Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 2-— Upravništvo je v Celju, Gaberje št. 20. Naročnina: za tuzemstvo četrtletno Din 10’—, za inozemstvo D ; n 20'-^. © Oglasi po ceniku. 'd Izhaja začasno vsako drugo soboto. V Celju, decembra 1926. Leto 1. Štev. 3. Uredništvo je v Celju, Gaberje št. 20. Vposlanih rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. © Prispevki dobro došli. G) Tr o pot v Betlehem. Davidovič, Korošec in Pribičevič: «Oh, reci nam zvezda, kje"bomo"našl£pot do vladinih jaslic!» Vsem rodbinam priporočamo „Kolif1SkO (ikONjo“, ker je okusna in zdrava. 2 MARTIN KRPAN H^rpan svojim eitateljem za Božič. Celje, 23. decembra 1926. Končno smo le dobili oblastne volitve. Tisti, ki bodo pri teh vo¬ litvah zmagali, bodo imeli oblast v svojih rokah. Kdor ima oblast, je prav na dobrem, kdor jo pa še ima v Oblasti, je celo na bolj¬ šem. Tedaj bo nastopila splošna decentralizacija, kako, tega pa še nihče ne ve. Glavno je le, da bomo volili poslance v oblastne odbore; kaj pa da bodo ti tam počeli, to nas nič ne briga. Vse¬ kakor se sedaj mnogo govori o centralizmu in o decentralizaciji. Centralizem seveda tudi onim, ki rohnijo proti njemu, ni prav nič nevšeč; vsak bi pač najraje imel, da se vse centralizira v njegovo vas. Eni bi radi imeli centralizem v Ljubljani, drugi v Zagrebu, zopet eni v svojem žepu, drugi v inozemskih bankah. Z oblastno samoupravo pa bo ustreženo vsem Centralisti se bodo s po¬ nosom trkali na prša, češ, cen¬ tralizem ni nič drugega kakor decentralizacija; avtonomisti pa se bodo napolnili z novim po¬ gumom: sedaj, ko imamo samo¬ upravo, bomo tem lažje stopili centralizmu na rep. Eni kot drugi že postavljajo kandidate, izdajajo volilne proglase in obetajo raj na zemlji, toda pesem je stara, samo napev je drug. Prej je šlo na eni strani za edirlstvo države in za boj proti separatizmu, sedaj gre za izraz ljudske volje in go¬ spodarski povzdig Na drugi strani pa je veljalo poprej geslo: pra¬ vično gospodarstvo in upošte¬ vanje potreb najširšega ljudstva, sedaj pa velja: edinstvo naroda in boj proti centralizmu. Po vo¬ litvah pa bo zavladal zopet božji mir; na dnevnem redu bodo zopet falzificirana pisma, pohujšljivi romani in poročilo anketnega od¬ bora. Tisti pa, katerih se vse to tiče, to so »volilci*, bodo zopet zadremali, dokler jih ne zdrami kreg «voditeljev», ki prihaja iz politične gostilne in kjer se malo lasajo kakor fantje na vasi. kadar so sedeli delj časa pri vinu. Ko se pa kolo časa zopet malo za¬ vrti, bodo oni, ki so sedaj za samoupravo, zopet za centralizem, in oni, ki se bodo tedaj že na¬ veličali doma igrat parlament, si bodo zaželeli ogledati si zopet malo Beograd. Sicer so pa oblastne volitve velik korak naprej, kakor mi sploh napredujemo. Tako so cene ne¬ katerih stvari že padle, n. pr. znamke so od 1. decembra ce¬ nejše; seveda sladkor se je po¬ dražil, kar pa ni tako hudo, saj so vendar lastniki sladkornic tudi ljudje, ki morajo živeti. Davke bodo znižali, istočasno pa bodo vsakomur malo več dohodnine odmerili, tako da bo potem več plačal kot poprej. Vožnja po že- ležnici bo tudi kmalu cenejša, zato pa pride na vsako karto žig *-f- 50 Din*, kakor je bilo pri znamkah. Tako se pripravljamo na sveti Božič Hvala Bogu, da bodo imeli za praznike vsi listi božične pri¬ loge, tako, da bo primanjkalo prostora za volilni boj. Tako se bodo izpolnile svetopisemske be¬ sede: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Seveda, tisti, ki imajo dobro voljo, so itak mirni; oni pa, ki ne dajo miru, so baš tisti, ki so prav «dobre volje» ali »Židane volje», kakor pravijo Vsem pa, ki so voljni, da ob¬ hajajo praznike v miru za domačo pečjo, čitajoč pri tem «Krpana», želi prav on Srečen Boiič ! P. M : Zakonska sreča. Po »Prosveti*. Od petih mojih prijateljev je zgolj eden videti srečen v zakonskem jarmu. Ondan sem ga po¬ sedi, da bi se malce porazgovorila o skupnih dijaških letih. Njegove plavolaske ni bilo doma. On pa je sedel ovit v volneno ruto in je imel steklenico ruma na mizi. »Kaj si sam, Pavle?» — «Ela je v kinu.* — »Sama? — «Ne vprašuj tako bedasto, dragi moj.* — »Ali ji zaupaš?» — «Zaupnost je najboljša podlaga vsakemu dobremu zakonu.* — »Jaz sem mislil, da je^to ljubezen.* — «Tudi ljubezen.* Prižgal sem ,'si Pavlovo havano in si nalil Šilce ruma. «To je lepo, da mi hočeš delati druščino,* me pohvali potem. »Rad, ako boš odkritosrčen z menoj. Glej, od vseh najinih znancev si ti zdaj najdalje po¬ ročen. Ali si res zadovoljen v tem stanu? Ko¬ likor vem in znam, si ti edini srečen.« »Človek je vedno srečen, ako je spoznal resnobo zakona,* se globokoumno odreže. «Jaz si po stari navadi vsak večer dajem račun o tem, kako sem se čez »dan vedel napram sebi in drugim Dnevnik pišem, dragi prijatelj. Ako potem v daljših presledkih prebiraš svoje vrstice, šele na- tenko spoznaš, kakšen krst si pravzaprav, in se potrudiš, da se iznebiš svojih hib in pogreškov. Tako se navadiš spoštovati pravice in slabosti svojega bližnjega. Toliko nepristranosti mi menda prisojaš, da sem dočista pravičen. V svojem se¬ demletnem zakonu sem ugotovil, da imam na svojem rovašu več prestopkov nego moja žena » «Kako to?» Pavel se je abotno namuzal. «Vedi, prijateljček, da Ela tudi piše dnevnik. Slu¬ čajno sem ji prišel na sled, ko sem bil pred pe¬ timi leti nekaj ljubosumen in sem — lahko mi rečeš podlež — si dal napraviti poseben ključ od njenega predala. Odtlej sem vedno na višku. Ela je prostodušna kakor otroče, vse izblebeta in — Bože mili — kaj je že imenitnega doživela! Saj se že izpoveduje, če ji kak moški sploh ugaja. V štirih letih se je to enkrat primerilo. Mene ljubi. Kaj me tako trapasto gledaš! Vsak Toornica oljnatih barv FRANC ČUK, Celje, Prešernova ul. S. MARTIN KRPAN V prepiru. Neža: «Ti Urša, pazi, tvoja gofla te bo še mnogo stala!» Urša: «Čisto gotovo, ker si bom dala nove zobe narediti.» Zakaj so pisarne. A. : «Veš ti, danes zjutraj sem dve uri drva cepil, predno sem šel v pisarno!* B. : »To je dobro, da greš po končanem delu tja, kjer se lahko odpočiješ* I^ako je nastal tiskovni zakon. Zvita izbira zdravnika. Žena: «Ali ti ni zdravnik zapovedal, da ne smeš vina piti ?» Mož: »Kaj še, saj sem bil vendar pri zdravniku, ki ga sam rad srka.» Časi se spreminjajo. «In res se spremi¬ njajo, poprej sem svojo staro obleko uporab¬ ljala za kuhinjske bri¬ sače, sedaj pa upo¬ rabljam stare brisače za nove obleke.* Rodil se je iz «Paragrafengajsta»! Očitek. R: «Kaj, ti še živiš? Pravijo, da si že zdavnaj umrl.* B: «Ti si pa dober prijatelj! Nisi bil torej niti pri mojem po¬ grebu.® Preveč ga ima. Zdravnik: «Kaj pa temu manjka, ki tu v jarku leži?* Drugi: »Nič mu ne manjka, še preveč ga ima.* Popolna ločitev. On: «Od danes naprej sva midva popolnoma ločena. Za¬ povem ti še to, da še tvoj pes ne sme z repom migati, kadar se srečava!* Izpred sodnije. Sodnik: «Vi ste obsojeni na dosmrtno ječo ® Obtoženec: «Da, ali se mi \šteje tudi preiskovalni zapor?* Pomota v pismu. Ljubljana, dne 16. Profesorja. Velespoštovani gosp. April. To bo še dela. «Glejte, kakšno krasno uro smo dobili v cerkveni stolp. To je delo svetovnoznanega urarja A.» «To bo še stalo dela, kajti tudi jaz sem kupil od njega uro in jo moram tresti vsako minuto, da mi teče.® dan čitam. In pri tej priliki izvem tudi njene željice. Lahko si misliš, ima me za pravega ča¬ rovnika, če se ji zopet kdaj uresniči skrita želja, ki jo jaz niti slutiti ne morem. Včeraj sem ji podaril nov sivkast klobuk. To je bilo veselje, ti rečem ... Sicer pa, meniš li, da ženski ne gre toliko zaupanja, da bi jo pustil samo v kino ?» «Ne vem, Pavle!* «Potemtakem mi lahko storiš uslugo in greš ponjo Mogoče je bolje tako. Jaz se moram pa¬ ziti zaradi svojega prehlajenja.* Kajpada sem z veseljem odšel pred kino. Od neoženjenca se je njej zdel moj korak ne¬ znansko pozoren in hvaležno se mi je smehljala, ker jo je ponoči strah. Domov grede sem jo pazno motril od strani. Istinito golobje sivi klo¬ buk ji je izborno pristojal in sam pri sebi sem razmišljal, da bi tako srčkana ženska kot Ela celo zakrknjenega samca lahko zvodila v za¬ konsko igro «Ali vam je všeč moj klobuček?* je pričela. Ne da bi bila okrenila glavo, je takoj opazila, kako se pasejo moje oči po njej. «Da, golobja sivina je zdaj v modi. Zdaj si bom zaželela še prikladno obleko.* «Je li to tako lahka reč?* »Je. Človek kar napiše. Vedite, namreč, da meni za take stvari ni treba nikoli prosjačiti in moledovati. Zgodi se kar čudež. Željo napišem v dnevnik, in Pavel me preseneti z uresničitvijo. Res blaga duša.* »Potemtakem mora skrivši brati vaš dnev¬ nik.® — «Seveda.» — «In to trpite?® — »Eh, saj ni nič takega.® — «Ampak zapisnik lepe gospe . .» «Oh, saj pišem samo to, kar sme brati!® — »Izvrstno! Pa vam izvrši slehrno željo?® — »Kaj¬ pada, ljubi prijatelj. Bog ve, on nima na svojem računu vedno dovolj grehov, kar mi daje premoč in pravico do zahtev .. . Samo v dnevniku mo¬ ram na to namigniti.® «Ampak, odkod pa veste, kaj se pregreši Pavel čez dan?® sem pričel iznova. Plavolaska se je zvonko zasmejala moji preproščini. • Pomislite, saj tudi on piše dnevnik,® se je hahljala razposajeno, «in še do danes ne ve, da imam ponarejen ključ od njegove pisalne mize.® V Tvornica oljnatih barv Franc Cilk, Celje Prešernova ulica 5 4 MARTIN KRPAN On se briga za svojo bodočnost. Zagovornik (obsojencu, ki je dobil radi goljufije več let ječe): «flli imate še kako željo?* Obsojenec: «Da, gospod doktor. Prosite pri .Podpornem društvu za odpuščene kaznjence', naj mi preskrbijo po prestani kazni službo bančnega ravnatelja!» Ni vzroka za to. «Gostje tepejo mojega moža, pridite pa pomagajte, gospod sosedi* Sosed: »Zakaj? Meni ni vaš mož nič žalega storil.® Na plesu. — «Milostiva, vi sijajno iz- gledate.» — »Koliko let, mislite, da imam?» — «35 let.» — «E, za deset let ste se zmotili.* — «Milostiva, tega pa nisem mislil, da imate že 45 let.* „°osili humor". Izvirno po »Narodnem dnevniku*. Napoved ofenzive proti kantonskim četam. Budimpešta, 29. novembra. Včeraj je imel minister za trgovino Herman v Sopronu volilni govor, v katerem je najavil, da bo obmejni promet z Avstrijo in Jugoslavijo v najkrajšem času olajšan, da se tako pomore do¬ mači industriji in se odpravi nezapo¬ slenost. Po celi Madjarski se bodo gradile cementne ceste, kar je potrebno zaradi vedno večjega prometa z av¬ tomobili. Nadaljevali bomo po potrebi. Razširjajte naš listi V šoli. Učitelj: «Otroci, jaz vas ne . tepem rad, ker mene samega to boli.* Mirko: «Pa tam odzadaj ne, kakor nas.* Gad. V skrbeh. Mala Mira ogleduje stvari, katare je zapustila po smrti njena mati. Med njimi najde tudi ši¬ vanke in sukanec. Hitro zdirja k očetu ter vsa v skrbeh vpraša : «Za Boga, tata, kako bo pa mama na onem svetu uradnikom perilo krpala, ker je šivanke in sukanec doma pozabila.* Gad. Priporočilo. Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in dečke od navadne do najfinejše vrste. Priporočam tudi svojo zalogo inozemskega blaga, kakor tudi vse vrste že gotovih oblek za gospode in dečke lastnega izdelka. Zagotavljam prav solidno postrežbo po najnižjih cenah in prosim cenjenih naročil. Q) ~q) ~G) Z velespoštovanjem Alojzij Pukmajster , mojster Celje , Dečkov trg. Največja izbira v urah, zla- 1 Celje, Glavni tir*cj. tih in srebrnih predmetih. -» Najnižje in brezkonkurenčne cene. MARTIN KRPAN 5 fia božični večer. «Vidiš, Janez, tudi mi dva sediva pod božičnim drevesom!» Naša bolezen. «Gospod, zakaj za¬ bavljate čez Celje, pa že sedem let prebivate v njem ?» «Saj tudi vi zabavljate čez ves svet, pa ste vse¬ eno že 60 let na njem...» Obračun. Ona: «Zaradi tebe sem odslovila zelo bogatega ženina.* On: «Vidiš, to je bilo neumno! Kako bi zdaj tega človeka lahko po¬ trebovala. » Ob vrnitvi. Gospodinja (vrnivša se z letovišča svoji soba¬ rici): «No, ali je bil moj mož ves čas zvest?* Sobarica: «Jaz se ne morem pritožiti!* Jež. Med politiki. «Ti moraš pravo barvo pokazati!* kričal je na¬ prednjak na konserva¬ tivca ter tako dolgo bil po njem, da je bil ves moder. Kaj bo študiral. Učitelj vpraša Janezka, kaj še bo iz njega, ker je že sedaj tako prebrisan. Janezek: «Jaz bom študiral za komunista, kajti s tem bom dose¬ gel, da bom prišel lahko na kakšno orožniško po¬ stajo ali celo na sodnijo.« Pogovor. Jožko: «Kdo je še v Celju zabaven razen Kr¬ pana?* Jaka: «Nekateri narod¬ njaki, ki govorijo čisto slovenščino, n. pr.: s šnel- cugom, kolntrugo, vaus- logu itd.» Gad. Popustljiva. «Kaj, ti se hočeš po¬ ročiti z možem, ki je že šest mesecev sedel?* «Nič ne de! Jaz sedim že štiriindvajset leti* Praktičen. R :«Katera izmed Gold- manovih hčera ti bolje ugaja?* B: «Oprosti, še nisem preračunal!« Stari žganjar. Mož: «Pojdi mi po eno merco žganja.« Žena: «Ne pijem žganja, ker me nič ne zebe » Mož: «Po sleci svoj plašč, da te bo zazeblo.* Gad. Med kaznjenci. V neki večji kaznilnici so se kaznjenci dogovorili, da bodo proglasili novo svetnico, od ka¬ tere bodo najbolj pričakovali, da jih reši zapora, in sicer sv. Am¬ nestijo. Gad Važno! Srečke državne raz¬ redne loterije 13. kola prispele. Cena 1 cele 100 Din, polovice 50 Din, četrtine!25 Din. Dobijo se pri Vitomir Dolinšek, proda¬ jalec srečk, Celje, Gosposka ul. 26. ... Spoštovanemu občinstvu naznanjamo, da smo otvorili v Vodnikovi ulici štev. 3 (poleg bolniške blagajne) zadružno b pivnico -■ = ne¬ katere namen je, regulirati cene v brivski obrti na eni, na drugi strani, pa da se v brivski obrti nastavljenemu osobju pomaga v njegovi borbi za izboljšanje njegovih delovnih pogojev,— Brivnica je moderno ureiena ter prva in edina v Jugoslaviji, v kateri zaposleno osobje ne spreiema nobene napitnine. Kljub temu pa je postrežba vsestransko cenejša, tako n. pr. stane britje na abonentske izkaznice le Din 2'50, brez njih pi Din 3.—, striženje las, tako za ženske kakor za moške Din 5’ , istotako je tudi ostala postrežba za 30 do 50 °l 0 cenejša kakor v drugih brivnicah. — Kar se tiče postrežbe, čistoče itd. lahko zadružna brivnica tekmuje z vsako še tako moderno brivnico v Celju. — Poleg oddelka za moške ima brivnica še poseben oddelek za ženske. — Cenjenemu občinstvu se priporočamo Vodstvo zadružne br vnice Splošne gospodarske zadruge ..Delavski dom ‘ v Celju. 6 MARTIN KRPAN Devetnajstega leta, ko se je po vseh uradih strašno veliko kadilo, je predstojnik nekega ljubljanskega urada ukazal, da se mora v uradnih prostoiih razobesiti sledeči napis: »Uradnikom je kajenje med po¬ slovanjem z občinstvom prepove¬ dano !» Uradnik pa se je zmotil in na¬ pravil napis tako : «Uradnikom je poslovanje z ob¬ činstvom med kajenjem prepovedano * In tako je ostalo do danes. Kdor ne verjame, naj gre v urad v bližini Vodnikovega spomenika, pa naj čaka. * Na zagrebškem tramvaju stoji spredaj moški, ki čika. V trenutku, ko hoče spraviti čik iz leve strani na desno, pade nesrečni čik na cesto. Nagloma skoči človek za njim ter ga pobere, nato pa pridrvi avto, ki moža daleč preko ceste sune. Ko od prestrašenih mimoidočih nekdo ves razburjen vpraša : «Ali se mu je kaj zgodilo?*, odgovori dotični moški: «Ne, cel je, rešil sem ga !», ter zaljubljeno gleda svoj čik. * V Ljubljani čuješ zadnje čase po vseh gostilnah in kavarnah sledeča dovtipa: «Kako se pravi po kitajsko banka?« «Pim-pim.» »Kako pa po slovensko?« «Pim-pim-fuč.» * K zadnjemu simfoničnemu kon¬ certu v Celju : »Prjatu, greva na sim¬ fonični koncert?* — «Ka-aj? . . . Sifon ... kk, koncert , , , kk . . ., jazzband ... hipnotizer... kk kino ... kk ... še en liter, Malči !» * Nedavno bi bil skoraj postal neki svoječasni izdajatelj in urednik ne¬ kega «Revolverblattelna» žrtev alko¬ hola. Malo je manjkalo, da ni v svoji popolni pijanosti poravnal dolgov, ki jih je napravil v različnih tiskarnah kar na engro. Dopisujte I^rpanu ! Uganke Rešitev ugank v 2. številki. 1. Martin Krpan. 2. Osel gre le enkrat na led. 3. Past, /Imor, sova, trak. 4. 10 Din oziroma 20 Din meter. Skrivalnica Poznam ujedo; odreži ji glavo in rep, pa ti pove, katero čutilo ima najbolj razvito. Vprašaj. V smeri vprašaja čitaš vpra¬ šanje, ki ti ga stavi,Martin Krpan 1 . Računska uganka. Kraja R in B sta drug od od drugega oddaljena 90 km. Istočasno gresta od vsakega mesta po en popotnik drug proti dru¬ gemu. Eden prehodi na uro 4, a drugi 5 km. Črez koliko ur se srečata in koliko km prehodi vsak? * ^ * * Uganke v drugi številki so prav rešili: Josip Vidic, vojni in¬ valid, Celje ; Drago Kocmat. Ma¬ ribor ; Ela Pečnik, Gaberje; Jakob Vodopivec, Gaberje pri Celju; Ignacij Vervego, Slovenjgradec; Ivan Škulj, Trbovlje. Onim, ki niso pravilno rešili, smo spravili znamke za prihodnjo rešitev. Rešilci dobe koledar, čim bo dotiskan, vsekakor še pred novim letom. Mnogo počaščeni urednik! Dovolite, da Vam opišem v svojem pismu, ki ga Vam pišem, kako so pred nekaj dnevi delo- žirali g. Gajška, očeta tov. Gajška. G. Gajšek, ki se slučajno ravno tako piše, kakor moj tovariš, on je namreč njegov sin, je imel stanovanje v hiši g. Mesarja, ki je med svetovno vojno v času najhujšega suženjstva tako strašno trpel, tako da je še danes ves rdeč v svo,em rdečem obrazu in ima tri dvenadstropne hiše, od katerih ima ena dve nadstropji, dve pa eno nadstropje. G Gajšek je prišel v tisto stanovanje po prevratu, ko se je vrnil iz pet¬ letnega vojnega ujetništva z eno nogo in z zavesjo boljše nade v svojem srcu domov. Njegov sin, moj tov. Gajšek, je bil tedaj 3 leta star. G. Gajšek je prinesel seboj tudi 10 papirnatih rubljev, za katere mu je neki gospod dal 1 kolek. G Gajšek se je tedaj razjokal samega veselja, da je dobil za tistih 10 rubljev vsaj en kolek, in si je taistega zadaj pri¬ lepil na prošnjo za inval dsko podporo za invalide. Lani spo¬ mladi je bila prošnja odrešena. G Gajšek je dobil mesečno 10 Din. S tem denarjem si je g. Gajšek zopet kupil kolke ie prosil za dovoljenje, da sme prodajati srečke za gradbo čekovnega urada v Ljubljani. Kmalu si je toliko pri- štedil, da si je kupil peč za svoje stanovanje, na kateri so njegovi doma trikrat na teden kuhali toplo vodo s krompirjem. Tudi okna si je dal napraviti v prazne od¬ prtine, odkoder tov. Gajšek ljudem na cesti včas ; h jezik kaže. Ker so bile na stenah neštevilne rdeče Spoštovanemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Teharjih parno pekarno, v kateri izdelujem pecivo vseh vrst: luksuzno, beli in črni kruh, kekse itd. Pekarna je moderno urejena ter vsestransko konkurenčna. Cenj. občinstvu se priporočam STANTE ANTON, parna pekama, žaga in valjčni mlin, Teharje p. Štore MARTIN KRPAN pikce (ime «stena» pride namreč od neke domače živali) je dal končno tudi stene pobeliti. To pa g. Mesarju ni bilo prav, da je dal peč in okna napraviti in da je sobo pobelil Tožil je g Gajška, da mu je stanovanje pokvaril Nato so prišli gg deložatorji in g. Gajška iz njegove lože vun vrgli ali slovensko povedano de- ložirali. Zaradi tega se poslav¬ ljam od Vas ter pozdravljam tudi Vašega brata in psa in taisti naj mi kmalu piše. Ostajam Vaš visokočislani gospod Lojze Selišek, mešč. šolar. Na trgu. «Ali imate citrone?* «Ne, žalibog, pa kupite oranže, so^ravno tako kisle.» Ooslovno. 7 .' omtzaf Citatelje prosimo, da se pri nakupo¬ vanju in pri naročilih sklicujejo vedno na „MARTINA KRPANA". Prosimo vse čitatelje, da nam naj stalno poročajo bodisi o ša¬ ljivih, bodisi o resnih dogodkih v njihovem kraju. Te stvari bomo objavili v rubriki «Posluš Krpan*. * > Kdor sam risati ne zna, ima pa dobre ideje in načrte za slike, naj nam pošlje ideje in zamisli. Najlepše darilo za Božič in Novo letoje žepni gramofon «Mi- kiphon», ki igra bolje od velikih in dragih gramofonov, igra tudi na velike plošče. Cena samo 670 Din. Dobi se samo pri Vitomir Dolinšek, trgovska agentura Celje, Gosposka ul. 26 Ogled dovoljen. — «Ali je res, da se je za¬ čela Ivka gibati v višjih krogih.* i — «Res, zadnjič sem jo vi¬ dela celo z nekim zrakoplovcem!* Dežnikarna JOS. VRANIEK CELJE, Kralja Petra cesta 25 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst dežnikov Sprejema dežnike v popravo. Cene nizke. Postrežba hitra. Na novo urejena električna brusarna Pavel Blasutto = CELJE, Dečkov trg — (poleg vojašnice) se priporoča za brušenje vseh v to stroko spadajočih del. - Cene nizke! Postrežba točna! Kje ti kupuješ da imaš vedno tako eleganten klobuk, srajco, kravato, ro¬ kavice i. t. d.» «Kaj ne veš, da se v trgovini M. Savnik Aleksandrova ul. 4. kupi vedno solidno blago in po zelo nizki ceni. M. Rauch, Celje Prešernova ulica Zaloga stekla, porcelana, ka¬ menine, svetiljk, okvirjev za Nadrobno! slike, šipe itd. Na debelo! Sprejmemo vsakovrstna dela. Lekarna -|- Ph. Mr. Fedor Gradišnik CELJE, Cankarjeva cesta 2 Oddaja zdravila tudi na račun bolniške blagajne. Izdelovalnica vsakovrstne kožuhovine in čepic MARTIN OREHOVC CELJE, Gosposka ulica 14. Velika izbira lastne zaloge kožuhovin, vseh vrst oprem, vojaških in športnih čepic i. t d. Cene nizke. Postrežba točna. Ravnokar dospeli gumi plašči, usnjate suknje ter raznovrstno manufakturno blago po zelo znižanih " cenah pri tvrdki — IVAN MASTNAK CELJE, Kralja Petra cesta 13 Velika izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke. ANTON PERMOZER - CELJE—GABERJE. =. Priporoča svojo mesarijo in gostilno. Solidna postrežba. Nizke cene. P rt rtKr^inctvu SG P r iP or °č am za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode . UUUllMVU in d c eke od preproste do najfinejše vrste. — Priporočam tudi svojo veliko zalogo angleškega in češkega blaga. — Jamčim za solidno postrežbo po najnižjih cenah. Jakob KOVAČ, krojaški mojster —CELJE, Razlagova ulica št. 6 =====— Božičnica vojnega invalida. Nesrečni človek jaz na svetu postal sem vojni invalid, darila čakam k novem letu izgubil roko sem in vid. Edina nada na darilo v mrazu teh prekletih lin, Družina moja je velika, Imam pač stanovanje «krasno», oprema stara kakor svet, iz štirih sten, zaduhlih lin.t v plači moji pa razlika vsak dan mi skoraj je bolj jasno, kakor je bila prejšnjih let. da postati moral bom"capin. pa pošlje gazda mi obvestilo, naj se iz hiše izselim. ..! Rebeuschegg Ivan, slaščičarna, Celje, Glavni trg Darila za Miklavža in Božič, fine, elegantne bonbone, čajno pecivo se dobi v najbogatejši izbiri. Izvršuje po naročilu razne torte, kolače, kekse, potice in vse drugo pecivo. — Okraski za božično drevesce v bogati izbiri. Veliko zalogo manufakturnega blaga Vam nudita po najnižjih cenah QILMMI Tm ST Ostanke po zelo nizkih cenah. |l Hotel .BALKAN* CELJE, Gosposka ulica, Drago Bernardi. Izdaja: Čiro Bohm za K. D. «Martin Krpan»; odgovorni urednik: Bog. Skaberne; za Zvezno tiskarno odgov. M, Cetina.