SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 43
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 30 de octubre - 30. oktobra 2014
BODIMO ENOTNI
URŠULA URBANČIČ in MARJAN KRŽIŠNIK
(Govor na 53. Mladinskem dnevu v San Justu, 14. septembra 2014)
Veliko sva premišljevala ob pripravi na ta naš 53. Mladinski dan. Priložnost se nama je zdela enkratna, da bi kaj povedala skupnosti, ki jo poznava že odkar sva bila zelo majhna.
Od slovenske skupnosti sva prejela veliko vrednot: vero, veselje pri delu; razvijala sva lahko veliko lastnosti že v športu, petju, plesu, učenju, delu v skupini. To je zelo težko najti na enem samem kraju. Najti ljudi, ki se za to zanimajo, ki darujejo svoj čas za druge je težko, še posebno v današnjem svetu, kjer večina gleda le na samega sebe. Če vsak pomisli, koliko je prejel, koliko ljudi je stalo za vsem tem, je res neverjetno. Na to smo lahko ponosni. V našem argentinskem okolju to opazijo, veliko dobrih lastnosti vidijo v nas in to je dar družine in seveda slovenske skupnosti.
A kaj naj naredimo z vsem tem kar nam je bilo dano? To moramo deliti tako v slovenski skupnosti kakor tudi v argentinskem okolju. Mi imamo pravi zaklad, a zato, ker ga imamo, nosimo tudi odgovornost, da ga delimo z drugimi! In samo tako ima smisel prejemati! Današnji svet potrebuje te vrednote, ki so nam bile dane. Če posameznik lahko naredi veliko stvari, koliko več združena skupnost! Želiva, da bi mladi slovenske skupnosti iskali najvišje vrednote in se borili zanje.
Vemo, da sta naša dva glavna cilja ohranjevati vero in slovenstvo. A se zavedamo kaj to pomeni? Iščemo to z vsemi dejavnostmi, ki jih organiziramo? Zdelo se nama je zanimivo to, kar je papež Frančišek povedal azijski mladini ob svojem obisku. Povabil jih je naj spoznajo in ljubijo od znotraj vse kar je lepo, plemenito in resnično v njihovih kulturah in izročilih, poleg tega pa naj razlikujejo kar ni združljivo z njihovo katoliško vero.
Zdi se nama pomembno, da se ustavimo, preden začnemo z vsakoletnim delom in si vzamemo čas, da pogledamo nazaj. Preverimo, kaj nam je bilo všeč in kaj je bilo narobe, kateri so novi izzivi, ki jih imamo mladi v tem času kot Slovenci, Argentinci in mladi sveta.
Prav je, če ti kaj ni všeč, če s čem nisi zadovoljen, da to tudi poveš. Kritika je potrebna, a nas mora privesti do tega, da poiščemo in tudi naredimo kaj boljšega.
In kdaj lahko rečemo, da smo kaj uspešno organizirali? Lepo je, da vse naredimo in pripravimo s trudom in na najboljši način, to brez dvoma. A zdi se nama, da je pravi izziv ta, da se dela skupno, da se združijo mlajši in starejši, da vsa mladina čuti pripadnost in odgovornost do slovenske skupnosti. Zato smo vsi potrebni! Najmlajši moramo starejše poslušati in jih prositi za nasvet. Starejši pa mlajšim pomagati, jih spremljati, a dovoliti jim morajo, da to tudi naredijo sami in če je potrebno, da se tudi zmotijo. Starejša mladina naj bo zgled mlajšim, paziti jih mora in skrbeti za njihovo rast.
Tako kot se ustavimo in pomislimo na te reči, je tudi pomembno, da si vzamemo čas za bližnjega. Se na sestankih v odborih med seboj spoznavamo? Izvemo kaj drugega zanima, kaj dela, kaj ga veseli in kaj žalosti? Če to dosežemo bomo gradili boljše stike, bomo lahko razumeli drug drugega in ga tako spoštovali. In to tudi med mladimi drugih domov. Ko smo se letos udeležili duhovnih vaj in srečanja odbornikov, nam je bilo ravno to všeč, da smo lahko druge spoznali. Pomislimo na slovensko skupnost kot veliko družino, kjer drug drugemu želimo najboljše. Vemo, da ni lahko, da nas včasih premaga prezaposlenost, utrujenost, egoizem, skrbi ... a biti enotni, bi bil lahko eden naših najboljših ciljev.
Vlada pripravlja ukrepe
Predsedniki in poslanci koalicijskih strank so se pretekli ponedeljek na Brdu pri Kranju seznanili s spremembami proračunov za letos in prihodnje leto ter nekaterimi zakoni, ki jih v tem okviru pripravlja vlada.
Vlada pri rebalansu letošnjega proračuna načrtuje predvsem prerazporeditve znotraj posameznih ministrstev, medtem ko je glede leta 2015 že napovedala kar nekaj ukrepov za večje prilive, po drugi strani pa opozarja na potrebo po varčevanju.
V prihodnjih tednih bo tako skupaj s predlogom obeh rebalansov v obravnavo v DZ prišlo kar nekaj zakonskih predlogov in drugih projektov, s katerimi so se seznanili koalicijski partnerji, je v izjavi novinarjem povedal Cerar. »Koalicija je v vseh osnovnih zadevah poenotena, konkretno delo pri posameznih projektih pa bo sprožilo različna vprašanja, na ta smo danes opozorili,« je pojasnil Cerar. Če želimo, da bo vlada uspešno izpeljala vse potrebne ukrepe - oba rebalansa in pomembne zakone - mora imeti polno podporo v DZ, je potrdil tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec. »Zato je prav, da poslance sproti seznanjamo, kakšne ukrepe predlaga
Alenka Smerkolj
vlada,« je dodal.
Za Sd je po besedah predsedujočega Dejana Zidana pomembno, da z ukrepi ne bo posegov v socialne trans-ferje, da se ne govori o socialni kapici, pri omembi javnega sektorja pa mora biti jasno, da ga ne nameravajo zmanjševati.
Vlada na odhodkovni strani načrtuje za 607 milijonov evrov prihrankov, v kar je vključeno tudi nadaljnje omejevanje stroškov dela v javnem sektorju. Pri tem se zdi Zidanu pomembno, da za javni sektor prihodnje leto veljajo le tisti ukrepi, ki veljajo že v letu 2014. »Vsi ostali ukrepi bodo sprejeti le, če bodo usklajeni s socialnimi partnerji,« je zagotovil.
Cerar pa je dodal, da je bil prvi odziv sindikatov na začetek pogajanj o krčenju mase plač pretiran. Minister za lokalno samoupravo Boris Kopriv-nikar je pogajanja s sindikati šele začel, je opozoril in dodal, da imajo zdaj sindikati možnost predlagati svoja stališča. Želi si, da bi bila pogajanja konstruktivna in bi našli rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani. Cerar je po razpravi prepričan, da bodo poslanci koalicije predlagane rešitve podprli. Upa pa tudi na podporo v širšem smislu, saj je zadeva, kot je dejal, pripravljena dobro.
Glede sestave vlade pa bo premier Miro Cerar za ministrico brez listnice, pristojno za razvoj in kohezijo, predlagal državno sekretarko v službi vlade za razvoj Alenko Smerkolj, medtem ko ob zaključku našega lista o možnih kandidatih za gospodarskega ministra še molči. Vlada je namreč v kratkem izgubila kar dva člana. Gospodarski minister Jožef Petrovič je odstopil, ministrica brez resorja, odgovorna za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo, Violeta Bulc, pa je nova slovenska komisarka v Bruslju.
Resnica in sočutje
Civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje 1945 - 2015 je danes predstavila dogodke s katerimi bodo obeležili sto letnico začetka Soške fronte, sedemdesetletnico konca druge svetovne vojne in četrt stoletja od zmage parlamentarne demokracije v Sloveniji.
Na današnji novinarski konferenci so pobudniki poudarili, da spodbujajo proces odkrivanja zamolčanih in prezrtih plasti druge vojne in povojnega režima, spodbujajo proces zdravljenja trav-matskih bremen državljanske vojne in povoj -nega nasilja ter proces odpuščanja.
Kot je uvodoma dejal Jože Bartolj želi civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje v prihodnjem letu s simpoziji, spletno stranjo, koncerti, muzejskimi in likovnimi razstavami, gledališko predstavo, filmsko retrospektivo, okroglimi mizami in komemora-cijo, slovenskim mestom mrtvih, spletnim pokopališčem žrtev zla druge svetovne vojne in tudi izdelavo 70 tridimenzionalnih klekljanih golobov miru za sočutje in mir med nami, spodbuditi proces sprave v slovenskem narodu. »Tako mi
v sklopu pobude Resnica in sočutje pozivamo občine, župnije in posameznike, naj pomagajo pri urejanju neoznačenih morišč in grobišč in s tem na nek način obeležimo slovensko mesto mrtvih,« je pozval Bartolj.
Terapevtka Katarina Kompan Erzar je opozorila, da so rane preteklosti zelo globoke in dodala, da kdor ne izjoka vojne, ima o njej lažno podobo. »Zato je čas za resnico in sočutje, za iskren pogovor o strahu, prestanih izkušnjah in pogumu ter odpuščanju in hrepenenju, ki človeku omogoča, da ne ostane ujetnik davnih krivic in da v to ječo zapre poleg sebe še svoje otroke. Zato želimo z drobnimi, prijetnimi, prijaznimi in hkrati zelo sočutnimi dogodki odpreti prostor v katerem se bo vsak lahko počutil pristnega, povezanega in konec koncev preživelega potomca ene zgodbe o iskanju ljubezni,« je povedala.
Naš rojak, svetovno znani basbaritonist Marko Fink, je predstavil koncert, ki bo v sklopu pobude Resnica in sočutje 2 7. maja v Slovenski filharmoniji. Na njem bo poleg priznanih solistov sode-
loval tudi simfonični orkester RTV Slovenija. Fink je med drugim spomnil na mnoge, ki so morali med in po drugi svetovni vojni zapustiti domovino ter dodal: »Oprostite, moramo nekaj narediti! 70 let je od konca vojne in se še vedno soočamo s sovraštvom in s srčno trdoto.«
Zaživela pa je tudi spletna pobuda vseposvojitev, kjer lahko posvojimo žrtev druge svetovne vojne in po njej. Po besedah Romane Bider so do danes posvojene 203 žrtve, želijo pa si, da ta številka še naraste. In kaj naj bi posvojitelji počeli? »Vsakdo, tako verni kot neverni, lahko spomin na posvojeno osebo neguje na najbolj lasten način. Prižigamo sveče, molimo, obiščemo grob, če obstaja, poskrbimo za sveto mašo, beremo, pišemo. Vsako nedeljo ob 12. uri je trenutek naše skupne povezanosti v mislih in molitvah za vse žrtve.«
Pobuda Resnica in sočutje predlaga tudi 24. julij za vseslovenski dan spomina na žrtve vseh vojn in nasilja. Več si lahko preberete na spletni strani: www.resnicainsocutje.si
Eno uro bliže
V	Sloveniji, ob prehodu s poletnega na zimski čas, vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknejo ure za 60 minut nazaj in preidejo na zimski čas. Zato nam bo v tem obdobju Slovenija eno uro »bliže«.
Prestavljanje ure se dogaja zaradi evropske direktive o ureditvi poletnega časa. Ta se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem času, tako da se uro prestavi za eno uro naprej, poletni čas pa se konča zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri po poletnem času, ko se uro prestavi za eno uro nazaj.
Evropska unija je leta 1996 standardizirala DST (Daylight Saving Time). Od leta 2006 je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa v slovenski pravni red prenesena Direktiva Evropskega Sveta. DST upošteva večina območij v Severni Ameriki in Evropi (edina evropska država, ki ne upošteva DST, je Islandija), večina območij v Afriki in Aziji pa ne.
V	Južni Ameriki večina držav na severu celine ne upošteva poletnega časa, v Čilu, Paragvaju, Urugvaju in delih Brazilije pa ga. V Oceaniji poletni čas upoštevajo na Novi Zelandiji in v nekaterih južnih avstralskih zveznih državah, drugod pa ne.
Pred dobrimi sto leti so znanstveniki začeli ugotavljati, da bi bilo dobro dnevno svetlobo bolje izkoristiti in za eno uro podaljšati dan, da bi začeli prižigati luči pozneje. Če bi ljudje vstajali ob sončnem vzhodu in šli spat šele po sončnem zahodu, ne pa takrat, ko še sije sonce, bi privarčevali energijo, so ugotavljali.
Eden prvih, ki je resno predlagal prehod na DST, je bil angleški gradbenik William Willett, a s svojo brošuro Razsipavanje z dnevno svetlobo, objavljeno leta 1907, ni prepričal britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.
Uredimo vojna grobišča
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V	vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč opozarjajo na prepočasno in nepopolno uresničevanje zakona o vojnih grobiščih ter zakona o varstvu kulturne dediščine v delu o vojnih grobiščih kot arheološki in memorialni dediščini. Menijo, da je vsakršno zavlačevanje pri tem škodljivo, saj spodbuja negativna čustva, omogoča zlorabo mrtvih za politične namene ter ogroža pietetno načelo, da vse žrtve vojn zaslužijo grob in spomin.
V	komisiji pričakujejo, da bodo pristojni sprejeli ustrezne ukrepe, ki bodo presegli zdajšnje stanje, še posebej, ker bomo prihodnje leto zaznamovali stoto obletnico začetka bojev na Soški fronti in sedemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne. Vlado pozivajo, naj sprejme operativni program urejanja vojnih grobišč, v proračunu zagotovi zadostna finančna sredstva, ustanovi službo za vojna grobišča z ustrezno kadrovsko sestavo ter pooblastili za operativno delovanje in medresorsko koordinacijo, preveri, kako občine uresničujejo naloge v zvezi z vojnimi grobišči ter varstvom spomenikov in spominskih znamenj, zagotovi, da bo Inštitut za novejšo zgodovino lahko dokončal register in analizo slovenskih smrtnih žrtev druge svetovne vojne, ter zaveže vse
pristojne organe in službe, naj svoje naloge na tem področju opravljajo prednostno, učinkovito in odgovorno.
V	komisiji prav tako predlagajo pripravo registra grobov slovenskih žrtev prve in druge svetovne vojne po svetu, vlada naj obenem poskrbi, da bodo vsa slovenska vojna grobišča na tujem urejena skladno z mednarodnimi sporazumi.
Komisija v javni izjavi, ki jo podpirata Nova Slovenska zaveza in Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, poziva vse pristojne, naj upoštevajo pripombe svetovne javnosti in znova presodijo tako ustreznost lokacije kot primernost izbranega spomenika vsem žrtvam vojn. Spomnila je tudi, da mnogi posmrtni ostanki žrtev druge svetovne vojne še niso identificirani,
zato naj se vlada ustrezno loti tudi tega.
V	istem smislu se je še pred to izjavo oglasil predsednik te Komisije Jože Dežman, in na ministrico za delo Anjo Kopač Mrak naslovil odprto pismo. V njem je kritičen, da bo država pred ureditvijo grobišča Huda jama začela s postavitvijo spomenika žrtvam vseh vojn.
»Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je obve-
ščena, da MDDSZ skuša čimprej pridobiti gradbeno dovoljenje za postavitev spomenika žrtev vseh vojn in ga v letu 2015 tudi začeti graditi,« je zapisal Dežman v začetku pisma Kopač Mrakovi ter dodal, da je ureditev prikritih morišč in grobišč, zlasti prekop vseh žrtev iz prvega jaška v rovu sv. Barbare v Hudi jami, pomembnejša naloga, ki jo nalagata Zakon o vojnih grobiščih in Zakon o varstvu kulturne dediščine, kot pa postavitev spomenika. »O tem se je tako Komisija kot posamezni njeni člani že večkrat izjasnila.«
O prioriteti, ki jo v slovenskem spravnem procesu pomeni prekop in pokop žrtev iz rova sv. Barbare, pričata npr. izjavi Društva slovenskih pisateljev in Predsedstva SAZU, je spomnil Dežman. Zato komisija poziva ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da upošteva tako ugovore Komisije, kot tudi strokovne ugovore proti postavitvi spomenika.
»Ker je za uresničitev strokovno in vsebinsko neutemeljenega projekta spomenika žrtev vseh vojn na voljo samo 470.000 evrov, prosimo MDDSZ, da nam pojasni, kako nameravajo s tem denarjem urediti območje spomenika in postaviti sam spomenik,« je Dežman še vprašal ministrico Kopač Mrakovo.
TONE MIZERIT
Poslovil se je Prešernov nagrajenec Merku
V 88. letu starosti je umrl letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, slovenski skladatelj, etnomuzikolog, slove-nist in etimolog Pavle Merku.
Merku je zadnjo skladbo napisal leta 2004, vse odtlej se je spopadal z boleznijo. »To je deset let trpljenja,« je dejal ob prejemu Prešernove nagrade.
Slovenec po prepričanju in ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji se je rodil v Trstu leta 1927 slovenskemu očetu in italijanski materi. V svoji izjemni razgledanosti se je približal različnim strokam, v katerih se je brez izjeme odlikoval s pomembnimi dosežki. Deloval je kot skladatelj, jezikoslovec, slovenist, etnomuzikolog, etimolog, publicist, kritik, esejist, raziskovalec, glasbeni urednik in pedagog, je med drugim zapisal Stojan Kuret v utemeljitvi Prešernove nagrade.
To je že druga žalostna vest v zadnjem času, povezana s Prešernovimi nagradami: julija se je poslovil tudi drugi letošnji prejemnik velike Prešernove nagrade, pisatelj Vladimir Kavčič.
Merkujev skladateljski opus, tesno povezan z ohranitvijo in ovrednotenjem ljudskega izročila, je nepogrešljiv del slovenske sodobne glasbe, zaslovel pa je tudi po vsem svetu. Ustvarjal je za malodane vse glasbene sestave in zvrsti: solistična, komorna, simfonično-koncertna in vokalno-instrumentalna dela, samospeve in zbore. Napisal je tudi opero Kačji pastir, ki je bila prva slovenska opera s krstno izvedbo v takrat zelo obiskanem italijanskem tržaškem občinskem gledališču Verdi (1976).
Izbiri besedil je kot jezikoslovec, dialektolog, ljubitelj ter govorec več jezikov in narečij posvečal posebno pozornost. Tudi vse etnomuzikološke raziskave so obogatile in obarvale njegovo izrazno paleto. Vedno je posebno mesto namenjal ljudski glasbi in tako izjemno prispeval k njenemu zbiranju in ohranjanju. Spoznaval jo je najprej kot raziskovalec, šele potem kot skladatelj.
Sredi šestdesetih let 20. stoletja se je usmeril v zbiranje ljudskih pesmi pri Slovencih v Italiji, to pa je preraslo v zbiranje pripovedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je pozneje objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (1976). Med najvidnejšimi sadovi tega raziskovanja so številne skladbe, ki se opirajo
na ljudsko osnovo in so izšle v zbirki Ljudske pesmi Slovencev v Italiji (1981).
Poseben pomen imajo njegova jezikoslovna raziskovanja. Uredil, komentiral in objavil je Slovenska plemiška pisma družine Marenzi-Coraduzzi s konca 17. stoletja (1980), s katerimi je dokazal rabo slovenščine med tujim plemstvom na Slovenskem. Kot raziskovalec slovenskih osebnih in krajevnih lastnih imen pa je pomembno prispeval k razumevanju izvora slovenskih priimkov na jezikovnem zahodu Slovenije ter dokazovanju avtohtonega slovenskega porekla ljudi in krajev, ki danes pripadajo Italiji.
Njegov skla-dateljski, raziskovalni in publicistični opus pomeni enega izmed vrhov slovenske ustvarjalnosti po drugi svetovni vojni. Nekatere njegove knjige se že uvrščajo med temeljna dela različnih strok, njegova ustvarjalnost in samozavestni nastop pa med neizbrisna znamenja slovenske kulturne navzočnosti v Trstu.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Ni dovolj imeti prav.
Če gledamo s prezirom na človeka, ki se moti, in se izmika mu resnica, čeprav je res, kar mu trdimo, smo krivi,
kakor takrat, ko iz obzira do ljudi, z besedo ali z molkom dajemo potuho zmoti. Resnico prvi zamrzi lahko po naši krivdi, a drugim bo, zaradi nas, ostajala prikrita.
MK
Vladi se mudi. V neke vrste brzem pohodu pripravlja pogoje, da bi, kljub morebitnemu porazu na volitvah prihodnjega leta, še naprej narekovala ritem argentinskemu življenju. Pa tudi, če se ji posreči, da bi znova prevzela oblast leta 2019.
Razni kodeksi in zakoni. Mrzlica, s katero gospa pošilja v parlament razne zakonske osnutke, presega že vse meje. Pred kratkim so potrdili novi civilni zakonik. Sedaj je na vrsti kazenski zakonik. Ko ga je predstavila, je predsednica povabila opozicijo, naj spremlja vladne načrte. Da si pridobi tudi simpatijo prebivalstva, je v besedilo vključila nekatere splošne zahteve, ki naj poostrijo nastopanje sodstva proti kriminalu. Predvideva celo, da se izže-nejo tujci, ki bi jih zasačili v kriminalnih dejanjih, kar ježi lase vsem levičarskim kirchnerističnim intelektualcem. A to je vse le del trojanskega konja, ki išče le zagotovilo, da se po umiku z oblasti ne bo preganjalo sedanjih funkcionarjev. Razni členi zakonika so bistveno sporni. Zlasti pa daje ogromno moč preiskovalnim sodnikom (fiscales - tožilci), ki pa naj jih ne določi svet magistrature, ne parlament, temveč direktno vrhovni državni tožilec. Ta je pa danes in za prihodnja leta odvetnica Gils Carbo, ki je petolizno vdana gospe predsednici. Zločini naj bi ostali brez kazni.
Kdo nima idej? Pretekli teden je v Mar del Plati potekalo zborovanje, ki ga vsako leto organizirala podjetniška povezava IDEA. Kaže, da tudi podjetnike počasi zapušča strah pred vladno reakcijo. Popolnoma jasno so predstavili svoja stališča, kritizirali vladno politiko in zahtevali popravke, ki naj državo izpeljejo iz močvirja. Tako ne gre več. In reakcija vlade? V eni svojih vsakdanjih jutranjih blodenj je šef ministrov Capitanich zatrdil, da podjetniki »nimajo idej«. Jih ima vlada? Če bi jih imela, vsaj nekoliko bolj stvarne in resne, položaj ne bi bil tako porazen. Avgusta je prvič pod kirchnerizmom nazadovala potrošnja bistvenih potrebščin. Da industrijska proizvodnja pada že vse zadnje mesece, dobro vemo. Avtomobilska industrija, ki je bila kraljica vladnih uspehov, nazaduje že nad 40%. Gradnja, ki je bila lokomotiva pretekle rasti, je tudi v hudi krizi. Prekupčevanje nepremičnin, ki je blestelo v preteklih letih, je med 2011 in današnjim dnem padlo kar za 52,4%. Celotna ekonomija je
avgusta, v primerjavi z istim lanskim mesecem, padla kar 34,6%, kar je najhujši padec doslej. Zanimiv je tudi pojav, da padajo cene najemninam pisarn. Preveč ponudb, malo povpraševanja, ko se vse ruši. Res je, da zunanji pogoji ne pomagajo. A vlada se je preveč nanašala na »plevel«, kot je sojo označila predsednica. Po rekordni ceni (609,2 dolarjev na tono) 3. julija 2008, je koncem septembra padla na 334,46 dolarjev. Tudi sicer argentinski izvoz nenehno pada, ker devizna protivrednost uničuje kompetitivnost argentinskih izdelkov. Krivda pa je tudi v vladi, ker kmetom nenehno postavlja zapreke. Izvoz mesa je prav zaradi vladnih ukrepov strmoglavil, tako da na primer danes Paragvaj izvaža več mesa kot pa Argentina.
Kandidati nastopajo. Nekaj se spreminja v vladni politiki do prihodnjih volitev. Čeprav gospa ni doslej »blagoslovila« še nobenega kandidata (vprašanje je celo, če sploh bo koga), je jasno, da se spreminja vladno zadržanje do guvernerja province Buenos Aires. Daniel Scioli, ki ne uživa simpatij v ožjem predsedniškem krogu, je kar naenkrat postal zanimiv. Celo la Campora, ki ga je stalno prezirala in napadala, mu je vedno bolj prijazna. Jasno se je namreč pokazalo, da je daleč najboljši možni vladni kandidat, ki lahko za sabo potegne celo nekatere uporne skupine peronizma. Vladna strategija je, če bi se že ne dalo zmagati na volitvah, zagotoviti čim več poslanskih in senatorskih sedežev in tako pogojevati prihodnjo vlado. Gospa naj bi pristala, da Scioli kandidira za predsednika, a vse parlamentarne kandidature naj bi bile v rokah popolnoma zvestih, pretežno mladincev iz la Campore. Nasproti njemu trenutno stojita le dva, ki imata stvarne možnosti. Gotovo na prvem mestu Sergio Massa, ki dan za dnem osvaja večje in manjše peronistične graščake in si zagotavlja strukturo po vsej državi. Drugi pa je vodja vlade mesta Buenos Aires, Mauricio Macri, ki sicer uživa rastoče simpatije, a nima strankarske strukture po državi. Zato se skuša povezati s krajevnimi formacijami, predvsem iz vrst radikalizma a tudi peronizma. Istočasno pa po vsej državi ustanavlja strankarske podružnice svoje PRO. A to je delo dolgih in napornih let. Le v Sloveniji lahko ustanoviš stranka in po dveh mesecih - zmagaš ...
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
V objemu dobrote
Vemo, da za vsakim dežjem posije sonce, a nam ni bilo dano v nedeljo, 5. oktobra, ko smo se, kljub slabemu
i J
vremenu, vseeno v lepem številu zbrali, v Slovenski hiši, da proslavimo 48. obletnico centralne Zveze slovenskih mater in žena. Najprej smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval msgr. dr. Jure Rode. Lili Kopač jo je vodila, Alenka Prijatelj in Metka Tomazin sta pa brali berili. Gospod nam je med pridigo povedal, da moramo skrbeti za našo vero, jo negovati in nas spodbujal k odpovedi. Povabil nas je na romanje v San Nicolas ali pa vsaj za molitev, da bo dobro uspelo. Dež ni odnehal zato smo molitve
za pokojne domobrance imeli, kar v cerkvi.
Zapeli smo »Lipa zelenela je« ter odšli na preddvor, kjer smo počakali na prireditev. Ko smo bili vsi zbrani, smo potiho stopili v dvorano škofa dr. Gregorija Rožmana, kjer nas je presenetila Kristina Mehle z igranjem na violino. Stoli so bili postavljeni vse naokrog in publika j e bil a del igre, saj se je vse dogajalo spodaj, ne na odru. Gledališka skupina iz Slovenske vasi je že večkrat predstavila to igro, ki bi jo človek gledal še in še. Vsakič odkriješ, kaj drugačnega.
Igra »Medved« je šala v enem dejanju, ki jo je napisal Anton Pavlovič Čehov in jo je režiral Dani Grbec. Nastopajoči so samo trije Kristina Mehle, vdova, ki trpi zaradi izgube svojega moža, njen služabnik Boris
Rot, ki jo skuša pregovoriti naj, gre zopet med ljudi in ji streže ter Dani Grbec, ki ji pride zahtevat naj povrne vse dolgove
__pokojnega moža. Igra pokaže, da
z vztrajnostjo se lahko doseže, kar si človek želi. Delavci so bili Ciril Jan, Srečo Urbanija in Jeremias Žitnik. Za kostume je poskrbela Helena Cerar in za frizure Martina Miklič. Igrali so odlično in ob koncu so želi močno ploskanje gostov.
Takoj je sledil pozdrav predsednice Zveze, Alenke Prijatelj, ki se je lepo zahvalila za darove in prosila za vnaprej. Povedala je, da ima vsaka družina svoje težave a kljub temu Bog vedno skrbi, da nas razsvetli. Zaključila je z delom pesmi »Daj mi roko moj brat«, ker z roko v roki bomo lahko še naprej delali
rti ' " &
za bližnje.
Nato so se postavili pevci mešanega zbora iz Carapachaya in Lanusa in pod vodstvom prof. Andreja Jana zapeli šest narodnih pesmi. Soprani so bili: Andrea Barle, Josefina Barle Goljevšček, Mimi Bokalič, Sonia Gerkman, Kristina Mehle, Martina Miklič, Milena Šenk, Pavla Toma-ževič Šenk, Monika Urbanija, Vilma Vodnik in Terezka Žnidar. Alti: Mirijam Goljevšček, Marija Sušnik, Mari Urbanija, Mariana Urbanija in Helena Žnidar. Tenorji: Aleks Barle, Kristijan Jan, Marjan Jan in Pavle Urbanija. Basi: Damian Ahlin, Vinko Glinšek, Marjan Goljevšček, Jože Jan, Jure Komar, Tomi Koprivnikar, Srečo Urbanija, Franci in Janez Žnidar. Zapeli so »Rio, rio«, »Rož, Podjuna, Zila«, »Cañaveral«, »Kje so tiste stezice«, »Zamba del nuevo dia« in »Triglav moj dom«. Same pohvale za pevce in prav posebno za dirigenta, ki je združil dva
SDO/SFZ SAN JUSTO
53. Mladinski dan
»Vsaka stvar ima svoj čas, vsako veselje ima svoj trenutek pod nebom ...«
Čas je bila pravzaprav tema letošnjega programa 53. Mladinskega dne v Našem domu San Justo, ki se je vršil v nedeljo, 14. septembra. Bel je deževen dan, toda vseeno se je že zgodaj zjutraj pri sv. maši zbralo veliko rojakov.
Sveta daritev je bila namenjena za mladino našega okraja ter za rajne mlade, posebno za tiste, ki so odšli v večnost v zadnjem letu. Obred je vodil msgr. dr. Jure Rode. Lepa skupina narodnih noš z argentinsko in slovensko zastavo je krasila oltar, medtem, ko je krajevna mladina napolnila cerkev in prepevala v čast Jezusa in Marije. Mladina je darovala Mariji šopek nageljnov, in žogo ter majico odbojke, kot simbol mladostnega vzdušja in zdravega razvedrila.
Takoj po maši smo na dvorišču Našega doma, med dviganjem zastav, zapeli himni naših dveh domovin. Ob 13. uri je bilo okusno kosilo, ki so ga pripravile
je nastala prava zmešnjava: slovenska folklora pomešana z argentinsko, »pevski nogomet« in gasilski ples s kotalkami. Čeprav se je cilj, to se pravi kratek kulturni program dosegel, se je v tem izgubilo veliko lepega: veselje pripravljanja vaj, vzdušje, užitek, zabava. Končno je režiser spoznal, da ni važno koliko časa »izgubimo«, temveč koliko dobrega v tem času pridobimo.
Predsednika sanhuške mladine, Uršula
domova, ki ljubita glasbo. Za konec so nas razveselili še z eno pesmijo.
Sledil je srečelov, kot je že običajno in nato zakuska ob veseli družbi. Za luči je preskrbel Aleks Šuc, za fotografiranje Marko Vombergar in za oblikovanje programa Monika Urbanija. Vsem najlepša hvala!
Veseli smo bili, kljub slabemu vremenu, ker vemo, da je to dobro delo. Hvala vsem za ves trud in čas, ki ste ga vzeli v prid našim bližnjim!
Za zaključek pa še misel sv. Janeza XXIII: »V življenjskih bojih so najmočnejši in zmagovalci tisti, ki so najbolj potrpežljivi«
MČK
mamice s pomočjo deklet. Gledalci športnih tekmovanj, da ne bi zamudili kake točke odbojke, so si pa lahko privoščili »patys« kar na dvorišču.
Tekmovanja v odbojki so se nadaljevala ves popoldan. Dekleta iz San Justa so osvojile prvo mesto, pri fantih pa ekipa iz San Martina.
Kulturni program je želel poudariti važnost časa, oziroma sedanjega časa. Čas hiti, mi pa hitimo z njim. Včasih zgleda, da tekmujemo proti času. Naši dnevi so polni odgovornosti, naši urniki strogi in nemilostni. Živimo v prihodnosti, stalno premišljujemo, kaj bo potem, kaj moramo do jutri dopolniti, kam bomo prihodnji mesec potovali, kaj bi želeli v prihodnjem letu spremeniti. Kaj pa danes? Kaj pa zdaj? Si vzamemo čas, da uživamo sedanje trenutke? Ta položaj se je razločno prikazal pri programu. Dogajalo se je na generalki, dan pred mladinskim dnevom. Nekateri nastopajoči niso bili prisotni pri vaji, ravno zaradi raznih osebnih razlogov. Režiser je zaradi tega postal nervozen, pa tudi, ker se mu je zdel kulturni program neskončno dolg. Da bi ga lahko skrajšal, je iz več točk naredil samo eno. Tako
Urbančič in Marjan Kržišnik, sta nam pustila tudi marsikaj v razmišljanje. Njun govor objavljamo na uvodnem mestu.
Po lepem kulturnem večeru, je bil tudi čas za prosto zabavo. Na razpolago so bili čevapčiči, krofi in druge dobrote. Veliko se jih je pomaknilo v zgornjo dvorano, kjer jih je skupina Calefón privabila na ples.
Dela in naporov za pripravo Mladinskega dne je nešteto. Za plese so skrbele Ema Urbančič Marušič, Monika Keršič Rovan, Miriam Mehle Javoršek, Ana Clara Zafra, Lučka Marinčič in Cecilija Urbančič. Pri pripravi odrskega prostora je kot vedno sodeloval Klavdij Selan s pomočniki. Prisrčna in ne manj vredna zahvala je namenjena tudi tistim, ki so tiho in nevidno darovali svoj čas v prid izvrševanja našega dne.
Ne pozabimo, torej, da je vsak trenutek, čeprav kratek, vreden samo, če ga živimo z ljubeznijo. Kot je nekdaj razmišljal Tone Kuntner: »Če imaš nekoga rad, si zanj časa ni težko odmeriti. Pravzaprav ne merimo časa mi, meri ga ljubezen.«
Marijana Lucija Uštar Bergant
BALANTIČEVA SOLA
Slomšek nas še vedno uči!
SLOVENSKA VAS
Praznovanja v Baragovi šoli
»Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti ...« Tako nam svetuje blaženi škof Anton Martin Slomšek. Njegovi nasveti so bili pomembni pred dvesto leti in
pomembni so tudi danes. Od leta 1999, ko ga je papež Janez Pavel II razglasil za blaženega, obhajamo 24. septembra njegov god.
V Balantičevi šoli smo 4. oktobra proslavili zavetnika naših slovenskih šol. Zbrani v kleti smo spoštljivo sprejeli slovensko zastavo, ki so jo prinesli letošnji odlikovani učenci: Lucijana Vombergar, Kamila Taboada Grilj in Cintija Magister. Nato smo zapeli slovensko himno. Gdč. Danica Malovrh nam je razkrila bogato osebnost Slomška, ki je odločno zagovarjal zvestobo duhovnim in narodnim koreninam. Staršem je še posebno naročal: »Prvo seme učenja staršev pade najgloblje, najdlje ostane in obrodi najlepši sad. Svoje dni so ljudje manj znali, pa so Boga bolj spoznali. Sedanji kristjani imajo krščanski nauk v glavi, v srcu pa ne. Glava je polna vednosti, srce pa prazno čednosti. A ko je srce mrzlo za božje reči, potem govori jezik prazne besede, pa naj bodo še tako lepe in svete: od srca ne pridejo in k srcu ne gredo...« Vse ljudi je opominjal: »Kdor svoj materni jezik zavrže ter
zorili Slomškove basni: »Kokoš in pišče«, »Sonce in veter« ter »Jež in lisica«. Slomšek je poučne basni prilagajal duhu svojega časa in potrebam svojega okolja.
Nauki so pa še danes veljavni! Otroci četrtega razreda so z gdč Bernardo Krajnik pripravili recitacijo »Pomembne reči«. Gdč. Anica Mehle je vse nastopajoče povabila, da bi skupaj zapeli »Sijaj, sijaj sončece«.
Danes, v sobotni slovenski šoli trinajst tisoč kilometrov daleč od njegovega rojstnega kraja, dvesto let kasneje, so učenci sedmega in osmega razreda točno razumeli Slomškova prizadevanja: častijo zapuščino z lastno pesnitvijo. Gdč Ivana Tekavec je soboto za soboto navduševala naše mlade pisatelje in tako so nastale lepe poezije, ki so jih korajžno recitirali naši talentirani avtorji: Ljudmila Bruno Bregar, Martin Miklič, Lucijana Vombergar, Avguštin Malovrh ter
ga pozabi in zapusti, je podoben človeku, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela«.
Za svojega zavetnika so si Slomška izbrali učitelji, vzgojitelji, kateheti in kmetje. Ali smo si ga za zgled izbrali tudi mi?
Gospa Irena Urbančič Poglajen, ki je povezovala to srečanje, je dala vstop najmlajšim šolarčkom, ki so nam ljubko pokazali, kaj vse delajo v vrtcu. Neutrudno delo gdč Marte Petelin, Uršule Urbančič in Ani Malovrh je obrodilo nežne in prijetne sadove.
Otroci in učiteljica prvega razreda, ga. Marija Zupanc Urbančič ter otroci drugega in tretjega razreda pod vodstvom gdč. Lučke Marinčič ter Alenke Zupanc Urbančič so nam upri-
Ivan Urbančič.
Voditeljica naše šole se je ob koncu iskreno zahvalila vsem učiteljicam za njihovo delo, vztrajnost, odgovornost in ljubezen. Zahvalila se je tudi staršem za zaupanje in za redne sobotne pozornosti.
Starim staršem pa izrazila vse priznanje, saj so najlepši zgled in pravi steber mladim družinam.
Posebno zahvalo in prisrčno priznanje je bilo namenjeno gdč Angelci Klanšek, zgled ljubezni skozi več desetletij v naši šoli. Njej so izročili sveži slovenski šopek, ki je krasil Slomškovo sliko.
Za zaključek smo vsi veselo zapeli »Slomškovo himno«. Pred odhodom, pa si še ogledali razstavo, ki so jo pripravile Danica Malovrh ter Ivana Tekavec. Med učenci smo odkrili prave kuharje. So pa tudi odlični umetniki, saj so pripravili izredne makete slovenskega ozemlja.
»Vzgoja je temeljni kamen na katerem sloni človeška usoda«. Zato si vsi zaželimo še mnogo lepih in uspešnih šolskih let v krščanskem in slovenskem duhu.
Lučka Bergant
Otroci so vedno navdušeni na ta posebni dan. Že zgodaj so prihajali starši in nekaj pripravljali v kuhinji in tudi na igrišču. Slutili so, da bo neko praznovanje. Čeprav še v zimi je bil prav pomladanski dan, brez oblakov.
Seveda, otroci so bili veseli, ko smo učiteljice odločile, da bo pouk samo
veselili in praznovali z njimi.
Prvo soboto v oktobru smo pa učitelji doživeli presenečenje. Nekaj smo slutili, da se dogajajo posebne stvari, a vse je bilo čisto tajno. Pred odmorom so starejše deklice s pomočjo staršev uredile zadnje malenkosti.
Ko smo učitelji stopili v dvorano je stal
do enajstih. Tedaj sta mamici že čakali na malem igrišču z baloni v rokah: eni rumeni, drugi pa rdeči. Razdelili sta otroke v dve skupini tako, da so bili tudi najmlajši vključeni. Prosili sta za pomoč učitelje in malim privezali balon na nogo. Vsak otrok je moral počiti balon drugemu otroku nasprotne skupine. To je bilo skakanja! En, dva, tri in samo dva balona
naokrog ... samo en balon še manjka in Josefina takrat pravi: »Moj ni počen, je samo ohlapel.« In res je bilo tako: balon ni bil počen in so pridobili točko.
Naslednja igra je bila že znana »jajce z žlicami«. Vsak je moral položiti jajce na žlico in ga nesti do meje in nazaj. Še dobro, da so bila jajca kuhana, če ne bi bilo treba še igrišče pomivati, kajti mnogi so kar padali po tleh.
Dotlej je bil rezultat neodločen: vsaka skupina je imela eno točno. Tretja in zadnja igra pred kosilom je bilo iskanje zaklada. Najprej smo razložili otrokom, da bodo vsi prišli do zaklada, toda to se jim je zdelo nemogoče. Tekali so sem ter tja po sledovih, ki so jih počasi odkrivali in bili tudi pozorni do nasprotne skupine, ker so vedno mislili, da bodo prej prišli do zaklada. Čudno presenečenje je bilo ko so zagledali, da sta res dva zaklada in obe skupini sta prišli do cilja. Prav srečni so bili in delili sladkarije. Kosilo je bilo pripravljeno; dobili so hamburgerje s solato, paradižnikom in pijačo. Za konec pa še igra med dvema ognjema in tudi torta.
Prav veseli so odhajali domov in se zahvalili staršem in učiteljem za lep dar, da so se
vsak otrok z balonom v rokah z napisom: »Vesel učiteljski dan«. Pozdravili nas in nam odkazali sedeže. Prav prikupne deklice 8. razreda so bile napravljene v Lady Gago (Josefina Barle Goljevšček), v Katy Perry (Cecilija Urbanija) in v Guida Kaczka (Mora Čeč). Pripravile so nekoliko preurejen televizijski program »8 stopnic«. Učitelji smo se morali meriti v »5 stopnic«.
Začela so se vprašanja in smeh. Seveda, nekateri so napredovali po stopnicah, drugi pa ne. Posebej pa so nas opozorili glede pomoči: vodiči tega sploh niso dovolili. Prišel je čas reklam, takrat so pa vsi nastopili. Bilo je prav smešno, ker so prave televizijske reklame prevedli in uprizorili; bilo je sijajno. Odlično so posnemali televizijske in radijske reklame - seveda tem dodali nastope. Nekatere so pa morali ponoviti, ker smo se učitelji tako smejali ob izrednih zamislih!
Naj rečem, da so vse lepo izvedle brez pomoči staršev ali učiteljev. Samo zadnjo soboto so se zbrali vsi skupaj, da bi vadili pod nadzorom mamic. Deklice so pa hodile ob petkih in sobotah zvečer, da bi pripravile nastope, vprašanja za stopnice in sceno.
Po tekmi smo dobili prav dobre empanade in pecivo. Hvala staršem za postrežbo in pomoč. Seveda zahvala in priznanje našim učencem, ker priznajo naše delo in se nam zahvalijo. Včasih se nam zdijo neukrotljivi, a moram reči, da s tem dokažejo, da so tudi pridni, radi delajo in smo ponosni nanje. Bravo!
LvS
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Besneč tehnični napredek, eksplozija obljude-nosti, Konfrontacija idej, osebna in skupinska sebičnost in povsod ogrožanje sveta z množično uničujočim orožjem, vse to danes ljudi sili, da se učijo skupno živeti, če hočejo, da se ne bodo obojestransko iztrebili, ali pa življenje spremenili v pekel. Današnji človek rabi dodatno dimenzijo, - odločnost - da osvobodi svojega bližnjega iz okovov materia-lizma in uvede dostojanstveni družbeni red, katerega do danes ne Vzhod, ne Zapad nista mogla ustvariti. To je naloga našega stoletja. Za to pa rabimo disciplino, integriteto in pogum, katerega ničesar ne more spraviti s poti.
SLOVENCI V ARGENTINI
Berazategui. V nedeljo, 18. t. m. smo imeli
lepo uspelo materinsko proslavo, katero je pripravil kulturni odsek našega doma s sodelovanjem šole in otroškega pevskega zbora. Vsa prireditev je bila zajeta v štirih prizorih: skrb, delo trpljenje in žrtve matere pred vojno, med revolucijo, na begu in v tujini. Povezava prizorov je bil spev materi, njenemu vzvišenemu poslanstvu, njeni žrtvi in plačilu. ...
Za novo šolsko leto bodo v škofovem zavodu pripravljeni novi, večji in moderni prostori.
Pošljite, starši, svoje sinove, ki so pridni in dovolj nadarjeni, da se ti prostori napolnijo in bo zavod prinašal naši skupnosti še več koristi.
V ta namen hoče zavod nuditi še več ko doslej: ljudska šola (5. in 6. razred) bo imela ves pouk doma v zavodu in bodo v glavnem poučevali duhovniki. Upamo, da se bo tako šolski in vzgojni uspeh povečal. ...
(Svobodna Slovenija, 22. oktobra 1964 - Št. 43)
RESUMEN DE ESTA EDICION
SLOVENIJA PROTESTIRALA ZARADI NOVIH INCIDENTOV
Zunanje ministrstvo je zaradi najnovejših incidentov v Piranskem zalivu na pogovor poklicalo hrvaško veleposlanico v Sloveniji in ji izročilo protestno noto zaradi ravnanja hrvaške policije proti slovenskim ribičem „na območju, kjer se stališča Slovenije in Hrvaške glede meje na morju razlikujejo", so sporočili z MZZ. Ministrstvo je Hrvaško opozorilo na arbitražni sporazum, ki določa, da se morata obe strani izogibati vseh dejanj ali izjav, ki bi spor lahko še zaostrili ali otežili delo arbitražnega sodišča.
ALI BO MARIBORSKA ZIMA ČRNA?
Na Pohorju se tik pred zimsko sezono, kot kaže, uresničuje najbolj črn scenarij za mariborski turizem. Potem ko je šel Športni center Pohorje v stečaj, je moral vrata zapreti še njihov zadnji hotel Arena. Mariborski vodovod jim je namreč odklopil vodo, stoji pa tudi vzpenjača.
Mariborski župan Andrej Fištravec pa je po srečanju s stečajnim upraviteljem ŠC Pohorje Dragom Dubro-vskim zagotovil, da so našli primerno rešitev za letošnjo smučarsko sezono. Pripravili bodo pravni model, po katerem bodo vse tri žičniške koncesije prenesene na občinsko podjetje Pohorje šport in turizem.
NOVO PRIZNANJE RAZREDNEMU SOVRAŽNIKU
Film Roka Bička Razredni sovražnik je na 30. mednarodnem filmskem festivalu v Haifi prejel posebno omembo žirije. To je že 18. mednarodna nagrada za film, ki je tudi na seznamu za letošnje nominirance Evropske filmske akademije (EFA), obenem je eden od treh finalistov za nagrado lux Evropskega parlamenta.
DRUGI MANDAT
V Braziliji so potekale predsedniške volitve. Dosedanja Dilma Rousseff je osvojila še drugi mandat z 51,4 odstotka glasov. Njen protikandidat je bil Aecio Neves iz Stranke brazilske socialne demokracije. Po zmagi je Rousseffova pozvala vse Brazilce k enotnosti. Obljubila je, da bo poskušala biti veliko boljša predsednica kot doslej in napovedala politično reformo ter boj proti korupciji. Rousseffova bo drugi štiriletni mandat prevzela 1. januarja.
KARANTENA
Odločitev guvernerjev New Yorka in New Jerseyja o uvedbi obvezne karantene za vse, ki so bili v stiku z obolelimi za ebolo, je sprožila ostre kritike zdravniške stroke. Med njimi je tudi medicinska sestra, ki se je nedavno vrnila iz Sierre Leone. Ker mora biti zdaj v strogi 21-dnevni karanteni, se namerava obrniti na sodišče. Za televizijo CNN je medicinska sestra Kaci Hickox dejala, da so jo na silo odpeljali z letališča v bolnišnico, v kateri so jo namestili v neogrevan šotor brez možnosti umivanja, dostopa do televizije, knjig, oblačil in stranišč na splakovanje. Povedala je, da ni bilo nobenega razloga za nečloveško postopanje, saj ni bila bolna, povišana temperatura pa se je kamlu polegla. Dejala je, da je bila uvodoma šokirana, sedaj pa je jezna in bo zaradi kršenja človekovih pravic vložila tožbo. Pri njej so sicer opravili že dva testa za ebolo, ki sta bila negativna, vendar ostaja v karanteni do konca 21-dnevne inkubacijske dobe za ebolo.
GRADILI BODO
Izraelska vlada je dala zeleno luč za gradnjo več kot tisoč novih stanovanj za judovske naseljence v vzhodnem delu Jeruzalema. Tako so za nemške medije potrdili v kabinetu premiera Netanjahuja, kjer so še pojasnili, da beležijo napredek glede načrtov za več infra-strukturnih projektov tudi na Zahodnem bregu. Gre za ceste, ki bi jih uporabljali tudi Palestinci. Ti medtem opozarjajo, da širitev naselbin zmanjšuje možnost za t.i. rešitev dveh držav v sklopu bližnjevzhodnega spora. Predstavnik palestinskega gibanja Fatah je dejal, da bodo tovrstni enostranski koraki Izraela vodili v ponoven nemir.
KONČNI UMIK
Britanske sile so zapustile še zadnje vojaško oporišče v Afganistanu. Z umikom iz oporišča Camp Bastion so se po 13 letih končale bojne operacije britanskih sil v tej državi. V tem obdobju je izgubilo življenje 453 njihovih vojakov. Kljub umiku bojnih enot pa Britanci po zagotovilih ministra za obrambo ostajajo zavezani podpori
Afganistanu. V Kabulu, kjer je vojaška akademija pod njihovim okriljem, bo tako ostalo več sto svetovalcev in inštruktorjev, ki bodo pomagali Afganistancem.
BOJ PROTI NASILJU NAD OTROKI
Na svetu je vsakih pet minut v nasilju ubit otrok, večinoma zunaj vojnih območij. To v svojem poročilu opozarja Unicef v Veliki Britaniji, kjer so v preteklem tednu zagnali kampanjo za boj proti nasilju nad otroki. Ugotavlja namreč, da gre za globalen problem, ki ima razsežnosti epidemije. Nasilje se dogaja doma, v šolah in na ulicah, lahko se prenaša med generacijami. Milijoni otrok se dnevno soočajo s fizičnimi, psihičnimi in spolnimi zlorabami, rezultati so lahko pogubni. Pri otrocih, ki so žrtve nasilja, je lahko prizadet razvoj možganov, pojavljajo se tudi podobni simptomi kot pri vojakih na bojiščih. Običajno je vir nasilja družbena neenakost. Kjerkoli na svetu živi, ima otrok, če se njegova družina spopada z revščino, če je invalid ali prihaja iz manjšine, veliko več možnosti, da bo žrtev nasilja.
VAN ROMPUY SE JE POSLOVIL
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se je v petek 24. t.m., ob koncu svojega zadnjega vrha Evropske unije, poslovil od voditeljev držav članic, s tem pa tudi od politike. Svojemu nasledniku Donaldu Tusku in prihodnjemu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju je zaželel »ugoden veter in mirno plovbo«. Poudaril je, da se je trudil delovati v interesu Evrope, ki je, kot je dejal, več kot seštevek interesov 28 držav članic. Dodal je, da se je trudil pokazati, da evropske ustanove lahko sodelujejo in niso tekmice, temveč služijo istemu, evropskemu cilju oz. blaginji vseh svojih državljanov. Spomnil je, da je pred Evropo še veliko projektov, in poudaril, da se je unija izognila katastrofi, zlomu evroobmočja.
CAMBIO DE HORA
En Europa han adoptado el horario de invierno. Es decir, a partir del domingo 26 de octubre y hasta el último domingo de marzo habrá una diferencia de cuatro horas con nuestro país. Eslovenia nos queda entonces una hora "más cerca". (Pág. 2)
ANIVERSARIO
Pese a la lluvia del pasado domingo 5 de octubre, un nutrido número de amigos de la Liga de madres de familia, se reunió en el centro capitalino esloveno para celebrar el 48Q aniversario de esta organización sin fines de lucro. Primero se realizó la santa misa durante la cual el Dr. Jure Rode enfatizó la necesidad de cuidar y alentar nuestra fe católica. En el salón principal se desarrolló la obra »El oso« de la mano del grupo teatral de Hladnikov dom (Lanús). Finalizada la misma, fue el tiempo de los saludos de la presidente de la institución Alenka Prijatelj y luego siguieron las canciones populares eslovenas interpretadas por el coro mixto, cuyos integrantes provienen de los centros eslovenos de Carapachay y Lanús, y dirigidos por el Prof. Andrej Jan. Como es tradición siguió el sorteo y el lunch. (Pág. 4)
JÓVENES DE SAN JUSTO
Las organizaciones juveniles del centro esloveno de San Justo festejaron su aniversario el pasado 14 de septiembre de 2014. Durante la misa, llenaron la catedral con las canciones en honor a María y Jesús. Luego, ya en el Centro comenzaron a jugarse los partidos de vóley en los que obtuvieron el primer puesto: el equipo femenino local y el masculino de San Martín. El tema principal del 'mladinski dan' fue el tiempo. A veces, parece que se compite contra el tiempo. Se piensa tanto en el futuro, el mañana que uno se olvida de vivir el hoy, de disfrutar el presente. De los números presentados se pudo concluir que no es importante el tiempo »perdido« en ensayos, preparativos, reuniones, etc. sino todo lo que cada uno obtiene en ese tiempo compartido con el otro. (Pág. 3)
ACTO POR EL DÍA DEL MAESTRO
El curso de idioma esloveno de San Justo, Balantičeva šola, celebró el día del maestro el pasado 4 de octubre. La docente Danica, destacó en las palabras alusivas la rica personalidad del beato Slomšek - patrono de los docentes eslovenos - que defendió con fuerza las raíces nacionales y católicas del pueblo esloveno. Los más pequeños mostraron parte de lo que habitualmente hacen en el jardín de infantes. Los alumnos de 1Q, 2Q y 3Q representaron algunas fábulas de Slomšek (La gallina y sus pollitos, El sol y el viento y El erizo y el zorro). 4Q grado recitó una poesía y algunos de los chicos de los grados superiores presentaron las rimas que ellos mismos escribieron. (Pág. 4)
FESTEJOS EN BARAGOVA ŠOLA
Llegaron noticias del curso de idioma esloveno Baragova šola, en Lanús. Desde allí informan que festejaron el día del niño con varios juegos organizados por los padres y antes del almuerzo, buscaron con gran interés el tesoro que estaba escondido, para ambos equipos. Por otro lado, el primer sábado de octubre la sorpresa fue para los docentes. Los alumnos, sin mucha colaboración de los adultos, prepararon un número de preguntas y respuestas al estilo "Los 8 escalones", con cortes publicitarios que los chicos debieron repetir por las risas de las maestras. Luego, las agasajaron con empanadas y algo dulce. (Pág. 4 )
ARTISTAS ESLOVENOS DE GIRA
La Embajada de la República de Eslovenia en Buenos Aires invita a todos, al recital de los artistas eslovenos Anita Prelovšek (reconocida flautista) y Vasko Atanasovski Trio (compositor y músico que aborda y logra la fusión de distintos géneros musicales). El mismo tendrá lugar el jueves 6 de noviembre a las 19 horas en la sede de la Embajada (Avda. Santa Fe 846, 6Q piso CABA). Para más información sobre las presentaciones de los artistas, visitar el facebook de la embajada.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin in Jože Horn, Uršula Urbančič, Marjan Kržišnik, Marko Kremžar, Monika Češarek Kenda, Marko Vombergar, Marijana Lucija Uštar Bergant, Lučka Bergant in Luciana Servin Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
a4/2stím
sabor tropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
OSEBNE NOVICE
Zedinjena Slovenija in Društvo Slovenska vas
lepo vabita, da se udeležite velike slavnosti.
59. Slovenski dan in 62. obletnica Hladnikovega doma
ki bo v nedeljo, 16. novembra v prostorih Hladnikovega doma, ulica Mons. J. Hladnik 3970, Remedios de Escalada.
Ob 9.00 bo sv. maša v cerkvi Marije Kraljice. Po maši v Domu dviganje zastav in pozdrav gostov. Ob 11.00 igra »Snubec« in nato ob 13.00 slavnostno kosilo. Ob 16.00 popoldanski program, pri katerem sodelujejo naši domovi.
Vsi prisrčno vabljeni!
OBVESTILA
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atención al público)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Smrt
V San Justu je umrla Stanka Puntar roj. Drenik (92). Naj počiva v miru!
RP914
Moja duša poveličuje Gospoda, moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Prijateljem in znancem sporočamo, da je zaspala v Gospodu naša draga teta, gospodična
SILVA ŠKULJ
*17. 12. 1930 - t 18. 10. 2014 članica Marijine legije
Zahvaljujemo se g. msgr. Mirku Grbcu in g. župniku Jožetu Bokaliču za molitve ob krsti in za pogrebno sv. mašo; ge. Mariji Sušnik Mehle, izredni delivki svetega obhajila; in vsem, ki so se od nje poslovili in zanjo molili.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
svakinja; nečak in nečakinje z družinami;
sestrične in bratranci;
ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Bariloche, Goriče, Šmarje-Sap
SLOVENCI IN ŠPORT
SOBOTA, 1. novembra:
Vsi sveti.
NEDELJA, 2. novembra:
Verni rajni.
62. zvezni mladinski dan v Slomškovem domu.
SOBOTA, 8. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hiši.
Poslovilni ples, Rast XLIV v Našem domu v San Justu od 23. ure dalje.
NEDELJA, 9. Novembra:
V Našem domu San Justo ob 10. uri predavanje Marte Kavčič Keršič, zgodovinarke in sociologinje kulture. Spregovorila bo kot Šentjoščanka in o njenem delu v Študijskem centru za narodno spravo.
NEDELJA, 16. novembra:
59. SLOVENSKI DAN in 62. Obletnica Hladnikovega doma.
ČETRTEK, 20. novembra:
Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Srečanje v kuhinji s Cecilijo Makek, delala bo potice z drugačnimi nadevi. Vas pričakujemo!
SOBOTA, 22. novembra:
V. Evropski večer ob 20. obletnice folklorne skupine Maribor v Carapachayskem domu ob 16,30 uri.
NEDELJA, 23. novembra:
Kristus Kralj.
PRVENSTVENA SMER V tonu na 42 km. Prvi je s
HIMALAJI
Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen (foto) so v Himalaji splezali novo smer v severni steni
časom 2:08:25 izenačil rekord maratona; na naslednjih dveh mestih sta bila njegova rojaka Elijah Keitany, tretji pa
Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen
Hagshuja, ta se ponaša z nadmorsko višino 6657 m, že nekajkrat alpinistično napadeno, a do prihoda slovenske trojice še nepre-plezano. Prvenstveno smer v težki steni so ocenili z ED, kar je najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice.
PREVLADA KENIJE
NA LJUBLJANSKEM MARATONU
Kenijec Ishimael Bushendich in njegova rojakinja Janet Rono sta zmagala na 19. Volkswagen ljubljanskem mara-
Edwin Kibet Koech. Anton Kosmač je bil na 10. mestu najboljši Slovenec.
Med atletinjami je Ronojova (2:29:16) premagala Etiopijko Kedir Rehimo in rojakinjo Agnes Mutane. Lucija Krkoč je na sedmem mestu zabeležila najboljšo slovensko uvrstitev. Slovenec Rok Puhar in Britanka Eleanor Davis pa sta zmagala na 21 km.
Rekordna je bila udeležba; v dveh dnevih je skupaj teklo 22.556 ljudi, od tega v nedeljo 9188 na 21 in 42 km, 6100 pa na
10 km. Prejšnja leta je bila proga dolga 21 kilometrov, zato so jo dvakrat pretekli. Letos so jo pa raztegnili v en sam kos, dolg 42 kilometrov.
NOV EKIPNI USPEH
Slovensko športno plezanje slavi ekipni uspeh. Na zadnji tekmi azijske turneje svetovnega pokala v težavnosti v japonskem Inzaiju so kar trije Slovenci osvojili stopničke. Mina Markovič je bila po zmagah v Južni Koreji in na Kitajskem tokrat druga. Nov uspeh Markovičeve sta dopolnila Maja Vidmar in Domen Škofic s tretjima mestoma.
TOKRAT NI ŠLO
Nogometaši Maribora so v tretjem krogu lige prvakov na Stamford Bridgeu izgubili proti londonskemu Chelseaju z 0:6 (0:3).
Vodilna ekipa skupine G Chelsea je dvome o zmagovalcu rešila že v prvih tridesetih minutah tekme. Odsotnost prvega napadalca modrih Diega Coste se varovancem Joseja Mourinha ni poznala, Mariborčanom pa ni pomagalo niti nekaj več kot 1500 gledalcev na Stamford Bridgeu.
SLOVENSKI DAN - STOJNICA
Starši: Čudovite pravljice za otroke; najlepše povesti za naše mladce in mladenke. Približajte jim svet fantazije v slovenskem jeziku. Kje? Kdaj?
Na stojnici Zedinjene Slovenije na Slovenskem dnevu!
In tudi spominčki, zastavice, nalepke, značke, in še marsikaj. V nedeljo 16. novembra v Slovenski vasi
Sklepna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka
Slovenska hiša, 8. novembra 2014
ob 16.30: razdelitev spričeval
ob 17.00: sv. maša
ob 18.00: prireditev v dvorani
Dijaki, starši in prijatelji tečaja prisrčno vabljeni!