■ uttama The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja, do zmage i GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (NO.) 25 CHICAGO, ILL., TOREK, 6. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 6, 1934 '»s LETNIK (VOL.) XLIII IZBOLJŠEVANJA V TRGOVINI IN INDUSTRIJI SE OPA ZUJEJO. — DVIGANJE CEN DELNICAM, BONDOM, KAKOR TUDI ŽIVLJENJSKIM POTREBŠČINAM. — EVROPSKI ŠPEKULATORJI UVAŽAJO ZLATO V AMERIKO. Washington, D. C. — Odkar je bil sprejet novi denarni zakon, se opazuje na trgovskem in industrijskem polju znatno večja živahnost in vodilne o-sebnosti izjavljajo, aa je dežela v resnici na povratku k stalnemu izbdljšavanju. Pripomogla je k temu, pravijo, stabilizacija dolarja na 59.06 centov njega prejšnje veljave; s stabilizacijo se daje namreč investor jem zagotovilo, da bodo dobili denar, katerega posodijo za povečanje trgovske aktivnosti, vrnjen v enaki vrednosti, dočim je vladala glede vrednosti dolarja poprej popolna negotovost. Tekom preteklega tedna so bile te optimistične izjave raznih voditeljev potrjene tudi z vidnimi znaki! Opazovali so se lahko zlasti na borznih tržiščih. Cene delnicam in bondom so se stalno dvigale; enako so rastie tudi cene življenjskim GRAFTARSK1 POLITIKI Predsednik odredil, da se z vso strogostjo nastopi proti osebam, ki bi skušale reliefno delo izrabiti v politične namene. -0- Washington, D. C. — Politiki, ki so pričeli izrabljati vladni denar, namenjen za • pobijanje brezposelnosti, so pri predsedniku Rooseveltu slabo naleteli. Predsednik je te graftarje naj-ostrejše obsodil in dal navodila, da se proti njim tudi primerno nastopi. Na zborovanju reliefnih direktorjev raznih držav, katero se je vršilo koncem preteklega tedna, je imel predsednik priliko, da je o politikih izrazil svoje mnenje. Povdarjal je pri tem, da nosijo 90 odstotno krivdo ravno potrebščinam. To je pa ravno polltižarjif kjer njegov rejiefni 175 ČEVLJEV VISOKO SKOČIL bli- l)rvi učinek, ki ga namerava predsednik s svojim denarnim programom doseči, namreč dvig cen na višino iz leta 1926 in ustalitev cen, ko dosežejo o-menjeno višino. Med farmarji se je pojavilo novo zaupanje, ko vidijo, da njih pridelki pridobivajo na cenah. Še bolj vidni učinek novega ameriškega denarnega zakona se pa opazuje v inozemstvu, znatno vidnejši kakor doma v Ameriki. Iz vseh delov Evrope, zlasti iz Anglije, se uvaža zlato v Ameriko. Špekulatorji namreč želijo izrabiti ugodno ceno, ki jo plačuje Amerika za zlato, namreč $35 za unčo, in Uko odpravljajo semkaj zlato z vsemi mogočimi sredstvi. Vse ladje, ki so namenjene v Ameriko, nosijo te rumene kovine Večje ali manjše količine. Kakor je videti, Amerika točas- Prizor s ski turnirja, ki se je nedavno vršil v Cciry Hil zu Chicage. Vpričo 20,000 gledalcev je neki tekmovalec napravil skok z višine 175 čevljev in gornja slika je bila vzeta, ko je ta skakalec, Casper Oimen iz Minot, N. D., plaval v zraku. njegov program ni tako deloval, kakor je bil zamišljen. "To delo, namreč reliefno", je dejal predsednik, "nima s politiko popolnoma nič opraviti. Med j vami je mnogo republikancev, veliko tudi demokratov, število pa tudi takih, ki ne pripadajo m ti tej niti drugi stranki; niti naj manje nas pri tem delu ne zanima, kateri stranki kdo pripada Zato vam polagam na srce H0MATIJE V FRANCIJI Poulične demonstracije vladi v Parizu. proti Pariz, Francija. — V pravo _ sršenovo gnezdo je dregnil no-,vi francoski min. predsednik Daladier, ko je pretekli teden , da ,ods.ta.vil mogočnega pariškega '0 kateri VOJNA NEVARNOST Amerika se ne bo vmešavala v spopad med Rusijo in Japonsko. Washington, D. C.--Javna tajnost je že, da se med Japonsko in Rusijo pripravlja vojna, bodite do skrajnosti brezobzirni proti takim osebnostim, ki bi skušale reliefno delo izrabljati v svoje lastne politične namene. Zagotavljam vam, da bo stala za vami federalna vlada 1000 od-1 J. vplivne osebnosti govore, da je skoraj neizogibna. Roosevelt se mno- policijskega ravnatelja, Chiappe. Na tisoče mladih f a- S Predsednik šistov, združenih z monarhisti, g0 bavi s to "zadevo"člani je v nedeljo zvečer vpnzorilo !svoje vlade določa sta]išf kl poulične demonstracije proti !ga ima Amerika zavzeti v slu-Vlada je odredila .pri-;čaju spopada na Daljnjem vladi. stotno^tudi,~ako boste pri tem de- jPravJ-ierj°st vojaštva, da nasto- j vzhod u." Dočim se ti razgovori pi, ako bi grozila nevarnost re< volucije. lu udarili po glavi največjega političnega 'bossa' v Zed. državah. Pri tem pa boste imeli tudi podporo najmanj 90 odtsotkov vsega prebivalstva." Ob tej priliki je predsednik no zmaguje v tej orjaški de- izrazi] tudi svoje zaupanje, da se nami borbi z drugimi državami. Je to nekak dvoboj med ameriškim dolarjem in angleškim funtom, kateri bo ostal po vrednosti nižji. — Francoski frank je preslab, da bi učinkovito posegel v to borbo in stoji ob strani kot nekak opazovalec; vendar je najhujše tepen °n sam in stalno se pričakuje, da bo Francija prepovedala izvoz zlata v inozemstvo ter s (em avtomatično stopila z zla-tega standarda. -o- NOVA PRIPRAVA NA VLA KIH Pittsburgh, Pa. — Neka električna družba je na tem, da preizkusi novo pripravo za vlake, zlasti za tovorne, ki bo znatno Poenostavila službo na vlakih. Potom te priprave, radiofon imenovane, bo lahko strojevodja govoril s sprevodnikom v zadnjih vozovih, kakor bi govorila po te-lefonu. Na ta način se bo lahko odpravilo dajanje znamenj z zastavami, katerih se zdaj pri prečkanju vlakov poslužujejo za-J-'iraci, in enako tudi ne bodo po-,rebna več znamenja z žvižgi iz bo gospodarsko stanje dežele stalno izboljševalo. Kot dokaz za to je navedel pogovor s predsednikom neke železniške družbe. Ta mož mu je povdaril, da se je vodijo strogo tajno, se je vendar toliko izvedelo, da deluje jpredsednik na to, da se Amerika v spopad ne bo vmešavala, j marveč bo ostala v prijatelj-San Juan, Porto Rico.—,Pra- skih odnošajih z obema naro-vo južno vročo kri je pokazal doma. Obenem pa mora ojača- BRAT SE MAŠČEVAL NAD PROFESORJEM brat nekega dijaka na tukajšnji univerzi. Dijak je padel v treh predmetih in njegovega brata je to tako razjarilo, da je napadel profesorja in ga v svojem gnevu lok vilo °ttiotive. Vse to se bo napra ustmeno. promet na progah njegove druž- obgrizel. Napadalec je bil areti be znatno dvignil. Prevaža se r«n. več, tovornega blaga in tudi več potnikov. IZGUBLJENA LADJA SE NAŠLA . 1 ' 1 St. John's, N. B. — Splošno se je že mislilo, da se je tovorna ladja Svartisen izgubila v atlantskih valovih. Od Škotske je namreč odplula že 30. decembra in celi čas se ni nič slišalo o njej. Večino tega časa pa so divjali po oceanu silni viharji. Nepričakovano pa je ta "izgubljena" ladja priplula pretekli petek v tukajšnje pristanišče. Celih 35 dni je torej kljubovala viharjem in valovom. Kapitan je pripovedoval, koliko so morali prestati na poti. Valovi so ladjo na več mestih pokvarili in mornarji so morali celi čas delati noč in dan, da so jo popravljali. Ladja ni bila opremljena z brezžičnim brzo-javom in torej ni mogla klicati na pomoč. OBILEN PLEN ROPARJEV Penns Grove, N. J. — Ko sta se dva uslužbenca tukajšnje banke vrnila s pošte, od koder sta prinesla $130,000, katera svota je bila namenjena za plačo uslužbencev nekega podjetja, sta bila pred bančnim poslopjem napadena od štirih banditov, ki so jima pobrali ves denar in nato urno pobegnili v avtomobilu. VZROK ZA RAZPOROKO Chicago, 111. — Pod obdolžbo krutosti je bila dovoljena pred sodiščem razporoka Mrs. M. Scovel, 2970 Sheridan Rd. Ženska obdolžuje moža, da je morala pri njem prečuti cele noči, ko ji je pripovedoval o svojih načrtih, ki jih namerava uresničiti. Mož je po poklicu električni inženir in žena se ne. zanima defcti za ta poklic ter pravi, da bi mje spala, kakor pa poslušala njegovo govorjenje. ti svojo obrambno silo, da bo pripravljena za vsak slučaj. SEJA SLOVENSKEGA DEMOKRATSKEGA KLUBA se vrši v ponedeljek večer 5. februarja ob pol 8 »ri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Članstvo je vabljeno, da se iste v obilnem številu udeleži. KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — Novi min. predsednik Daladier je v soboto odstavil tri ministre, poleg tega pa še mogočnega ravnatelja pariške policije, J. Chiappea. Vse to je v zvezi z znanim škandalom podjetja Stavinsky. — New York, N. Y. — Wm. S. Thomas, sin predsedniškega kandidata na socijalistični listi N. Thomasa, se je preteklo soboto poročil v cerkvi. Cerkev, v kateri se je izvršila poroka, je stara 275 let. — Havana, Kuba. — Ko je predsednik Mendieta odredil, da se vrnejo Amerikancem podjetja, katera jim je zaplenila prejšnja vlada, so preteklo soboto vprizorili dijaki izgrede, med katerimi je prišlo do krvavih spopadov. Šest oseb je v njih izgubilo življenje. — Berlin, Nemčija. — Nemški kancler Hitler je zavrnil francoski predlog za razorožitev, katerega je Francija poslala Nemčiji pred par tedni. Hitler vztraja na tem, da mora imeti Nemčija najmanj 300 tisoč mož močno armado. -o- POROTA SE NI MOGLA ZEDINITI Chicago, 111. — Po parteden-ski obravnavi proti Touhyju in njegovim pomagačem, kateri so stali pred sodiščem, obtoženi u-grabitve nad bogatim špekula-fcorjem Factorjem, se je morala pretekli petek proglasiti vsa obravnava za neveljavno in pričeti se bo morala nova. Dan za novo obravnavo je določen 13. februar. Vzrok, da je bila sedanja obravnava brezuspešna, je v tem, ker se porotniki niso mogli zediniti. Zaprti so bili v svoji sobi celih 26 ur, a niso prišli do soglasja. Osem jih je bilo, da se obtoženci obsodijo, štirje pa so bili za oprostitev. Sodnik je vsled tega poroto razpustil in za novo obravnavo bo izbrana nova. lae Jtagoslavife« NA JRODOVITNEJŠI DEL ČRNE GORE ŽE NAD DVA MESECA POD VODO; ZALITIH JE VEČ VASI. — BREZPOSELNI NAPADAJO MIRNE LJUDI PO CESTAH. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE, NESREČE IN NOVICE. Velika škoda zimske poplave Cetinje. 16. jan. — Nad 100.000 oralov najrodovitnejše lepe Zetske ravnine je že nad dva meseca pod vodo. Najstarejši Črnogorski prebivalci ne pomnijo tako usodne poplavne katasti*ofe. Že lani v jeseni, e je razlilo Skadersko jezero in tudi široke reke so poplavile okolico in nekaj vasi, da so se; morali prebivalci izseliti. Jezero se je znižalo na normalo, ravnina je pa še vedno ostala pod vodo. Prišlo je novo deževje, ki je zopet dvignilo jezero in nove poplave so sledile in to se ponavlja že deveti teden. Od Podgorice do Skaderskega jezera je še sedaj več vasi, do katerih ni mogoče drugače, kakor s čolnom V zetski ravnini so štiri vasi, ki so hudo prizadete in že dolgo časa pod vodo in vse i zgleda, d a se voda ne misli odteči. Kmetje so po dolgem in počez izkopali jarke, a od vsega mukepolnega Nesreča Na Tereziji v Trbovljah se je težko ponesrečil rudar Ernest Brinar. Pri delu mu je padel na nogo večji kos talnice in mu jo zlomil v mečih. -o—— Aretiran izumitelj Iz Novega mesta poročajo, da so tam orožniki aretirali posestnika Š. iz Gotne vasi, ki je izumil universalno veho. Osumljen je, da je v družbi s ključavničarskim pomočnikom Vo-vkom, izdeloval 20 dinarsko srebrnike. Aretirana sta bila oba, ki pa drug drugega zagovarjata, da ne vesta, kaj je eden ali drugi delal. --o- Sedemdesetletnica Upokojeni šolski ravnatelj in posestnik Anton Kosi je v Središču praznoval 16. jan. svoj sedemdeseti rojstni dan. — Kosi je že kot dijak mariborskega učiteljišča nabiral narodno bla-dela Igo: pravljice, basni, pesmi, pri-nimajo nikakega haska, ker vo- povedke in narodne legende ter da iz rek in jezera vse sproti razne napeve. S tem je obogatil zopet zalije. Pod vodo je še ve-J slovensko mladinsko slovstvo, dno okrog 280 domačij. : zlasii z izdajanjem Zabavne Tudi v Bosni še vedno traja- knjižnice za slovensko mladi-jo poplave in je reka Pliva je no. Njegove zasluge na mladin-poplavila kraj Jezero pri Jaj-1 skovzgojnem polju so velike. cu. Voda je porušila in odnesla --o- mestno klavnico in nekaj drugih poslopij ter porušila vse je- Smrtna kosa - - - . „ , v Celju je umrl 11. jan. v 76 zove. Škoda je velika in grozi letu starosti g. Martin Slaje, (da bo še večja, ker je v nevar-Joče Rev. Milan Slajeta, pomož-,"osti tudi mogočni železniški nega župnika v Clevelandu, .most v predmestju Pijavici, ki' (Collinwood.) Predvsem se je [je eden največjih in najlepših' udejstvoval na karitativnem po-jželezniških mostov v Bosni. Ve- lju. Bil je član mestnega ubo-liko škodo imajo tudi tamošnji žnega sveta in delovni član Vin-mlinarji, ki so ostali popolnoma cencijeve konference. Pokopan brez vode, ker je reka napravi- je bil v soboto 13. jan. la popolnoma novo strugo. NAZIJI PROTI MONARHI-STOM Berlin , Nemčija. — Kakor kaže, Hitler ni pri volji, da bi odstopil svoje mestu kakemu cesarju, in zato je bila pretekli teden izdana odredba, ki u-kazuje razpust vseh monarhi-■stičnih organizacij v Nemčiji. ---o—— SUHAŠKI AGENT POSTAL ROPAR Chicago, 111. — Pred kriminalnim sodiščem je bil obsojen na zapor enega leto do smrti bivši federalni suhaški agent E. J. Fern, 27 let star. Dokazalo se mu je, da je meseca oktobra izvrši] dva roparska napada nad dvema m»Skjm*. Lep zaslužek vam nudi kam>-panja "Ameor. Slovenca"! BIVŠI VISOK VLADNI • URADNIK ARETIRAN Washington, D. C. — Na odredbo senata je bil pretekli petek aretiran W. P. MacCracken, advokat po poklicu, ki je med bivšo Hoverjevo administracijo zavzemal mesto pomožnega tajnika za zrakoplovstvo v trgovinskem departments Kakor je bilo že objavljeno, posebni senat-ski odbor vodi preiskavo glede nerednosti, ki so se dogajale tekom Hooverjeve vlade pri oddajanju pogodb zrakoplovnim družbam za prevažanje zračne pošte. Ta senatski odbor je zdaj zahteval dan preje od omenjenega advokata, da mu izroči vse dokumente, ki se nanašajo na sklepanje kontraktov in ki jih je imel on v posesti. MacCracken je zahtevo odklonil in obvestil o tem dve letalski družbi, katere ste poslali svoje zastopnike k advokatu. Ta zastopnika sta iz advokatovih arhivov vse te dokumente pobrala in uničila; vsled tega je izdal senat ukaz za aretaeijo. Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v "AmerikRi*-*k«m Slovencu"! Tudi kupčija V vasi Glamoč pri Banjaluki Kranjska gora Preteklo leto je bilo v župniji Kranjska gora rojenih 40 otrok. Oklicanih je bilo 18, poročenih doma pa 15 parov. Umrlo je vsega skupaj 24 oseb. Med umrlimi je! bilo šest starih nad 80 let. Najstarejši je bil Uboj in roparski napad __________ _____ Celje. 15. jan. Pred dnevi je'je pred kratkim neki delavec Martin Meh od Sv. Florijana' prodal nekemu posestniku kon-pri Šoštanju v domačem kraju ja za štiri kokoši, enega peteli- (v prepiru z nožem napadel 22-. na in lonec kislega mleka. _ |letnega delavca Feliksa Tajni- Pač kupčija. ka ter ga zabodel v lice in hr-1 -o_ bet. Ko je tamkajšnji gostilničar Franc Verdev to videl, je i pograbil kol, udaril Meha z vso [silo po glavi in mu prebil lobanjo. Meh se je takoj zgrudil in na mestu izdihnil. Težko poškodovanega Tajnika so pre-ipeljali v celjsko bolnišico. [ V gozdu v Linah pri Celju je star 88 let. .bil v četrtek ob belem dnevu iz-i vršen drzen roparski napad. |Ko je šel posestnik Dolenc iz Košnice po gozdu domov, sta ga pričakala dva brezposelna delavca. Prvi se je postavil na 'stražo, drugi pa je pograbil Do-jlenca, ga vrgel na tla ter ga pri-,čel daviti in je zahteval od nje-|ga denar. Dolenci se je krčevito branil in pričel klicati na pomoč. Tega sta se delavca prestrašila, pustila svojo žrtev in pobegnila brez plena. Orožniki so dva delavca v soboto aretirali in ju oddali v zapore okrožnega sodišča. Oba sta stara nekaj nad 30 let, do-ma pa od Sv. Primoža pri Št. Juriju. Poškodba Nevarno se je pri padcu poškodovala žena gostilničarja Dolinška na Tereziji v Trbovljah, da je morala v bolnico. -o—— Z lestve je padel Romih Rudolf, 19-letni ključavničarski pomočnik iz Brezja pri Sv. Juriju ob juž., železnici je šel spat na skedenj.'Ko je bil že skoraj na vrhu, se mu je zlomila lestva in je tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil ključnico. Ne pozabite omeniti, komu 'želite pokloniti svoje glasove, |ko pošiljate za naročnino! Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 6. februarja 1934 AMERIKANSKI SLOVENEC tnri »n najstarejši slovenski list v Ameriki. Uttmovljan lete liti. Uhaja vsak dan razun medel], pon«-Mljkov in dntvov po praznikik. Izdaja in tUkai EDINOST PUBLISHING CO. Nanlov uredništva in uprava: IS49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: .$5.00 . 2.50 . 1.50 t a celo leto------- Ca pol leta ______ Za četrt leta_______ Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto -$6.00 Za pol leta________3.00 ' četrt leta____1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Bctxbliihed 1881. Iaaued daily, «xcept Sunday, Monday and the day after holiday«. Pnbliihed by: EDINOST PUBLISHING CO. Addresa of publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ---- For half a year--- For three month« _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year---$6.00 For half a year----3.00 For three month«--1.75 W« OO OU» fAJtt Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je Caa do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa ae n« ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V^ —. ■ - . Satf$fH5~- Prerokovanje o drugi svetovni vojni V dnevnikih bomo čitali dan za dnevom neko prorokova-nje, da bo Nemčija pričela novo svetovno vojno, Rachekrieg, vojno maščevanje, kakor jo Nemci sami imenujejo. Sedanji gospodar v Nemčiji, Adolf Hitler, radi tega vedno in vedno zagotavlja, naj se nikdo ne boji, ker Nemčija na vojno niti ne mi-;;!i, ker potrebuje mir. Hitler trdi resnico, če pravi, da potrebuje Nemčija mir, a to samo radi priprav na drugo vojno. Temeljno pravilo nemške vojaške znanosti je, da napade sovražnika, ko ta kaj takega najmanj pričakuje. Nemci so tako ravnali 1, 191! in bodo ravnali ravno tako v bodočnosti. Ni torej nič čudnega, če se ponavljajo razna prerokovanja o tem, kdaj bo Nemčija pričela novo vojno. KAKO SE IMAJO NAŠI FANTJE PRI GOZDNI ARMADI Three Lakes, Wis. Kako dolgo se že pripravljam, cla nekoliko napišem, kako se imamo v gozdni armadi na Scott Lake Camp. — Tukaj nas je v^seh skupaj 200 mladih fantov, samo iz Sheboygana nas je 23. Ko vsi primemo za delo, se že nekaj pozna. Ravno tako ko sedemo k mizi, tudi pospravimo precejšnjo množino hrane, da nasitimo naše zdrave želodcel Kako bi tudi ne bili zdravi, ko imamo dovolj svežega zraka, strogi red in snago. Zjutraj vstanemo ob 6. uri; zbudi nas (Buglar), nato se opravimo, umijemo in vsak svo-j jo postelj poravnamo. Točno ob 7. uri je zajutrek, potem gremo pa na delo. Naše delo je, da drevesa spodžagujemo, podiramo Drv imamo dovolj, da lahko v barakah kurimo. Delamo pa po 5 do 6 ur na dan in po pet dni na teden. V soboto imamo prosto, le da mora vsak sam svojo spodnjo obleko oprati. Opoldne pridemo vsi na južno v barako,potem pa gremo zopet na delo. Večerjo imamo točno ob 5:30. Ko sedemo k večerji, moramo biti vsi lepo umiti in počesani in vsak mora imeti ovratnico. Po večerji lahko poslušamo radio v naši 'recreation' dvorani, čitamo knjige, igramo karte, checkers, punching bags in ping-pong. Ob 10. uri ugasnejo luči, kar pomeni, da Angleški romanopisec Wells je izdal v zalogi Hutchinson, je čas počitka. Akt erao trudni, London, nov roman z naslovom: "Shape of things to come", gremo že ob osmih spat in spimo razvoj bodočnosti. Wells trdi, da bo druga svetovna vojna izbruhnila 1. .1940 in sicer ob poljski meji, ko bo Nemčija napadla Poljsko. Wells trdi, da bo ta vojna trajala do leta 1950. Ne'h kakoršni veri že kdo pripada, bo bojev na fronti, ves boj se bo vršil v zraku'. Nemci bodo z Kar nas je katoličanov, smo bili zrakoplovi uničevali vsa mesta, prebivalstvo bo umiralo v beto-'zadnjo nedeljo 28. jan. pri spo-novih skrivališčih. Konečno se bo posrečilo 1. 1950 staremu vedi in sv. obhajilu v poljski predsedniku češkoslovaške republike, Dr. Benešu, doseči mir. cerkvi. Slovenca sva komaj dva Prebivalstvo Evrope bo domalega vse pokončano, edinole Nem- tukaj. Imamo se jalco dobro tu ci kot zmagovalci bodo ostali v večini in kot taki imeli nadvlado, gori, tudi mraza smo se že privadili. Hrane imamo tudi dovolj Da bo Nemčija napadla Poljsko in istočasno češkoslovaško in dobre, ni treba biti nobenemu republiko, je napovedal že roman "Partenau", ki ga je spisal! lačen. — Moram končati. — Cas nemški častnik Herman H esse. Ta H esse trdi v romanu "Par-[je čimdalje krajši in ne bo dol-tenau", da bodo Nemci zasedli Poljsko, Češkoslovaško, in da j go, da poteče naš termin in se bodo po okupaciji češkoslovaške republike odvedli ves češki (bomo podali zopet domov k svo-narod v Sibirijo, da bo na ta način zedinjena in okrogljena Ve-j jim staršem. Mogoče se do tedaj lika Nemčija. Samoobsebi razumevno, da bo k njej prikloplje- še kaj oglasim. — Pozdrav vsem, peharjem kronana, tako da me je še bolj preplašila. Jaz sem pa potem prosila, da bi možička dobila, pa če bi bil pukljast ali kriv, samo da bi bil. Prošnja se je izpolnila, in jaz sem moža dobila in še fajn bi bil, če bi tobaka ne kadil. — Pa kaj čemo pustu ro-gatemu, tak je bil vedno, odkar so ga pričeli v pratiko malati in tak bo najbrže tudi ostal. Vrnimo se raje v naš Bridgeville, kjer je zadnje čase postalo vse tako tiho, da bodo po drugih naselbinah mislili, da nas je morda že voda vzela, ker je zadnje čase tako deževalo. Ne bo to vzrok, da gotovo marsikatero okusila. Naj povem, kakšen dirndaj sem imela z neko žensko. Pot me je peljala mimo neke hiše. Naenkrat mi nekaj reče, da se naj u-stavim. V tem hipu sem si pa že sama mislili: — a, tukaj že ne bo nič, se jim denar prelep zdi, da bi ga kam pošiljali. Vendar stopim v hišo. Takoj smo si imeli toliko in toliko za povedati iz petih vasi na okol in še kako kaj kure neso, kje kavo kupuješ in vse take silno važne reči. Naenkrat se pa le okorajžim in vprašam gospodinjo, da se naj naroči na Amerikanskega Slovenca. Raztolmačila sem ji, kako zanimiv list je to, ona se je pa začela takoj izgovarjati, da nima denarja. Pa sem ji svetovala, naj pogleda v denarnico ali v kak predal. Ona mi je pa rekla, da denarnica je popolnoma prazna, predalih pa da ni drugega, kakor kak ješprejnček ali kaj slad- žil, kot slovenski misijonar v A-meriki. Vsi drugi kandidatje si pa naj gredo kašo pihat. Kranjska Micika. -o- ŽALOSTNA VEST IZ MINNE-SOTE McKinley, Minn. Žalostno so peli zvonovi in odmevali z zvonika slovenske cerkve sv. Družine na Evelethu in naznanjali meščanom, da je božja dekla smrt, ki je včasih tudi usmiljena, rešila nadaljnega trpljenja in muk rojaka Lovrenca Smole j a in ga povedla v boljše življenje onkraj groba, v večnost. Odšel si dragi prijatelj tudi ti in ni te več med nami. Ne boš več prihajal k nam, kamor si tako rad zahajal, kjer smo včasih cele popoldneve presedeli v pogovorih na staro domovino, prele- Mim Tolažba. — Vaš sin je zelo slab v zemljepisu. — To nič ne, de, saj za poto ■ vanja itak nimamo denarja. * * * Ženska bolezen. — Ali je milostiva še vedno bolna? In kaj pravi zdravnik? — Saj ga sploh nismo poklicali. Ko ji je prišla šivilja po-merjat obleko, ji je takoj odleglo. * * * Med prijateljicami. — Mož mi vedno očitka, da sem premlada. Kaj praviš, ali gleda za smo tako tiho, bo gotovo kaj dru- . , t, , v.v . korja. Naenkrat pa zapazim, da gega. — Po bozicu smo imeli J , . . . kakor jež do šeste ure zjutraj. V nedeljo moramo vsi v cerkev, prav hudo zimo, da bi kmalu po-mrznili. Pa kakor vidim, sta se pittsburška zastopnika že ota- iala in dobila nekaj novih na-,. , , . ..,.■, ' v tj , v , . , he izpod nogavice tri slike, za ročmkov. Boste ze videli, kaj bo J * . e' , . , , ima nekaj v nogavici na nogi ter ji svetujem, da se naj prime za nogo. Ubogala me je in to je bila njena in moja sreča, ker prinesla na tudi Avstrija. Nemški listi se norčujejo iz Wellsovega romana, ne smemo Čuditi. Wells piše samo romane vojne vsebine. Poznan je splošno kot poznavalec militarizma. Minister Dr. Be-neš je sam priznal, da bo šele v štirih letih jasno, če se je vele-vlastim posrečilo zagotoviti mir v Evropi. Pa tudi ta čas ni ni-kaka sigurnost za mir. Za velikansko oboroževanje Nemčije za vojno imajo v Franciji in Angliji prav natančne dokaze. Tolažbe nekaterih politikov, da se ni bati vojne, je samo goljufanje ljudstva. -o- Nemara je največja človekova vrlina — radovednost. ki čitate te moje vrstice. Carl Moh&r ml., Temu se Co. G45 CCC No. B. Scott Camp. Dobro je, če ti je srce naivno, toda pamet naj ti ne bodi! Razumeti neko mojstersko delo, se pravi, ustvariti ga znova v samem sebi. Preteklost je edina človeška realnost, teklost. Vse, kar je, je prs MALO SPOMINOV NA SEDANJI CAS Bridgeville, Pa. Kranjski Janezi in Micike, ali se še spominjate, kako smo prepevali v starem kraju v pustnem času? Pršu bo, pršu bo pust ta rogat, oh jaz bom pa morala ledih ostat. — Moj poredni stric me je vedno dražil, cla če se ne bom omožila, bom ploh vlačila. Kam in kako daleč? Kdo je vedel? Zato so mi samega strahu rojile vsakovrstne misli po glavi. Teta mi je pa še pomagala in mi zapela, da bom devica ostati primorana in bom nazadnje s še Mr. Golobič naredil s kandidati drugih naselbin. Ze njegovo ime pove, da ne bo mirno doma čepel, ker golobiči po navadi že precej visoko frčijo. Da bi se Pittsburgh dal užugat takim le malim vasicam, kot so tukaj o-krog Bridgevilla, tega še misliti ne moremo. Še v starem kraju sem od neke ženske slišala, da Pittsburgh ni tako majhen kot naš zelnik, zato upam, da pitts-burgška zastopnika, bosta že vsaj vsak 15 novih naročnikov dobila za našega kandidata Fa-thra Odila. Prav nič ni bilo čudno, da smo mi do sedaj tako počasi korakali z našim kandidatom naprej, saj Johnstown, še zastopnika ni imel. Kakor vidim, je sedaj prevzel zastopništvo Mr. Klučev-šek. On bo tako, metal v bakso nove naročnike, kakor da so Water melone. Mr. Klučevšek, le korajžno naprej! Saj smo mi z vami. Poslušajte sedaj to le: Vsi oni, ki delate za našega kandidata Fathra Odila, si zapomnite to le. — Še štiri tedne imamo časa v letošnji kampanji za list Ameri-kanski Slovenec. Naš kandidat Father Odilo pa rabi še štiri stopinje do vrha. Vsaki teden torej skrbimo, da ga prestavimo za eno stopinjo višje in tako bo 28. februarja naš kandidat najpopularnejši Slovenec v Ameriki. Marsikateri želi, da bi se ta želja uresničila. Samo želja pa ne bo pomagala našemu kandidatu do vrha, treba je da gremo krepko na delo. Vsaj toliko se naj vsak potrudi kot sem se že jaz. Še celo v take hiše sem šla, kjer me je metla že kar na porču čakala. Mislila sem si: če enkrat malo pade, nič za to, se mi vsaj ne bo treba sami otresati snega. Pred-no pa drugič pade po meni, sem pa jaz že lahko daleč stran. No, pa metla še ni tako nevarna stvar kot so burkle. Hvala Bogu, da tistih nima Amerika, ker če >i jih imela, bi bila jaz že prav po Kranjsko goro in njenih veli-'starejšimi', katere je dobila izkazilo za polletno naročnino za Amerikanski Slovenec. Naročnica, mar ni bilo tako?! Pa oprosti, če sem kaj priložila, samo da se bolj zanimivo bere. To sem povedala za vzgled, ker včasih človek misli, da tam pa tam ne poj de, pa kolikokrat ravno v takem kraju napravi boljši uspeh kakor tam, kjer misli, da bo lahko opravil; Jaz namreč grem povsod, še celo pri črncih potrkam na vrata, če me ravno včasih goljufa. Saj mislim, da če ste pazljivo prebrali list zadnje številke kjer-piše o kampanji, ste lahko videli, da sem res poslala nove naročnike. — Kakor vidim, Detroit še ni povrnil glasov Pennsylvaniji. Jaz bi si letos vzela čevlje za nagrado, če bi jih imeli na listi, ker hodim peš okrog. Moj "Henry' namreč še nima pravice, da bi mogla z njim ven. — Ker je pa letos v sedanjem času ravno pustni čas, si bom vzela denarno nagrado in si bom za ta denar kupila viktrolo. Povabim pa vse one, ki so se na list naročili pri meni, da pridejo takrat k meni v vas in bomo malo zaplesali na primer tisto: "Beži baba, beži baba, cigani gredo. . ." tako, da boste tudi vi, ki ste se naročili na list, imeli lep spomin. Vsem onim, ki so še samski pa polagam na srce lep opomin, da si naj čimhitreje morejo poiščejo par in ga peljejo pred oltar, ker pust bo kmalu pri kraju. — Na koncu tega dopisa naj mi bo še dovoljeno par besed. — Dolžnost nas veže, da molimo, se postimo in hodimo v cerkev, katero moramo tudi po svojih močeh podpirati. Enako nas pa tudi veže dolžnost, da podpiramo katoliško časopisje. Vsak naj pri tem stori svojo dolžnost, ne samo mi zastopniki, temveč vsak, ki se šteje za katoličana. Prosim vas, pojdimo torej na delo in ne nehajmo poprej, da bo naš kandidat Father Odilo na vrhu kandidatne liste. Napravimo mu to čast, saj jo je že zdavnej zaslu- častnih snežnikih, kjer je bil tvoj in naš rojstni kraj. — Odšel si, ne da bi se ti bila izpolnila vroča želja, še enkrat obiskati rojstni kraj, videti tam ljubljene brate in drage sestre. Ni se ti izpolnila vroča želja, da bi še enkrat poljubil osivelo mater, kateri bo tu-ge počilo srce, ko bo izvedela o prerani smrti svojega ljubljenega sina prvorojenca, usoda. Nepozabni prijatelj. — Želimo ti, da bi po življenja težkem — Le potolaži se, saj ni mogoče, da bi gledal za starejšimi! * * * N Zakonca v gledališču. — Pravim ti, ta igra je vplivala name tako mogočno, da sem mislila, da sem izgubila dar govora. — Toi-ej moraš še enkrat v O kruta gledališče in jaz pojdem s teboj. * * * » V kopališču. — Gost: Kak- boju mirno počiva? v ameriški gno vpitje pa je to? zemlji. Tvoja duša se pa naj ve- ^ _ 0> nič hudJga. Gospa Viseli v večni domovini, kjer ni več hra se samo vadi. solza ne zmot. — Preostalim, J _ Ta ? In čemu pa ? družini in sorodnikom pa izreka- _ prijavna je triminutni temo naše iskreno sožalje. ilefonski pogovor z možem in Ker že ravno pišem, mi je pri- j zdaj- se, vadi) da bo mogla mo. šlo na misel, tla bi prosila poro-'žu v tem kratkem času vse po-čevalca iz Kranjske gore, da bi vedati> kar ima „a srcU-se večkrat oglasil in nam kaj no- vega povedal. To bi ne škodilo Nič ne pomaga.— Saj ti pra- Kranjskogorcem, če bi se malo^ ne pusti se ženi tako ko_ več bralo o Kranjski gori v slo-|roandirati. vstani zjutraj s trd- venskih listih. Pozdrav vsem Slo-1 nim sklepom dokazati, da si čitateljem Amerikanskega ^-jg0Sp0dar v hiši in videl boš, kaj venca, posebno Karnjskogorcem' tu in onstran luže. Josephine Lautižar. KO SE PRIJATELJI SESTA-NEJO Joliet, III. Zabaven večer smo imeli dne 27. jan. na domu Mrs. J. Vlasich-Zbrali smo se skupaj prijatelji in znanci in se prav lepo pozabavali. Med nami je bil tudi Mr. Rudolf Gabrian s soprogo in sinčkom. Prišli so na obisk v Joliet, iz St. Louis, Missouri, k Mrs. Krall, sestri Mr. R. Gra-briana. Da je bilo dovolj veselo, nam je Jerry Mutz igral na svojo harmoniko prav lepe poskočne, da smo se morali stari in mladi vrteti po taktu. Hura Jerry! Naročnik. se bo zgodilo. — Saj vem, kaj se bo zgodilo. Obed si bom moral kuha$i sam. Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"! Junak. — Ko sem bil letos v Albaniji, sta me napadla dva tolovaja in mi pobrala ves denar. — Kaj nisi imel pri sebi o-rožja? — Imel sem ga, toda nista ga našla. Še slabše. — Ali si moreš misliti kaj slabšega od budilke, ki ne zvoni? — Da, budilko, ki zvoni. Golob in papagaj. — Zakaj si ju privezal skupaj ? — Ker hočem vzgojiti golobe pismonoše, ki bodo znali vprašati ža pravo pot! Stanovanjska kriza. — V Parizu se srečata dva gospoda in prvi pravi, da je v mestu huda stanovanjska kriza. — Beži no, pravi drugi, le reci kateri ženski, da jo vza-meš, pa boš takoj imel krasno stanovanje. * * * Pri gledališki blagajni.—Gospod pride h gledališki blagajni in pravi: Dajte mi sedež v pritličju. — Za Carmen ? — Ne, temveč za mojo ženo. V šoli. — Profesor: učimo iz zgodovine? Dijak: Letnic. Ce sa se TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (95) (Metropolitan Newspaper Servic«) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Ko se jc Guinalda zdramila iz omedjevic-; in odprla oči, je opazila leva, ki je nepremično gledal v džunglo proti severni strani. Od sebe je dajal nizke grgrajoče glasove, kakor- bi nskaj pričakoval. Tedaj je tudi ona zaslišala, da od one strani nekaj prihaja in ko se je ozrla, je zagledala veliko moško postavo. Lev se je dvignil, a mož se je oglasil: "Džabalja, vlezi se!" Na veliko začudenje Guinalde je lev ubogal moža in se mirno vlegel k njej na tla. Tedaj je prišel mož k njej in jo nagovoril: "Si ti prin-ceza Guinalda? Ne boj se. Jaz sem Tarzan, Sir J.amesov prijatelj." "Če si njegov, si tudi moj!" je joka je odgovorila. "Zakaj te lev ni napadel?" Tarzan se je nasmehnil in ji povedal, da ga je sam vzgojil, ko je bil še lev majhen, zato ga pozna. Prinesel je še dekletu sadja in vode, da sc je okrepčala. Opazil je pa tudi, da je veliko preslaba za potovanje do mesta Nimmr. Zato jo je dvignil, se povzpel v veje dreves in hitro, kakor je bil le Tarzan vajen, skakal z veje na vejo proti mestu Nimmr. Dva dni po tem je že oddal princezo njenemu očetu. "Nebo naj te blagoslovi in vrni se zopet z mojim preljubljenim," reče Guinalda ob slovesu. Ob istem času jc Jimmy Blake hodil naprej po gozdu in iskal sledi za Guinaldo in Arabcem. Zaslišal jc pa že od daleč stopinje večje skupine ljudi in ne dolgo potem je opazil v svoje veliko presenečenje, č„eto oboroženih črncev. Nič manj presenečeni na niso bili črni vojaki, ko so naenkrat zagledali pred seboj Biaka, ki so ga poznali že poprej, ko se je prvič sestal s Tarzanom. Denarne pošiljatve ♦ v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00........................110 Din Za $ 5.00........................195 Din Za $10.00........................410 Din Za $12.25........................500 Din Za $20.00........................835 Din Za $2-1.00........................1000 Din Za $50.00............ 2100 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite......$ 5.75 'U $10. pošljite......$10.85 Za $15. pošljite......$16.00 Za $25. pošljite......$26.00 Za $40. pošljite......$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO. ILL- Torek, 6. februarja 1934 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 8 mitiuinmiamnrtiminimm cd Tvoj nedeljski tovariš. | PRIPRAVA ZA IZBOLJŠANJA PODMORNIC TEDENSKI KOLEDAR 11 Nedelja — 3. predpepelnična. 12 Ponedeljek — Lincolnovo rojstvo. 13 Torek — Pust. Gregor II. 14 Sreda — Pepelnica. 15 Četrtek — Favstin in Jov. 16 Petek — Juliana, dev., muč. 17 Sobota — Frančišek, muč. ^mm. TO IN ONO IZ DOMOVINE Rev. J. C. Smoley: TRETJA PREDPEPELNIČNA NEDELJA V življenjepisu nekega modernega umetnika beremo, kako je doživel najhujše razočaranje v svoji veri v človeka, v svoji nepopisni boli zdihuje samo: "Pepel, pepel na mojih očeh, pepel na mojih ustnicah, pepel na mojih rokah, povsod sivkast pepel . . ." Tako so tožile vse plemenite duše, ki so se goljufalo ob plitvih radostih tega sveta, ki so videli, kako redko je pravo, resnično prijateljstvo. Ta umetnik, telesno in tudi duševno skoro ugonobljen, se je podal v samoto za leta in leta — v tej samoti je potem duševno ozdravel, v pravem in globljem spoznavanju resnice se je dvigal proti Jeruzalemu, njegova duša je videla pravo krasoto v luči pobožne vernosti. " Kakor temu umetniku, tako se godi marsikateremu človeku na pepelnično nedeljo: sit je vrvenja gotovih ljudi do grla v teh predpustnih dnevih, vstaja v njem spoznanje: Pepel, pepel, nič kot sivkast pepel je vse to drvenje sveta . . . Izgorel ogenj, mrtva žrjavica . . . Cerkev nas pa hoče te dni peljati gori k svetemu Jeruzalemu, k Jeruzalemu duševnega posvečenja in duhovne lepote. K visokemu mestu velikonočnega veselja, velikonočnega miru nas koče peljati tekom prihodnjih postnih tednov. Za Gospoda je bilo združeno veliko bridkega v njegovi napovedi, da bodo šli gori v Jeruzalem: "Sin človekov bo izdan r.evernikom, bo zasramovan, bičan in zapljuvan ... in umorjen.' 'Pot v Jeruzalem bo za Gospoda pot v morje bolečin, v trpljenje in smrt! Bolečina more prodreti srce vsakega pravega učenca Gospodovega! In za vse veselice, vse zabave sveta v teh dneh bi morali najti pravo mero. Zdrževanje in spodobnost, dostojnost. V daljavi se dviga podoba moža bolečin. Ilazbito sveto telo, vse oblito od krvi, zasramovano, opljuvano, s trn je vim vencem na glavi . . . Da, pot k Jeruzalemu spremenjenja in | odrešenja", k Jeruzalemu, mestu miru' — ta pol polje preko drugega Jeruzalema: skozi Jeruzalem ječe, krivične sodbe, nc- boli in nepopisne žalosti. Dragi moji, tudi naše zenisko življenje je potovanje k rap. stu miru, k nebeškemu Jeruzalemu, h konečnemu največjemu . veselju pri našem nebeškem Očetu. In tudi to naše potovanje gre skozi Jeruzalem, kjer nas čaka križ, preganjanje, krivice, trpljenje. Če prebiramo življenjepise najbolj plemenitih duševnih velikanov zadnjega stoletja, znanega konvertita in kardinala Newmana, ali pa pobožno-ponižnega škofa Sailerja — povsod najdemo in vidimo pot k nebeškemu Jeruzalemu skozi Jeruzalem trpljenja: preko krivice, trpljenja jih je peljala pot k časti in slavi. Svet, neizogiben življenjski zakon je, ki ga je vposta-vila božja modrost. Nam, ki imamo pred očmi zgodovino naše svete vere, ki vidimo vse skušnje, bi se nikakor ne smelo pripetiti, da bomo stali pred to božjo voljo, ne-vedoči kaj storiti. Da treba iti skozi Jeruzalem križa, to vemo, šele potem bomo pri-fli v Jeruzalem božjega izpremenjenja in večnega življenja. Slepec sedi cb potu. Da bi sprevidel, kliče glasno in-glasneje: "Usmili se me!" Ko je izpregledal, se je zveselil in se pričel zahvaljevati. Pridružil se je božjemu Odrešeniku. Ta dan je vstopil v Jeruzalem božje milosti in največjega veselja. Mi, otroci katoliške cerkve, učenci, učenke Gospodove, ne smemo sedeti slepi kot berači ob potu! Vedeti moramo in verjeti, da se mora nam na svetu še marsikaj izpremeniti v prah in Pepel. Pot k nebeškemu Jeruzalemu miru in blaženosti nas mora peljati skozi Jeruzalem z Oljsko goro in Kalvarijo! J. Gu'llaume, bivši fnornar v francoski mornarici, je iznašel pripravo, katero kaže gornja slika. Z njo dokazuje, da se potopitev podmornic lahke ^»epreči. S to pripravo se je spustil pod vc Jo, ostal tamkaj pol ure in's2 dvignil, «2 da bi cdvrgel kak balast, kakor se dvig na vadno ;zvrši. nisem doživel, 'odkar smo klali, srčkih, pa da ne bo kdo mislil za-1 nas vse, da ne vemo ne ure, ne in še to je bilo le v škocijanskih 'ljubljenih, to so zgodbe dveh [dneva, kje nas čaka. Da bo umrl, hribih, ko si enkrat plezal čez 'kurjih srčkov na juhi, ki so izda-1 vsak dobro ve, ne ve pa, kdaj in Pijano goro na Telške njive. Tam bi me kmalu z Jalovčevo kobilo vred zaneslo v graben proti Peklenskemu mežnarju! Kdor je tam okrog šaril, že ve, da je tista zareza pri Venetovem stricu pod Golobno in Reženom peklenska pot, da so naši očaki prav krstili ta skalnati kotel — Peklo —. In ker je stric Vene mežnaril pri 10. maši v fari, se ga prijelo— peklenski mežnar — kjer njegovo domovanje je najbližje temu nadzemskemu peklu. To pa zato li veliko skrivnost 17. novembra' kje. Umrlo jih je torej, ki so bili Jesenice V Črnem vrhu nad Jesenicami so v nedeljo 14. jan. slovesno blagoslovili nov smučarski dom, katerega je blagoslovil ob številni udeležbi smučarjev in drugega ljudstva planinski župnik Krašnu. •-o- den 331etni posestnik Ivan Ce-bek, ko se je nahajal na lastnem dvorišču. Napadalec ga je nenadoma naskočil iz zasede in mu prizadejal več ran, katerim je napadeni podlegel. Lepe dele Tiboveljska pi unogokopna družba je dala napraviti lep kip sv. Barbare, katerega so Kralj počac'.'! kateliškega škcfa Na povelje kralje Aleksandra postavili v spomin žrtvam, ki je izdelal kipar Tomo Rosandič so se ponesrečile že 29. novem-doprsni kip kotorskega škofa U- bra 1932. Kip je lepo, dasi celinija. Kipar je izdeloval kip prvo delo absolventa zagreb-ob škofovi prisotnosti v Rotorju. ške akademije, St. Kolenca. Kip bo krasil kraljev dvor v Bel-gradu. -o- pokopani v naši fari in vpisani mrliško knjigo 38 in 1 oseba, ki je umrla pred novim letom, pokopali smo jo pa to leto! Pred prazniki v decembru v 1. 1933 so umrli Llndičeva mati. Doma iz Šmajete na Dolenjskem. Vedno je želela, da bi kdaj videla novo cerkev sv. Marjete v činoma bolj majhnih, katere so starem kraju, pa sedaj po 74 le-prinesli v cerkev botri. Le eden .tih gleda večni Jeruzalem. 1933., da je na ta dan zagjedal luč tega sveta pred 39 leti naš Jože, ki ga vsi poznamo po glar.u in kretanju. Tisto nedeljo po novem letu smo slišali zanimivo oznanilo — poročilo o življenju in smrti fare sv. Lovrenca. Krščenih je bilo v fari sv. Lovrenca 70 otrok. Ve- je lahko sam prišel. To je desetletni Andrej, ki ga so dobri 1 j lipovem, da ne bo kdo mislil, da jdje pobrali in ga vzeli za svojega, smo bili včasih vsaj "coperniki", ko so se ga tako usmilili in poskr-smo si za to službo najeli mež- Ibeli za njegovo dušo in telo. narja iz samega peklenskega j Poročenih je bilo 41 paorv'.'pn Bogu za svoje starše, brate brezna! Od teh pa prihodnjič kaj več. ;in sestrice. Taka je torej burja v Newbur- Najstarejši ženin je imel 45 let Jezus male k sebi kliče — tako so peli na koru, ko so prinesli truplo pok. Angelce Iločevar-jeve v farno cerkev! Po štiriletni mučni bolezni gotovo sedaj prosi Stare najdbe Na vznožju Borinca, kjtr so Ogenj najlepši vinogradi vinkovškega V Trnovljah pri Celju je ogenj okraja, so našli 10 dobro ohra-uničil kozolec posestnika Ivana njenih sekir iz bakrene dobe. Bobnarja. S kozolcem je zgore- Sekire so bile naložene na kup. lo mnogo sena, poljskega orodja V bližini so pa našli tudi neka j in drugih pridelkov. kamenitega in železnega orod- --o------ja. Te najdbe potrjujejo do- Lepa starost mnevo arheologov, da so bile Kakor poročajo iz Celovca na področju sedanjih Vinke v. na Koroškem, je tam še meso cey ne samo rimske, a npak tir- ca decembra praznovala Slovenka Barbara Blažunova 104-letnico svojega rojstva. Njen najstarejši sin j,e star 77 let, najmlajša hči pa 67. — Vsekakor je ta žena najbrže najstarejša Slovenka. -o- Obupal V Trbovljah se je obesil 45-letni delavec Anton Cvetko. — Ob zadnjem plačilnem dnevu in 10 mesecev. Za 41 let pa je jpomnil prijatelj pokoj, mla- jžena kaj opazila bila mlajša najmlajša nevesta z 18 leti in 7 meseci. Ženin njej primeren po starosti najmlajši pa je prestopil 21 pomlad in pol. Poleg teh moramo omeniti, da je pet zakonskih parov obhajalo srebrno .poroko, kolikor nam je dega, komaj 26 let starega mbža Jchn Janežiča. — Ko smo molili za ranjkim ob njegovi krsti. Nekam pomirili smo se v molitvi, in mirno nadaljevali, ko ti začne jVelenju je zaslišal, da na ta žalosten večer kanarček pe- :neka j krade v. njegovem stano- ti, pa tako turobno, da nam je i j m.,o t v. zastajala molitev v 8'rlu, med znano ,v letu 1933. To so druži- |t NEWBURGSKI POPOTNIK G. urednik! Mesec dni bo že tuli burja in naletava sneg tako minulo, kar se nisem zglasil! l^a ste samo v vašem listu napisali trikrat vsaj, da sem bil v Chicagi na zborovanju Baragove Zveze — torej me to že nekoliko opravičuje! Srečno smo jo pri-Vozili domov, v devetih urah je K- Grdina, ki je prisedel k g. P. Odilu v naš voz, bil zopet doma! Nevem če bi tako hitro šlo iz Ljubljane v Beograd, kjer je približno ista razdalja! So pa tam malo bolj domače ceste, ker po takih, kot so tu, ne bi mogli voziti v breg s pramčki in vranci; kvečjemu, če bi jim nateknili posebne vrste podkove! Stric mi je vedno tožil, kako težko je sedaj voziti s težkimi vozmi od Lesec Bleda, kjer imajo lepo asfaltno cesto, da ni ne blata, ne pra-llu> *pač najboljša za dvorne avtomobile, nevarna, skoro nepo-Jabna za vprežno živino Zlmi v blejski Klanec ! ^»o pustimo blejske klance in Pometajmo pred svojim pragom, o se vozimo zopet po Newbur- Ku' P„ i • • .. i -/ • L a kaj naj napišem! Zunaj ne Celihar, Blatnik Andreja, Ke-nig Rudblfa, Lekan Jošepha, Gross na 82. cesti. Na sv. Petra in Pavla dan mi nulega leta je minulo 50 let, kar sta stala pred oltarjem kot ženin in nevesta v Ljubljani Fran Jap-pel in Ivana Vidmar. No če smo pri zlatih porokah vas vse za isti dan 29. junija vabim na svojo 'zlato poroko', to pa že sedaj, cla se vsi dobro lahko pripravimo v samo 41 letih na tem ali pa na onem svetu! Smrt tudi med nami ni prizanašala ! Iz materinega naročja je iztrgala tri novorojenčke! Cvet otroških let je ovenel in se razcvetel v večni pomladi 4 dečkom In trem deklicam. Enega izmed teh je povozil auto, drugi je našel smrt v valovih reke — edini sin, komaj teden dni po prvem sv. obhajilu. Zopet tretjega je poklicala smrt v šoli med poukom. Od 20-40 leta so umrli trije moški in dve ženski. Najbolj pa kosi smrt med 40—50 letom. V tej dobi so zapustili ta svet trije moški in 5 žena. Od 50-60 leta jih 6 manj med farani (5 moških in ena žena). Ravno ta- tem pa zaihti na ves glas 18 mesecev star njegov sin, ki so ga imeli v naročju, kot bi razumel, da je sirota brez očeta, iz žene mlade vdove je bruhnilo v jok in vsi smo obstali---. V večnosti je učakala novo leto 1934. Magda Filipovič v 65 letu. Pet žalostnih sinov z očetom jo je spremljalo k zadnjemu počitku. Po novem letu so nas zapustili za vedno: Ivana Praznik, 48 let, doma z Iga. 10 dni kasneje Ko-čevarjev oče iz Žužemberka in na sv. Neže Mart. Plut, eno leto dni za svojo ženo v starosti 73 let, doma iz Zagradeca! List za listom pada-- --o- Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pašiljate za naročnino! je potegnil vso plačo, katero je Nevem, ali bom kdaj poza- zapil in se potem v svojem sta-gu, da nas zanese celo na peklen- in 7 mesecev, nevesta pa 49 let [bil tisti večer, mi je v žalosti pri- n0vanju obesil, ne da bi speča skega mežnar j a! Bojim se pa še druge burje, ki bo še močnejša, ko se me loti! Čeprav ragljam v enomer, pa še ne dosti .Glede raglanja pa naj zopet eno pripomnim, da ima do tega instrumenta večjo ali skoro vso pravico le oni del človeškega rodu, katerega je Bog posnel iz Adamovega rebra. Vsaj tako sklepam iz govora, ki ga je pred-našal govornik na novi maši blizu Ljubljane. Med drugimi je zastavil vprašanje g. župniku stolne cerkve Sv. Miklavža: "G. župnik, vaša cerkev ima dva stolpa — zvonika". — "Da , to je res!" odvrne gospod župnik. — "Ne veste pa, kateri izmed njih je moškega ali ženskega rodu," se je nadaljevala razprava. — "Tega pa tudi jaz ne vem",v smehu prizna sam gospod iz te cerkve s dvema zvonikoma! Po dvorani splošno zanimanje in ugibanje! Pa kmalu je vzdramil nas vse ženski rod iz te zagate, ko j a vse iz tega Evinega potomstva grozilo pa le v sveti, navidezni jezi proti govorniku, ki je rešil to uganko tako,da je tisti stolp Evinega rodu, ki ima ragljo hranjeno za Veliki petek! Nesreča s puško 261etni brezposelni čevljarski pomočnik France Vencel v nekdo j icraae v njego vanju. Vzel je staro puško, ki se je basala spredaj, in ustrelil, da prestraši tatu. Strel je puško raznesel, Francetu raz-mesaril roko in mu poškodoval obraz. Nčpaden na lastnem dvorišču V Zaklju pri Novi Cerkvi nad Celjem je bil neke noči napa- di prazgodovinske naselbine. -o- /. k.-tf.-^ vi jW IV- v lemone končajo bolečine revmatizma v 48 urah ), kuka i-iulost ftnlca trpeče na akutnem ali ;ro:iičnom revmnlumu, artritis ali neuritis, ki it>.i>ti'i.i>'j ■ ui vjiwuav.ifl. tv-Hcutt uoutaeo '/.myh i iimo il;ll)ilo si zavoj "U.-v I'll:soi'iption" »hI už.^va dmsista. Zim Bajto s Lvnrtom votle, ■ ■ i ti i v ■ >"' i r'h U"M(i i. J.> lahko. Nikuko sitnosti in prijetno. Potrebujete namo za uv i namUdi žlici dvakrat na ilan. Tekom -IS m navadno včasih [»reko m-ei — o-lnehajo aolcčino, trili skleni w> '/.rahljaj:!. Poskusilo. Počutiti; so dobro, lata mlajši, zopet se veselite življenja. Garancija povračila denarju. Na prodaj, priporočano in earantiraim od vseh 'Otnla.') ■.:■: .. . .v rt : a v .m ■ '. S j-1 :-,ar V.t virmi v srtrn;. ''!"'''■■ scribtfen' po f.U.O. i:-'1 54 W, Illinois St., Chicago, 111. Plačate «2.00, ko •;e vam d:'.a\i. * Tako se agitira! Iz zapa-da nam je pisal nedolgo temu naročnik našega lista: 'Enega novega naročnika Vam pošiljam. Celo leto sem ga nadlegoval, zdaj se je pa tracheal 5»a?očil list," Tako se agitira! Dober vojak rcaskakuje trdnjavo, dokler je ne zavzame. Bodimo v te j kampanji taki junaki vsi prijatelji in somišljeniki "Am. Slovenca"! da bi bilo najbolje, da bi po "dolgem" se vsedel in prijel za tla, da ne odnese vseh 200 funtov s sobo vred! Take burje pa še Tako ragljam, kar je dovoljeno le potomstvu iz Adamovega rebra! O ti šment! Kaj bo? Ker še nisem nič omenil, koliko novih zakoncev imamo v fari, se malo bojim, da se me ne bi kdo zopet lotil, kje kolovratim z novicami. Pa sem sklenil tako, da naj uživajo to veselje sami za se za ko v naslednjih desetih letih enkrat! Ko bo malo od jemalo, jih bomo še mi malo spomnili na (60—70) 2 moška in štiri žene. Nad 70 let so doživele tri žene, medene urice tega sveta! V res- najstarejša izmed njih je učaka-nici so zanimive zgodbe o dveh'la 79 let. Ali niso ti pridige za PRVA KOPALNA B A.NJA V KANSASU po Društvo sv. Jožefa štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, III. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj-Društvo ustanovljeno^ leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tainik Mike Opeka, blagajnik. Lesena banja, ki jo kaže gornja slika, je bila baje prva kopalna banja v državi Kansas-Imel jo je neki hotel v mestu Wamego. Zdaj jo uporabljajo za pasje ležišče. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1934. Predsednik: John Mellc, 6508 Boii-na Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Zdravniki: Dr. J. M. Scliškar, Dr. M. L Oman, Dr. L. J. IVrme in Dr."A. J. 1'erko, Dr. A. Skute. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo nc sprejmejo eluni(lco) o ze interese delodajalca in delo j e- delavca, konsumenta. Podlaga, , VJ .„. ,. ,.J, svoje sile in moči, delali so po 14, potem po 12, in pozneje dolgo in dolgo po deset ur na dan, v se to je bila rak-rana na moči in zdravju delavca; podjetniki ne smejo pozabiti, kako ogromne žrtve je delavstvo doprineslo ravno v svetovni vojni. Ker je delavstvo investiralo v gospodarstvo svoj telesni in duševni kapital, ima pravico, da ni predmet tega gospodarstva, marveč je činitel, ki ima pravo, da soodlučuje, da solastuje pri tem gospodarstvu; delavstvo ima pravico, zahteva tudi glede plačila cel in popolen delež pri rezultatu porduktivite-te tega gospodarstva. Boj med kapitalom in delom se vedno bolj in bolj poostruje; kapital je utrdil svoje postojanke na celi črti, delodajalci so danes močnejša stranka, zato imajo pa tudi večjo odgovornost za socijalen mir. Skupnost usode ve- mo premagati njeno smrt, če nočemo, da jo bo socijalno vparša-nje uničlo'. Samo ravna ideja skupnosti se da rešiti socijalno vprašanje, ona ideja skupnosti, v kateri se smatra in pojmuje skupnost ljudi v gospodarstvu, usodi, pri izvirnem grehu, le tako se bo premagal socijalizem, da se bo izpolnila vera in hrepe-njenje, da nastane prava skupnost na temelju nravne ideje skupnosti. To je želja vsakega dobromislečega človeka, to je tudi naše trdno upanje, potem bo zasijala človeškemu rodu nova, zlata doba. . . vseh mora seveda biti ideja zadružništva, ki odgovarja modernemu gospodarstvu, ideja zadružništva, ki bo, če jo bodo prav razumeli, združil občno blaginjo in blaginjo posameznika, tako da bodo imele zadruge, če hočejo vršiti svojo dolžnost, vedno in povsod pred očmi interes vsakega posameznika kakor splošnosti. Omeniti treba pa sedaj še kraj, poseben "poklic". Ta zgodovin-! kjer se mora dejanstveno skupno sko ustvarjena zveza vseh z vse-1 delo na nravnem temelju vršiti, mi je razumevati kot skupno u-.ako naj se reši socijalno vpraša-druženje s skupnimi obveznost- nje, in to je obrat. Tu je vodilno mi, in tako je vse narodno gospodarstvo razumevati kot skupnost dela. Iz tega sledi samo od sebe, da mora vsakdo, podjetnik, delavec, obrtnik, poljedelec, uradnik, zdravnik, učitelj, duhoven, smatrati svoje delo kot delo pri skupnosti, vsled česar zadobi pojem poklica novo nravno posvetitev, ker mora spoznati vsakdo kot član skupnega gospodarstva v svojem poklicu sveto dolžnost. Ker se torej ne sme pri nobenem delu prezreti, da je vsako delo tudi delo zausplošnost, za skupnost, ne sme in ne more- nobeden stan smatrati svoje koristi kot edino opravičene, odločujoča o-stane vedno skupna korist, skupna, splošna blaginja za vsako gospodarstvo in družbo. To se pravi : Podjetnik ne sme izrabljati in izkoriščati naravne zaklade preko mere, ker imajo vsi pravico do njih, sedanji rod, ki je zvezan, spojen v gospodarstvu kot delavska družina, pa tudi pri-hodhji rodovi; ne sme izrabljati, izkoričati delavskih moči, ta najdragocenejši zaklad vsakega gospodarstva, ker bi tako izrablja TISKARNA Amerikanski Slovenec in izvrševalno delo, delo z glavo in roko, spojeno v vnanjo enoto, in tu pred vsem je nravna naloga te vnanje enote notranjo enoto, za našo generacijo, da vstvari in da dvigne to dejansko zvezo na nravno polje. Vce druge prej o-menjene zveze leže bolj ali manj izven neposredne dnevne življenjske sfere posameznika, v o-bratu pa on živi in on daje svoje najboljše moči in vse je odvisno od tega, če postane iz združitve tega skupnega dela res skupnost, temelječa na nravni zavesti; od tega je odvisno, če to vnanje skupno delo napravi iz človeka sužnja tehnike in podjetja, ali če ostane svoboden nad obema; od tega je odvisno, če delo iz človeka napravi navaden stroj, ali če ga dvigne v neko skupno življenje, ki njegovo osebnost veliko bolj izpopolnjuje, kakor bi to moglo storiti samo veselje na delu in vspehu, ki ga stori pripravljenega, da zastavi vso svojo produktivno moč v delo; od tega je odvisno, če pride v ves obrat končno atmosfera pravega zaupanja, ki raztopi led vsakega so- malce k solidarični edinosti, ta solidarična edinost morata sprejeti in smatrati oba dela kot dolžnost, in v zavesti nravne obveznosti morata ugoditi zahtevam te solidarnosti. Se eno skupnost usode ne smemo prezreti, ki posega v notranjost človeka, posega v družbo, v narode, sploh v vse človeštvo: To je skupna krivda, izvirnega greha. Kakor so videti pri vsakem posamezniku kot posledice skrb in trpljenje, ravno tako v trpljenju celega človeštva. In tu nas vede socijalno vprašanje v versko polje: V veri moramo gledati, z očmi vere mora opazovati socijalne težkoče, ki se ne bodo dale nikoli popolnoma odpravi, ti v veri mora nastati in z rast i v vseh bravna volja, da bo vsak nosil svoj delež socijalnih posledic izvirnega greha, kakor pravi apostol — in kar velja tudi v so-cijalnem življenju — da moramo drug drugega breme nositi. To se pravi konkretno: Nikdo ne sme s svojim bogastvom, s svojo močjo gledati na to, da bo posledice izvirnega greha, ki padejo na njega, skušati odvaliti na druge, da ne bo treba sobratu nositi dvojnega ali trojnega križa, če se drug odkriža svojega križa. V Kristusovem vstajenju je bila premagana smrt greha, za posameznika in za celo družbo. Za družbo pomenja to, da mora postati sveta skupnost, če hoče- To je pa res, da kdor bo doma sedel, bo težko dobil v tej kampanji kakega novega naročnika. Kdor hoče dobiti novega naročnika, se mora potruditi do njega in ga prijateljsko nagovoriti, pa ga bo dobil. Na dom se pa novi naročniki ne hodijo ponujati, to je pa res! izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. nje vplivalo še na prihodnje rodove in generacije; lastnik mora pomisliti, da ima tudi on s svojim imetjem gotove obveznosti napram občni blaginji, tako da postane "beg kapitala", naj se to vrši v tu — ali inozemstvu, zločin na splošnem, občnem blagostanju, če se odtegne produktivnim podjetjem, da služi edinole lukrativnim podjetjem; ne sme se kapital porabiti za produkcijo blaga, ki ljudstvu ne koristijo, marveč mu očividno škodujejo. Odgovornosti za občno blagostanje si mora biti podjetnik dobro svest, če hoče groziti z izprtjem; delavstvo pa tudi ne sme pozabiti, da ima vsaka pravica do stavke svoje meje, da mora paziti na varnost javne blaginje; delavec tudi ne sme pozabiti, da zadobi njegovo delo, in če je navidezno še tako malenkostno, svojo posvetitev od skupnosti in občnega blagostanja. Ta misel skupnosti, ki vidi v elikem narodnem gospodarstvu vraštva, ki bo odpravilo do cela razredni boj, ker se bodo nasprotja med kapitalom in delom vravnala v zavesti, da sta drug od drugega odvisna, kapital od dela in delo od kapitala. Socijalno vprašanje se bo rešilo v obratu ali pa se sploh ne bo rešilo. In če se mora narodno gospo darstvo kot celo in vsak obrat v njem pojmovati, kakor so dan danes, kot delavske skupnosti, potem nam pokaže pogled v bližnjo in daljno preteklost, kako važna, usodna je ta skupnost ravno v industriji. Narodno go spodarstvo je skupnost usode. S tem pridemo k uvodu naših raz motrivanj. Proletarijat se boju NAŠIM NAROČNIKOM V CLEVELANDU! Vsem našim dragim naročnikom v Clevelandu naznanjamo, da je sprejela zastopništvo znana in aktivna delavka za katoli- ZAKAJ ne bi naročili Mohorjevih knjig za prihodnje leto 1935 v naprej? Na ta način bote sigur ni, da ko knjige izidejo, da jih bote sigurno dobili in se vam ne bo bati, da poide zaloga kakor je za mnoge pošla letos. Preberite tozadevni oglas v današnji številki glede Mohorjevih knjig in naročite si jih za prihodnje leto 1935 takoj. Ko bodo v jeseni knjige dospele, jih bote dobili direktno na dom NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je rekel Mike Lovey, »Url čitatelj, ki ie bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo »se vedeti in no verujojo ničesar. Delal je v je-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Ma-letoma s svojimi Sesterlmi otroci. Pole« dru-rijo, ki jo pri&la iz starega kraja pred dvema žino je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se ;„ j„„„. i _ • -i . , vrniti. Sest mesoeev je Slo dobro in Mike je je danes, ko je zastavil V to osta- jvlagal denar na banko. Tedaj pa se je pri- nek svoje odločnosti in volje za sporazum, da doseže svoj delež pri gospodarski in državni skupnosti. Podjetniki naj nikar ne pozabijo, da je bil povzdig gospodarstva po raznih državah v 19 stoletju edinole mogoč, ker so delavci vpostavili in zastavili vse Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj s? takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. 1 fiaaBBBe ški tisk Mrs. Margaret Poznič, 16001 Trafalgar ave., ki je pooblaščena spremati naročnino za stare in nove naročnike, za oglase in za knjige naše knjigarn« >" vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem jo zlasti v tej kampanji naj prisrčne je priporočamo, da ji gredo na roko pri delu za dobro in potrebno stvar za razširjenje katoliškega lista "A-merikanski Slovenec". Pomagajte ji pri agitaciji vsepovsod, da bo letošnja kampanja tudi v ugledni slovenski metropoli v Clevelandu obrodila dober sad. Uprava Amer. Slovenca. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. čelo. Marija je zbolela In morala jo oditi v bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsak« jo priftla bolna. Niso mogli vedeti, kaj Ji je. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je, da bo iz""bil svojo ženo. Imel pa je nekomu prijatelja, ki mu jo dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel. Nekega dpe je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglaSano v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo priSlo, pa je Mnrija jemala na Bkrlvnj, toda povedali pn so Miku, ko je Sla od nje trakulja, 81 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim užesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje ne. verjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče moi, žena in otrok, ki so bolni, se neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pn je njih resnična bolezen tista poiast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavea. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s potrebnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca v čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo. Izgublja težo, ima smrdljivo sapo, stalno pljuje, je brez vsakega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta poSast povzročila tudi napade padavice. Ta poiast zraste včasih do BO čevljev Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduli svojo žrtev. ReSi to so te pošasti takoj, dokler vam ne spodkoplje zdravja, d« vam več ne bo mogoče pomagati. PoSljite $8.HO za Laxtaln za popolno zdravljenje, ako želite, da boste relenl tega strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory, USL Bldg., Box 2006, Hollywood, Cal. Izdelano je po naročilu, zato omenit« starost Ne more biti zato poslano po COD. Garanti, rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 21 centov. (Izrežlte ta oglas in ga »hranit«. Vn Tam bo mogoča prav pril«l.)„ Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi1, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.