eoSTNIIfA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 35 0 23. AVGUSTA 1957 • LETO XVI. • CENA 10 DINARJEV PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Letošnjo jesen bodo volitve v občinske ljudske odbore. Naš celoten gospodarski sistem in družbeni mehanizem je pri nas vse bolj jasno ori entiran na ekonomsko in družbeno krepitev komun, kot osnovnih celic našega družbenoekonomskega sistema. Zaradi vsega tega zaslužijo priprave na volitve občinskih ljudskih odborov vsestransko pozornost naše javnosti, predvsem pa delavstva In delavskih organizacij. Nobenega dvoma namreč ni, da sta sodobni tempo ln kvaliteta razvoja in rasti komunalne skupnosti v veliki meri odvisna od zrelosti vseh organov komunalne skupnosti, zlasti pa od zrelosti in sposobnosti občinskih ljudskih odborov. Poletna vročina se že odmika jesenskemu hladu. Zelja premnogih, da prežive svoje dopuste, ko le čas za dopustovanje najbolj primeren, to je, v poletnih toplih in jasnih dneh, se je uresničila. Seveda se je to, po-nekje več, drugod manj, občutno poznalo v naših gospodarskih enotah in ustanovah. — Tudi ritem s/ivlfenja v mestih in delavskih naseljih je nekoliko pojenjal. Zato je bilo toliko živahneje ob morju lin v gorah. In zdi se tudi, da je letos več delavcev jn njihovih svojcev kot druga leta, koristno preživelo svoje proste dinj v domovih in taboriščih, ki so jih sindikati in druge organizacije pripravile zg oddih naših delovnih ljudi. Tako je tudi prav. Le ene pripombe ne smemo mimo (grede (prezreti. Kot vsako leto tako tudi letos niso bili dopusti razporejeni na vse leto. Zlasti velja to za različne administrativne in upravne ustanove. Mnogokje se tega ali onega ni moglo opraviti, marsikje je delo zastalo. Sicer pa, kar je je. Sedaj so delovna mesta zopet po-polnjena in ritem življenja postaja živahnejši. Gospodarski uspehi doseženi v nrvem polletju nas izpodbujajo k novim delovnim naporom, da s povečano proizvodnjo zagotovimo vse višjo življenjsko raven. Pred nami je mnogo opravil, katerih se moramo lotiti z vso vnemo. Sklepi kongresa delavskih svetov, ki de zasedal tik pred »počitniško sezono« nam nalagajo stalno in nenehno poglabljanje socialistične demokracije in razvijanje mehanizma družbenega lin delavskega u-pravljanja, Sknro bo kongres Ljudske mladine Slovenije, im za ves naš razvoj nadvse pomemben kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Smo tik pred volitvami v občinske ljudske odbore, ko bomo Prvič volili tudi občinske zbore proizvajalcev. Letos bo tudi kongres Zveze delavskih prosvetnih društev (»Svoboda« in prosvetnih društev Slovenije. V naših kolektivih r^tekT drupu analit- ske ocene delovnih mest. Mnogo, mnogo je nalog, ob katerih so naši delavski sindikati poklicani, da dejavno sodelujejo in s tem pripomorejo k vsestranskemu ekonem.sk o-političnemu razvodu naše domovine. Zato sedaj trdno po primimo Boš {Tovariš D juro Salaj, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je pretekli petek prispel v Moskvo. Na povabilo sovjetskih sindikatov se bo v Moskvi udeležil proslav petdesetletnice njihove ustanovitve. .Na vnukovskem letališču so tovariša Salaja sprejeli predsednik sovjetskih sindikatov Grišin in predstavniki sovjetske vlade. Letošnje volitve v občinske ljudske odbore so pomembne tudi, ker bomo tokrat prvič izvolili zbore proizvajalcev v občinah. Uvedba zbora proizvajalcev kot drugega doma v občinskem, ljudskem odboru, predstavlja pomemben korak v razvijanju družbenega mehanizma komunalne skupnosti in pomemben prispevek k povezovanju proizvajalcev s področja komune. Ze nekaj časa sem je bilo občutiti v sistemu organov neposrednih proizvajalcev določeno vrzel, ki se :je kazala prav v tem, da med delavskimi sveti in zbori proizvajalcev v okrajnih ljudskih odborih ni bilo vmesnega člena, ki bi povezoval organizem neposrednih proizvajalcev. Poleg tega pa je bilo občutiti premajhno operativno gospodarsko povezanost proizvajalcev na področju komune. Vsled tega so že nekaj časa prihajale pobude, naj bi zakon o ljudskih odborih uvede, zbore proizvajalcev tudi v občinskih ljudskih odborih. Tudi kongres delavskih svetov Jugoslavije je sprejel tako priporočilo. Ljud-. ska skupščina LRS je upoštevala te pobude 'in priporočila ter uvedla s sprejetjem novega za- kona o volitvah in odpoklicu ljudskih odborov ter proizvajalcev tudi v okviru ljudskih odborov. Drugi republiški redni občni zbor Zveze sindikatov za Slovenijo je priporočil v delovnem programu, »naj vsa sindikalna vodstva na svojem območju poskrbe za ito, da vso svojo* dejavnost vsklajajo z akcijami organizacij Socialistične zveze, da na ta način zagotove širšo a-kti-vizacijo pri izpolnjevanju nalog, ki "jih imajo delavske organizacije, in da na ta način zagotove nenehen vpliv delavskih kolektivov in delavskih centrov na komunalne skupnosti, na splošno usmerjenost v teh skupnostih in na aktivnost celotnega prebivalstva.« Vsekakor ge je vredno spomniti tega priporočila, ki ga je svetoval republiški občni zbor Zveze sindikatov za Slovenijo vsem sindikalnim organizacijam. prav sedaj, ko smo neposredno pred volitvami v nove občinske ljudske odbore. Povsem naravno je, da se bo v priprave na volitve vključil celoten aktiv delavskih sindikatov v politično aktivnost, ki jo organizira in razvija ter usmerja Socialistična zveza. V okrilju Socialistične zveze je pričakovati, da bo sindikalni aktiv razvil vsestransko dejavnost in pritegnil čim širši krog delavstva v priprave. Pričakovati je, da bomo svoljo aktivnost razvili predvsem v treh smereh: 0 Prvič. V splošne priprave za volitve, preko katerih naj M sindikati angažirali mašo delavsko javnost v čimbolj stvarne razprave o razvoju jn problemih naših komun, o gospodarski problematiki s posebnim ozirom na splošne perspektive gospodarstva pri nas in podobno. f Drugič. Posvetili naj bi posebno pozornost uvedbi zborov proizvajalcev v komuni, ker gre v bistvu za novo usta* novo, za nov organizem. 0 Tretjič. Zavzeli bi se zato, da bi se čim jasnejše izkristalizirali kriteriji za izbor kandida- vani še preveč na odnosih med proizvajalcem in fiskalno ustanovo medtem ko je mogoče tako skupnost zasnovati samo na tem, da komuna predstavlja združbo proizvajalcev. Prav zaradi tega, ker se komuna javlja, še vse preveč kot zgolj fiskalna ustanova, ni močnejšega vpliva industrijskih proizvajalcev na kmečke proizvajalce, manjka cesto proizvodne in gospodarske koordinacije med proizvajalci v komun; in manjka ekonomskega vsklajevanja medsebojnih interesov. Vsekakor Obeta uvedba zbora proizvajalcev ugoden korak k zbliževanju proizvajalcev v komunalni skupnosti. Zelo velike važnosti pa je tudi v kakšnem razmerju so proizvajalci zastopani v občinskem zboru. Tudi v tem pogledu bo treba ob letošnjih volitvah napraviti neke premi- IZ RAZGOVORA S SEKRETARJEM SEKRETARIATA ZA DELO IZVRŠNEGA SVETA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE TOVARIŠEM DR. MARIJANOM DULARJEM O ANALITIČNI OCENI DELOVNIH MEST Kot smo že pisali, je republiški svet ZSJ za Slovenijo priporočit vsem sindikalnim organizacijam, naj v vseh gospodarskih organizacijah zahtevajo, da delovni kolektiv seznanijo z rezultati opisa in popisa delovnih mest, kar so podjetja opravila v prvi fazi analitične ocene. Vendar še nimamo poročil. da bi to že kje napravili. Nekateri sindikalni odborniki vedo povedati, da so marsikje vse dosedanje delo opraviti le bolj v ozkem krogu in da delavcem še ni povsem jasno, za kaj gre pri analitični oceni delovnih mest- Zato tudi najrazličnejša mnenja, ki pa dobivajo skoraj povsod enak imenovalec: gre za plače in ponekod že računajo, koliko bodo dobili, ko bo analitična ooenja končana. Zato smo zaprosili sekretarja Sekretariata za delo pri Izvršnem svetu URS tovariša dr. Marijana Dularja, naj nam pove svoja zapažanja glede analitične ocene delovnih mest in na katere probleme kaže zlasti opozoriti sedaj, ko se lotevamo že droge faze analitične ocene. Pri dosedanjem deiu na analitični oceni ’ delovnih mest je pri vrednotenju delovnih mest — Višina plač je odvisna od naše gospodarske moči in od gospodarske politike, ki jo uveljavljamo z družbenim planom bilo opaziti, da so poskušala združenja in zbornice bbiltj oblastvene organe, to je tajništva zia delo okrajnih ljudskih odborov in republiški sekretariat za delo. Združenja in zbornice bi morate namreč poslati vsa navodila, ki so jih dajala podjetjem, istočasno tudi okrajnim ljudskim odborom in sekretariatu, kar se pa ni zgodilo, čeprav so ljudski odbori v prvi vrsti odgovorni, kako bo analitična ocena v podjetjih potekala. Tako se je zgodilo, da so se okrajna tajništva za delo sorazmerno pozno vključila v to delo. Republiški sekretariat je na to pomanjkljivost opozoril že pred meseci Zvezni sekretariat za delo, vendar znova ugotavlja, da se zbornice in združenja ne drže tega. Tako je morda prišlo tudi zategadelj ponekod do dvojnih navodil in da konec koncev v marsikaterem podjetju niso vedeli," koga naj poslušajo: okraj ali svoje združenje. Republiški sekretariat je skupno z Zavodom za organizacijo dela in varnost; pri delu priredil tridnevni seminar, ne katerem so bili predstavnik; jz vseh okrajnih tajništev za delo ter so na ta način usposobili okrajna tajništva, da so se lahko temeljiteje vključila v to delo in podjetjem učinkoviteje pomagala. • Kaj pa občinski ljudski odbori? - Pri občinskih ljudskih odborih se šele oblikujejo organi, ki naj bi prevzeli posle, ki so jih doslej opravljali okrajni ljudski odbori. Skoraj vsi občinski ljudski odbori že imajo svete za delo, le da jih večina nima aparata, ki bi bil (Nadaljevanje na 5. strani) Marjanca Jemec: Obiralka hmelja tov za bodoče ljudske odbore. Pri tem se moramo zavzeti za to, da bi bilo med kandidati in med izvoljenimi več delavstva, zlasti več delavskega naraščaja in da bi bila sestava bodočih ljudskih odborov tud; glede na spol mnogo bolj izravnana kot doslej. 2e doslej so se naši občinski ljudski odbori smelo razvijali v organizme prave komunalne skupnosti. Z reorganizacijo upravno teritorialnih enot so se komune okrepile, dobile jasnejšo družbenoekonomsko podobo in so na ta način v nekem smislu samostojno zadihale. Prav tako se je že doslej učvrstila ekonomska in pravna samostojnost komun. Med osnovnimi problemi komunalne skupnosti sta nedvomno dva: Tesnejša ekonomska povezava proizvajalcev v ekonomsko skupnost, kajti doslej so odnosi med komuno in posameznim! proizvajalnimi enotami zasno- Minulo sredo je prispel v S našo državo na zasebni obisk £ Hugh Gaitskell, voditelj bri- 0 tanskih laburistov. To je nje- 0 gov prvi obisk v Jugoslaviji, 0 odkar je nasledil Attleeja na 0 tem položaju in postal vodja 0 britanske opozicije. Gaitskell 0 sl je v naši državi najprej 0 ogledal Reko in ladjedelnico 0 »3. maj«, od tod pa je odpeto- 0 val na Brione, kjer je Imel, 0 kot je sam izjavil, »dolg, od- 0 krit in zelo zanimiv razgo- 0 vor s predsednikom Titom 0 o aktualnih političnih in 0 mednarodnih vprašanjih.« — 0 Na sliki: Hugh Gaitskell pri tovarišu Ti Vi. 0 S •••••••••»•«•••• ke v korist zastopništva neposrednih proizvajalcev. Drugi problem, ki je ženo važen za bodoči razvoj komunalne skupnosti, pa je nadaljnja razmejitev ekonomskih in družbenih pooblastil med komuno in večjimi upravno teritorialnimi enotami naše skupnosti". Analiza naše gospodarske politike je namreč pokazala, da proces te razmejitve že zdaleč ni zaključen, ker so še vedno v domeni višjih upravno teritorialnih enot številna družbenoekonomska opravila, k; so po svojem značaju taka. da jih more najuspešnejše opravljat; komuna, da pa so v domeni organov komun še marsikatera opravila, ki so po svojem značaju taka, da daleč presegajo okvire posamezne komune. Seveda so to stvari, ki se morajo postopoma kristalizirati in katerih razmejitev zahteva svoj čas, toda mestoma vendar prepočasi urejamo stvari, na katere že praksa opozarja, da jih je treba drugače urediti. ® V splošne priprave na volitve v občinske ljudske odbore b; morali delavski sindikati vtisniti predvsem dva osnovna pečata: Razpravo o tem, kako celoten družbeni mehanizem komunalne skupnosti skrbi za to, da se obstoječe proizvajalne sile določene komune izkoristijo zato, da da proizvodnji potencial čimvečjl dohodek. S tega stališča bi bilo nujno razmotriti delovanje posameznih organizmov naših komun in s tega stališča tudi razpravljati 0 tem, kakšne naj bodo komune po svojem sestavu v bodoče. S tega stališča bi bilo nujno razglabljati o razmerjih med gospodarskimi organizacijami in posameznimi proizvajalo! ter organi komunalne skupnosti in o problemih.' ki v zvezi s tem nastajajo. Kakorkoli je res, da je ekonomska stimulacija tako za individualnega proizvajalca kot za gospodarsko organizacijo prvenstvene važnosti v naporih za dosego čim ugodnejšega proizvodnega učinka in ekonomskega uspeha, vendar pa je res, da ima v teh prizadevanjih neverjetno veliko vlogo in pomen lahko prav ta komuna kot naj-neposrednejši družbeni organizem proizvajalcev samih. Zdi se, da je ta subjektivna vloga komune marsikje premalo uporabljena kot faktor, ki lahko ugodno vpliva na proizvodnjo ;n gtrt spodarjenje gospodarskih organizacij. Poleg razprave o tem, kako mehanizem komunalne skupnosti vpliva na ugodno in povolj-no gospodarjenje in proizvajanje v gospodarskih organizacijah, pa so sindikati poklicani, da organizirajo tudi razpravo* o tem, kako organizem komunalne skupnosti razpolaga in gospodari s sredstvi, ki so mu da"-na na uporabo. V teh razpravah se bomo seveda nehote nujno znašli pred latentnim problemom, ki obstaja v tem. da so oibje*kti-vne potrebe skoraj sleherne komunama skupnosti daleč večje od razpoložljivih sredstev. Seveda, je razrešitev tega nasprotja možna samo s povečanim dohodkom, ki ga ustvari proizvodnja določene komunalne skupnosti. Toda. prav dejstvo, da sleherna komunalna skupnost razpolaga z manj sredstvi, (kot bi jih potrebovala, če bi hotela pokriti vse potrebe, nam vsem skupaj narekuje zelo preudarno razpolaganje in gospodarjenje z obstoječimi sredstvi. V nekem smislu bo treba bolj kot doslej ponekje opozoriti na ekonomsko računi-co, to se pravi na to, da je treba pri slehernem vloženem 'n potrošenem denarju temeljito premisliti, kakšne sadove bo rodil. V tem smislu bo treba v bodoče že vnaprej onemogočiti vse megalomanske in nepremišljene investicije, *ki se tu in tam še vedno pojavljajo. Treba bo resno preanalizirat; problematiko stanovanjske izgradnje, družbene prehrane itd. V te razprave bodo delavci nedvomno vnesli dosti kritičnih pripomb in konstruktivnih sugestij, istočasno pa nedvomno obilo naprednih koncepcij. 0 Delavski sindikati pa smo letos poklicani posebej angažirat; se v pripravah na volitve zborov proizvajalcev. Obstoječi zakonski predpisi sicer ne nalagajo sindikalnim organizacijam nikakršnih upravnih dolžnost; v zvezi s kandidiranjem, organizacijo volitev itd. Zakon legalizira zbor volivcev tudi v gospodarski organizaciji, s tem, da vse proizvajalce, ki imajo votivno pravico, razglaša za tak organ. Ta organ sklicujejo predsednik delavskega sveta,' zbor volivcev pa izbira kandidate za volitve. To se pravi, da so vsa upravna organizacijska pooblastila v zvezi z volitvami prenesena na samoupravne organe proizvajalcev. S tem, da sindikati po določilih Zakona na prevzemajo v zvezi z volitvami nikakrSnih opravil, pa se ne pravi, da n; potrebna njihova temeljita družbena aktivnost. Nasprotno njihova aktivnost ja zelo potrebna in zaželena. Predvsem pričakujemo, da bodo sindikalne organizacije skrbele za to, da se bodo v delovnih kolektivih čim jasnejše izkristalizirali kriteriji o tem, koga kaže kandidirati za odbornika občinskega zbora proizvajalcev. Dosedanje izkušnje govore, da so vsi organ; delavske samouprave dobiti svojo jasno družbeno vrednost. Prav zato j e pripravljenost za delo v vseh organih družbenega upravljanja in v organih oblasti med delovnimi ljudmi zelo velika. Pri tem pa ne gre pozabiti, da si tud; posamezni zbirokratizirani demagogi in podobni žele priti v organe, kjer se odloča in sklepa, da *bl za svojo demagogijo dobiti potrebno torišče. Povsod tam, kjer družbene. organizacije in zlasti sindikati zelo jasno prodro med delavsko javnost s tem. kakšne osebne inr družbene vrednote mora imeti, kdor hoče delat; v organih naše socialistične skupnosti, povsod tam so vsa prizadevanja posameznih demagogov itd., da bi bili kandidirani in izvoljen;. brez uspeha. (Dalje na 3,- VOLITVE V OBČINSKE LJUDSKE ODBORE POMENIJO ■ ■ V n /» 7 v« i i jte i iMf ' 'V y ,; J ' ' ' *' © V nedeljo dopoldne so v Tržič prispeli francoski gostje, svojci umrlih internirancev, 'ki so pomrli v koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Popoldan so si francoski gostje ogledali Tržič in okoliške kraje, vodili pa so jih predsednik Občinskega ljudskega odbora škofje Loke, tovariš Cveto Kobal in člana glavnega odbora Zveze borcev Marijan Bertoncelj i.n Stane Toplak. Popoldan so gositje nadaljevali pot v Begunje, kjer so si ogledali še spomenik padlih žrtev' v Dragi, od tu pa so nadaljevali pot na Bled, (v Ljubljano in Zagreb. — B. S. © Piri zdravstvenem domu v Neearju urejujejo dvoje stanovanj. Zdravstvena postaja v Ljubnem bo tudi obenem s preureditvijo prostorov v hiši, ki so jo pred nedavnim kupilli, ■ uredila dvoje stanovanj. Tako bodo zdravstveni delavci v teh dveh krajih dobili primerna stanovanja. Nerešeno stanovanjsko vprašanje je še v Gornjem Gradu, kjer pa pristojni nimajo dovolj razumevanja, čeprav bi nujno potrebovali še enega zdravnika in dentieta. — K. L. © Sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev v Nazanju nadaljuje z zdravstvenimi akcijami. Pred nedavnim je bila taka akcija v Novi Štifti, kjer sd pregledali 120 ljudi. Patronažna služba je obiskala vse dojenčke in nosečnice ter svetovala, kako naj se prehranjujejo in negujejo. Pri tej akciji je dobila omenjena sindikalna podružnica vso pomoč upravnega odbora zdravstvenega doma v Nazarju ter organizacij Socialistične zveze in Rdečega križa v kraju, kjer je bila akcija. — K. L. © Sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev v Nazarju si je močno prizadevala, da bi se osamosvojila zdravstvena postaja v Ljubnem- Pri tej postaji so že organi samoupravljanja. Da se je postaja lahko osamosvojila so precej prispevali občinski ljudski odbor v Mozirju, Kmetijska zadruga v Ljubnem in organizacija Rdečega Jct-iiža v Lučah, ki je dodelila opremo. Tudi pomožni uiprav.ni odbori v Gornjem gradu in v Mozirju se pripravljajo na to, da se osamosvoje in da razširijo družbeno upravljanje. — K. L. © Republiiški odbor Sindikata komunalnih i.n obrtnih delavcev Slovenije se zavzema za to, da bi vsaka gospodinjska pomočnica sklenila delovno pogodbo s svojim delodajalcem. Prav delovna razmerja gospodinjskih pomočnic so Še močno neurejena tako glede delovnega časa kot prostih dni. prejemkov itd. in so gospodinjske pomočnice dostiikiratt prepuščene same sebi. Republiški odbor je sestavil osnutek take delovne pogodbe 'ter se zavzema za to, d;a bi moral vsak delodajalec skleniti z gospodinjsko pomočnico tako pogodbo. © Tudi podjetja z področja konjiške občine bodo le-; tos razstavljala svoje izdelke na Zagrebškem velesejmu. V TKO Zoreče so že pripravili celo vrsto izdelkov, ki po kyatitei!i prav nič ne zaostajajo za inozemskimi. Z vztraj-' n-kn delom jim je v zadnjih letih uspelo, da so njihovi proizvodi kljub temu, da so jih začeli v večji množini izdelovati šele pred nekaj leti. že dobro plasirani na tržišču. Iz tovarne usnja KONUS bodo razen usnja razstavili še proizvode jermename, pifcerije in oddelka umetnega usnja ter izdelkov iz tega artikla. — L. V. © Med prvimi v konjiški občini so imeli pred nedavnim svoj polletni občni zbor v tovarni usnjarskih in čevljarskih strojev »KOSTRO.J«. Ob zelo dobri udeležbi je podal sindikalni odbor bilanco svojega polletnega dela, še posebej pa sta poročala predsednika DS in UO podjetja. V razpravi eo govorili največ o kvaliteti izdelkov, to je strojev in nadomestnih delov, dalje o razširitvi podjetja in dela v proizvodnji. Naj pri tem omenimo, da je to podjetje v preteklih letih popolnoma usvojilo proizvodnjo nekaterih usnjarskih strojev, ki smo jih pred tem morali uvažati ter so danes kvalitetnejši od v svetu poznanih tovrstnih strojev. Na zboru je O delu in nalogah kongresa delavskih svetov poročal delegat ko- -vinske industrije celjskega okraja tovariš Bojan Leskovar iiz sosednje TKO Zreče. — L. V. © Nedavno tega so se v tovarni usnja KONUS mudili predstavniki uvoznih podjetij iz Belgije. Zanimali so se za proizvodnjo umetnega usnja v tej tovarni in seveda s tem tudi za na-kup tega blaga. Prav tako so potekali razgovori o nakupu o,petnic, ki jih v tej tovarni izdelujejo iz umetnega usnja. — L. V. © Na skupnih posvetovanjih v večjih' krajih občine, ki jih je sklical Občinski odbor SZDL v Slovenskih Konjicah s predstavniki ostalih političnih organizacij in društev, so razpravljali tudi o pripravah za jesenske volitve v občinske ljudske odbore. Prav posebna naloga čaka tu še sindikalne organizacije spričo prvih volitev v občinske odbere proizvajalcev. — L. V. © Kmetijske zadruge oziroma njihovi odbori na področju konjiške občine razpravljajo v zadnjem-času mnogo o podjetjih, obrtnih obratih in trgovinah, ki spadajo sedeij pod zadruge. Nekatere izmed njih bodo osamosvojili, nerentabilne pa ukinili, posamezne, zlasti manjše gostilne pa pavšaluzirall. O tem. kakšna bo bodoča mreža zadružnih trgovin, pa so pred kratkim razpravljali tudi vsi tisti, ki so v njih zaposleni. — L. V. © Te dni se je na sedežu Krajevnega ljudskega odbora v Štorah vršila razširjena seja tamkajšnje osnovne organizacije Rdečega križa. Na sestanku so razpravljali o pripravah za izvedbo večje krvodajalske akcije v Štorah, ki se bo pričela v začetku meseca, septembra tega leta. Da bi bil uspeh akcije čim večji so sklenili, da se bodo povezali s komisijo za krvodajalske akcije pri sindikalni podružnici Železarne Store, za občinstvo pa bodo napravili posebna predavanja in proglas. — J. M. © Pretekli teden so se sestali v Kočevju člani komisij za kmetijstvo prejšnjih okrajnih sindikalnih svetov Kočevja in Ljubljane in se združili v skupno komisijo, ki bo delala pri Okrajnem sindikalnem svetu Ljubljana. Kot glavne naloge do konca leta so si postavili, da bodo analizira!! proizvodne uspehe in način plačevanja delavcev na ljubljanskih posestvih, organizacijsko uredili sindikalne podružnice pri kmetijskh zadrugah ter pripravili program za zimsko izobraževalno delo in strokovno vzgojo kmetijskih delavcev na posestvih jn zadrugah. — F. M. © Dne 2. avgusta je bila konferenca Občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, ki so se je udeležili vsi odfoorndkli občinskega »veta to sindikalnih podružnic. Ob obilni udeležbi so razpravljali o uresničevanju sklepov kongresa delavskih svetov in o pomenu volitev zborov proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih. Sklenili so, da bodo sklicali sestanke po vseh kolektivih, na katerih bodo proučili gradivo in sklepe kongresa. Posebno skrb bodo posvetili proučevanju resolucije v manjših kolektivih, kjer je delavsko upravljanje dokaj šibko. — F. M, © Čeravno je čas dopustovanja, sindikalno delo v radgonskih kolektivih in občini ni zamrlo. Industrijska podjetja so že Imela konference o uresničevanju sklepov kongresa delavskih svetov, na kmetijskih posestvih pa bodo to opravil; konec tega meseca, ko odrinejo glavna dela pri1 mlačvi in v vinogradih. V slatinskem podjetju v Radencih so že tudi imeli konferenco o rezultatih ocene delovnih mest, ki je bila zelo živahna. Delo na ocenjevanju delovnih mest spremlja občinski sindikalni svet na ta način, da delajo posamezni člani občinskega sindikalnega sveta kot člani komisij za ocenjevanje delovnih mest v svojih podjetjih. Precej težav ima občinski sindikalni svet z vključevanjem neorganiziranih delavcev v sindikat. P0 evidenci socialnega zavarovanja imajo namreč 2.939 zaposlenih delavcev in uslužbencev, članov sindikata pa je le 2.137, kar pomeni, da jih 802 ni organiziranih v sindikatu. Na občinskem svetu menijo, da je od teh 380 obrtnih delavcev zaposlenih v privatnem sektorju, ostalo pa v glavnem gospodarski pomočniki (hlapci ln delklA pri zasebnih kmetovalcih). Sedaj pripravljajo akcijo za organiziranje teh delavcev'. KAKO JE OBČINSKI SINDIKALNI SVET LJDBLJANA-VIČ ORGANIZIRAL DOPUSTOVANJE Občinski sindikalni sv et Ljubljana - Vič in Društvo prijateljev prirode pri tem svetu sta ietos ovriivai -čitniški dom v Nereztnah na otoku Mali Lošinj. Preberimo si nekaj zapiskov o tem> kako lahko delavci lepo ia poceni prežive dopust, če se za v1 zavis, vodstvo sindikata in pri tem tudi sodelujejo člani sami. © Počitniška skupnost Naš prvi dan dopusta v poči. n.sKfcm domu v ueiti.cati »e je zalel z —delovnim ses ankom Sprva se nam je zdel nepotreben. vendar . .. »Z drugo skupino, ki je včeraj odšla iz našega doma. se nismo takole pomenili«, je dejal Slavko Bremše, predsednik Društva prijateljev prirode pri sindikalnem svetu Vič, v Počitniškem domu pa začasno upravnik, ekonom, prodajalec v buffetu, čistilec prostorov — skratka, človek, ki je prejel za vsako delo in ob vsakem času. »Z drugo skupino se nismo takole .pomeniti. Zato pa so nekateri pustili za seboj polomljene stole, razbite krožnike, kozarce, pepelnike, solnice in ponekod tudi ponesnažene sobe. Marsikdo le od strežnega osebja zahteval stvari, ki presegajo zmogljivosti našega doma. Naš Počitniški dom ni cam-ping in ne hotel, temveč počitniška skupnost organizatorja in tistih ki žele v njem prebiti svoj dopust. Zato moramo paziti na vsako stvar, saj je naša skuipna lastnina in...« ružnice nimajo dovolj sredstev za lasten dom, združujejo pa se v ta namen tudi kaj nerada. Sindikalni svet, so sklenili, lah- Sami smo si postregli pri zajtrku, kosilu in večerji. Ko je pomočnica Pavla prinesla juho in prikuho, smo se postavili k mizi in ji pomagali. To ni bil za nas noben napor in ne izguba časa, domu pa je le nekaj pomenila ta naša pomoč, naše sodelovanje, saj ni bilo treba plačevati eno ali dveh servirk. POČITNIŠKA SKUPNOST ko torej veliko prispeva k prijetnemu dopustu delavcev, če uresniči zamisel — organizira bo za 6‘hiš in 10. julija je prišla v Počitniški dom že prva skupina delavcev na dopust. Tretja skupina, ki je bila najmočnejša, saj je štela 115 oseb, med njim; tudi otroci od 3 let naprej, je prebivala v 30 sobah, kjer je bilo 96 ležišč, ostali pa so prebivali še v najetih sobah v posameznih hišah. Res, samo mesec dni je preteklo od podpisa najemne pogodbe do prvih gostov. Toda v tem mesecu so odborniki sindikalnega sveta, predvsem pa nekateri posamezniki kot Bremše, Emeršič, Anzeljc in drugi veliko žrtvovali za to, da bi člani sindikata res lepo užili svoj letni dopust. Ni bila šala ria primer, nakupiti, naložit; na ladje in razložiti z ladij 18 ton raznega materiala, od postelj do kuhinjske posode, pepelnikov in drugega. In tudi sedaj ob izmenjavi vsake skupine ima maloštevilno osebje im sindikalni odborniki občinskega sindikalnega sveta Vič, ki preživljajo . svoj dopust. v Nerezinah, polne roke dela. Skupina odide Ob peti uri zjutraj. Do 'druge .ure popoldne, oziroma do osme Malem Lošinju mislijo osnovati podružnico. Obnoviti mislijo eno od zgradb s pomočjo mladinske delovne brigane — zidarjev, tesarjev, ključavničarjev itd. V Malem Lošinju pa mislijo najeti še eno zgradbo. Ta načrt bo moč uresničiti, če bo sindikalni svet dobil od podjetij ati kje drugje denarno pomoč. Na ta način mislijo naslednje leto pripraviti prijeten dopust za 12 skupin in v vseh treh krajih b; lahko prebilo dopust okoli 2400 ljudi. Za takšno obliko dopustovanja pa »e že zanima tudi Okrajni sindikalni svet Ljubljana, oziroma Društvo prijateljev prirode pri tern svetu. Odborniki Društva so si že ogledali nekaj poslopij, se pozanimal; kako je z vodo, kakšne so higienske razmere in kot vse kaže bo v Nerezinah prihodnje leto pripravljeno dopustovanja za' člane sindikata tudi v okrajnem 'merilu. • Na Susku in Vrana jezeru Dopustovanje v Ne rezinah ni boda. 2ene opravljajo v glavnem gospodinjska: dela. Pri ribarjenju kaj malo pomagajo. Ko se na primer ribarska družina vrne z lova, razdelijo ulovljeno riibo na kupčke po dva do tr; kilograma in to je delež vsaki družini za njeno prehrano. Ribo delijo vpričo žena, otrok, sester, v-pričo vaške skupnosti. Na Susku in v Nerezinah skorajda ne poznajo tatvin. Na Susku je bilo na primer od leta 1945 do 1955 kaznovanih za razne prestopke 3 oseb in samo 5 od teh zaradi tatvin. Zato ni nič čudnega, če smo v Narezi-nah ali tudi v Susku prišli v hišo, kjer je bilo prav vse odprto in smo si ‘lahko ogledovali izredno čista in lepo urejena stanovanja. Skupina dopustnikov je odšla tud; na znamenito Vrana Jezero na otoku Cresu. Sredi morja, sredi otoka 1?'Vrana toze-o napolnjeno s sladko vodo. V vodi so jezerske postrvi, jegulje, skratka sredi morja je del celine. Obiskalci jezera so se vrnili vsi navdušeni. zvečer morajo biti sobe znova dopustovanje v navadnem smi-pripravljene za. prebivanje. Ker slu, to je da bi. se ljudje samo prihajajo vsakokrat družine z sončili in kopali. Kdor koli je Dne n. avgusta je bila v Nerezinah tradicionalna regata. Gostje počitniškega doma pa so sodelovali v tekmovanju, in sicer v plavanju in veslanju. Gost doma Peter Dular iz Ljubljane je bil prvi v plavanju na 100 metrov prsno. Nagrade pa so prejeli za plavanje in veslanje trije »čolnarji« in mladinci ter pionirji. (Na sliki: Jadrnice tekmujejo) • Sami smo si stregli Zato, ker je Počitniški dom v Nerezinah počitniška Skupnost, smo si vselej sami postregli ob zajtrku, kosilu, večerji. Ko je pomočnica kuharice Ančke prinesla jed, smo si razdelil; krožnike. jedilni pribor, prinesli jedila na mize in mize pospravili. Sami smo s; pospravljali sobg, si prinesli hladno vodo iz vodnjaka sredi trga'in kadar je bilo potrebno je odšla ta ai; ona ženska tudi v kuhinjo ter pomazala pri pripravljanju jedi. Vsa ta drobna dnevna opravila nam niso v ničemer zagrenila dopustniških dni. Se vedno je bilo časa na pretek za kopanje in sončenje na za sedaj se kamniti nlaži, ki jo je uredila uprava doma. Samo na takšen način, ob delni samopostrežbi, ob sodelovanju vseh tistih, ki so na dopustu, tudi lahko organizatorji nudijo delavcem in uslužbencem — članom sindikalnega sveta Vič in Center prenočišče, okusno in obilno hrano za 300 dinarjev dnevno. Za otroke pa plačujejo družine po 180 dinarjev dnevno. Režijske stroške doma bremeni samo plača kuharice in njene pomočnice. V kuhinji sicer pomagata še dve strežnici, za pomoč pri rednih opravilih So, tam še trije študentje, toda vsi tl za vsoje delo ne prejmejo nikakršnega plačila, temveč imajo le brezplačno hrano in stanovanja. Zadovoljni so s tem, saj se lahko kljub delu še vedno »ohlade« v morski vodi. © Od pogodbe do prvih gostov — samo mesec dni Pobudo z® organiziranje P°~ čitniškega doma je na eni izmed sej D.ruštva prijateljev prirode izrekel predsednik Društva Slavko Bremše. Odbor Društva in odborniki sindikalnega sveta so predlog dodobra pretresli in ga končno osvojil; iz tehle razlogov: Na področju občine Vič je trlčetrt malih podjetij: obrtrfth delavnic, trgovin, manjših tovarn. Ta podjetja in delavnice nimajo svojih počitniških domov. Člani kolektivov torej ob sedanjih cenah v gostinstvu, skorajda ne morejo užiti dopusta na morju. Posamezna podjetja. oziroma sindikalne p od- počita iški dom neki« ob morju. Na predlog tovariša Bremšeta so izbrali za kraj letovanja Ne-rezine. V Nerezinah je precej poslopij nenaseljenih. Nekaj prebivalcev je pred leti odšlo v Italijo. Poslopja so nrazna • kaj pripravna za letovanje. V tem kraju se je moč kopati v morju od aprila do oktobra. In zato' je, sindikalni svet predlog osvojil. Pri Okrajnem sindikalnem svetu je dobil občinski sindikalni svet milijon dinarjev pomoči, sam je priložil v ta namen 200 tisoč dinarjev, 300 tisoč dinarjev pa je dal za počitniški dom občinški sindikalni svet Ljubljana - center. Zato imajo člani podružnic iz Centra na razpolago vse leto ob odhodu vsake skupine 10 ležišč. Ko so odborniki zbrali sredstva, je bil Počitniški dom urejen v mesecu dni. Dne 12, junija so skleniti najemno pogod- različnim številom članov, morajo vedno znova razmeščati postelje, pomivati sobe, skratka, pripraviti vse kar je moč pripraviti, da se dopustnik na morju čimbolj počuti, Dan. dva na to. ko se življenje »uteče« Imajo odborniki nekoliko manj dela, saj dopustniki, kot rečeno marsikaj sam; pomagajo. Toda skrbi je še vseeno veliko. Marsikdaj je treba kupiti zelenjavo v Ljubljani, ali na Reki, preračunati je treba, kje je ceneje in vse te stvari je treba pripeljati v Nerezine. Vsak član Sveta, ki je na dopustu, pravzaprav ni na dopustu. Polne rdke dela ima, odgovoren je za pravilno poslovanje, za red v domu. In tudi njihovi družinski člani, ki pridejo na dopust marsikdaj pomagajo v kuhinji ati kje drugje. Član sindikata, ki torej 'pride na. dopust ob prizadevnosti odbornikov res n.e more držati križem roke. In drugo leto? Za drugo leto ima upravni odbor Počitniškega doma, ki ga sestavljajo vsi odborniki občinskega sindikalnega sveta Vič, še "večji načrt. V Velikem in tu na dopustu, si lahko na pobudo uprave Počitniškega doma in ob njeni podpori ogleda marsikakšno zanimivost, ki jo mi ljudj* s celine skorajda ne poznamo. Uprava doma je za tretjo skupino priredila izlet na Susak, Posebnost otočanov je njihova noša. Zenske nosijo kratka krila, ki jim ne segajo niti do kolen. Prša imajo stisnjena z ozkimi oblačili, predvsem slikovita pa je njihova praznična obleka. Se večja posebnost Sus-čanov pa je sklepanje zakonikih zvez. Sklepajo jih namreč samo med seboj. Pravijo, da kdor se poroči izven otoka, mora otok zapustiti. Otok Susak (s Srakama) je torej glede sklepanja zakonskih zvez v glavnem zaprto področje, toda. kot pravijo zdravniki, zavoljo tega ni degenerativnih pojavov. »Krvno« sorodstvo je torej druga posebnost otoka Suska. Tretja posebnost je vaška skupnost. Ta je značilna za življenje otočanov in pogojena s ® Dobri vtisi V Počitniškem domu v Nerezinah imajo knjigo vtisov. Prelistali smo jo in prebrali tole: »V Nerezinah smo bili zadovoljni... Hrana obilna... Odhajamo z dobrimi vtisi. Kolman. Pucelj« »Počitnice v Nerezinah so bilo nadvse prijetne, o vsem se lahko izrazimo najpohvalneje. Lah, Drolc« »Občinski sindikalni svet Ljubljana - Vič je imel pri izboru Nerezin, prijetnega in mirnega kraja za naše počitnice, zelo srečno roko. Uslužnost in požrtoval-nost upravnika in ostalega osebja, nam je omogočila v polni meri uživati prijeten dopust. Penko« »Življenje je lepo« — to ni več samo prazna fraza, če si preživel le nekaj dopustniških dni v Počitniškem domu Vič. Od tu odhajam z najlepšimi vtisi ln se vsem, ki so kar koli prispevali k temu, za vse najlepše zahvaljujem Pirtovšek Kakršen koli komentar k dopustovanju v Nerezinah, k organiziranju Počitniškega doma je odveč ob teh'nekaj vtisih in zahvalah. In prav to je tudi plačilo odbornikom za njihovo pozrtovatao delo, za prizadev- k,rajem in pogoji življenja. Vsi ,nosit, da lahko delavci in usluž- odrasli moški so enaki kopači, enaki obrezovalci, ribarji, vsi nosijo bremena na hrbtu, za vse je enaka pravica in enaka svo- benei letos uživajo prijeten dopust in ga bodo lahko uživali še v večjem številu leto osorej. Peter Dornik O B R O 8 U D O G O D K O V Ob obisku vladne in partijske delegacije Ljudske republike Mongolije Dne 27. avgusta bo prispela v Jugoslavijo delegacija vlade Ljudske republike Mongolije in Ljudske revolu-lucionarne partije Mongolije. Vodil jo bo predsednik vlade Jumžagij Ceden-dal. V delegaciji bodo tudi sekretar CK Ljudske revolucionarne partije Doržij Samdan, podpredsednik vlade in zunanji minister Sodnomin Avarzed in še nekateri drugi visoki mongolski voditelji. Mongolska delegacija bo ostala v Jugoslaviji na uradnem obisku pet dni. Ljudska republika Mongolija je bila do nedavnega neznana dežela. Danes ni več. Napori njenega ljudstva, da bi odpravilo stoletno zaostalost, so pritegnili pozornost vsega sveta. Mongolija postaja ena naprednih socialističnih držav. Pot do napredka je bila hudo težavna. Mongolija meri 1,621.000 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa ima le nekaj nad milijon. Glavno mesto je Ulan Bator, ki Ima 100.000 prebivalcev. Dežela je planinska; stepa ln puščava pokrivata velik del njenega ozemlja. Orne zemlje je komaj 75.000 hektarov. Ostalo so v glavnem pašniki. Živinoreja je izredno razvita. Po nekaterih podatkih ima Mongolija 9 milijonov glav goveje živine, skoro 3 milijone konj, 700.000 kamel, 16 milijonov ovac in skoro 6 milijonov koz. Ti podatki dokazujejo, da je Mongolija bogata živinorejska država. Vendar so v zadnjih letih začeli graditi v Mongoliji tudi industrijo. Zgradili so nekaj usnjarn, veliko tovarno za predelavo mesa v Ulan Batorju in nekaj hidroceptral. Rudno bogastvo je v glavnem še neraziskano. Pred leti so se raz- širile vesti, da so v Mongoliji odkrili velika ležišča urana. Mongolija ima zelo burno zgodovino. Od najstarejših časov so bili Mongoli nomadski živinorejci, ki so poleti gonili svoje črede na prostrane stepe, pozimi pa na planinske pašnike. Trdo nomadsko življenje je prekalilo Mongole v disciplinirano junaško ljndstvo, ki je v srednjem veku osvojilo Kitajsko, Rusijo, Perzijo in prodrlo celo do Jadranskega morja. V 15. stoletju so Mongolijo zasedli Rusi, kasneje pa Kitajci in Mandžurci. V tem času se je v Mongoliji razširil budistični lamaizem, ki je več stoletij igral pomembno vlogo in bil steber fevdalnega sistema. Plemiči in duhovniki so si prisvojili vso zemljo in vso živino. En plemič je imel povprečno 2.300 glav živine. Ljudstvo je živelo v strahotni revščini in brezpravju. Takšen položaj je z neznatnimi spremembami trajal do 20. stoletja. Ko je leta 1911 na Kitajskem izbruhnila revolucija, so mongolski fevdalci proglasili avtonomno Mongolijo. Leta 1919 pa je kitajski general Sju ši Čen spet zavzel Mongolijo in jo priključil Kitajski. V tem času je prišlo v Mongoliji do prvih organiziranih uporov proti posvetnim ln cerkvenim fevdalcem ter tujemu kapitalu, ki je vedno bolj prodiral v to, tedaj še izredno zaostalo deželo. V teh uporih so v glavnem sodelovali revni kmetje. Po Oktobrski revolucij! so v Mongolijo prodrle ruske belogardistične tolpe. Belogardistična okupacija pa je še povečal« revolucionarno razpoloženje mongolskih ^ OdCočitev Piskajoč glas tovarniške sirene je zaključil večerno delo. Manka je vzela svoje stvari, torbico in jopo, stekla po zavitih stopnicah in se 'znašla na cesti. Danes si ni žeiela družbe delavk, ki so se vsule za njo. Pospešila je korak. Šivom odre oči, ki so se tako rade smejale, so bile čudno motne, kot bi jokale. Sunkovito je odprla vrata svojega stanovanja, male podstrešne sobice, in prižgala luč. »Tukaj si!« Gias ji je trepetal. Videla je Janeza, kako se brezskrbno valja po postelji. Stopila mu je bliže- »Pijan si. Obratovodja pa se jetzi, ker te ni na delo.« »Poslušaj. Manka!« »Nič poslušaj. Saj sem molčala, zdaj ne morem več. Samo nase misliš. Kaj bo z otrokom, če bom s to piačo preživljala še tebe. Ne računaj, da bodo v tovarni še dolgo gledali tvoje pohajkovanje in zamujanje. Odpovedo ti in potem... potem...« Zahlipala je v žuljave dlani. Janez ji je položil roko na ramena, ki so se v ihtenju sunkovito stresala. Odmaknila s® je. »Piješ... Piješ! Ali ne vidiš, kako se ugonabljaš?« Pogledala ga je s solznimi očmi. Glas ji je postal mehak, skoraj proseč: »Povej Janez, zakaj si začel tako. Bil si tako dober, ko sva se spozna,a. Ali si pozabil, kako te je obratovodja hvalil in tudi meni večkrat ponagajal, češ kako pridnega fanta imam. Bila sva polna lepih načrtov in nad o novem malem domu. ki si ga bova ustvarila. Sedaj-pa... Vse se podira.. Čaka nas samo še bedno životarjenje »Kakine životarjenje!« (Pre- Globoko je zajel sapo. Veliko truda Sa je stalo, da je lahko povedal vse to. »Janez, tega ne bi smel!« Samo to je spravila, jz sebe, tako jo je pretreslo spoznanje, kako daleč je zabredei njen Janez. »Neumnica, kaj ne hi smel?« »Krasti!« »Krasti? Kdo pa je kradel? Jaz sem samo pazil, k'o so nosili jn zato sem to dobil!« Pijano se je zasmejal, ko* da misij in se spominja na nekaj lepega. Ona pa je strmela vanj. V sencih ji je kljuvalo. Vsaka misel je bila kot ostra bolečina: »Glej, kako zadovoljen je! Oh, nesrečnež in nesrečna družba,v katero je zašel. Ne, ne pustim ga tem1 izprijencem, ne pustim se izigrati za vse moje lepe sanje. Da.. Samo od njih mora, daleč stran, pa bo spet v-se dobro. Moram ga rešiti, rešiti za vsak-o ceno!« Tedaj se je nenadoma odločila, Ogrniia si je jopico in stekla proti vratom. Klical je za njo. Slišala ga je. Stekla je še hitreje. da se ne bi premislila. Znašla se je na cesti. Morje luči ji je jemalo vid. Utna si je pot med pisano gnečo ljudi, ki jih je zvabil topli poletni večer na ulico. Široke, ozike, male jn velike pestro barvane luči so se ji za-zdele kot žive pošasti, ki se ji reže in pačijo. »Kradel je, kradel je!« »Samo pazil je,« ji je prigovarjal drugi tuj glas. Hitela je. Bala se je, da bi jo kdo ustavil, kaj vprašal. Vsa zasopla se je znašla pred velikimi steklenimi vrati. Zaprla je oči, stisnila zobe: »Ko bo vse za njim. vem da me bo razumel.« Postala je... samo za hip. Krepko je pritisnila široko kljuko. Okrogla, medla luč nad vhodnimi vrati je s trepetajočo svetlobo osvetljevala vhod jn dolg, ozek napis tik nad njo: Postaja ljudske milice. BESEDA BRALCEV SREDIŠČE KNAPOVSKIH REVIRJEV TRBOVLJE SE NAGLO RAZVIJA Pridite, čudili se boste! OBVESTILO PRISPEVKI ZA TISKOVNI SKLAD Sindikalna podružnica Ivana Cankarja Ljubljana 500 din Kartonažna tovarna, Ljubljana 10.000 « Sindikalna podružnica »Volnenka« Ljubljana 5.000 « Goliati Ivan, Trbovlje 155 « Iglič Jakob, Ljubljana 220 « tegnil si je zaspano telo in se široko zarežal.) »Ne čvekaj neumnosti. Dokler bom jaz skrbel za te, ne boš nikoli slabo živela, niti ti, niti otrok.« Govoril je v presledkih. Jezik se mu je leno valil po ustih. Oprl 3e je na komolec in se Počasi vsedei na rob postelje. Pijane, motne oči so se skrivnostno zas-vetile: Segel je v žep in vrgel prednjo polno pest zmečkanih bankovcev. »Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja . . .«, to je bila nekoč pesem naših »Slavčkov« — trboveljskega mladinskega pevskega zbora. A danes? Pridite in oglejte si naše Trbovlje! Slika Trb-ovelj se naglo spreminja. Ni še tako dolgo od tega, če si korakal skozi Trbovlje, da ti j-e ostala v spominu le ozka, dolga, in prašna cesta. Danes je velik del te ceste že tlakovan, ostali del pa še gradijo. Oto široki tlakovani cesti se dvigajo -veliki stanovanjski bloki z .modernimi in udobnimi stanovanji. Ne ie ob glavni cesti, pač pa povsod kamor te zanese oko lahko vidiš kako se gradi. Oto čaisu delovnih izmen ne slišiš več težkih korakov, ki hite na delo ali z dela. Udobni avtobusi: Rudnika. Elektrarne, Cementarne, Strojne tovarne prevažajo delavce iz oddaljenih krajev na siužbena mesita. In kaj smo s tem dosegli — veliko — delavec pride na delo spočit, dolga hoja Utruja človeka — in kaj še — zavest, da nisi številka, pač pa si del skupnosti. Id. razume tebe in tl njo. - * Ponos Trboveljčanov Pa je delavski dom z lepo gledališko Priljubljen zdravnik in kino dvorano ter na novo zgrajeno olimpijsko kopališče. Kdo si ne bi v toplih poletnih dneh zaželel vode in prijetnega sončenja. Baizen je lep, 50 metrov dolg. Voda gre skozi filter, tako da vedno z navdušenjem skočiš v njo. Poleg tega obstaja še bazen za naše malčke in bazen za nepiavače— otroke. Kako je z organizacijo 'pri garderobi: ‘obstajajo kabine in pa skupna garderoba. Če se po-sluižiš skupne garderobe, stopiš v kabino, se zapreš, preoblečeš in oddaš uslužbenki obleko, ki ti je že predhodno izročila obešalnik za obleko in mrežo za čevlje. Mislim, da bolje tvoja obeeka ne more biti shranjena. Za sončenje je na razpolago terasa, ki je opremljena s prhami in tribuna, tako da je prostora dovolj. Poleg vseh udobnosti In sanitarnih naprav se kopalec lahko posluži tudi okusno opremljene okrepčevalnice, Oglej mio si še vstopnino kopališča: za otroke, dijake in študente samo 10 dinarjev, za odrasie 30 dinarjev s skupno garderobo,1 kdtor pa hoče imeti lastno kabino, pa pridene še 100 dinarjev. Hočeš, nočeš, moraš priznati, da to ni ustanova, ki bi iskala dobiček. Pač pa je graditev takega kopališča zgolj doprinos k razvedrilu in zdravju človeka. Zdi se mi. da se pri graditvi takih objektov še vse premalo zavedamo, da je to grajeno jn namenjeno ljudstvu. S tem, da plačam vstopnino 30 dinarjev, to ni nikak ekvivalent za tisto udobnost, ki jo koristim. Potrebno je, da se tega zavedamo in skrbno čuvamo take naprave! Kdor pa še ne čuti spoštovanja in odgovornosti. do teh udobnosti, mu je potrebno povedati in dopovedati, da graditev takega objekta mnogo stane. Trbovlje pa ima tudi vabljive izletniške točke, zato, če vas pot kdaj zanese v našo dolino, ne plašite se prašnega okolja postaje, pač pa kar pogumno naprej, da si' ogledate razvoj našega mesita! Sk. Od nekaterih naših naročnikov smo sprejeli denarna nakazila. Ne moremo ugotoviti, zakaj so nam ta denar nakazali. Ker nismo na pismeni poziv dobili nobenega odgovora prosimo, spodaj navedene naročnike, da do Sl. avgusta 1957 sporoče Upravi »Delavske enotnosti«, zakaj so nam poslali ta denar. V nasprotnem primeru bomo zneske knjižili v dobro našega Tiskovnega sklada. Matjaž Jože, Gornji Grad 240 din Mastnak Anica, Šempeter 700 « Goleš Ciril, Šentjur 240 « Kern Franc, -»■■■■■■■■■■■■■■■■Beieeieieeees Komenda 249 Pregelj Franc, Hoče 460 Ravnikar Andrej, Borovnica 200 Marolt Jožefa, Dol pri Hrastniku 500 Koprivnik Albin, Zreče 240 Martinjaš Slavko, Škofija 200 Vodovšek Terezija 75 Draksler Alojz, Zreče 280 VOLITVE V OBČINSKE LJUDSKE ODBORE POMENIJO V letu 1953 smo dobili v Škofljici na pobudo delavskega sveta in uprave rudnika barita Pleše celotno opremo za zdravstveno ambulanto. Te-Na, tukaj imaš! Samo pridi- danji Občinski ljudski odbor Škofljica je pripravil proste- ga š mi ves večer in mi ne pustiš -do besede.« »Vzemi, no!« Začutila je, kako jo v grlu duši. Rada bi zavpila, pa ni mogla. S težavo je izdavila jz sebe: »Janez, to ni tvoj denar. Povej, prosim te, povej, kje si ga dobil. Bodi odkrit. To ni pošteno zasluženo!« »Pošteno zasluženo! Ha, ha! S kašnimi neumnostmi si še beliš glavo. Misliš, da sem bedak, ki bom garal qgl mesec za tistih par tisočakov... Poglej, to sem pa tako hitro in brez truda zaslužil!« Mečkal je bankovce, da so zoprno zašumeli. Potem je ostro zapičil oči v Maroko in teknil: »Samo jezik za zobe, punca!« ro in tako je začela nujno potrebna ambulanta že v sredini leta 1953 trikrat tedensko delovati pod vodstvom zdravnika dr. Lobe Franceta. Po dveh letih je že moral zdrav-nik ord-iniirati dnevno. Dr. Lobe je 4 leta trdo in težko delal na tem hribovitem predelu. Nikdar ni odklonil pomoči bolnikom tudi v najbolj oddaljeni vasi. Zdaj se je dr. Lobe poslovil od nas. Vsi iz Škofljice in bližnje okolice mu želimo obilo uspehov na novem službenem mestu. Za vso njegovo delo na Škofljici se mu iskreno zahvaljujemo. Občani (Nadaljevanje s prve strani) Toda pri kandidiranju in vo-litvt odbornikov občinskega zbora proizvajalcev, kot ostalih organov naše skupnosti, ne gre računat; samo z ljudmi, k; zavestno jn hote hočejo nekaj, kar bi moglo, socializmu škodovati. Treiba je računati tudi s tem, da ljudem nekatere stvari preidejo v navado in "potem nehote počno nekaj, kar ni dobro. Eden izmed takih pojavov je predvsem preolbremenj evanje posameznikov ' z najrazličnejšimi družbenimi dolžnostmi in funkcijami. Posledica tega je, da marsikje pri izbiri kandidatov poznajo samo po nekaj lij udi in rojim nalože vsa družbena opravila. Tako se, hočeš nočeš, koncentrirajo najrazličnejše družbene dolžnosti v rokah nekaj posameznikov, M vsled tega ni- ti ne preidejo d-o tega, da bi utegnili o stvareh, o katerih odločajo, temeljito razmisliti in se posvetovati z volivci, še manj pa utegnejo potem delati na uresničevanju svojih lastnih odločitev. To seveda rasti družbenega samoupravljanja v nobenem pogledu ne koristi. Poleg tega pa tak način pušča številne množice delavoijnlh ob strani, vsied česar ®e potem najčešče družbeno pasi vizir a j o. Nobenega dvoma ni, da je preobremeni e van j e posameznikov z najrazličnejšimi funkcijami škodljivo in vsled tega je prav. da se delavski sindikati z vso svojo delavsko avtoriteto zavzamejo za to. da bodo pri kandidiranju upoštevani tudi številni delovni, ljudje, ki so s svojim delom v proizvodnji in v družbenih akcijah opozorili.na- Pastirjev. Leta 1919 so v Urgi (sedaj Ulan spodarstva, zmaga revolucije na Kitaj-Bator) začeli delovati prvi revolucionarni i skem pa je omogočila mongolski vladi, da krožki, dve leti kasneje pa je bil v Urgi ustanovni kongres Ljudske revolucionarne partije Mongolije. Na tem kongresu so sprejeli sklepe o ustanovitvi Ljudske armade in sestavi začasne revolucionarne vlade. Ta vlada je prosila Sovjetsko zve-zo, naj ji pomaga izgnati ruske belogardiste. Zc jeseni istega leta je mongolska Ljudska armada s pomočjo Rdeče armade osvojila Mongolijo. Leta 1924 je prvi svobodno izvoljeni Veliki ljudski Hural (vse-mongolslci kongres ljudskih predstavnikov) proglasil Mongolijo za LR, izdal »Deklaracijo o pravicah delovnih ljudi« in sprejel prvo ustavo v zgodovini Mongolije. Prva mongolska revolucionarna vlada Je začela z zelo radikalnimi ukrepi odpravljati posvetni in cerkveni fevdalizem. ZRml.j0 je proglasila za državno lastnino, ukinila je vse privilegije fevdalcev in knezov, odpisala kmečke dolgove, uvedla Progresivni sistem obdavčitve itd. Ti ukrepi so izzvali upor fevdalcev, ki pa ga Je Ljudska armada zadušila. Boj za odpravo fevdalizma se je konča! šele ob koncu druge svetovne" vojne. Mlada republika je preživela ta leta v stalni nevarnosti pred napadom Japoncev. Večni incidenti na mongolsko-mandžur-ski meji, neprestani boji za ohranitev neodvisnosti in boji z uporno fevdalno reakcijo, so zavirali hiter napredek Mongolije. Likvidacija fevdalizma je ustvarila pogoje za hiter razvoj mongolskega go- je osredotočila vso pozornost na notranje probleme. Ze leta 1950 je Mongolija za osemkrat zmanjšala svojo vojsko, izdatke za armado pa za šestkrat. Tako prihran-njeni denar so v glavnem naložili v investicije. Razen tega pa je v zadnjih desetih letih dobila Mongolija od Sovjetske zveze 1.100 milijonov rubljev dolgoročnega posojila in 100 milijonov rubljev kot poklon. Mongolija je v povojnih letih dosegla pomembne uspehe v gospodarski izgradnji, kulturnem življenju in zdravstveni zaščiti. Čeprav je živinoreja še vedno glavna gospodarska panoga (9 desetin prebivalcev se ukvarja z živinorejo) se postopno razvija tudi poljedelstvo in industrija. Vlada se trudi, da bi odpravila nomadski način življenja in uveljavila zadružno gibanje. Leta 1940 je bilo v Mongoliji le 91 kmetijskih zadrug. Tudi živinorejo so precej zboljšali in v desetih letih pridobili 4 milijone glav goveje živine. Industrija se dokaj hitro razvija, grade nove ceste in železnice, odpirajo rudnike (premogovnik pri Nalaihi daje letno že pol milijona ton), nove šole, stanovanjska poslopja, kulturne domove in bolnišnice. Nekdanji pastirji postajajo delavci, njihovi otroci pa izobraženci. Leta 1921 je bila v vsej Mongoliji le ena šola (samostanov pa je bilo 747),^ danes pa jih je 421, v katere hodi 68.000 učencev. IJred revolucijo je bilo komaj 0,7% Mon-goicev pismenih, danes pa v glavnem nepismenosti ni več. Univerzo v. Ulan Ba-torju obiskuje nad tisoč študentov. V vsej Mongoliji je 25 gledališč, 120 kino dvoran in izhaja 20 dnevnikov, kar je ogromno za tako majhno število prebivalcev. Pred revolucijo je imela Mongolija le eno ambulanto in pet zdravstvenih postaj, sedaj pa ima 40 bolnišnic in nad 400 ambulant. Prej se je število prebivalcev stalno manjšalo, danes se pa hitro dviga. Obličje Mongolije se spreminja, spreminjajo pa se tudi stare navade in običaji, kar je opaziti zlasti v mestih. Suverenost Ljudske republike Mongolije priznavajo danes razen Jugoslavije, Sovjetske zveze in Kitajske ter ostalih socialističnih držav tudi Indija. Burma in Indonezija. V teh 16 državah živi nad polovico človeštva. Vendar Ljudska republika Mongolija še ni članica Organizacije združenih narodov. Na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 1955 je proti sprejemu Mongolije glasovalo le nekaj držav, toda Cang Kaj Šekov predstavnik je vložil veto. Jugoslavija se je vedno zavzemala za sprejem Mongolije med Združene narode, ker ima ta napredna in miroljubna azijska dežela vso pravico, da enakopravno sodeluje z drugimi narodi pri reševanju mednarodnih problemov.' Naša dežela je letos spomladi navezala z Ljudsko republiko Mongolijo neposredne diplomatske stike. Obisk mongolske vlade In partijske delegacije v Jugoslaviji in bližnji obisk podpredsednika Svetozarja Vukmanoviča v Mongoliji bosta prvi korak k vsestranskemu Plodnemu sodelovanju, ki bo koristno paši deželi in Mongoliji. O V zborih proizvajalcev v občinah morejo biti izvoljeni tudi sindikalni funkcionarji, 'ki so jih proizvajalci izvolili za odborniške funkcije v organizaciji. Povsem razumljivo je, da predstavi; a sodelovanje sindikalnih funkcionarjev v zborih proizvajalcev ne samo veliko čast in priznanje, ampak tudi velike družbene obveznosti in dolžnosti. Že dosedanja praksa iz dela sindikalnih odbornikov v Zborih proizvajalcev v okrajnih ljudskih odborih jn v skupščinah je pokazana, da je to ena izmed zelo koristnih oblik povezovanja sindikalnega aktiva v mehanizem našega upravljanja. Nobenega dvoma ni. da bo taka poveizava sindikalnih ■odbornikov v občinske zbore proizvajalcev koristila krepitvi sindikalne organizacije kot enega izmed členov organizma družbenega opravljanja tud v komunalni skupnosti. Vsekakor bi bito potrebno, da sindikalni aktiv razmisli o teh stvareh in da se temeljito priprav; na to, da bo dostojno sodeloval pri izvedbi letošnjih volitev v občinske ljudske odbore in da bo uspešno vključil v celotno predvolilno aktivnost našo delavsko javnost, ki naj da pripravam in volitvam svoj ton in pečat. Roman Albreht Nabiralci zdravilnih zelišč Se lahko izkoristite priliko za nabiranje: CVETJA: vratiča, bete deteljice, močvirskega oslada in jesenske rese. LISTJA: šmarnice, ozkolistnega trpotca, lapuha, pekoče koprive. gozdne jagode, melise, grenke deteljice, volčje češnje ali beladone in navadne plahtice ali hribske rese. RASTLINA: materine dušice, gosje trave, vodne kreše, melise, 'ptičje kaše, njivske preslice, kurjih črevc, navadne plahtice ali hribske rese in zdravilnega jetičniika. LUBJE: krhtike. divjega oreha In češminovih korenin. PLOD: lerebike. KORENINE: preobjede. volčje češnje ali beladone. šmarnice, krvavega mlečka in gladeža. GOMOLJE: podleska. SUHE GOBE — JURČKE PLAČUJE GOSAD PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH! Cene lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa *rri GOSADU. Ljubljana, Prečna ulica 4. SE NE BI DALO DRUGAČE? Že drugič sem bil priča, ko se je delavec zatekel na Republiški sindikalni svet za denarno pomoč, ker ni imel denarja, da bi plačal vlak do doma, ko je bil odpuščen iz bolnišnice. Bilo je v soboto po drugi uri, ko je prišel tovariš Maks Ku-štar, delavec v tovarni usnja v Slovenjem Gradcu na Republiški svet, naj mu kako preskrbi denar, da se bo lahko peljal domov. Takole je pripovedoval: Iz bolnišnice so me odpustili ne-kaj minut pred drugo uro, prej pa mi niso vedeli točno povedati, kdaj me bodo odpustili, da bi si preskrbel denar. Obleko in odpustnico sem dobil tako pozno kljub temu, da sem jih prosil, naj mi jo dajo čimbolj zgodaj, da bi se lahko še kam obrnil za denar. Se sreča, da sem nekoga dobil, je dejal in skoraj na jok mu je šlo. To je res vprašanje, ki bi ga bilo treba na kak način urediti. Saj je res, da dobi potem, ko pride domov, denar povrnjen od zavoda za socialno zavarovanje. Več pa je takih, ki nimajo denarja, da bi si ga dali na stran za take primere in žive, kot mnogi izmed nas, le iz rok v usta. Morda bi se dalo to urediti s kakšnimi posojili v bolnišnici, ali z obračunom potnih stroškov med bolnišnico in zavodom za socialno zavarovanje. Kam naj se obrne človek, ki v Ljubljani nikogar ne pozna in se ne znajde? V takem primeru bi ostal brez prenočišča in hrane najmanj vso soboto popoldne in še nedeljo, če ne morda še dlje. Če obračunava bolnišnica prevoze z rešilnim avtomobilom s pristojnim zavodom za socialno zavarovanje, ne bi bilo nič hudega, če bi obračunala tudi potne stroške v takih izrednih primerih. France Martinec POTREBUJEMO PREHODNE DOMOVE ; Fluktuacije delavcev je v gradbeništvu veliko. Najbrže bo tako še dolgo časa ostalo. Gradi se veliko in gradbena podjetja potrebujejo delavce, ki so tudi po svoji telesni moči kos težkemu gradbenemu delu. H gradbenim podjetjem pa večkrat prihajajo slabo razviti mladeniči, stari komaj po 16 ali 17 let. Takšnih dečkov si noben ne upa sprejeti na delo. Čudno in nepremišljeno je, da mladi ljudje zapuščajo domove in gredo v negotovost, ne da bi se preje informirali pri svojih rojakih, ki so že tu, ali bo to delo zanje primerno. To vprašanje je važno zlasti, ko gre za akordno delo, kjer dobri delavci slabega ne marajo poleg. To je razumljivo, ker nihče ni dolžan delati za drugega. Za te in druge ljudi, ki iščejo delo, ni nikjer primernih zavetišč, kjer bi lahko prenočili in dobili vsaj enkrat dnevno toplo hrano. Zato bi bito nujno, da bi se ne samo v Ljubljani, marveč v vseh večjih mestih, zgradili potrebni prehodni domovi za tiste, ki iščejo delo, kjer bi se zadrževali, dokler ne bi našli dela. Če pa ga ne bi našli, bi morali dom zapustiti in se na stroške domovne občine vrniti domov. Danes dela za tistega, ki hoče delati, ne manjka. V poletnem času ne potrebujejo dobrih delavcev samo gradbena podjetja in druga podjetja, ampak občutno primanjkuje dobrih delavcev na polju. Zakaj se ljudje tako branijo dela v poljedelstvu. Saj je delo na polju lepše kot zidarsko, čeprav tudi težko. Ako zemlja ne bo obdelana pravilno, tudi kruha ne bo! Zatorej usmerimo ljudi tudi k poljedelstvu, še prej pa jim dajmo zatočišče v prehodnem domu. o— k»— KAKO DOLGO SE? Delavci in uslužbenci gradbenega podjetja »Standard« Tolmin, ki je prišlo konec julija v likvidacijo, še. sedaj nismo prejeli plač za mesec maj in junij. To ni enostavno, ostati dva meseca brez prejemkov. Poleg tega pa imajo še mnogi dolg v banki. Banka zahteva sedaj plačilo za vse zaostanke in ne upošteva, da- nismo prejeli že dva meseca plače. Razen banke imamo nešteto drugih obveznosti. Zabredli smo v hude težave, ker smo ostali dva meseca brez plač. Kakor se čuje iz Tolmnia, so obračunali plače za mesec m,a j in junij z odbitkom 25 odstotkov. Tako bodo odbili vse, nazaj od 1. januarja 1957 do konca junija. Torej bomo morali vračati od že prejetih plač. Koliko nam bo ostalo od dvomesečne plače, če bomo morali za omenjene mesece vračati? Vprašujemo se, koliko časa bomo še čakali na plačo in po kakšnih predpisih nam lahko odtrgajo za nazaj od prejetih, že tako nizkih plač? In še to. Če kaj pismeno povprašamo v Tolmin, se nihče za naše vprašanje niti ne zmeni. Prizadeti iz Brežic POKAŽIMO VROČEKRVNEŽEM VRATA Ob Prijateljevi ulici za prul-sko šolo v Ljubljani gradi podjetje »Megrad« štiri stanovanjske bloke za ljubljansko univerzo. V teh blokih bo 86 sodobnih stanovanj. Trije bloki so že pod streho, četrti bo pa kmalu. Pri tem je treba omeniti zlasti, da so bili dograjeni mesec, oziroma dva pred rokom, za kar ima zaslugo predvsem šef gradbišča tehnik Albin Hočevar, ki se je izkazal kot eden med redkimi organizatorji dela. Seveda bi brez prizadevanja skoro vsega delovnega kolektiva tudi sam ne dosegel takih uspehov. Kot se v vsakem žitu najde ljuljka, je je nekaj tudi v tem kolektivu. V soboto, 10. avgusta, so priredili tradicionalni »likof«. Kar prav je, da se tradicija ohrani in se da na tak način vsaj neko priznanje kolektivu. Nihče nima nič proti temu. Zal pa se nekateri, ko malo globlje pogledajo v kozarec, ne morejo odvaditi, da ne bi povzročili pretepa. Tako so si tudi ob tej priliki nekateri prevroči plesalci, ko je bilo razpoloženje najlepše skočili v lase. K sreči je bilo po posredovanju ostalih delavcev brez hujših posledic, vendar je bilo zabave že v glavnem konec. Ali ni takih pretepačev nič sram? Kaj so sl mislili o njih ljudje? Zdi se mi, da bi moral vsak kolektiv take ljudi, ki ne poznajo mere in se radi pretepajo, izločiti iz spoje srede. Kdor bo zaradi pretepanja dvakrat ali trikrat letel iz kolektiva, se bo drugič že premislil, če bo hotel še kje dobiti delo in pošteno živeti. Kolektiv takih petelinov v svoji sredi res ne more trpeti, saj kvarijo njemu ugled. I. B. RAZGOVOR 0 REHABILITACIJI INVALIDOV ZA ZAPOSLITEV GRE Glejte, kako moško koraka. Kdo bi si mislil, da je brez noge. »V Jugoslavnrji imamo približno 200.000 delovnih invalidov. Od tega v Sloveniji okrog 26.000; v Jugoslaviji je 96.000 vojnih invalidov, od tega 11.000 v Sloveniji. Zraven tega pa imamo v Jugoslaviji še pol milijona ostalih invalidov,' od 'tega 100.000 v Sloveniji. Mislim, da te številke dovolj zgovorno govore, da je vprašanje invalidov zelo pereče,« mi je povedal upravnik Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani tov. Roman Potočnik. Potem pa je nadaljeval: »Medicinska rehabilitacija invalidov je danes že na takšni Stopnji — in še vedno se izpopolnjuje — da lahko že vsakega invalida usposobimo za neko delo. Toda vprašanje je kam z invalidom potlej, ko je usposobljen za delo? Kako zaposliti invalide? Mislim, da bi morali imeti biroji za posredovanje dela posebne odseke za njih zaposlovanje — in v teh odsekih, ki bi naj imeli vsaj 4 uslužbence, bi naj delali tudi socialni delavci. Lahko POGLED V RAZMERE ZDRAVILIŠČA V DOLENJSKIH TOPLICAH Bo krivica popravljena? »Priča P. J. je pred sodiščem pedala svojo izjavo zelo previdno —. ničesar ni videla, ničesar slišala. Navedb K. A. m potrdila. Njeno stališče sodišče razume — obdolženec je namreč njen predpostavljeni«- Tako piše v aktu okrajnega sodišča v Novem mestu št. Ks 126-57-8. V istem spisu je zapisano tudi tole: »Obdolžencev odnos do svojih podrejenih ni najboljši. Iz spisov tega sodišča Ks 511-5 in 117-58 je razvidno, da nastopa obdolženec oblastno in podrejene tudi zmerja. Celo do sodišča ni pokazal pravega odnosa in je od dveh obravnav, čeprav vabljen, izostal, na tretjo pa je prišel z 20-minuit.no zamudo. Tudi kot obdolženec pod Ks 602-56 ni prišel, ampak je tele-fonično izjavil, da je zadržan. Vse to kaže na to, da uslužbenr ci zdravilišča tudi pred sodiščem neradi govore o stvareh, ki niso po volj n e za obdolženca. Zato tudi stanje, kii ga sodišče ugotavlja. Na vse to tudi K. A. vedno nakazuje. Spričo obdolženčevega ponašanja in nastopanja pa je toliko laže razumeti njegov nastop proti K. Priči K. A. je bilo pač verjeti. Spričo njene bolezni ter zdravstvenega stanja, ki je bilo prav resno ogroženo, je namreč tudi razumljivo, da se je imenovana potegovala za to, da bi se čim-preje pričela zdraviti. Razumljivo je tudi, da je šla z vsemi d-okumenti k tajnici in logična posledica razmer v zdravilišču je ta, da jo je tajnica nahrulila ...« Obdolženec je direktor Zdravilišča in je bil na tej razpravi obsojen "na 6.000 din denarne kazni, 800 din za stroške kazenskega postopka in 800 din povprečnine. Obsojen je bil, ker se v e doma ni držal predpisov o socialnem zavarovanju in kot direktor blagajničarki K-A. ni pustil izkoristiti odobrenega 21-dnevnega kopališkega zdrav- ljenja in 4-urneSa delovnega časa. No, sodba še ni pravomočna, ker se je direktor nanjo pritožil. Vendar iže gradivo prvostopnega sodišča dovolj zgovorno priča o razmerah v tem zdravilišču. Iz tega gradiva je moč posneti, da je v zdravilišču taka navada, da uslužbenci koristijo svoje zdravljenje in bolezenske dopuste tako, da so v času sezone vsi na delu — razen, če stvar ni nujna. Popolnoma razumljivo je, da se v času sezone vsi člani kolektiva potrudijo in raje malo potrpe, čeprav niso povsem zdravi, samo da delo ne bi zastalo. Vendar je ni sile na svetu, ki bi nekoga prisilila, da bi moral delati, če je res bolan, zlasti še v takem primeru, ko je blagajničarki odobreno kopališko zdravljenje in 4-urni delavnik. Direktor pa ji je — kot je razvidno iz obrazložitve sodbe — nalagal še težje delo dn tega toliko, da ga še v osmih urah ni mogla opraviti. Zdravnik je sestavil predlog za kopališko zdravljenje m za 4-urni delavnik v začetku maja leni, s 30. avgustom lani pa so blagajničarki odpovedali službo, v odpovedi pa navedli, da svojih službenih poslov ni opravljala v redu, da je večkrat po več dni brez opravičila izostala z dela itd. Nehote bo vsak sklepal iz tega, da je bila odpoved neposredna posledica spora, ki je nastal zaradi tega, ker blagajničarko niso pustili izkoristiti zdravljenja in ugodnosti 4-urnega delovnika. Prizadeta se je na odpoved seveda pritožila, pritožbo pa so sprva zavrnili, češ da je bila vložena prepozno. Letos 6. avgusta pa je tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo, torej skoraj leto dni kasneje, izdalo odločbo, s katero so njeno pritožbo zavrnili. V obrazložitvi ugotavljajo, da je smatrati njeno pritožbo za pravočasno, ker je bil v prvoC ni odpovedi naveden napačen pravni pouk, istočasno pa tudi ovržejo vse v odpovedi navedene razloge za odpoved delovnega razmerja. Ugotavljajo, da je treba razne nepravilnosti, ki jih je imenovana zagrešila, pripisati njenemu slabemu zdravju in da ni moč govoriti o njeni krivdi. Istočasno Pa so. navedli, da je njeno slabo zdravje zadosten razlog za odpoved delovnega razmerja in so odpoved potrdili. Napisali so še, da proti tej odločbi v upravnem postopku ni nadaljnje pritožbe. Najprej tole: nikjer v tej odločbi ni zapisano, ali je dal sindikalni svet soglasje za odpoved- Tovarišica A. K. ima namreč 23 službenih let in uživa po naših zakonih .p‘oseboo pravno zaščito. Nastaja zares vprašanje, če je občinski sindikalni svet dal svoje soglasje na to odpoved, v kar pa bi se dalo dvomiti spričo razmer, ki vladajo v tern zdravilišču in ki so občinskemu sindikalnemu svetu prav gotovo znane. Vse te okoliščine, ki so privedle do te odpovedi, so taks, da bi se morali pristojni organi resneje zanimati, kako v tem zdravilišču gospodarijo (govori se veliko o okvarah blaga in razsipništvu) in urejajo delovna razmerja ter se potruditi, da se razmere urede, ne pa da v zdravstveni ustanovi krnijo pravice zavarovancev na zdravljenje. Zato-menimo, da ne bi bilo napak, če bi tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo javno povedalo, kaj so storili, da hi se razmere v tem zdravilišču uredile. Tovarišica K. A. je od septembra lani — kot sama pravi — brez dela in brez dinarja rednih dohodkov, ker ji je bila odpovedana služba po njeni krivdi. Zdaj bo menda dobila oskrbnino za začasno nezaposlene. Lahko si le mislimo, kako je ta čas bolnica živela ... V. J. se zgrozimo nad številko, ki jo bom navedel: 43 ur prepriča vah j a je potrebno v enem podjetju, da bi sprejeli na delo enega invalida! Med 2.800 našimi podjetji je samo 7 podjetij, ki imajo zaposlenih večje število invalidov. Premnogi delovni kolektivi, delavski sveti ne kažejo razumevanja za to vprašanje, pa četudi gre za zaposlovanje delovnega invalida, ki je pri delu izgubil del svojega telesa.« Prekinil sem ga in vprašal: »Dobro, kaj pa organizacija invalidov dela? Zakaj še le-ta do danes ni ustanovljena v Sloveniji?« , Tako mi je Odvrnil: »V Sloveniji smo najprej pričeli govoriti o organizaciji invalidov dela. Toda takrat je bilo rečeno, da se zaletavamo, in da s,i izmišljujemo neke novotarije. Centralni svet Zveze sindikatov je svetoval, da se pri društvih upokojencev osnujejo sekcije invalidov dela. Osnovala so se, čeprav vse to ne gre skupaj. Invalidi dela so ljudje vseh starosti, v glavnem pa takšni, Iti se želijo vrniti na aktivno delo. K temu jih silita majhna invalidnina in pa dejstvo, da to niso stari ljudje. Govorilo se je, da bodo odvzeli pokojnine vsem invalidom, ki so mlajši od 35 let, da bi se ponovno vključili v delo. Toda preplah je nastal prav zaradi tega, ker ti ljudje ne vedo, kje naj bi se vključili v delo. Invalid, ki je izgubil nogo kot gozdni delavec ali kot kamenjat v kamnolomu, ne more pometati ceste ali pa opravljati neko drqgo podobno delo: drugo delo pa ne more opravljati, ker nima nikakršne druge kvalifikacije in ničesar drugega ne zna. Zakaj bi naj ustanavljali invalida dela svojo organizacijo? Morda zato, da bi lahko plačevali članarino, da bi preko svoje organizacije izražali svoje te- morejo zadržati človeka, ki je žave? Dokler ne bomo preko postal invalid v njihovem Socialistične zveze, sindikatov, podjetju, ker jim je odveč, to se pravi obstoječih družbe- ker ni rentabilen in je za njih mih organizacij, postavili pro- balast? Toda kaj smo napra-bletn pred javnost, to vpraša- vili za »rentabilnost« invatli-nje ne bo rešeno in nova or- dov? Potrebna so sredstva za ganazacija bi bila odveč. Lah- to, da bi lahko invalide ali ko se vprašamo ali je to pra- prekvalificirali ali pa tistim viičen odnos, če pri nas, kjer nekvalificiranim dali neko tovarne upravljajo delavci, ne kvalifikacijo. Gotovo, da je to drago. Toda to se bi bogato obrestovalo, ker vsi ti invalidi ne bi bili več na bremenu socialnega zavarovanja, razen tega pa hi proizvajali. Žalostno je, da iščejo danes invalidi zaposlitev po svojih znancih in da dobijo zaposlitev le še po pro lekciji. Mesta vratarjev in kurirjev so zasedena. Razvoj industrije pa kljub vedno boljšim higiensko - tehničnim zaščitnim sredstvom povečuje število invalidov. Kam z njimi? Mislim, da je prav sindikat kot strokovna organizacija ki ščiti svoje člane, poklicana, da se loti tega vprašanja. Tako, kot naj sindikat seznanja delavca s tovarno, z vsemi nevarnostmi, ki mu grozdje pri delu, bo moral tudi preprečiti vsako delo na takih delovnih mestih, kjer stroji niso dovolj zavarovani. Kajti invalid je težko biti. Moram poudariti, da imamo razumevanje pri reševanju tega problema pri najvišjih forumih. To dokazuje tudi pomoč Zavodu za rehabilitacijo invalidov, ki jo je dobil od Izvršnega sveta LRS in Republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Toda razumevanja ni (ali pa ga je premalo) spodaj v samih tovarnah, v delovnih kolektivih, ko gre za konkretno dejanje: ali boste zaposlili invalida ali ne... Če na kratko povzamem vse te mMi, moram poudariti, da je nujno potrebno omogočiti invalidom, da se izučijo kakršne koli stroke in pa, ko je že invalid dosegel določeno delovno sposobnost, da se mu omogoči zaposlitev. Pomagali pa bi naj tudi v takšnih primerih. Neka tovarna želi vra-tarja-invalida. Toda pogoj je: »Invalid mora imeti stanovanje v Ljubljani«. In če ga nima? Menim, da morajo tudi tu imeti Invalidi prednost.« Tako je zaključil tovariš Roman Potočnik. D. D. KAKO SINDIKALNA PODRUŽNICA ŽELEZARNE ŠTORE SKRBI ZA: Pomoč v nesreči Sindikalna podružnica Zele-’ žarne Štore se že nekaj let trudi kako zagotoviti redno pomoč bolnim članom. Do leta 1956 je imela ta organizacija pri dodeljevanju pomoči težave v tem, da so lahko dodelili pomoč le omejenemu številu pomoči potrebnim. Določen odstotek sindikalne članarine, ki ostane na razpolago sindikalni podružnici je bil premajhen za kritje vseh potreb, a podružnica od druge strani in tudi od samega podjetja ni dobila v ta namen nobene dotacije, čeprav bi taka dotacija bila vsekakor opravičljiva. Delno socialno pomoč so člani prejemali tudi od trenutno nabranih prispevkov članov kolektiva, ki : pa so bili zelo majhni, neredni i,n zakasneli. Da bi zagotovili stalna redna sredstva za socialno pomoč bolnim članom, saj jih ima delovni kolektiv železarne Štore letno kar precejšnje število, so nekateri člani izvršnega odbora podružnice predlagali, da se ustanovi poseben fond, ki naj dobi ime »Tovariška pomoč«. Izvršni odbor je ta predlog sprejel, nakar so člani kolektiva na množičnih sestankih in na osnovi pristopnih izjav spre. jeli sklep, da se ustanovi fond »Tovariške pomoči«, v katerega prispevajo vsi člani po 10.— dinarjev mesečno ali letno 120.— dinarjev. Na osnovi tega sklepa so napravili poseben pravilnik, ki določa med ostalim, da se socialna pomoč izplačuje . članom, ki so bolni nad dva meseca, enkratna pomoč pa lahko znaša od 1.000 do 6.000 dinarjev (odvisno od socialnega stanja bolnega člana). Za vodenje tega fonda je izvršni odbor podružnice izvolil poseben odbor, ki ga sestavljajo najboljši člani podružnice., Ta odbor je proslavil -v mesecu avgustu svojo prvo obletnico obstoja. Uspehi so razveseljivi. V fond so se doslej vključili vsi člani kolektiva, razen dveh članov (Pur Franc in Šarlah Berta), ki izjavljala, da te pombči ne potrebujeta, za druge pa nista pripravljena žrtvovati letno po 1,20.— dinarjev, čeprav dobro vesta, koliko je letno bolnih članov in v kakšnem položaju se nahajajo. V Času obstoja je odbor »Tovariške pomoči« imel 570.000 dinarjev dohodkov, istočasno pa je prejelo pomoč preko 150 bolnih članov kolektiva v skupnem znesku 250.000 dinarjev- Centralni odbor sindikata .rudarskih in metalurških delav- ' cev Jugoslavije v Beogradu je v želji, da gmotno pomaga ponesrečenim članom, ustanovil v preteklem letu poseben »Fond pomoči«. Član tega fonda je lahko vsak član sindikata s tem, da letno vplača 50.— dinarjev, za kar dobi posebno sindikalno znamkico. K temu fondu je pristopila tudi sindikalna podruž-, niča Železarne Štore. Doslej so v tej podružnici pridobili največ članov za ta fond v obratu elektro-plavž. Kako je koristen ta fond, priča pred kratkim konkreten primer v Železarni Štore, ko je Centralni odbor odobril in izplačal enkratno pomoč v znesku 50.000 dinarjev ženi pokojnega smrtno ponesrečenega člana tega kolektiva, tovariša Antona Srebotnjaka. JR- ZADOVOUSTVO JE ČISTITI Z mm iTčjKMIS JUGOSLOVANI V OKTOBRSKI REVOLUCIJI Doživljaj Stojka Ratkova Štoko Ratkov je znan v vasi Curugu v Bački pod partizanskim imenom »Vava« in je poleg številnih drugih odlikovanj iz NOB tudi nosilec spomenice 1941. Dne 4. marca 1919 je le malo manjkalo, da ni bil ustreljen na pokopališču v Odesi. Tik pred ustrelitvijo se mu je posrečilo pobegniti. V okupirano Odeso so ga poslali na ilegalno delo skupaj z mladim revolucionarjem Sadujem in francosko komunistko, ki so jo klicali Mgrija Fedorova. Trojki je uspelo, da se je povezala s komitejem za osvoboditev mesta. Dobrih deset dni so preživeli v mrzličnem ilegalnem delu — nato pa je prišlo do izdaje in aretacije. Pretepali so vse tri, vendar ni nihče ničesar priznal. Pretepali so jih po hrbtu, suvali v želodec in rebra. Najbolj so besneli nad mladim Sadujem in ga brcali z okovanimi čevlji kamor je pač padlo. Mladenič je stokal, vendar ni izdal ničesar. Okrog polnoči se je naglo vojaško sodišče intervencionistične vojske umaknilo, da bi izreklo obsodbo, ki je bila lahko le smrta kazen. Sovražniki revolucije niso milostno ravnali s komunisti. Pripadniki vojske, ki naj bi »rešila Rusijo«, plačanci tujega kapitala, niso iz bi šali sredstev v boju proti tistim, ki so želeli novo življenje brez izkoriščanja, in novo družbo brez izkoriščevalcev. Stojko Ra tikov je vedel, kaj ga čaka, vendar ni niti za hip obžaloval, da je šel po tej poti. Revolucija ni bila samo stvar sovjetskih ljudi, bila je tudi njegova. V tistih urah takoj po polnoči, ko sta jih dva Vojaška avtomobila peljala proti pokopališču, je podoživljal vse tisto, kar je doživel v Revoluciji. Ulice pa so bile prazne in hiše ob njih vse redkejše. V avtomobilu jih je bilo šest. Sadu, Marija Fedorovna, on in še trije ruski boljševiki — ilegalci, ki so jih pripeljali isto noč. Avtomobila sta peljala dokaj hitro in motila s svojim ropotom mir noči. Se malo, še kratek kos poti — in vse bo končano ... In glej, saj ni še tako dolgo, odkar je v Kursku skupinica' kmetov iz Curuga zapustila pro-stoljsko divizijo, ki so v njenih vrstah umirali njihovi tovariši pri Dobrudži. Med njimi je bil tudi Stojko Ratkov. V Kursku so se prijavili v mestno milico ih po petih dneh so jih poslali z oklepnim vlakom proti Rovni, da bi se borili v zaščit-nici o-b evakuaciji Kijeva. Dva dni in dve noči so se brez oddiha bojevali z Nemci in petljurovci, dokler ni bdi Kijev dokončno izpraznjen. V teh bojih so bivši jugoslovanski ujetniki in ruski boljševiki prizadejali sovražniku precejšnje izgube, vendar so se morali pred veliko premočjo umakniti. Kolikokrat bi ga lahko zadela smrt na bojišču, toda ostal je živ. Ostal je živ, da ga bodo zdaj ustrelili. Skupaj z drugimi vojaki jugoslovanske rdeče vojske se je umikal po prostrani ruski zemlji in jo branil pred kontrarevolucijo. Pogosto so ga morili lakota in žeja, mraz in domotožje, toda kljub vsem tem tegobam mu je bila Revolucija vse bližja. Doumel je, da bo revolucija uveljavila . tudi nove odnose med ljudmi. Avtomobila sta zavila na pokopališče in se ustavila. Se nekaj trenutkov — in konec ... Stojko Ratkov, čan Vojaškega revolucionarnega komiteja Jugoslovanskega odreda v Moskvi in borec za revolucijo, bo moral umreti. Ali je smrt res že tako blizu? Še pred nekaj meseci se mu je posrečilo, da je skupaj z Emilom Čopom preprečil poskuse oficirjev dopolnilnega bataljona v Samari, ki so skušali pridobiti Jugoslovane, da bi vstopili v to enoto. Formiral je pehotni in konjeniški polk, ki sta šla branit Oktober in proletarsko revolucijo. Kako prisrčno so ga pozdravili na Silvestrovo v klubu mestnega sovjeta v Samari, ko je z močnim glasom, hripavim od stepskega vetra, govoril v imenu Vojaškega revolucionarnega komiteja Jugoslovanske rdeče vojske, v imenu Jugoslovanov — boljševikov, ki se skupaj z ruskim proletariatom bore za zmago Oktobra ... Belogardisti so preiskovali žepe njegovih tovarišev. Vse kar so našli, so pobrali zase. Tudi k njemu se je namenil eden. Kako bi bilo, 'če bi ga napadel, je pomislil Stojko. Ali bi se posrečilo? Težko, v roki ima revolver. Stojko Ratkov ni bil edini prebivalec vasi Curug, ki se je skupaj z mogimi drugimi Jugoslovani boril za zmago Oktobra. Okrog petdeset domačinov iz te vasi je sodelovalo v Revoluciji. Med njimi moramo omeniti Dušana Buača, ki je bil komisar konjeniškega oddelka v legendami diviziji Capajeva in so ga fašisti 1941 leta ubili; brata Žarko in Živko Celovič sta se borila proti tolpam Petljure in Denjikina; Marko Katič je bil eden naj-hrabrejših borcev udarnega bataljona, ki je kot del Rdeče armade takoj po izbruhu revolucije bojeval težke boje z belogardisti med Tambovim in Caricinom. Le malo udeležencev Oktobra iz Ouruga še živi. Eden teh je tudi Aleksander — Aco Ne, tu ni rešitve. Toda prav tisti hip je vojak, ki ga je zanimala vsebina njegovih žepov, za sekundo odvrnil cev pištole. Niti trenutka ne sme zamuditi! Skrčil se je v eno samo mišico in z vso silo udaril vojaka. Leta se je opotekel in sesedel poleg kolesa avtomobila. Zdaj pa v tek! Tekel je hitreje kot srna. Mora se rešiti. V nekaj sekundah je bil pri zidu pokopatoišča ... Belogardisti se sprva niso mogli otresti presenečenja. Streljati so začeli šele tedaj, ko je bil pri zidu Krogle so žvižgale okrog njega ... Vendar je srečno preskočil zid. Znašel se je na drugi strani, tekel v hrib, v gozd... Rešen! Tedaj' je zaslišal' salvo s pokopališča. Vzdrhtel je. Tam so se zgrudili v smrt njegovi tovariši. Koliko jih bo še padlo do zmage Oktobra? Tapavica, zdaj ljudski odbornik občine Curug. Tapavica je mnoge dogodke iz Oktobrske revolucije že pozabil, kar ni nič čudnega. Prav dobro pa se spominja nekaterih, ki jih gotovo ne bo pozabil do konca svojega življenja. Eno takih doživetij je bila tudi ustrelitev admirala Kolčaka. Tapavica je bil ob koncu 1919 leta v Irkutsku, kjer je sodeloval v številnih bojih proti belogardistom. Dne 25. decembra se je tudi udeležil vstaje, ki je izbruhnila v mestu proti Kolčaku. Pred razjarjenim ljudstvom so se enote belih panično razbežale. Kolčaku se ni posrečilo pobegniti. »Bil je zločinec, sebičnež in pokvarjenec. Ob aretaciji so našli pri njem nad 5.000 zabojev in 1.700 vreč zlatih palic. Ni se mogel ločiti od vsega tega bogastva,« pripoveduje Tapavica. Njegov »beli orel« — vlak s poniklano lokomotivo, ki naj bi ga odpeljal »na varno« skupaj z zlatom — je ostal za vselej brez gospodarja. To je bil tisti Kolčak, ki ga je reakcija v zamejstvu oklicala za »rešitelja Rusije« in ki je po pisanju številnih pariških, londonskih, berlinskih in newyorških časopisov neštetokrat »uničil« zadnje ostanke Rdeče armade. Ko je stal pred revolucijskim sodiščem sovjeta v Irkutsku je vdano izjavil: »Kadar se ladja potopi, se potopi z vso posadko.« Res. njegova ladja ge je kmalu za vedno potopila. »Nihče ga ni pomiloval. Vsi so ga sovražili,« pravi Tapavica. »Skoraj vsi prebivalci Irkutska so zahtevali njegovo smrt. Zato je bila sodba revolucijskega sodišča — smrtna kazen z ustrelitvijo — sprejeta s ploskanjem in vzkliki Leninu in Oktobru.« Ustrelili so ga nekega mrzlega zimskega jutra 7. februarja 1920 leta. Ko so ga pripeljali, je bil bled, nemiren in precej preplašen. »Mislil sem, da bo zdaj zdaj zajokal,« se spominja Tapavica. Tako je končal človek, ki naj bi ustavil Revolucijo. Po njegovi smrti so enote belih razpadle. »Morala belogardistov je občutno padla,« pripoveduje Tapavica. »Niti orožje, ki so ga dobivali, jim ni več pomagalo. Toda mi bi jih premagali, četudi bi Kolčak ostal živ.« Oktobrske revolucije ni mogel nihče ustaviti. Eden tistih, ki so pripomogli k temu, je bil tudi Aleksander Tapavica, udeleženec Oktobra in narodno-osvobodilnega boja v Jugoslaviji. , Branko N. Djukič Bil je priča K0LCAK0VE USTRELITVE J *3. avgusta 1557 £ St. 38 NASE GOSPODARSTVO »DELAVSKA ENOTNOST«J Gospodarske vesti V Ljubljani bo spet vinski sejem ' Dne 4. septembra bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli III. mednarodni vinski sejem. Že doslej so poslali 478 vzorcev raznih vrst vin z vseh petih kontinentov. Vinski strokovnjaki menijo, da bo to eno izmed največjih tekmovanj pridelovalcev vina doslej. Sejem bo odprt do 15. septembra. Za blizu 6 milijard sklenjenih kupčij Čeprav II. jugoslovanski izvozni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ni bil čisto ob pravem času, namreč Poleti, ko poslovna aktivnost Pojema, je bil dosežen vendar zelo lep uspeh. Na tem sejmu je bilo sklenjenih in začetih raznih trgovskih poslov za blizu šest milijard dinarjev. Led Je prebit, saj je ta sejem edini te vrste v Evropi. Raznega hsnja ter usnjenih izdelkov, Predvsem galanterije, je bilo Prodane za skoraj 60,900.000 dinarjev, lesnih proizvodov za več kot 123 milijonov, sklenjenih ali predvidenih poslov, *a tekstilno blago pa je bilo *a 942 milijonov dinarjev. 2.000 razstavljavcev na novosadskem sejmu Na kmetijskem sejmu v No-Sadu bo razstavljalo čez razstavljavcev iz Jugoslavije in 16 drugih držav. To Je po podatkih uprave novosadskega sejma rekordna številka. Lani je razstavljalo svoje blago 1300 podjetij, med katerimi je bilo 70 podjetij iz' devetih držav. Velika škoda v reki Sani Te dni je poginilo silno veliko rib v bosenski reki Sani. površina vode je bila nekaj dni pokrita s poginulimi riba-Do zastrupljenja je prišlo verjetno zato, ker Je bilo v Sani zelo malo vode in so jo zastrupile odpadne vode iz tovarne celuloze v Prijedorv Italijanska pšenica na 40.000 hektarih Posebna komisija Zveze kmetijskih in gozdarskih zbor-2IC je letos ugotovila, da je dala italijanska pšenica, ki smo J° pri nas poskusno zasejali da nekaterih zemljiščih, naj-večji pridelek. Pridelek italijanske pšenice na naših poljih Je znesel 45 stotov na hektar, cesar nismo dosegli niti z avstrijsko niti z grško pšenico. Zato so sklenili, da bodo posejali jeseni 40.000 hektarov z italijanskimi sortami pšenice. v Makedoniji bodo posejali 10.500 ha, prav toliko v Voj-jJ°dini, na Hrvatskem 12.500, v ^tbiji in na Kosmetu 5000, v Dosni in Sloveniji po 700, v -~rni Gori pa 100 hektarov ®eme Je že zagotovljeno. Pri Novem Sadu bodo zgradili nov betonski most ,, Gni je Direkcija železnic Sadu sprejela idejni osnutek projekta gradnje' mo-5tU preko Donave pri Novem Sadu. Cez most bosta peljali železnica in cesta. Most bo iz armiranega betona in ne železen, kot je bilo sprva mišljeno. Gradilo ga bo podjetje *Mostogradnja« iz Beograda. Pri Omišu bo stala dvakrat večja hidrocentrala kot Jablanica Na ustju reke Cetine pri Omišu bodo zgradili doslej naj-^c£Jo hidrocentralo pri nas. Hidrocentrala »Split«, tako se °o namreč imenovala, bo dajala dvakrat več električne *n®rgije kot znana Jablanica "a Neretvi. Zvezni izvršni svet ;® že nakazal prvih 220 milijonov dinarjev tako, da bodo 2 gradnjo lahko takoj pričeli. Ta hidrocentrala bo dajala Poldrugo milijardo kilovatnih ur na leto in bo v kritičnih “tešečih dajala električno energijo Zahodnemu elektro-etstemu, Hrvatski in Sloveni-Predvidevajo, da bo to naj-renejša električna energija pri “as, saj bo stala kilovatna ura e 1,16 do i,29 dinarjev. Lani smo porabili za 2 kg več sladkorja na osebo Sladkorne tovarne so že prijavljene, da začno s predelali? sladkorne pese. Prlčakuje-v°’ fla bo letošnja letina sladil. ..® Pese nad povprečjem, Ja.stl Se, ker ima letošnja pesa ec sladkorja kot druga leta. L" proračunih bi iz pridelane Pese proizvedli okrog 19.000 toJE0n«0v sladkorja, vendar s mni š® ne bomo krili seda-Potreb. Lani smo namreč jro-abili 23.000 vagonov slad-t-.va- Da bi krili domače po-bi torej morali uvoziti 000 vagonov sladkorja, r,.Pa seveda samo, če se polj.,,0.1 “e bi povečala. Samo Je potrošnja sladkorja or.v ala za dva kilograma na ši S°; Vsak prebivalec v na-rah?,r. v* J® namreč lani po-13 ke sladkorja. Betonskega železa ’ ne bo manjkalo le IS11® za zunanjo trgovino 1 oim° »ollriI devize za nakup tujim ““L betonakega železa v Želeli" KuplU bodo betonsko t» „ Premera 6 mm za gradi-leza k novanj- Največ tega že-zvetni m° “vozili iz Italije. V viin ni. Eradheni zbornici pra-Uem “a bodo te količine obe-Uanra,H.- m’ kar bomo doma tetote. ll’ zadostovale za ne-»teno gradnjo. Rednejše plačevanje K davkov So davw°nr,°ii!x “Senčila Tajtjug cCj „Ji0b,ačevalcl letos pre-času ?”eiši kot lani v tem letos" -1 Prvih šestih mesecih plan-50 Plačali 42% letošnjega tem x„ medtem ko so lani v Veg1 *as“ Plačali le 37%. Naj-doki-V !°. Plačali občinskih 75.4 It,k,er je doseženih že /0 letnega plana. etos Bodo končr.na glavna dela na progi Pre«T'toSra(l—Bar tos knTl^evajo, da bodo Se le-km doiE?na Slavna dela na 49 Ta °°*el Progi Titograd—Bar. Stadir??8 važna zlasti za *>inat»ev aluminijskega kom-*entrai.V Crnl Gori in hidro-trale na Zeti. Gre za pravilna razmerja pri vrednotenju delovnih mesi — Višina plač je odvisna od naše gospodarske moči in od gospodarske politiko, ki jo uveljavljamo z družbenim planom (Nadaljevanje s 1. strani) usposobljen prevzeti nase tako odgovorne naloge. Tam, kjer tak- aparat že imajo, je dana vsa možnost, da v sode- Pravega človeka na pravo delovno mesto in za enako delo — enako plačilo — to so temeljna načela pri analitični oceni delovnih mest. Na sliki prizor iz steklarne. 12 KOLEKTIVA STEKLA RNE V ROGAŠKI SLATI NI Da bo delo prav plačano 2e sredi Jurija smo imeli v steklarni v Rogaški Slatini množični sestanek, ki se ga je Pa udeležilo vsega le kakih 40 Ij-udi. Zakaj n-e več? Zal se iz osebnih razlogov tega sestanka, ki je moral biti zelo zanimiv, nisem mogel udeiežiti. Naslednji dan pa je bilo slišat; po tovarniških oddelkih vse mogoče pripombe: enim nič - drugim vse; tistim, ki imajo preveč, je treba še dati, tistim, ki imajo malo pa še vzet; in podobno. Kaj je povzročlo to nerganlje? Na sestanku so baje govorili o ukinitvi trinajste plače, oziroma o tem, da ne bodo delili dobička in o premijah. Prav tisti dan pa so premije tudi delni. Deležni so jih bili le mojstri in' pomočniki, ki že itak zaslužijo. Popolnoma pa so prezrli transportne delavce, mešalce surovin in topilničarje itd. Kako neki bi bilo, če bi postani naenkrat vsi mojstri, kdo bi potem delai? Zakaj potem tako velike razlike? Kolikor vem, -po drugih tovarnah n; takih, saj imajo mešalci surovin v hrastnišk; steklarni po 50 do 54 dinarjev na uro, pri nas pa samo 44 dinarjev. Brali smo članke v »Delavski enotnosti« o večjih razponih v pračah med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci itd.,, nikjer pa nismo brali, do kakšne meje se sme. Znano je namreč, da morajo nekvalificirani in polkvalificirani delavc; opravljati najtežja in naijboij nezdrava dela. Niso mar pretirani -razponi nesocialistični? V »Delavski enotnosti« številka 33 smo bralj na prvi strani v sedmem stolpcu priporočilo: »da nenehno bde nad tem, da se pri analitičnem ocenjevanju delovnih mest ne bi pojavila protisocialistična načela.« Dvomim, da ima tak način kaj skupnega s socialističnimi načeli. Ze pred dvema letoma seAi bral v »Ljudski pravici« in zdaj še v »Delavski enotnosti« o aparatu, ki bi meril jn štel gibe delavca in opravljen trud. Mislim, da bi si mo-ralj tudj pri nas posiužlti takega aparata, saj bi se kar naenkrat nehalo vse tisto osebno ocenjevanje, skratka, bil bi bič sebičnosti. Tako- bi tudi preprečili tako govorjenje; ti si lahko do laktov roke obrabiš, pa ne boš dobil nič več, kakor so ti oni namenili. Tako sem na kratko opisa! moje mnenje in mnenje mojih tovarišev. Pristavim naj še, da nisem nikakor proti pravičnim razponom in razlikam v plačah. Sem pa proti zapostavljanju nekaterih najtežjih delovnih mest. Saj prav dobro vem, da realne razlike spodbujajo k intenzivnejšemu delu, to pa le takrat, če je vložen trud tudi sorazmerno upoštevan. Vsak drug način pa je Po mojem mnenju le izkoriščanje človeka Po človeku, Peter Fideršek. Pripomba uredništva: Strinjamo se s tovarišem Petrom, ko pravi, da je proti zapostavljanju najtežjih delovnih mest in da mora bit; vsako delo sorazmerno upoštevano. Vse ■ drugo je i-e izkoriščanje človeka po človeku. Vidite, to je prava beseda! Sicer pa delavci to že zdavnaj vemo, le da tega nismo vedno upošteval; in marsikje tega še danes ne upoštevajo. Prav zato pa sedaj analitično ocenjujemo delovna mesta, takega aparata žal še n-i, da bomo lahko na znanstveni osnovi ugotovili, kakšna razmerja so med posameznimi delovnimi mesti in da bo težko, odgovorno, nezdravo in nevarno deiO tudi temu primerno plačano. To hočemo doseči z analitično oceno. Zato pravimo, da je to delo tako važno, zato se zavzemamo za to, da bi vsak delavce sodeloval pri tem, da bi vedel, kako so delovno mesto opisali in popisali in kako eo ga ocenili, saj tisti, ki sam dem, najbolje ve, kaj se mu vse lahko pripeti, kakšno je njegovo del-o in podobno. Pri analitični oceni je treba namreč upoštevati prav vse čini te tj e, ki vplivajo na določeno delovno mesto, Le takrat bodo tudi razmerja v plačah med posameznimi delovnimi mesti lahko pravičnejša in ne bo več toliko hude krvi zaradi ,raznih nepravilnosti. To je prva stvar. , Druga pa je s premijami, o katerih smo že tudi v našem listu veliko pisali.. Tovariš piše. da so jih dobil; le mojstri in pomočniki pri pečeh, da pa jih niso dobil; n. pr. transportni delavci, mešalci surovin, topilničarji itd. Če se dobro spomnite, smo večkrat napisali, kakšen je smisel premij. V prvi vrsti gre za to, da tiste, k; so odgovorni za organizacijo proizvodnje, tiste, od katerih je odvisno, koliko bomo proizvedli, da te liudi tudi gmotno spodbudimo, da se bodo potrudili jn da bo zato tudi proizvodnja večja in cenejša. Premije postavljamo torej za vsa tista delovna mesta, kjer se da meriti prihranek na materialu, gorivu, surovinah, kjer se da meriti prispevek vsakega posameznika k celotnemu produktu podjetja. Nikakor pa nismo za take premije, da dobi nekdo premijo samo zato, Jc^r je na določenem delovnem mestu in ne glede na to, ali je on kaj prispeva^ k uspehu podjetja ali ne. Zato prav gotovo ne dajemo še posebnih nagrad. Povedati moramo, da pri premi- jah težina dela ne igra odločilne vloge. Če b; hotel; stvar poenostaviti, bi -rekli takole: povsod tam, kjer se da dela meriti, so postavljene norme in je delavec že s piačiiom presežka norm nagrajen za svoj trud. Na drugih delovnih mestih pa, kjer se neposrednega učinka ne da meriti, pač pa se da meriti, koliko je kdo prispeval k dobičku podjetja,, tam pa naj dobi premijo. Seveda morajo biti za tp čisto jasna gospodarska merila, n. pr. če ta in ta oddelek preš ec že plan in toliko, pripada mojstru takšen odstotek premije. S tem pa ni rečeno, da bi tudi delavec. Ki ima sicer dem normirano, ne mogel dobiti premije. So nekatera taka derovna mesta, kjer se da normirati tudi poraba materiala, goriva itd. Ko smo to .povedali, je že povsem jasno, da prejemkov potem ne smemo omejevati navzgor. čisto dobro razumemo, da je precej slabe volje, ko dele v tovarni kuverte pa je nekdo dobi,j. veliko več kot drugi. Če vsi vemo, da si' je ta denar prisluži,? s takim in takim delom, potem mu to priznajmo. Dostikrat pa je nerganje prav zato. ker delavci ne vedo od kod naenkrat nekomu tolikšen prejemek. Mar ni taiko? 1 ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOVARNE NOOAVIC V POLZELI Nagel vzpon sterilnosti Ko je delavski svet tovarne nogavic v Polzeli zadnjič zasedal. so imeli na dnevnem redu poročilo o gospodarjenju v prvem polletju letošnjega leta. Plan prvega pohetja so presegli za 14,7 odstotkov. To je notranji plan podjetja, ki pa ne predstavlja polovice celoletne proizvodnje, ker je njihov notranji plan namreč dinamičen in predvideva večjo proizvodnjo šele na jesen. Na en par nogavic so se znižali materiami stroški za 0,95 odstotkov, amortizacija za 3,8 din, prispevki družbenim skladom za 2,80 dinarjev, plače za 6,64 dinarja, medtem - ko je prometni davek za 9,24 dinarja višji. Več davka so plačali zato, ker so predelovali več sintetike. ki je bolj obdavčena. Kljub temu pa so imen pri paru nogavic za 13, 33 dinarjev več dobička. Istočasno so prodali tudi za tretjino več blaga kot lan; v istem času. Seveda tj podatki niso povsem realni, saj je bila tovarna v prvem polletju lani v sila neugodnem položaju. Lan; so stanj okrog 45 dni. na kanalu je bil led m jim je manjkalo toka, dalje je manjkalo surovin in še prodali so malo. lovanju z okrajnim tajništvom za delo prevzemajo nase tudi delokrog analitične ocene delovnih mest. Temeljno načelo pri tem je, da bo delo kvali-. tetno opravljeno in da podjetjem z morda kakšnimi novimi navodili ne bi povzročali težav. Položaj je torej tak, da se nobeno podjetje ne more pritoževati, da se nima kam obrniti za pomoč. Tu so združenja in zbornice, tajništva za delo ljudskih odborov in Republiški sekretariat za delo ter Zavod za proučevanje organizacije dela .in varnosti pri Republiškem sekretariatu za delo. Razen tega pa je ustanovljena komisija pri Republiškem sekretariatu, ki jo sestavljajo še predstavniki združenj, sindikatov in strokovnjaki, ki je tudi poklicana, da pomaga podjetjem iz težav okrog analitične ocene delovnih mest. • Najprej preverimo podatke prve laze No, prva faza je zdaj v glavnem za nami. Pri tem so se najbolj izkazala združenja v industriji pohištva in prehrambeni industriji, dočim so ponekod smatrali, da je zdaj z nekaj šablonskimi primeri vsa njihova pomoč že opravljena. Nekatera združenja so napravila kar sama opis in popis vseh delovnih mest. večidel kar v pisarni, namesto da bi z anketiranjem delavcev jn konkretno na licu mesta proučil; vsako delovno mesto. Zdaj se lotevamo druge faze analitične ocene: analiza in stopnjevanje pri ocenjevanju delovnih mest. Pri tem je treba zrasti naglasiti, da je treba Pri analizi najprej pregledati, če je prva faza (opis in popis delovnih mest) pravilno opravljena. Bilo je nekaj očitkov, češ zakaj ne spada analiza že v prvo fazo. Prav s tem, ko so' določili, naj bo analiza v drugi fazi analitične ocene, se je hotelo doseči, da bi v vseh gospodarskih organizacijah, ki so dolžne delovna mesta analitično oceniti, najprej preverili vse podatke popisa in opisa delovnih mest ter se šele nato lotili analize jn stopnjevanja Pri ocenitvi deiovnih mest. Rok za to delo je sorazmerno kratek: 31. oktober in ne kaže z delom prav nič odlašati, saj mora biti analitična ocena končana do konca leta. M; namreč moč pristopit; k novemu sistemu plač, dokler ni opravljena analitična ocena, dokler niso, kolikor se le da, znanstveno, ugotovljena razmerja med posameznim-; delovnimi mesti. Šele potem je moč uveljaviti nov sistem delitve dohodka znotraj gospodarskih organizacij. Navodila so že izšla kot priloga Uradnega lista. Zaenkrat je promet izločen, čeprav so hira, ta podjetja dolžna opisati in popisati delovna mesta. Pripravljajo Pa že tudi ta navodi- la za drugo fazo, kakor tudi glede analitične ocene delovnih mest v gradbenih podjetjih. Izšli bedo edino še katalogi orientacijskih. primerov za pomožne obrate in za delovna mesta v upravi in prodaji, dočim so vodima delovna mesta, kot je znano, zaenkrat izločena od analitične ocene. Povsem razumljivo je, da bodo morali poleg zbornic in združenj tudi okrajna tajništva za delo aktivno poseči v delo okrog druge faze in pomagati gospodarskim organizacijam, da bodo kos tej nalogi. Tajništva bodo morala podjetjem pomagati Pri reševanju posameznih vprašanj ter voditi evidenco o opravljenem dem, medtem ko naj združenja in zbornice koordinirajo delo podjetij, da bi dosegih čim realnejlše rezultate. Morda ne bi bilo napak, če bi strokovna združenja priredila seminarje, predvsem pa bi se morala zavzeti, da b; v podjetjih prekontrolirad, kako je opravljena prva faza analitične ocene. bi bila razmerja zares realna in objektivna, za kar pa je treba najprej napraviti točno organizacijsko shemo podjetja v , skladu $ potrebami tehnološkega procesa. Podrobno je treba razčleniti vso organizacijo dela, da bj debili reaino podlago za ocenitev delovnih mest. Če v podjetjih tega še niso napravili, je še čas, da to store. Zlasti je treba vsa delovna mesta še enkrat opisati in popisati povsod tam, kjer so jih vzelj enostavno po tarifnem pravilniku. Znano je namreč, da so prikrojeni tarifni pravilniki veliko boij trenutnim zahtevam gospodarske organizacije po večjem skladu plač kot pa potrebam tehnološkega postopka in organizacije proizvodnje (na primer kvalifikacije). Če tega dela ne bomo tako vest n,o opravili, bodo imeli delavski organi upravljanja in vodstva podjetij v bodoče velike težave in bo v kolektivih veliko slabe volje zaradi nepravilnih sorazmerij v plačah, ■istočasno pp z organizacijo proizvodnje nikoii ne bodo mogli priti na čisto. 2e zdaj se na primer opaža, da so dajali ne- moderna tehnika zahteva več znanja, da bi delavec lahko obvladal zamotan tehnološki postopek. Kakšno znanje je potrebno za posamezno delovno mesto je tudi eden izmed elementov pri analitični oceni delovnih mest. O šablon ne mote biti Jasno je, da ne more biti šablon, ki bi veljale za vsa podjetja. Kakor je organizacijska struktura vsakega podjetja različna in je odraz prilik v vsaki posamezni gospodarski organizaciji, prav tako kajpak tudi analitična ocena deiovnih mest ne more biti enaka za vsa podjetja, saj mora biti odraz položaja in potreb v*tke gospodarske organizacije. Prav to pa narekuje, da je treba doseči, da katerim delovnim mestom prednost v tarifni politiki, ;n to zgolj iz subjektivnih razlogov. Če bo to ostalo tudi v bodoče, če bodo postavljali za posamezno deiovno mesto prevelike zahteve, bo delavec na takem delovnem mestu premalo zaslužil. To pa seveda pomeni, da bo treba marsikoga premestiti na drogo delovno mesto, kjer bo v polni meri lahko uv e rjavi; svoje znanje ter prejel temu odgovarjajočo plačo. Ilelii ,T.81:o i%v Ogpj A.: v, sv t T u iltiMinimiiiiiiisniiilieplela (Dalje) Druga stopnja: Analiza dejstev Osnova izboljšanja je grafikon administrativnega postopka. Le-tega organizator pazljivo proučuje podobno kot to dela pri izboljšanju dela v proizvodnji. Tako najprej odvaja produktivno delo od pomožnega in s tem analizira produktivni del postopka. V proizvodnji je glede tega lahko, ko se produktivno delo odvoji od pomožnega, ker je proizvod kot glavni cilj zelo vidljiv. V pisarnah se v obrazcih včasih zelo težko spozna, kaj je glavna naloga nekega postopka, saj z enim samim postopkom hkrati dosežemo več ciljev. Tako na primer prvi del grafikona v materialnem poslovanju izpolnjen z zalogami. Analiza delovnih .postopkov, ki je v tem delu grafikona, pa nam kaže, da je cilj teh delovnih postopkov sledeč: a) da ugotovimo, če imamo dovolj : .ate-riala na zalogi, da to predamo in ga zabeležimo in da začnemo obnavljati iztrošeno zalogo. Analiza drugega dela grafikona, ki obsega nabavljanje, pa nam kaže tri različne naloge: a) izpopolnjevanje nakupovanja, b) preverjanje nakupovanja, c) spremljanje naročil. Zdaj organizator za vsako od teh nalog postavlja vprašanja: kaj, kje, kdaj, kako, koliko, zakaj. Tako začne preverjati, beleži vse tiste odgovore s katerimi ni zadovoljen. Analizo lahko izvede tudi na ta način, da preveri število primerkov posameznih obrazcev: 1. Ali je nujen vsak primerek, 2. Ali bi lahko primerke, ki se uporabljajo za neko funkcijo lahko uporabili še za drugo (tako bi ukinili nek določen obrazec), 3. ali obstojajo funkcije ali osebe, ki dobivajo primerke, pa teh ne potrebujejo. 4. Ali potrebujete mnogo časa, da bi obrazec dali v naslednjo stopnjo dela. 5. se lahko skrajša delo na nekem obrazcu, 6. ali je v redu notranje sprejemanje obrazcev itd. Podobno kakor ta se lahko do-; ločijo tudi druge sheme za analizo delovnih postopkov v pisarnah. Tretja stopnja: Nove delovne metode P r * 1 del: delo organizatorja Miselno delo organizatorja teče v drugi in tretji stopnji skupno, kljub temu, da te stopnje niso istočasne. Toda že pri proučevanju dejstev in dejavnosti na grafikonu administrativnega postopka, so analize in zbiranje podatkov tesno povezane, da bi poiskali sredstva, kako bi prešli k novim rešitvam, izboljšanje dela v pisarnah. Vešč organizator razmišlja o svoji nalogi, sestavlja, spreminja in razvršča dejstva in dejavnosti v grafikonu. Delovno polje je tukaj širše kot pri racionalizaciji dela v proizvodnji, saj je tod laže spremeniti obrazec kakor stroj, laže je spreminjati delovno mesto v pisarni kot v delavnici. Pri svoji nalogi organizator spreminja orodje, (obrazec, delovna mesta, pisarniške stroje) delokrog (razdelitev dela) in strukturo. Organizator si izbere tisto rešitev, ki je zanj v določenih pogojih najbolj ugodna. Proučili bomo vsa polja organizatorjevega dela. Obrazci so pomemben materialni pogoj organizacije in zato zaslužijo, da jih pazljivo proučimo. Glede obrazcev povejmo, da je treba uvesti njihovo pravilno »potovanje, dobro sestavo rubrik ln določeno število primerkov.« Delovna mesta naj bodo čim manj utrudljiva, razporejena tako, da bodo kar najbolje odgovarjala določenim delovnim operacijam. Delokrog, ki ga predlaga organizator mora odgovarjati sposobnostim uslužbenca, vskladiti je treba razpored delovnih mest. Struktura po organizatorjevem predlogu naj ukine odvečna mesta in uvede tiste,’ ki so nujna, da se preneha s preveliko nasičenostjo, ali z razsipanjem pooblastil, kakor tudi z odvečna specializacijo. Drugi del: sodelovanje Da bi odgovorni vodilni uslužbenci razumeli novo organizacijo dela, je treba tudi z njimi sodelovati. V teku skupnih zasedanj ob proučevanju načrta nove organizacije poslovanja, je treba proučiti tudi njihove pred/oge, tudi oni imajo precej izkušenj. Tudi umestne pripombe vodilnih uslužbencev je treba proučiti ip doseči soglasje v vseh točkah. Ko bodo vodilni uslužbenci zadolženi z izvajanjem teh sklepov lahko začnemo z navajanjem nove organizacije dela. Četrta stopnja: Uvajanje nove organizacije dola Ko so se odgovorni vodilni uslužbenci spoznali s sklepi, bo naloga organizatorja: a) da sestavi navodila, b) da pouči osebje o novem postopku, obrazcih in o morebitnih napravah, c) da začne s postopnim uvajanjem novega načina delg, d) da nadzira, če se navodila pravilno izvršujejo, e) da zagotovi za vsakega določeno delo. XX X Ta jedrnat pregled, je ostal žal brez podrobnosti. Toda ideje, ki so bile nakazane, so pokazale pot kako je treba preiti k izboljšanju pisarniškega dela v gospodarskih organizacijah. (M. G, Delfosse, L‘Etude du Travall 56-1955.) (Konec) 6 Eno je analitična ocena, drugo pa politika plač Takšnje težnje se porajajo zato, ker v marsikaterem kolektivu še ni povsem jasno, da z analitično oceno ne bomo dobili odgovora na vprašanje, kolikšna bo plača. Z analitično oceno bomo ugotovili le, kakšen naj bo razpon med plačami na posameznih delovnih mestih, ne pa tudi, koliko bo ta plača znesla. To je povsem druga stvar, to je stvar vsakoletne tarifne politike, ki je uveljavljena v družbenem planu, v instrumentih delitve dohodka gospodarskih organizacij. Vse to pa je odvisno od višine narodnega dohodka in od razmerij med kupnimi in blagovnimi fondi na trgu. Iz tega tudi povsem jasno 'izhaja, da točke, ki jih določamo sedaj za vsako delovno mesto, še ne predstavljajo toliko in toliko dinarjev, saj točke sploh niso neka gospodarska kategorija, da se učeno izrazimo, so le pripomoček pri ugotavljanju razmerij med posameznimi delovnimi mesti. Nekateri zelo radi kažejo s prstom v tujino in govore o točkah n. pr. pri Fordu ali kaki drugi tovarni v tujini. Pri tem pa zelo radi pozabljajo, da je tam točka v eni tovarni nekaj, v drugi pa čisto nekaj drugega in da se po njih nikakor ne moremo zgledovati. Kot, smo že rekli, bo vrednost točke odvisna od zveznega družbenega plana, razumljivo pa da tudi od uspešnega gospodarjenja vsake gospodarske organizacije posebej. Zato tako naglašamo, naj vse morebitne napake iz opisa in popisa delovnih mest takoj popravijo,- da bodo razmerja zares 'realna in da bo vsak delavec konec koncev 1 čim pravičneje nagrajen za svoje delo. OBISK MED SAVINJSKIMI HMELJARJI cftumena toict vadi Konji so se nemirno prestopali. Vozniki so stali ob kmečkih vozovih in se veselo pogovarjali. Le takrat, ko je mimo njih privozil avtomobil dn dvignil oblake prahu, so za trenutek prenehali, potem pa jim je beseda spet stekla: »Pet minut ima zamude!* je rekel Anže. »Morda celo več,« mu je odgovoril nek drug voznik, pri tem pa je potegnil dz žepa uro z velikimi rimskimi številkami. »Čakanje utruja, najraje bi zadremal.« moluna dn je zato povpraševanje po njem precejšnje. Nekateri, hmelj imenujejo rumeno zlato. Toda motil bi se tisti, kdor bi mislil, da se za hmeljarja začne delo takrat, ko je treba obrati letni pridelek. Nedaleč proč od železniške postaje v Žalcu stoji sredi hmeljišč .poslopje hmeljarskega in- žlahtno rastlino, to vpliva na kakovost hmelja. Zavoljo itega morajo divji hmelj či naprej'e odstraniti. To navadno naredijo tako, da divji hmelj izrujejo s koreninami vred. Tako delo je precej naporno (letos so pri čiščenju hmelja sodelovale tri delovne brigade) — pa kljub temu ostane še precej hmelja ni artikel, je pa za našo državo velikega gospodarskega pomena. Vsako leto nam prinaša približno 4 milijone deviznih dolarjev. Ves ta denar pa ne priteka kar tako. Hmelj zahteva težkega dela. To vedo povedati 'zlasti hmelj arke, ki v teh dneh nabirajo rumeno zlato po vSej Savinjski dolini. .... . nedotaknjenega. Divji hmelj stituta. Savinjčani so ga usta-, večkralt ;raste Nenadoma je njegove besede zmočil .pisk lokomotive -in ropot vliaka. ki se je bližal postaji. Potniki so izstopili. Veliko jih je bilo, precej več, kot običajno. Med njimi je bilo veliko žensk, vsaka pa j© v rokah držala majhno košaro. Vozniki so jih obkrožili in še preden bi človek naštel do deset, so se že posedle po vozovih. Zdaj so le čakale, da jih vozniki odpeljejo. Bi-le so mlade in stare, nekatere so imele s seboj otroke. Pripeljale so se z vseh krajev naše ožje In širše domovine, da bi z obiranjem' hmelja -kaj zaslužile. Zakaj so prišle? Čudno vprašanje. Nekdo pač mora obirati hmelj. Če bi le človek tji-ogel v trenutku razbrati njihove misli, potem se prav gotovo ne bi več vprašal, zakaj so prišle. Prišle — List (zbala vsak Pete