St. 168 Mm platoa t setom] (Usto csrrenfe m la posta) V Trstu, v nedeljo 16. julija 1922 Posamezna Številka 20 stotink LetniK XLVsi jihaja. izvzema pondeljek, vsak dan jj^t^l . Ifj^JrdStvo: ullct sv. FranCi AslOcega ft. 20. L nadstropje. Dopisi«poši'fjjb. ure4iil§tili Nefrinkirana alsma sc re sprejemajo, rokopisi lzdajS|yj In odgovori! urednik t ic fan Godina. — Lastnik Uskafrtir* Edinost Tisk tiskanu Edinost Naročnini to«* ra mesec L 7. —, 3 mesece L 19-50, pol leta L 2? :<; celo leto ' 50 -Za Inozemstvo mesečno 4 lire vsi. — Telefon ure&u i ij vj bi. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se raCunaJo % firokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent camtnlce, In zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih xavodoV mm po L X — Mali oglasi po 20 st beseda, aajnanj pa L 3 — Oglasi naročnina In reklamacije se poSilJaJo Izklicno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-' Frančiška Asiikega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva i* uprave ll-i7.! Libija in - Julijska Krajina Vest iz Rima nam je sporočila, da je italijanski minister za kolonije Amendola dovršil svoja proučevanja na licu mesta v Tripolitaniji. Prišel je gotovo do razsežnih in dragocenih ugotovitev, da bo mogel sedaj na podlagi nabranega materiala določiti bodoče smeri italijanske kolonijalne politike. Ima pa tudi to srečo, da se mu od raznih strani priglašajo vneti in modri svetovalci. Sicer pa je že g. minister sam v na Široko zasnovanem govoru na banketu, prirejenem njemu v čast, v velikih potezah označil te smernice. Njegova politika bo stremela po pomirjenju duhov v kolonijah. Pritegniti hoče predstavnike domačega prebivalstva k sodelovanju s tem, da se bodo spoštovali čustvovanje ljudstva, njegove šege, njegova vera in njegov jezik. To bi bil zares pameten in moder program državnika. Eden takih modrih svetovalcev, ki je, kakor pravi, že pred italijansko zasedbo opetovano obiskal Tripolitanijo in je tudi živel v francoski Tuniziji, ki more torej veljavno govoriti o stvair — se je oglasil v «Piccolu». Naša nesreča je, pravi, da je v Rimu in celo v ministrstvu za kolonij® samem, mnogo ljudi, ki sodijo in sklepajo o stvareh, ;ki so jim oddaljene in ki jih torej ne mnrejo poznati. Ti ljudje ne poznajo ne življenja, ne koristi, ki bi jih mogla Italija črpati iz svojih kolonij. Sedanji neugodni položaj v Tripolitaniji treba popraviti. Njegov nazor je bil vedno, da treba gojiti lojalno sodelovanje z arabskim življem, kar pa da bo možno le i eda j, ako se izloči tisti tucat domačih «gospodičev», ki radi lastnega osebnega interesa podžigajo baje domačine proti Italijanom ter terorizirajo maso s svojim absolutizmom. Žalostno pa je — nadaljuje — da so tudi Italijani - Tripolitanci, ki ali nezavestno, ali pa — kar je Še hujše — radi svojih posebnih interesov tirajo propagando sistematičnega obrekovanja te močne afrikanske kolonije, tako oblago-darjene cd narave, a tako nepoznane Italijanom in celo tudi italijanski vladi. Žalostno in značilno je že dejstvo, da je imela ta kolonija v dvanajstih letih zasedbe — trinajst guvernerjev! Nadeja 6e pa, da bo odslej drugače, ker je na j vladi v Tripolitaniji delaven in energičen; mož z mnogo praktičnega zmisla. Conte Volpi je že znal vzbuditi v Italijanih fripolitanije zaupanje v bodočnost. Da pa bo mogel izvesti svoj program, ki si ga je začrtal, je potrebno, da se ne bi ponavljali grehi prejšnjih italijanskih vlad -— grehi, ki so izvirali iz brezbrižnosti in vednega menjavanja guvernerjev in smernic. Po mnenju tega svetovalca se mora najprej izvesti popolna razorožitev domačega prebivalstva. V tem mora biti Italija energična. Nadeja se, da tudi obisk ministra Amendole pripomore k temu. Tu treba pripomniti dvojno. Najprej je obžalovati, da ni pisec konkretneje označil grehe prejšnjih vlad. Morda bi prišli potem [ do izpoznanja, da je poleg razorožitve domačega prebivalstva nujno potrebno še j nekaj drugega. Prišli bi do izpoznanja, da I ne zadostuje že to, da se prebivalstvu odvzame orožje, marveč da treba tudi — to bi bilo drugo — pomirili duhove s pametno, pravično in (dobrohotno kolonijalno politiko napram domačemu prebivalstvu, kakor to znajo na pr. Angleži, ti pravi mojstri kolonijalne politike. Ne dotikajo se ne verskih, ne narodnih čustev, ne šeg in navad. Bure na pr., te svoje nekdanje najhujše sovražnike, so razorožili s tem, da so jim pustili nedotaknjene vse njihove politične svoboščine in samostojno ustavno življenje. Angleži se zadovoljujejo s tem, da črpajo čim največje gospodarske koristi iz svojih kolonij, pri čemer pa odpadajo koristi tudi za domače prebivalstvo. Tako je Anglija postala bogata in gospodarica sveta Vprašanje Italije v Tripolitaniji ni torej samo to, ali bo znala in mogla odvzeti prebivalstvu orožje, marveč mu mora odvzeti tudi razloge za nezadovoljstvo italijansko upravo! Naša Julijska Krajina menda ni nikaka afriška kolonija. Italija si je ni priključila, da bi jo militaristično in politično- izkoriščala materi - zemlji v prilog, marveč je prišla semkaj v znamenju svobode, človečnosti in pravičnosti. Slovesno se rt asm je obljubljalo, da ne prihaja, da bi tu zatirala in iztrebljala domače prebivalstvo, marveč da postane prebivalec Julijske Krajine enakovreden in enakopraven sestaven del skupne države. Nismo kolonija- In vendar nam — in to je tisto, ki nam stiska srce — vsikdar, ko se govori o afriški koloniji po sili prihaja misel na razmere v Julijski Krajini. In res: koliko analogij je tu! Tudi mi imamo osrednjo vlado v Rimu. Tudi o nas sklepajo in odločujejo ljudje, ki prav nič ne poznajo razmer teh krajev in prebivalstva v njih. Tudi pri nas imamo svoje julijsko - krajinske «signorotte» —- kakor nazivlja pisec one v Tripolitaniji —, ki radi svoje koristi podžigajo spore in izzivajo sovraštva. Tudi pri nas se menjavajo guvernerji in mogotci pri različnih upravah tako da ni nobene stalnosti v sistemu nobenih določnih smernic, nebene avtoritete, ker si vsak podrejeni orgar prilagođuje in tolmači zakone in odredbe — po svoje. Tudi nas hočejo krotiiti 2 orožjem in birokratičnim aparatom, ne da bi kdo mislil na pomirjenje duhov s pametno in pravično upravno politiko Nihče ne misli na prvo in glavno potrebo na potrebo miru in zadovoljstva me<3 državljani! Nismo kolonija- Uprava te naše civilizirane dežele z nje inteligentnim prebivalstvom pa je vendar taka, kakor da sme kaka afriška kolonija! Tudi pri nas delajc vladalci iste pogreške, kakor so jih — glasom gornje ugotovitve — delali doslej guvernerji v Tripolitaniji! In to ne v korist in čast Italije — kar izrecno priznava pisec. demokrati in radikali radi imenovanja ministra notranjih del in radi imenovanja Radoja Jovanoviča članom državnega sveta, katero imenovanje predlagajo demokrati, a radikalci mu nasprotujejo. Na drugi strani pa se je tudi poostril konflikt med SKS in vladno večino. Stališče SKS glede gradnje slovenskih železnic je v bistvu neizpremenjeno. Do danes ni bil dosežen nikak pozitiven rezultat sporazuma. Minister financ dr. Kosta Kumanudi in minister saobračaja imela daljši sestanek z ministrom poljedelstva Ivano*- „ Pucljem. Oba ministra sta naznanila Puclju, da bi bila vlada pripravljena dati za slovenske železnice poleg zneska, določenega iz investicijskega posojila za železnice v Sloveniji, š? znesek devetih miljonov zlatih fr: ^kov iz ameriškega posojila. Minister Pucelj je ta predlog zavrnil z motivacijo, da je znesek nezadosten in da je za gradnjo od SKS zahtevanih železniških prog Kočevje - Vrbovsko in Sevnica-Št. Janž potreben najmanj znesek petih miljonov dolarjev, ki bi se naj vzel iz ameriškega posojila. Obenem je minister Pucelj izjavil KumanudijU in Staniču, da bo parlamentarni klub SKS izvajal vse konsekvence v slučaju, da ee ne ugodi zahtevi SKS. Pogajanja med SKS in vladno večino, kakor rečeno, niso se do»vedla do pozitivnih rezultatov. Situacija pa se je tudi še poostrila na ta način, ker je prišlo do diferenc med demokrati ia radikalci. Ministrski predsednik Nikola. PaSić je pismeno obvestil predsednika demokratske stranke Ljubo Davidovića, da radikalni klub ne more »sprejeti kandx?«*tnre post. Dragoljuba Pečića za ministra notranjih zadev. Radikalni klub tej kandidaturi ne more načeloma privoliti. Radikalni klub pa dalje sprejme na znanje, da se minister za socialno politiko dr. Gregor 2erjav povrne na svoje mesto. To pismo je Ljuba Davidovič prečital na seji demokratskega kluba. V klubu je nastalo veliko nezadovoljstvo, ker smatrajo demokratje to za veliko taktično nelojalnost od strani radikalcev, ko se vmešavajo v notranje zadeve demokratskega kluba. Demokratski klub je sklenil, da vstraja še nadalje psi kandidaturi poslanca Pečića za notranjega ministra. Predsednik demokratske stranke Davidovič je o tem sklepu cM estil ministrskega predsednika. C'i; . -.n ga :alje tudi, da klut nidaije p Haga jRadoja Jovano-vic* za član3. drža sveta. Bj^LGRAD. 15. Od'j >r demokratskega kluba ;c m ahoma poostril parlamentarni položaj. Ministrski predsednik Nikola Pašić se je na to odločil, da poda demisijo celokupnega kabineta radi imenovanja notranjega ministra. BELGRAD, 15. V parlamentu se zelo mnogo razmotriva možnost, da radikalci sploh izstopijo iz vladne koalicije in da takoj prično s pripravami za nove volitve. Pojavila se je tudi kombinacija, da sestavijo demokratje novo vlado, ki naj bi edino le spravila pod streho proračun in prešla takoj na to k novim volitvam. Tudi posojilni zakon je sedaj v nevarnosti, da ga skupščina tekom sedanjega zasedanja še ne sprejme. BELGRAD, 15. Finančni odbor je predložil plenumu narodne skupščine zakon o ameriškem posojilu v znesku 100 miljonov dolarjev. BELGRAD, 15. Parlamentarni klub SKS je neomajno odločen za to, da preide v opozicijo in da glasuje proti proračunu, če se ne bi upoštevale zahteve samostojnih kmetov glede železni« v Sloveniji. BELGRAD, 15. Na sestanku, ki je bil med ministri dr .Kumanudijem, Staničem in Ivanom Pucljem, je minister saobračaja kategorično izjavil, da mora država voditi državno, ne pa pokrajinske politike. Država mora v prvi vrsti sedaj skrbeti za one železniške proge, ki so neobhodno potrebne. S tega stališča so železnice bolj potrebne Črnigori, kakor pa Sloveniji Minister Kumanudi je končno izjavil, da je pripravljen dati iz posojila Sloveniji miljonov zlatih frankov, dočim je Pucelj zahteval 15 miljonov. Splošno pa pričakujejo, da se poostrena parlamentarna situacija razčisti tekom par dni Nove doklade na alkoholne pijače BELGRAD, 15. Minister financ namerava potom zakona upeljati nove doklade, oziroma takse na vino, pivo, žganje in črno kavo. Te doklade se bodo pobirale po vreh lokalih. Minister financ pričakuje, da bo na ta način dobil nor vir izdatnih dohodkov. Računa, da prejme država letno 50 miljonov dinarjev. _ Poljska Korianty bo sestavil novo vlado VARŠAVA, 15. Po dveh tednih posvetovanja med državnim predsednikom in načelniki posameznih parlamentarnih skupin je določila osrednja parlamentarna komisija Korfanty-fa za ministrskega predsednika. Za Korfanty,ja so vse skupine desnice, ki Štejejo 219 poslancev, med tem ko jih Meje sredina in levica 206. Pričakuje se, da bo državni predsednik sprejel priporočilo državne zbornice in bo poveril sestavo nov« vlade Korfanty-ju. Predsednik POsodski odstopi? VARŠAVA, 15. Državni predsednik maršal Pil sudski je imel pogovor s predsednikom parlamenta, v katerem je sporočil Italija Sporazum med Italijo in Jugoslavijo RIM, 15. Po nalogu belgrajske vlade je poslanik kraljevine SHS Antonijević izročil rimski vladi noto, v kateri izjavlja vlada kraljevine SHS, da sprejema konvencije glede mesta Zadra v oni obliki, kakor so bile sestavljene od ministra dr. Krstelja. BELGRAD, 15. Minister zunanjih zadev dr. Ninčič je poslal po posredovanju rimskega poslanika Antonijeviča italijanski vladi noto, v kateri jugoslovenska vlada izjavlja, da sprejema zadrške konvencije. Jugoslavija je pripravljena dovoliti mestu Zadru svobodno prometno cono v širini 5 do 20 km. Glede italijanskih šol za italijansko narodno manjšino v Jugoslaviji pa vlada izjavlja, da prevzema vse one obveznosti, ki so določene v saintgermainski pogodbi glede šolstva narodnih manjšin. Pričakujejo, da bo končno sporazum odobren tekom dveh ali štirih dni. Konvencije podpiše italijanski zunanji minister Schan-zer, na kar obe vladi izvedeta sporazum na podlagi predlogov, ki jih je stavil Lloyd George. Parlamentarna skupina italijanske ljudske stranke izrazila z-upnico vodstvo RIM, 15. Včeraj zvečer je imela parlamentarna skupina italijanske ljudske stranke sestanek pod predsedstvom poslanca De Gasperi-ja. Poslanec De Gasperi je poročal o delovanju skupine, v času zasedanja parlamenta in po razpravi, katere so se udeležili poslanci Tavini, Miglioli, Vas-»allo, Coris, Meda, Cavazzoni, Marino, Mauro, Banderalli in drugi je bila z veliko večino sprejeta sledeča resolucija: «Skupi-na odobrava poročilo vodstva in odlaga pretres sedanjega političnega položaja. Na predlog poslanca Tovmija je bila dalje sprejeta resolucija, naj se vodstvu naloži, da poskrbi za razlago določb o imenovanju zastopnikov skupine v posamezne parlamentarne komisije. Včerajšnja seja ministrskega sveta RIM, 15. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 9.30 do 11.30. Prisotni so bili vsi ministri razen ministra Riccia. Minister za zunanje zade- ve Schanzer je poročal o uspehu svojih pogovorov v Londonu in Parizu, a minister Amendola je poročal o svojem nedavnem obisku v Tripolitaniji. Ministrski predsednik Facta je sporočil svojim tovarišem vsebino izjave, ki jo poda pred parlamentarno komisijo za finance in zaklad. Nato je ministrski svet odobril več načrtov kr. odlokov, med katerimi se nahaja tudi kr. odlok, ki podaljšuje oblast parlamentarne komisije za podelejvanje predujmov občinam novih pokrajin. Posoijlo industrijam v novih pokrajinah RIM, 15. (Izvirno.) Včeraj je imela parlamentarna komisija za finance in zaklad sejo, na kateri se je razpravljalo o posojilih namenjenih industrijam v novih pokrajinah. Ugodno je poročal posl. Aldisio (pop.), ki pa je zahteval, naj se že itak skromno odmerjeni znesek 318 miljonov skrči na 180 miljonov. Nasprotni so bili posL Bonati (soc.) in De Štefani (faš.). Zadevo je posebno zamotal tudi posl. De Na-va, ki je vzbujal vero, da so družbe, ki se imajo podpirati, večinoma tuje (stra-niere)! Zadeva ni še končana. Nesreča na morju. — Italijanski parnik «Milano» trčil ob grSki parnik «Peloponesos» ALEKSANDRIJA, 15. Parnik «MiIano», last italijanskega društva «Servizi Maritti-mi» je v noči od 12. na 13. t m. ob eni popolnoči trčil na vožnji med Rosetto in Damietto ob grški parnik «Peloponesos». Parnik «Milano» je bil poškodovan nad vodno črto in pri sunku tudi okle- pod vodno črto in pri sunku tudi oklep pod svojimi lastnimi močmi dne 13. t. m. v Aleksandrijo. Potniki so bili prekrcani na parnik «Scrivia». Grški parnik je bil lahko poškodovan pri strojih, vsled česar so ga spravili z vlačilko v isto pristanišče. Jugoslavija Parlamentarna kriza. — Nesoglasje med demokrati in radikalci — Zahteve SKS. Vprašanje gradnje železnic. — Demisija Pašićeve vlade BELGRAD, 15. Tekom zadnjih dni se je parlamentarna situacija mahoma zelo poostrila. Prišlo je do načelnih diferenc med ! vanju Korfanty-ja za ministrskega predsednika. Ker pa noče s svojim nasprotovanjem preprečiti Korfanty-ju sestavo vlade, bo vsled tega rajši on sam odstopil s svojega mesta. Poljski parlament je določil Korfanty-ja za kandidata za stolec ministrskega predsednika z 219 glasovi proti 206. _ Francija Praznik 14. julija v Franciji. — Atentat na predsednika republike Milleranda PARIZ, 15. Včeraj se je kot po navadi obhajala po vsej Franciji obletnica zavzetja pariške bastilje. Uradni del tega narodnega praznika predstavlja običajna vojaška parada. Paradi v Parizu so prisostvovali Predsednik republike, vlada, maršal Foch, Joffre, Petain, Franchet d' Esperay. Fayol-le ter velika množica ljudstva. Fayolle in Franchet d* Esperay sta bila imenovana za maršala pred kratkim in predsednik republike Millerand jima je izročil maršalsko palico včeraj pred zbranimi četami. Po končani svečanosti se odpeljal predsednik Millerand v sprevodu, v katerem je bilo več avtomobilov, v elizejsko palačo. Ko je prišel sprevod v Avenue Merimy, sta počila dva strela. V istem hipu je šel mimo avtomobil policijskega prefekta. Policijski agenti so takoj prijeli napadalca in ga odpeljali na policijski ko-misariat. Tam je povedal, da se kliče Gustav Bonvet, rojen v Angeri 1. 1898. Izjavi! je, da je on tisti, ki je ustrelil, toda dodal je, da ni imel namena ubiti ne predsednika republike ne policijskega prefekta, temveč da je le hotel izvršiti politično demonstracijo. Pri preiskavi na njegovem stanovanju ie policija zasegla mnogo anarhističnih brošur. Dalje se je ugotovilo, da je napadalec znana oseba med pariškimi anarhisti in da sodeluje tudi pri anarhističnem listu «Libertaire». Atentat je bil namenjen predsedniku Millerandu, kakor se je pozneje ugotovilo. PARIZ, 15. Po atentatu je obiskalo predsednika republike mnogo odličnih oseb, ki so mu čestitale, da je srečno ušel nevarnosti. Ravnotako je. Millerand prejel veliko število brzojavk. Listi dajajo eno-dušno izraza radosti, da se je predsednik republike rešil, ter naglašajo, da je zločinec osamljen blaznež. Obenem pa pravijo, da ga je naščuvala komunistična propaganda, kakor se da sklepati po uspehih preiskave na njegovem stanovanju. Večina pariških listov zahteva, da se mora napraviti konec prevratni propagandi, ter pov-darja z zadoščenjem, da je množica obkolila predsednika Milleranda, da ga zaščiti, ter da je planila na napadalca in ga hotela lmčati. Železniška nesreča. — Več žrtev PARIZ, 15. Včeraj ob 18 je skočil s tira vlak, ki je privozil iz okolice na severno pariško postajo. Nesreča se je pripetila na razdalji kakih 400 metrov od postaje. Dve osebi sta bili ubiti in nad petdeset jih je bilo ranjenih. Nov način cepljenja koz PARIZ, 15. V Parizu se vršijo te dni poizkusi novega načina cepljenja koz proti tifusu, koleri in griži. Ta nov način obstoji v tem, da se serum zavživa skozi usta, mesto da bi se vbrizgaval v kri. Uspehi dosedanjih poskusov so zelo povoljni. Od 1236 oseb, ki so bile cepljene na ta način, sta dobili samo dve tifus. Argentinski predsednik v Parizu PARIZ, 15. Snoči je prišel semkaj predsednik argentinske republike dr. De Alvear. komisarji v Carigradu itak že polne roke posla radi konference o bližnjem vzhodu, ki se pripravlja med zavezniki ter Grki in Turki. Predsednik argentinske republike obišče tudi London LONDON, 15. Reuterjeva agencija javlja, da obišče predsednik argentinske republike dr. De Alvear tudi London. V London pride v torek ali v sredo. De Alvear bo povabljen od angleškega kralja k zajutrku, a angleška vlada priredi njemu v čast veliko pojedino. Predsednik ostana v Londonu en teden. Ne*nišja Položaj na Bavarskem BERLIN, 15. Načelnik bavarske ljudske stranke dr. Heins je izjavil v pogovoru 1 dopisnikom dunajskega lista «Neue Freic Presse», z ozirom na govorice o nekakem puntu bavarske desnice, da bavarska ljudska stranka ne taji, da je monarhistićna, toda monarhistična vstaja bi bila megoča le tedaj, ko bi se severna Nemčija odrekla pravicam, ki ji jih daja ustava. Na Bavarskem — je rekel dr. Heins — ne misli noben pameten človek na monarhistično vstajo. Ko bi se napravil tak poskus, bi se mu uprlo gotovo 80 3? bavarskega prebivalstva. Zveza socialističnih strank v Nemčiji BERLIN, 15. Večinski in neodvisni socialisti so sklenili, da osnujejo zvezo socialističnih strank v državnem zJboru radi ■skupnega nastopa. avstrlli Vprašanje nove emisijske banke pred državnim, zborom DUNAJ, 14. Avstrijski državni zbor je sprejel v drugem čitanju zakonski načrt o ustanovitvi nove avstrijske emisijske banke. AustrljsKo upMiiinja Anglija Finančni položaj Anglije se stalno boljša LONDON, 15. Pri razpravi zakona o proračunu je Asquith naglašal, da ima Anglija skoraj ves svoj dolg pri Zedinjenih državah. Zedinjene države — je rekel Asquith — so napravile stvari zaveznikov eno največjih uslug. V interesu dolžnikov in upnikov je, da se uredi plačevanje teh dolgov tako, da bo pomagano razvoju trgovine med obema državama. Sir Robert Horne je rekel, da znaša dolg Anglije napram Zedinjenim dVžavam po sedanjem tečaju 938 miljonov šterlingov. Tekoči dolg angleške države se je skrčil na 400 miljonov šterlingov. Notranji dolg je znašal prvotno za proračunsko leto 1922 - 23 155 miljonov šterlingov, a je bil potem skrčen na 42 miljonov. Te številke — je naglasil Sir Robert Horne — dokazujejo, da »se gospodarski položaj Anglije bolj in bolj krepi. Kar se tiče svetovnega finančnega položaja je rekel, da je skrajno resen Položaj Avstrije se je poslabšal in položaj Nemčije resno vznemirja politične kroge. O obeh vprašanjih se bodo zavezniki v kratkem skupno posvetovali Kar dolgujemo Zedinjenim državam, jim bomo plačali. Zedinjene države so zahtevale, naj proučimo vprašanje konsolidacije našega dolga napram njim. Mi bomo ustregli njihovi želji. Sporazum med Anglijo in Francijo glede preiskave o grozodejstvih v Mali Aziji LONDON, 15. Po neki vesti Reuterjeve agencije je francoska vlada sprejela predlog, naj bo komisija za poizvedovanje o grozodejstvih v Mali Aziji sestavljena iz pripadnikov nevtralnih držav. Misli se, da bo ta predlog sprejela tudi angleška vlada, seko ji ga predloži francoska vlada, in to Avstrijsko vprašanje postaja vsled bolj in bolj grozečega gospodarskega poloma skrajno pereče. Po mnenju najvidnejših predstavnikov udruženj mednarodnih finančnih in bančnih mogočnikov, kakor n. pr. po mnenju ameriškega bankirja Van-derlipa, je sedanja Avstrija veliki sod smodnika, v katerega lahko pade vsak čas iskra avstrijske revolucije, ki bi gotovo izzvala nov požar v vsej Evropi. O avstrijskem vprašanju je priobčila gospodarska smotra «Internationaler Donau Lloyd » pred kratkim izpod peresa dr.ja oec. publ. Franca Frischa zanimiv članek, v katerem se naglaša predvsem pomen nove emisijske banke, ki je po mnenju pisca odločilen korak na poti k rešitvi tega vprašanja. Načrt za mednarodno posojilo Nemčiji je propadel — ugotavlja dr. Frisch — kajti Amerikanci ne smatrajo za primerno dati Nemčiji posojilo samo zato, da bo lahko plačala vojno odškodnino. Tudi upanje Avstrije na zunanje posojilo je propadlo in ta uboga dežela je na koncu. Začetek propasti se kaie v novem padanju vrednosti denarja in v panični zmešnjavi na vseh poljih gospodarskega življenja. Ves svet je pričakoval pred kratkim finančni in gospodarski polom te dežele, ki bi imel zle posledice za vso ostalo Evropo. Tedaj pa so napravili vodilni možje v Avstriji odločilen korak, sklenili so zbrati zadnje moči in si pomagati sami, ker pomoč od zunaj le noče priti. Misel na priključitev k Nemčiji se je opustila iz dveh razlogov: prvič nasprotujejo taki rešitvi zavezniki, drugič pa si je Nemci sami ne želijo več, kajti Nemčija bi si s priključitvijo Avstrije le poslabšala svoj lastni že itak neznosni gospodarski položaj. Pri takih okoliščinah preostaja za ublažitev krize in zboljšanje položaja le eno sredstvo: napeti vse moči! Zastopniki avstrijskih bank so sklenili, da bodo pri ustanovitvi nove emisijske banke za Avstrijo izdatno sodelovali. V novejši zgodovini avstrijskih financ je ta sklep čuden in nepričakovan pojav. Od začetka gospodarskega poloma do prei-kratkim so faamreČ prisostvovali avstrijski bankirji prizadevanjem in naporom države povsem ravnodušno, kakor da bi se jih nič ne tikalo. Padanje vrednosti denarja so promatrali le z vidika novih konjunktur, ki so se jim nudile, in niso pr< v nič mislili, kakšen bi mogel biti konec. Sedaj pa so morali izpregledati, kajti to pot gre že tudi za njihovo lastno kožo. Še en korak in nastal bi popoln polom državnih Financ, ki bi zrušil tudi vse zasebno gospodarstvo! Finančni polom, ki je grozil, bi pa bil imel za posledico tudi polom vseh bančnih podjetij. Odtod nagli sklep bankirjev, da bodo sodelovali pri ustanovitvi nove emisijske banke. Ta korak je bil vsled svoje resnosti zelo učinkovit. Emisijska banka ni še ustanovljena toda kljub temu so tečaji inozemskega denarja nana-gloma padli Mnogo špekulantov z valuta-* mi je bilo vsled tega uničenih, toda revolucionarno razpoloženje ljudskih množic j« bilo ublaženo in nevihta, ki je imela vsak hip izbruhniti, je bila od vrnjena. Ustanovitev nove emisijske banke in dejstvo, da se izda nov denar, kažeta, da bo prišli odlični krogi v Avstriji do prepri čanja, da se sedanje valutne razmere ni dajo ozdraviti potom vzastopnega razvoja na boljše. Treba je takoj ustvariti nov« Str** ft »EDINOST« V da* 16. y«n|a 192^ enoto, kajti odmerjanje vrednosti današnje denarne enote je popolnoma nezanesljivo in stvaritev nove denarne enote je najpotrebnejši korak in mora biti tudi prvi. Obenem pa se namerava dati primerno kritje tudi staremu denarju, to pa samo zato, da se prepreči nadalfno padanje starega denarja, da se tako ohrani neko stalno razmerje med obojnim denarjem. To je potrebno vsled tega, ker bo stara banka morala izdajati bankovce še nekaj časa po ustanovitvi nove emisijske banke. Ako bi bankovci stare banke ne imeli stalnega tečaja, bi neizogibno sledila nova zmeda v gospodarskem življenju Avstrije. Nova avstrijska emisijska banka bo imela temeljno glavnico v znesku 100 miljonov švicarskih frankov, ki bodo tvorili podlago za izdajanje novih bankovcev. Ta nova banka, novi finančni program avstrijske vlade, ki predvideva resno varčevanje, dalje nameravana odprava primankljaja. ki se z dohodki od' davkov ne more kriti, potom notranjega, ako bo treba tudi prisilnega posojila, vse to kaže, da je Avstrija sklenila ubrati pot velikih odločilnih potez. Ko so bili že na robu propasti, so avstrijski politiki in finančniki uvideli, da je tarnanje zastonj, da je Avstrija brez zuni-njega posojila izgubljena in da se mora, postaviti na «iastne noge*. Ako se Avstriji poizkus posreči, bo rešena ona sama in tudi Evropa si bo lahko oddehnila za več časa. Mnogo pa je odvisno v tem oziru od tega, ali se bo malemu Številu treznih ljudi posrečilo ublažiti ne-razpoloženie med širokimi sloji in ali se bo dalo vse, kar se predvideva v novem finančnem programu, tudi izvesti in uresničiti. Izbruhi iz zadnjega časa dokazujejo, da je ljudska duševnost v Avstriji bolna, vsled česar bi bilo v interesu vse Evrope tem bolj želeti, da bi Avstrija na svojem usednem razpotju krenila po Pravi poti. Dr. Frisch meni, da kažejo zadnji odločni poskusi samopomoči, da je Avstrija vendar morda našla pravo smer. Bodočnost bo najbrže v kratkem pokazala, v koliko je ta optimizem upravičen. Vsekakor pa se bo vsakdo strinjal s piscem, ko trdi, da se sedaj vsa Evropa napeto zanima za razvoj političnih in gospo- I darskih razmer v Avstriji. Dodajmo, da se za položaj Avstrije ne zanima samo Evropa, temveč tudi Amerika, kakor smo mimogrede povedali zgoraj, ko smo uvodoma omenili Vanderlipov pesimizem glede bodočnosti Avstrije. In gospod trank Van-derlip je zares velik pesimist v tem oziru. kakor nam dokazujejo njegove izjave, ki sta jih pred kratkim objavila «Chicago Tribura* in «New York Workl». Po mnenju Amerikanca Vanderlipa avstrijska kriza ni samo finančne, temveč v veliki meri tudi politične narave. Avstrija je prišla ob ves politični ugled in njeno ogromno glavno mesto Dunaj bo zadela enaka usoda kot Petrograd. Zraven tega ima ta država močne sosede, ki ji niso naklonjeni. Vsled tega je treba najti za Avstrijo formulo, s katero bi se povzdignil njen politični prestiž. Avstriji je potreben nekak politični varuh ali pokrovitelj, država, ki bi sprejela nekak mandat nad to državo. Med evropskimi državami bi mogla vršiti to nalogo edine Anglija, ako bi sama ne imela doma v svoji hiši dovolj neprijetnih skrbi (irsko vprašanje, brezposelnih 1,500.000 delavcev i dr.). Ostaja torej še Amerika, toda v Zedinienih državah odločilni krogi še dolgo ne bodo znali pravilno pojmovati m ocenjevati pravega položaja v Evropi, vsled česar se Avstrija tudi s strani Amerike ne more nadejati nikaki pomoči v pravem pomenu besede. Iz vseh teh razlogov je Vanderlip velik pesimist. Ena stvar pa je kljub v s »mu. gotova: se svojim resnim prizadevanjem, da bi nar.Ja izhod iz sedanje krize z lastnimi močmi, je Avstrija "brez dvoma na pravi poti. Ostalemu svetu mora pokazali, da ima resno voljo *sama sebi pomagati^. Ustanovitev nove emisijske banke in novi finančni program vla.de predstavljala v vsakem ozira ch a resna poskusa. Obenem pa je tudi politični ugled vsake države, o katerem govoru Vanderlip, v veliki meri odvisen cd tega, ali kaže sama kaj volje do življenja ali ne. Po sHtepa fitss&e leBftrg&ž s Jsžti ždezBki Konferenca o južni železnici v Benetkah je končala svoje delo in s tem je obrat na tej železnici zagotovljen in zajamčen. Razmeroma povoljni uspehi so se mogli doseči le vsled tega. ker se konferenca najtežjega vprašanja, namreč plačevanja letnih obrokov za sedaj ni doteknila. Rešitev tega vprašanja je prepuščena novi konferenci, ki se bo vršila v Rimu v mesecu oktobru. Po nekem poročilu agencije «Votta» £a se vršijo že sedaj v Rimu pogajanja s ancoskimi prioritarji o vprašanju letnih obrekov. Dokler bi se dala najti oblika posebnih popustitev, • s katerimi bi se italijanski prioritarji zado-■ voljili. Ali so take popustitve sploh mogoča in ali bodo francoski prioritarji nanje pristali, to se bo še le videlo. Francozi imajo namreč mnogo več prioritet nego Italijani. Vrednost francoskega imetja znaša iy2 milijardo frankov v zlatu, med tem ko ne dosega imetje Italijanov niti ene desetine tega zneska. S tem, kar so dosegli v Benetkah, so prioritarji lahko zadovoljni, ker so dosegli več kot so pričakovali. Vrednost prioritet južne železnice sestoji sedaj iz dveh postavk; iz stalne postavke v znesku letnih vsaj 20 milijonov frankov v zlatu, ki jih bodo morale prispevati države, katere so pri železnici zainteresirane, in iz postavke, ki izvira iz letnih obrokov. Ne glede na znesek druge postavke, ki se za sedaj še ne more določiti, se da sklepati o sedanji vrednosti prioritet južne železnice iz minimalne zakupne rente, ki znaša 20 milijonov frankov v zlatu, kakor tudi iz dejstva, da se nahaja v prometu okoli 2,400.000 prioritet. Iz tega sledi, da znaša vrednost posamezne prioritete 80 zlatih frankov. Rimska «Tribuna» pravi, da bo italijanska vlada morda pripravljena dovoliti večje popustitve, tako da bi se vrednost prioritete južne železnice zvišala na 150 zlatih frankov. « Tribuna* pripominja, da bodo italijanski prioritarji lahko zadovoljni, kpjti tečaj prioritet se je pred vojno gibal med 220 in 240 franki. Kar se tiče delnic južne železnice, se zdi da so izgledi za te papirje mnogo manj povoljni, kajti finančne ugodnosti, ki izhajajo iz zakapa jtnžne železnice, gredo le priotarjem v prid. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da je Italija kupila svoj čas večino delnic južne železnice po zelo povoljnih tečajih, vsled česar ne bodo trpele italijanske deklice nikake izgube, in to tudi radi tega ne, ker se je nakup izvršil z avstrijskimi kronami. 60% nemških Icmbard se baje nahaja v posesti reparacij-ske komisije. Mnogo drugih postavk imata dunajska in pariška Rotschildova tvrdka. Po sporazumih, ki so se dosegli, je razvidno, da je prejem železnice v državni obrat le fakultativen, nikakor pa ne obvezen. Do sedaj je vzela le italij&n. država v svoj obrat tisti del proge, ki se nahaja na italijanskem ozemlju, a sedaj se bodo najbrže odločile tudi druge države za najem. Za Italijo breme, ki ga bo zahteval najem ali zakup železnice, ne bo veliko, pač pa za Jugoslavijo, Ogrsko in predvsem za Avstrijo. Prispevek v znesku 6,700.000 zlatih frankov na leto bi pomenil za Avstrijo in njene finance ogromno breme in dovo1-ljeno je dvomiti, ali bo Avstrija spričo strašnega primanjkljaja v svojem proračunu sploh mogla pripraviti toliko denarja. Ako bi pa kaka država ne mogla izpolniti svojih obvez, bi propadla vsa s trudom sezidana zgradba in ves načrt za rešitev vprašanja južne železnice bi se moral po* staviti na novo in popolnoma drugačno podlago. Kar se je v Benetkah sklenilo o svobodnem prehodu črez mejo, o jamstvih za nemoten tranzitni promet, o olajšavah pri prehodu blaga črez mejo itd., ima le teoretičen pomen, kajti vsa ta vprašanja se dajo uspešno rešiti le potom dogovorov med posameznimi državami Ravno tako ima ponovna izjava, da se tozadevni sklepi, konference v Barceloni in Portorose potrjujejo, !e relativno vrednost. Za Trst pomeni beneška konferenca razočaranje. Dejstvo, da bo Italija prispe/ali za vsako ton« blaga, ki po^de skozi Trst, 2 franka v zlatu, do najvišjega zneska. 4,OOG.GOO frar\kov, ima za Trsi.me vsak na-čin precejšnjo važnost > toda sgnege večjo vrednost bi irn^o, ko bi se?bHa ofer^jria,. enotnost južne žcleznice. Nsdvažnefsi sklop, ki sc tiče premeta, pa je sklep, da se čijo mednarodne tarife na podlagi enotne valute. Ali bodo te enotne tarife imele trajen pomen, bo odvisno od političnih odnosa je v med na-siedstvenimi državami. Le v slučaju, da postanejo ti odnošaji dobri, bo vsem državam in tudi Jugoslaviji na tem. da ostanejo stare prometne poti ohranjene in d*, se transirni promet zopet obrne v Trst, kakor je bilo nekdaj. Dnevne rasti Imenik porotnikov. Opozarjamo naše čitatelje na dolžnost, ki jim jo nalaga zakon, da se prijavijo na anagrafični urad tržaške občine v svrho sec&ave imenika porotnikov. Po zakonu zapade tisti, ki se ne prijavi kazni 50 lir. Rok za vpis poteče dne 31. julija t. 1. Kdor nima časa, da se osebno prijavi, stori to lahko pismeno s tem, da priobči anagrafičnemu uradu (imenik porotnikov, soba 35) sledeče podatke: Ime, priimek, ime očeta, sne matere ter njeno dekliško ime, rojstni dan in kraj, ime občine, v katero je pristojen, zanimanje, sedanje bivališče. Navajamo tu glavne doiočbe zakona glede imenika porotnikov, v kolikor pridejo z o žirom na saše razmere v pottev: V seznam porotnikov se vpišejo vsi tisti, ki imajo sledeče pogoje: I. ki so italijanski državljani in uživajo vse civilne in politične pravice; IL ki imajo najmanj 35 in ne več kot 65 let; HI. ki spadajo v eno sledečih kategorij: Senatorji, poslanci in vsi bivši člani parlamenta; odvetniki, pravniki pri sodnih dvorih in sodnijah ter notarji; doktorji in absolventi vseučilišč in tisti, ki imajo kako diplomo aH izpričevalo iz licejev, gimnazij, realk, učiteljišč in sploh drugih učnih zavodov, ki so priznani od vlade; službujoči, bivši in častni profesorji vseučilišč, srednjih šol* akademij lepih znanosti, šol za inže- nirje ter dekani, ravnate!)! in rektorji teli zavodov; tisti, ki so bfli pokrajinski svetniki; civilni in vojaški uradniki, katerih plača znaša najmanj 2000 lir na leto ali imajo pokojnino, ki znaša najmanj 1000 lir na leto; tisti, ki so objavili kako leposlovno, znanstveno delo, ali sploh kak duševni proizvod; inženirji, arhitekti, geometri, ze-mljemerci, računski in likvidacijski uradniki, farmacisti, veterinarji, ki so postavno pooblaščeni; vsi župani kakor tudi vsi tisti ki so bili občinski starešine v "Občinah z nad 3000 prebivalci; tisti, ki so bili sprav-niki (conciliatori); člani poljedelskih, trgovskih in obrtniških zbornic, inžinirji in ladjedelci, kapitani in piloti s patenti za daljno plovbo^, kapitani za obalno plovbo, brodolastniki, posredovalci in mešetar ji; ravnatelji in predsedniki kmetskih zborov; ravnatelji ali predsedniki bank, ki so priznane od vlade in se nahajajo v glavnih krajih občin z nad 6000 prebivalci; člani vladnih komisij za nadzorovanje kreditnih zavodov in drugih ustanov javne uprave; pokrajinski in občinski uradniki, ravnatelji in uradniki dobrodelnih ustanov, kreditnih zavodov, trgovskih in industrijskih podjetij, hranilnic, železniških in paropiovnih društev in kateregakoli zasebnega podjetja, ki je priznano od vlade, ako znaša njihova plača vsaj 3000 lir, pokojnina vsaj 1500 lir; tisti, ki plačujejo državi na leto vsaj 300 lir j teravnega davka, ki se izračuna v smislu! zakona o državnozborskih volitvah, in ki prebivajo v občini, katera šteje najmanj 100.000 prebivalcev; dalje v občinah, ki: štejejo vsaj 5000 prebivalcev, tistf, ki plačujejo vsaj 200 lir tega davka na leto, in končno v vseh drugih občinah tisti, ki plačujejo vsaj 100 Kr na leta. Opozarjamo, da radi pomanjkanja pro-! štora objavljamo ta seznam zadnjič. N«*e pošle. O tem žaioskism poglavju nam 1 piše neki naš čitatelj: Naše pošte zahtevajo, da naj se naša krajevna imena pišejo poleg pravega imenn. tudi s pakedranko. Tako je dobila nalog «Goriška Straža*, da naj to izvrši, če ne, prejme poSilfatev vrnjeno, tako je dobila nasai tudi »Goriška zveza« cel zavoj pisem' — okrožnic — ki Sli je bila razposlala svojim članicam. Značilno pa je še to, da so bile vse znamke prepečatene, potem &e le vrnjene. Re-! čina a, da je pošta res dobila tak nalog od zgo- j raj, in da mora ta nalog izvršiti. Toda pride vprašanje, ali nase ljudstvo pozna spakedran-fee. Po velikanski večini gotovo ne. Saf ni ho- j dilo v §clo h kalabreškim poštnim uradnikom.1 Samo si bo moralo pomagati s svojim bistro-um jem, kakor bo vedeLo in znalo in kovati laške spakedranke za naša imena po svoji vesti m razsodnosti. Tako bodo naša imena dobila tisoč varijant, da nazadnje ne bomo vedel: ne mi in ne postni uradniki, ali smo v Indiji ali na Kitajskem. Barbarstvo umetnika. MateMi, ki je eden najboljših italijanskih »k— ik4turistov, prinaša v satiričnem florentwi£Sxn listu «420» risbo na dogodke na Krnu, ki predstavlja dva na kel zabodena Slovenca., ki ju mora tretji Slovenec zazidavati, ker ga drži za vrat trda roka kombateata. Nam je sicer dobro znano, da je «420» umazan fist, ki je plačan od fašistov m mu podobnega greha nikakor se moremo zameriti, ®af jih je zagrešil še več. Čudno pa se nam zdi, da se da na tak način plačali tudi umetnik« Id fe risal ia i« vedno j riše protišagistovske karikature in ki očividno ne pozna naiih razmer niti najmanj, ker bi se sicer ne zgodilo, da. bi Slovence risal v dalma-, tinski narodni noši. To je barbarstvo, zavedno ali nezavedno, ki se ne more ponašati z 2000 letno .-kulturo, če kdo smuuott narod, ki mu nrti dokazana krivd*, na način, kot se je tuj zgodilo. Gotovo fe, ds asi ne moremo imeti spošiovaaja preti tako «fcnftaro» ia plačano umetnostjo, ki stali le v to, da narodne strasti podžge ih laž, ki se je spaetno razširila potom laškega časopisja, ki Je dobro organizirano, le še bolj podkrepi. Sicer pa nam je karikatura po drugi strani v5eč. Tudi mi bi jo j nariraii podobno. Trda. oborožena roka je bila | zgrabila našega ubogega, necborožencffa čl o- j veka za vrat, da se je moral oikkmiti dasi fe ponavljal in ponavlja še danes: Nisem kriv. j K-ajevua kasna. Ha mednarodni razstavi; kviv Ficrenet smo videli v ocrdeiku za ijud-i šSo kulturo na zessljevidUi naših pokrajin .naša karajevaa imena, (posebno na vzbočenih: šols'aji zemljevidih, ki so najnovejšega ' ctelk&j, *scf po večini pisana tako, kot ph ime- ' Euietno mi, k z italijanskim pravopisom, čudno &? am tedaj zdi, kako morejo pri nas pa-' kedraii naša imena, ld nona to nobenega praktičnega pomena in lahko ve tudi vsak pameten človek, da spala&draaka še ne more spremeniti narodnosti kakega kraja. Če se bodo v šolah Italije vendarle uctfi učenci z zemljevidov po večini pravo zaznamovanje naših i krajevnih imen, se bodo kot bodoči uradniki teh pokrajin morali spakedrank šele posebej učiti v veliko nadlego sebi in ljudstvu. Kvar-jenje krajevnih imen je le plod viška narodne j nestrpnosti in idiotstva, ki nima primere ter je j tedaj brez vsakega praktičnega pomena tudi : za tiste, ki so imena spačili. j Vojaška služba in poljedelstvo. Naš rimski i dopisnik nam piše: Z ozirom na potrebe poljedelstva in z ozirom na olajšave, ki so jih imeli prej državljani novih pokrajin glede oprostitve od vojaštva za poljedelska dela, je vojno mi-[ nistrstvo poslalo vojaškim okrožjem in civilnim komisarjem navodila, da se z najširšimi vidiki razlaga čl. 10 odloka z dne 10. aprila .1920 o rekrutiranfu. Moral se bo iorej odložiti vpoklic vseh onih rekrutov, ki so neobhodno potrebni za živinorejo in za poljedelstvo bodisi da je kmetsko posestvo njihova last ali pa last družine. Dotične prošnje bodo morale dospeti najkasneje do 31. julija t. L na poveljstva vojaških okrajev. Lahko so napisane tudi v slovenskem (hrvaškem) ali nemškem jeziku; priloženo mora biti potrdilo županstva o gori ome-J njeni neobhodni potrebi. Prošnje s prilogo se imajo predložiti pri civilnemu komisariatu,! kjer se lahko takoj izjavi rekrutu ustmeno, če j se neobhodnost odloga potrjuje ali ne. Za pri- • mer, da civilni komisar potrdi neobhodnost,' ni treba, da se rekrut predstavi pri poveljstvu vojaškega okraja. V nasprotnem primeru pa se mora rekrut predstaviti pri omenejnem poveljstvu. In če poveljstvo vojaškega okraja ne potrdi neobhodnost potrebe odloga, ostane rekrut na razpolaganje tega poveljstva, ima pa pravico uložiti proti njegovemu odloku utok na vojno ministrstvo. Politična društvo «Edinost» v Trstu opozarja, da gre našim novincem za sestavo pro-šenf, informacije itd. rado na roko. Koliko oseb smejo prevažati ja\iii avtomobili; Civilni komisariat javlja, da je bil njegov namen, da dovoli taksametrora prevoz petih oseb naenkrat, če so avtomobili za to kolavdirani. Ker pa izhaja, Ja noben javen avtomobil nima kolavdacije za več nego 4 osebe, je vsled tega zabranjeno, da gre na tak avtomobil na enkrat več oseb nego štiri. Prostor zraven sprevodnika nnora biti iz ozirov na javno varno«st vedno svoboden. Izvoz lesa. Da ne bo nesporazumijeDj, se pri- _ zadeti opozarjajo, da se prepoved izvoza lesa ' tiče samo hrastovega (quercia), cerovega (ro-vere) in dobovega (farnia) lesa ter pragov za železniške tire, med tem ko so carinski uradi poblaščeni, da za vsak drug les izdajajo direktna izvozna dovoljenja. Sramotne razmere pri okrajni podporni komisiji na Voloskean. Neprenehoma nam prihajajo pritožbe proti' okrajni podporni komisiji na Voloskem, ki plačuje vojnim sirotam podpore, kadar heče in kakorkoli hoče, ali pa jih sploh ne plačuje. Čas bi bil vendar, da se naredi temu nevzdržnemu položaju konec in da se pozovejo krivci na odgovornost. Objavljamo tukaj eno izmed pisem, prispelih nam cd re-vežev, ki so odvisni od te gospode na Volo-■ skem ia prosimo oblastva, da se za stvar za-I nimajo, naša poslance pa, da primerno nasto-1 pifo v zaščito naših vojnih sirot. Objavljamo pismo, kakor smo ga prejeli: «Gospod, prosim, par vrstic v Vaš cenjcni list na naslov okrajne podporne komisije na Voloskcm, da se vida, kako ona skrbi za uboge vojne sh-ote. Družina Andreja Benčič iz Tubelj št . 26, obstoječa iz 3 otrok in 78 let stare matere, nima nikakega premoženja in je brez sredstev za življenje. Oče Andrej je izginil v vojni brez sledu že I. 1915. Mati je umrla žalosti L 1918. Do leta 1921. se je dobila imenkua podpora za družino 4 oseb — L 1.95, leta 1922. do sedaj pa ni dobila družina niti stotinke. Povpraševanje v uL Ruggero Timeus je bilo zastonj: dejali so, da so poslali papirje v Rim in 1. sept. 1921. in da do sedaj ni odgovora. Povpraševanje na Volcskem je bila tudi zastonj. Stvar je bfla izročena našemu poslancu dr. Štangerju, ki je šel na voloski ko-misarijat m sporočil v Tublje, da se nahaja podpora v davkariji v Podgradu pod št. 2188/8. V Podgradu »o dejali dne 5. julija 1922., da tam ne dobivajo nikakršnih izkaznic za sirote. Sedaj teče že sedmi mesec v 1. 1922. in uboge sirote so še vedno brez podpore, goli in boti. Vpraša se slavna komisija na Vok>9kem, kdo jc tega kriv. Saj vendar dobivajo drugi podpore, zakaj b£ je ne te sirote, ki so brez vsake pomoči?!» — Sledi podpis. Zakv&!a. Vodstvo slovenske zasebne šole v Trstu se tem potom prav toplo zahvaljuje vsem onim rodoljubnim meščanom Postojne, ki so na katerikoli način pomagali naši mladini, ki je ta mesec polagala izpit čez III. me-ščanskošaiski razred v Postojni. Posebna hvala gostoljubnim rodbinam, ki so dale otrokom na razpolago' sobe za prenočevanje kakor tudi lastnikom Narodnega hotela, ki so zopet poka^izli z izborno in ceno hrano svojo spretnost m svoje rodoljublje. Vsem še enkrat: Iskrena hvala v knenu hvaležne mladine. —-Šolski voditelj. il Otroška prireditev pii Sv. Jakobu se I vsled raznih zadržkov prenese na nedeljo dne 23. julija. — Odbor M. D. P, Društvo «Prosveta» v Trstu. Izmed raznih odsekov, ki v tem društvu obstojajo, misliimr da se govori in piše največ o onem pod imenom «Ods«'k za socialno izobrazbo«. Dosedanja ! številna predavanja, prirejena po raznih naših : krajih in mnogobrojna udeležba pričata o neumornem delovanju in uspehu tega odseka. Predavanje «0 spolnih boleznih >, ki se je i vršQo pretečeno sredo v Skednju, je treba prištevati res med prav važna in koristna. Gospod dr. Just Periot, je natančno obrazložil to zlo in njega posledice. O celoti predavanja ne bi bilo drugega omeniti kakor samo pohvaliti in priznati dobro voljo ter požrtvovalnost g. predavatelja. Želeti je, da se slična predava-) nja pogosteje prirejajo. S tem si bo »Prosveta« : kakor na drugem tudi na tem polju stekla go-1 tovih in vsestranskih zaslug. Mladini pa je priporočati, da tudi v nadalje poseCi taka kor5"^-' na predavanja. Društvo »Prosveta« pa, ki je ' za »Šolskim društvom« eno izmed prvih, kJ deluje na polju kulture in izobrazbe našega ! ljudstva, je vredno vsega upoštevanja in pod-i pore in naj se vsak ob priliki soominja ! poleg prvega tudi tega prosvetnega društva. Udeleženec. Narodne vezenine. Gospe in gospodične kš so prevzele v izvršitev vezenine za paviljon v Sežani, so naprošene, da jih prinesejo čimprej Šolsicemu društvu v ulico S. Francesco 20, I. (Edinost). Pripravljalni odbor Ženskega dobrodelnega udruženja. Pošta v Ukrajine. Parnik tržašl^ega LIoyda «Galicia», ki odpluje v nedeljo, dne 23. t. m. ,v izvanredni vožnji v južno Rusijo bo vzel pošto za. Ukrajino s seboj. Od 23. do 30. t. m. sc bo poŠta za Ukrajino pošiljala z vzhod;io-eks-presnim vlakom do Carigrada, kjer jo bo pobral isti parnik, ki odpluje iz Cari^/a/a dno 2. avgusta. «TržsŠko podporno in bralno dmštvo» ena-koveljavno okrajnim bol. blagajnam (ul. Torre .bianca 39} naznanja svojim članom in njih delodajalcem, da je prejelo od miirstrstva javnih del v Rimu dovoljenje od l*). t. m. št. 11259 da sme poslovati kpt krajevni izvrše valni or-,gan za zavarovanje proti brezposelnosti v "zmislu čl. 4 kr. odloka od 5. februarja 1922 št. 209. Pozivlje jo se torej vsi delodajalci, ki imajo zavarovane svoje uslužbence pri imenovani bolniški blagajni, da ^im prej priglasijo svoi pristop in plačajo tekočo zavarovalnino za brezposelnost. Odvadarji! Danes 16. t. m. ob 13. uri snidete se vsi v dvorani DKD radi sKkanja. Preds. «Šcnfjakobska Čitalnica« poživlja še enkrat, da povrnejo vsi oni, kateri imajo še don?a iknijge «Javne knjižnice Šentj. Čitalnice«, danes "od 10—12. ure za gotovo v navadnih prostorih knjižnice. Kdor še k temu ponovnemu pozivu ne povrne knjig, ta nima. več dostopa v knjižnico in se ga bode tudi javno pozvalo da povrne, kar ni njegovega. Odbor. Pripravljalni odbor zveze MD (Mladinskih društev) ki se je izvolil v nedeljo na I. mladinskem sestanku, ima svojo prve sejo danes 16. julija ob 9.30 zjutraj v prostorih DKD pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Predaja poslov prejšnjega odbora novemu osrednjemu odboru. 2. Konstituiranje novega odbora. 3. Prečitanja novih izjav s strani drugih MD. 4. Program za nadaljne delovanje. 5. Narodni tabor v Ma-tenjivasi. 6. Slučajnosti. Vsi novr izvolieni odborniki kot zaupniki vseh MD so vabi«ni, da se z gotovostjo udeleže odborove Jieje. Predi: edntir. Praaveta. V tekočem tednu se bodo vriili sledeča predavarfa: Gr opada: da-iics ob 5. uri pop. «Prehrane domačih živaliPredavatelj: inž. Gciup. Sv. Jakob: 19. t. m. ob 9. uri zvečer: «0 spolnih boleznih» (samo za mečke). Pred»vt»-teli: dr. Just Pertot. Na Sovranišču: 22. t. m. ob 9. ur> zvečer: «0 spolnih boleznih«. Predavatelj: dr. Jua PertoAi ___ Ss irlalkesa žlvllente Vlomilci v odvetniški pisarji. V noči od petka na soboto so doslej r,..-: -rini predrzni vlomilci s ponarejenimi glavna vrata hiše št. 10 v ulici Fafcio FHzi. Nato so^ šli v prvo nadstropje. Tam so iz stopnic vdrli na dvorišče, od " koder so skozi vrata stran&ca prišli v pisarno d rja Edvarda Slavika. Po pisarni so vse razmetali. Končno so se lotili železne blsgajne in jo prevrtali na zadnP strani v obliki trikotnika. Iz blagajne so V7xii okoli 3500 lir. Nato so nemoteno od?li. ^ Zaplemba ukradenega srebrnega ico-me^a orodja. Včeraj po noči okoli 2.30, ko /f patru-liral oolicijski agent Nikolaučlč no ulici della Raifineria, je zagledal ob svetlobi cestne svetilke pet mladeničev, ki so bili ravnokar zavili iz ulice Raffineria v ulico delLa berriera. Stir^ izmed njih so nosili pod pazduho vsak svo* —mm—a—M ■ 1 ™ PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN * (Iz ruščine prevedel Ivtt Vonk.) Rudin me je vrnil domov potrt in v nenavadnem raspoloženju. Sam nase je bil jezen, kesal se je svoje neodp-ostljive pre-nagljenosti in neumnosti. Po pravici je nekdo rekel: ni hudega kot priznanje pred kratkim napravljene gluposti. Kesanje je grizlo Rudina. «Sam vrag me |e zmotil, — je šepetal skozi zebe: — da Km se peljal k temu posestniku! Nesrečna misel! Samo po pse^rke sem iel! ...» V hiši Darje Mihajlovne pa se je pripetilo nekaj nenavacbfcega. Gospodinja se ni pokazala vae f«fero ia m prišla, niti k obedu: bolela jo> je glava, tako je zatrjeval Pandalevslo, edini, ki je imel dostop do nje. Natalije ni Rudin skoraj nič več videl: sedela je v svoji sobi s m-lle Boncourt... Ko se je srečala ž njim pri mizi, ga je tako žalostne pogledala, da mu je srce vzdrge-talo. Njen obraz sie je izpremenil, kakor da jo je zadela težka nesreča po včerajšnjeni dn^vu. Temne slutnje so začele mučiti Rudina. Da bi se raziresel, se je oprijel Basistova, in se pogovarjal ž rjim dolgo časa. Na-šel je v njem ognjevitega mladeniča. nolnetfa navdušenih nričakovani in nepokvarjene vere. Proti večeru se je pojavila Darja Miha jI ovna v obednici in ostala kaki dve uri. Bila je prijazna z Rudinom, toda držala se je nekako oddaljeno, zdaj se je smehljala, zdaj napravila resen obraz, govorila je skozi nos in v namigovanjih .. . Obnašala se je kakor pravcata dvorna dama. Zadnje čase je postala nekam hladna napram Rudinu. — «Kaj naj to pomeni?» je pomislil in pogledoval od strani njeno vzravnano glavo. Ni mu bilo treba dolgo čakati na rešitev te uganke. Ko se je vračal okrog polnoči v svojo sobo, je šel skozi temen hodnik. Nenadoma mu je nekcbo< stisnil v roko listič. Ogledal se je: od njega se je oddaljevalo dekle, o katerem je sodil, da je Natalijma sobarica. Ko je prišel v svojo sobo, je poslal proč slugo, odpri pisemce in prebral sledeče vrstice, ki jih je napisala Natalijina roka: «Pridite jutri ob sedmih zjutraj, nikakor ne pozneje, k Avdjuhinemu ribniku za hrastovim gozdom. Vsak drugi čas mi je nemogoče priti. To bo najino zadnje srečanje in vse bo končano če. .. Pridite. Treba se bo odločiti ... «P. S. Ako ne pridem, tedaj vedite, da se ne vidiva več: v tem slučaju vam bom naznanila...» i Rudin se je zamislil, obrnil pismo v rokah, ga položil pod vzglavje, se slekel in legel. Toda dol£o ni mogel zaspati, spal je z lahkim snom in ob petih zjutraj se je : i že prebudil. IX. Avdjuhin ribnik, kamor je Natalija dala Rudinu sestanek, že davno ni zaslužil več tega imena. Pred tridesetimi leti ga je voda predrla in cd tegaj so ga opustili. Samo po ravnem in ploščnatem dnu, ki je bilo nekdaj pokrito z mastno ilovico, in po ostankih jeza, se je dalo ugeniti, da je bH tu nekdaj ribnik. Tu je bila nekdaj pristava. Toda že davno je izginila. Dve ogromni jelki sta spominjali nanjo. Ljudstvo je pripovedovalo skrivnostne pravljice o> nekem strašnem zločinu, ki se je zgodil pod njimi; pripovedovali so tudi, da •-'-■ena med njfrni ne pade, ne da bi prinesla, nekomu smrt; tukaj je stala poprej baje še tretja jelka ki se je ob nevihti zrušila in ubila neko deklico. Vsa okolica srtarega ribnika je bila na slabem glasu; pusta in gola, toda tiha in mračna tudi ob solnčnem dnevu, je bila še mračnejša in bolj tiha vsled bližine starega hrastovega gozda, ki je že davno umrl in usahnil. Redka, siva rebrišča velikanskih dreves so visela kakor otožna prikazni iznad nizkega grmičevja. Pogled nanje je bil neprijeten: kakor da se je zbrala množica starcev, ki premišljujejo in kujejo nekaj slabega. Ozka, komaj uliojena steza se je vila ob strani. Brez posebiia potrebe ni Šel nihče mimo Avdjuhinega ribnika. Natalija je namenoma izbrala ta snmotni kraj. Od hiše Dr ' plovne da tu ie bilo kake pol vrste 1 IDuljc). r Ti*«, dna M« 1922. »EDINOST« Stran III tnvoL Policijski stfent fc fid za mladmičf. Med potjo fc srečal dva nočna čuvaja m ju napro-tfl, naj gresta z njim, da mu bosta pomagala prfcii cme mladeniče. Tako se bodo preprt-fcaH. kal nosijo ti nočni sprehajal« v svojUi skrivnostnih omotih. Nočna čuvaja m pohajati agent so začeK mladeniče zasledova Toda ti so kmalu zavohali, za ka; gre Na^o so stopili v vežo hiše M. 43 v ulici Fernera, tam poskrili omote v podstopmšče m nato zbežali proti ulici Conti. . , v j Čuvaja in policijski agent so preiskali podstopmšče in vežo in so našli omote. Odvezah •O vso štiri. V njih so našli mnogo srebrnih ilic, nožev vilic, mnogo dnigih srebrnih m potlačenih predmetov, dva dragocena kožuha t r mnogo dragocenega penla. Vse te stvari ki so bife brez dvoma ukradene na došle] neznanom mestu, so nesli na policijo v ubci TrenU UUo-bre. Tam so lastniku na razpolago. Vrednost teh predmetov se ceni nad 30.000 lir. Tatovi v stanovanju. Fran Ruker m njegova tašča Helena NadHšak sta zaprla včeraj z^tra, okoli 7 ure svoje stanovanje v pnthcfu hOesjL 51 v uliri RiguUi. Ključ od vrat sta postavda zunaj nI okno m šla nato v mesto. To igo*« priložnost sta zgrabi a dvatatova.Vzelasta £ljuć z okna m odprla z njim Rukerjevo sta nrvvanie Po stanovanju sta vse razmetala, fn ShJSSuVu se polastila 733 lir, ene a j ve rižice m dveh srebrnih^jNato sta zaprla za aeboi stanovanj m jo mahnila po nnuu, tod?na ulico Tesa. Dospela sta na ukco L®-Unea ko zavjeta, da kričijo■ »Jat««^ Iz ulice Rigutti za mima: .Pnmite tatovaj^ Moža sta začela bežati; neki ™>ak se >e spu stU za njima. Enega se mu je posrečilo pr** v ulici Ghirlandaio drugi mu je Pa^el- Aro tiranec je bil odpeljan na orozniiko postaji v ulici Pasouale Revoltelia. Tam se je izkazal za Ce?a£ M^azinija starega 48 let ^čega v uEciRigutti št. 29. Pri njem so nasU ves ukradeni denar. Mož je sprva trdil, da je ne dolžen, pozneje je Pa pr-nal ^je on ^ra del denar, njegov tovariš, katerega pozna l tat. P^ nekflibero Udo^cich stanu^J uhe^ S^SScE na^uVecchia št. 3 kolo v vrednosti okoli 400 lir. Kazensko s^dlice Pesku?en vlom v železno blagajno v mestni bolnišnici. Dne 31. maja lanskega leta je opazoaalneki ooEci^ki adent tri sumljive mladeniče, ki so K*?Vrtu pred mestno bolnišnico m se po-; da bedo spravili vso zadevo r.a l^",1"1^ v bobUnico je bUo ^ - V roki «.:},„ so prilezli iz bližnje pisarne postave A n g £ nato peljali oa poteg. Ta»so »h Aretirano so sprva trdd.,J™< y bo,_ SS ^r^iPvS,1fo ■ieltno0b1agaiFOc Kos. jo vrtali, so slišali Pf^-^so^ v°ro" zbali: hoteli so odnesti pete, a so p^ ssSETz-^f^SsTSt seci. Njegova dva t„v,r,Sastapa b!a med tem časom že obsojena: \sak )e " WpJS§\e«.i*P- je sede, na M tudi Črmel. Svoj čin ie pnznal. Tudi on )e ou obsojen na dve leti ječe. Roparski napad. Iztirjevalka Rosa Tassini je ^fj^ji 'v^k tfkaii^r vs nilafo t" bi s lirami. Ko je Ha po stop- S v isti hiš, je planil n. :ojo.I«« Cermgo, star 18 let, in ji iztrgal torbo. Pr. tem ml« padla torba na.G™*« ^TrbTi It Ji&r.fn ^ Flore, sUr 26 let. - pa £ |TtaS3 U^hudobije. Flora je le eno leto pod policijskim nadzorstvom._ VesV z Goriškega Gcnca. — Umrl je mož... Izgubili smo moža, drstd fžrtp trea. Komaj da si moremo ob tem ":K»;ti da ie preminul in da so ga v pete« re k vVnemu počitku potoaJ» đoriški oevci zapel par pesmi v slovo K° »e^e mai^&alero pri^teljsko oko zasoUdo ob prerani «žnbi Uko vrlega moia tot ^d V* Ro^ea ie bil v Solkanu L 1875. !>tu- Aral je ves čaTsv^ih mladih let v Gorici in se t dokončanih srednjoiolskih jtud.jah posve- ta duhovskemu stanu. V mašnžka ye bil po-ivečen leta 1899. Kot kaplan je s užd sprvav Kobaridu kfcr je zastavil vse svoje mlado sde „ na~S tedaj dufo vsega narodnega Sbanja na Goriikem. Deželni po^^U. Jajna je izdeloval načrte " del^adBk^plan Vurfa pa jft je neumorno izvrševal Iz Kobarida ?e pniei potem za karata v Bate, iz Bat pa v »tokico Gorico. Koder je bd, povsod jc pokazal svojo veliko ljubezen do ljudstva In do dela. Spominjamo se ga 1« iz Gorice, s kako vnemo je vodi ondotno Marijino družbo. Tudi ▼ Podgori, v tem obmejnem kraju se je a ral vrlega duhovnika in Slovenca. Bil je pravi boritelj za slovensko šolo, duša izobra-tevalnega dela, voditelj Marijine družbe. Toda te je najbrže začutil sled bolezni v sebi, ko si W zaželel mirnejše duhovni je In počitka, zato Je šel iz Podgore v Darije na Notranjsko, od lam pa ga je že po nekaj mesecih prignala bolezen v Gorico, kjer je nenadoma irnirL — Pokojnik ie bil dober naroden in cerkven go- vornik', lepe pridige ima spisane, Ie Skoda, da niso še nikjer zagledale befi dan. Sploh se je odlikoval kot pisatelj in pesnik. Po raznih publikacijah že smo ga srečali pod raznimi psevdonimi; svojčas je pisal tudi v «Vrtcu*. Bil je v najtežjih dneh po vojni dalje časa urednik «Goriške Straže», v katero je pisal krasne članke, ki niso bili samo v živo zadevajoči in prepričevalni, bojevna, ampak kar je glavno, poljudni, da jih je rad bral, da si jih je vsak kmet zapomnil. Eno je gotovo, da nismo našteli vseh njegovih vrlin, vsega njegovega dela. Premalo smo ga poznali. Zavedamo pa se, da smo izgubili ž njim mnogo in da nam ni žal po njem samo kot po duhovniku, katerih vrste so se skrčile za enega najboljših tovarišev, ampak nam ga je žal kot enejta naših najagilnejših in najinteligentnejših delavcev. Škoda, da mu bolezen (srčna hiba, obisti, želodec) ni mogla prizanesli. Pogreb se je vršil v petek ob 10. uri dopoldne ?z bolnišnice v stolnico, kjer se je vršila črna maša in so mu pevci pevskega in glasbenega društva zapeli «Blagor mu...», in nato na pokopališče. Pogreba se je udeležilo veliko število duhovnikov m drugih ljudr. Naj v miru počiva! Pater Sabas je umrl. Mnogo je bivših dijakov, še več je goriških revežev, ki' so ga poznali. Kdor je hodil k kapucinom pokušati «meneštro» iz malrh skledic, je poznal vratarja Sabasa, tega močnega človeka s košato brado in miroljubnim pogledom, ki je cdpiral vrata tisočerim in je njegova roka razdelila nešte-vilno kosov kruha. Ob svetovni vojni so pisali tuji listi o njem, kako vztraja v^ najhujšem o^nju in deli revežem kosilo. Nemški list «fntercsantes Blatt» je bil celo tako int^e-santen, da je prinese! napačno sliko kot sliko patra Sabasa. Posebno dober je bil diajkom — in tega patra Sabasa danes ni več. V noči s srede na četrtek je preminul, dasi je bil v sredo zvečer še čil in zdrav in je Še sprej'el časopise. Naj počiva v miru! Iz Kašane. Pri nas so se čebelarji zdramili iz spanja. V nedeljo, dne 1. julija so se zbrali v župnišču in enoglasno sklenili, da je treba čebelarsko podružnico, ki je pred vojno dobro delovala, nanovo poživiti. Določil se je pripravljalni odbor. Vpisalo se je že 15 članov, —-Tudi tatovi so se pri nas oglasili. Dva potepuha sta ukradla nekemu tukajšafemu posestniku dva konja. Ne vemo, če se besta dolgo časa sladkala s svojim plenom, zakaj oblasti so jima že za petami. Pliskovica. K našemu poročilu o ubojstvu v Pliskovici smo prejeli sledeča razjašnjenja. Alojzij Kosšč m Hinko Žerjav sta obče znana potepuha. Ubojstvo na osebi Andreja Rebule pa ni pripisovati prepiru radi dedščine ampa'c slučaju. Omenjena dva potepuha sta namreč streljala proti gčni. Ivanki Petelin, pri čemur pa je bil Rebula po nesreči zadet. Žerjav se je hotel maščevati r.ad omenjeno deklico, ker se je zaročila z drugim fantom in njega zapustila radi njegovega vedenja. Ker se nasilnežema ni posrečil naklep z samokresi, sta dne 11. t. m. po noči vdrla v hišo družine Petelin. Ženske, ki so bile same v hi&i, so prestrašene pobe-^ lile, nakar sta bandita zapalila poslopje, ki je zgorelo do tal. Škoda znaSa kakih 60.000 lir. Prvačina, «Veronika Deseniška* v Prvačini. Dramatični krožek vprizori dne 23. t. m. to velezannnivo zgodovinsko žaloi-gro v 5. dejanjih, katere snov je vzeta iz življenja Celjskih grofov v srednjem veku. Igralci glavnih v^og nastopijo v primernih kostumih in bodo skušali kar mogoče precizno se oglobiti v resnost položaja pri važnih dogodljajih. Da zadobi ta prireditev obliko velike kulturne slavnosfi, bo sodelovalo več raznih pevskih zborov iz okolice, a domača godba bo svirala med odmori koncertne komade. Obširen spored bo objavljen pravočasno. Krožek se nadeja cfoile vdeležbe od strani si. občinstva, kateremu zagotavlja, da bo z duševno hrano zadovolfno kakor je bilo sploh ie mnogokrat, ko je poselilo kako prireditev, ki jo je krožek izvršil. Vipavska dolina napreduje v kulturi lepo, tiho in mimo ter vsakotoliko pokaže javnosti sad svojega dela in truda. Da je to istina, se bo videlo m slišalo dne 23. julija v Prvačini in sicer ne v dvorani kakor navadno, ampak to pot na prostem. Križ pri Temajn* Kakor je bilo že javljeno, priredi pevsuo ki bralno društvo «Mladina» v Križu po dolgem spanju v nedeljo dne 23. t. m. veliko slavnost z bogatim sporedom in prijaznim sodelovanjem bližnijh in daljnih bratskih društev na senčnatem dvoriSču gospoda Seražina v Križu. Začetek točno ob 3. uri i>opoldne. Na sporedu so sledeče točke: 1. Deklamacija. — 2. «Na planinepnišani zbor pevsko-bralnega društva. «MIadina» iz Križa. — 3. «Naročilo*, poje moški zbor Kmetsko izobraževalnega društva «Stcrrje» iz Štorji. — 4. «Venček narodnih pesmi«, poje mešani zbor pev. društva «Solnca žar» iz Dan. 5. «Jesenske duge ncči», poje mešan? zbor pev. društva «Tomaj» iz Tomaja. — 6. «Ne tožim>, poje mešani zbor pev. društva *Dneva žar» iz Kazelj. — 7. -Naše gore» poje mešani zbor pev. društva «Venčels» iz Dutovelj. — 8. «Na vrelu Bosne», poje moški zbor pev. društva «Adrija» iz Barkovelj (pri Trstu). 9. Veseloigra v treh dejanjih «Vraže». — Med sporedoin svira god beno društvo «Kraška Vila» iz Sežane. — Prodajali se bodo tudi Kraški nageljčki in druge cvetke v društvene namene. — Po veselici prosta zabava. Ker je ta veselica prva, katero priredi društvo, in ker je Čisti dobiček namenjen ustanovitvi društvene knjižnice, uljudno vabimo slavno občinstvo k obilni vdeiežbL Torej r nedeljo prihitite, Kraševci, Tržačani in Gori-čani vsi Križ, da se skupno razveselimo in pozabimo vsakdanje skrbi ob lepem petju in pri kozarcu pristnega kraškega terana. Odbor. Opatje selo. («Matt» v Opatjem selu.) Pevsko in bralno društvo «Kras» priredi v nedeljo d3le 23. t. m. vrtno prireditev s sledečim sporedom: I. Pozdrav predsednika. 2. «Še ena», poje mešani zbor. X Meško: «Mati», drama v 3dejanjih. 4. «Na »ficu bolan*, poje moški zbor. Po sporedu prosta zabava z Mjhro pošto, srečolov ttd. Med točkami arira godba te Kojskefa. Ker je to veftja prir^itev, katero priredS omenjeno društvo, vrmvši se rz begunstva, upamo da se je tudi Triaiani v čim večjem številu udeleže. Poletni čas, kakor tuđ zgodovinski kraji vas vabijo, da se je udelev žite. Na razpolago bodo kažipoti, vešči pomena tega aH onega kraja v svetovni vojni "Sv®- l as t dni sobote 15. do sobote 22. J^Sija likvidiramo po kalno znižanih ci vse blago, ki se nahaja v oddelku letnih izdelkov za gosp^ Vsakdo naj se preprUa o resnosti te Ike. ki se ne povrne nikdar Pri obisku nate prodajalne — ne da bi bili prisiljeni kaj kupiti: primerjajte nate cene ter oglejte si nate Izlolbena okna. WH€ Corso V. E. Bil. 1C €orso ^ E- Sk£. 1€ Telefon 24-24 S potr-im srcem aaznenj&mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, sestra Helena Jasiesič rol. Nahsse danes, po dolgi in mučni bolezni, v tržaški bolnie;, previđena s sv. zakramenti, mirio v Gospodu aa^pala. Truplo pokojnice se prepelje -^ponedeljek, dne 17. t. m, ob 18 v Trnovo, kjer se vrii pogreb na dcmafce pokojttdiđče. Trst-Trnovo-Bistrica 14. julija 1922, Franc, soprog. — Pavle, France, Karel, FranZišks, Kapija, Jeslp, otroci. Marrf a por Dsdl^ Terasiifa por. Rustja# sesire Franc Mshns, Svan Mihne (odsoten), bra(^e. Helena vdova Matma, msti. — Svaki, vnuki in ostali sorodniki. 484 Tetef&n Novo pogrebno podjetje Trst. Corso V. C. ffi. 47. DAROVI Za .Organizacijo oskrbnic voj. sirot v Trstr» so nabrali o priKkt aolske prireditve na Prošeku 100 lir. V isti namen daruje N. N. 5 kr. Iskrena hvala! «Or/,anizaclja oskrbnic voj. airot v Trstu* naznan>a, da ne bo poslovala za strantke do meseca septembra. Nali ogla >• račaaajo po 29 statmk baacda- — Naimaajia pristojbina L 2'—» Debel« irlce 40 »totink Lada. — Nafmaajia prUtoibina L 4'— Xowr hmit službo, plača polovično ceno. ODDA se postelm s hrano. Via Francesco Ris-mondo t2, I. Petrovič. 1385 POROČNA SOBA svetla, močna, in kuhinjsko pohištvo se proda radi odhoda. Rozzol in Monte 1063, Krause. 1384 GOSPOD 35 leten, samec, s precej velikim premoženjem, žeL znanja z gospodično prijetne zunanjosti, pošteno vzgojeno, neoma-deževane preteklosti. Prednost gre onim, ki razpolagajo s par tisoč lirami. Resne ponudbe, če mogoče s diko, pod ^Sporazumno življenje» na upravmdtvo. Tajnost zajamčena, 1380 ZAKONCA, brez otrok Očeta v Rojanu stanovanje z dvema sobama ie kuhinjo. Ponudbe pod «Zakoaca». _1381 UČENKO sprejme krojač v ulici S. Michefe 6, m. nadstr. 1382 PRIVATSCHtJLERHEIM Meran - Obermais^ Pensioo Mazeggar. Iateraat za dečke srednjih in ljudskih Sol. V kraju: gimnazija, realka, višfa realka, trgovska Šola z nemškim poučnim jezikom ter «Istvtuto tecnico» z laškim poučnim jezikom. Tečaji v nemščini, francoščini, angleščini za dijake. Dobra oskrba in strogo nadzorstvo zajamčeno. Reference in prospekti na razpolago.. 1379 ENONADSTROPNA HIŠA s pekarno, vodovodom in električn&n oavet^enjem, s celim pohištvom, vse v vrlo dobrem stanju ohranjeno, stanovanjem 5 sob, vrtom, hlevom, se za ceno od K 520.000 proda. Kupec se takoj lahko vseli. Mate Grgič, Maribor, Pod trn stom 16. ZAHVALA Svitn blagim osobama, znancima i prijateljima, koje sa htjele na bilo koji način sudelovati žalosti po našem ljubljenom ocu Petru Bofionić učitelju n Sv. Petru a Šumi umrlom u Trstu u 60. godini života dne 12. srpnja, izrazujemo najiskreniju zahvalu. 483 Žalujoči sin Danilo i hčerka Marija. ■■■HMHBHHBHBHB V osmrtnici Mihael Vodopivec, objavljeni v včerajšnji številki, je bil pomotoma izpuščen zet Aaton Radež. MARLJIV BRIVSKI POMOČNIK, ne izpod 20leten se sprejme. Nastop 24. julija t. 1. Brivski salon Tichy, Postojna. 1367 VELIKO POSESTVO JE NA PRODAJ v največji vasi na Notranjskem, nedaleč od žel. postaje ŠL Peter. Hiša z 11 prostori, 3 kleti, stara gostilna, prodajalna z vso opremo, veliko dvorišče, gospodarska poslopja z betoniranim! hlevi rn svinjaki, ledenica itd., vse ob glavni cesti z živahimn lesnim in drugim prometom in v najboljšem stanju. Zemljišča okrog 70 oralov, od tega 45 oralov ob cesti ležečega lepega jelovega in bukovega gozda. Proda se skupaj ali posamezno. Pojasnila: D. Če sni k, Knežak pri Št. Petru na Kr. 1372 DVE POSTELJE (a hmo) oddam v ulici Co-roneo št. 5, II. 1383 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I. 1189 1 POPOLNA SOBA L 600.—, druga bukova masivna z lekarnico in psiho se prodata. 1'on-deria 3. 1374 Tvrdka mmr i 01a Hnzzlnl 3S (Vogal i [») (prej Via Nuova) i \\mm n 111111 mm srajce iz zefira, naifinejse vrste, zajamčene b^rue z duojnimi zapastniki in posebnim ovratnikom i5«r L 23.50. Srnice zefir, črtane, z ovratnikom »t i» t* „ svetle w milim}* Sparine hsle „ rumene 52 Edino ceno L TI ŽIVNOSTENSKA SANKA PODRUŽNICA v TRSTU Olita 8mr.a vtigal mL Kazitoi. — Lastna paiafa. D«lnitka fluvnica In rezervni zaklad K Č. SI. ^tiKIO.1^ IzvFštije kiilaHtDo m bantiB ia raenjalnicsa Iransakiji Uradne ure dd 9-13--- POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-fttst Belleli Vita. vsa Madonaina 10. L 16 KKONE »rebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Fraacesco 15, II. 1® GLASOVUUE, h-vMnemije Ia orgije popravlja m tttflaittje Aadrej Pečar, Trst, via Valdmvo 15, T telefon 14-72. _•_ 17 KRASEVCI in Vipavci pozor! Kdor hoče biti dobro te MM oblečen, naj — obrne na kro-jačnico «Štanjel* v kateri m izvršujejo iz najboHte^ čeiketfa te an^elkega blaga navadne, lovske, ftportne trpežne obleke, kakor tadi za kotešarfe in tnriete. Za obilen obisk se priporoča Ivsn Kobal, krojač, StsnjeL _1256 KDOR hoče dobro kri« svoj. podopja dobi potrebni material: korca, flebake. zarezno opeko U gfinm te i« čemite« »kriljevec «Salo ni t > lepenko te dober eement, pri Oblaku v Kozlekn v D. Bistrici 1334 POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se predaja via Fonderia 3. SpSoina lavsrov^Ena oizkušeni kraški plugi po najnižjih cenah »e dobijo in naročijo v kolarsko-kova-£ki delavnici v Lokvi pri Divači. 1560 ZA GOSTILNE in kavarne: najboljše esence za ram* oognac, likerje, malinovec ima le-; karna v II. Bistrici- 28/3 POSESTVO, obstoječe iz hiše, prostora za trgovino in krčmo, kleti, hleva za iivino, dvorišča, dveh vrtov, ležeče v vasi na lepem kraju ob oesti v črničah št. 21 se proda pod ugodnimi pogoji. Ceno in podrobnosti se zvedo pri lastniku Ivanu Šinigoj, Crntiče M. 21 pri Gorici. 1"" 1366 ORKESTRON, skoraj nov, s štirimi cilindri, 24 komadov, se proda pO jako nizki ceni. Via SanitA Št. 16, L levo. 1558 ?KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR ISCE SLUŽBE, ITD. 6 INSERIRAJ V »EDINOSTI« 0 IVAN KAĆIN, isdelov.telj orgelj in harmonijev, Gorica, Via Cario Favetti 6 (Venturini) Ima v zalogi vsakovrstne harmonije, klavirje, strune za tamburice in jezike za harmonije- Popravlja in nglašuje orgije, harmonije, klavirje. Prodaja tudi na obroke. 1556 »-■-.rerg^rcJ je znak testenin „PEKATETE". Ako 'jih kuhaiica skrbno pr pr ivi, ie n! boljše jecii te vrste. (63 :,> Maja na iAi Izgotovljene ob!cke po meri i a nioš e in Ženske iz domačega in tujega blaga, sama volna, svilenine, peri»o platna, rogavice, srebrnina in zlata-nlm, vzmeti, žimnice, divani i. dr. Krojačnica prve vrste za gospode in gospe. Kdor se hoče obleči po nizkih in konkurenčnih cenah, in pod dobrmi pogoji, naj se obrne vedno le na najboljšo in najstarejšo prodajalnico na obroke v Trstu R. mm.Ll.& - Trsi Via XXI. oitobra 3 I (prej Via Cascrm.i) Slovenska postrežba. 33 Pilila n ete! ? Stran IV, »EDINOST« J Trstu, dne 16. julija 1922. Vesti £ Notranjskega Iz Bukovja pri Postojni. Dne 29. junija so riredili v Bukovju dve igri in 2. julija sta se igri ponovili. Prreditelji so bili bukovski lantje in dekleta pod vodstvom tamošnje učiteljice gč. Julije Mayer. Obakrat je bil uspeh popoln. Razprodana so bila vsa mesta do zadnjega kotička, in še primanjkovalo je prostora, ker je prišlo občinstvo iz cele okolicc, znamenje, da so naši fantje m dekleta dobro igrali In da vživajo vseobčo simpatijo. Priznanje gre vrli učiteljici, ki se je res požrtvovalno trudila, da je fante in dekleta naučila vloge, dalje gospodu nadučitelju Josipu Lipovcu, ki jih je naučil lepih pesmi. Vsa čast pa tudi Vam, £an;je in dekleta, ki ste si vziic dnevom polnim dela in truda odtrgali večerne ure za skušnje in za opremljanje odra ter tako pripomogli, da sta obe prireditvi tako izborno uspeli v vsakem oziru. Tudi malo gnezdeče Bukovje «deze» naprej, in če bo šlo tako, borno še ka-tero lepo "slovensko aro tam preživeli. V am bukovski m fantom in dekletom pa kličem: Pogumno naprej po poti napredka in prosvete! Udeleženec. Iz Postojne. Dne 23. L m. priredijo združena postrjnska društva veliko veselico na prostem s telovadnim nastopom, pevskimi točkami, rečolovom t dr. Sodeluje popolna postojnska iodba in orkester. Ker bo ta dan postojnska ama popolnoma razsvetljena ter izredno zni-tana vstopnina v jamo, se pričakuje po-• bno iz oddaljeni!, krajev obilne udeležbe. Odbor združenih narodnih društev v Postojni. Postojna. (Razstava meščanske šole v Po-»tcjni). Dovolite, gospod urednik, da o tej razstavi, dasi jc o tem Vaš list že poročal, kot ■tar mož in velik prijatelj meščanske šole napišem tudi jaz svoje misli. Da je razstava dosegla svoj namen, se je morala vršiti uprav v tej sestavi in tej obliki, v kakršni je bila izvedena. Edino ta je bila prava! Njen namen je namreč bil, vzbuditi v učencih ljubezen do dela in okrepiti v njih čut do lepote, v odiuslih pa dvigniti smisel do meščanske šole. To je povdarjal tudi ravnatelj v »vojem otvoritvenem govoru. In ta svoj namen Je razstava na celi črti dosegla. Ljudje so tru-Httrma hodili gledat — obiskovalcev Je bilo do 1800 — in spoznali so, kaj je in kakšna mora biti meščanska šola. Razstavo si je ogledalo tudi več Itaiiianov; bili so o njej polni hvale. Risarski izdelki in ženska ročna dela so opazovalca uprav osupnila, ves razstavni prostor pa je pričal o umetniškem okusu razstavljal-cev. Razstavljena dela so živo pričala, kaj zmorejo delo, pridnost in umevanje smotra. Smoter meščanske šole pa je: v šoli pridobljenih zmožnosti praktična uporaba v življenju. Končam: Razstava meščanske šole v Postojni je za nas kulturnega pomena. Ni # le v čast ravnatelju Šraju, umetniku Cemigofu, strokovni učiteljici Čečevi in šoli, marveč je v čast vsem Slovencem. A- Združitev jugosloveaskih paro plovnih družb« S posredovanjem in s podporo vlade se bodo združile z družbo Ungaro-Croata ki bo prevzela ime ^Jadranska plovidba« sledeče paro-plovne družbe: «Dalmatia», »Dubrovačka paroplovna družba«, «Boka», «Au$tro-Croata» ter ^Hrvatska paroplovna družba* s sedežem v Senju. «Ungaro-Croata», ki je imela do sedaj 39 parnikov z 14.754 tonami, bo na ta način pridobila še 45 parnikov s približno 9500 tonami. Borzna ooroflla* Tuja valuta na tržaškem trdni Trst, dne 15. julija ogrske krone 3.6\ avstrijsko-nemške krone............—JO. češkoslovaške krone 49.75. dinarji .............26.40. k j i* ..»«.».»*.... 12.J5. marke ...... 4.82. dolarji..........................21.90 francoski franki ........ . 180.75. švicarski franki 423.—. angleški funti papirnati ...... 92/20. angieški funti, zlati.......105.50. nspoleoni...................81.50. Teblb 'atfranskt banka............ CosuHcft *•■•«..* «•••••*• Dalmatia • ••..»*.«••.•«.. Ccrolimicli • ••••••••»•••• Libera THestlna . . •»»...*»»• Llojd mm Lussino Alartinolich Oceania •••>•••••<••*••• Prernuda ..••■■••»•••••.■ Tripcovieh . . Ampelca....... » Cement Dal mati« . • • • Cement Spalato . - . • . 1922. - 1.75 --.13 - 50.6« - 26.50 - 13.75 - 5.30 - 22.10 —181.50 427.— 93.20 —107.50 85.50 • • . • • • . • • • . 129 . 29t> . 295 . 1520 . 461 . 1225 . 63,=» . 13« . 175 . 368 . 225 . 567 . 3i<> . 245 Gospodarstvo Tržaška posojilnica in hranilnica je imela svoj XXVIII. redni občni zbor dne 5. t. m. Predsedoval je gosp. Stepančič Graci-jan, prvi podpredsednik, kateri je med drugim omenil prerano smrt našega ^eleza-služnega večletnega predsednika g. Bar-tel Srečka, g. Kalister Antona, večletnega II. podpredsednika in g. Vrabec Antona, mnogoletnega odbornika našega zavoda. V spomin njihovih trajnih zaslug, so se vsi dvignili s sedežev na poziv g. predsedova-telja vskliknivši slava njihovemu spominu. Letos so se vršile volitve načelništva, v katero so bili enoglasno izvoljeni sledeči £g: Stepančič Gracijan, predsednik; Marte-lanc Anton, I. podpredsednik; Čok Anton, II. podpredsednik; Dr. Abram Josip, Dr. Agneletto Josip, Malalan Karol, Miklavec Anton, Negode Josip, Dr. Slavik Edvard, Dr. Wilfan Josip odborniki, in v nadzorni-štvo so bili izvoljeni gg: Plesničar Veko-slav, Zidar Gregor, Cibic Valentin, dr. Ferluga Karol, Trnovec Vladko. Bilanca in prospeh se razvidi iz sledečih postavk: * Račun blagajne, gotovina 31. decembra 1921 L 141.309'39,račun denarnih zavodov L 199.554*47, račun posojil L 5,516.539 63, račun zaostalih obresti L 160.275'10, račun tiskovin (knjižic) L 540'42, račun prehodnih zneskov L 248*51, račun vrednostnih papirjev L 263.187*—t račun hiše (Balkan) L 1,252.517*52, račun hiše (Torre Eianca) L 148.526'—, račun inventarja L 1. Pasiva: račun deležev L 114.402'—; račun hranilnih vlog L 7,430.876*73; račun tekočega računa L 98.748*83; račun vstopnin L 480*—; račun neizplačanih dividend L 14.604*80; račun predplačanih obresti L 18.075*09; račun zaostalih davkov L 18.563*89; račun zgube in dobička, dobiček L 22.947*90. — Skupaj 7, 718.699 24. Čisti dobiček se je razdelilo na sledeči način: dividenda 5% od deležev (po § 20 zadružnih pravil) L 5.101'80; «Šo!sko društvo* v Trstu L 3.000*—; «Dijaško podporno društvoTrst L 3.000'—; društvo «Prc*sveta», Trst L 4.000'—; Glasbena Matica, Trst L 1.500'—; «Dobrodelnost», Trst 2.400"—; Slovenska Trgovska šola, Trst 1.000'—; «Akademično fer. društvo Balkan*, Trst L 300'—. Vsa društva lahko dvignejo njim votirane svote pri blagajni proti v redu podpisani pobotnici. LJUBLJANA, 14. julija. Jadranska banka je prevzela kup delnic Banke Juoglave de Chile v nominalni vrednosti 10 milionov dinarjev. Nacionalizacija trboveljskega premogokopa. Delniška drfšba trboveljskega premogokopa je zvišala svojo delniško glavnico od 48 na 100 miljonov kron. Večino novih delnic je prevzela «Slovenska banka» tako da je prišlo to največje industrijsko podjetje Slovenije pod neposredni upliv jugoslovenskega kapitala. Jugoslovenska vlada namerava pričeti s pogajanji z avstrijsko vlado, da bi se sedež družba prenesel iz Dunaja v Ljubljano. Švicarski izvozni krediti za Jugoslavijo. Za-itopniki švicarskih bank in industrije so se po-rvetovali o vprašanju, da se Jugoslaviji dovolijo krediti v svrho, da se pospeši švicarska uvozna trgovina v Jugoslavijo. Ima se dati kredit 100 miljonov švicarskih frankov. Da se pripravijo potrebna denarna sredstva se namerava ustanoviti delniška družba z glavnico 25 miljonov švicarskih frankov. lnserlrg]te p „Edinosti" Občina Marezlge razpisuje službo otiin. tajnika Doba poizkušnje traja eno leto, na kar postane stalnim. Letna plača znaša 7200 lir. Konkurent mora zraven prošnje predložiti na naslovljeni obč. urad v določenem času sledeče dokumente: a) tajniško spričevalo, potrjeno od dežel, odbora; b) popolno znanje slovenskega in italijanskega jezika; c) italijansko državljanstvo; d) krstni list; e) sodnijsko spričevalo; f) spričevalo o dobrem obnašanju; g) zdravniško spričevalo o zdravem in močnem razvitem telesu. Čas za konkurirati je določen do 15. avgusta 1922. (476) Župan: Korea, 14 AMBULATORBJ za spolne« sMIltlfna, kožna in olroike bolezni D.ra G. & A. De Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zoženja in vnetja cevi In kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifiHtičnih okužen j. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. OorEca, Plazza NicolOTommaseo (Piazzutta) 8 I ČEVLJARNICA 23 MICOLICH Trs!, vla Ddlne 32 (vogal L' Ariosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. za iioii io izi reg. zadruga z o. z. Trst Via deir Olrna fc 5. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi št. 23 Via Friuli št. 614 Zcloga In delaonica majollčnlti peči In štedilniKoo. 63 Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzema se delo v okolici Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. Urarna in zlatarna Lorenzo Trst, Via Udine 26. Velika Izbsra darov za birmo 24 po najnižjih cenah. VeSik dohod budilk znamke „Velia" in boljših. Velika zaloga manifakturnega blaga in iz-gotovljenih oblek z lastno krojačnico za moške in ženske obleke Andrej Maurlš Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gorica. Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 ia ul. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. plačuje po višjih cenah kakor vsi drag i ku^si ALBERT P Via ^azzini št. 46 Trst — Via Nsdia It, S — Trsi Ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. itajoečja prilika za birmo! Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino is v ulici Scalinafa L Frascesco Buda na eiotnalo tvrdko! FRfllfC SMMG, Gorica, Gosposka ulica ssčcj Vio Corđuccl ft. 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero ššvasnšh strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških tovoren, katere Jamči 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 IVAN KERŽE - ima v lastni zalogi najraznovrstnejie kuhinjske in druge hišne potrebščine iz Emiliji. sMditiu, ha ■ naViian prsti TRST — Piazza San Giovanni Prsa kmečka gospodarska zadruga u Sela na Vipavskem p. Črniče Ima v zalogi okrog 500 hI TM2°|o naravnega domačega belega vina. Cm« zmerne. 448 Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 ln od 3—7 ure. Gorica (Plazza grande) Travnik hiša Paternoii. 60) DOBROZMANA MANUFAKTURNA TVRDKA M. AITE 68 Trs« — Vla Masmlni Stev. 37 (prej Vla Noova) — Trs« naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moS*e ln Ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej, žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. S Trst, Via NaisrnS st. 39, Telefon Specialiteta tu- in inzemskega blaga za moške ln ženske obleke. Faietot — Izgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej ; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste. Prodaja na drobno m debalo. s I SpeciJaSiiBfa najboljši kovin doiatek Izvornega, aromafičnega okusa. Samo s figovo kavo „LEVANTE- pripravi gospodinja izborno kavo brez aH le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno kavo „LEVANTE" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Levante'' Loser & Lut!a, Trst, Vla Carpjson 10-12, Telefon 44-06 ALESSANDRO LEVI-MINZI wia deiiRneMori 1 vSa Malcanton 7-13 Absolutno konkuren- Rožno usnja najboljših tovarn. Velika izbera kopit Gumijevi podpetniki „Plrelli". Čistilo za tevlle 12 ,vBrKII"ln„Crea" Usc po najnižjih cenah. F.CINK ZALOGA VSAKOVRSTNEGA USMJA Ifl KOŽ TER VSEH ĆEVLJARSKIHPOTREBŠĆm IZDELOVANJE ZGORNJIH JEIOVINVSAKOVRSTNO ' - ŠT EPA NJE. Za preprodajalce mM 49 Via Udine (prej Belveftr?) 49 Tel. 34-75 Ms ine cene. I! Ljubljanska Kreditna banha (76 1 3 S Vogal 11 Podružnica v Trstu. via VaiMo 27 — Via 30 ottobre IzvrSuje vse banine posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje pT po 3 3|4 °lo netto Vloge na tekoče račune po 4%\ Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad. Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica: SHI kron 50.000.000.— Rezervni zaklad: „ „ 45.000.000.—« Tel. št 5-18. Uraduje od 9-13. ^ssHKiiB^iiaBssi la&^sgSigassžSEžsaii^saBg