000 dinarjev, v telefonsko opremo kar 52 milijonov, v telegrafsko opremo 175.000 dinarjev, v telegrafsko omrežje 5 milijonov dinarjev, ostalo pa še v nekatera druga potrabna dela. U. DJ. celotne vrednosti proizvodnje v določenem obdobju odštejemo materialne stroške in amortizacijo, i Ker je narodni dohodek na prebivalca odvisen od števila prebivalcev, je seveda pomembno, da je čimveč prebivalcev zaposlenih na območju občine al1 pa da se kot je to primer v Ljubljani, čimveč zaposlenih vozi na delo iz drugih občin. Zato tudi občina Ljubljana Center, ki ima več zaposlenih kot prebivalcev, izkazuje najvišji narodni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji (okrog 28 milijonov starih dinarjev). V kamniški občini smo lani dosegli 72.571 din narodnega dohodka na prebivalca ali za 30 odstotkov več kot leta 1977. S tem je Kamnik dosegel najboljšo uvrstitev v zadnjih desetih letih od leta 1969 (21. mesto), preko leta 1974, ko smo dosegli doslej najnižje 27. mesto, pa do leta 1977, ko je bil Kamnik na 22. mestu. Lanskoletni rezultat torej 17' mesto uvršča kamniško občino na prvo mesto med osmimi izven mestnimi občinami ljubljanske regije. Poleg nekaterih novih proizvodnih naložb so k temu rezultatu prispevali tudi ugodnejši rezultati na področju obrti in kmetijstva, ki zadnja leta povečujeta svoj delež v družbenem proizvodu občine. F. S 100-letnica smrti Josipa Ogrinca Lojze Perko je presenečen, a vesel hkrati gledal nastop svoje hčerke Veronike (Foto: Jana Taškar) • Ob razstavi Lojzeta Perka Pognal sem korenine v kraški zemlji Letos je preteklo sto let od smrti Josipa Ogrinca ter 135 let, kar je bil rojen »Pri Medvedu« v Podgorju pri Kamniku. Po maturi je na materino željo vstopil v semenišče v Ljubljani, ko pa ga je naslednje leto zapustil, je prezira« od matere in skoro brez podpore študiral na Dunaju prirodopis. Kratko in jedrnato je sam prikazal svoja težka študijska leta z naslednjo kitico: »Za večerjo sem jedel mraz, za zajtrk pa sveži zrak.« Pristradal si je bolezen, ki ga je pobrala 13. maja 1879, ko je bil profesor na gimnazi- ji v Vinkovcih. Tu je tudi pokopan. Že zgodaj je začel pisate-Ijevati. Najprej je leta 1868 sodeloval pri Janežičevem Glasniku, pozneje je začel pisati povesti, igre in prirodopi-sne črtice za skoraj vse tedanje časopise in Mohorjevo družbo. Najbolj znane so povesti Vojmir (1871), Setev in žetev (1875), Čarovnica s starega grada, klasični pa so njegovi Obrazi iz narave (1870). Napisal je več iger, med katerimi je »V Ljubljano jo dajmo« prva izvirna veseloigra v slovenskem jeziku. V svojih delih je povečini opisoval ljudi in kraje okrog Kamnika, zlasti iz svoje rojstne vasi Podgorje. Razkrival je družbene razmere, socialno neenakost in krivico, ki jo ustvarja kopičenje premoženja posameznikov. Josip Ogrinec se je že v dijaških letih seznanil s šahom, v študijskih letih na Dunaju pa se je resno ukvarjal tudi s šahovsko teorijo. Leta 1868 je v Slovenskem glasniku, ki ga je izdajal v Celovcu Anton Janežič, objavil štiri šahovske probleme. Nameraval je Slovencem podati vso šahovsko teorijo, vendar je njegov načrt propadel, ker je Janežič še isto leto prenehal z izdajanjem lista. Ogrinec je bil znan v dunajskih šahovskih krogih, saj ga je tudi Berger uvrstil v seznam šahistov v obeh šahovskih koledarjih iz leta 1892/93 in 1899/1900. Kronisti bodo njegovo šahovsko delo v dunajskih letih še raziskovali, br,ez dvoma pa je prvi Slovenec, ki je v slovenskem jeziku pisal o šahu. Kamničani smo v njegovo rojstno hišo v Podgorju vzidali spominsko ploščo z napisom, da je bil Josip Ogrinec pisatelj in šahist. Po njem so poimenovali ulico v bližini spodnje železniške postaje, njegovo ime nosi tudi ulica v Ljubljani za Bežigradom. M. O. »Če nekaj preživiš, se ne moreš več vračati,« je ob otvoritvi svoje razstave v dvorani nad Veroniko akademski slikar Lojze Perko odgovoril na vprašanje, ali ga Cerkniško jezero,ki ga je upodobil na tolikih svojih umetninah, še privlači. »Jezera sem se malo naveličal. Dal sem mu svoj spev, saj sem deset let črpal njegovo bistvo iz vseh zornih kotov. Ne, jezero me ni mučilo, da bi ga zaradi tega zanemarjal. Prav je imel ravnatelj bloške gimnazije, ko je dejal, da bi bilo ponavljanje motivov s tega jezera isto kot bi se nekdo spet lotil pisanja sonetnega venca.« Razstava Perkovih del v Kamniku je že na otvoritev privabila tolikšno množico, da je zmanjkovalo prostora. Obiskovalčev pa tudi potem ni manjkalo, čeprav je slikar za to svojo drugo samostojno predstavitev v Kamniku izbral le zadnja dela, ki predstavljajo njegovo videnje in občutenje Notranjske, človeka, ki tu živi in ustvarja. »Dela so bila pred tem razstavljena v Starem trgu pri Ložu,« je pojasnjeval slikar, ki je letos praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. Tu je precej manj prostora in je zato razstava skromnejša kot v Starem trgu. Kljub temu pa sem resnično vesel, da so me v Kamniku povabili. Še več, letos so mi podarili srebrno plaketo mesta. Radi me imajo in jaz njih, čeprav me z njimi veže le to, da sem se poročil z njihovo rojakinjo in med svojim, sicer kratkim bivanjem v Kamniku, upodobil nekaj motivov Kamnika.« Tudi mladi pojo Kamnik se upravičeno lahko ponaša z dobrim zborovskim petjem. Ob zborih kot so Lira, ženski in moški zbor Solidarnost, so v Kamniku še drugi zbori. Tudi mladi smo se pred dobrim letom zbrali in skupaj zapeli v zboru, ki smo mu izbrali ime Mešani študentski pevski zbor. Vključili smo se v kamniško kulturno sfero in v letošnjem letu na različnih prireditvah tudi zapeli. Naj omenim samo najpomembnejše. Naš prvi nastop smo imeli v Domu upokojencev in sicer ob slovenskem kulturnem prazniku, potem smo nastopili ob sprejemu Titove štafete, sodelovali smo v Tednu kulture, ki so ga priredili gimnazijci, udeležili smo se revije pevskih zborov, sodelovali na XI. zboru gorenjskih aktivistov, za- peli na proslavi ob 60-letnici SKOJ na Mali planini, ogreli mlade nabornike, sodelovali v programu ob otvoritvi šolskega centra in še je bilo nekaj nastopov. In kdo smo? Sama mlada brhka dekleta in fantje, ki jim zborovsko petje veliko pomeni. Zato se z veseljem zberemo vsak ponedeljek ob 1930 v dvorani Glasbene šole, kjer vadimo pod dobro in vestno roko tovarišice Katarine Arčon-Žavbi. Zbor šteje zdaj že štirideset pevcev in novi še prihajajo. To je dober dokaz, da je mladina pogrešala takšen zbor. Pojemo, da bi nadaljevali pevsko tradicijo dijaške mladine, ki prehaja v študentske vrste. Seveda vključujemo tudi dijake, ki bodo študentje čez leto ali dve. BRANE SPRUK Ob otvoritvi razstave, ki sta jo z nastopom izpopolnili Perkova hči Veronika (njen baletni nastop je bil za slikarja vse do otvoritve razstave skrivnost) in Martina Bo-hte, je o slikarju občuteno spregovoril profesor doktor Stane Mikuž. Spregovoril je o nemiru, ki spremlja slikarja vsa leta... »Če ne bi bilo nemira,« je dejal Lojze Perko, »ne bi delal. Veste, nisem domišljav slikar, umetnik, nikoli nisem zadovoljen s svojim delom. Menda je to prekleta usoda moje biti. In se sprašujejo, zakaj imajo vsi otroci na mojih podobah žalostne oči. Vse življenje so me poniževali in to prekleto ponižanje se zazre vate... veste, če ne trpiš, nikoli ne boš naredil nič dobrega. Iz trpljenja se rodi lepota in v Dolenji vasi, kjer živim in kjer sem pognal korenine je tako lepo, da nikjer tako.« Razstavljena dela so sama pripovedovala o tem, morda celo bolj zgovorno kot sli-karjeve besede... JANA TAŠKAR Shankarjevo mednarodno otroško tekmovanje Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik je tudi letos prejela vabilo za sodelovanje na Shankarjevem mednarodnem otroškem tekmovanju likovnih izdelkov in literarnih prispevkov v New Deliiiju v Indiji. Na tekmovanju lahko sodelujejo vsi otroci sveta do 16. leta starosti. No, kako je s sodelovanjem Kamnika? Ko se je Občinska zveza dogovarjala z našimi vzgojnoizobra-ževalnimi ustanovami o udeležbi na tej svetovni razstavi, so zvedeli, da so nekatere osnovne šole na njej sodelovale že prej in da so njihovi učenci dosegli s svojimi likovnimi izdelki zavidljive uspehe in visoka, rekli bi, najvišja priznanja in diplome. Vseh šest osnovnih šol se je odločilo sodelovati na svetovni razstavi v Indiji. Te so Fr. Albrehta, T. Brejca, Komenda-Moste, Stranje, Homec in Zavod za usposabljanje invalidne mladine. Za sodelovanje se je odločil tudi vrtec A. Medveda z vsemi svojimi oddelki. Nedavno smo tako poslali v New Delhi kar 81 likovnih izdelkov, za katere so menili učitelji likovnega pouka in učenci ter vzgojiteljice otroškega vrtca, da so za razstavo najprimernejši. Prav je, da se je tudi vrtec A. Medveda odločil za sodelovanje na svetovni razstavi, saj ga poznamo po dobrih, lepih in izvirnih delih, ki jih vsako leto postavlja na ogled Kamničanom. O izidu tekmovanj na svetovni razstavi bomo zvedeli na koncu letošnjega šolskega leta in vas bomo o tem, kako so se na njej »odrezali« kamniški razstavljala tudi obvestili. Saj vas bo najbrž vse zanimalo? Za OZPM Kamnik: Vinko Dobnikar Entomologi razstavljali na osnovni šoli v Mostah Priznanja »metuljarjem« Osnovna šola Moste pri Komendi se že vrsto let ponaša s številnimi prostimi dejavnostmi, ki niso zamrle kljub vse večji prostorski stiski. Šola ima tudi skupino najbolj prizadevnih entomolo-gov, ki pod vodstvim mentorice Metke Klemene, profesorice biologije in kemije, najbolj prizadevno delujejo pri raziskovanju žuželk v okviru šolskega krožka in slovenskega društva entomologov. »Z njimi se ne morejo primerjati učenci-entomologi iz nobene jugoslovanske osnovne šole,« je bilo veliko priznanje, ki ga je 0 prizadevnih »metuljarjih« izrekel Jan Game- 1 ti tri, predsednik slovenskega entomološkega društva in profesor na biološkem inštitutu Jova-na Hadžija SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani. Nagrada za tako prizadevno izvenšolsko delo je tudi razstava osem tisoč primerkov najrazličnejših žuželk, predvsem metuljev, na tej šoli. Razstavo je organiziralo slovensko entomolo-ško društvo pod pokroviteljstvom ljubljanskega biološkega inštituta v počastitev letošnje 10-letnice dela jugoslovanskega entomološkega društva. Zbirke so razstavljali člani šolskega entomološkega krožka, nekdanji krožkarji, vsi okoliški entomologi in drugi ljubitelji iz ljubljanskega in gorenjskega območja. Omeniti velja, da je bila to že druga razstava entomoloških zbirk na osnovni šoli v Mostah. Ob otvoritvi so pripravili učenci tudi bogat kulturni program. Z nekaterimi krožkarji entomološke smeri na šoli v Mostah smo razpletli prav prijeten in zanimiv razgovor. Matjaž Kuhar, Zvone Perne, Iztok Hribar, Zdeno Nemec in Marjan Ficko so zaupali nekatere »skrivnosti« svojega entomološkega dela in raziskovanj. Ti mladi »metuljar-ji« (vsi so učenci 8. razreda) so se odločili za kaj različne poklice. Matjaž bi bil rad mizar, Iztok strojni ključavničar, Zvone namerava v šolo za lesnega tehnika, Marjan bo verjetno avtomeha-nik, Zdeno se še ni odločil. Na tihem pa si vsi želijo na šolo biološke smeri, vendar se iz bojazni, da bi bila gimnazija pretežka, ne morejo odločiti za ta korak. Zatrdno pa so obljubili, da bodo še naprej ostali zvesti člani entomološkega društva. Zapis in foto: M. JANČAR Zvone, Marjan, Matjaž, Iztok in Zdeno želijo tudi v bodoče ostati zbiralci metuljev. fioecooacGoosoaoooóosoeoocoosoeoeoooeceeoooQoao^ Poznate našo krajevno skupnost Domačini in priseljenci si podajajo roke Ob iztekanju starega leta se oziramo na bolj ali .nanj uspešno prehojeno pot v njem, si zavestno in odločno zastavljamo nove naloge, ki jih želimo uresničiti v novem letu, katerega prag bomo vsak čas prestopili. Tudi v kra- MIHAEL ŠUTEJ, vodja delegacije za raziskovalno dejavnost v KS Komenda, zaposlen kot profesor industrijske pedagogike v Domžalah: »Pred dvema letoma sem se z družino preselil v novo naselje. Ženo je ves čas vleklo nazaj v rodni kraj, ki smo ga kmalu vsi vzljubili. Kmalu sem se vključil v življenje in delo krajevne skupnosti. Prijeten občutek imaš, ko spoznaš, da je tu vsako delo konkretno in v mejah zmogljivosti. To pa pomeni tudi tvorno delo in sodelovanje med krajani. Menim, da je zdravo jedro krajevne skupnosti tista gonilna sila, ki obvezuje vsakega krajana, da tvorno sodeluje pri uresničevanju skupnih ciljev.« jevni skupnosti Komenda, ki vam jo danes predstavljamo tudi z nekolikanj drugačne plati, kot so bile doslej predstavljene krajevne skupnosti, so si krajani na trdnih temeljih dosedanjih izkušenj in uspehov, smelo zastavili bodoče plane. Uresničevati jih želijo s še večjo povezanostjo in čvrstimi medsebojnimi človeškimi odnosi, saj bodo izpostavili krepitev vezi med starim in hitro razvijajočim novim naseljem. V novem naselju v Komendi je od leta 1964 do danes zraslo 80 novih stanovanjskih hiš. K temu pa naj prištejemo še okrog 50 novih hiš v krajevni skupnosti, ki sb izven tega naselja. V prihodnjem obdobju pa se kot podaljšek sedanjega novega naselja odpira še 34 zazidljivih zemljišč. Tak prirast prebivalstva, ki so v glavnem priseljenci iz različnih slovenskih krajev, je seveda zahteval temeljito preobrazbo krajevne skupnosti. V veliki meri je bila že izvedena s pomočjo prizadevnih krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter krajanov samih. V novi otroški vrtec so letos sprejeli prve malčke, prvi blok v Komendi, v katerem je 14 stanovanj in samopostrežna trgovina z bifejem, je bil ob občinskem prazniku predan svojemu namenu. Prav tako lahko zabeležimo precejšnje naložbe za komunalno ureditev. Najpomembnejša je Kako pa vi, tovariš Stane Smolnikar, kot domačin ui predsednik krajevne organizacije SZDL, doživljate priseljence v Komendi? »Radi bi z njimi navezali čim tesnejše stike in jih vključili v politično ter družbeno življenje krajevne skupnosti. Prav v ta namen smo na naš sestanek z novonaseljenimi povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, društev in klubov v KS Komenda. Tako naj bi spoznali življenje in delo v KS iz vseh plati in se lažje odločili za sodelovanje na področju, na katerem so morda že prej delovali. Najbrž M bilo tako srečanje potrebno že prej organizirati, vendar smo menili, da so v začetku še vsi preveč zaposleni z gradnjo hiš poleg zaposlitve In vsakodnevne vožnje v Ljubljano ali kam drugam.« ANGELCA ŽEROVNIK je profesorica defektologije -raziskovalno delo. Zaposlena je v Ljubljani, v novem naselju v Komendi pa si je z družino ustvarila dom pred dve-mi leti. »V začetku se mi je novo okolje v primerjavi z onesnaženim ljubljanskim zrakom, zdelo precej nenavadno. Življenje med zidovi, kjer poznaš le peščico mimoidočih sosedov, te za marsikaj, prikrajša in skoraj pozabiš, da obstajajo tudi naravne lepote in ljudje, ki so ti lahko vedno blizu. V tem kraju je še posebej ohranjena sociološka komunikacija med ljudmi, človeški odnosi, kar me navdušuje. Tudi preko hčerke sem našla stike s šolo in vsak dan bolj čutim potrebo po skupnih dobrinah v KS, kar nas tudi zavezuje, da bomo za doseganje teh ciljev povezano in tvorno sodelovali. Tudi v samem novem naselju smo navezali prijateljske stike, saj smo v naši ulici letos priredili nadvse zanimiv priseljeniški piknik.« letu začelo rojevati stike s starim delom Komende. Na pobudo sveta krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL so se sredi decembra sestali stanovalci, ki so se naselili v novem naselju po letu 1975, s predstavniki krajevnih organizacij in društev. Sestanek bi lahko imenovali tovari-ško srečanje, ki se ga je udeležilo precejšnje število krajanov, njegov namen pa je bil, seznaniti novo naseljene krajane z delom in življenjem v krajevni skupnosti včeraj, danes in jutri. Po uvodnih besedah Janeza Kimovca, predsednika sveta KS, se je začel precej sproščen razgovor o problemih in problemčkih, ki tarejo predvsem družine novega komendskega naselja. Po eni strani je razumljivo, da bi imeli radi čimprej urejeno svoje novo življenjsko okolje, vendar se vsega čez noč pač ne da postoriti, poleg tega pa se nameravajo v KS Komenda držati začrtanih nalog v naslednjem srednjeročnem obdobju po prednostnem vrstnem redu. Kljub temu nameravajo tudi v novem naselju marsikaj postoriti, kar pa brez pomo- či krajanov prav gotovo ne bo šlo. Srečanje je imelo še en poglaviten namen. Bolje so se spoznali med seboj in s predstavniki krajevne skupnosti, ki že več let živijo ter delajo z njo in zanjo. To pa je prav gotovo neprecenljive vrednosti za skupno uresničevanje nalog, ki so v tako hitro razvijajoči se krajevni skupnosti, kot je Komenda, dokaj zahtevne in odgovorne. Krajevno skupnost obiskala Mira Jančar bila prav gotovo gradnja kanalizacije s čistilno napravo. Na cesto skozi Klanec so položili zaščitni sloj asfalta, več pozornosti so posvetili tudi urejanju občinskih cest 1. reda. Ob regulaciji potoka Brnik skozi novo naselje so zgradili dva nova mostova. Obnovili so ostrešje nekdanje bolnišnice (stare šole), pred nedavnim pa so obnovili zunanjost in notranjost Zadružnega doma. Se bi lahko naštevali pridobitve na področju komunalne dejavnosti, vendar bi bilo krivično zanemariti nekatere vidne uspe- he komendskih društev in klubov, saj so samo v letošnjem letu zabeležili 11 pomembnih prireditev na športnem in kulturnem področju. Nosilec društvenega življenja v Komendi je brez dvoma Konjeniški klub, ki je organizacijsko in delovno najbolj sposoben konjeniški klub v Sloveniji S kratkim pregledom nekaterih pridobitev in uspešnega dela smo se nekoliko oddaljili od novega stanovanjskega naselja v Komendi, ki je prav v letošnjem Prava pot bo »rodila« mladekmete Na skupinski sliki: V prijetnem razgovoru z Janezom Kimovcem, Angelco Žirovnik, Mihaelom Šutejem in Stanetom Smolnikorjem. (Foto: M. JANČAR) »Mama je bila prav huda name, ker sem se tisto prvo leto, ko so začeli dajati posojila za hleve zapufal. Takrat je bilo treba vrniti v petih letih, a še vedel nisem, tako hitro je bilo plačano,« se je razgovoril Rafael Žebaljec, kmet iz Podhruške, ko smo ga sredi decembra obiskali in poklepetali z njim o tem, kako danes živijo kmetje v naši občini, kako sprejemajo ukrepe, s katerimi skušamo v občini poživiti kmetijstvo ter s tem tudi zagotoviti dovolj osnovnih živil vsem občanom. »To so bili seveda začetki bolj usmerjenega kmetovanja. A nujni začetki, saj nihče ni zaposlen in se preživljamo le s tistim, kar daje zemlja,« je nadaljeval Rafael. »Mojega očeta oče je kupil tole našo kmetijo in prevzel sem jo, ker sem bil najmlajši od desetih otrok in menda najbolj žleht, ker bi menda kmet moral biti tak. A ne bo to. Gospodarno in preudarno se je treba odločati in delati. Tu v Podhruški sva le dva prava kmeta, kljub temu se nas je nabralo dovolj kmetovalcev, da smo se po zgledu kmetov iz Volčjega potoka odločili za na- kup prvega skupnega stroja, torej za strojno skupnost. Zdaj imamo več takih strojev; letos nas je sedem kmetov kupilo kombajn za žito, trije skupaj imamo silokombajn za siliranje koruze, pet skupaj sadilec za krompir in koruzo, pa škropilnico in izruvač za krompir. Urejeno imamo tudi shranjevanje strojev, pri vsakem nekaj, in dogovorjeno uporabo strojev oziroma vzdrževanje.« Seveda pa so pri Žebaljecevih poleg vključevanja v strojno skupnost posodabljali tudi sami, saj je hlev, v katerem redijo šestnajst glav govedi, več kot vzorno urejen, opremljen s sodobnimi pripomočki in dopolnjen s silosom, ki je, kot pravi Rafael, zlata vredna pridobitev. »Nedavno sem podpisal pogodbo, da bom za prihodnje leto vzredil šest juncev za zakol. Letos je to nekaj novega, saj za vsako žival dobimo na osnovi pogodbe sto starih tisočakov regresa. To bo prav gotovo vzpodbujalo vzrejo živali. Ko bi se le še odkupne cene za mleko in meso bolj približale cenam za umetna krmila. Sicer pa je precej bolje tudi pri nakupu gnojil. Lani smo dobili le regres, ki smo ga vrnili v letu dni, letos nižinskim kmetom pri nakupu več kot dveh ton gnojila odobrijo še deset odstotkov regresa. Pri nas kupimo tri do štiri tone gnojil. Prav letos je na eni naših njiv tovarna dušika iz Ruš preizkušala šest vrst gnojila in ugotavljala, katero se najbolje obnese. In če že govorim o boljšem položaju kmeta, moram seveda omeniti, da zdravstveno in starostno zavarovanje veliko pomenita. Veliko je premikov in vzpodbud za mlade, da se bodo raje odločali za kmetovanje.« Napak bi bilo, ko v tem pogovoru ne bi omenili svojevrstnega »kmetovanja«, s katerim se ukvarja Rafaelova žena Marija. Že nekaj let namreč goji za arbore-tum Volčji potok vrtnice. »Veselje imam s tem,« pravi Marija, »čeprav je dela veliko in je treba vse opraviti ročno. Na pomlad nasadim divjake, poleti jih cepimo in naslednje leto gredo v prodajo.« JANEZ KIMOVEC, predsednik sveta KS Komenda: »Vsako novo naselje ima tudi veliko potreb. Ni še urejena kanalizacija, ceste, razsvetljava. Prav za našo krajevno skupnost je značilno, da je precej razstresena in so posamezne vasi ter naselja precej odmaknjena od središča. Zato so bik skoraj vsa sredstva iz samoprispevka namenjena asfaltiranju cest, da M odmaknjene vasi približali krajevni skupnosti. Tudi v bodoče bo urejanje cest poglavitna naloga, v prvi vrsti pa moramo urediti cesto v Komend-sko Dobravo in partizansko bolnišnico. Menim, da je to tudi naš dolg do te zveste partizanske vasi in njenih prebivalcev, ki so dali neprecenljive žrtve in pomoč v boju za jvobodo. Omenim naj še to, da je vse naše delo volontersko, kar zahteva od nas posebne napore. Zato smo mnenja, da bi moral imeti krajevni urad večjo vlogo delovanja v KS, da ne bi bih samo občinski organi, ki delajo popolnoma mimo krajevne skupnosti, namesto za krajevno skupnost in njene potrebe.« JANA TASKAR j pogogogooocooaoocoocoooooooaoocoooococooooeoc^^ Neobveščenost zaplete problem Gramoznico ob Kamniški Bistrici bo treba razširiti. Toda Graditelj je naletel na odpor kmetov, ki imajo tam zemljo. Žal je bil šele njihov protest povod, da so se za okroglo mizo vsedU predstavniki Graditelja, občinske komunalne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občine ter krajevnih skupnosti Go-dič in Kamniška Bistrica. Graditelj se je z lastniki zemljišč, kjer naj bi razširili gramoznico, začel pogovarjati že novembra lani. Toda ni uspel. Pritožbo na prvo odločbo že rešuje republiški sekretariat za pravosodje. Z drugo odločbo, za tri parcele enega lastnika, so počakali, ker pričakujejo enak odziv. Zaradi pritožb se razlastitveni postopek lahko zavleče več let. Graditelju pa se mudi. Sedanje zaloge gramoza mu zadoščajo le za pol leta. Če bo želel izpolniti obveznosti do gradnje mestne obvoznice, bo moral z januarjem ustaviti izdelavo betona. Gramoznica ob Kamniški Bistrici je edina v občini, če ne štejemo tiste na Duplici, ki pa je pravzaprav odpadna jama. Pokriti mora potrebe vseh graditeljev, saj se bodo sicer odpirale jame v nižini. Rezervat zanjo predvideva urbanistični načrt, kije bil lani noveliran. Zeleno luč zanjo so dali tudi kmeti jci, čeprav posega na zemljišča zaščitenih kmetij. Zemljišče je slabše kvalitete in po določeni dobi bo vrnjeno v obdelavo. Graditelj bo moral poskrbeti, da bo kmet spet lahko zaoral na tej zemlji. Povsem logično je torej vprašanje, zakaj se je zataknilo. Da je za kmeta boleče, če mu vzamejo zemljo, ni treba poudarjati. Zlasti, če se preživlja le s kmetovanjem. Toda najhuje je, če ga postavijo pred dejstvo, če mu povedo takrat, ko je treba mej- nike prestaviti. Danes smo izvedeli več, kot vsa leta pred tem, so na posvetu dejali predstavniki krajevnih skupnosti. Predstavniki Graditelja pa so potrdili, da jim pred desetimi leti res ni bilo treba nikogar v kraju spraševati, kje bodo širili svoj obrat in da je bilo sodelovanje s krajevno skupnostjo Kamniška Bistrica le simbolično, z Go-dičem pa ga sploh ni bilo. Če sodelovanja ni bilo, se tudi informacije niso pretakale ali so prihajale do krajanov popačene. Ob pregledni karti so predstavniki Graditelja na posvetu predstavili svoje načrte. Ostali bomo tam, so dejali, saj imamo v Kamniku le upravo in morda se bo tudi ta kdaj preselila k proizvodnim obratom. Prihodnje leto bodo dogradili separacijo, uredili kanalizacijo in usedalne bazene, ki razburjajo krajane in bi jih morali uredi-ti že v preteklih letih.' Zgradili bodo žagarski obrat za izdelavo opažev in drugih lesenih elementov, ki jih potrebujejo pri gradnji. Že v naslednjem srednjeročnem obdobju pa bo treba misliti na na-daljno razširitev gramoznice. Krajane Godiča najbolj zanima, v katero smer se bo širila gramoznica, krajane Kamniške Bistrice pa skrbi drobilec, saj imajo slabe izkušnje s kalcitom. Na posvetu je prevladalo stališče, da naj vsi krajani vedo, kakšne razvojne namere ima Graditelj, zato bodo pripravili razgovore v krajevnih skupnostih, ki se jih bodo udeležili predstavniki Graditelja. Ko bo steklo dogovarjanje in obveščanje bo tudi problem laže razvozlja-ti. Nedvomno pa se ponuja obilo oblik sodelovanja, saj je v Graditeljevih obratih zaposlenih veliko domačinov. Marija Volčjak ■Isoooooooaooooooooooooooccooocoooooocoaoo^ PRILOGA ZA DELEGATE - PRILOGA ZA Javna razprava o osnutku o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 končana Izvršni svet občinske skupščine je na svoji seji 12. decembra obravnaval predloge in-pripombe iz javne razprave, ki se nanašajo na dokumente za leto 1980 ter te predloge in pripombe upošteval delno pri oblikovanju besedila predloga resolucije za leto 1980, delno pa pri oblikovanju ukrepov za uresničevanje resolucije za leto 1980. Za izvajanje resolucije predlaga izvršni svet naslednje ukrepe: 1. Da bi, ustvarili večji celotni prihodek in dohodek in si s tem zagotovili'možnosti za krepitev osebnega in družbenega standarda, bodo delavci v organizacijah združenega dela na področju materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti sprejeli ukrepe za racionalno in bolj učinkovito izrabo materialnih, naravnih, kadrovskih in drugih proizvodnih pogojev in jih podrobneje opredelili oziroma kvantificirali v svojih planskih dokumentih za leto 1980. 2. V letu 1980 morajo vsi nosilci družbenoekonomskega razvoja celovito izvajati politiko ekonomske stabilizacije, kar še posebno zahteva, da bo rast sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb nižja od rasti družbenega proizvoda. 3. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo pri določanju konkretnih razmerij v razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevali zlasti doseženo raven osebnih dohodkov, dosežena razmerja med osebnimi dohodki za enaka ali posebna dela v drugih organizacijah združenega dela, pogoje za pridobivanje dohodka v temeljni organizaciji združenega dela in doseženo raven in rast produktivnosti dela. Delitev OD glede na dejanski uspeh pri delu mora postati eden izmed najučinkovitejših motivov za stalno povečanje proizvodnje, dohodka, produktivnosti dela ter znižanje materialnih stroškov in boljše izrabe zmogljivosti. Samoupravni organi naj v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov preverjajo ali v samoupravnih sredinah uresničujejo sprejete akte o delitvi sredstev za osebne dohodke ter samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, oziroma če uresničujejo resolucijska načela o možni rasti osebnih dohodkov v letu 1980. 4. Ob polletnem in zaključnem računu naj samoupravne interesne skupnosti podajo poročilo o realizaciji financiranja samoupravno dogovorjenih programov ter o tem, kako programe izvajajo. 5. Na področju naložb v družbenih dejavnostih bo v letu 1980 prednostna naloga dokončanje že začetih naložb. Ljubljanska banka - gospodarska banka Ljubljana, poslovna enota Kamnik naj do konca februarja 1980 pripravi analizo o stopnji pripravljenosti investicijskih programov za leto 1980 ter analizo o racionalnosti in gospodarnosti teh vlaganj. 6. Izvršni svet občine Kamnik bo predlagal skupščinam SIS v imenovanje člane gradbenih odborov za izvajanje naložb na področju družbenih dejavnosti. 7. Krajevne skupnosti bodo medsebojno povezovale in usklajevale izvajanje svojih planov in s plani stanovanjske in komunalne skupnosti ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnost- mi, da bi bolje izkoriščale razpoložljiva sredstva. 8. Skupnost za zaposlovanje bo svojo družbeno vlogo izpolnjevala tako, da bo uveljavljala: - kvalitetne spremembe v tokovih zaposlovanja, - aktiviranje notranjih rezerv s prekvalifikacijo in prezaposlovanjem delavcev iz manj produktivnih na produktivnejša dela, optimalnejše vključevanje nezaposlenih in invalidnih oseb v delo ter hitrejše vračanje in delovno angažiranje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. 9. Delovne organizacije naj dosledno spoštujejo družbeni dogovor o kadrovski politiki. Posebej je potrebno zaostriti odgovornost vseh nosilcev planiranja pri zaposlovanju administrativnih in režijskih delavcev v OZD, delovnih skupnostih, upravnih organih in strokovnih službah SIS. 10. Poklicno usmerjanje mora postati stalna-naloga Skupnosti za zaposlovanje in vzgojnoizo-braževalnih organizacij, saj je od tega v veliki meri odvisna pravilna odločitev za poklic in štipendiranje. 11. Dosledno je treba uveljaviti odgovornost delavcev v združenem delu in vseh nosilcev razvoja pri izvajanju zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti za čim učinkovitejše gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi. 12. Izvršni svet, družbeni pravobranilec samoupravljanja, sindikat in Služba družbenega knjigovodstva bodo sistematično spremljali gospodarjenje z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela in razmerja v razporejanju dohodka ter v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi ukrepali za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine v vseh primerih, kjer bodo nastajale motnje v gospodarjenju ter nevarnost izgub. 13. Za razbremenitev obveznosti in ustvarjanje ugodnejših pogojev poslovanja dejavnosti TOZD Hoteli in žičnice v okviru interesne skupnosti Velika planina, Izvršni svet predlaga občinski skupščini in ustreznim interesnim skupnostim, da se TOZD Hoteli in žičnice oprosti plačevanja sledečih davkov in prispevkov: - občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev, - obveznega dela stanovanjskega prispevka, - prispevka za komunalno dejavnost, - prispevka za skupnost za varstvo pred požari, - prispevka za izgradnjo Doma zaščite in varnosti, - prispevka za pospeševanje kmetijstva. Izvršni svet predlaga tudi, da se da Skupščini sklada skupnih rezerv priporočilo za odpis: - kreditov iz družbeno-inve-sticijskega sklada, ki znašajo po stanju 31. 12. 1978, 1,006.008 din in - kreditov, danih iz sklada skupnih rezerv občine Kamnik po stanju 31. 12. 1978 177.233 din. Izvršni svet predlaga tudi vsem temeljnim organizacijam, ki so v okviru SOZD SAP-VIATOR združevala sredstva za kritje izgub TOZD, da te kredite skupno z obrestmi odpišejo. TOZD si s tem pridobijo pravico vključitve v SIS Velika planina. Delovna organizacija Golftu-rist naj prouči možnost znižanja stroškov skupnih služb, ki bre- mene temeljno organizacijo Hoteli in žičnice. Na osnovi tako dopolnjenega sanacijskega programa TOZD Hoteli in žičnice naj izvršni svet da priporočilo Skupščini sklada skupnih rezerv, da v okviru svojih možnosti sodeluje pri pokrivanju izgub, ki bodo nastale po zaključnem računu leta 1979. 14. SZDL naj pospeši priprave za ustanovitev SIS za pospeševanje kmetijstva, katere program mora biti osnova za nadaljnji razvoj te dejavnosti. 15. Nosilca preskrbe v občini, Kamnik (Kočna, Podjetje Meso) bosta skupaj z odgovornimi dejavniki za preskrbo pripravila bilanco potreb ter v skladu s temi bilancami izboljšala preskrbo, 16. Dosledno je potrebno izvajati določila Odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih v občini Kamnik, posebno iz pristojnosti in zadolžitev pooblaščene OZD za cestno prometno signalizacijo, pravic in dolžnosti krajevnih skupnosti in drugih organov in organizacij pri izboljševanju stanja na področju varnosti v cestnem prometu. 17. Organi kaznovanja naj poostrijo kaznovalno politiko pri obravnavanju prekrškov in kaznivih dejanj povratnikov. Bolj kot dosedaj je treba bdeti nad črnimi prenočišči in evidenco nastanjanja in prebivanja občanov. Dosledno je potrebno izvajati določila odloka o javnem redu in miru, posebno tista, ki zadevajo točenje alkoholnih pijač vinjenim osebam in spoštovanje obratovalnega časa. 18. Nosilci nalog naj v skladu s programom razvoja malega gospodarstva tudi v letu 1980 pospešijo to dejavnost, predvsem storitveno. 19. Vse OZD naj posebno pozornost posvetijo racionalni izrabi delovnega časa, še posebej pa bolniškim in drugim izostankom. Nezadovoljivo stanje na področju bolniških izostankov je potrebno sanirati predvsem s skupnim angažiranjem zdravstvene službe, OZD, varstva pri delu ter sindikata. 20. Materialno in moralno je treba stimulirati dosežke na področju raziskovalne dejavnosti in jih uvajati in uveljavljati v praksi. Poslovodni organi naj ob polletju in zaključnem računu podajo poročilo izvršnemu svetu SO Kamnik o razvitosti te dejavnosti in problematiki, predvsem pa o vrednosti realiziranih inovacij in izboljšav v proizvodnem procesu. 21. V organizacijah združenega dela naj se uveljavi združevanje dela in sredstev, usklajevanje razvojnih programov ter skupno nastopanje na tržišču. 22. Osnovne šole bodo več pozornosti posvetile izvajanju interesnih dejavnosti, društvenih in ostalih aktivnosti, ki predvsem vzgojno vplivajo na oblikovanje osebnosti mladih. 23. Kulturna skupnost bo aktivirala delo zveze kulturnih organizacij, da bi tako lahko kvalitetno oživeli delo društev in drugih kulturnih subjektov. 24. Izvršni svet je dolžan funkcionalno organizirati delo upravnih organov ter poostriti odgovornost prt izvrševanju nalog. Na osnovi razprav pa predlaga izvršni svet naslednje dopolnitve resolucije za leto 1980: - na strani 17 pri zaposlovanju se doda: Osnovna usmeritev Samo- upravne skupnosti za zaposlovanje občine Kamnik v letu 1980 bo v odpravljanju nakopičenih slabosti na področju zaposlovanja in kadrovanja iz sedanjega obdobja, izvajanju dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike ter obveznosti iz samoupravnega sporazuma o zaposlovanju in minimalnih standardih. Izvajanje strokovne pomoči OZD na področju zaposlovanja in planiranja kadrov, obdelava in analiza potreb po delavcih za leto 1980 ter obdobje 1981-1985 ter družbenopolitični skupnosti pri pripravi strokovnih gradiv na področju zaposlovanja. Sodelovanje v okviru programa za pospešeno in načrtovano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, predvsem z objektivnimi in ažurnimi informacijami o vseh potrebnih podatkih s področja zaposlovanja. - na strani 17 se doda: Krajevne skupnosti bodo več pozornosti posvetile delovanju društev in drugih organizacij na svojih območjih. - V tabeli načrtovanih naložb na strani 11 pri investitorju Graditelj se spremeni namesto tesarski obrat - proizvodnja žaganega lesa v »lesni obrat«. Dodatno pojasnilo, ki ga Graditelj daje, pa je naslednje. Lesni obrat bo obsegal prenos del, ki se danes opravljajo na gradbiščih in v najeti mizarski delavnici v Tunjicah in sicer: priprava opažev, izvedbo in pripravo tesarskih del ter izdelavo mizarskih izdelkov kot kompletaci-jo serijske proizvodnje drugih dobaviteljev. Pri tem bomo uporabljali lesno maso, ki jo dobivajo na podlagi sklenjenega sporazuma z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana in ki žagajo v Kemijski industriji Kamnik. Gre izključno torej za posodabljanje in meha-niziranje dejavnosti, ki jo že danes opravljajo, brez povečane kapacitete. Samoupravna interesna skupnost za požarno varnost Smernice za srednjeročni plan 1981-85 V naslednjem srednjeročnem obdobju bo Samoupravna interesna skupnost za požarno varnost: - dokončala gasilski del v obrambnem domu v Kamniku, - razvijala preventivno dejavnost s predavanji, razstavami in podobnim, - ustanovila gasilsko društvo za severni del mesta, - poskrbela za boljšo opremljenost centralnega gasilskega društva ter društev, ki delujejo na obrobju mesta (v srednjeročnem obdobju bodo kupili 5 siren za alarmiranje, 4 motorne briz-galne, 1 avtocisterno, 1 avtole-stev, komandno vozilo ter drugo opremo), - organizirala strokovno-te-hnično izpopolnjevanje za člane v obliki predavanj, tečajev in tekmovanj, - povečala skrb za vzgojo naraščaja in ženskih gasilskih oddelkov, - dopolnjevala obrambni načrt ter pripravljala dejavnost gasilskih enot v okviru civilne zaščite. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Na osnovi ugotovitev o gibanju prihodkov občinskega proračuna v letu 1979, na osnovi ocene proračunskih dohodkov za leto 1980, ter izhajajoč iz predvidenih resolucijskih gibanj v prihodnjem letu, bo predlagal izvršni svet SO Kamnik zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine znižanje stopnje davka iz osebnega dohodka delavcev in občanov od 0,50% na 0,10%. Tako bomo uskladili rast splošne porabe z rastjo družbenega proizvoda v občini. Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe nepremičnin v 43. členu določa, da povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč ugotavlja vsako leto za svoja območja občinska skupščina. Elementi, določeni z odlokom služijo izključno za izračun cene zemljišča v razlastitvenem postopku ali pri sestavi kupoprodajnih pogodb, v kolikor le-te nadomeščajo razlastitev. Po novem sta predvidena dva gradbena okoliša, ker občina v tretjem okolišu doslej zemljišč ni kupovala. Zato bi se lahko 2. in 3. okoliš združila. Cena m2 stanovanjske površine v letu 1980 bo po podatkih 8.300,00 din, stroški komunalnega urejanja zemljišča bodo znašali 20 oziroma 30%, enoletna stanarina pa 3,7%. Na podlagi teh elementov je izračunana cena zemljišča, ki bo veljala v letu 1980, in sicer v ožjem gradbenem okolišu 73,70 din, v drugih krajih pa 64,50 din. Kako potekajo priprave za sprejem srednjeročnega plana občine Koordinacijski odbor za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri" pripravi planov pri Občinski konferenci SZDL Kamnik je poslal vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim vprašalnik, da bi ugotovil, kako potekajo priprave na sprejem srednjeročnega plana 1981-1985 v Kamniku. Odziv na anketo je bil slab. Kaže, da imajo organizacije združenega dela, ki imajo organizirane planske službe, smernice pripravljene, manjše organizacije združenega dela, ki teh služb nimajo, pa s smernicami zaostajajo. Položaj je še slabši v krajevnih skupnostih, od katerih imajo smernice oblikovane le tri: Komenda, Moste in Nevlje. Koordi- nacijski odbor bo moral krajevnim skupnostim nuditi več strokovne pomoči, da bodo njihovi osnovni planski dokumenti pravočasno pripravljeni. Samoupravne interesne skupnosti imajo smernice pripravljene. Koordinacijski odbor je sklenil, da morajo še v tem letu temeljne samoupravne sredine odgovoriti na vprašalnik, da bo odbor imel celovito sliko o poteku planskih aktivnosti. Občinska skupnost za zaposlovanje in zdomci Med pomembnejše naloge občinske skupnosti za zaposlovanje sodijo gotovo varovanje pravic, vzdrževanje stikov in informiranje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, pospeševanje njihovega vračanja in zaposlovanja v domovini, saj je v tujini na začasnem delu po ocenah okoli 460 naših delavcev. Skupnost mora vsako leto pripraviti plane v zvezi zaposlovanjem naših delavcev v tujini; delavcem, ki odhajajo na delo v tujino, mora nuditi posredovalne in informativne storitve. Da naši ljudje v tujini ne bi bili prepuščeni samim sebi, skupnost za zaposlovanje vzdržuje z njimi stike, varuje njihove delovne in socialne pravice. Da bi skupnost lažje opravljala te svoje naloge in imela tudi stalen pregled nad delavci, ki se želijo vrniti domov, vodi predpisane evidence in kartoteke. Ko se delavec odloči za vrnitev in zaposlitev, mu skupnost za zaposlovanje nudi vso pomoč pri korespondenčnih in posredovalnih postopkih. Pomembna dolžnost skupnosti za zaposlovanje je tudi javno informiranje delavcev v tujini o vsem, kar jih prizadeva, seveda predvsem o varovanju njihovih pravic, o dogajanjih in novostih v domovini ter možnostih vračanja in zaposlovanja v domovini. S sej izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti Skupnost otroškega varstva NOVA OBLIKA SKRBI ZA NAJMLAJŠE Izvršni odbor samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva je obravnaval samoupravni sporazum o organiziranju družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok delovne organizacije Svilanit. Delovna organizacija Svilanit je namenila dvQsobno stanovanje varstvu dvaintridesetih otrok svojih delavcev^ Stanovanje bo delovna organizacija tudi opremila. Stroške redne dejavnosti bo financirala Skupnost otroškega varstva, kot za vse ostale vzgojno varstvene zavode. Medsebojne pravice in obveznosti bodo delavci Svilanita ter samoupravna interesna skupnost otroškega varstva določili s samoupravnim sporazumom. (Nadaljevanje na 8. strani) PRILOGA ZA DELEGATE (Nadaljevanje s 7. strani) VRTEC TUDI ZA PREDŠOLSKE OTROKEZ MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU V otroškem vrtcu Antona Medveda bodo že februarja 1980 začeli s cicibanovo in malo šolo za zmerno prizadete otroke. Pripravo na pravo šolo bodo imeli ti otroci v popoldanskem času khrati z otroki, ki niso zajeti v redno dejavnost vzgojnovarstve-nih zavodov. V novem šolskem letu - 1, septembra 1980, pa bo začel z delom tudi oddelek za predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, saj laže prizadeti otroci lahko uspešno razvijajo svoje sposobnosti v otroških vrtcih v skupinah z dodatno prilagojenim programom. Občinska izobraževalna skupnost STIMULACIJA ZA BOLJŠE DELO Izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti je na svoji zadnji seji sprejel merila za vrednotenje dela vzgojnoizobraže-valnih zavodov. V merilih je upošteval redno delo, pogoje dela in svobodne aktivnosti. Tako bo izvršni odbor še v tem mesecu razdelil šolam 500.000 dinarjev, ki jih je za te namene predvidel v letnem finančnem načrtu. Samoupravni sporazum o uporabi športne dvorane Občinska izobraževalna skupnost, Samoupravna telesnokul-turna skupnost, Osnovna šola Frana Albrehta, Občinski sindikalni svet, Krajevna skupnost Kamnik, Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Kamnik bodo sprejeli Samoupravni sporazum o uporabi športne dvorane pri Osnovni šoli Frana Albrehta. Športno dvorano bodo uporabljali za šolsko telesno vzgojo, množični, selektivni in vrhunski šport tako, da bodo vsi nosilci telesnokulturne dejavnosti lahko uresničevali svoje tovrstne interese. Podpisniki sporazuma, ki bodo ustanovili koordinacijski odbor, se bodo dogovarjali o časovni razporeditvi uporabe dvorane, o delitvi stroškov uporabe ter tudi o nadzoru nad izvajanjem določil sporazuma. Usposabljanje delegatov Klub samoupravljalcev je imel v začetku decembra svojo skupščino. Delegati so obravnavali uresničevanje programa dela od aprila tega leta ter sprejeli program usposabljanja delovnih lju-tii za samoupravne funkcije v naslednjem obdobju. Klub samoupravljalcev je v preteklih mesecih organiziral šolo za delegate, ki se je udeležilo 405 delegatov. Slušatelji so poslušali šest tem po programu, ki ga je sprejela Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Organizirali so tudi predavanja za delegate samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih. Program predavanj so prilagodili razmeram, ki so značilne za delovanje delegacij v krajevnih skupnostih. Poleg seminarjev in predavanj je Klub pripravil seminar za ani-matorje kulture v organizacijah združenega dela, s katerim so bili udeleženci še posebno zadovoljni. Delegati Kluba so se udeleževali srečanj in proslav. Sami so organizirali proslavo ob Dnevu samoupravljalcev v domu na Ve-gradu. Klub samoupravljalcev ni uspel v celoti uresničiti sprejetega programa, zato je za svojo dejavnost^ porabil precej manj sredstev, kot je načrtoval. Ker so delegati menili, da je zbranega denarja dovolj tudi za prihodnje leto, so sprejeli sklep, da začasno - za leto dni - ustavijo zbiranje sredstev. Nekatere udeležence šole za delegate smo povprašali, kaj menijo o koristnosti takega usposabljanja delegatov. SLAVA REPŠE, delegatka DSSS Titan. Tako obliko izobraževanja delegati potrebujemo. Program je dobro izbran. Tudi gradivo, ki smo ga prejeli, nam je pomagalo pri študiju. Predavatelji so posredovali snov zelo nazorno, pogrešali pa smo več pogovorov. Veljalo bi razmisliti o številčnejšem seminarju, saj učilnica sprejme še enkrat toliko slušate- ljev, kot je nas. S tem bi racionalneje trosili družbena sredstva, namenjena izobraževanju delegatov. CILKA PRIMOŽIČ delegatka Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, Kamnik - v SIS za raziskovalno dejavnost: Seminar za usposabljanje delegatov, ki ga obiskujem, se mi zdi koristen, saj smo se seznanili s temeljnimi izhodišči in smermi razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, delovanjem delegatskega in skupščinskega sistema, družbenoekonomskem položaju delavca v združenem delu, delovanjem samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, družbenem planiranju, svobodni menjavi dela, informiranju. Teme so bile zelo zanimive in bi koristile vsem samoupravljalcem. Morda bi v prihodnje lahko več razpravljali o družbenem planiranju, svobodni menjavi dela, o planiranju kadrov, kar je zelo problematično. Tudi informiranje ni tako, kot bi moralo biti. Velikokrat prihaja do negodovanja, kritiziranja, pa tudi do vroče krvi v organizacijah združenega dela, v hišni samoupravi zaradi nepravočasnega ali celo neobjektivnega obveščanja. Tu nam manjka še veliko samozavesti in odgovornosti do tistih, ki so nas volili. Želela bi še pripomniti, da odkar sem bila izvoljena, še nisem prejela vabila za sejo skupščine samoupravne interesne skupnosti za raziskovanje, zato kot delegatka skoraj nimam praktičnih izkušenj. HRIBAR JANEZ, delegat DO Menina, Kamnik v ZZD SO: Menim, da je šola za delegate potrebna. Poslušali smo največ predavanj o delegatskem sistemu. Delegati bi potrebovali tudi več gospodarskega znanja, zato bi bilo dobro, da bi za naslednje skupine pripravili tudi predavanja s tega področje. Šola za delegate je trajala 18 ur, torej so imele organizacije združenega dela z našim družbenim izobraževanjem veliko stroškov. Zato ni prav, da teh ur nismo povsem koristno izkoristili. Organizacijo šole za delegate bi bilo potrebno izboljšati. Vseljivo dvosobno stanovanje v Kamniku kupim za gotovino. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Japljeva 6, Kamnik Elektroinstalacije in popravilo vseh vrst električnih strojev izvrši hitro in solidno RAJKO POTO-KAR, Rožično 2, p. Kamnik tel. 831-811 dopoldne Družina z enim otrokom išče manjše stanovanje v Kamniku, Domžalah ali okolici za dobo enega do dveh let. Ponudbe pod »Predplačilo« na Uredništvo Kamniškega občana, Kamnik, Japljeva 6 ali tel. (061) 315-687 Vsem občanom Kamnika želimo srečno Novo leto 1980 »Pivnica na STAREM TRGU« Šuštar-Janša Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kamnik prireja v novi športni dvorani pri osnovni šoli Frana Albrehta silvestrovanje Za svečani silvestrski menu, polnočno zakusko ter vse vrste pijač bodo poskrbeli iz gostišča »Za Tunco«. Igral bo priznani ansambel, za smeh bo poskrbel Saša Veronik. Informacije in rezervacije dobite v turistični pisarni v Kamniku, Titov trg 20, telefon 831 -249 ali v gostišču »Za Tunco« v Tunjiški mlaki. Program delovanja občinske raziskovalne skupnosti Ko se v stabilizacijskih prizadevanjih zavzemamo za dvig produktivnosti dela, ne moremo mimo osnovnih pogojev za kvalitetno rast proizvodnje, to je pristopa k organiziranemu delu na področju tehničnega in tehnološkega razvoja. Zato se je pokazala potreba po organizirani razvojni službi v temeljnih organizacijah združenega dela in kjer te službe še nimajo, naj bi ustanovili tako razvojno službo, ki bi jim po obliki in obsegu najbolj ustrezala. Razvojna dejavnost v OZD mora biti strokovni nosilec vseh inovacijskih prizadevanj. Kakovostni dvig proizvodnje in rast produktivnosti je možno uresničiti z uvajanjem novega znanja. Zato mora razvojna dejavnost obsegati vse tisto, kar naj novemu znanju odpre pot v OZD. Najvažnejše delovne dolžnosti razvojne dejavnosti bi lahko strnili v naslednje točke: 1. spodbujanje delavcev k množični inventivni dejavnosti z razpisovanjem odprtih proizvodnih problemov in obveščanjem kolektiva o uspelih predlogih, 2. propagiranje in razvoj sistema nagrajevanja inovacijske ■dejavnosti z vključevanjem teh rešitev v samoupravne in druge akte OZD, 3. pomoč delavcem pri oblikovanju inovacijskih predlogov, 4. vodenje dokumentacije o tujih patentih s področja dela OZD, 5. spremljanje razvoja stroke doma in v svetu, 6. sodelovanje pri sestavljanju dolgoročnih in kratkoročnih načrtov razvoja OZD hkrati z opredeljevanjem in načrtovanjem raziskovalnih potreb ter načrtovanjem znanstveno-razi- skovalnega in razvojnega dela, 7. sodelovanje z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in področnimi raziskovalnimi skupnostmi v okviru skupnega raziskovalnega programa ter z občinsko raziskovalno skupnostjo pri reševanju in usklajevanju raziskovalnih interesov in potreb v občini, 8. strokovna priprava poslov-no-tehničnega sodelovanja z drugimi domačimi ali tujimi partnerji, 9. strokovno sodelovanje s kadrovsko službo pri planiranju zaposlovanja novih delavcev, v politiki štipendiranja, pri načrtovanju in usmerjanju v študij ob delu in pri organizaciji izvedbe tega študija, 10. sodelovanje s centri usmerjenega izobraževanja in sooblikovanje učnih načrtov v skladu s potrebami združenega dela, 29. november - posebej slovesen V vseh naših šolah oziroma pionirskih organizacijah je bilo posebej slovesno praznovanje 29. NOVEMBRA - PRAZNIK REPUBLIKE. 450 učencev prvih razredov, ki jim do tega praznika pravimo še cicibani, so sprejeli v pionirsko organizacijo. To ni majhno število in ne majhna slovesnost! Ob kulturnem sporedu so ponosni, razžarjenih oči, zravnanih ramen, s titovkami na glavi in rdečimi rutami okrog vratu zaprisegli: »Biti pionir, to veliko pomeni. Pionir mora biti vedno prvi, biti mora najboljši pri učenju, pri delu in povsod. Ljubezen in najčistejše tovarištvo morata povezovati otroke vseh naših narodov. Bodite rod ljudi, ki bo nadaljeval slavne navade naše domovine, ki bo imel zmeraj najboljše lastnosti, ki so jih pridobili naši narodi skozi zgodovino!« Zveza pionirjev je bila ustanovljena med NOB 1942. leta; danes je stara 37 let, pa še zmeraj mlada. Takrat so pionirji pomagali partizanom; zanje šo zbirali orožje in zdravila, bili so hrabri kurirji in pomagali družinam, ki so imele svoje sinove, očete pa tudi hčere in matere v partizanih. In pionirji danes! Pridno se pripravljajo na življenje in delo v naši socialistični samoupravni skupnosti - naši domovini. Pridružujemo se čestitkam 450 novim članom pionirske organizacije in jim želimo vse dobro v njihovem življenju in delu. OZPM Kamnik Priznanja krvodajalcem Sredi decembra so se v dvorani kina Dom v Kamniku srečali krvodajalci naše občine, da bi se jim s pesmimi, ki jih je zapel moški pevski zbor Lira in recitacijami dijakov izobraževalnega centra Rudolfa Maistra skromno oddolžili za njihova humana dejanja, za darovanje najdragocenejšega - krvi, ki rešuje življenja neznanim bolnikom, poškodovancem, materam... Na slovenostt se je zbranim krvodajalcem v imenu organizacije rdečega križa zahvalila dr. Julka Šuštar ter pri tem poudarila, da število krvodajalcev v občini iz leta v leto raste. Srečanje je bilo seveda tudi priložnost, da so podelili preko sto priznanj - plaketo in značko - krvodajalcem za dolgoletno oziroma mnogokratno darovanje krvi. Pet priznanj so podelili občanom, ki so že petindvajsetkrat darovali kri, petindvajset krvodajalcev je dobilo priznanje za dvajsetkratno darovanje krvi, za petnajstkrat, desetkrat in petkrat darovano kri pa je bilo priznanj še precej več. 11. strokovno spremljanje in usklajevanje razvoja novih izdelkov od začetnega projektiranja preko serijske izdelave do realizacije na tržišču. V napore za pospeševanje inovacijske dejavnosti se vključuje tudi občinska raziskovalna skupnost, saj je informiranje in spodbujanje OZD za organizirano raziskovalno dejavnost ena njenih temeljnih nalog. Da bi to svojo nalogo lahko uresničila, se mora raziskovalna skupnost povezati z OZD ne le v okviru delegatskega sistema, temveč tudi neposredno s strokovnimi nosilci raziskovalne dejavnosti. Le-ti so lahko razvojni oddelki ali druge organizacijske oblike v OZD, v začetku pa se lahko s temi nalogami ukvarja animator inventivne dejavnosti. Občinska raziskovalna skupnost želi proučiti stanje razvoj-no-raziskovalne dejavnosti v naši občini. Analiza - opravili jo bodo na osnovi vprašalnikov, ki jih bodo izpolnili v delovnih organi-zacijan - do osnova pri nadaljnjem povezovanju občinske raziskovalne skupnosti in delovrah organizacij. LEK TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA, n. sol. o. Ljubljana, Verovškova 57 TOZD INVEST SERVIS - vzdrževalna dejavnost, r. o. Ljubljana, Verovškova 57 objavlja prosta dela in naloge za delo v Mengšu: 1. TEHNOLOG-STROJNI za izdelovanje plana preventivnega vzdrževanja, določanje rokov za preventivne preglede in pripravo tehnoloških navodil ter dokumentacije za generalna popravila. Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri 3 leta delovnih izkušenj 2. ELEKTRIKARJA za opravljanje vzdrževalnih oz. investicijskih del na električnih strojih in napravah ter instalacijah. Pogoji: poklicna šola elektro smeri , opravljen S(izpit (oziroma ga mora opraviti po sklenitvi delovnega razmerja) 2 leti delovnih izkušenj 3. KLJUČAVNIČARJA za vzdrževanje proizvodnih strojev in naprav ter sodelovanje pri remontih in montažah. Pogoji: 3-letna poklicna šola kovinarske stroke 1 leto delovnih izkušenj 4. DELAVCA-HIGIENIKA za čiščenje delovnih prostorov v proizvodnji, pisarnah in laboratorijih. Pogoj: nedokončana osnovna šola. Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se sklene za nedoločen čas. Delo pod točko 2 in 3 je v dveh oz. treh izmenah, pod točko 4 pa popoldansko. Prijave sprejema najkasneje 15 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor DO LEK na naslov: LEK, TOZD INVEST SERVIS, 61234 Mengeš, Kolodvorska 27, kjer lahko dobite dodatne informacije osebno ali po telefonu 721-631. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 5 dneh po seji komisije za delovna razmerja. pooosooosooaoooaooceocososooeooeoooeoscoso^ Kotiček najmlajših bralcev Prvi plesni koraki Že nekaj let zapored imamo na osnovni šoli Frana Albrehta plesni tečaj za sedme in osme razrede. Tudi letos. Tečaj vodi plesni učitelj iz Kranja, ki nas z dobršno mero potrpljenja vodi skozi labirint zapletenih plesnih korakov. Smola je le, da tečaj obiskuje več deklet kot fantov in ni pravega ravnovesja sil. Vsi smo dobili izkaznice, ki jih moramo zdaj vsako sredo pred začetkom tečaja pokazati učitelju. Do zdaj smo se naučili že kar precej plesov med njimi tudi znani gorenjski disco ples-polko. Ob koncu tečaja bomo imeli plesni venček s tekmovanjem in tako pokazali, česa smo se naučili. BARBARA PONIKVAR, literarno novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Kaj smo storili ob letu otroka? Vsak dan lahko na televiziji ali v časopisih vidimo slike lačnih in sestradanih otrok. Toda, ali nas ti prizori kaj prizadenejo? Morda mi ravno tedaj hrustamo sočno klobaso ali biskvit z raznovrstnimi kremami! Vendar srce ostane mirno. Ali pa so nam te podobe neprijetne, nadležne in jih odrinemo? Vse gledamo kot na vsakdanjo stvar. Morda samo vzdihnemo: »Joj, poglej, kako je ta otrok suh! Tam doli so pa res reveži!« Bedo bi lahko odpravili, če bi svetovno politiko spremenili, predrugačili. Vendar se to ne dogaja in položaj je vedno slabši. V Indiji, Kampu-čiji, Palestini in drugje. Otroci stradajo, umirajo z odprtimi usti in prosečimi rokami. Kako radi bi živeli! Tudi pri nas še ni vse dobro. Pogrešamo igrišč, zelenic, modernejših šol, tople malice... Slišala sem tudi, da še nismo odpravili nepismenosti. Celo pri nas ne hodijo vsi otroci v šolo. Leto otroka je tudi naši družbi vzpodbuda, da hitreje zgradimo nove šole, vrtce in uredimo še številne probleme. STANKA ŽEBALJEC 8. b OŠ TOMO BREJC Nezahtevni prijatelji Moja knjižna polica, pravzaprav knjižnica, saj jo sestavlja pet polic, je pritrjena nad posteljo. Ta kotiček se mi je zdel najprimernejši, kajti velikokrat s knjigo preganjam nespečnost. Knjige niso zahtevni prijatelji, ne potrebujejo posebne nege, le ravnanje z njimi ne sme biti pregrobo. Niti med sošolci ni lahko najti takega prijatelja. Prižgem luč. Ura je deset, jaz pa nikakor ne morem zaspati. Pokleknem na posteljo in v polsnu preletavam naslove: Ivanhoe, Beli ovčjak, Široka usta, Gospod Trebuš-nik, Bermudski trikotnik - le te nisem dokončal, konec je dolgovezen in ne bom se moril z njim. Prebiram naprej -Trije mušketirji, Grof Monte Christo, Pod svobodnim soncem ... Glej, tu je razglednica. Prejmi lepe pozdrave iz Pulja, mi je napisal bratranec Janko. Pogled mi zdrsne na drugo polico: Martin Krpan, darilo, ki sem ga dobil za rojstni dan, Zgodbe s severa in juga, Sa-morastniki, Solzice, Njena podoba, 20000 milj pod morjem, Pogumni kapitan, Z ognjem in mečem, Sijaj in sence križarskih vojn, Noge v zlatu, glava v blatu - to Čopičevo delo me spravi v smeh, če samo mislim nanj. Nenadoma me zbode v oči rumena knjiga. Izvlečem jo! Robinson! Spomni me začetka mojega branja... Čeprav bledo, se še spominjam, kako mi jo je oče potisnil v roke rekoč: »Ta bo zate«. Spominjam se, kako sem potem ure in ure presedel in prebiral gosto popisane strani. Kakšen uspeh je bila zame prebrana knjiga, moja prva prebrana knjiga. Z Robinso-nom sem vzljubil pustolovske knjige. Zelo rad hodim v knjižnico, tako v šolsko kot v Šentjakobsko v Ljubljani. Rad berem. Morda zato, ker že pet let nimamo več televizije, ali zato, ker me knjige neznansko zanimajo. Le kaj se skriva za temi platnicami, pomislim, in se lotim branja. PRIMOŽ, 6. b. »eoeoseecoooeeieeoeeeeoooGosooscoooesooaoooooeooeeaosaeoootigeot Skupščina kamniških študentov Tudi ti, bruc...? V začetku decembra so po mestu razobešeni plakati bahavo vabili na skupščino Študentskega kluba. Torej le, so rekli nekateri in tisti petek kljub nalivu namesto na koncert Solidarnosti prihiteli v zgornje prostore kina Dom (nekaj jih je tudi vedelo, da bo tam pivo...). Dobesedno res samo nekateri, ker je bilo v dvorani od nekaj sto kamniških študentov le okoli petdeset predstavnikov. Novi predsednik kluba Tone Seiko (želje so, da se ne bi prehitro odselil!) je poiskal vzroke nedelavnosti v preteklem letu - menda so ti vzroki že zreli za Knjigo rekordov! - o katerih pa vsi očitno že vrsto let toliko vedo, da sploh, ni bilo smisla o njih izgubljati odvečnih besed. Drugi del je bil bolj konstruktiven. Vsaj bil naj bi! Beseda (ni) je tekla o tem kaj m kako se bo delalo v naprej. Tudi kje. Se lahko v Planinki »zganja« študentska kultura, študentski šport, študentsko izobraževanje (poleg pivskega in pevskega)? V sili hudič muhe žre in če se jih ne bo usmilila ena od kamniških osnovnih šol in jim vsaj enkrat tedensko prepustila prostor, bo pač oštarija postala Alma mater. Novo vodstvo se je tudi soočilo s širokim zijanjem prazne blagajne, pa še zadnji vlak, da bi s strani občinske konference ZSMS kaj kapni-lo, so več ali manj zamudili. Vodstvo se je na lastno smolo tako pozno organiziralo, da jih je prehitel rok za oddajo programov. Dva stara jurja članarine še za organizacijo enega poštenega piknika ne bo. (Sploh je pa dejavnost kamniških študentov najbolj znana po pred »tisočletji« organiziranih kulturnih večerih, pevskem zboru, nekaterih športnih panogah, da o pikniku ne govorimo). Pravijo, da si bodo osnovna sredstva za Sejem je bil živ Sejem rabljene smučarske opreme je v drugi polovici novembra zvabil kar nekaj sto ljudi v avlo osnovne šole Frana Albrehta. Na osnovi lanskoletnih izkušenj ga je ponovno pripravilo Društvo učiteljev, vaditeljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik (DUVTSS). Vsi tisti, ki jim je po kotih razmetana oprema, od smuči, vezi, čevljev, palic, obleke itd., načenjala živce (obenem pa so potrebovali nekaj cvenka za nabavo novih, sploh ne poceni smučarskih rekvizitov), so imeli tu priložnost, da se »rešijo« nepotrebnih kosov. Na svoj račun pa so seveda prišli tudi tisti, katerih denarnice »zaječijo« ob cenah v izložbah, njihov snobovski čut pa na vso srečo vendarle še ni tako razvit, da bi hoteli tisto naj-naj. SONJA HRIBOVŠEK dejavnost priborili z organiziranjem ročk, punk itd. koncertov, ki bodo - če bo sreča imela mlade - zapolnili kamniško dvorano in njihovo blagajno. Nekaj metrov naprej je vse bolj megleno, saj bo od prvih (ne)uspehov odvisno vse ostalo... Pogovor se je vrtel sem in spet tja in razširjal neprijeten duh, da jih nekaj (ali celo veliko) sploh ne ve, zakaj so tam, zakaj sploh vse to premlevajo, kaj bi sploh radi. Nekateri so celo izjavili, da ne čutijo pripadnosti taki študentski organizaciji, ker jim pač nič ne da, ne zadovoljuje njihovih interesov. Kako naj pa sploh kakšna organizacija sama od sebe kaj da, če pa v njej ni ljudi oziroma jih nekaj časa »ni bilo«?! Vsekakor pa je bilo čutiti, da je bil ta sestanek potreben. Vsaj tistim, ki imajo poln »kufr« oštarij, diskov in podobnih zatočišč, pa bi radi počeli tudi kaj drugega. Točno kaj, jim še ni bilo povsem jasno ali pa razen nekaterih, ki so upali odpreti usta. Bo to poživilo kamniško mrtvilo ali pa bo ostalo pri starih piknikih in oštarijskih debatah? Nekaterih brucov, za katere so »stare bajte« pripravile sicer skromen programček, se nikakor ni dalo razgibati, čeprav so oni na vrsti, da preko te organizacije najdejo (in se seveda za to tudi potrudijo) vsaj nekaj tistega, kar bi jim razgibalo dolgočasno življenje v rodnem mestu. SONJA HRIBOVŠEK Svečana akademija Solidarnosti Da ima zborovsko petje v naši občini resnično veliko privržencev, je zgovorno potrdila svečana akademija moškega in ženskega pevskega zbora ob šestdcsctlct-niei delavsko kulturnega društva Solidarnost, saj je bila dvorana kina Dom v Kamniku 14. decembra polna, navdušenje pa je izpričalo ognjevito ploskanje. Dirigenta Milan Trček, vodi moški pevski zbor, in Viktor Mi-helčie, ki vodi ubrane ženske glasove, sta morala večkrat dirigirati istim pesmim, saj poslušalci niso odnehali, ko jim je bilo nekaj od šestindvajsetih pesmi tako všeč. da so jih hoteli slišati šc enkrat. Tako menda niti pevci - poslušalce sta še posebej navdušili solistki ženskega zbora Jožica in Milena - niti gledalci niso vedeli, da je koncert trajal kar dve uri. AMD Kamnik vpisuje v tečaje kandidate za voznike B in F kategorije, kandidate za voznike koles z motorji in tečaj o poznavanju cestno prometnih predpisov. Rok za vpis je do 15. januarja 1980. Kandidati se lahko prijavijo v pisarni AMD Kamnik, Trg svobode. AMD Kamnik Vodne instalacije in centralne kurjave PETER PODJED, Godič 81 a, p. Stahovica želi srečno 1980. leto in se priporoča za naročila. Člani Radiokluba YU3DMN iz Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi republiškega tekmovanja v radiogoniome-triranju ali »lovu na lisico« ob praznovanju 750-letnice mesta Kamnika. Člani Radiokluba YU3DMN V mesecu januarju 1980 organizira odbor za športno značko pri ZTKO Kamnik 7-dnevno zimovanje predšolskih otrok s TEČAJEM SMUČANJA na POHORJU v Poštarskem domu. Prijavite lahko otroke stare od 5-7 let, s stalnim bivališčem v občini Kamnik. Po prejetih prijavah bomo otroke razdelili v eno oz. dve skupini.(po 50 otrok). Z eno skupino ob odšlo 6 vzgojiteljic in 2 vaditelja smučanja. Termin: I, skupina - 11. I. 1980-17. I. 1980 2. možna skupina: 17. I.-23. I. 1980 Ekonomska cena zimovanja je 2000 din, od tega prispevajo starši 1300 dinarjev, občinski odbor za ŠPORTNO ZNAČKO I pri ZTKO pa 700 din. V ceni je vračunano: 7 polnih penzionov, avtobusni prevoz, stroški vodenja. Če je dohodek na člana družine nižji od 3300 din, prosimo starše, da priložijo k prijavnici potrdilo o OD zadnjih treh mesecev (obeh staršev) katera bomo posredovali občinski skupnosti za socialno skrbstvo, ki bo proučila možnost znižanja cene za upravičence. ROK PRIJAVE JE 31. 12. 1979 na naslov: OBČINSKI ODBOR ZA ŠPORTNO ZNAČKO I pri ZTKO KAMNIK, KIDRIČEVA 15 ISTOČASNO S PRIJAVNICO NAKAŽITE DENAR NA ŽIRO RAČUN - SITKS Kamnik odbor pa. ŠZ - 50140-646-174012 TOČEN ČAS ODHODA VAŠEGA OTROKA NA ZIMOVANJE BOMO PRAVOČASNO SPOROČILI. V kolikor vaš otrok nima smuči in čevljev, vpišite to v prijavnico. Predsednik odbora za ŠZ I Darja Nekrep PRAJAVNICA Prijavljam otroka ..................................................................... roj.....•..............>.....................•................•................................ Bivališče:.................................................................................. NA ZIMOVANJE S SMUČARSKIM TEČAJEM PREDŠOLSKIH OTROK OBČINE KAMNIK. Otrok ima smučarsko opremo (smuči, čevlji) DA NE PODPIS OČETA: Matere: Številka čevljev: Tovarna usnja UTOK Kamnik želi srečno in uspešno novo leto 1980 vsem poslovnim prijateljem in občanom Kamnika Ljubljanska banka - Gospodarska banka poslovna enota Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob novem letu 1980 | Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK :•: čestita ob novem letu in se priporoča | Lončarsko podjetje Komenda želi srečno novo leto 1980 vsem poslov-nim partnerjem in občanom iji MENINA, tovarna pogrebne opreme •j: Šmarca Kamnik $: želi srečno in uspešno novo leto poslov-nim partnerjem in vsem delovnim ljudem Gozdno gospodarstvo Ljubljana -x obrat Kamnik :•: čestita vsem delovnim ljudem ob novem S letu 1980 | KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK S čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu 1980 ij: Vsem cenjenim gostom in občanom Ka- :j: mnika želi srečno novo leto :•: 1980 Central Kranj, TOZD »Planinka« i Kamnik Podjetje MESO Kamnik želi srečno novo leto 1980 vsem svojim kupcem in občanom Kamnika ŽIVILSKA INDUSTRIJA ETA KAMNIK čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem novo leto 1980 Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik želi srečno novo leto 1980 vsem svojim kupcem in občanom Kamnika ter priporoča svoje izdelke: - frotir brisače - frotir plašče za dom in plažo - modne kravate Kemijska industrija Kamnik v Kamniku želi srečho novo leto 1980 in priporoča svoje izdelke - razstreliva: praškasta, vodoplastična, metanska - smodniki: rudarski in lovski - vžigalna vrvica: počasi goreča - metalurško livarska sredstva: eksoter-mne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, livni praški - aluminium paste - aluminium prah, pirotehnični proizvodi za rudarstvo, ognjemete - plastične folije in izdelke: polietilenski rokavi, folija in vrečke (tiskane in netiska-ne) ter nylon folija Iskrene čestitke za novo leto 1980 INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KAMNIK priporoča svoje izdelke in storitve - izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija - opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst - stavbno ključavničarstvo ZARJA, obrtno in montažno podjetje Kamnik želi srečno novo leto 1980 vsem svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ter priporoča storitve svojih obratov, in sicer - elektroinstalacijska - kovinska instalacijska - vodovodna instalacijska - kovinsko konstrukcijska - kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela Žito Ljubljana, obrat Vesna v Kamniku želi srečno novo leto 1980 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7 želi srečno in uspešno novo leto 1980 in se priporoča za naročila vseh gradbenih del TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik, n. sol. o proizvaja - črne in pocinkane fitinge - navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno in pohištveno mizarstvo - ulitke in temperne litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo - motorne samoreznice ter druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim želimo srečno 1980. leto. KEMIČNA INDUSTRIJA »DONIT« MEDVODE z n. sol. o. TOZD KAMNIK priporoča proizvodni program - elektroizolacijski material, dekorativna keramika - elektroizolacijski material, razni poliester profili, gumbi - čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in polirne paste, lepila za gradbeništvo, industrijo, obrt in široko potrošnjo DONILIT - tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov. Vsem poslovnim partnerjem in cenjenim odjemalcem naših proizvodov želimo srečno novo leto 1980 ABC POMURKA TRGOVSKO PODJETJE »KOČNA« KAMNIK želi srečno novo leto 1980 vsem delovnim ljudem RUDNIK KAOLINA ČRNA KAMNIK želi srečno novo leto vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV »LEK« LJUBLJANA n. sol. o., Ljubljana, Verovškova 57 TOZD KEMIJA, r. o., Mengeš, Kolodvorska 27 objavlja prosta dela in naloge: VEČ TEHNIKOV za razporejanje in usklajevanje dela, naročanje surovin in delovnih pripomočkov ter oddajanje izdelkov. Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat štiriletno srednjo tehniško šolo kemijske ali druge ustrezne smeri. Prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor DO LEK na naslov: »LEK« TOZD KEMIJA, 61234 Mengeš, Kolodvorska 27, kjer lahko dobite informacije osebno ali preko telefona 721-631. Komisija za delovna razmerja TOZD KEMIJA bo kandidate o izbiri obvestila v-5 dneh po seji komisije za delovna razmerja. V skladu z določili pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Kamnik 5 priznanj OSVOBODILNE FRONTE Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: - razvoju nase samoupravne socialistične družbe, - uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravhih skupnosti, - krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko oblikujejo krajevne organizacije SZDL, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti in družbene organizacije in društva. Predloge s podatki in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Kamnik, Titov trg 1 do 15. marca 1980. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Kamnik Tovarna usnja Kamnik TOZD Konfekcija - ODDELEK DROBNE GALANTERIJE razpisuje prosta dela in naloge - 5 galanteristov Pogoji za zasedbo del in nalog so: - poklicna galanterijska šola, - najmanj leto delovnih izkušenj na ustreznih delih in opravilih, - priučeni galanterist s 3 leti delovnih izkušenj, - poskusno delo 3 mesece, - možnost stimulativnega nagrajevanja. Pismene prijave pošljite na naslov Tovarna usnja Kamnik, Usnjarska c. 8, Kadrovski službi, v roku 15 dni po objavi. ETA — ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti večje število delavk i Osebni dohodek od 5000 do 6000 din Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. Kronika - zadnja v letošnjem letu Mirno, varno, srečno! Leto 1979 se izteka, zato tudi v kroniki naredimo sprehod med dogajanji na področju javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč. Zadnji sprehod v letošnjem letu je dolg mesec dni ali točneje od 15. novembra do 15. decembra. Končno inventuro dogajanj na omenjenih področjih za vse leto 1979 bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk občinskega glasila. Glede na številke M lahko sklepali, da je bilo na Kamniškem v obravnavanem obdobju srednje pestro, saj je v mesecu dni zabeleženih 37 (sedemintrideset) prekrškov zoper javni red in mir, 26 (šestindvajset) kaznivih dejan) in 20 (dvajset) prometnih nesreč. Kaže, da bomo tudi na teh področjih naše kronike dosegli letni plan. JAVNI RED IN MIR Za turistične znamenitosti v nerazvitem kamniškem gostinstvu so tudi tokrat skrbeli nekateri posamezniki. Od celotnega števila prekrškov zoper javni red in mir jih je bilo največ - 20 po številu, storjenih v gostinskih lokalih sirom kamniške občine. Na programu so bile klofute, brce, »popravljanje« zob in »fasad«, pa še kaj. Tudi glasbe v »... biks« duru je bilo kar precej. Zabeleženih je bilo 14 primerov pretepov in 11 primerov razgrajanja pri čemer je bilo »izrabljenih« tudi nekaj kozarcev in steklenic. Prenočišče v prostorih za pridržanje na PM je bilo »ponu-deno« dvema vročekrvnežema. 17. 11. so se ob 17.30 uri pred trgovino v Mostah pomerili med seboj Zuhdija M., Hasan K., Brane Š.' iz Most in še nekateri. Mero so vzeli Zuhdiji, ki je bil lažje poškodovan, Hasan pa se je spravil še nad osebni avtomobil. Račun za merjenje bo napisal sodnik za prekrške. > 21. 11. je imel ob 22.45 uri svoj program v gostilni pri Hanzu Ivan D. iz Sidraža. Po končanem programu je ostalo razbito steklo na vratih gostišča in dva tepe-na občana. Menda za Silvestrovo ni povabljen v omenjeno gostišče, neko drugo povabilo pa sledi. 23. 11. ob 23.05 uri. Stepli so se pri Encianu v Zagorici in jo »pobrisali« pred prihodom miličnikov. Tudi neznanci marsikdaj postanejo znanci. 24. 11. je ob 01,15 uri želel v gostišče na Starem gradu Hamdi-ja Š. sicer brez prebivališča in zaposlitve. Zaradi zaprtih vrat ni dobil prenočišča, še manj zaposlitev. Račun za povzročen hrup pa kljub vsemu sledi. Istega dne so ob 21.25 uri pri Encianu pretepli Danila B. iz Podgorja, da je moral iskati zdravniško pomoč. Glavni je bil menda »neznani« Lojze. Skriti ali prikriti talenti. 25. 11. je ob 00.10 uri Ivan S. z Mlakarjeve doma uprizoril bu-dnico. Čeprav je čas kolin, se mu nož, s katerim je grozil domačim, ni prav nič podal. O kolinah je imel dovolj časa premišljevati v »ohlajevalnici«, kjer je tudi ma-ligane zapustila volja. 28. 11. so ob 15.20 uri skalili mir dvema ljubiteljema rib v Nevljici. Z lovljenjem rib sta si živce mirila Marjan P. s Črne m P. Ž. z Molkove. Ribiška družina ima za na tak način ulovljene ribe precej zasoljen cenik, čeprav niso morske. 29. 11. je ob 14.40 uri Alojz P. iz Ljubljane dokazoval ob Nevljici, da naše vode le niso tako onesnažene, kot kaže prvi pogled in da je v njih še vedno precej življenja. Iz Nevljice je potegnil 24 (štiriindvajset) komadov živih bitij po imenu ribe. Kaže, da ne-ribičem bolje prijemljejo. 4. 12. so imeli ob/23.55 uri kolektivni nastop v samskem domu na Klavčičevi Branko N., Vlado P., Hamdija Č. in Mihajlo O. Program in ura tega »nastopa« nista bila po okusu ostalih stanovalcev, zato ga pri sodniku za prekrške ne bo treba ponoviti. 7. 12. so se ob 22.10 uri pri Bevcu z rokami »prijateljsko prepričevali« Ademi Z. iz Most, Rizo N. z Gmajnice in Adolf K. iz Ljubljane. Tudi tovrstno »prepričevanje« ima svojo ceno. 12. 12. je ob 02. uri Hamdija Š. še vedno iskal prenočišče in zaposlitev. Kaže, da je rojen za nočni »šiht« pa ga vedno zmotijo. 15.12. je ob 22. uri Anton T. z Gozda na avtobusni postaji v Kamniku namesto avtobusa dočakal batine. Sobotno »zabavo« sta mu priredila Rasim R. in Enesin L. s Cankarjeve, katerima bo sodnik za prekrške zaračunal vozovnici - upamo, da ne povratni. TATVINE IN VLOMI Tatvine koles se še vedno nadaljujejo, čeprav je bilo v mesecu dni ukradenih »le« osem koles. Poleg zadnje čase najbolj iskanega prevoznega sredstva, so lastnike zamenjali še mnogi drugi predmeti. Na seznamu najdemo vse od gramoza, avtomobilske prikolice, do denarja in tudi stvari, ki so ta letni čas sila iskane in to so: plinske bombe, drva, premog in celo sekire. Za voznike osebnih avtomobilov so meglen-ke zaželjena stvar, saj v decembru nikoli ne veš, kdaj te nadležna megla preseneti, zato ni čudno, da nekateri posegajo po tovrstnih svetilih, ki so že preizkušena, in to na tujih avtomobilih. KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« Kamnik, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb RAZPISUJE prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA BIROJA ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO (1 kandidat) 2. ORGANIZACIJA DELA IN VODENJE RAČUNO-VODSKO-FINANČNEGA SEKTORJA (1 kandidat) 3. VODENJE IN ORGANIZACIJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA (1 kandidat) Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje pogoje: Pod točko 1. in 2.: - diplomirani ekonomist, - aktivno znanje enega svetovnega jezika, - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Pod točko 3.: - diplomirani ekonomist ali diplomirani komercialist, - aktivno znanje enega svetovnega jezika, - 5 let delovnih izkušenj na enakih alt podobnih delih. Mandatna doba traja 4 leta. Od kandidatov pričakujemo organizacijsko-vodstvene sposobnosti in izkušnje, družbenopolitično aktivnost in ustrezen odnos do samoupravljanja. Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fužine 9 s pripisom Komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. Za vse podrobnejše informacije o razpisanih prostih delih in nalogah se lahko obrnete na kadrovsko službo Kemijske industrije »Kamnik«. V dven vlomih v zasebna stanovanja je bilo na škodo Franca J. z Medvedove in Marice K. iz Zg. Stranj odneseno 25.800,00 din. Nihče od storilcev ni pustil svojega naslova, tudi tisti ne, ki so ga na Miklavčičevi presenetili domačini. PROMETNE NESREČE V dvajsetih prometnih nesrečah je bilo udeleženih 29 voznikov osebnih avtomobilov, trije motoristi, dva pešca, en voznik kombija, dva voznika tovornjaka in en kolesar. V omenjenih prometnih nesrečah so bile štiri osebe huje telesno poškodovane, devet oseb je dobilo lažje telesne poškodbe, v sedmih primerih pa je nastala le materialna škoda. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč si sledijo: neprimerna hitrost, alkohol in izsiljevanje prednosti. Tokrat sta na tem področju največkrat zabeleženi relaciji Kamnik-Strahovica 4-krat in Duplica-Šmarca 3-krat. Med 18. in 22. uro se je pripetilo 7 prometnih nesreč, med 13. in 15. uro 5 in med 5. in 7. uro 2 prometni nesreči. POHVALNO Rade Delič s Klavčičeve, Franc Golob iz Županjih njiv, Rifet Rekič, Franc Trdin in Gregor Hribar iz Kamnika so na Postaji milice izročili najdene predmete, med katerimi denarnice, čekovne in hranilne knjižice, drugi dokumenti idr____ Še malo in skočili bomo v leto 1980. Želja, da bi se občani občine Kamnik v prihodnjem letu počitili še bolj varno kot v odhajajočem letu, da bi bilo varno premoženje - tudi tisto v okolju, kjer proizvajajo, da bi bila varnost za vse udeležence v cestnem prometu - predvsem pa za najmlajše, znatno večja, naj ne izzveni v prazno, saj za izpolnitev izrečenih želja največ lahko storimo vsi in vsak posebej. Zadovoljno, varno, mirno in srečno! MAJ Delovni kolektiv Železniškega gospodarstva ŽELEZNIŠKE TRANSPORTNE ORGANIZACIJE LJUBLJANA ki skupaj s temeljnimi organizacijami združenega dela za - promet Jesenice, Ljubljana, Zalog, Zidani most - transport Ljubljana Moste - kontejnerski terminal Ljubljana - tehnično vozovno dejavnost Ljubljana - vleko vlakov Ljubljana - upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana - upravljanje in vzdrževanje signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana sodeluje pri izvajanju celovitega integralnega železniškega transporta in skrbi za čim ustreznejšo menjavo z uporabniki Želi vsam uporabnikom železniških storitev srečno in uspešno leto 1980. ZAHVALA ob izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta in strica JANEZA HLADE se zahvaljujemo vsem, ki so sočustovovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, gasilcem in kolektivom Petrol, Stol in Svilanit za podarjene vence. Zahvala tudi dr. Staretu za njegov trud v času bolezni ter g. duhovnikoma za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Tončka, hčerka Tončka, sinova Ivan in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo Križ, decembra 1979 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame sestre in tete Marije MOČNIK roj. Hribar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in ji kakorkoli pomagali v času njene bolezni. Posebno se zahvaljujemo dr. Šuštarjevi, pevcem za zapete žalostinke in duhovščini za opravljen pogrebni odred. Žalujoči sinovi: Janez, Anton in France z družinami, sestre Rozalija in Rezka ter drugo sorodstvo Sidol, Kamnik, Stranje 7. dec. 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in sestre Antonije Semprimožnik se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam nudili pomoč, jo spremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje, iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi društvu upokojencev za poslovilni govor in spremstvo s praporom. Lepa hvala pevcem Lire za poslovilne pesmi. V Kamniku, 13. decembra 1979 VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka Franca ČESNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo DO Titan, Planinskemu društvu, društvu upokojencev, župniku za opravljen obred in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Kamnik, 7. decembra 1979 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega dobrega strička sina, brata in Pf mM§M ■ : - Hi Franca Romšaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani in z nami delili neizmerno bolečino. Posebej se zahvaljujemo kolektivu »Titan« in sostanovalcem v Črni 18. Iskrene hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem za darovano cvetje, vence in izrečeno sožalje. Črna, 14. dec. 1979 Žalujoči: Vsi domači Cilj - superliga Navdušenje ljubiteljev košarke nad uspehi kamniškega košarkarskega kluba, ki letos prvič tekmuje v slovenski ligi, je po prvih dobrih tekmah te ekipe splahnelo, saj se naši Kamničani na nekaj zadnjih srečanjih niso najbolje odrezali. Hudo napak pa bi bilo, če bi nekaj porazov vzbudilo nezaupanje v mlade igralce, saj so bili vzroki take narave, da jih je že mogoče popraviti in s tem tudi vliti samozaupa-nje igralcem. Sicer pa prepustimo raje besedo sogovornikom, Vladu Šerbelu, prejšnjemu trenerju prve ekipe, Janezu Vorti-čarju, ki je prevzel treniranje košarkarjev letos jeseni in Igorju Fermežarju, kapctanu prve ekipe. Naši košarkarji so že doslej igrali dobro, so pripovedovali, vendar nismo izpolnjevali pogojev za slovensko ligo. Letos smo uspešno sestavili vse ekipe, od šolskih športnih društev, ki delujejo pod okriljem košarkarskega kluba, kadetov in dveh ekip ka-detinj, mladincev do prve ekipe. To ob navdušenju za ta šport in mnogih prizadevnih sodelavcih, predvsem v Stranjah, Komendi in Mostah, niti ni bilo tako težko. Izpolnjen pa jc tudi drugi pogoj za vstop v slovensko ligo, saj imamo zdaj dvorano, v kateri bo mogoče odigrati kakršnokoli tekmo. Težko smo jo čakali, so pripovedovali sogovorniki, ne le zato, ker bo naša ekipa zdaj imela prostor za treninge - teh od prvih jesenskih dni, ko na prostem ni bilo mogoče igrati, skoraj ni bilo in igralcem se je to iz tekme v tekmo bolj videlo - ampak ker z novo športno dvorano dobivajo ustrezen prostor tudi mladi športniki. Prav z njimi bomo namreč izpopolnjevali našo najboljšo vrsto in torej že zdaj lahko vidijo tudi cilje svoje ljubezni do športa. Dokler nismo bili v slovenski ligi, so se dobri igralci lahko vključevali le v domžalski klub ali v ljubljanske selekcije. Dobrih igralcev pa nam ne manjka, saj so že zdaj v ekipi le domači fantje. Seveda pa bi bilo napak misliti, da so z novo dvorano izpolnjeni že vsi pogoji, da bomo imeli dobro košarko. Za prvo ekipo bodo redni treningi in srečanja z boljšimi nasprotniki najboljša šola in bo treba le še poskrbeti za ustrezne rekvizite in njihovo socialno varnost. Za uspešno vključevanje mlajših pa bi potrebovali več trenerjev, medtem ko odpr- tih vadbenih površin niti ne manjka, saj je bilo v zadnjem času ali bo prav kmalu urejenih več igrišč. In če se našim košarkarjem z novo športno dvorano obetajo taki pogoji treninga, kot jih ima le malo slovenskih ekip, potem se seveda ni čuditi njihovi zagnanosti in volji. Trener Janez Vodi-čar optimistično napoveduje, da se bo kamniška ekipa morda že prihodnje leto povzpela v sam vrh slovenske košarke, saj so si vsi skupaj zastavili cilj, da bodo čimprej igrali v slovenski super-Iigi. Pravzaprav so ob dvajsetletnici košarkarskega kluba Kamnik že take Želje lep uspeh, in lahko le želimo, da jih bodo igralci s trenerjem ob naši skupni pomoči uresničili. . _ J. T. Ob otvoritvi večnamenske športne dvorane pri osnovni šoli Frana Albrehta sta se v prijateljskem srečanju-pomerili ekipi Iskre-Olimpije in Košarkarskega kluba Kamnik. Zanimivo srečanje sta sodila Širne Oblak in Kruno Brumen. Navdušenje gledalcev je bilo dvojno, saj so si tekmo ogledali v dvorani, ki ji tudi strokovnjaki dajejo najboljše ocene, poleg tega pa so domači košarkarji ob prizadevnem Petru Vilfanu, ki je igral v njihovi ekipi, pokazali voljo in znanje ter v prvem polčasu celo vodili (59:53). V drugem polčasu so morali priznati premoč Iskre-Olimpije (118:125), kije prišla v Kamnik gostovat v popolni sestavi. Ustanovni občni zbor kolesarskega društva Kamnik Vsi na kolo za zdravo telo V četrtek 6. decembra letos je dobil Kamnik petindvajseto športno društvo. V njem bodo Strah jih ni ustavil O lokostrelstvu smo v Kamniškem občanu že pisali: da se je zanimanje začelo v okviru taborniške organizacije in da že prerašča njene okvire. No, zdaj z gotovostjo lahko trdimo, da jih je že preraslo in da se resno pripravljamo na ustanovitev kluba. Izvolili smo iniciativni odbor, ki vodi vse priprave na prvi občni zbor - takrat bo klub uradno ustanovljen - ki bo verjetno januarja. Kamničani beležimo v tem športu spet nove uspehe. V soboto, 8. decembra smo se udeležili lokostrelskega dvoranskega turnirja v Mariboru, kjer je poleg slovenskih klubov sodeloval tudi zagrebški lokostrelski klub. Kamničanov nas je bilo sedem: Vojc, Andrej, Dušanka, Mile, Edo, Dragan in Marjana. Iz Kamnika smo odšli ob 4. uri zjutraj in ob pol devetih smo bili v Mariboru. Polni pričakovanja smo šli proti gospodarskemu razstavišču. Za nas je bilo to prvo »ta pravo« tekmovanje in nekaj povsem novega. Prispeli smo med prvimi in prijazno so nas sprejeli. Ogledali smo si strelišče. V dvorani je bilo dvanajst tarč premera 60 cm, ki so bile 25 m oddaljene od strelne linije. No, potem so začeli prihajati ostali tekmovalci. Ko smo jih gledali, kako sestavljajo svoje loke in pritrjujejo stabilizatorje, merilne naprave in ostalo, smo se počutili prav bedno. Naši loki so bili precej bolj preprosti, imeli smo pomanjkljivo opremo, večina naših puščic je bila po mnenju nekaterih za streljanje »neprimerna«. Tekmovanje se je začelo. Bili smo čisto »izgubljeni«, posebno obe dekleti. K sreči je bil tam tudi Frenk, ki nas je bodril in nam dajal nasvete. (Tudi sicer nam pri naših^začetkih precej pomaga). Tekmovanje je potekalo v dveh slogih: - prosti lokostrelski slog in - instinktivni slog. Pri prostem slogu je pri streljanju dovoljena uporaba merilnih naprav, amortizerjev in stabiliza- torjev, ki omogočajo boljše zadetke. Kamničani smo tekmovali v instinktivnem slogu, kjer ni dovoljena uporaba raznih pripomočkov za izboljšanje zadetkov. Streljali smo 20 serij po tri puščice. Hitro smo se privadili na »lokostrelsko ozračje« in pozabili na tremo. Na koncu nas je čakalo še kosilo in razglasitev rezultatov. Konkurence pri mladincih ni bilo veliko. Precej huda konkurenca je bila le pri članih, zato smo se tudi najbolj razveselili uspeha Vojca Colmarja, ki je zasedel prvo mesto. Andrej Pečev-nik je bil peti. Med mladinci je bil prvi Dragan Desnica. Med mladinkami pa prva Marjana Drobnič, Dušanka Desnica je zasedla drugo mesto. Kot sem že omenila, bo v začetku naslednjega leta začel delovati lokostrelski klub Kamnik. Če ste prijatelj tega športa - ne glede na starost - se nam pridružite že zdaj! Sestajamo se vsak torek ob 19. uri v taborniški sobi pri kopališču. MARJANA DROBNIČ organizirani ljubitelji kolesarskega športa. O tem, da jih v naši občini ni malo, smo se prepričali na ustanovnem občnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi Janez Tajč, predsednik ZTKO Kamnik in sekretar Peter Brleč. Je že tako, da je kolo ponovno deležno vse večje pozornosti. Nobenega dvoma ni, da je k temu pripomogla tudi energetska kriza. V nekem pogledu ji moramo biti, pa denimo to v narekovaje, celo hvaležni. Ljudje ponovno odkrivamo prirodne lepote, mimo katerih smo brzeli z avtomobili. Na kolesih krepimo svoje telesne sposobnosti in popravljamo, kar načenja sedenje, lagodno življenje in komodnost za vsako ceno. O kolesarjenju in kopici zadovoljstva, ki ga le-to prinaša s seboj, je bilo na ustanovnem občnem zboru kolesarskega društva Kamnik veliko povedanega. Množični kolesarski rekreaciji bo namenjen največji del pozornosti. Na organiziranih kolesarskih akcijah se ne bodo zbirali le tisti, ki si lahko privoščijo draga športna kolesa; še tako skromno kolo, bo lahko nudilo veliko trimskega užitka. Čeprav se je društvo komaj rodilo, je v njegovem programu precej nalog. Nekaj je bilo opravljenih že pred ustanovnim občnim zborom: priprava društvenih pravil, registracija druš- »Alpinistke smo« ■ Tako se bodo lahko predstavljale od tiste nesrečne sobote Tatjana Golob, Mihaela Možek in Violeta Potočar. Nesrečne zato, ker me pošteno zmrazi ob spominu na cepin, vrv, lesene palice, deske in podobne pripomočke, s katerimi so z udarci po zadnji plati sproti opominjali dekleta, da biti alpinist ni kar tako. Njihovi kolegi z udarci niso varčevali, poleg tega pa so vljudno sprejemali sočutne vzdihe izbranega občinstva - in za nameček preizkusili trdnost cepina tudi na njihovi zadnji plati. Ker je biti alpinist zelo odgovorna naloga in moraš v težkih trenutkih hitro ukrepati, je potrebna prava mera pameti. Dekletom so jo izmerili z zelo priročno gugalnico: podloženi deski so na eno strani zavalili skalo, na drugi strani so morala poklekniti dekleta in položiti nanjo glavo. Kljub temu, da se skala ni premaknila, so si dekleta nabrala dovolj točk za sprejem med alpiniste. Fantje so veselo nazdravili novopečenim alpinist-kam, ki so po prvem požirku prenehale piti, saj je bila pijača čudne barve, vonja, najbrž pa tudi okusa. Toda pijača je morala steči po grlu! Ob tako pomembnem dogodku so dekleta dobila še dodatna imena, pa ne zato, da bi se skrivale kot partizani. Gumica, Végéta in Fjola bodo odslej hodile tudi po drugih poteh v gore. Za-želimo jim srečno in obilo uspehov pri srečanjih s stenami. Mateja Grilje Korošica v prazničnih dneh S težkimi nahrbtniki se je kolona počasi bližala Korošici. Bili so z različnim plezalnim stažem in na pobeljenih pobočjih so jih čakala različna doživetja in naloge. Alpinistični inštruktorji so bili učitelji in izpitna komisija. Dve starejši pripravnici (Mihela Možek in Jelka Golob) sta delali praktični del izpita za sprejem med alpiniste. Morda so bili zanju ti dnevi najbolj pomembni in najbolj »hudi«. Mlajši pripravniki so še enkrat obnovili znanje in se pripravljali za zimo. Tečajniki pa so se na novo spoznali z zimskimi radostmi in težavami. Prvi dan smo vadili varovanje v snegu in ledu, hojo z derezami, zaustavljanje s cepinom - brez tega potrebnega znanja je zima v gorah velika nevarnost. Vse naslednje dni so alpinisti opravljali številne vzpone in pristope, saj je bilo vreme kar lepo, prav pomladansko, tako da je mnoge zamikalo nočno potikanje po okoliških vrheh, saj je bil tedaj sneg trši in primernejši za hojo. IRENA MARKUŠ tva, izdelava društvenega grba, dresov, akcijski program... Zdaj bo dela še veliko več. Vsak torek in petek ob 16. uri bo pred gostilno Bevc na Bakovniku zbor za vse tiste, ki se bodo udeležili trimske hoje in tekov v bližnjo okolico. V zimskem času bo društvo organiziralo skupna smučanja in predavanja športnih strokovnjakov, seveda predvsem kolesarskih. Člani kolesarskega društva Kamnik so se v svojem programu zavezali, da bodo vzpodbujali ustanavljanje kolesarskih krožkov in sekcij po šolah in. delovnih organizacijah. Organizirano se bodo udeleževali športnih in politično manifesta-tivnih akcij v občini in zunaj nje. Med glavne kolesarske prireditve v prihodnjem letu pa brez dvoma sodi kolesarski maraton »Po poteh Kamniškega bataljona«, čeprav bo pred tem še vrsta zanimivih kolesarskih prireditev. Poročilo z ustanovnega občnega zbora ne bi bilo popolno, če ne bi predstavili novega odbora tega društva. Za predsednika društva in izvršnega odbora je bil imenovan Danilo Pertot, dolgoletni kolesarski navdušenec. Naloge organizacijskega sekretarja bo opravljal Silvo Teršek,, tajniške posle pa Matevž Skamen. Nad blagajno bo bdela Marica Pertot. Izvršni odbor ima enajst članov. Med njimi je tudi Janez Tajč, ki je pozdravil novoustanovljeno kolesarsko društvo v imenu kamniške zveze za telesno kulturo: Ostane nam le še, da zaželimo društvu veliko delovnih uspehov in športnih užitkov. Vsem tistim, ki se želijo včlaniti v društvo, pa sporočamo, da lahko to store vsak četrtek pri Marici Pertot na Bakovniški ulici št. 7 od 16. do 18. ure. ANDRAŽ BAKOVNIK IKAMNISKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.