LETO X. ST. 4 (439) / TRST, GORICA CETRTEK, 3. FEBRUARjA 2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Jurij Paljk
S kulturo srca v roki
Pred nami je vseslovenski praznik kulture, ki ga Slovenci obhajamo na dan, ko je umrl naS pesnik France PreSeren, in ga tudi zato v pogovornem jeziku poznamo kot PreSernov dan. Tudi pri nas se bo zvrstil niz slovenskih akademij, ki jih poznamo kot PreSernove proslave in si brez njih ne more-mo predstavljati delovanja naSih kulturnih druStev in ustanov, saj so del naSega kultur-nega zivljenja in izrazanja; morda danes ni-so veC tako dozivete, kot so bile pred Casom, a so vseeno Se vedno proslave, na katerih sa-mi spregovorimo o naSi kulturi, ki je nas Slo-vence ohranila skozi stoletja.
V domovini Sloveniji je PreSernov dan Praznik kulture, dela prosti dan, drzavni praznik, kar je izjemnega in simboliCnega pomena za vse, kaze pa tudi na to, da so se ob rojstvu demokratiCne Slovenije zavedali pomena kulture za nastanek slovenske drzave, ki je ne bi bilo, Ce ne bi bilo pesnikov, pisateljev, glasbenikov, likovnih umetnikov, mislecev, vseh tistih torej, ki so nam skozi stoletja oh-ranili in gojili slovenski jezik, naSo kulturo pa vedno obdrzali ob boku evropskih naro-dov; zato smo sedaj lahko Slovenci upraviCe-no ponosni, ko smo v Evropski uniji zdruze-ni pod isto streho, sami dejavni den evro-pske kulture.
Ce sem prej zapisal, da vecina naSih Preser-novih proslav ni veC tako obCutena, kot je bila nekoc, s tem ne trdim, da nimajo vec svojega poslanstva, le spremeniti, posodobi-ti jih bomo najbrz morali, Ce bomo hoteli, da jih bodo tudi naSi najmlajSi in mladi imeli za del svoje in nase kulture. Odsotnost mladih na PreSernovih proslavah je seveda boleCa, ker je resno opozorilo, da z naSim razume-vanjem, podajanjem in zivljenjem kulture nekaj ni v redu, Ce se pa mladi v tem ne pre-poznavajo! Pa vendar sem sam mnenja, da bi prav mladi lahko na novo razmislili same sebe, svojo kulturo in slovensko narodno manjSino v njej na svojih PreSernovih proslavah, ki bi jih sami priredili, Ce bi jih hoteli, seveda. Naj bodo te vrstice samo izziv mla-dim, naj stopijo naprej in povedo svojo, na glas, kot smo mi pred veliko leti poiskali pro-stor v naäi druzbi in jo seveda skuSali spremeniti na bolje.
Kultura je skupek veliko reCi, tudi material-nih dobrin in tistih vsebin, ki jih imenujemo popularna kultura. Vse skupaj seveda trdno sloni na slovenskem jeziku, ki je danes v zdruzeni Evropi najbrz se edina vrednota, ki nas Slovence dela drugaCne od Anglezev, prav tako Italijane, Furlane, Francoze, Nem-ce...
Cas danaSnje globalizacije in poenotenja na vseh, druzbenih, gospodarskih, kulturnih in drugih ravneh, dobesedno kliCe k veCji skr-bi za nas jezik, Cemur pa Slovenci v Italiji od nekdaj posveCamo izjemen pomen. Prav je tako in se bolj bomo v prihodnje morali skr-beti za svoj jezik, za same sebe in za naS rod! Tudi zato ne bomo dovolili, da bi nas od te-ga cilja odvrnil televizijski film Srce v breznu, s katerim nam bodo na pobudo Na-cionalnega zavezniStva postregli prav tik pred naSim kulturnim praznikom. Vemo, da je namera desniCarjev s filmom slaba, Cesar ne moremo reCi o filmu samem, ker ga ni-smo videli. Ze sedaj pa lahko odloCno napiSemo, da ne dovolimo nikomur, da bi nas prikazoval kot genociden narod, tega res ne, ker smo s prezivetjem pod 25-letnim Cr-nim faSistiCnim nasiljem dokazali, da z zve-stobo jeziku, svoji kulturi in narodu zmore-mo ljubiti svoj jezik in kulturo in tudi jezik in omiko soseda!
Solski supermarket
Naj mi bralci ne zamerijo, Ce sem v naslovu namerno uporabila tuj izraz namesto slovenskega samopostrezba. Moj zapis zeli biti izzivalen, rojeva pa se v Casu, ko lepaki in slovenski Casopisi, radio in televizija Se zadnjiC vabijo starSe, naj svojega otroka vpiSejo v slovensko Solo. Rojeva se iz prepriCanja, da ta opozorila ne dosegajo in ne prepriCajo starSev, ki z raznovrstnimi utemeljitvami zagovarjajo vpis hCerke ali sina na italijansko viSjo srednjo Solo.
Takih primerov je Cedalje veC in tudi sama jih poznam nekaj.
Seveda sem kot Solnica in mati dveh bivSih viSjeSolcev ogorCena, predvsem zato, ker se krivda za ta trend vali na domnevno slabSo kvaliteto slovenske Sole, nezadostno obvladanje slovenSCine in pedagoSko nepripravljenost nekaterih profesorjev, slabo opremljenost in ponudbo Sol, obstaja pa tudi neutemeljena starSevska bojazen, da bi se na univerzitetni ravni pokazalo nepoznavanje italijanske strokovne terminologije. Med razlogi za vpis na italijansko Solo sem sliSala navajati Se, da je mladostnik sledil zgledu prijateljev, da je v slovenskih Solah preobremenjenost zaradi predmetnika, ki da poleg italijanSCine vsebuje tudi slovenSCino (sic!), da so po eni strani slovenske Sole premalo kvalitetne in selektivne, po drugi pa profesorji na nekaterih Solah prestrogi in zahtevni in Se bi lahko naStevala. Dejansko je podoba naSe Solske populacije tako pisana in raznolika (na kar opozarjajo tudi razne raziskave in ankete), da starSi lahko najdejo sto in en izgovor, iz trte izvit, za vpis svojega otroka na italijansko Solo.
Jaz bi vsekakor navedla samo en
neizpodbiten razlog, zaradi katerega nisem nikoli pomislila na to in se nikdar ne bi, kljub okoliSCinam, takSnim ali drugaCnim, in morebitnim tezavam odloCila za Solanje otrok na italijanski viSji srednji Soli. Vem in ni dvoma, da moj otrok spada na slovensko Solo in nikamor drugam. Nekateri starSi, ki vpisujejo otroke na italijanske viSje Sole, se sklicujejo tudi na otrokove talente in zanimanja. Vemo pa, da so odliCni slikarji in arhitekti kot tudi inzenirji in ekonomisti ter igralci izSli iz slovenskih viSjih Sol, in to v Casu, ko je bilo ozraCje v Trstu in Gorici veliko bolj nenaklonjeno Slovencem. Danes, ko postaja slovenSCina vse pomembnejSa zaradi polozaja Slovenije v novi Evropi, s takimi odloCitvami pljuvamo v lastno skledo in zapravljamo ne samo osebne
priloznosti, temveC tudi obstoj naSe slovenske Sole.
V imenu individualnih zahtev, potroSniSko naravnanih zanimanj ali ugodnosti ljudje sami sebi verjamejo, prepriCani v svoj prav. Podobni so razvajenim kupcem, ki svojim otrokom nalagajo v voziCek izdelke lepega videza in vabljive reklame, a slabSe prehrambene kvalitete: krompirCke, kokakole, merendine, bonbone, Cokolade. Izbirajo tako, kot se jim zljubi, CeS "...tu je preveC Solskih ur, tarn so prestrogi ali preveC popustljivi profesorji, tista Solska stavba razpada, kako zanimiv projekt so predstavili v Casopisu!, na oni Soli imajo odliCno opremljeno raCunalniSko uCilnico, tam pa krajSi delovni teden s prosto soboto..."
A posledice tovrstne izbirCnosti in
nasedanja trenutnim zeljam in modam so dolgoroCne, opazne Sele Cez nekaj let. Ali morda kot mati hoCeS, da bo tvoj otrok bolj podoben zavaljeni krogli kot zdravemu najstniku? Poln maSCobnih blazinic in holesterola? Ali ne razvajamo svojih otrok tudi s tem, da jim zelimo na vsak naCin ustreCi, tudi s samopostreznim izbiranjem Sol, Custveno, tjavdan, brez vsake naCelnosti?
Slovenska Sola je taka, kot jo ustvarjamo vsi skupaj, javno mnenje s starSi na Celu, Solsko predstojniStvo in sredstva javnega obveSCanja s svojo kritiko ali podporo. Dan za dnem pa zlasti dijaki in profesorji, reformam in odloCbam navkljub: zavedno in zavestno, vztrajno in odgovorno, pa Ceprav v razmerah, ki javnemu Solstvu, kot vemo, niso naklonjene. A bili so hujSi Casi, ko samopostrezbe niso obstajale... V temnem obdobju Crnih srajc slovenski otrok ni imel izbire, kajti raba slovenskega jezika je bila v javnosti strogo prepovedana in slovenska Sola nasilno ukinjena.
Majda Artad Sturman
GLASBENA MATICA
Kulturni center Lojze Bratuz Kulturni dom Gorica Slovenska prosveta Slovensko stalno gledalisce Zveza slovenske katoliske prosvete Zveza slovenskih kulturnih drustev
pokrovitelja Slovenska kulturno-gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij
vabijo na osrednjo proslavo ob dnevu slovenske kulture
POEZIJA GLASBE
Gorica - Kulturni dom - sobola, 12. februarja 2005, ob 20.30 Trst - Kulturni dom - nedelja, 13. februar 2005, ob 17. uri
VSTOP PROST!
SCONDfD,
KM aflii», 6.1 ? abGTn arja, Dan m zivljenje
   O * fLM'/ M ______________________________________________
27. januar 1945: osvoboditev zapornikov v Auschwitzu
Munnni Ob dnevu spomina na zrtve taborisc
Od Oswiecima do trzaske
Rizarne
Letos meseca marca bo mi-nilo 60 let od konca druge svetovne vojne. Kot uvod v obelezevanje te okrogle oblet-nice se je pravkar minulega 27. januarja obelezil dan spomina na judovski holokavst (äoah), to je na mnozicno likvidacijo Ju-dov, ki jo je zagreäila nacisticna NemCija s Hitlerjem na Celu. Sploäno priznan je podatek, da je bilo v vojnem obdobju nasil-no pomorjenih äest milijonov pripadnikov judovske skupno-sti, vkljucno zensk in otrok. To dejstvo je vzbudilo sploäno soCustvovanje v Evropi in v sve-tu sploh, mimo katerega niso mogle brezbrizno niti velesile, ki so v zavezniäki povezavi pre-magale nacisticno Nemcijo in njene zaveznike. Predstavniki prezivelih pripadnikov judov-skih skupnosti so namreC od-locno zahtevali, da se jim omo-goCi ustanovitev judovske drza-ve na obmoCju tistega dela Srednjega vzhoda, od koder je bila vecina njihovih prednikov razgnana po svetu po krutem zavojevanju in razdejanju njiho-vega srediäCa Jeruzalema leta 70 po Kr. Pritisk je bil tako velik, da je generalna skupäCina Zdruze-nih narodov (OZN) z veliko veCino in ob soglasju vseh vele-sil (razen Anglije, ki se je vzdrza-la) glasovala za ustanovitev judovske drzave na podrocju Pa-lestine (ki je bilo dotlej pod mandatom Velike Britanije) s pretezno judovskim prebivalst-vom. Proti zadevnemu predlo-gu je glasovalo deset drzav arab-sko - islamskega bloka ter Kuba in Indija.
Judje pa tudi niso mogli pozabi-ti na tragiöni genocid, ki so ga doziveli v drugi svetovni vojni in so nanj stalno opozarjali sve-tovno javnost. Tako so 27. ja-
nuar razglasili kot dan spomina na holokavst. Ta dan so izbrali zato, ker so 27. januarja 1945 vojaki sovjetske Rdece armade osvobodili najvecje nacisticno unicevalno taboriäCe Auschwitz, ki se tako imenuje po bliznjem poljskem mestecu Oswiecim. Letoänje spominske slovesnosti so se udelezili naj-viäji predstavniki 43 drzav, med temi poljski predsednik Kwasniewski, izraelski predsednik Kacav, ruski predsednik Putin, nemäki predsednik Köhler,
ta in sam italijanski narod. Ob koncu je dejal, da se tudi Italija-ni morajo navaditi ziveti v mul-tikulturni druzbi in teziti k dia-logu z razlicnimi.
Na proslavi v berlinskem gleda-liäCu pa je nemäki kancler Schröder ponovno poudaril, da sicer vecina danasnjib Nemcev ne nosi nobene krivde za naci-sticna grozodejstva, vendar imajo moralno dolznost, da nanje ne pozabijo. Tega ne dol-gujejo samo zrtvam, prezivelim in njihovim druzinam, ampak
francoski predsednik Chirac, novi ukrajinski predsednik Ju-äCenko, ameriäki podpredsed-nik Cheney, slovenski predsednik Drnoväek in italijanski pre-mier Berlusconi. Vsi so odlocno poudarili, da se "Auschwitz" ne sme nikoli veC ponoviti. Proslave ob dnevu spomina so se odvijale tudi v posameznih evropskih drzavah. Osrednja italijanska proslava je bila v Ri-mu ob spomeniku Vittoriano. Na njej je nastopil drzavni po-glavar Massimo Azeglio Ciam-pi, ki je izredno odlocno obso-dil rasistiäne zakone, ki jih je uvedla faäistiCna diktatura, s Ci-mer je izdala ideale Risorgimen-
tudi samim sebi.
Dan spomina so proslavili tudi v Trstu na osrednji svecanosti v Rizarni pri Sv. Soboti. V slo-venäCini in italijanScini sta spre-govorila äkof Ravignani in re-pentabrski zupan Krizman. Osrednji govor je imel trzaäki zupan Dipiazza, ki je med dru-gim izrekel tehtne misli o nuj-nosti dialoga in spoätovanja raz-licnosti. Trst bi lahko bil zgled v tem pogledu.
Po najnovejäih podatkih je bilo v taboriäCe Auschwitz deporti-ranih 2346 zapornikov iz Slove-nije, od teh jih je tarn umrlo 1351.
Alojz Tul
Zborovanje NZ, dogovarjanje v levi sredini
Drobci iz politike
Dvodnevno zborovanje Nacionalnega zavez-niätva (AN) v Rimu je bilo prejänji teden prav goto-vo osrednji dogodek v italijan-skem iiotranjepoliticriern ziv-ljenju. Sklicano je bilo ob 10-letnici t.i. "zasuka v Fiuggiju", kjer se je tedanje misovsko gi-banje (MSI) odpovedalo svo-jim faäistiCnim koreninam in faäizem oznaCilo za zlo, zaradi cesar se je tudi preimenovalo v Nacionalno zavezniätvo. To je bil med drugim prvi pogoj, da je ta stranka lahko zaCela na-stopati v tujini in se enako-pravno druziti z ostalimi de-sno usmerjenimi politiCnimi strankami. V kolikäni meri in kako iskren je bil "zasuk v Fiuggiju", je seveda drugo vpraäanje. Dejstvo pa je, da je na zborovalce v Rimu naslovil pozdravno pismo sam predsednik republike Ciampi, ki je varuh republiäke ustave, po kateri v Italiji ni ali vsaj ne bi smelo biti mesta za nobeno obliko faäizma.
Nacionalno zavezniätvo je na svojem rimskem zborovanju
notranje
predvsem s ponosom in za-doäCenjem poudarjalo po-membno vlogo, ki jo ima tako v osrednji vladi kot v njeni par-lamentarni veCini. Za sedaj pa nikakor ne prihaja v poätev predlog, naj bi Dom svobo-äCin, to je vladajoCe politiCno zavezniätvo, postalo tudi enot-na politiCna stranka, saj bi to pomenilo konec Nacionalnega zavezniätva.
Na predvecer rimskega zboro-vanja pa se je zgodilo nekaj, kar je na celotni shod vrglo ze-lo slabo luC. Minister za javno obveäCanje Gasparri je namrec odredil, naj bo v dvorani, kjer se je naslednji dan zaCelo strankino zborovanje in je bila zato tudi ze primerno okra-äena, premierska predstava razvpitega in od RAI-ja financi-ranega filma "Srce v breznu", s cimer se je dejansko izkazalo, da si Nacionalno zavezniätvo pripisuje oCetovstvo tega filma in ga torej izkoriäca v strankar-ske namene. Minister naj bi torej ocitno zlorabil svojo oblast, a najbrz ne bo za to odgovarjal nikomur in nikjer!
Medtem ko je desnosredinska veCina domala zakljuöila pri-prave na bliznje dezelne volit-
ve in predvsem preprecila, da bi predsednik Lombardie For-migoni nastopil s svojo kandi-datno listo, se je leva sredina do zdaj dogovorila za skupni nastop v 9 dezelah od skupnih 14, kjer bodo aprila obnavljali dezelne svete. Prof. Romano Prodi, ki je, kot kaze, äe vedno glavni in najbrz edini kandi-dat za novega predsednika osrednje vlade, je pred dnevi izjavil, da bo v kratkem zacela v Bologni zasedati skupina iz-vedencev, katerim je poverje-na naloga, da sestavijo osnu-tek programske listine za nastop na drzavnozborskih volit-vah, ki bodo prihodnje leto. Program naj bo, je dejal Prodi, stvaren in hkrati aktualen, saj so ljudje ze do grla siti laznih obljub in praznih besed. Ita-lijanom je treba po njegovem vliti predvsem zvrhano mero poguma in mnogo optimizma ter zlasti odpraviti oböutek obupanosti in pesimizma gle-de na prazno besediöenje, ki prihaja iz ust sedanjih oblast-nikov.
Ob prihodnjih dezelnih volit-vah bo, kot pravijo, tudi refe-rendum v zvezi z zakonom o t.i. zdravstveno vodeni zano-sitvi. Gre vsekakor za zelo kocljivo vpraäanje, za reäitev katerega referendum najbrz ni najbolj primerno ter ustrezno sredstvo.
DL
Povejmo na glas
"Ki	hrepenedoäakat
Blizamo se Dnevu kultuie, za Slovence, kjer koli patzivimo, izjemnemu obelezju, ki zivo in nepogreSljivo utemeljuje naSo bivanjsko zavest. Pogostoma je bilo ugotovljeno in priz-nano tudi s strani drugih narodov, da je enk-ratno, kako nas kultura Se posebno izrazito doloda in kako globoko sega v bistvo najbist-venejSih vrednot - te so sploSne in torej tudi iznaSega narodnostnega prostora segajo daled vse do kondnih obzorij sveta. "Zive naj vsi na-rodi, ki hrepene docakal dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ..." Ne more biti nobenega dvoma, v Francetu PreSernu se je porodila univerzalna poslanica, ki zeli do-bro vsem brez izjeme, poslanica, ki je s svojo vizijo soglasja daleCpresegla das, vkaterem je nastala, mocnopapresega tudi das, vkaterem zivimo danes. Oditno sploh Se ni blizu trenu-tek, ko prepir iz sveta bo pregnan in bo dlovek v tolikSni meri osvojil nadelo spoStovanja drugih in drugadnih, da bo enkratza vselej zavr-gel ostra soodanja in obradunavanja ter slednjid ukinil zgodovino nasilja in sile. Kultura in umetnost, kot ju je zadrtal naS naj-vedji pesnik, sta torej tudi dandanes Se kako pridevalski. Dovolj se je sponmiti vseh Stevil-nih obletnic, ki jih v zadnjem obdobju obhajamo in nas vse opozarjajo, kako straSne rane in straSna unidenja so v dloveStvu zapu-stili izbruhi nestrpnosti, iznidevanja naroda po drugem narodu, civilizacije po drugi civi-lizaciji. Prav in nujno je, da se apokalips prejSnjega stoletja spomnimo in da poskuSamo graditi svojo skupno prihodnost
in odnose med narodi z vedjo mero tistega poguma in srdnosti, ki ne bosta nikoli veddo-pustila pohodovmraka in smrti. Toda pri tem se velja zavedati, da moramo vsmeri razume-vanja in iskrenejSega sodelovanja storiti dosti ved, kot smo storili doslej, da moramo prav-zapravpreskoditi v obmodje tiste miselnosti, ki ponuja roko vsakomur in node nikogar po-drejati, narobe, ki zeli drugemu dloveku ali narodu dobro venaki meri kot samemu sebi. Dan kulture, kot ga premoremo Slovenci, je torej resnidno vseveljaven smerokaz dloved-nosti v krajih, kjer zivimo, kakor tudi v svetu, kjer vsi zivimo. Zato smo lahko upravide-no ponosni, da moremo in smemo v tej ludi pridevati, saj gre za zelje, ki niso namenjene le nam, ampak prav vsem ljudem in vsem naro-dom.
In de bi ob vsem tem pomislili, kaj nam pe-snikova misel dodatnopripoveduje, potem bi se nemara povpraSali, ali res "hrepenimo dodakat dan", de si torej res zivo in preprida-no zelimo lepSi svet, ali smo sprejeli dejstvo, da je pad tako, kot je? Je pad tako, kot je, zakaj bi se opajali s tezko uresnidljivimi sanjami? Gotovo ni lahko zares verjeti, da bosta neke-ga dne povsod zavladala soglasje in mir, svet je preved razrvan, vse pretezka so neSteta ne-razreSena vpraSanja.
Pesnik nam je s svojo vero vsredno sobivanje vseh iskreno nazdravil, saj ni druge poti: ali sredno sobivanje vseh ali boj dloveka proti dloveku tudi v tem in prihodnjih stoletjih.
Janez PovSe
JOJ, POZABILI SMO TE VPISATI V SOLO !
HVALA BOGU
Dezelni Statut
Na dnu...
Slovenci narodna manjsina
Odobritev 5. clena dezelne-ga statuta je sprozila dolgo razpravo, ob koncu pa je le prevladalo besedilo, ki je za Slovence primerno. Razliko-vanje slovenske kot narodne manjäine od ostalih jezikov-nih skupnosti je za nas bist-veno, saj imamo za sabo drzavni zakon in samostojno drzavo Slovenijo. Po mnenju svetnika Mirka Spacapana je vazno, da so uradni jeziki F-Jk ätirje. Dezelna zbornica je tudi sprejela popravek sveto-valcev slovenskega jezika, da Dezela priznava in äciti pravi-ce pripadnikov slovenske narodne manjäine z lastnimi akti (ki so bolj äirok pojem) in ne ved le z zakoni.
TAKO BOM LAHKO SE ENO LETO V VPTCU!
Obisk Damijana Terpina v Bruslju
Sestanki z evropskimi predstavniki
ne zeli ukvarjati le z manjäinskimi vpraäanj v drzavah, ki so komaj vstopile v EU, pa£ pa se zaveda, da tudi t.i. stara Evropa nima ästih
Prejänji teden se je dezelni tajnik Slovenske skupnosti in goriäki obCinski odbor-nik Damijan Terpin mudil v Bruslju. V Evropskem parlamentu je 26. januarja srefial evropskega po-slanca Lojzeta Peterleta. Pogo-varjala sta se o polozaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o tezavah pri izvajanju zaäütnega zakona. Tajnik SSk je Peterleta sez-nanil z zapletljaji pri delu paritet-nega odbora. Peterle, ki je z manjäinsko problematiko podrob-no seznanjen, je tudi Clan med-skupine evropskih poslancev za manjäinska vpraäanja; predseduje ji madzarski poslanec Csaba Tabaj-di, sopredsednik pa je juznotirol-ski poslanec Michael Ebner. Z obe-ma se je Terpin sreCal 27. januarja. S Peterletom sta se dogovorila za pobude, ki bi iz Bruslja opozorile evropsko javnost na zakonske ob-veznosti Italije do naäe manjäine. Pogovarjala sta se tudi o odnosu RS do svojih manjäin v sosednjih drzavah; Terpin je poudaril potre-bo, da se ta odnos ne omejuje na civilno druzbo, ampak da je po-trebno spet vkljuCiti v ta razmerja tudi politiCne predstavnike v
manjäini, zlasti SSk in Enotno listo na Koroäkem.
Nadalje je be-seda tekla o nekaterih po-budah, ki bi äe dodatno zblizale Furla-ne, Slovence in Italijane, kar bi pripomoglo k premoäCanju zgodovinskih nasprotij in prizna-vanju pravic manjäin.
Dne 27. januarja se je Terpin v Evroparlamentu sestal s poslan-cem Ebnerjem in predsednikom medparlamentarne skupine za manjäinska vpraäanja Csabo Ta-bajdijem. Terpin je sogovorniko-ma predstavil stanje Slovencev v Italiji: manjäinske pravice ob-stajajo le na papirju. V äe hujäem stanju so koroäki Slovenci, ki pod Heiderjevim glavarstvom dozivlja-jo sistematiCno zanikanje svoje identitete z ukinjanjem ze prido-bljenih pravic kljub razsodbam ustavnega sodiäCa. Tabajdi je izra-zil zanimanje za to problematiko, saj se medparlamentarna skupina
raCunov na tem podroCju. Zato so se dogovorili za nekatere pobude, da bo äiräa evropska javnost opo-zorjena na polozaj obeh sloven-skih manjäin.
Terpin je imel tudi daljäi pogovor s poslancem Ebnerjem, kar sodi v okvir ze ustaljenega sodelovanja med SSk in Juznotirolsko ljudsko stranko (SVP). Sam se zaveda, da v Evropskem parlamentu zastopa tudi slovensko manjäino, ki jo dobro pozna, kakor tudi Slovenijo, saj je predsedoval parlamentarne-mu odboru za Slovenijo v Casu njenega pridruzevanja EU. Ebner je napovedal, da se bo maja ude-lezil dezelnega kongresa SSk, ki bo slovesno obelezila 30-letnico pr-vega dezelnega kongresa.
NOVI
GLAS
Pogovor
PoljankaDolhar
Cerkev kot element ohranjevanja slovenscine
VuredniStvu smo mne-nja, da je napocil das, da se nekoliko bolj poglo-bljeno zazremo v svet mladih in njihov odnos do vere. Zato bomo intervjuvali nekaj mladih in se z njimi pogovorili o teh in drugih stvareh. Poljanka Dolhar je poklicna novinarka, ki se ravnokar pripravlja na di-plomo. Sredali smo jo na tr-zaSki univerzi, kjer piSe svojo diplomsko nalogo iz slovenske-ga jezika.
Poljanka: si vema?
Ne, vsaj v tradicionalnem po-menu besede ne. Vzgojenasem vsekakor bila vznamenju kato-liSke vere, niti ne toliko doma, ampak bolj v Soli po zaslugi ve-rouka. Sem krSdena, prejela sem prvo obhajilo in bila tudi
rem, da jasno lodiS pojma vera in Cerkev.
Ja. Vera je nekaj zelo osebnega, intimnega, desarti jenemorejo vsiliti. Jaz je nisem zaüitila in zato sem ti tudi tako odgovori-la na prvo vpraSanje. Cerkevpa je le ena struktura, ena dloveSka ustanova in kot taka polna na-pak. Vera je tako intimna, da bi moral vsak dlovek imeti pravi-co do izbire. Zato mislim, da bi moralipri verouku verouditelji nuditi pregled dez vsa verstva, ne pa ti "vtepati” vglavo le pra-vila katoliSke Cerkve. V Cerkvi so dolodene stvari, ki mi ne od-govarjajo, na primer nekatere pozicije, ki jih je Cerkev zavze-la v preteklosti ali absurdne omejitve, ki niso vedvskladu s dasom, vkaterem zivimo. Cer-
Foto IG
birmana, dolgo let pa sem tudi prezivela pri skavtih.
Kdaj si se oddaljila od vere?
Nekje v tistih letih - recimo pri petnajstih, Sestnajstih ~ ko zad-neS o teh stvareh nekoliko globlje razmiSljati. Ravno pri skavtih me je zadelo motiti vsi-ljevanje vere, kajti treba je bilo spoStovati dolodena pravila, na primer moliti ob todno dolode-nih urah, itd... Po drugi strani pa moram priznati, da so mi bi-le vSed dolodene stvari, kot na primer skupna priprava na ma-Se, petje in druge dejavnosti.
Pozitivno se ti torej zdi zdru-
Zevanje ljudi.
Ja, gotovo. Predvsem v danaS-njem dasu. Glede na primer, ki ga jaz vidim vRojanu, mislim, da je Cerkev odliden kanal zdruzevanja ljudi. MaSa je edi-ni utrip slovenstva, ki redno obstaja vRojanu. Gotovo je, da ljudje hodijo k maSi, kerso ver-ni, a tudi zato, ker vedo, da bo-do tarn sredali dolodeno skupi-no ljudi. Vera je v tem smislu gotovo pomemben socialni trenutek, zato ker tudi zdru-zuje. Poleg tega pa bi rada Se poudarila, da je pri nas Cerkev eden od elementov, ki je pripo-mogel pri ohranjevanju slo-venskega jezika in kulture. Ljudje lahko posluSajo maSni obred v slovenSdini, medtem ko, de bi bila maSa v italijanSdi-ni, bi se ljudje vedno bolj od-daljevali od Cerkve in predvsem od slovenskega jezika. To velja tako za preteklost, koSeni bilo Sol, kot za sedanjost.
Iz tvojih besed lahko razbe-
kev obsoja recimo homosek-sualne pare, spolne odnose pred poroko itd... No, sedaj se nekatere stvari le spreminjajo. Kaj pa ima v zvezi s tem vera, res ne vem. Moti me zato tudi to, da obstajajo ljudje, ki redno hodijo v cerkev, potem pa ne spoStujejo Bozjih zapovedi. Nekaj doslednosti pa je treba v zivljenju le imeti! Ne odobra-vam pa tudi tistih ljudi, ki so a priori proti Cerkvi.
KakSen je tvoj odnos do ver-
nih sovrstnikov?
Normalen, spoStljiv. Zadovolj-na sem zanje, ker imajo dar vere, mislim namred, da je za ti-ste, ki verjamejo, zivljenje dosti lazje. Lazje sprejemaS smrt, veS, da imaS nekoga nad sabo, ki ti pomaga v dobrem in slabem itd... Priznati pa moram, da med mladimi vidim bolj malo ljudi, ki bi se priblizevali Cerkvi.
Kako bi po tvojem morala
Cerkev ukrepati, da bi k sebi
pritegnila ved mladine?
Meni se to zdi bolj problem naSe slovenske Cerkve kot pa Cerkve na sploSno. Spominjam se, da je bilo takrat, ko sem Se hodila k maSi, za razliko od naSe, pri italijanski maSi vedno polno mladine.
Kateri je torej naS problem? Hmm...Malo je stvar duhov-nika, ki ga imaS v domadi cerkvi, kajti nekateri duhovniki znajo mlade pritegniti, se jim priblizatiin jih razumeti, drugi pa jih s svojim obnaSanjem le oddaljujejo od Cerkve. Malo je tudi res, da so maSe ob ne-
deljah zjutraj...., de pa bi prav hotela, bi lahko SlakmaSi vso-boto ali nedeljo popoldne. Re-snici na ljubo pa grem k maSi samo za Bozid in Veliko nod, zato je moje dozivljanje vere in Cerkve vezano predvsem na tradicijo. Ne vem..., zadeva je nekoliko zapletena. Ko imam kak problem, instinktivno zad-nem nekoga prositi, najmi pomaga, potem pa se mi vse to zazdi zelo hinavsko... In od-neham...
V Boga ne verjameS, verjet-no pa v kako naddloveSko mod le verjameS.
Ja, verjamem vnekaj, zakarne vem, kaj je. Gotovo pa nekaj ureja naSa zivljenja. Najraje uporabljam besedo usoda, ker ne dobim druge razlage.
Povmimo se k prejSnje-mu argumentu. Ce se Cerkev ne pribliZa mla-dim, bi se po tvojem morda morali mladi pri-bliZati Cerkvi?
Zdi se mi zelo tezko, da bi se mlad dlovek odlodil za popolno zvestobo ne-ki ustanovi ali ideji. Tako pri mladih kot pri starih opazam nek "menefregi-zem " v vseh smislih. Vse ved mladih nima ved in-teresa ali volje, da bi se povsem opredelilo za kako stvar, pa naj bo to Cerkev, politika ali karkoli drugega.
Ravnokar smo bili prida katastrofl v Jugovzhodni Aziji. Kaj bi povedala v zvezi s tem?
Enostavno, da ne razu-mem, kako lahko Bog, katerikoli bog dopuSda, da se dolodene stvari do-gajajo. Da opravidiS take tragedije, moraS zares modno verjeti, jaz pa jih ne morem opraviditi. BereS Novi glas?
Po pravici povedano, ne. Vdasih ga prelistam in prebe-rem kak uvodnik, ved od tega pa ne. Lahko bi ga prebrala, kot bi morda prebrala Mladiko in ves Primorski dnevnik. Ceprav so nekatere stvari zares zanimi-ve, si vedkrat enostavno ne vza-mem dasa.
KakSen bi moral biti Novi glas, da bi ga prebirala?
Ne morem kritizirati, ker ne poznam dobro njegovih vse-bin. Problem je po mojem ta, da je zelo tezko biti tednik, kaj Sele zamejski tednik. Ze za dnevnike je dandanes tezko, kajti informacije dobiS povsod. To je na sploSno problem takih medijev, kajti novico kot tako dobiS kjerkoli, celo v zepnem telefondku, in ko odpreS kate-rokoli spletno stran. Problem naSih dasopisovpa je tudi ta, da ljudje hodejo videti objavljeno tisto, kar oni sami ali njihova druStva naredijo. Organizirajo kako predstavo ali karkoli drugega in zelijo, da se napiSe, kako so bili pridni in kako je bilo lepo. Ce ne bi bilo tega, ne bi dasopisa verjetno niti prelista-li. Mislim, da bi morali tedniki predvsem poglabljati dolodene tematike. Zavedam pa se, da bi bilo za to delo potrebno veliko Stevilo zaposlenih novinarjev, ki bi se temu lahko posvedali. Ce nimaS ljudi, ki lahko grejo na teren, naredijo reportazo, se pozanimajo, potem ne moreS poglabljati prav nidesar.
Hvala za pogovor, Poljanka, in voSdim ti vso sredo za diplomsko nalogo.
Metka Kuret
Pogovor
Iztok Cergol
"Mladi o veri med sabo premalo govorijo...
n
Iztok Cergol se je rodil vTrstu, kjer je diplomiral iz violine in radunalniSkega inzenirstva. Dosti let je prezivel pri skavtih, je tudi dlan ansambla KraSki ovdarji, ob nedeljah pa spremlja pevski zbor v cerkvi Sv. Ane.
KakSen je tvoj odnos do vere? Vkaterem smislu?
Siveren?
Ja, sem veren.
Do katere mere?
Sedemdeset od sto.
Kaj to pomeni?
Vera je nekaj zelo relativnega, kajti dlovek je lahko veren, kakor pi$e v Cerkvi, obnaSa sepo navodilih katekizma, spoStuje dolodena pravila itd. Nekaj dmgega pa je, da veS, da imaS nekoga nad sabo, fi-guro, na katero se lahko vedno naslanjaS. Mislim, da ni nujno, da se strogo drziS pravil.
Nekatera pravila so verjetno teZje sprejemljiva za mladega dloveka.
Seveda, kajti napisana so bila pred toliko leti, ko so bili svet in ljudje popolnoma drugadni. Pravila si mora vsak razlagati po svoje in jasno je, da jih je treba zdaj inter-pretirati na novo. Bolj je vazen smisel pravila kot pravilo samo. Treba je pad razumeti, kaj je hotel spo-roditi tisti, ki je ta pravila za-pisal.
KakSen je po tvojem smisel teh pravil?
Smisel je, da se ljudje spo-Stujemo, da se imamo radi, da je mir na svetu itd. Vse to seveda gledano z ene vi-Sje stopnje. Ne, na primer "sva prijatelja, ker ti dam bombondek". Imeti moraS nek sploSen, pozitiven odnos do vseh bliznjih, dalj-nih in celo do sovraznikov. SpoStujeS vse BoZje zapovedi?
Ja, vglavnem, vsaj mislim, da vse. So pad dolodeni na-potki, ki jih dlovek zdrave pameti tako ali drugade spoStuje. Ni le stvar vere, kajti nobena vera ne udi nid slabega. Bolj kot stvar vere, je zgolj stvar zdrave pameti. KakSen je po tvojem odnos mladih do vere?
Mladi se bojijo priznati, da so verni zato, ker se bojijo, da jih bodo dmgi imeli za neumne. Tudi tisti, ki k maSi ne hodijo, imajo gotovo neko svoje prepridanje, ki lahko tudi ni kßdansko ali katoliSko, pad pa je nekaj, kar ima vsak vsebi. Vsak ve, da je nekaj "nad njim", o tem pa se raje ne govori. Ne vem zakaj, morda zato, ker je ta tematika zelo osebna, morda pa zato, ker tudi o drugih zadevah mladi med seboj ne govorijo. Bojijo sepove-dati, kaj jasno mislijo, v vseh smislih.
Kaj pa izrecno s staliSCa katoliSke vere?
Govoriti bi bilo treba s staliSda za-mejske stvarnosti. Dober del mladih nima pri nas nobene volje ne priznati ne delati nidesar! Cerkve so prazne, prazna pa so tudi druStva, zbori, godbe itd.. Opazam namred, da ljudje manjkajo povsod. Ljudje pa so, le da tistih ni, ki bi imeli voljo kaj narediti v naSi skupnosti. Na sploSno vlada neko veliko brez-delje.
HodiS k maSi vsako nedeljo?
Ja. Rekel bi, da ja. No, skoraj vsako.
Redno posluSaS tudi pridigo?
Ponavadi ne, ker klepetam s svojim soorganistom.
Ti je maSni obred vSed?
Ja, kajti imamo dobrega duhov-nika. To je DuSan Jakomin. So pa
nekateri duhovniki, ki maSujejo, kakor piSe vknjigi, stare zenice so vse vesele prav zato, ker je vse na-redil, kotpiSe vknjigi in dovolj... Kako bi po tvojem morali duhovniki ukrepati, da bi v cerkev privabili flm ved mladine?
Ne vem. G. Speh je na Proseku pri-tegnil ogromnih ljudi in dosti mladine. Kako, ne vem, a uspelo mu je. Odkar je umrl nekdanji proseSki duhovnik g. Bogatec, se je cerkev tarn zaznavno napolnila. Zakaj, mi ni jasno, ker ne hodim k maSi na Prosek, vidim pa ljudi, kiprej Sepomislili niso na to, da bi stopili v cerkev, zdaj pa vsi ve-seli hodijo kmaSi. G. Speh je sicer uvedel dolodene novosti, kot, recimo, delno dvojezidno maSo. Mislim pa, da na njegov uspeh vpli-vajo tudi druge stvari, ki jih dela izven maSe, organizira namred razneizlete, koncerte itd.. Naredil je nekaj novega. Verjetno tudi zato, ker je kot tip zelo mladosten. Kot otrod smo skoraj vsi zahajali v cerkev, nekateri pa so se potem oddaljili. Ti si ostal. Zakaj?
Nekateri gredo k maSi le za BoZid in za Veliko nod. Kaj me-niS o tem?
Ne vem, vsak naj dela, kakor hode. Mislim pa, da je to stvar civiliza-cije.
Tradidje misliS?
Ne, tradicija je, da greS k maSi za Bozid in za Veliko nod, civilizacija pa, da ne greS ostalih petdesetne-delj.
Lahko ta pojem bolje obraz-loZiS?
Mislim, da nas je civilizacija ali zahodnjaSka miselnost pripeljala donekega "modus vivendi", to je ze do neke navade, ki te privede do tega, da ne greS k maSi. Ves te-den delaS, soboto zveder po-nodujeS, vnedeljo zjutraj spiS. Treba pa je tudi poudariti, da so se nekod ljudje vseeno potrudili in Sli kmaSi. Zdaj velja neka brezbriz-nost, "kje je problem, sajnam Bog vse oprosti". Pa saj res, de zares verjameS vBoga, ni nujno, da greS k maSi. Z Bogom lahko imaS, ne glede na to, dudovitosebni odnos. K maSi greS zase, ne za Boga.
Kako si razlagaS dolodene kata-strofe, kot je bila tista v Jugo-
Ja, ostal sem, ampak bolj izglasbe-nih razlogov, kakor verskih. Pre-cej let sem namred orglal v Skednju in tarn tudi vodil zbor. Zdaj igram vsako nedeljo pri sv. Ani, kjer spremljam zbor. Konec koncevpa moram priznati, da bi kmaSi hodil vseeno, tudi de ne bi tarn igral.
Ce lodiS, kako lodiS pojma vero in Cerkev?
Mislim, da imamo vero prav vsi na svetu. Vsi v nekaj verjamemo, vsak ima svojo osebno predstavo o stvarnosti. Upam, da vsak misli s svojo glavo, kajti ko te skuSajo siliti ali prepridati, da moraS v nekaj verjeti, takrat nastane problem. Osebno pa mislim, da imamo zelo dobrega papeza in on je tako predstavnik Cerkve kot vere. Pravvnjempridedokontakta teh dveh pojmov. Jaz torej zdmzujem ta dva pojma, in to po zaslugi pa-pezevega lika, ki mi pomeni zares dosti.
Cerkev je izgubila toliko mladine zaradi vsiljevanja dolode-nih pravil?
Ja. Po mojem pa so papez in tudi nekateri duhovniki pri nas razu-meli, da mladi dojemajo vero na nek nov nadin. Ce duhovnik to sprejme, je vse vredu, de pa ne, je neizogibno, da se mladi zupljani od Cerkve lodijo.
vzhodni Aziji? Zakaj Bog dovo-11, da se te stvari dogajajo?
Bog nima dosti vpliva na Zemlji. Nakajpaimavpliv?
Vpliv ima na na$e mozgane, na naSo notranjost, na naSo osebno-stin na posmrtno zivljenje. Smisel krSdanstva je po mojem prav v po-smrtnem zivljenju, kajti vsi verjamejo v nekaj, kar pride po zivljenju.
Kar se tide katoliSkega tiska, be-reS Novi glas?
Ja, Novi glas berem, nanj sem na-roden, obdasnopa berem tudiSke-denjski Na$ vestnik. Naj pripom-nim Se to, da bi bilo treba vedno brati vse, predvsem naS zamejski tisk, mladi pa ne berejo nidesar. Kaj ti je v Novem glasu najbolj vSed?
Nekod sem zelo rad bral rubriko Mihec in Jakec, ki je zdaj ni ved, dmgadepa berem kulturne strani. Pad prelistam ga in vidim, kaj bi me lahko zanimalo. Intervjuji so vdasih zelo zanimivi in lepo se mi zdi, da intervjuvate mladino, in mislim, da bi morali intervjuvati tudi vse duhovnike, mlajSe in sta-rejSe. V Novem glasu so po mojem dlanki zelo dobri, dobra je slo-venSdina, lepo pa je tudi, da lahko vnjem dobiS malo vsega.
Iztok, hvala za pogovor.
Metka Kuret
3. februarja 2005
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
V Trstu in Gorici ob tednu molitve za krscansko edinost
Kristus je edini temelj vseh kristjanov
Novi prostori radia Radio Nuova Trieste
V brk avditelu!
Trzaski katoliSki radio Radio Nuova Trieste je v po-nedeljek, 24. januarja, odprl svoje nove prostore v stavbi äkofijskega semeniSCa v ul. Beseghi. Tako se je trzaSka Skofija odloäla, da praznuje za-vetnika novinarjev, sv. Franä-ska Saleäkega, na poseben naCin, ki je bil ravno najustrez-nejSi. TrzaSki Skof Evgen Ravi-gnani je ob priloznosti pouda-ril pomen, ki ga ima novinarst-vo pri razumevanju stvarnosti, ki nas obdaja: gotovo pa je tre-ba, da novinarji predstavijo svet okrog nas na naCin, ki lahko postane priloznost za CloveSko rast. "Upam”, je Se dodal du-
prostora v casopisju in radijskih ter televizijskih dnevnikih. Radio bo letos obhajal dvajseto obletnico delovanja. Dosedanji sedez je imel v zupniji na ul. Vasari, novi pritliöii prostori pa bodo omogoCili osebju veCjo udobnost pri delu. Zaposleni so trije tehniki, ostali sodelavci, vkljufno z urednikom Lui-gijem Favottijem, pa opravljajo brezplacno svoje delo pri pro-gramih, ki posvecajo manj po-zornosti glasbi, ve£ pa debat-nim in govorjenim oddajam, v katerih je govor o duhovnosti in kulturi. Veliko pozornosti je namenjene prikazu razlicnib trzaskih stvarnosti. Svojemu
V tednu molitve za edinost kristjanov je bilo tudi v naSih krajih nekaj pomenljivih sreCanj, ki priCajo o iskreni zelji po edinosti.
Tist
Na prvi dan molitvene osmine, 18. januarja, je bilo v trzaSki grSko-pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja (na sliki zgoraj) molit-veno sreCanje, pri katerem so sodelovali Skof msgr. Evgen Ra-vignani, grSki pravoslavni arhi-mandrit Georgeos Dagas, srb-ski pravoslavni pop RaSko Ra-doviC, luteranska pastor ja Libe-rante Matta in Dieter Kämpen, valdeSka pastorja Giovanni Carradi in Enos Mannelli ter adventistiCni pastor Patrizio Calliari. Skupaj so molili, peli in prosili odpuSCanje za grehe, ki vodijo v nerazumevanje in needinost. V homiliji je Skof Ravignani poudaril, da je edini
Foto Kroma
temelj obCestva vseh kristjanov Jezus Kristus, zaradi Cesar bi se morali oCistiti eno-stranskih teoloSkih po-gledov in vseh vidikov, ki zamegljujejo enot-nost. Iz obreda je seva-la pristna zelja po pre-seganju ovir, po zdru-zevanju v spoStovanju bogastva razliCnosti posamiCnih verskih tradicij.
Gonca
V Gorici je stvarnost verskih skupnosti ze zaradi zgodovinskega razvoja manj razvejana kot v Trstu. V Cetrtek, 20. januarja, je potekalo ekumensko slavje v e va ti gel i öi n skorn eto distiCni cerkvi v ul. Diaz. Protestantska skupnost je v naSem mestu pri-sotna od druge polovice 16.
stol. Duh Martina Lutra je prisel vnaSe kraje - kot piSe na panojih znotraj svetiSCa -"iz Kranjske in KoroSke zlasti po pridiganju Pri-moza Trubarja, ki je govoril nemSko, sloven-sko in furlan-sko". Posebno plodna tla je Tru-bar naSel zaradi odloCne podpo-re nemSkih ple-miSkih druzin. Po obdobju pro-tireformacije je
protestantska skupnost spet zazivela na zaCetku 19. stol. predvsem po zaslugi druzine Ritter. Leta 1861 so zaCeli gra-diti omenjeno cerkevvul. Diaz v nordijskem slogu; med prvo vojno je bila hudo poSkodova-na, leta 1922 pa obnovljena. Obiskovalca, ki doslej se ni bil v kaki protestantski cerkvi, naj-bolj preseneti odsotnost svetih podob, saj prisotne poslikave ponazarjajo le verske simbole, kot so kriz, zvezdnato nebo, ov-ce, kelih itd.
PrisrCno ekumensko bogo-sluzje Bozje besede sta vodila nadSkof msgr. Dino De Antoni in pastor Andreas Köhn (na sliki spodaj). Oba sta poudarila, da je Kristus edini temelj Cerk-ve in vseh kristjanov. Nadäkof je v homiliji izrazil svoje nav-duSenje, ker je v Gorici lahko od blizu spoznal evangeliCane. "Lepo je, ko bratje skupaj prebi-vajo." Ni dovolj posluSati Bozjo
besedo, se je navezal na evan-gelij; z doslednostjo jo je treba ziveti in udejanjati. "Pravemu Kristusovemu uCencu ne mo-rejo biti dovolj lepe besede!" HiSa, ki jo gradimo (gl. Mt 7), skratka vse na$e delovanje bo kljubovalo zivljenjskim nepri-likam, Ce bo slonelo na skali, ki je Kristus, £e bodo kristjani po Bozji besedi tudi ziveli. "Ljudje s sibkimi opornimi tockami so Custveno krhki in nesposobni biti zvesti." Zato resna in do-sledna hoja za Kristusom pred-postavlja zavestno izbiro. "Svet potrebuje Kristusa," je poudaril nadskof. "Smo mu zvesti? Kako reagiramo na krivice? Branimo revne, male, äibke?" Verjetno, je sklenil svoje besede, nismo dovolj priCevalni, ker smo "pre-ve£ zaprti vase, ker smo se od-daljili od evangelija, ker smo ga samo posluSali in hiSe nismo gradili na edinem temelju."
DD
Foto Kroma
Radikalni islam
Alahova vojna z Zahodom
Po padcu berlinskega zidu je islam postal najveCji iz-ziv za Zahod. Evropa os-taja za muslimane najmoCnej-äa trdnjava krSCanstva. SplaCa se jo osvojiti. Evropski strokov-njaki za varnost imajo razliCna mnenja, ali je ta celina prostor miru ali pa prostor, kjer pod-talno deluje islamski teror. NihCe ne dvomi, da se islamski teroristi zadrzujejo v Evropi, saj v zahodni Evropi zivi nad 13 milijonov muslimanov. S Sirit-vijo Evrope na Vzhod pa se je to ätevilo skoraj potrojilo. Vedeti moramo, da ni vsak musliman terorist. Veliko jih je proti terorizmu, ker so velikok-rat tudi sami zrtve musliman-skega terorja. Kot pri vsaki reli-giji obstajajo pa tudi navidezni
verniki muslimani, ki islama ne marajo.
Ze vec let se zapaza porast ra-dikalnega islama, in to ne samo v muslimanskih dezelah, ampak tudi v Evropi. Radikalni islam je v doloCenih krogih vedno uzival simpatijo. Zani-miva je tudi ugotovitev, da imajo evropske muslimanske manjSine vec radikalnih muslimanov kot pa islamske drzave. Radikalni islam ni zloraba islama, ampak njegova naravna posledica, zato je boj proti is-lamskemu terorizmu tako te-zak. Ce bi zeleli zatreti islamski terorizem, bi se morali re-sno spoprijeti s korenino zla, tega pa si skoraj nihCe ne upa, ker ve, da ga lahko doleti smrt. Vsak musliman ve, da v islamu
jeMohamed spo-moCjo Alaha vo-dil velike in us-peäne bitke proti nasprotnikom. Verni muslimani so ponosni, ker se je tako hi-tro razSirila njihova vera, saj jim je uspelo uniciti perzijsko drzavo in osvojiti Srednji vzhod. Vse to se ne govori na muslimanskih verskih sreCa-njih, Se manj v govorih Bin Ladna, ampak pri pouku v njihovih verskih solah.
Vojna v imenu Alaha pomeni za muslimana krepost. Raz-hajanja ob tem so samo glede cilja, primernega casa ali sred-stva, ki je za to potrebno.
Ob tem spoznamo, da miro-ljubnega islama ni. So pa mi-roljubni muslimani. V to sku-pino spadajo tisti, ki so vsaj po imenu miroljubni, ali pa tak-Sni, ki ne zelijo imeti ni£ s tem verovanjem. Islam je bil in bo
vera bojevanja. To nam po-trjuje tudi dejstvo, da Stevilo radikalnih vernikov v islamu stalno naraSCa. Zanimive so novejSe studije, iz katerih izve-mo, da 24% Turkov odobrava samomorilne napade na Jude. 31% odobrava atentate v Iraku in na Amerikance. V Jordaniji in Maroku kar 70% ljudi zago-varja samomorilne atentate na Amerikance, medtem ko jih za-govarja atentate na Izrael od 47 do 86%.
KakSen odnos pa imajo muslimani do kristjanov? Tu priha-jajo na dan alarmantni poda-tki. Samomorilne atentate na kristjane zagovarja 52% Turkov, 62% Palestincev in 73% MaroCanov.
Evropejci smo znatno manj ne-strpni do muslimanov kakor oni do nas. Ceprav se bo z leti tudi to verjetno spremenilo.
Ambro! Kodelja
hovni vodja trzaSke Cerkve, "da bodo pozitivne novice, ki zade-vajo solidarnost, bratstvo, do-broto Cedalje imele vedno ve£
poslanstvu se bo radio na svo-boden nacin odzival, saj je prost skrbi za to, kar avditel naka-zuje!
Predstavitev knjige in zanimivo predavanje
Mesecni konferenci v
Nabrezini
Dne 27. januarja je bila meseCna konferenca ob predstavitvi knjige Le lettere slovene v sklopu me-seca katoliSkega tiska. Profeso-rica Tatjana Rojc, ki pouCuje slavistiko na univerzi, je svojo knjigo predstavila kot dopri-nos spoznavanja slovenske zgodovine in kulture sosedne-mu - itaijanskemu narodu,kar je pohvalil naS goriSki nad-Skof, saj je tudi z veseljem sprejel njeno knjigo. V polni zupnijski dvorani je Tatjana osvetlila zgodovino slovanske-ga ljudstva od preseljevanja narodov do sedanjega poloza-ja. Samovo drzavo, sveta brata Ciril in Metod, Brizinske spo-menike, Protestantsko pobudo prvih ucbenikov, pa naSe velike pesnike in pisatelje je pre-davateljica prijetno povezala v
Evropsko kulturno druzino. PosluSalci obeh narodnosti so Tatjano nagradili z aplavzom, rozami ter pokupili vse njene razpolozljive knjige. Iskrene cestitke in zahvala naSi Tatjani ter voSälo za nadaljnje delovanje!
V sredo, 2. februarja, je bila na sporedu meseCna konferenca v sklopu "nedelje za zivljenje" (6. februarja). Zdravnik dr. Franko Krizmanäc je za svoje predavanje s projekcijami iz-bral naslov PljuCne bolezni (astma, bronhitis...), kar je v zimskem Casu na dnevnem re-du, zlasti pri starejSih osebah z rahlim zdravjem. NajlepSa hvala zdravniku za predavanje, udelezencem za pozor-nost in razgovor z druzabno-stjo.
Nabirka za katoliSki tisk je pri-nesla vsoto 370,00 evrov. Hvala! Pa veselo pustovanje... po "pameti zdravi"!
UP]
[Sri
5. NAVADNA NEDELJA
Iz 58,7-10; Ps 112; 1 Kor 2,1-5; Mt 5,13-16
Profesor germanistike, laik, z univerze vEi-chstättu, je govoril mlajSim duhovnikom o pridigi-homiliji. Pri pripravi pridige ali ho-milije ali razlage Bozje besede pri nedelj-skem bogosluzju naj bi predvsem upoSteva-li dejstvo, da smo vsi, tako laiki kakor duhovniki, le posluSalci Bozje besede. Zaradi tega naj bi ne govorili zviSka, marveünaj bi vedno uporabljali besedo "mi"in ne "vi", zlasti vzvezi zgreSniki, torej "Mi, greSniki". Sobrat je pri gradnji nove cerkve nekje v se-verni NemCiji dal namestiti stole za maSnika in maSne streznike odnosno za somaSeval-ce kar v cerkveni ladji, in ne v prezbiteriju, zato da je poudaril, kako smo vsi, tudi Skof, ko je prihajal na vizitacijo, le uöenci Jezusa Kristusa-besede.
To nam potrjuje branje evangelija, tudi pre-tekle nedelje, kjer Gospod poudarja moäno povezanost med nami po veri in ljubezni.
Zato ne smemo biti loCeni. Sam govori: "Blagor vam!" (Mt 5,l-12a) ter naSteva vsem, ne samo enemu, silo, ki jo pred-stavljajo npr. ubogi, ki znajo ziveti skromno zato, ker delijo vse, kar imajo, z drugimi, ki tega nimajo ali so delezni le drobtinic blago-stanja. Blagruje zalostne, krotke, laCne in zejne pravice in praviCnosti. Blagruje usmiljene, äste vsrcu, tiste, ki delajoza mir, preganjane zaradi praviCnosti in vse, katerih svet ni vreden (Heb 11,38). Vsem tem pra-vi, naj se veselijo in radujejo ze zdaj (Mt 5,12).
To je armada Cerkve, in sicer kar sredi pre-ganjanj, zmede in vsega hudega. Kristjani moramo biti sol vse zemlje sredi gnilobe ne-vere, sredi pokvarjenosti. Jezus nam zaupa to veselje, ki izvira iz zahtevnega delovanja za ohranitevzdrave soli zemlje vskupnosti, v edinosti z vsemi ljudmi dobre volje. Zaupa skupnosti. Vnjej jemoC, ki je nasprotniki luü evangelija ne morejo razumeti. In ta lud mora svetiti vsemu floveStvu. Ceprav je tezko, vendar je treba vedno znova priziga-ti lud ljubezni in zvestobe vzakonu in druzi-ni, Se najprej, kotposamezniki, a zdruzeni v
eni Cerkvi.
Izaija pokaze v prvem danaSnjem berilu, kako lahko posameznik dozivi luc nove zarje, ki je za vse. To dosezemo z ljubeznijo do ubogih: dajemo jim kruha, skrbeti moramo za brezdomce, oblaCimo nage. Skrb za sodloveka, ki je vstiski, mora biti vsem vid-na, ne zato, da bi zeli pohvale nevernih, marveC zato, ker je treba skupno naütovati, skupnopomagati. Bogpravi, da si s tem pri-dobimo celo zdravje. Tudi praviCnost bo s tem priSla na dan. Stokanje bo razodelo blizino Bog, ki je z nami v vsem trpljenju. Celo naSa greSnostse bo umaknila (Iz 58,7-10).
Cez nekaj dni bomovpostnem Casu, ki je od nekdaj das milosti, spreobrnjenja, dobrodel-nosti, boljkotdrugi Casi. Zato mora predpe-peljenjem stopati ljubezen do Boga in do Cloveka. Mora se namrec roditi veselje, ki izvira iz skrbi do sodloveka. Jezus izjavlja nekaj Cudovitega: "Viste sol zemlje!" in "Vi ste lud sveta!" (M15,13.14). Zato ne sm emo tarnati, kako so Casi slabi in grozljivi, kar dejansko so. A so tu zato, da jih prenovimo. To je naSa naloga, ziveti namrec!za druge, za
boljSi svet.
Tugre za sodelovanje s samim Bogom. Jezus nam je dal celo Oäetovo slavo, vedno zivljenje, lud, svobodo, resnico, samega se-be (Jn 17,22), zato da bi ne bili samo delezni njegovega zivljenja, marve? da bi z njim tudi delali in trpeli za novsvet (Flp 3,10). Saj je svet drugaCen od vöerajSnjega, kjer vera ni ve£ samoumevna, kjer smo kristjani manjSina-“mala £reda" (Lk 12,32), kjer se pozablja na krSdanske korenine Evrope, kjer suvereno vlada sekularizacija, ki pa jo je bil Jezus napovedal, npr. z vpraSanjem: "Ali bo Sin Clovekov, ko pride, naSel vero na zemlji?" (Lk 18,8).
Odgovor moramo dati mi. Ker pa imamo Duha, mo£ evangelija, Bozje kraljestvo, ki ze dva tisoö let kljubuje peklenskim silam, smo gotovi, da ne bo samo naSel vero, ki bo gotovo le medla luC, marveC bo celo vsepre-novil s svojim ognjem, s soljo in lu£jo, a vedno z naSo molitvijo in delom; zeli namrec! skupnost, edinost, poniznostin brezmej-no zaupanje vanj, ljubezen.
Saj ljubezen deluje vedno v globini, skrito odem tega sveta.
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
3. februarja 2005
Sprejem slovenskih katoliskih casnikarjev pri ljubljanskem nadskofu msgr. Alojzu Uranu
Oznanjujte Jezusa Kristusa!
Italijanska skofovska konferenca ob 27. Dnevu za zivljenje
Zaupajmo v zivljenje!
Cilj dlovekovega zivljenja je v od-nosu. To jasno in glasno poudarjajo ita-lijanski Skofje v pismu ob letoSnjem Dnevu za zivljenje, ki ga bomo praznovali 6. t.m. "Zivljenje je namred mre-za odnosov, ki zahtevajo da si med seboj zaupamo." Zal je v danaSnji kulturi sploSno raz-Sirjena teznja, da zivljenja ne spoStujemo dovolj. Zivljenje pod srcem matere ni sveto, prav tako ni sveto zivljenje ro-jenega, a Sibkega ali bolnega otroka. Nismo dovolj pozorni do zivljenja otroka, ki nima starSev ali jih sicer ima, toda so odsotni; zato daka in upa, da jih bo kdaj imel. Nerojeni otroci torej tvegajo, da ne bo-do nikdar videli ludi sveta; otroci v zavodih pa tvegajo zi-veti vse zivljenje v pridako-vanju in z zeljo po nedem, kar se verjetno ne bo nikdar ure-snidilo. "Ni dobro, da dlovek
ostane sam" (Gen 2). Klican je, da stopi v razmerje z Njim, ki nas je ustvaril, nas ljubi od vsega zadetka in nam daruje vedno zivljenje; pa tudi z dru-gimi, predvsem s tistimi, ki tr-pijo lakoto po zivljenju in od-nosu: taki so Se nerojeni otroci in preStevilni otroci brez starSev. Nerojeni otrok je "iko-na in upanje prihodnosti": stopiti v odnos z njimi, imeti ga od spodetja za osebo je naj-bolj dudovita pustolovSdina za starSe. V tem smislu je splav, do katerega prihaja zaradi za-vestnega odvracanja zivljenja, zaradi povrSinskosti ali "iz pokorSdine" kulturi absolut-nega individualizma, najhujSa oblika zanikanja drugega, "najbolj ledena oblika samou-veljavitve posameznika, ki
prezira drugega, ker priznava samo sebe." V Stevilnih prime-rih je splav tragidna izbira, sad "gmotne in moralne revSdine, obupne osamljenosti, zalost-ne negotovosti".
Veliko otrok in mladih pre-zivlja svoja prva leta v zavodih, ker so jih starSi zapustili ali jih zaradi najrazlidnejSih razlogov niso mogli obdrzati. Njihova prihodnost je negotova, saj bodo zavode v naslednjih me-secih dokoncno zaprli. Tako se bo za Stevilne druzine pojavi-la priloznost, da "razSirijo svojo plodnost" s posvojitvijo (it. adozione) ali zadasnim re j -niStvom (it. affido tempora-neo). Druzine, ki je odprta taki moznosti, ne smemo osa-miti; okrog nje naj se splete mreza konkretne solidarnosti
in pomodi. V tem tre-nutku so posebno po-membne Kristusove besede: "Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, sprejme tiste-ga, ki me je poslal. Kdor je namred med vami vsemi naj-manjSi, ta je velik" (Lk 9,45). Zakaj naj bi torej ne zaupali v zivljenje, tako da odgovorimo na izziv dasa? Od tega bi veliko odnesle druzine, ki bi stopile na pot "pustolovSdine pogum-ne plodnosti" in bi tako izku-sile, da je "vedja sreda dajati kot prejemati" (Apd 20,35). Veliko bi odnesli otroci, ki bi kondno naSli druzinsko ljube-zen in toplino, poleg tega pa Se gotovost prihodnosti. Kond-no bi od tega veliko odnesla vsa druzba, ko bi videla pre-pridljiva znamenja, na osnovi katerih bi se lahko razvijala kultura srca.
DD
Kratke
Papez ob dnevu spomina
Ob 60-letnici osvoboditve Auschwitza je sveti oce Janez Pavel
II.	izjavil, da nihce ne sme prezreti tragedije holokavsta, v katerem se je jasno pojavil “mysterium iniquitatis”, t.j. absolutno zlo. Shoah je namrec “zlocin, ki je za vedno pomazal clovesko zgodovino”. Kot je ze poudaril vtaboriscu 1.1979, je tudi tokrat povedal, da se poskus sistematicnega unicenja celega naroda vije kot senca nad Evropo in celim svetom. To, kar se je zgodilo, naj bo svarilo tudi za prihodnje rodove: ne smemo namrec popuscati pred ideologijami, ki opravicujejo moznost zanikanja cloveskega dostojanstva na osnovi rasnih, jezikovnih, verskih ali drugih diskriminacij.
Porocilo z 20. seje Slovenske skofovske konference
Dne 24. januarja je v prostorih skofijskega ordinariata v Kopru potekala 20. seja Slovenske skofovske konference (SSK). Poleg vseh slovenskih skofov seje je udelezil tudi apostolski nuncij v RS msgr. Santos Abril y Castellö. Skofje so se seznanili s potekom resevanj odprtih vprasanj med Cerkvijo in Republiko Slovenijo s posebnim poudarkom na kategorialni pastorali v bolnisnicah, v domovih za ostarele in v policiji. Potrdili so deset statutov razlicnih medskofijskih organizmov in v skladu z narocilom Sklepnega dokumenta Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem sprejeli sklep, da bodo sprejete Statute tudi izdali v posebni brosuri. Porocali so o napredovanju priprav na skofijske pastoralne dneve (SPD), ki bodo potekali maja in junija letos. Poleg tega so na novo dolocili visino masnih stipendijev, taks in solnin.
Na osnovi pripravljenih elaboratov so podprli potrebo po nadaljnjem studiju glede ustanovitve novih skofij. Seznanili so se s predlogi in spodbudami Kongregacije za zakramente za obhajanje leta evharistije, s papezevo poslanico ob svetovnem molitvenem dnevu za duhovne poklice, z gradivom Sveta Evropskih skofovskih konferenc (CCEE) o ureditvi univerzitetne Pastorale v Evropi in z nacrti izvrsnega odbora za srednjeevropski katoliski shod za cas po romanju v Mariazell maja 2004. Na podrocju mednarodnega sodelovanja je 20. in 21. maja 2005 predvideno romanje osmih srednjeevropskih drzav v Kupres v Bosni in slovensko-hrvasko srecanje na Brezjah 27. avgusta 2005. Tradicionalno srecanje treh dezel bo 3. septembra 2005 na Sveti Gori pri Gorici.
Skofje so se seznanili s porocili Vojaskega vikariata, s porocilom o udelezbi na mednarodnih srecanjih in o delovanju tiskovnega urada SSK. Glede na vse vecje zanimanje medijev za zivljenje Cerkve na Slovenskem so se zavzeli za razsiritev informiranja in oznanjevanja s pomocjo modernih sredstev druzbenega obvescanja. Izbrali so delegate, ki se bodo udelezili zasedanja Madzarske skofovske konference, letne konference o duhovnih poklicih v Banjski Bystrici ter kongresa o medijih v Varsavi.
Seznanili so se s staliscem Spanske skofovske konference (SSK) glede boja proti AIDSU. S§K poudarja, da ne glede na to, da Cerkev nasprotuje uporabi kondomov, ker je to v nasprotju s katolisko moralo, ne odreka svojega sodelovanja pri projektu preventivnega preprecevanja okuzbe z omenjeno boleznijo. Cerkev zeli sodelovati z vzgojo za zakonsko zvestobo, ki je odprta za zivljenje. V skladu z mnenji medicinske stroke sta edini zanesljivi sredstvi proti okuzbi vzdrznost in zakonska zvestoba.
Januarska stevilka Soncne pesmi
Katera je tokrat vsebina lista za kulturo mladih? V uvodniku z naslovom Tudi slovo je lahko darilo, se Benjamin Pezdir sprasuje, kateri trenutki so v zivljenju res vredni spomina, in ugotavlja, da so to le tisti dogodki, zaradi katerih je nase zivljenje drugacno, kot je bilo prej. Med take trenutke lahko spada tudi slovo, ki ni kot tako skoraj nikoli prijetno, predstavlja pa zacetek necesa novega in, zakaj ne, morda tudi boljsega. Tema mesecajeTelevizija. Kaksnaje bila, kaksnaje in kaksne bi morale biti dandanes njene vsebine, kajti pred televizijskim ekranom prezivimo dober delez nasega dneva. Iz nje ab-sorbiramo ogromno, zato je problem kvalitete vsebin se toliko bolj perec. Vedno v zvezi s televizijo lahko preberemo intervju z Mojco, ki seje v oddaji “Sanjski moski", v druzbi drugih 24 deklet, potegovala za naklonjenost sanjskega Damirja. Mateja Cvetek skusa s svojim clankom pomagati mladim parom pri iskanju skupnih izzivov, kajti le preko teh, meni avtorica, lahko par popolno in pozitivno dozivlja zivljenje v dvoje.
Poleg vseh drugih zanimivih clankov, katerih vsebine vam ne bomo razkrivali, naj omenimo se dva, ki sta morda za nas se najbolj zanimiva. To sta zivljenjepis msgr. dr. Jakoba Ukmarja, nasega svetniskega kandidata, in umetniski koticek, v katerem se redakcija tokrat dotakne problema, da Italijani zavracajo vrnitev odtujenih umetnin iz Kopra in Pirana.
Sakralna umetnost v solah
Dijaki znanstvenega liceja Preseren iz Trsta se bodo pod mentorstvom prof. Borisa Grgica udelezili likovnega natecaja Sakralna umetnost, pri katerem so soudelezeni tudi drugi trzaski solski zavodi. Natecajje poimenovan po slikarju Folcu lacobiju in ga financira odborinistvo za solstvo pri trzaski pokrajini. Likovni natecaj sodi v sirsi okvir praznovaj sedemstoletnice stolnice sv. Justa. Natecaj pa je namrec le zadnji kamencek mozaika na poti spoznanja sakralnih umetnostnih kotickov v Trstu, saj je pred tekmovanjem predviden poseben tecaj, ki bo najprej potekal v soli, nato pa bodo na sporedu se razna predavanja in vodeni obiski cerkva. Prakticna stran tecaja predvideva aktivno soudelezbo solske populacije pod mentorstvom likovnih profesorjev: dijaki bodo morali predstaviti graficni izdelek, s katerim bodo konkurirali na natecaju na ta temo Prostor in oblike sakralnosti: slednji je razdeljen na tri dele: prvi predvideva zgodovinskoteoricni pisni prispevek, drugi izdelavo izdelka, zadnji pa video-fotografski prispevek.
Z leve: msgr. Janez Gril, nadskof msgr. Alojz Uran, msgr. Fran Bole (foto DPD)
privladnosti medijev za ceno morale in etike, upadanja na-roCnikov in nezanimanja ne-katerih zupnikov; zaradi vsega tega se je zavzel, da bi pri Slo-venski Skofovski konferenci re-sneje podprli verski tisk. "Pri-cakujem pa zvestobo Cerkvi in sodelovanje."
O pomenu in vlogi katoliSkega tiska je nato spregovoril literar-ni zgodovinar, akad. Janko Kos. V srediSCu tega heteroge-nega sklopa, ki v danes ne najbolj ugodnem okolju nago-varja vse bralce, od najprepro-stejäih do najbolj izobrazenih, je posredovanje tisodletnih verskih resnic. S tabloidi in t.i. "rumenim" dasnikarstvom, ki ponuja "manekensko-eroticno ali pornografsko kulturo" ter vabi "nizje plasti naSe duSe", ne moremo tekmovati. Priza-devati pa si moramo, da na nadin, ki je blizu danaSnjim znamenjem dasa, posreduje-mo aktualna sporodila. Na poseben nadin naj postavljamo pod drobnogled politiko, Solstvo in kulturo. Kot nosilci Kri-stusovega oznanila moramo katoliSki dasnikarji razumevati in osvetljevati politidno po-drodje z verskega zornega kota. Cerkev je v svoji zgodovini Sla skoz razlidne druzbene siste-me, je povedal dr. Kos, se jim je prilagajala oz. jih je zavradala. Demokracija, ki je priSla v nje-no obmodje po drugi svetovni vojni, lahko ustreza krSdanst-vu pod nekaterimi pogoji; ob vsakem koraku pa jo moramo preverjati, saj so nekatere njene postavke lahko legalne, a ne legitimne (npr. splav). EU:
vsi smo zanjo, je izjavil dr. Kos, vendar je vpraSanje, kaj je z njo z vidika krSdanstva. Omemba v preamboli evropske ustave je formalno vpraSanje, pomemb-nejSa je njena substanca. Zal je stanje duha v danaSnji Evropi zelo slabo, naravnost porazno, "obrnjeno v nihilizem", o deiner prida tudi sodobna umetnost. Drugo izjemno po-membno podrodje druzbene stvarnosti, ki zasluzi privilegi-rano mesto v verskih medijih, je Solstvo. V kolikSni meri so prisotne verske vsebine v ud-benikih slovenSdine, knjizev-nosti, sociologije, filozofije, psihologije itd., torej na po-drodjih, kjer ima krSdanstvo pomemben delez, se je vpraSal akad. Kos.
V katoliSkih medijih je od nek-daj modno zastopana kultura v ozjem smislu. Visoka kultura je namenjena ozjemu krogu izobrazencev, je nakazal dr. Kos, ljudska kultura SirSi pu-bliki, mnozidna (glasbeno-pevska) pa najpreprostejSim ljudem. V verskem tisku je tra-dicionalna kultura dobro zastopana, je rekel, saj naSi me-diji z njo "nimajo tezav". V so-dobni umetnosti pa je npr. vi-den prelom s tradicijo, ki je za-vrgel tradicionalne vrednote in naravno lepoto. "Tu nastaja zadrega." Pomembno je, da katoliSki mediji na resen nadin in z jasno besedo obravnavajo tudi oblike sodobne mnozidne kulturne industrije, saj bralci to zelijo in pridakujejo. Po-membna je sicer strpna, a ja-sna drza.
DD
dijev, je velik revez," je ugoto-vil in tako posredno poudaril njihovo tezo v vsakdanji druz-beni in kulturni stvarnosti. Razlog za upanje in optimizem je velika razvejanost katoliskih medijev; OgnjiSde je na Slovenskem Se vedno najbolj bran
Z veliko naklonjenostjo, razpolozljivostjo in v du-hu tvornega sodelovanja je novi ljubljanski nadSkof in slovenski metropolit msgr. Alojz Uran sprejel ob prazno-vanju sv. FrandiSka SaleSkega, zavetnika katoliSkih dasni-karjev in tiskarjev, v soboto, 29. januarja, slovenske katoli-Ske novinarje in predstavnike katoliSkih zalozb iz matidne domovine in italijanskega ter avstrijskega zamejstva.
V kapeli nadSkofijskega dvor-ca na Ciril-Metodovem trgu v Ljubljani je skupno z drugimi somaSevalci - ob njem sta sta-la urednik Druzine msgr. Janez Gril in urednik OgnjiSda msgr. Franc Bole - molil, da bi kato-liSki laiSki dasnikarji po zgledu sv. FrandiSka mogli dobro iz-polnjevati svojo oznanjevalno sluzbo. NaS zavetnik, zenevski Skof, v dasu reformacije inpro-tireformacije v kalvinski Svici ni imel lahkega zivljenja. "Toda ljubezen je iznajdljiva," je poddrtal msgr. Uran, saj je s ti-skano besedo na udinkovit nadin pridobival ljudi za kato-liSko Cerkev. Danes je oznanja-ti Kristusa Se vedno glav-no poslanstvo katoliskih medijev. Za dasnikarje sta predvsem pomembna krSdansko prepridanje in ljubezen do Cerkve, "takSne, kakrSna je". Posebno pomembna pa je osebna vera, je Se povedal msgr. Uran. Kot Abraham in apostoli naj tudi kato-liSki dasnikarji zaupamo Besedi, dozorevamo v ve-ri in zaupanju, da Jezus reSuje probleme "tako in takrat, kot On ve, da je prav". On naj nam da "Abrahamovo vero" in "vztrajno iznajdljivost" sv. FrandiSka SaleSkega, da bi udinkovito izpolnje-vali svoje oznanjevalno poslanstvo.
Direktor zalozbe Druzina msgr. Janez Gril je nato uvedel tradicionalno sredanje slovenskih dasnikarjev z zahvalo nadSkofu, da nadaljuje ved kot 30-letno tradicijo svojih pred-hodnikov. V imenu prisotnih mu je tudi zazelel veliko uspe-hov in zdravja pri opravljanju Skofovske sluzbe, ki jo je prev-zel v zadetku lanskega decem-bra. Svoje krajSe razmiSljanje je msgr. Gril uvedel s prikazom odprtih vpraSanj na podrodju sredstev druzbenega obveSda-nja. "Kdor danes nima me-
mesednik, Druzina je med ted-niki na petem mestu. In vendar ne moremo mimo zaskr-bljujodega upada naklad in branja. Sploh je verski oz. re-snejSi tisk vedno bolj potisnjen v ozadje, je ugotavljal msgr. Gril. NadSkof Uran je dodal, da ljudje potrebujejo navduSenje in veselje, ki se najdeta v Bo-gu, ne pa v alkoholu ali mami-lih. Za vedjo kakovost kato-liSkih medijev je predlagal, da bi ob takih ali podobnih sre-danjih izbirali nekak katoliSki medij leta. Zaveda se problema znizevanja bralne kulture, po-plitvenja pridakovanj bralcev,
l IlEitfwt!
iDBonfja® an
Kratke
Prvo priznanje Kazimir Humar dramskemu odseku PD Standrez
Devetclanska komisija, ki so jo imenovale ustanove, pobudnice javnega razpisa priznanja Kazimir Humar - Zveza slovenske katoliske prosvete, Kulturni center Lojze Bratuz in Zdruzenje cerkvenih pevskih zborov-seje na podiagi prediogov javnega razpisa soglasno izrekla za podelitev prvega priznanja Kazimir Humar dramskemu odseku PD Standrez za dolgoletno uspesno delovanje in za izjemne dosezke na podrocju ljubiteljske gledaliske dejavnosti. Navedene ustanove podeljujejo priznanje posameznikom ali skupinam za ustvarjalne dosezke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicisticno delo in za izjemne dosezke pri organizacijskem delu na kulturnem podrocju.
Priznanje bodo podelili 22. februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici.
Prikupne "zverinice" zabavale in poucile nase osnovnosolce
Tudi v abonmaju Veliki polzek, na predstavah katerega se srecujejo nasi osnovnosolci od drugega do petega razreda, je prislo do zamenjave v januarski gledaliski ponudbi. Namesto napovedane zgodbice o deklici in angelu v izvedbi Mojega gledalisca Ljubljana so si v Kulturnem domu 17. januarja v dveh jutranjih ponovitvah ucenci goriskega in doberdobskega ravnateljstva ter njihovi vrstniki iz spetrske dvojezicne sole ogledali Zverinice iz Rezije, ljubek izbor ljudskih pravljic, ki jih je priredil Blaz Lukan, gledaliski kritik, publicist, pesnik in novinar. Pravljice, znane ze po Ezopovih zapisih, so odrsko ozivele v izvedbi clanov Lutkovnega gledalisca Maribor. Tokratno rezijo je podpisal starosta slovenskih lutkarjev Tine Varl, ki ze od mladih nog posveca vse svoje zivljenjske in ustvarjalne moci lutkarski umetnosti in vsem njenim raznolikim tehnologijam. Otroske oci so se lahko dodobra nauzile zivih barv prikupnih lutk, ki so jim glas in gib vdihnili spretni lutkarji; le-ti znajo vzpostaviti neposreden stik z mladim obcinstvom. Lutke je likovno zasnoval Marko Japelj, prvic ustvarjalec v lutkovnem gledaliscu, in si zamislil tudi oblaste zelo funkcionalne scenske elemente. Nastopajocim zivalicam je hudomusno podcrtal telesne in znacajske lastnosti; strasni, a butasti Grdini je zasnoval se ostre zobe, s katerimi bi rada vse pogrizla, in smesno izbuljene oci. Pravljice je z razgibano glasbo opremil Boris Rosker, ki je napisal ze nad petdeset izvirnih glasbenih spremljav za lutkovne predstave.
Iz zgodbic, lepo prelivajocih se ena v drugo, so se luscile modre misli, vselej prisotne v poucnih basnih, ki so bogat vir, s pomocjo katerega, in seveda uciteljic, si otroci lahko marsikaj razjasnijo. / IK
Skupno srecanje: Zdruzeni, Skupaj za bodocnost in Mirko Spacapan
Svetniski skupini Zdruzeni iz Sovodenj in Skupaj za bodocnost iz Doberdoba ter dezelni svetnik Spacapan so se na skupnem srecanju dogovorili o usklajenem delovanju. To narekuje potreba po podrobnejsem poznavanju teritorija in potreb obcanov. Najprej je bil dolocen nacin medsebojnega obvescanja. Nato so prisle v ospredje aktualne zadeve v obeh obcinah. V prvi vrsti je bil govor o prometu na drzavni cesti st. 55: vsi so se strinjali za podporo odboru Okolje 2000. Do izraza je prisla potreba po vecjem sodelovanju med tremi slovenskimi obcinami na Goriskem, ki bi tako lahko nudile skupne storitve obcanom, pri tem pa bi lahko zmanjsali stroske. Srecanje se je zakljucilo z zeljo, da bi se utrdili in poglobili stiki s slovenskimi obcinskimi svetniki v Gorici za boljsi pretok informacij.
Romjan: gledaliska ponudba SSG
Zdruzenje starsev romjanskega slovenskega otroskega vrtca in osnovne sole je ze deset let zarisce bogate kulturne in druzbene dejavnosti. Kar je nastalo iz potrebe po ureditvi prevoza otrok v romjansko solo, se je okrepilo in je postalo pomemben clen za povezavo sole z javnimi ustanovami, ki skrbi tudi za obogatitev kulturnega zivljenja slovenske skupnosti na teritoriju. Slovenski predsolski otroci in osnovnosolci iz Trzica in okolice imajo vsako leto na voljo vec izvensolskih priloznosti druzenja, med katere spada od lanske sezone tudi sodelovanje s Slovenskim stalnim gledaliscem in z ZSKD. Lani so si ogledali predstave krajse otroske ponudbe. Damjana Kobal, tajnica Zdruzenja in predsednica komisije za vprasanja slovenske manjsine pri obcini Ronke, je poskrbela za ohranitev stikov z gledalisko ustanovo, ki je tokrat predstavila v sodelovanju z ZSKD bogatejso ponudbo s stirimi srecanji. Od januarja do aprila bodo na sporedu predstave in delavnice z igralci SSG-ja in drugimi gosti iz Slovenije. Zacetek sobotnih popoldnevovje bil prejsnji teden v Romjanu z zabavno delavnico za prvi stik z gledaliskim ustvarjanjem, ki sta jo vodila Nikla Petruska Panizon in Gregor Gec. Sledila bo animirana Pravljica iz bele dezele mimika Andresa Valdesa. Sredi marca bo gostovanje Lutkovnega gledalisca iz Ljubljane s produkcijo Zmajcek, kateri bo sledila delavnica o carobnem svetu lutk. Otrosko ponudbo bo 2. aprila sklenila premiera animirane Andersenove pravljice Snezna kraljica v izvedbi in reziji igralke Vesne Mäher.
Podgora: veselo pustovanje
PD Podgora toplo vabi na predstavitev blazin New Project, ki bo v zupnijski dvorani v Podgori v cetrtek, 3. februarja, ob 20.30. Ponudbe si boste lahko ogledali eno uro pred srecanjem. Veceru bo sledilo veselo pustovanje s krofi in glasbo! S seboj prinesite vabilo - pridite v paru (moz + zena). Udelezbo potrdite predsednici PD Podgora Lidiji Jarc (0481 391311) ali tajniku Walterju Bandelliju (bandelli@tiscali.it). Vstop z vabili, ki jih lahko dvignite pri navedenih osebah.
Slavnostna proslava ob 40-letnici dramskega odseka PD Standrez
Se na mnoga ziva in ustvarjalna leta!
Foto DP
Iskrena zdravica je ob bese-dah pohvale in obCudo-vanja izjemno plodnega in uspeSno opravljenega umet-niSkega dela izzvenela iz vseh voSCil in misli uglednih gostov, ki so z domacimi in drugimi gledalci napolnili dvorano zu-pnijskega doma Anton Gre-gorCiC v Standrezu, v soboto, 29. januarja, ko je bila na sporedu slavnostna proslava, zadnja iz-med vrste prireditev ob 40-letnici dramskega odseka PD Standrez. S svojo prisotnostjo so iz-redno zagnane, dramski umetnosti, slovenstvu in na-Semu jeziku preda-ne StandreSke ljubiteljske gledaliSke ustvarjalce poCastili odbornik za kulturo pri goriSki obcini Claudio Cressati, zupan mestne obCi-ne Nova Gorica Mirko Brulc, gene-ralni konzul repub-like Slovenije v Trstu Joze SuSmelj, dezelni svetnik Mirko Spacapan, direktor Javnega sk-lada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor TrSar, dezelni predsednik SSO Sergij Pahor, predsednik SSO za Go-riSko Janez PovSe, predsednica ZSKP Franka Padovan, predsednik Zadruzne banke Doberdob in Sovodnje Miro Hmeljak in predstavnika kulturnih druStev Vrbje iz Vrbja pri Zalcu (Celje), Milan Vogrinc, ter Tojva iz Vr-tojbe, Janko Zigon. Cressati je med drugim poudaril, da je vi-soki jubilej v Cast ne samo skupini, ampak celotnemu kultur-nemu zivljenju v Gorici. Brulc je naglasil dolgoletne vezi s StandreSkimi komedijanti in novogoriSkim gledaliSCem ter drugimi kulturnimi druStvi na Slovenskem. SuSmelj je izposta-vil veliko vlogo, ki jo je dramski odsek imel in jo Se ima s svojim kvalitetnim delom pri krepitvi in ohranjevanju slovenske na-rodne zavesti in jezika ter pove-zovanju slovenske kulturne dejavnosti v zamejstvu s tisto v maticni domovini. Igor TrSar je
dejal, da sta energija in kvalitet-no delo StandreSkih zanesen-jakov zelo pomembna za vse-slovensko kulturo pravzato, ker nastaja izven matiCnih politiC-nih meja, na robu narodne zemlje. Franka Padovan je v imenu ZSKP poklonila Stan-dreSkemu dramskemu odseku
ni veC in so prvi zaCrtali pot StandreSki dramski ustvarjalno-sti.
Ko se je odstrl zastor, je na odru zazvenel poln, uglajen glas mla-de sopranistke Aleksandre Schettino, ki je ob klavirski spremljavi Tiziane Zavadlav na glasbeni podiagi klasicnih in
Bozidarju Tabaju, Majdi Zavadlav, Marjanu ßrescaku, Jordanu MuCiCu, Damjanu Paulinu, Marku Brajniku, Danjeli Puia, Davidu Vizintinu, Marku Tabaju, Vanji Bastiani in Cristia-nu Benedettiju, reziserjema - zal odsotnima - Emilu AberSku in Janezu Starini, Sepetalki Ma-
sliko Andreja KosiCa, Miro Hmeljak plaketo, Janko Zigon pa knjigo Vrtojbska pamet. V dvorani so bili tudi goriSki obCinski odbornik Damijan Terpin, predsednik SKPD F. B. Sedej iz Steverjana Mihael Cor-si, domafi zupnik Karel BolCi-na, reziser Aleksij Pregarc, eden izmed prvih umetniSkih vodij dramskega odseka, igralec Joze Hrovat, najnovejSa ätandreSka rezijska pridobitev, in slikar De-metrij Cej.
Vsi gledalci so imeli v rokah rde£ nagelj in rozmarin, ki sta jim ga ob vstopu v dvorano po-nudili brhki dekleti v narodni nosi, Roberta in Rosanna. Obcinstvo je pred zacetkom kulturnega programa pozdravil Marko Brajnik, predsednik PD Standrez, in izpovedal radost ob tem castitljivern jubileju ter podcrtal trud in marljivo sku-pinsko delo v prijateljskem vz-du§ju, ki vodita k pravemu uzitku do igranja in k visku za-doscenja ob toplem ploskanju zadovoljne publike. Besede hva-leznosti je namenil igralkam in igralcem ter vsem tistim, ki jih
narodnih napevov s humorno-nostalgiCnimi pevskimi napo-vedmi, pravimi drobcenimi pri-zori, v dognano zreziranem spletu Emila Aberska, dolgolet-nega sopotnika StandreSkih igralcev, uvajal izseke iz nekate-rih predstav zadnjega, izredno uspeänega desetletja. Zlahtni odrski veterani in zavzeti mladi igralci so spet ocarali publiko z nekaj svojimi natancno izdela-nimi liki.
Pred pozdravi gostov in pode-litvijo priznanj zasluznim igralcem, reziserjem in zakulisnim spremljevalcem je Iva KorsiC v jedrnatem nagovoru strnila dolgo ustvarjalno pot, smernice in dosezke izjemno delavnega dramskega odseka PD Standrez, najboljSe dramske skupine v zamejstvu, ki je dosegla sam vrh vseslovenskega ljubiteljskega gledaliäCa.
Priznanja, zaznamovana z gle-daliSko masko na belem kra-Skem kamnu, je podelilo PD Standrez "starejäim" igralcem z veC kot petindvajsetimi in mlaj-Sim igralcem z vec kot sedmimi premierskimi vlogami, in sicer
rinki Leban, odrskima moj Stroma Franku in JoSku Kogoju in kostumistki ter maskerki Snezi-ci Cernic, ki je tudi ni bilo. Okusno slovesno naglaSen ve-cer se je sklenil s pridigo kapla-na Martina Cedermaca iz istoi-menske drame, ki z goreCimi besedami poziva, naj vsi cuva-mo svoj jezik kot lucko, da ne ugasne. Te tudi za prihodnje ro-dove zelo pomenljive besede je klavir prevedel v glasbene zvo-ke pesmi Slovenec sem, med-tem ko so poCasi ugaSale odrske luä...
K temu zapisu naj pripiSemo Se to, da se je v Cetrtek, 27. januarja, zbralo v spodnjih prosto-rih StandreSke zupnijske dvora-ne veliko stevilo sedanjih in nekdanjih Clanov - tudi gospa Ivanka Zavadlav, prva reziserka - ter sodelavcev dramskega odseka, ki so ob domaCi veCerji in ogromni torti ter predvajanju diapozitivov iz mimulih odr-skih dni obujali spomine na dolgo prehojeno pot in se ob misli na dobrohotni sprejem publike ze veselili prihodnjih predstav.
Sesti obcni zbor SD Soncnica
Bogato in raznoliko delovanje potrjuje vitalnost skupnosti
VCasu obraCunov in pro-raCunov so se 26. januarja zbrali v MoCniko-vem domu tudi Clani SD SonC-nica. Predsednica Mirjam Bra-tina je v uvodnem poroCilu najprej poudarila, da je bilo lani za druStvo prelomno leto. Odboru za socialne dejavnosti, ki se je izoblikoval znotraj dru-stva, je namreC uspelo izpelja-ti projekt Mladinskega doma, ki je odprl vrata AlojzijeviSCa dijakom nizje Sole za poSolski pouk. Pri pregledu preteklega delovanja je predsednica ugo-tovila, da se mlada skupnost dobro uveljavlja v tem prosto-ru in popestri ponudbo na vz-gojnem podroCju ter prijatelj-sko povezuje druzine. Tudi lan-skoletne pobude so bile od-mevne in dobro obiskane. V obdobju januar - marec so bila na vrsti predavanja. Prvo je bilo ze takoj po obCnem zboru, ko je Stojan Pahor predstavil
razne oblike zavarovanja in in-vestiranja za druzine. Nasled-nja Stiri predavanja so bila na dobro izbrane tematike, je u-gotavljala predsednica, vendar je odbor imel manj sreCno roko pri izbiri predavateljev. Zvrstila so se predavanja o vz-goji za kulturo jezika (Silva Ka-stelic), o kemiCnih dodatkih v sodobni prehrani (Majda Cos-sutta), o problematiki odvisno-sti v druzini (Roberta SulCiC) in o vzgoji za zdravo spolnost (Jul ja na BekeS).
Med druzabnimi pobudami gre omeniti pustovanje za Clane z nagrajevanjem najbolj izvirnih mask, druzinski izlet na Kras na starSevski dan Po Ko-sovelovih poteh, tridnevni izlet junija v Prekmurje in jesen-sko martinovanje v zaselku Tabor, povezano z ogledom kraja.
Odmevna pobuda v SirSem prostoru je bil 9. Dan druzine,
letos posveCen vstopu Slovenije v EU. Potekal je na ob-moCju obeh Goric. V zvezi s to pobudo je predsednica izrekla kritiCno pripombo, da kljub velikemu vlozenemu trudu ni bilo odziva s strani italijanskih druzin in se je pridruzilo le nekaj druzin iz Slovenije. SonCnica je lani organizirala Se kuharski teCaj, boziCno in ve-likonoCno duhovno obnovo, omogoCila ogled igric Gleda-liSkega cicikluba iz Sovodenj in Kralja 33 in njegovih 33 zlatih gumbov Claudia Impudenteja ter nazadnje nastop vokalne skupine Gloria. NajzahtevnejSa lanskoletna pobuda pa je bila nedvomno izvedba poletnega srediSCa Sre-Canja 2004. V petih poletnih tedenskih izmenah je srediSCe sprejelo nad sto otrok, ki so se poleg igre ukvarjali Se z razni-mi zanimivimi dejavnostmi. Odgovornost sreCanj je bila
zaupana Ani Turus, v delo z otroki pa so bili vkljuCeni tudi viSjeSolci, ki so se za to pri-pravljali na posebnem teCaju za animatorje.
BlagajniSko poroCilo je nato podal Mauro Leban, ki je po-drobneje spregovoril tudi o Mladinskem domu, za katerega je bila SonCnica glavni po-budnik ob podpori raznih lju-di. Pri tem je omenil tudi trud za oblikovanje le-tega v smeri socialne zadruge. Za zdaj kori-sti usluge Mladinskega doma devet gojencev (v drugem pol-letju jih bo najbrz veC), poSolski pouk pa vodita profesorici Marianna KosiC in Ester Borto-lotti, z njima je bila krajSi Cas tudi vzgojiteljica Julija Kramar. Nadzorni odbor je nazadnje potrdil opravljeno delo, prisot-ni so odobrili Se finanCni ob-raCun in letoSnji program, na-kar je sledil poseg Andreja Vo-griCa o vlogi finanCnega sveto-valca in koristnosti takega sve-tovanja danes za posameznike in druzine. VeCer se je sklenil kot vedno okrog velike mize z dobrotami ob zadnjih prijatelj-skih pomenkih.
Haijet Domik
NOVI
GLAS
Srecanje z glasbo
Klavirski koncert Zoltana Füzesserya
Dne 26. januarja je bil v Kulturnem centru L. Bratuz recital Lisztovih skladb v izvedbi Zoltana Füzesserya, nagrajenca na tek-movanju Citta' di Gorizia in prejemnika nagrade G. Pecar. Mladi madzarski pianist, rojen v BudimpeSti, je Studiral v do-movini in je ze med Studijem prejel vrsto nagrad in priz-nanj. Izpopolnjuje se v Grad-cu, udelezuje se tekmovanj (Nemcija, Spanija, Avstralija) in veliko koncertira. Na omenjenem mednarodnem tekmovanju, ki je bilo v Gori-ci oktobra 2004, se je uvrstil na tretje mesto in je prejel tu-di posebno nagrado Carlo in Rodolfo Furcht za najboljSo iz-
vedbo sklad-be 20. sto-letja.
Njegov goriSki koncert je bil mo-nografski, kar je za ljubitelje instrumen-talne glasbe poseben uzi-tek. Program je obsegal sa-mo glasbo Franza Liszta (1811-1886), pomembnega madzarskega skladatelja, ki je dobro poznal italijansko umetnost nasploh. Njegov glasbeni opus, bogat in zahteven, pomeni izreden
dosezek romantiüne glasbene ustvarjalnosti. Kot pianist je slovel po svoji virtuoznosti, ki pa ni bila nikoli sama sebi na-men.
Na programu so bile Stiri sk-ladbe iz zbirke Annees de pele-rinage, posve&ne Italiji, sklad-ba Mephistowalzer in Sonata v H-molu v Sestih stavkih. Pianist jih je odigral zelo tempera-mentno, z briljantno tehniko, obogateno s svojskim in-terpretacij-skim zarom. Zlasti Sonata, ki izzveni kot
nekakSna simfonicna pesnitev za klavir, zah-teva veliko mero virtuoznosti. Lahko reCemo, da je Zoltan Füzessery s svojim nastopom resnifno navduSil goriSko pu-bliko.
Andrej Bratui
Vpisi za solsko leto 2005/06
Slovenska sola se naprej vabljiva
S25. januarjem se je iztekel Cas vpisov v Sole vseh sto-penj, ki nakazuje izbire dijakov in starSev za prihodnje Solsko leto. Slovenske äole vseh stopenj so kljub raznim odpr-tim vprasanjem Se vedno vablji-ve in jim starSi, tako je videti po vpisih, zaupajo izobrazbo in vz-gojo svojih otrok. PrecejSen po-rast belezimo predvsem v vrt-cih in osnovnih Solah, dober je vpis v smeri viSjeSolskega sre-diSCa.
Poudariti je treba pri tem, da se v slovenske äole prijavijo dijaki tudi po roku vse tja do jeseni, predvsem tisti, ki prihajajo iz Slovenije, zato vse zapisane Ste-
Prejeli smo
Obcinska uprava in avtogol
V zadnjih dneh se je porabilo veliko crnila za vas Vrh, predvsem za razne komentarje v zvezi z novo toponomastiko. Kot vaSCan bi rad o tem povedal svoje mnenje.
Mislim, da je veCina bralcev razumela, da bi Vrhovci v prvi vrsti zeleli ostati Vrhovci z vsemi svojimi posebnostmi, raznolikostmi, morda tudi posebnimi znacaji, idejami, vrlinami, itd., oziroma, zelijo si prebivati v vasi, ki naj se
vilke niso dokonCne. Mozna so seveda tudi jesenska odstopanja od sedanjih Studijskih odloci-tev in preusmeritve.
Pregled zacnemo z vpisi v slovenske vrtce, kjer bo prihodnje leto skupno 406 otrok (letos jih je 376). Ce pogledamo podrob-neje, bosta vrtce goriSkega okrozja obiskovala 202 otroka (letos 186), od teh je vpisanih no-vih 70, med temi je 10 vpisanih pogojno, v kolikor so rojeni v obdobju januar-marec 2003 in je po novem zakonu potrebna dodatna vzgojiteljska figura (letos je najmlajSih 66). Vrtce do-berdobskega okrozja bodo obi-skovali 204 otroci (letos 190),
naprej nosi ime Vrh. Jasno je, da nocerno biti razcepljeni na razne zaselke z ledinskimi imeni, ki sicer spadajo v vrhovsko zgodovino, tako kot je obCinska uprava na tihem odlocila.
Menim, da bi morala ta, preden je zasidrala nove table, upoStevati Stevilne podpise, ki so bili zbrani, Se prej pa se srec'ati z raznimi vaSkimi ustanovami in ne nazadnje s prebivalstvom nasploh in jasno predstaviti novo "strokovnjaSko" idejo.
Mnenja sem, da je Sei Cas, ko se je o vsem odlocalo v t.i. sobi gumbov in je vefina prebivalstva te odloCitve
prvic bo stopilo v vrtec 84 otrok (63).
Osnovne Sole bo jeseni obisko-valo skupno 479 ucencev (letos 445). Na goriSkem podroCju jih bo 260 (letos 249). PrvoSolCkov bo 46 (letos 63). Na Solah do-berdobskega okrozja bo skupno 219 ucencev (letos 196), prvo-SolCkov bo 57 (43).
V prva razreda mestne srednje Sole I. Trinko se je vpisalo 38 dijakov (letos jih je 49), vseh dijakov na tem zavodu pa bo 132 (letos 142). Temu padcu vpisov botruje dejstvo, da so le-toSnji zadnji razredi osnovnih Sol StevilCno skromnejSi. Izgle-di na vecstopenjski doberdob-
sprejemala brez pomislekov in pripomb, ceS da je to odredila politicna baza in ljudje so bili gotovi, da je tako prav.
Vecino Vrhovcev in tudi mene skrbi, da bi se ne v bliznji prihodnosti (ko se bodo menjali upravitelji in uradniki zupanstva) pozabilo na ime VRH in bi na uradnih dokumentih ostala le imena zaselkov Cotici, Brezici, Devetaki, itd. - 34070 Sovodnje ob Soci. Ime Vrh - v italijanSCini San Michele del Carso bi se potemtakem ohranilo le Se v kaki knjigi, ki obravnava prvo svetovno vojno.
Obänska uprava, ki se ima za
ski Soli glede nizjeSolcev pa so boljSi, saj bo obiskovalo prvi razred 21 dijakov (letos 11), skupno pa bo tam 58 dijakov (59). LetoSnji tretjeSolci so se enako-merno porazdelili med vse smeri viSjeSolskega srediSCa. 12 dijakov se je odloCilo za na-daljevanje Studija na trgov-skem lehnicnem zavodu Zois, prav toliko na zavodu Cankar, 11 jih je izbralo klasiCno smer Trubar, 9 industrijsko tehniCno Vega, 8 druzboslovno Gre-gorCiC in 4 znanstveno tehno-loSko GregoräC. Osip je pri prehodu na viSjeSolsko izo-brazevanje 20-odstotni, kar je nedvomno manj od lanskega. V glavnem gre za tretjeSolce, ki izberejo razne poklicne Studij-ske poti, ki jih srediSCe ne mo-re nuditi.
HarjetDomik
pretresa v zadnjem Casu moc-no razSirjeno strast: zbiranje znamkic ali tofk po super-marketih. Avtorju je to iztocni-ca in povod za razkrivanje zivljenjskih usod in drobnih skrivnosti, pa tudi nevoSCljivo-sti, pikrih opazk in privoSClji-vosti sosed, prijateljic in znank, ki se zberejo na domu gospe Rozi, dobitnice milijona znamkic. Ob sploSnem sreC-nem razpletanju, pa tudi ob odpuscanju starih zamer in na-sprotij med Rozi in sestro Lili, bivSo plesalko v noCnem loka-lu, izvemo marsikatero resni-co iz zenskega vsakdana, po-gojenega od zakonskih oz. druzinskih obveznosti. Posebno nekatere igralke so se dobro vzivele v dramske like, saj so v njih gotovo naSle tudi nekaj svoje intime, kot so jo verjet-no gledalke. MoSki igralski del pa je podaril nekaj smeSnih utrinkov.
IK
demokraticno in obCutljivo do problemov obcanov, bi morala poznati vsaj prvi den italijanske ustave, ki v drugem odstavku pravi, da je ljudstvo suvereno...
Tako ravnanje je za sovodenjsko obcino pravi avtogol, kervsiljena in nezazelena toponomastika bo na zalost ostala in skalila odnose z obfinsko upravo. Vrhovci ljubimo svojo vas, svoje ime in svojo zemljo.
Kot zaklju&k naj Se dodam, naj se ljudje, ki niso Vrhovci ali ne prebivajo v tej krasni vasi, ne ukvarjajo z naSo pravdo, ker VRH JENAS!
Ladi Devetak
Obvestila
V petek, 4. februarja 2005, bo ob 20. uri v Mocnikovem domu v Gorici srecanje s skupino mladih iz Srbije. Spregovorili bodo o vojnem trpljenju na Baikanu. Srecanje je odprto vsem, posebno pa ga prireditelji priporocajo mladim!
Dne 4. februarja bo v okviru Praznika kulture predstavitev prevoda pesniske zbirke Vino, ljubezen in poezija. Sestnajst pesmi z naslovi raznih vin, a z ljubezensko in custveno vsebino je pred nekaj leti napisala g. Rosinella Celeste Lucas iz Fiumicella. Pred dvema letoma je zbirka izsla v furlansko italijanski verziji, sedaj pa je na razpolago s prevodom Aida Rupia tudi slovensko-italijanska izdaja. Za vse tri izdaje je poskrbela zalozba Edizioni della Laguna. Pod pokroviteljstvom Obcine Brda in v oskrbi Zveze kulturnih drustev Brda ter krajevnega Muzeja bo prireditev na Gradu Dobrovo 4. februarja ob 20. uri. Zbirko bo predstavila Erika Jazbar, brala bo Vesna Tomsic.
V organizaciji Centro Studium bo v petek, 4. februarja 2004, ob 18.15 v novi sejni dvorani v ulici Morelli st. 8 v Gorici predstavitev knjige Tatjane Rojc Le lettere slovene dalle origini aM’eta’ contemporanea. Avtorico bo predstavila prof. Cristina Benussi.
InStitut za druzbeno in cerkveno zgodovino in Fundacija Cassa di Risparmio prirejata v petek, 11. februarja 2005, predavanje na temo: Tra terraferma veneta e Impero. I Capitoli delle Cattedrali di qua e di la’ delle Alpi nell’eta’ moderna (Med Venetom in cesarstvom. Kapitlji katedral tostran in onstran Alp v moderni dobi). Predavala bo dr. Maria Albina Federico z Univerze v Milanu. Srecanje bo v dvorani pokrajinskega sveta ob 18. uri. Vabljeni!
Prosvetno druSvo Rupa-Pec prireja izlet na sneg v Bad-kleinkircheim v Avstriji v nedeljo, 27. februarja 2005. Vpisovanje in informacije: Ivo Kovic, tel. 0481 882285.
Slovensko stalno gledalisce po-nuja kot drugo gostovanje v le-tosnjem abonmaju sodobnofin-sko besedilo o iskanju poti v zivljenju in o sibkosti moderne druzine. V goriskem Kulturnem centru Lojze Bratuz se bo 28. februarja Mestno gledalisce Iju-bljansko predstavilo z dramo Reka Lundana Vedno se kdo iz-gubi v reziji Zvoneta Sedl-bauerja.
Druätvo slovenskih upoko-jencev za Gorisko prireja na dan zena, 8. marca, izlet v vilo Manin (razstava Instant Eu.) in v Pordenon (sejem Orto Giardino). Vpisovanje do razpolozljivih mest v avtobusu do 23. februarja na sedezu v ul. Croce st. 3 ob sredah od 10. do 11. ure, pri poverjenikih ali na te_ lefonski stevilki 0481882024. Razstava likovnih del Tatjane Floreancig, Luise Tomasetig, Dimitrija Brajnika, Stefana
Pahorja, Mateja Susica in Ivana Zerjala v Kulturnem centru Bratuz bo odprta do 24. februarja ob prireditvah.
Na sede2u trziskega zupanstva je slovensko okence odprto ob torkih in sobotah med 9. in 13. uro.
Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih zname-nitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Pri vpisu akontacija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite!
Darovi
Za Novi glas: N.N. 5,00; Anton Brne 5,00; N.N. 2,00; N.N. 5,00; Zavod sv. Druzine 30,00 evrov. Za poplavljence v Aziji: L.L. 50,00 evrov.
Za druätvo krvodajalcev iz Sovodenj: v spomin na Stefanijo Tomsic zenski cerkveni zbor iz Sovodenj 100,00 evrov. Zacerkevv Rupi: Padoan-“Villa verde” 50,00 evrov.
Cestitka
Prosvetno drustvo Standrez cestita svojemu odborniku in dolgoletnemu predsedniku Damjanu Paulinu ob prejemu prestizne Tischlerjeve nagrade.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaie (od 4.2. do 10.2.2005)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 4. februarja (v studiu Andrej Baucon): Vdiskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zanimivosti in obvestila. - Iz krscanskega sveta. Ponedeljek,/. februarja (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 8. februarja (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... lasbena oddaja z Matjazem. reda, 9. februarja (v studiu Danilo Cotar): Pogled v duso in svet: Klic na pomoc divjega petelina. - Izbor melodij. letrtek, 10. februarja: zvocni zapis: Posnetki z nasih kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
Iskrivi smeh na ustih vseh
Gostje iz Gabrovice prikazali izvirno Vercevo komediio	,	,
I	diti	kar po svojih domovih. Le
Tudi drugo sreCanje le-toSnje izvedbe niza vese-loiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga prirejata sedmo leto zapo-red Kulturni center Lojze Bratuz in Zveza slovenske kato-liSke prosvete, je v cetrtek, 20. januarja, zabelezilo zelo malo obcinstva. Mar v goriSkem me-stu usiha zanimanje za ljubi-teljske gledaliSke ponudbe? Ali postajajo naSi gledalci brez-brizni do slovenskih predstav in se zlahka dajo preslepiti od bolj ali manj znanih italijan-skih ustvarjalcev, ki se pojav-ljajo soCasno z naSimi priredit-vami na deskah goriSkega Ver-dijevega gledaliäCa? Kje pa je publika iz okoliSkih vasi, ki je
vCasih tako rada zahajala na predstave v mesto? Ali so res vsi doma na udobnih divanih in buljijo v televizijski ekran? Tista peScica ljudi, ki si je ce-trtkov veCer polepSala z gleda-liSko predstavo v KCLB, pa gotovo ni odSla razo£arana domov. Sedem igralk in Stirje igralci gledaliSke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, prviC v gosteh na Goriskem, so v izvirni komediji ZapleSi nam Se enkrat, Lili!, ki jo je Sergej Verc napisal prav zanje po mo-tivih iz igre Michela Trem-blaya Sisters-in-law, so znali posredovati svoja odrska priza-devanja in veselje do gledaliSke umetnosti. V domaCi vasi ni-majo dvorane, zato morajo va-
v zadnjem casu so jim prostori nekdanje trgovine dali zato-CiSCe. Kljub tem nevSefnostim vsako leto ob prazniku farnih zavetnikov Petra in Pavla, na prostem, navduSeno predsta-vijo domaCinom novo pre-mierno uprizoritev, s katero imajo nato letno Se kakih pet-najst ponovitev v okoliSkih krajih. Osem let jih umetniSko usmerja reziser in pisatelj Sergej Verc, ki je z njimi kar zado-voljen. V prihodnjem maju bodo odSli na gostovanje v Pariz, kjer bo njihova Lili zaplesala pred rojaki v Chatillonu. TamkajSnjemu druStvu predse-duje gospa Eva Sutlic, doma iz Gabrovice, ki je bila pobudni-ca gostovanja.
Komedijski spiet Verceve igre
Vsak dan preberite svezi slovenski tisk v
va rn i
Vittoria
NOVI
GLAS
Zgodovina kot muza
Alojz Rebula gost goriskega instituta
Leta 1982 ustanovljeni Isti-tuto di storia sociale e reli-giosa raziskuje in preuCuje druzbeno, versko in kulturno zgodovino nekdanje goriske grofije, to je ozemlja med da-naänjimi drzavami Italijo, Slo-venijo in Avstrijo. V veC kot dveh desetletjih plodnega delo-vanja je bil pobudnik pomemb-nih mednarodnih zborovanj in projektov, tudi v sodelovanju s sorodnimi ustanovami in uni-verzami omenjenih treh drzav. Med njegovimi Clani je nekaj Slovencev z nasega podroCja in iz Slovenije, med njimi Alojz Rebula, ki ga je Institut povabil, da bi govoril na letoSnjem odprtju novega delovnega leta. To je bi-lo 28. januarja v dvorani pok-rajinskega sveta v Gorici. Najprej je zgodovinar Luigi Ta-vano, predsednik InStituta, po-roCal o delovanju ter o po-membnejSih naCrtih in pobu-dah za leto 2005 (zborovanja, arhivsko delo, transkripcija zgo-dovinsko pomembnih tekstov itn.). Med publikacijami je na-povedal npr. zbornik o sloven-ski kulturi na GoriSkem, Studije o pokristjanjevanju Slovanov v vzhodnem alpskem loku (VI. -X. stol.) in zbornik referatov z lanskega zborovanja o bozjepot-nih cerkvah ob meji. Nato je predstavil prof. Rebulo in ga povabil, da spregovori o zgodovini kot navdihovalki literarnega de-la.
Ugledni pisatelj, ena naj-markantnejSih osebnosti v so-dobni slovenski knjizevnosti in kulturi, je izbranemu in pozor-nemu obCinstvu prikazal delez, ki ga ima v njegovem literar-
nem snovanju zgodovinsko do-gajanje najrazlicnejsib Casov, od bibliCnih do najnovejSih. Pove-dal je, da ga je zgodovina vse-skozi navdihovala, toda kot dru-ga muza, saj mu je prva muza zivljenje samo.
Ze na zaCetku Rebulovega literarnega ustvarjanja se pojavljajo starozavezni in novozavezni svetopisemski motivi, k njim pa se je pisatelj vraCal tudi pozneje, npr. v delu Jutri Cez Jordan. Ze-lo pomemben delez v njegovem pisanju ima grSko - rimska klasika, tudi takrat, ko je delo si-
cer uokvirjeno v antiko, v njem pa je mogoCe prepoznati se-danjost. TakSen je npr. njegov osrednji roman VSibilinem ve-tru (1968). Njegova izdaja pri ljubljanski Slovenski matici je
bila zaradi politiCnih razmer v domovini precej tvegana. Naj omenimo, da je bila pisatelju za to delo podeljena nagrada iz PreSernovega sklada, veliko PreSernovo nagrado za svoj opus pa je prejel leta 1995.
V svojem prikazu zgodovinskih motivov, ki so navdihovali njegova dela, je govornik sledil kro-noloSkemu zaporedju. Po antiki se je zato ustavil pri srednjem veku. Spomnil se je zaCetnih novel v zbirki Arhipel in roma-na Maranathä ali leto 999. Za obdobje renesanse je navedel
roman Zeleno izgnanstvo, kate-rega protagonist je Enej Silvij Piccolomini, trzaSki Skof in poz-nejSi papez Pij II. Za protestant-sko dobo ni mogel mimo Pri-moza Trubarja, kateremu je v Arhipelu posveceno besedilo VeCerja v Derendingenu, obde-lal pa je tudi zgodbo do nedav-nega skoraj nepoznanega go-renjskega predikanta Petra Ku-pljenika, ki je bil v rimski jeCi za-prt skupaj s Tommasom Cam-panello in Giordanom Bru-nom, potem pa kot heretik sezgan na rimskem trgu Campo dei Fiori. Iz protireformacije ga je zanimal predvsem likTomaza Hrena. Iz poznejSih dob so ga navdihovali izjemni ljudje kot Napoleon ali svetniSka Skofa Ba-raga in SlomSek ter velikan slo-venske poezije PreSeren. Dvajseto stoletje so usodno zaz-namovale tri diktature, od kate-rih je Rebula "na lastni kozi" tragt Cr io in boleCe dozivljal predvsem faSizem in komunizem, kar je razvidno iz Stevilnih njegovih tekstov. V odgovoru na eno iz-med vpraSanj je dejal, da je v svojih delih sodobnosti na-menjal vsaj tolikSno pozornost kot preteklosti. Gre za Cas, ki v njem Se vedno vre in mu povz-roca duhovne muke, Cas, ki pravzaprav ni zgodovina, am-pak sedanjost. V odgovorih na druga vpraSanja je omenil spo-mine, ki ga vezejo na Gorico, in pojasnil svoj odnos do Edvarda Kocbeka.
SreCanje je mnogim, zlasti ita-lijanskim udelezencem, odkri-lo zanimiv aspekt Rebulovega pripovedniStva ter jim pribliza-lo ali Se bolj priblizalo CloveSki in umetniSki lik velikega pisa-telja.
LB
Foto Bumbaca
Odmevi
Bolje pozno kot nikoli....
Vponedeljek, 10. januarja, je bil v DruStvu sloven-skih izobrazencev "Jev-nikarjev veCer", ko je ge-neralni konzul Joze SuSmelj iz-roCil postumno odlikovanje Red za zasluge predsednika R Slovenije vdovi Nedi Abram Jevnikar. Prvi del veCera pa je bil po-sveCen "posvetu o zamejski knjizevnosti v Casu odmiranja mej". Prav to okroglo mizo je posnel Radio Trst A in jo pred-vajal v nedeljo, 16. januarja, ob
12.	uri s ponovitvijo v pone-deljek po poroCilih ob 14. uri. Okrogla miza s posegi univerzi-tetnih profesorjev in slavistov Tatjane Rojc, Lojzke Bratuz, Ma-rije Pirjevec in Mirana KoSute ter s predstavitvijo teme in zgled-nim vodenjem diskusije prof. Franceta Bernika je bila res na taki viSini, da bi bilo Skoda ne ponuditi je SirSemu radijskemu obCinstvu. Pa tudi tisti, ki so bi-li na veCeru v DruStvu sloven-skih izobrazencev prisotni, so gotovo radi prisluhnili Se po-snetku. Tako se je zgodilo tudi meni: Ceprav sem bila med obCinstvom v prepolni Peterli-novi dvorani, ni bilo posluSanje okrogle mize po radiu prav niC odveC in Se enkrat sem se zave-dela prednosti, ki jih ima radij -
ski medij. Moje sprejemanje po-segov sodelujoCih pri okrogli mizi v zivo sta namreC do-polnjevala (a tudi motila) vi-zualni in Custveni element -
slika govornikov, Stevilnega obCinstva, slovesno vzduSje, na-bito z ganjenostjo... Pri poslu-Sanju okrogle mize po radiu pa je bila vsa moja pozornost osre-dotoCena na podajanje govornikov, zato sem dosti bolj sledi-la njihovim mislim in izva-janjem. Zal so bili posluSalci prikrajSani za drugi del veCera, v katerem je stopil v ospredje lik
prof. Martina Jevnikarja, ko je generalni konzul Joze SuSmelj z govorom o njegovem bogatem delu utemeljil nagrado in jo iz-roCil gospe Nedi.
Ta lepi dogodek pa mi je vseeno vzbudil nekaj otoznih misli. Predvsem: delo prof. Martina Jevnikarja je bilo vsem na oCeh, bilo je tako obSirno in dragoce-no, tako Siroko razpotegnjeno v Casu, da bi bil moral dobiti to priznanje ze pred mnogimi leti ali pa vsaj ob svoji devetdesetlet-nici. Le zakaj je do tega priSlo tako pozno? Za prof. Jevnikarja
prepozno?
Razna podroCja njegove dejavnosti so prevzeli nje-govi nasledniki. Eno po-droCje pa je ostalo delno odkrito: njegovo zasledovanje literarnega ustvarjanja v zamejst-vu in zdomstvu. To je bilo seve-da najbolj dragoceno v Casih, ko je bila predvsem zdomska knjizevnost v Sloveniji le redkim do-stopna in veCini povsem nepoz-nana. SistematiCno opozarjanje prof. Martina Jevnikarja na vsako novo knjigo iz zamejstva in zdomstva je bilo takrat Se po-sebno vazno. A spraSujem se, ali je tako delo danes, ko meje od-mirajo, ko v demokratiCni Sloveniji ni veC prepovedanih tem, ko je slovenska knjizevnost ena sama in vanjo enakovredno spa-data tudi zamejska in izse-ljeniSka knjizevnost, odveCno in nepotrebno. Morda se bavi z be-lezenjem vsega, kar v slovenSCi-ni izide, kakSna ustanova v osrednji Sloveniji? Katera? Jaz vsekakor pogreSam tu, v naSem prostoru, nekoga, ki bi z "jev-nikarsko" natanCnostjo in vest-nostjo belezil in seznanjal bral-ce z vsem, kar literarnega izide izven meja Slovenije - na Pri-morskem, na KoroSkem, v sve-tu...
EHO
Foto Kroma
Kratke
Likovni, fotografski in literarni natecaj
MOSP in Slovenski kulturni klub razpisujeta ob dnevu slovenske kulture LIKOVNI, FOTOGRAFSKI in LITERARNI NATECAJ ZA MLADE. Tema in tehnika sta prosti. Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in telefonska stevilka avtorja pa naj bodo v prilozeni zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddaste v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.-17.) ali po posti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 7. marca 2005. Literarne prispevke lahko posljete: rast_mladika@hotmail.com. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje: 13. marca.
Predstavitev knjige Verbi sloveni - Slovenski glagoli na Univerzi v Rimu
V cetrtek, 20. januarja, je na Oddelku za slovanske jezike DISSEUCO (Dipartimento di Studi Slavi e dell’Europa Centro-Orientale) Univerze v Rimu "La Sapienza” potekala predstavitev jezikovnega prirocnika Verbi sloveni -Slovenski glagoli (Mladika Trst), ki sta ga pripravili Maria Bidovec in Vera Vetrih. Predstavitev je privabila stevilno publiko, ki so jo sestavljali lektorji slovenscine in drugih slovanskih jezikov, studentje, diplomanti in skupina slovenskih studentk na studiju italijanscine v Rimu.
Prisotne je najprej pozdravila predstojnica Oddelka za slovanske studije Emanuela Sgambati, nakar je Lucyna Gebert, izredni profesor za slovansko lingvistiko na rimski univerzi, predstavila pomen dela, ki je popolna novost na podrocju jezikovnih studijskih pripomockov, ker se loteva problema slovenskega glagola glede na glagolski vid, torej na izrazanje dovrsnosti in nedovrsnosti. Glagolski vid je zelo zanemarjeno podrocje slovenskih slovnic in tudi dvojezicnih italijansko-slovenskih slovarjev, kar povzroca tujim studentom slovenskega jezika veliko tezav. Prof. Gebertova je pohvalno spregovorila o delu in opozorila na pomanjkanje takih in podobnih prirocnikov za studij slovenscine. Dodala je, da sta se tega problema zelo dobro zavedali prav slovenistka Maria Bidovec in Vera Vetrih, lektorica slovenscine na rimski univerzi in sedaj profesorica italijanscine na Univerzi v Ljubljani. Prav iz osebnih didakticnih izkusenj sta ugotovili, da glagolski vid ustvarja tujim studentom slovenskega jezika najvec tezav. Vera Vetrih je zatem povedala, da se je zamisel o nastanku dela rodila prav v Rimu, ko je tu poucevala slovenscino. Nastopila je tudi Maria Bidovec, ki je s primerjanjem raznih italijansko-slovenskih slovarjev izpostavila to zanemarjeno podrocje, saj slovarji - razen redkih izjem - pri prevodu glagolov problem vida dejansko opuscajo. Iz posegov in diskusije, v katero so posegli se drugi lektorji in profesorji, je prislo jasno do izraza, da je problem dovrsnosti in nedovrsnosti glagolov ena najvecjih tezav za tujce, ki se ucijo slovenskega jezika. V preteklosti je bilo to podrocje zelo zanemarjeno, kot da bi bili slovarji in ucbeniki namenjeni le slovensko govorecim uporabnikom, katerim je problem samo po sebi umeven. Take pobude so zato zelo pohvalne in koristne. Na koncu predstavitve je v imenu trzaske zalozbe Mladika spregovorila urednica Nadia Roncelli, ki je rimski publiki predstavila se delovanje zalozbe, revijo Mladika in publikacije o slovenski kulturi, namenjene italijanskih bralcem.
Predstavitev knjige Verbi sloveni je potekala pod pokroviteljstvom slovenske ambasade v Rimu, ki jo je zastopala gospa Jana Erzetic.
Za nas jezik
Cez ali skozi?
NekoC mi je znanec povedal, da je nekdo skoCil Cez okno. Novica je bila sicer pretresljiva (oziroma smeäna, ker se je to zgodilo v pritliCju!), povedana pa je bila napaCno, saj ne moremo skakati Cez okno, ampak samo skozi okno! Kdaj torej uporabljamo Cez in kdaj skozi?
Cez se uporablja, kadar hodimo, skaCemo, tekamo itd. preko neCesa, ali kadar je govor o Cem, kar se pne nad Cim, npr.: skoCiti Cez ograjo, steCi Cez cesto, most Cez reko. Manj lepo lahko uporabimo sopomenko preko: skoCiti preko ograje, steCi preko ceste, most preko reke. Predloga Cez in preko zaznamujeta prehod nad predmetom ali krajem z ene na drugo stran.
Skozi je laze razumljiv: uporabljamo ga v primerih, ko se premikamo ali se kaj premika paC skozi notranjost kraja ali predmeta, npr. skoCiti skozi okno, oditi skozi vrata, voziti skozi predor, potovati skozi vas (mesto), preriniti se skozi gneCo.
Lahko potujemo v Berlin skozi Ljubljano, lahko pa tudi Cez Ljublj'ano, a samo, Ce se vkrcamo v Ronkah na letalo za Berlin!
Zanimivo srecanje
Boris Pahor ponovno na Dunaju
Pri celoväki zalozbi KITAB je konec lanskega leta izSla zbirka petnajstih novel Borisa Pahorja. Pod naslovom Blumen für einen Aussätzigen (Roze za gobavca) jih je v nemSCino prevedla Mirella Ur-dih - Merku. To je ze tretja nemäka knjiga mednarodno znanega slovenskega pisatelja iz Trsta, ki je postal v svetu vidno opazen literarni priCevalec travm in grozot 20. stoletja. V prejsnjih letih sta v nemSCini namreC izSla ze dva Pahorjeva romana, Spopad s pomladjo in Nekropola.
Izid najnovejse Pahorjeve knjige
je bil povod za zanimiv in razgi-ban literarni veCer v dunajskem kulturnem srediSCu Alte Schmiede (Stara kovaCnica) v torek, 25. januarja 2005. Pisatelja iz Trsta in njegovo knjigo je zelo Ste-vilnemu obCinstvu predstavil vodja zalozbe KITAB dr. Wilhelm Baum, nakar je avtor v slo-venäCini prebral krajsi tekst Kaki,
medtem ko je pretresljivo na-slovno novelo Roze za gobavca o umoru Lojzeta Bratuza v Casu italijanskega faSistiCnega nasilja poslusalcem v nemSCini posre-doval vodja literarnega srediSCa Alte Schmiede dr. Kurt Neumann.
V drugem delu veCera se je ob nekaterih vprasanjih, ki jih je v
zvezi s tematiko v knjigi objavlje-nih novel zastavil Pahorju mo-derator diskusije, na Dunaju zi-veCi pisatelj Lev Detela, razvila zivahna diskusija. Tudi tokrat je Boris Pahor nastopil kot izrazit literarni priCevalec. Pred avstrij-skim obCinstvom, ki pozna le veC ali manj idealizirano sliko "humanega kozmopolitskega Trsta", je trzaSki slovenski pisatelj orisal deromantizirano in demitologizirano podobo Trsta v polpreteklosti s faSistiCnim na-siljem in italijanskimi raznaro-dovalnimi postopki proti avtoh-tonemu slovenskemu prebival-stvu. Ob tem je Lev Detela opo-
zoril na dejstvo, da tvori petnaj-st v knjigi objavljenih novel nekakSno kronologijo tezkega stoletnega dogajanja, ki se je zaCelo ze v avstro-ogrski mo-narhiji in se drastiCno zaostrilo po prvi svetovni vojni ob prevze-mu faSistiCne oblasti. DemoniC-ni vrh tega nasilja predstavljajo nernska koncentracijska "kazen-sko - prevzgojevalna” taborisCa z milijoni mrtvih. Tudi o tem - pa o povojnem ponovnem tezav-nem vraCanju teh "kaznjencev", zrtev nasilja, v "normalno" zivljenje - poroCa avtor v omenjenih novelah, ki jih lahko razu-memo tudi kot veliko metaforo
groze in metaforo upanja, ker Pahorjevi protagonisti ne izgu-bijo volje v zivljenje in upajo v prihodnost in ljubezen, Ceprav jih velikokrat obdaja tema. Vsekakor je nova Pahorjeva nemäka knjiga lahko pomemben ozaveäCevalni izziv za nove generacije, ki nekdanjega Casa niso dozivele, in opozorilo na grozote raznarodovalnega nasilja in taboriäC. To je äe posebno aktualno v Casu, ko se spominja-mo äestdesete obletnice osvobo-ditve prezivelih zrtev teh grozot v Auschwitzu, Dachauu in dru-god.
Lev Detela
NOVI
GLAS
VKulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici je od 14. januarja na ogled skupinska likovna razstava, ki nosi naslov Prihodnost je naSa!, na kateri so predstavljena dela Sestih mladih likovnih umetnikov iz naSe dezele. Ze sam naslov razstave je neobiCajen, ker gre za zahteven in obvezujoC naslov, ki si ga je organizator razstave tudi zamislil, ko jo je
Dela obetavnih slikarjev iz Goriske, Trzaske in Videmske
Razstava sestih mladih likovnih umetnikov v centru Bratuz
bodo zagotovo v prihodnosti postali izrazite umetniSke osebnosti Slovencev v Italiji. Predsednica centra Bratuz Franka Zgavec je prepriCana, da je izbor mladih
hermetiCnih in zapletenih likovnih kompozicijah, ki gledalcu dobesedno ne pustijo "zadihati" pred njimi, pa Ceprav so razliCni barvni podtoni in velika barvna
tudi ze oblikoval knjige, zavestno naslanja na elementarne prvine figurativnega slikarstva, in drugo je dejstvo, da se izogiba barvam in svoja dela
vzemimo samo Bled in veduto iz Toskane, odliCni sta, nikdar Se videni, pa vendar smo ju tisoCkrat ze videli. Ko bo Matej prijel v roke veCja platna, bomo Sele
na katerih je sicer Clovek upodobljen samo zato, da soCloveka pred sabo sili k razmiSljanju o sebi, ponuja pa mu tudi eno najlepSih stvaritev in lepot naSega sveta: lepoto CloveSkega telesa. KonCno nekdo, ki si upa izbrati drzno paleto barv, da govori o tiSini veCne lepote! Ivana Zerjala smo pred kratkim dobro spoznali na samostojni razstavi v Kulturnem domu in prav je,
pripravljal. Vseh Sest mladih umetnikov je namreC z dosedanjim likovnim delom ze pokazalo znanje in tudi veC kot le dober obet za prihodnost in je zato prav, da ima tak naslov, saj bodo ti mladi likovniki, Ce bodo seveda v svojem delu vztrajali, in ni razlogov, da ne bi!, imeli v prihodnje Se veliko povedati na likovnem podroCju, predvsem pa bodo nadaljevalci tistega zlahtnega likovnega izroCila danaSnjih
umetnikov pravilen, kot je tudi povedala, da bodo v prihodnje v centru Bratuz nadaljevali s predstavljanjem mlajSih likovnih umetnikov, ki se niso Se mogli predstaviti s samostojno likovno razstavo, "kajti prav iz vrst mladih bodo priSli nadaljevalci umetniSkega dela danes uveljavljenih likovnih umetnikov iz naSe srede, ki niso pomembni samo za naSo narodno manjSino, ampak za ves
polja veliko bolj sproSCujoCa in Cista, na teh pa umetnica sestavlja svojo likovno poved. Prav ta navidezna dvojnost likovnega ustvarjanja Tatiane Floreancig pride do izraza v tesnobi, ki jo slikarka podarja gledalcu, da sam raziSCe njen svet, ki je morda tudi njegov. Luisa Tomasetig predstavlja na razstavi dva med seboj razliCna si niza likovnih podob. Niz treh izjemno lepih abstraktnih likovnih
umeSCa med dve barvi, ki to nista, med belo in Crno torej. Odslikave videnih krajin so elementarne, namazi so moCni, kompozicija premiSljena, saj nikjer niC ne "uhaja, bezi" s platna, ne bomo mu delali krivice, Ce bomo zapisali, da se giblje med svetovi, ki so jih na drug naCin ze odslikavali veliki Rothko, MaleviC in naS Demetrij Cej v svojem zlatem, sredozemskem obdobju.
uzivali, Ce mu bo seveda uspelo ohraniti prelestno Carobnost njegovih skorajda miniaturnih del in dovrSenost likovnega izraza, ki ze meji na boleCo, a zato tako lepo popolnost!
Ce zavestna odsotnost Cloveka v likovnih delih dobesedno zaznamuje vse Stiri do sedaj naStete likovnike, pa tega ne moremo reCi za goriSkega slikarja Dimitrija Brajnika in Ivana Zerjala, ki se vsak na
da je za center Bratuz izbral izmed njegovih del tudi mogocni diptih Charlotte, nevsakdanje in zapletene, a odreSujoCe lepe upodobitve izseka zenskega obraza, ki te gleda, a Sele takrat, ko se odmakneS od platen za pet in veC metrov, sicer pa vate gledajo samo majhni barvni kvadratki, ze sami lepa likovna dela, ki te spominjajo na majhne toCke ekranov in zaslonov vseh vrst. Nemir sodobnega
uveljavljenih likovnikov iz naSega prostora.
PreveCkrat namreC pozabljamo, da je pri nas prav likovna umetnost tista, ki je dosegla res zavidljivo raven in presega okvire lokalnega znaCaja.
Dimitri Brajnik, Tatiana Floreancig, Stefan Pahor, Matej Susic, Luisa Tomasetig in Ivan Zerjal so imena umetnic in umetnikov, ki so svoja dela postavili na ogled, dva sta TrzaCana, dva GoriCana in dve umetnici prihajata iz BeneSke Slovenije.
Organizator si je zamislil razstavo, na kateri bi predstavili sodobna likovna izrazanja med mladimi slovenskimi umetniki iz Italije, in je hotel na razstavi prikazati najbolj izrazite likovne umetnike, ki so stari okrog trideset let, so med ljubitelji umetnosti in likovnimi kritiki ze poznana, a Se ne uveljavljena imena. RdeCa nit razstave Prihodnost je naäa! je zato prav mladost likovnikov, o kateri organizator meni, da
slovenski narod in seveda tudi za vso kulturo naSega prostora."
Pa vendar je na razstavi, ki je dozivela izjemno dobro obiskano odprtje, saj je v center Bratuz privabila zelo veliko ljudi, mogoCe videti razlicne likovne svetove in razlicne likovne pripovedi, pa Ceprav bi lahko vseeno potegnili crto pod vsemi razstavljenimi deli in zapisali, da gre za sodobno likovno umetnost, ki ima svoje korenine v izroCilu sodobnega, modernega in modernistiCnega slikarstva. To seveda samo po sebi niC ne pomeni, Ce ne dodamo, da je vsem umetnikom skupno naslanjanje na tisto sodobno slikarstvo, ki ima korenine v figurativnem odslikavanju vidnega in tudi namiSljenega sveta.
Tatiana Floreancig predstavlja dela v akrilu in meSanih tehnikah, na katerih upodablja tudi zivalski svet, a predvsem preseneCa z veCjimi platni, na katerih upodoblja zavrti danaSnji svet v izjemno
pripovedi veCjih dimenzij nosi v sebi bogastvo odreSujoCega svobodnega umetniSkega duha, ki se sproSCa v debelih namazih s CopiCem, slogovno pa se naslanja na trdna doloCila abstraktnega eksresionizma minulega stoletja. Drugi niz je bolj figurativen, sestavljen iz desetih platen manjSih dimenzij, na katerih je Luisa Tomasetig upodobila v moCnem, na robu gole ilustracije je, slogu in Se bolj "divjih" barvah pustne maske beneSkih dolin in hribov, pradavna bitja, volkodlake in Se marsikaj bo naSel v svojem besednjaku gledalec, ko bo poimenoval ta bitja. Umetnici se pozna, da uziva ob tej slikariji, ki se Se kako navezuje na njeno ilustratorsko delo ob beneSkih pravljicah.
Stefan Pahor, ki ga na TrzaSkem ze dobro poznajo, odslej pa ga bodo cenili tudi na GoriSkem, se predstavlja s svojimi deli, ki preseneCajo predvsem zaradi dveh dejstev. Prvo je to, da se mladi trzaSki umetnik, ki je
Prav gotovo je prijetno preseneCenje za vse, ki ga doslej Se niso poznali, Matej SusiC, ki ze kot knjizni oblikovalec Mladike dokazuje, kako se znanje, umetniSka zilica, obCutek za lepo in mladost da prijetno izraziti ze skozi izjemno lepe knjige. V centru Bratuz se Matej SusiC predstavlja z izjemno dovrSenimi likovnimi deli manjSih dimenzij, ki so na meji popolnosti, kar se tiCe same izvedbe in tudi sporoCila. V akvarelu in drugih tehnikah, vedno pa je podlaga odliCna risba ter trdna zasnova, Mateju SusiCu uspe priCarati na majhni povrSini izjemno lepe upodobitve narave, krajin, obCutkov pred krajino, detajlov in predvsem pa vseh tistih ze stokrat in tisoCkrat videnih krajev, ki pa v njegovih odslikavah in naslikavah niso nikdar banalne, nikdar kiCaste, nikdar "ze videne”, kot bi sicer lahko bile.
Najbrz gre tudi za zavestno poizkuSanje z znanimi "ikonami" naSega Casa,
svoj naCin priblizujeta Cloveku z upodabljanjem njegove podobe in odseva le-te, kar je morda Se boljSe. Dimitrija Brajnika smo doslej cenili zaradi njegovih vedut rojstnega kraja, Standreza pri Gorici, in Se bolj zaradi njegovih nemo govoreCih monumentalnih vrb na praznih, veCinoma zapuSCenih poljih. V Bratuzu pa tokrat postavlja na ogled drzna platna veCjih dimenzij v Se bolj drznih, a toplih, sredozemsko uglaSenih prepriCljivih barvah, ki so podlaga in sestavni del odslikavanja veCne lepote CloveSkega akta, pa naj gre za zensko ali moSko telo. Kompozicija in umestitev aktov na barvna polja, ki jih oznaCujejo rumeno zeleni topli toni in podtoni, je premiSljena, gotova in to kaze, da je Brajniku dobro dela trda Sola risanja akta. Izbira toplih, svetlih in lepih barvnih tonov samo Se potrjuje pravilo, da je mogoCe optimistiCni pogled na svet Se vedno podajati gledalcu tudi preko platen,
Cloveka, ki zase ne ve, kaj je, Ce Se je, je prepojen s sredozemsko lahkotnostjo barvnega izraza, Ivan Zerjal Se bolj "mehCa" svoja likovna polja v drugih razstavljenih delih, kjer odslikava notranjo in zunanjo podobo svojega sveta v izroCilu svojega Casa, Se vedno pa zavezan strogemu likovnemu izrazu danaSnjih dni, ki se naslanja na prvine sodobnega slikarstva minulega stoletja, vedno na meji med figuraliko in abstraktnim, pravzaprav prelestno svobodo mediteranskih, med seboj si vSeCnih barv. Clovek diha njegovo Sirino, gledalec se nauzije miru in lepote. Obiskovalec razstave bo lahko v centru Bratuz vzel domov dvojeziCni katalog razstave Prihodnost je naSa!, ki ga je oblikoval Franko Zerjal, zapise o umetnikih pa so vanj prispevali: Magda Jevnikar, Jasna Merku' in SaSa Quinzi, v italijanski jezik pa jih je prevedel Janko Toplikar.
Juiij Paljk
NOVI
GLAS
Foto Kroma
Svet slovenskih organizacij
Obcni zbor
Veliko pozornost v novem letu je treba nameniti solstvu
novitve sloven-skega Solskega sistema v Italiji. Obenem je za predsednika Pahorja Sola nenadomestlji-vi element pri ohranjanju na-
Na sedezu devinskih zborov je v cetrtek mi-nulega tedna potekal obCni zbor Sveta slovenskih organizacij. Gre takoj zapisati, da so vse formalne obveznosti, to je odobritev zapisnika lanske-ga leta, odobritev obraCuna po-slovanja, odobritev programa in porocilo predsednika za leto 2005, naletela na takojSnje odobravanje Clanov, ki so so-glasno potrdili sleherno tocko. Predsednik izvrSnega odbora Sergij Pahor, ki je sedel ob zapi-snikarju Dariu Bertinazziju in predsedujoci Franki zgavec, je v svojem poroCilu temeljito ori-sal lansko delovanje in nakazal smernice za tekoCe leto.
"Glede zaSCitnega zakona za-skrbljeno ugotavljam, da se ni niC spremenilo; nie se Se ne iz-vaja, paritetni odbor je zamrznjen, Rim ne reagira", je priCel Pahor in dodal, da od "te vladne koalidje ne priCakuje-mo prizadevanja do naSih pra-vic". Pahor dalje ugotavlja, "da smo izgubili stik z Rimom", ka-mor sta krovni veckrat odSli na pogajanja na razna ministrst-va, a kaze, da so vse obljube ostale na mrtvi tocki. Predsednik Pahor vendar upa v vedno bolj plodne odnose s Slovenijo. "Pogovori s predstavniki nove vladne koalidje kazejo upati na veCjo pozornost in odgovorno-st s slovenske strani. Upamo to-
Kratke
Spominsko srecanje trzaskih vojnih zrtev
Sprejemni center v ul. Valussi nudi zatocisce otrokom razlicnih narodnosti in veroizpovedi ter njihovim druzinam, ki so k nam pribegniii, da bi se resili vojnih grozot, ki pustosijo stevilna podroeja zmeijske oble. Center je nastal zaradi prizadevanja solidarnostne Fundacije, ki nosi ime po trzaskih porocevalcih, ki so natanko pred 11 leti umrli na vojnih prizoriseih. Vedno ziv je spomin na novico, ki je kot strela z jasnega januarja 1994 sporocila umor Marca Lucchette, Sase Ota, Daria D’ Angela v Mostarju; le nekaj mesecev zatem je vojno porocanje terjalo se eno trzasko zivljenje: v Mogadisu sta namrec pod strelom padla nas Miran Hrovatin in novinarka RAI Maria Alpi. V petek minulega tedna je tako na sedezu centra potekalo spominsko srecanje, na katerem so bili prisotni poleg svojcev zrtev se trzaski zupan Dipiazza, skof Evgen Ravignani, srbsko pravoslavni dusni pastir Rasko Radovic, predstavniki luteranske in islamske skupnosti. Dejavnosti centra, ki gosti 25 oseb, nekaj pa jih zivi v stanovanjih, ki jih vedno Fundacija upravlja,jeorisal predsednik Fundacije Enzo Angiolini. Srecanje je popestril zbor mladih peveev Zavoda zdruzenega sveta iz Devina.
Pocastitev spomina stirih padlih leta 1945
Partizani Dusan Munih, Ivan Grzetic in Stanko Gruden so 10. januarja 1945 padli v bunkerju v Borstu med ofenzivo Collottijeve bande, ki je zasledovala aktivista Josipa Sustersica. Takrat so Collottijevci aretirali trinajst ljudi, ze omenjene tri partizane ubili, eden pa, Danilo Petaros, je svoje zivljenje koncal nekaj mesecev zatem v Rizarni. Spomin na Muniha, Grzetica, Grudna in Petarosa so pocastili minuli petek v Srenjski hisi v Borstu. Vecer so sooblikovali zdruzeni mesani pevski zbor Slovenec-Slavec pod vodstvom Danjela Grbca, otroci OS Frana Venturinija ob klavirski spremljavi Nade Sancin, vokalna skupina Primorsko pod taktirko Aleksandre Pertot. Gospa Celestina Petaros pa je navzocim podala svoje neposredne spomine na obdobje druge svetovne vojne. V imenu drustva je prisotne pozdravil Emil Petaros in se se enkrat zahvalil tistim, ki so svoja zivljenja zrtvovali pred 60 leti. Govornik vecera je bil zgodovinar in ravnatelj NSK Milan Pahor, ki je zgodovinsko uokviril dogodke, ki so neposredno prizadeli Borst in okolico v zacetku leta 1945. Prisoten je bil tudi predsednik Vsedrzavne zveze partizanov Italije Giorgio Marzi, ki je med drugim odlocno nastopil zoperfilm II cuore nel pozzo, ki so ga ravno tako minuli teden premierno predstavili v Rimu ’pod okriljem’ vsedrzavnega srecanja Nacionalnega zaveznistva: film po Marzjevem mnenju zali celotno partizansko gibanje. Na petkovem veceru je prislo tudi do predloga, ki ga je izustil predsednik glavnega odbora Zdruzenja antifasistov, borcev in udelezencev NOB in veteranov obeine Köper Dusan Fortic, po katerem naj bi se vas v Bregu in vas Borst pri Marezigah pobratili, saj sta si vasi med vojno delili podobno usodo.
rej, da bodo zvesto spremljali dogajanje v manjSini in nas bolj sistematiCno podpirali." Seveda se Pahor zaveda, da ima nova vladajoCa politiCna stran sicerSnje tezave, ki so poveza-ne z dejstvom, "da se komaj udjo vladati" po veCletnem de-lovanju v vrstah opozieije. Predsednik SSO pa si je vendar upal izraziti predlog, po katerem naj bi zamejske stanovske organizaeije in SSG postale del slovenske institucionalne mreze.
Gotovo smo m an j Sind odvisni od politiCne volje oziroma mi-losti in nemilosti politiCnih krogov, vendar prepriCati se moramo, da "smo mi sami subjekt" in v tej smeri vztraja-ti.
Ravno pri tem se je Pahor do-taknil problema Sole in jasno povedal, da je Sola prioriteta te-ga leta tudi zato, ker letos pro-slavljamo Sestdesetletnico ob-
rodne zavesti: "Slovenski otrok bo ostal Slovenec, Ce bo hodil v slovensko Solo". Jasno pa je, da pridejo prizadevanja krovne organizaeije glede Solske proble-matike veckrat navzk-riz s samim dejstvom,
"da Sola sodi v drzav-no domeno", tako da o Soli in njenem ustroju odloca drzava in ne manjSina. Vsekakor pa gre gotovo plani-rati in udejanjati politiko ma-lih korakov (npr. organiziran prevoz uCencev in dijakov z manjSimi avtobusi). Tako raz-miSljanje gre gotovo v smer reSevanja globokega kriznega vpraSanja upadanja rojstev, ki se neposredno kaze v popula-dji slovenskih Solskih ustanov: vedno veC je tistih otrok, ki izhajajo iz meSanih zakonov, in tistih , ki imajo oba starSa Neslovenca. Ne preseneCa to-
rej, "da se mnogi slovenski starSi pritozujejo nad upa-danjem znanja materinSdne svojih otrok", ki so primorani slediti pouCevanju, ki ne bi prekosilo zmogljivosti neslo-venskih uCencev. Pahor je predlagal, naj "se zagotovijo neslovenskim otrokom pod-porni teCaji, tako da bi se omo-godlo ostalim, da nemoteno napredujejo pri pouku". Tovr-stne Solske probleme je treba po Pahorjevem mnenju poli-tidio reSiti, "lotiti pa se jih moramo pedagoSko. Prestopiti
moramo na pot realnih moz-nosti, brez sanj". Prihodnje Sol-sko leto bo morda ze kazalo konkretne predloge v tej smeri. Kar se sploSnega delovanja SSO v lanskem letu tiCe je Pahor Se dodal, da "smo delali v duhu tega, kar imamo", in zagotovil, da "nepotrebnih gest nismo delali." Omenil je Se uspeSno delovanje SloMaKa in, zal, Se vztrajno ravnoduSnost slovenskih medijev do naSega vpraSanja. Vsekakor "optimisti moramo biti!"
IgorGregori
Gregorciceva dvorana
15. video natecaj Ota-Hrovatin
Fotokrozek Trst 80 s Saso in
Miranom v spominu
V petek minulega tedna je v GregorCiCevi dvora-ni zadiSalo po hol-lywoodskem filmskem pod-nebju, ko so prireditelji video nateCaj a Ota - Hrovatin, to so
minulih prijateljev Fotokrozka, je potekal v sproSCenem in neformalnem vzduSju pod vodstvom ravno tako nepo-srednega in prijaznega Duilia Vecchieta. Igor Tuta, bivSi rav-
dani Fotokrozka Trst 80, pode-lili zamejski Oscar najlepSemu posnetku, ki je z ostalimi tek-moval za prvo nagrado. NateCaj, ki nosi ime po dveh slovenskih video operaterjih, ki sta nasilno izgubila zivljenje na vojnih podroCjih v Mostarju in MogadiSu, je letos dozivel peto izdajo. Vecer, na katerem so bili prisotni tudi svojci pre-
natelj slovenskih kulturnih sporedov pri dezelnem sedezu RAI, pa je vsak video predstavil in posredoval komentar ocenjevalne komisije, ki je zmagovalce imenovala, in ka-tere je bil sam dan. Ostali Cla-ni komisije so bili vsi izveden-ci na podroeju video koda: Sergio Ferrari, dolgoletni snema-lec Agencije Alpe Adria in ita-
lijanske radiotelevizije RAI slovenskih sporedov, Rosana Prez-zi, izkuSena reziserka dezelne-ga sedeza RAI za slovenske od-daje, Martin Turk, diplomiran na ljubljanski AGRFT, Maja Ze-rovnik, dolgoletna reziserka ra-dio TV Köper.
"NateCaj ima dva smotra", je obrazlozil Tuta. "Gre v prvi vr-sti za spodbudo tistim, ki se s filmom ukvarjajo, da so veza-ni na rok oddaje po-snetka. DrugiC, na-teCaj je nastal, da se o tej umetnosti, ki je nastala na naSem ro-bu, govori oziroma da dobi zasluzeno vidljivost". Stevilo posnetkov iz leta v leto niha, ceprav se oh-ranja doloCena konti-nuiteta. "Mladi niso tako konstantni kot odrasli nateCajniki. Velikega pomena so ravno zato men-torji, ki mladini sledijo. Letos so zal ti 'nadzorniki' zmanjka-li, tako da je bilo manj pri-spevkov s strani Solske popula-dje." Kar pa se odraslega sklo-pa tiCe, je iuta ponosno podd-tal, da je letos veliko bolj bogat od lanskega, tako po Stevilu na-stopajodh kot po kakovosti
nekaterih izdelkov. "Ce so v prejSnjih letih ocenjevali zgolj posnetke turistienih izletov, je letoSnja paleta obarvana z raz-lidiimi zanri".
In res, prvo nagrado si je za-sluzil kratkometrazni igrani film Souvenir reziserja Bruna Amelia, ki nas popelje v svet ljubezenskih strasti... ali sanj... Drugo mesto je zasedel kratki igrani in hkrati dokumentarni film Marka Civardija Obcutek oceana, ki vsebuje sugestivne prizore podmorkega zivljenja. Tretje mesto sta si ex aequo za-sluzila dokumentarca Pina Ru-deza Tisoc' in ena trobenta, ki opisuje enkratno vzduSje na fe-stivalu pihalnih godb v Gud ob zvokih balkanske glasbe in Od ribi&v do smufarjev Pavla Hrovatina, Sonje Sirk in UrSke Cebron, ki govori o Krizu in smufarskih podvigih clomace-ga druStva Mladina. Posebno priznanje je prejel dokumenta-rec Obiranje oljk Vojka Jerco-ga, ki je sestavljen izkljucno iz fotografskih posnetkov.
V mladinski sekeiji je Majda Huskic prekosila konkurenco Mladinskega doma iz Celovca, ki je s skupinskima deloma Ne-varna predstava (animiran kratki film) in SoSolka dosegel drugo in tretje mesto, z zgodbo z naslovom Pobeg, ki sloni na resniCnem dogodku poskusa posilstva.
Naj Se povemo, da je video na-teCaj nastal v sodelovnaju dezelnega sedeza RAI, Zadruz-no kraSko banko in ZSKD.
Afera sesljanskega zaliva se vedno na prezi
Pojasnila glasnika zdruzenja Drugacni zaliv
Sesljanski zaliv ostaja kamen spotike. Pred nedav-nim se je na sedezu dezelnega sveta odvijal sesta-nek med dezelnim odbor-nikom za prostorsko plani-ranje Sonegom in dezelnimi svetniki Dernokraticne zaveze, izvoljenimi v trzaSkem ok-rozju. Sestanek je bil posvecen Sesljanskemu zalivu. Do njega pa je priSlo zaradi nedavnih ostrih kritik, ki jih je bil de-lezen isti dezelni odbornik s strani razlicnih upraviteljev iz vrst KomunistiCne prenove, Slovenskih in italijanskih ko-munistov, Zelenih ter Slovenske skupnosti v zvezi z napove-dano ter naposled tudi osvoje-no odredbo dezelnega odbora, s katero je bila odobrena varianta 21 regulaeijskega nadta obdne Devin - Na-brezina. S to odloCbo se v bist-
vu znova odpira moznost nadaljnjih izkopov v stenah Sesljanskega zaliva.
Od slovenskih svet-nikov sta bila prisot-na Igor Dolenc in Mirko Spacapan.
Slednji je zagovarjal napore in prizadevanja tistih obCanov, ki so se zedinili v odbor za dru-gadio izkoriScanje Sesljanskega zaliva in si nadeli naziv L'al-tra baia - DrugaCni zaliv. Prisotni so se v glavnem strinjali, da je treba najti soglasje, na dan pa so priSla razlidia gle-danja na potrebe po takem ali drugaCnem izkoriSCanju Sesljanskega zaliva. Slednji je obrazlozil, da tokrat Dezela ni imela alternative in da je glede na nakazano voljo obdnske uprave Devina - Nabrezine morala izdati povoljno
mnenje. Odbornik je naposled dal nalogo dezelnim svet-nikom, da najdejo ustrezne dogovore, kako naj dezelna uprava v prihodnje usmerja razvoj Sesljanskega zaliva.
V tiskovnem	sporodlu
zdruzenja Drugacni zaliv gla-snik odbora Drugadii zaliv inz. Fulvio Boglich Perasti pojasnjuje, da zdruzenje zdruzuje v svoji sredi prebival-ce devinsko-nabrezinske obdne, ne glede na njihovo poli-tiCno ali jezikovno in kultur-no pripadnost. Odbor je pri-pravljen prisluhniti vsem, ni
pa podruznica nobene politiene skupine.
"O tem zadnjem dogajanju", piSe Boglich, "zelimo izraziti naslednje pripombe:
Vtis tajnih dogovorov, ki ga dajejo omenjeni danki in sam prikaz dogodkov, zastavlja vpraSanje metodologije: kje so "sodelovanje pri nadto-vanju", "skupno omizje" in druga naCela iz Agende 21, na katerih naj bi slonelo delovanje sedanjega Dezelnega predsedstva?
Na odbor "Drugadii zaliv" se nihCe ni obrnil za mnenje,
kljub naSi tesni pove-zanosti s teritorijem in kljub naSim vec'k-ratnim obiskom na Dezeli (trikrat v zadnjem letu pri raz-nih odbornikih in svetovalcih, vsakikrat z izrodtvijo dokumentaeije). Zato Odbor ne namerava zav-zeti staliSCa o dogovorih, do katerih je priSlo mimo njega. V sploSnem zelimo, da se razdsti zgodovinski in sodni potek celotnega sesljanskega vpraSanja.
Zelimo tudi, da bi novi "tajni" nadt spoStoval obdnske, dezelne, vsedrzavne in evro-pske norme, pa Ceprav bi to zahtevalo ponovno preudtev obdnske Variante 21, da ne bo priSlo do ponovnih opominov s strani Evropske komisije (mi-slimo, da je dovolj ze do-
stavljena razsodba Evropskega sodiSCa za tozbo St. 378/01). Med prednostnimi vpraSanji so tudi odobritev pristaniSke-ga nadta in v njem dolodtev sedeza za navtidia druStva, zmanjSanje gradbenih povrSin in norme, ki naj ne diskrimi-nirajo obdnskega prebivalstva in dajejo prednost lastnikom zaliva pri volumetriji podzem-skih prostorov (Ce nas spomin ne vara, kletni prostori v Zalivu ne bi bili vkljuCeni v zazi-dalno volumetrijo, na osta-lem obCinskem teritoriju pa so).
Zelimo tudi povedati, da bi ra-di doCakali sprejem dezelnih izvajalnih norm za 21. den zakona 38/2001. Te naj bi do-loCale izkljuCno turistiCno uporabo novih zgradb, ne do-puSCale pa moznosti njihove rezidenCne poselitve.
NOVI
Dan spomina
| Rizarna pri Sveti Soboti
Da bi se Shoah nikoli vec ne
ponovila
Ljudje, ki lahko neposred-no priCajo o grozotah u-nicevalnih taboriSC med drugo svetovno vojno, se pola-goma predajajo neizprosnemu teku casa, ki je neskonCno bolj usoden kot katerokoli CloveSko nasilje. Ravno zato je Se toliko bolj pomembna dolznost, ki ji ostali, ki nismo doziveli tega, kar besede - predvsem danaSnje - s tezavo povedo, moramo dosledno slediti: in si-cer nenehno obujati spomin na to, kar je bilo, da se ne bi Se kdaj v prihodnje pripetilo. V tem je srz prireditev, ki se ze nekaj let ponavljajo ravno na dan, ko so pred 60 leti ruski vojaki odprli vrata pekla v Oswiecimu.
Letos je izredno hladen zimski mraz zaznamoval osrednje slo-vesno obhajanje spomina v Rizarni pri Sv. Soboti, katerega se je po pravici - in v upanju da le zaradi tako nenaklonjenih vremenskih pogojev - udelezi-la skromna mnozica. Parter jav-
nih predstavnikov pa je odgo-varjal pri&kovanju. Obenem je bilo med predstavniki raznih organizacij zaslediti tudi pred-
po ustaljenem toku. Najprej so prisotne delegacije polozile vence na kraj, kjer je neko£ sta-la krematorijska pec v imenu krovnih organizacij sta venec ponesla Igor Gabrovec in Ser-
Foto Kroma
sednika Lege nazionale Paola Sardosa Albertinija, ki se je med ostalimi naCelniki raznih ustanov zdel nekoliko osamljen...
Program proslave je potekal ze
gij Pahor. Nato sta trzaSki zu-pan Dipiazza in repentabrski kolega Aleksij Krizman imela uradna posega. "Nepoznavanje soCloveka, soseda in njegove kulture bodisi po verski, poli-
tiCni ali narodni pripadnosti, je povod za ustvarjanje strahu in na koncu mrznjo do drugaCne-ga, ki na zalost pripelje do dru-gacnosti", je med drugim pou-daril Krizman v svojem govoru v slovenSfini.
TrzaSki Skof Evgen Ravignani je bil nato prvi verski predstav-nik, ki se je z molitvijo v ita-lijanSöni in slovenSäni obrnil k Bogu, podobno kot nedol2ne duSe, katerih skupni krik se je v razlicnih jezikih "s tega kraja dvigal k tebi, ki si maSCevalec nedolzne krvi, da bi jih iztrgal objema smrti (prim Ps 9, 13-14)". Po molitvi vodje katoliSke cerkve so se zvrstile Se tiste ostalih predstavnikov vseh veroizpovedi, ki so v Trstu prisotne.
"Brez retorike. Mislim, da je to redno srefanje, ki omogoCa vsem, da se za trenutek zami-slimo o nasilju in tem, kaj je to pomenilo v tistih hudih Casih", je poudaril predsednik SSO Ser-gij Pahor, ki pa vendar meni, da je oblika tega laiCno verske-ga obreda nekoliko prevec na-si&na z obicajnimi besedami in frazami. "Veliko bolj po-menljiv bi bil iskren trenutek tiSine, ob katerem se zamisliti".
Igor Gregori
Pot spomina
| Obisk rimskega zupana Veltronija
Poklon tudi bazoviskim
zrtvam
Delegacija rimskega ob-Cinskega sveta z zupa-nom Walterjem Veltro-nijem na Celu je minuli pone-deljek v naSih krajih obiskala kljucne tocke, ki sodijo v tako imenovano pot spomina. Rim-ska skupina je v zgodnjih ju-tranjih urah dospela na letaliSCe v Ronkah, od koder se je najprej podala na ogled razstave o ekso-dusu Italijanov iz Istre v nek-danjem begunskem taboriSCu na Padricah, nato pa je obiskala Se fojbo pri Bazovici.
Veliko priCakovanja je vladalo tudi na naSi bazovski gmajni, kjer je skupina zamejcev, se-stavljena pretezno iz predstavnikov naSih ustanov (prisotna sta bila med drugimi predsed-nika krovnih organizacij Pahor in PavSiC), cakala najavljen pri-hod zupana italijanske presto 1-
nice in njegovega spremstva. Veltronijev poklon Stirim ju-nakom je bil izrednega pome-na, predvsem v luci dokonCne-ga priznanja Bidovcevega, Ma-ruSiCevega, MiloSevega in Va-lencicevega zrtvovanja. "To je korak na poti k novemu pojmo-vanju sprave", je izrazil pok-rajinski tajnik SSk Peter MoC-nik. Posebno vzduSje je zavla-dalo, ko se je rimski zupan s trzaSkim, repentabrskim in zgo-niSkim kolegom poklonil pred spomenikom, na katerega so mestni redarji polozili velik venec z rdece rumenim trakom; na njem so bile zapisane latin-ske zacetnice SPQR. Predsednik Odbora za proslavo bazoviSkih junakov pri NSK Milan Pahor se je Veltroniju zahvalil za obisk in mu izroCil publikacijo zvezka Giustizia e liberta'. Nekdanji podpredsednik italijanske vla-de je poudaril, kako je tudi obi-
Foto Kroma
sk gmajne, fojbe in Rizarne (ka-mor se je rimska delegacija nato odpravila) korak k skupne-mu spominu na vse tragedije, ki so "zaznamovale naSe kraje 'prej in potem'".
Naj Se dodamo, da se predstav-nik rimskega obdnskega sveta Fabrizio Ghera iz vrst Nacional-nega zavezniStva ni udelezil svecanosti na gmajni, kot se je niso predstavniki trzaSke pok-rajine.
V popoldanskih urah je bil rimski zupan gost v trzaSkem
obänskem svetu. Se prej pa je Veltroni hotel spoznati novi-narja Iva Jevnikarja, ki je pred leti prispeval v Mladiki Studijo o njegovem dedu, Cirilu Kotniku, ki je bil slovenski funkcionar na veleposlaniStvu kraljevine SHS pri Svetem sedezu. Kotnik je za Casa nemSke okupacije med drugo svetovno vojno pomagal ljudem, ki so tvegali aretacijo in bil zaradi tega muCen. Posledi-ce, ki jih je utrpel, so bile tako hude, da je takoj po osvobodit-vi umrl.
Srecanja z avtorji v Kulturnem domu
Pesniski vecer z Acetom Mermoljo
Mrzel zimski vecer je v petek, 28. januarja, ponovno vabil v Kul-turni dom, da bi v toplem o-kolju nekoliko pozabili na tr-zaSko burjo in se ogreli ob po-sluSanju pesniSkih zvokov Ace-ta Mermolje. Janko Petrovec, pobudnik pesniSkih vecerov -tokrat ze drugega iz letoSnjega niza -, se je morda namerno odloCil za izbiro zamejskega ustvarjalca, ki se v svojih poe-zijah le malokdaj srecuje z vre-menskimi pojavi in se raje so-oCa s konkretnimi drobci, ki preprosto polnijo njegovo vsakdanje zivljenje. V sugestiv-nem okolju, ki sta ga pricarala gledaliSka igralca Nikla Petru-Ska Panizon in AleS Kolar z bra-njem pesniSkih izpovedi iz zad-nje Mermoljeve zbirke Na robu lista, je bilo morda zacutiti ne-kakSno pesnikovo tesnobo, uje-tost v ta bivanjski prostor. "Za-prt v svoji kletki" se pesnik ne
more predajati impresijam iz narave ali kraSkega okolja, saj je tovrstni inspirativni vzgib skoraj odsoten v njegovi poeziji in le obcasno prihaja na dan v obliki metaforike. Mermoljeva pesniSka pot je nekoliko samo-svoja, vsa prepojena z avantgar-dizmom in zgrajena na sestavi-nah iz realnega sveta. A v ta st-varni svet se kot prefinjena re-miniscenca vrivajo motivi iz
preteklosti, iz grSke mitologije ali iz sveta znanosti, saj pesnik neprestano "grebe vase", da bi v svoj spomin le priklical tiste blagodejne trenutke iz preteklosti. Tako se pred naSimi ocmi razgrne "ok-ruSeno obzidje Troje", Hektorjev pogum ali pa liricna podoba Androma-he, "ovite v vetru". Skrat-ka, Mermoljev razpoznav-ni svet obsega dokaj Sirok razpon, saj ga pesnik us-merja kar po svoji volji. Preskok iz antiCnega sveta v zdajSnje okolje izpade kot cisto naravna kombi-nacija in hipoma se znaj-demo pred "razklano sm-reko" in "otokom v skali" ali pa celo v garazi ob prizganem motorju. Morda pa je ta poezija le odsev Mermolje-vih vsestranskih zanimanj, saj je sam aktiven ustvarjalec tako raznolikega druzbenega ziv-ljenja v naSem prostoru. To nam je tudi sam razkril v pogo-voru z Jankom Petrovcem, ko je spregovoril o svojem odnosu do poezije. Poezija predstavlja le del njegovih zanimanj, Ce-prav se k njej dokaj redno za-teka in na svoj pesniSki list pre-
lije utrinke, ki jih sprotno dozivlja ob vsakdanjem delu. Da se je sploh ze v mladih letih odloCil za pesniStvo, je gotovo botrovalo ve£ dejavnikov, sam je omenil izkuSnje iz Solskih let, gotovo pa ga je najbolj oCa-ral avantgardni tok, s katerim se je sreceval v Studijskih letih na ljubljanski univerzi. Te izkuSnje so dopolnjevala Se sre&nja z italijanskimi in tuji-mi pesniki, ob katerih je spoz-naval raznolikost in moC pe-sniäke besede. Zato se je Mer-molja za svojo zadnjo anto-loSko pesniSko zbirko Na robu lista, ki vkljufuje pesmi iz vseh prejSnjih zbirk, odloül za dvo-jezicnost: italijanskemu bralcu je svoje pesmi ponudil tudi v prevodu, za katerega je poskr-bela Daria Betocchi. Sklop ne-objavljenih pesmi je Ace Mer-molja ponudil Se v sklepnem delu vefera, ko je sam podal svoje pesniSke utrinke in misli, saj so "misli kot lastovke", ki odhajajo in se vraCajo v svoj pristan. In v takem razpoloze-nju so se tudi posluSalci tople-ga veCera, prepojenega s pe-sniSkim utripom, vraCali na svoje domove.
MC
Obvestila
Postni govori v Trstu. Potekali bodo v cerkvi sv. Jakoba: ob 16. uri krizev pot, ob 16.30 postni govor. 1. postna nedelja: Puscava in kruh. “Ce si Bozji Sin, reci, anj ti kamni postanejo kruh.” (Mt 4, 3) (p. Gavdencij Skledar). 2. postna nedelja: Sonce in kruh. “Njegov obraz je zasijal kakor sonce in njegova oblacila so postala bela kakor luc.” (Mt 17, 2) (p. Mirko Versic). 3. postna nedelja: Voda in kruh. “Gospod, daj mi te vode, da ne bom zejna in ne bom hodila sem zajemat.” (Jan 4, 15) (p. Danilo Hole). 4. postna nedelja: Oci in kruh. “Doklersem na svetu, sem luc sveta.” (Jan 9, 5) (p. Gavdencij Skledar). 5. postna nedelja: Duh in kruh - spokorno bogosluzje v cerkvi novega sv. Antona ob 16. uri. “Vi pa ne zivite po mesu, ampak po duhu, ce le prebiva v vas Bozji Duh.” (Rim 8,9) (p. Danilo Hole). 6. evetna nedelja: Pot in kruh. “Blagoslovljen, ki prihaja vgospodovem imenu!” (Mt 21,9b) (p. Mirko Versic). Vabljeni! Slovensko stalno gledalisce ponuja kot drugo gostovanje v letosnjem abonmaju sodobno finsko besedilo o iskanju poti v zivljenju in o sibkosti moderne druzine. V trzaskem Kulturnem domu se bo 4., 5. in 6. februarja Mestno gledalisce ljubljansko
predstavilo z dramo Reka Lundana Vedno se kdo izgubi v reziji Zvoneta Sedlbauerja.
Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno,Velehrad, MikulciceinStaro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih znamenitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Pri vpisu akontaeija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite!
Darovi
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu daruje Bianca Fortuna 100,00 evrov.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v spomin na Marico Zupancic darujejo solske sestre 100,00 evrov.
V spomin na duhovnika Lojzeta Zupancica daruje za svetoivansko cerkev Laura Parovel 100,00 evrov.
Preieli smo
Vpodporo zupanji Fulviji Premolin
Od dneva izvolitve sta bila zu-panja Fulvija Premolin in od-bor iz dneva v dan bolj delezna hudih napadov s strani nekate-rih predstavnikov opozieije. Nekateri taki napadi so Sli celo tako daleC, da bi jih lahko imeli kot prikrite groznje. Vsi na&l-niki svetovalskih skupin vecine izrekamo podporo zupanji in zavracamo tako obliko nizkot-ne politike, saj se na tak nacin ne more vzpostaviti pravilna demokratiCna dialektika, ki bi z doprinosom veäne in opozieije omogoCala rast naSe skupnosti. Od svoje izvolitve je zupanja za-gotavljala dosledno izvajanje programa in konstruktivno de-lo v odboru in obänskem svetu kljub provokaeijam in pogosto
demagoSkemu zavlacevanj u nekaterih predstavnikov opozieije.
Kljub temu da so svetniSka vpraSanja neizpodbitna pravi-ca, le-ta pa ne smejo zaradi svoje ali sploSnosti ali pogosto vpraSljive utemeljenosti hromi-ti delovanje obänskih uradov in obeinskega sveta. Prav zato ker menimo, da so vsi oätki obünski upravi in zupanji brez vsakrSne osnove, ton in prikrite groznje pa so neumestne za de-mokratifno skupnost, soglasno izrazamo nacelniki svetovalskih skupin Zdruzeni za Doli-no, Levi demokrati, Komuni-stiena prenova in Obcani za Dolino zupanji Fulviji Premolin cloveSko in politifno podporo.
Sergij Mahnic, Antonio Ghersinich,
Tatjana Turco, Michele Di Donato
[Q| Peterlinova dvorana
Slovenska drzavl janska
vojna
DruStvo slovenskih izobrazencev je imelo minuli ponedeljek v svoji sredi gostjo zgodovinarko Tamaro Griesser Pecar, ki je v Peterlinovi dvorani predstavila svojo zajetno Studijo z naslovom Razdvojeni narod Slovenija 1941-1946 Okupacija, kolaboracionizem, drzavljanska vojna, revolueija. O knjigi je naS tednik ze poroCal.
Kot je pojasnil novinar Ivo Jevnikar, ki je ve&r povezoval, je podnaslov knjige dovolj zgovoren, da se bralcu takoj razpre paleta argumentov, ki jih Studija, sad dolgoletnih raziskovanj po arhivih, jemlje v pretres. Vse to jo uvrSCa v pomembna preu&vanja slovenskega medvojnega in povojnega dogajanja.
Rokopis Griesser Pe&rjeve je najprej nastal v nemSkem jeziku, saj se je znanstveni profil raziskovalke izoblikoval predvsem v tujini, v New Yorku, Parizu, Nemäji in
Avstriji. Prav v tej je avtorica danes v vodilnih intelektualnih krogih. Ne preseneca torej, da jo je avstrijska stran vkljuäla v ekipo zgodovinarjev slovensko - avstrijske komisije, ki je bila poklicana zato, da bi podobno kot meSana slovensko - italijanska komisija temeljito raziskala koCljive trenutke v bilateralnih odnosih med obema drzavama.
Kot je avtorica podcrtala, je knjigo napisala z zeljo po veCji praviCnosti in razumevanju ter zgodovinski resnici. Le-ta je za raziskovalko v nasprotju s pogledi, ki jih je imel vseskozi jugoslovanski rezim. Griesser Pecarjeva je nam re c mnenja, da se je boj v naSem narodu priCel, ko so komunisti monopolizirali boj proti okupatorju. To je skuSala dokazati z natanfnim orisom okoliSän, ki so tem dogajanjem stali v ozadju in jih pogojevali do tolikSne mere, da je posledice le-teh v slovenski druzbi Se danes Cutiti.
IG
3. februarja 2005
Koroska / Beneska
NOVI
GLAS
Pogovor
1 Predsednik Katoliske akcije mag. Hanzi Filipic
Vloga in izzivi laikov v Cerkvi na Koroskem
Katoliäka akcija je pri nas sinonim italijanske mla-dinske katoliäke organi-zacije, ki je ponovno zazivela v dasu po drugi svetovni vojni. Sicer pa Katoliäka akcija ni dejavna samo v Italiji. Tudi ko-roäki Slovenci imajo svojo po-druznico Katoliäke akcije. Pred nekaj meseci so potrdili kot predsednika te organizacije zgodovinarja mag. Hanzija Fi-lipida, ki je o samem nastanku organizacije dejal naslednje: Korenine Katoliäke akcije (KA) segajo v 19. stoletje, v dobo Habsburäke monarhije. Neka-teri pravijo, da je KA otrok so-dobnega katolicizma. Danes je Katoliäka akcija na Koroäkem, tako je povedal biväi kräki äkof Egon Kapellari, "eden od do-brih sadov koncila", namred drugega vatikanskega koncila, ki je Katoliäko akcijo potrdil kot obliko cerkvenega laiäkega apostolata. Del vsekoroäke KA je "Slovenski katoliäki delovni odbor" (torej slovenski odde-lek Katoliäke akcije), ki ga je ustanovil takratni kräki äkof Joseph Köstner leta 1965 na po-budo koroäkega Slovenca Vinka Zwittra.
Danes delujemo na ved po-drodjih: Katoliäka prosveta, Katoliäka otroäka mladina, Katoliäka mladina, Referat za druzi-ne, Katoliäko zensko gibanje, Katoliäko moäko gibanje ter Referat za izobrazence. Na taj-niätvu Katoliäke akcije je zapo-slenih 6 oseb, ena sodelavka je zaposlena za polovidni delovni das. V odboru KA pa so vedino-ma dastni sodelavci, tako tudi predsedstvo. Pomembno je, da so v predsedstvu laiki. Vsako tretje leto so volitve predsedst-va, ki ga nato potrdi kräki äkof. "Slovenski katoliäki delovni odbor" ali kratko "Katoliäka akcija", ki je del vsekoroäke "Katholische Aktion", skrbi za dvojezidno ozemlje na Koroäkem in tu predvsem za slovensko govorede vernike. Nujno je treba poudariti, da imamo v svojih statutih zapisa-no tudi skrb za sozitje med slo-
vensko in nemäko govoredimi dezelani.
S kakänimi izzivi si se srede-val v prejänjem mandatu predsedovanja KA? Izzivovje bilo veliko, vsaj imamo vsako leto ved kot dvesto prireditev, ki jih kakorkoli soo-blikujemo. Tega dela brezglav-nopoklicnih sodelavcev ne bi bilo mogode opravljati. Velike prireditve so bile zlasti projekt "Ad Fontes", to je pot duhov-nosti na goro Sv. Heme pri Globasnici, razstavi "Kultura mim" ter "Med kljukastim krizem in rdedo zvezdo", vle-tu Sv. pisma je bila uspeSna prireditev "Priditein poglejte", mladinski muzikal "Kaj pa vi pravite, kdo sem?" ipd. Poleg tega oskrbujemo tudi regional-ne izobrazevalne centre v St. Jakobu, Pliberku in na Rebrci, vsako leto imamo Mladinski in otroSki dan, ki sta zelo do-bro obiskana, verske pogovo-re, prireditve za druzine, otroke, mladince, zene, moze ipd. Delo je torej raznoliko in pestro.
Kakäna so teZiäda delovanja KA letos oziroma v novem mandatu?
Imamo zasnovanih ze nekaj projektov, npr. Pogovore vslo-venSdini (to so posebni je-zikovni tedaji slovenSdine za zadetnike in take, ki imajo vsaj nekaj osnovnega znanja in teh je veliko!). Ta projekt je bil pred nedavnim odlikovan z "Evropskim zigom za inovativ-ne jezikovne projekte". Sode-lujemo pri Hemini romarski poti, vletoSnjem letu, ki je leto molitve, pripravljamo pri-rodnik za molitev v druzini, pred kratkim je bilo novolet-no sredanje na temo Beseda o socialnem vpraSanju ... Torej dela je dovolj, saj je treba poleg glavnih projektov skrbeti za prireditve, tedaje, duhovne vaje, ki so tako ali tako v red-nem letnem programu. Goto-vo pa se bo ponudila Se ta ali ona zamisel, ki jo bomo po-skuSali uresniditi.
Kako poteka sodelovanje
med KA in ostalimi laiäkimi katoliäkimi organizadjami?
Mislim, da je to sodelovanje bilo vedno zelo dobro. NaSe narodilo je skrb za dobro sku-pnost med laiki ter med laiki in duhovniki in sploh skrb za delo v skupini. Tako se lahko bolj uspeSno trudimo za "ure-snidevanje evangelija, za zivljenje po evangeliju" kot enega izmed temeljnih narodil ne samo KA, temved - tako lahko redemo - vsakega kristja-na. Sodelovanje je posebno dobro s koroSko KatoliSko akcijo, pa tudi z avstrijsko. Delovanje slovenske KA na Koroäkem je usmerjeno tudi na kultumo podrodje...
No, pravPogovori vslovenSdi-ni so takprimer kulturnega delovanja. Pa Se veliko drugih bi lahko naSteli, npr. slovenska mednarodna tedna za druzine v Kandevcih, Knjizne presoje, Philocafe, mladinski muzikal in literarna delavnica "Milka Hartman". Pomembno pa je sodelovanje tudi s kulturnimi organizadjami koroSkih Slo-vencev. Ohranjevanje slovenSdine ter trud za prezivetje
tega lepega in bogatega jezika je prav tako delo, ki sega daled na kultur-no podrodje.
V tem tednu so objavili novico, da se je ätevilo izstopov iz katoliäke cerkve na Koroäkem po-vedalo za 40%. V pretek-losti je sekularizacija druZ-be, in to ne le na Koroäkem, pomenila tudi relativizacijo nacionalne pripadnosti. Kako se ta pojav zrcali danes znotraj slovenske na-rodne skupnosti na Koroäkem?
Zanimivo je, da je prav v oko-lici Pliberka, torej vkrajih, kjer so koroSki Slovenci Se najbolj "modni", Stevilo dlanov kato-liSke Cerkve naraslo, medtem ko so na KoroSkem naSteli 3500 izstopov. Ljudje na Ko-roSkem, ki Se govorijo slovensko ali pa imajo neko poveza-vo s slovenSdino, so oditno bolj "rezistentni"protiizstopu iz Cerkve. Ne bom trdil, da je pri nas samo "Slovenec dober kristjan" - to bi bilo zgreSeno in napadno. Res pa je, da mno-gi, ki opustijo slovenSdino, hk-rati tudi opustijo vero oz. se ne dutijo vedpovezane s Cerkvijo. Pa tudi obratno je res: ko se od-daljijo od Cerkve in vere, je verjetnost velika, da hkrati tudi peSa slovenSdina. Se enkrat poudarjam, da to ne velja za vse primere, a ocenjujem, da za najmanj osemdeset od sto-tih. To ima svoje razloge v tem, da smo bili koroSki Slovenci s Cerkvijo in katoliSko vero vedno modno povezani, da bi bila slovenSdina brez duhovnikov in laikov ter njihove skrbi za slovensko besedo danes in v preteklosti na KoroSkem samo Se bled spomin.
Brez dvoma pa tudi velja, da si bosta tako uradna Cerkev kakor tudi Cerkev, ki jo pred-stavljamo vsi katolidani negle-de na jezik, ki ga govorimo, morali belitiglavo, kako bomo v prihodnje obdrzali visoko ra-van verske oskrbe - vedno manj je npr. duhovnikov -, kako bomo ljudi v dobrem po-menu besede lahko boljepok-ristjanjevali, kako jih bomo lahko prepridevali, da je Evan-gelij veselo in ne zalostno oz-nanilo in da se trud, ziveti po tem veselem oznanilu, gotovo splada.
Peter Rustja
Med koroskimi Slovenci
Skupno predstavnistvo in konferenca o konsenzu
Vdetrtek, 27.1.2005, so na tiskovni konfe renci v Celovcu predstavili delo iniciativ-ne skupine, ki si prizade-va, da bi med koroäkimi Slovenci zazivelo t.i. skupno predstavniätvo tudi v obliki manjäinskega par-lamenta.
Milan Piko, kulturni in politidni delavec v Pliberku, je maja lani s svojo izjavo, da ne namerava ved delovati v takih po-gojih, spodbudil, da se je äiräa skupina zacela inten-zivno soodati z vpraäanjem, kakäno vod-stvo potrebuje slovenska narodna skupnost na Koroäkem. Razlogi, zaradi katerih je priälo do omenjene iniciativne skupine, pa so povezani ne le s preteklostjo, tem ved s sednjo stjo in vizijo prihodnosti. Piko: Koroäka manjäinska poli tika je po mojem mnenju iz gubila stik z bazo na po
dezelju. Baza ne dovoljuje, da se njeni predstavniki tako
rekod dogovarjajo äele na raz-nih sejah, ki so bistvenega po-mena za narodno skupnost in ne pred tem. Zal zaradi tega v javnosti delujemo kot ne-
mocen pogovorni partner. Ali se to nanaäa na rezulta-te prvega kroga pogovorov v zvezi s konferenco o konsenzu?
Rad bi citiral pliberSkega mestnega svetnika Jurija Mandla, ki je slednjo definiral kot zafrkavanje narodne skupnosti, in sicer ne toliko s strani dezelnega glavarja kot pa s strani samih pred-stavnikov narodne skupnosti, ki so na sejo priSli neusklajeni. Prav takovr-stni "rezultati" so nas sili-li k temu razmiSljanju. Kako naj bi v prihodnje moralo delovati skupno predstavniätvo narodne skupnosti?
NaS nadrt je ustvariti po-goje, da se v javnosti raz-pravlja o predlogu, kako uskladiti naSe notranje delovanje tudi vludi tako-vrstnih izzivov, ki prihajajo izven narodne skupnosti. Vprvi fazi smo izdelali model predstav-niStva, ki temelji na dvo-domnem sistemu. V pr-vem domu bi bili zastopani predstavniki, ki so izvoljeni na neposrednih volitvah znotraj narodne skupnosti, v drugem domu pa bi bili vsi kulturno-
politidni subjekti narodne skupnosti, in sicer po delegat-skem sistemu. Na skupni seji obeh zborov bi izvolili tudi predsedstvo, ki bi lahko prav zaradi take opore in podpore narodne skupnosti delovalo modneje do pogovornih partner j ev.
V naslednjih dveh mesecih bomo skuSali zbrati dim SirSo podporo okoli tega projekta ter skupno z drugimi subjekti koroSkih Slovencev uskladiti naSpredlog. Upam, danam bo to tudi uspelo!
Koroäki tisk je z zanimanjem porocal o tiskovni konferenci. Ne samo medije, ampak celot-no skupnost na Koroäkem za-nima, kako se bo nadaljevala razprava v zvezi s tem prelo-gom: v ponedeljek 31.1.2003 sta na skupni tiskovni konferenci tako Sturmova Zveza slo-venskih orgainzacij (ZSO) in Sadovnikova Skupnost koroäkih Slovencev in Slovenk (SKS), odklonilno zavrnili omenjeni predlog, saj bi ne äCitil interesov manjäin znotraj manjäine.
Kljub mrzlemu vremenu se na Koroäkem ponovno obetajo vroä Casi...
PR
Na celovskem sodiscu
Slovenscina tudi v prihodnosti ne bo uradni jezik
Avstrijsko ustavno sodiäCe je v razsodbi, ki so jo po porocanju Slovenske tiskovne agencije objavili v sredo, 12. t.m., odlocilo, da slovenääna tudi v prihodnosti na okrajnem sodiäcu v Celovcu na avstrijskem Koroäkem ne bo dovoljena kot uradni jezik. Kot so v utemeljitvi zapisali avstrijski ustavni sodniki, je za priznanje slovenääne kot uradnega jezika na sodiäCu odloälen delez slovensko govoreCega prebivalstva v posameznem sodnem okraju. Kot merilo je ustavno sodiäce v razsodbi o uradnem jeziku iz leta 2000 navedlo "ved ko deset odstotkov" manjäinskega prebivalstva. V sodnem okraju Celovec pa je po popisu prebivalstva iz leta 2001 znaäal delez slovensko govoredega prebivalstva le 2,2 odstotka, pa tudi leta 1951 je bil delez s 6,8 odstotka znatno pod desetimi odstotki. Ustavno sodiäde je tokrat zavrnilo pritozbo koroäkega Slovenca, ki je uredbo o uradnem jeziku ocenil za protiustavno. Odvetnik Rudi Vouk, ki je bil pravni zagovornik pritoznika, je za STA razsodbo ocenil kot "kruto, a po svoje logidno argumentirano".
Pritozbo zaradi rabe slovenääne na celoväkem okrajnem sodiädu je vlozil Slovenec iz Zelezne
Kaple, ki je v Celovcu kupil stanovanje in je zelel vpis v zemljiäko knjigo v slovenskem jeziku. Cetudi sta v sodnem okraju Celovec dve obäni, kjer je slovenääna uradni jezik,
Bi Idovs in Zrelec, na celoväkem okrajnem sodiääi tudi v prihodnosti ne bo mogode uporabljati slovenädine, ker po zadnjem popisu prebivalstva delez slovensko govoreäh znaäa le 2,2 odstotka.
Odvetnik Vouk, ki je s pritozbama na ustavnem sodiääi dosegel ze razsodbi o slovenääni kot uradnem jeziku v letu 2000 in o dvojezidni topografiji v letu 2001, je v odzivu na najnovejäo odloätev avstrijskih ustavnih sodnikov menil, da bi morali v prihodnosti reorganizirati sodni okraj Celovec, tako da bi imeli vsaj prebivalci obdin Bildovs in Zrelec moznost, da na okrajnem sodiääi lahko uporabljajo tudi slovenski jezik. Na avstrijskem Koroäkem je slovenääna kot uradni jezik dovoljena le na okrajnih sodiädih v Zelezni Kapli, Pliberku in Borovljah. Po Voukovi oceni bi ustavno sodiäde po morebitni pritozbi zaradi sodnih okrajev Velikovec in Beijak verjetno odlodilo drugade, saj je delez slovensko govoredih tarn vedji kot v celoväkem sodnem okraju.
V Zabnicah
Bozicnica in pouk glasbe
Vdomu slovenskih äol-skih sester v Zabnicah sta podruznica Glasbene matice in Slovensko kultur-no srediäde Planika 22. decem-bra lani pripravila bozidnico za otroke, ki obiskujejo tedaj klavirja v Kanalski dolini. Otroci so prisotnim pokazali, kaj so se naudili v dveh mesecih. To je bila tudi priloznost, da so staräem in ostalim izrek-
li voädila za bozidne in novo-letne praznike.
Ob tem je treba povedati, da poteka pouk klavirja za otroke iz Kanalske doline v Zabnicah, vodi pa ga Tea Koäuta iz Trsta. Otroci se udijo tudi kitaro, vendar pa pouk poteka v Zahomcu v Ziljski dolini na Koroäkem v sodelovanju z Gla-sbeno äolo iz Celovca.
R. Bartaloth
Tradicionalna prireditev v Ceplesiscu
Uspel in radoziv pust na odprti meji
Med ätevilnimi posrede-nimi dezmejnimi po-budami v Benediji je tudi tradicionalni dezmejni pust, imenovan tudi pust na odprti meji, ki je potekal prejänjo ne-deljo, 30. januarja, v Cepleäiädu, vasici pod Matajurjem v obdini Sovodnje. Prireditve so se kljub ostremu mrazu udelezili pustje iz ätevilnih vasi beneäkih in soäkih dolin; med njimi so bili kot posebni gostje tudi kurenti
iz Ptuja. Praznika so se na pose-ben nadin seveda veselili otroci. Pustovanje so priredili Gorska skupnost za Ter-Nadiäke doline in Brda, obdina sovodnje, obdi-na Kobarid, krajevna skupnost Vartada in Turistidno druätvo Livek. V raznih nagovorih je bil med drugim govor o moznosti ustanovitve nekake dezmejne gorske skupnosti, ki bi v prihodnje lahko postala lepa st-varnost.
NOVI
GLAS
Stranke vladne koalicije predlagajo odpravo poslanske imunitete
S spremembo zakona bi ministri lahko odstavljali visoke uradnike
Premier Janez JanSa in vla-da hitro in odloCno de-lujejo pri sprejemanju zakonskih predlogov in uprav-nih ukrepov, ki naj bi izpricali njeno voljo, da vzpostavi nova merila, postopke in pravila za razvoj drzave in demokracije. Opo-zicija se ogorCeno odziva in protesti-ra in s tem zanika napovedi, davlade v prvih stotih dneh po izvolitvi ne bi napadala oz. ovirala pri njenem delu. Program in usmeritev nove iz-vräilne oblasti si-cer Se nista jasna in doloCena, ker predsednik vlade in ministri sloven-ski javnosti dajejo zgolj nacelne izja-ve o tem, kaj je tre-ba storiti na raznih podroCjih, denimo, za preobrazbo (refor-mo) davCnega sistema, spod-bujanje nalozb tujega kapitala ter za bolj uänkovit boj zoper korupcijo v Sloveniji. Opozicijske stranke - pri tem prednjaäta LSD in ZLSD - sko-raj vse vladne ukrepe in napovedi kritizirajo in jih zavraCajo, pri cemer pa veckrat pretira-vajo. Ko je, denimo, Janez JanSa o obisku sedeza zveze Nato v Bruslju dejal, da bo Slovenija morda lahko sodelovala pri umirjanju razmer v Iraku, Ce bi parlamentarne volitve v tej drzavi preteklo nedeljo nakazale takSno moznost. V vsakem primeru pa bi Slovenija pomagala s svojimi vojaSkimi izvedenci zgolj pri urejanju pripadnikov iraSkih
varnostnih sil. V bistvu je enako izjavljal tudi Anton Rop, ko je bil Se predsednik vlade. Zdaj pa je Janeza JanSo obtozil, da se zavzema za sodelovanje slovenske vojske v voj a Ski h operacijah v Iraku, javnost pa
pozval, da prepreCi takSno na-mero. Ostro in pristransko se je na izjavo predsednika vlade v Bruslju odzval tudi Miran Po-trC, vodja poslanske skupine ZLSD v drzavnem zboru. V obeh najvecjib opozicijskih strankah razmiSljajo, da bi v primeru napotitve slovenske vojske v Irak o tem odloCili drzavljani na posvetovalnem referendumu.
Se bolj ostro pa se je opozidja odzvala na novelo zakona o javnih usluzbencih, ki jo je vla-da pripravila za obravnavo v parlamentu. O napovedani spremembi oz. dopolnitvi zakona bi ministri svoje po-drejene visoke uradnike ali druge funkcionarje lahko raz-reSili in jih premestili na druge funkcije v drzavni upravi. Mi-
nister za javno upravo Gregor Virant je zagotovil, da bodo za-menjali najveC deset funkcio-narjev, ki zaradi svojih poiitiC-nih nazorov niso lojalni posa-meznim ministrom, Anton Rop pa je preprican, da gre za politizacijo ce-lotne drzavne uprave, po nje-govem mnenju pa obstaja ne-varnost, da bi vlada lahko od-stavila kar okoli tisoc uradnikov oz. funkcio-narjev v vseh organih drzavne uprave. Veliko prese-neCenje jevzbu-dil predlog dvainStiridese-tih poslancev iz SDS, Nove Slo-venije, krSCan-ske ljudske stranke, in SLS, naj se iz slovenske ustave odpravi (Crta) njen 83. Clen. Le - ta ureja poslansko imuniteto. Sprememba staliSC o tem je po-polna, saj so se omenjene tri stranke vladne koalicije doslej zavzemale za razSiritev imunitete poslancev, je v postopku tudi predlog LDS in ZLSD, ki predlagata omejitev imunitete na varovanje poslanca pred ka-zensko ali odSkodninsko odgo-vornostjo za besede, ki bi jih iz-rekel v drzavnem zboru.
Lojze Peterle ostro kritiziral dr. Andreja Bajuka, predsednika NSi
Slovenska politika je po ume-stitvi nove vlade skratka zelo dejavna, pri Cemer se stranke soocajo o vseh najvaznejSih te-mah v drzavi in druzbi. Ka-
drovske spremembe se obetajo v diplomaciji, potem ko je mi-nistrstvo za zunanje zadeve objavilo interni razpis za trinaj-st veleposlaniSkih mest. Med temi je tudi razpis za novega veleposlanika v Angliji, kamor je bivSa vlada komaj pred tremi meseci poslala Iztoka MiroSiCa, nekdanjega tesnega sodelavca zunanjega ministra dr. Dimi-trija Rupia in kasneje svetoval-ca v Ropovem kabinetu za mednarodna vpraSanja. Dr. Anton Bebler, profesor obram-boslovja na fakulteti za druzbe-ne vede, pa je na vrhovnem so-diSCu sprozil spor, ki se nanaSa na nedavno imenovanje slo-venskega veleposlanika v Ru-siji. Poudarja, da v postopku ni imel enakih pogojev kot nje-govprotikandidat Andrej Bene-dejcic, ki je bil sicer ze imeno-van za veleposlanika v Moskvi. PolitiCne stranke se medtem pripravljajo na letoSnje kongre-se. ZLSD naj bi na bliznjem kongresu v Novi Gorici spre-menila ime ter bi se po novem imenovala Socialni demokrati. Vlado in sedanjo koalicijo za-skrbljajo trenja v Novi Sloveniji, kjer ocitno poteka tekmo-vanje za prevlado. Evropski po-slanec Lojze Peterle je pred dnevi na komercialni Pop Tv presenetil z ostro kritiko predsednika stranke dr. Andreja Bajuka. Menil je, da Bajuk pred evropskimi in parlamentarni-mi volitvami v stranki ni bil dovolj opazen, zaradi Cesar stranki ni prinesel dovolj gla-sov. Bajuk se na kritike ne odziva, dejal pa je, da bo na kongresu Nove Slovenije ponovno kandidiral za njenega predsednika.
Marijan Drobei
Krutke
V Sloveniji zivI jenjska doba krajsa kot v vecini drzav Zanodne Evrope
Ministrstvo za zdravje Slovenije je pripravilo predlog resolucije o nacionalnem programu prehranske politike ter ga poslalo v obravnavo in odlocanje drzavnemu zboru. Gre za nov dokument, kerjetistega, ki so ga pripravili pod prejsnjo vlado, novi minister za zdravje dr. Andrej Brucan umaknil iz postopka.
Po izkusnjah in spoznanjih demokraticne drzave, kakrsna je tudi Slovenija, je zapisano v predlogu resolucije, “je zdravje temeljni vir razvoja vsake druzbe. Vemo, da prakticno ni podrocja druzbenega zivljenja, ki bi ne vplivalo na zdravje. Zanj je v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik, drzava paje vsodelovanjusstroko in znanostmi pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko ljudje skrbijo za zdrav zivljenjski slog. Poleg zagotavljanja zdravstvenega varstva skrbi drzava za zdravje z oblikovanjem, sprejemanjem in izvajanjem politike, strategije in programov promocije zdravja. Sem sodijo prehranska politika, politika za zmanjsevanje rabetobaka in strategija varovanja in krepitve zdravja z gibanjem in sportno rekreacijo.
Dokazano je, da sta nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna aktivnost dejavnika nezdravega zivljenjskega sloga, h kateremu prispevata tudi kajenje in uzivanje alkoholnih pijac. Od sedmih kljucnih dejavnikov tveganja v procesih nastanka, napredovanja in pojavljanja zapletov najpomembnejsih kronicnih nenalezljivih bolezni, med njimi so tudi nekatere vrste raka, jih je pet tesno povezanih s prehrano.
V Sloveniji je vec kot 70% vseh smrti posledica najpogostejsih kronicnih nenalezljivih bolezni. Med njimi vodijo bolezni srca in ozilja, ki se vedno predstavljajo vzrok okoli 40% celotne umrljivosti slovenskega prebivalstva, kljub temu da se je od leta 1990 dalje umrljivost zaradi srcno-zilnih vzrokovv Sloveniji zmanjsala za 34%.
V primerjavi z drugimi drzavami, ki so se lani vkljucile v EU, je celotna umrljivost v Sloveniji sicer manjsa, je pa vecja kot v vecini drzav Zahodne Evrope. Za slednjo zaostajamo v povprecju za dve leti tudi v pricakovanem trajanju zivljenja ob rojstvu. Le-to znasa sedaj v Sloveniji 72 let za moske in 79 let za zenske. Delez prezgodnjih smrti, ki pomenijo smrt pred 65. letom starosti in jih lahko preprecimo, dosega okoli 26%.
Na Dobrovem novi prostori za zdravstvo
Na Dobrovem v Brdih so 14. januarja slovesno odprli nekaj novih prostorov tamkajsnje Zdravstvene postaje, ki je sicer organizacijska enota Zdravstvenega doma v Novi Gorici. Pridobili so prostore za zobotehnicni laboratorij in za patronazno sluzbo. Kupili so tudi nekaj novih aparatov in opreme za zobozdravstvo, kar vse bo povecalo usposobljenost zdravstvene sluzbe, ki je namenjena potrebam okoli sest tisoc prebivalcem Brd.
Nalozba za razsiritev in posodobitev Zdravstvene postaje na Dobrovem je znasala okoli 50 milijonov tolarjev. Sredstva pa so prispevali Zdravstveni dom, osnovno zdravstvo, v Novi Gorici, Zdravstveni dom, zobozdravstvo v Novi Gorici, Obcina Brda ter ministrstvo za zdravje Slovenije.
Spominski obelezji Danilu Zelenu in dr. Alojzu Dolharju
Drustvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske botudi letos zelo dejavno. Vkljucilo se bo v proslavljanje sestdesete obletnice konca druge svetovne vojne, ki je tudi Primorski prinesel osvoboditev. Drustvo bo izdalo nekaj publikacij o dogodkih in osebnostih v protifasisticnem in narodno obrambnem delovanju TIGRAter postavilo nekaj novih spominskih obelezij.
Tako bodo vzidali spominsko plosco na hiso na Dunajski cesti st. 82 v Ljubljani, v kateri je zivel in deloval Danilo Zelen, proslavljeni vojaski vodja tigrovskega gibanja. Na Trbizu v Kanalski dolini pa bo drustvo slovesno obelezilo spomin na narodno zavednega in odlocnega protifasista, dr. Alojza Dolharja.
SDS v Novi Gorici kriticno o vodenju mestne obcine
Predstavniki mestnega odbora SDS v Novi Gorici so na srecanju s casnikarji 21. januarja zelo kriticno ocenili delovanje obcinske uprave, pri tem pa navedli, da je poglavitni krivec za tako stanje zu pan Mirko Brulc. Lani se je koncala polovica sedanjega mandata lokalne samouprave in v SDS trdijo, da je bilo uresnicenih malo zastavljenih ciljev. Na podrocju gospodarstva se je zgodilo vec novih stecajev in ostalo vec ljudi brezposelnih. V gospodarskih druzbah, kjer je obcina ustanoviteljica ali ima vecinski lastninski delez, je poslovanje javnosti prikrito, saj je poslovanje omenjenih podjetij podrejeno izkljucno eni politicni opciji ali pa, karjese huje, posameznikom. Niso se uresnicila pricakovanja SDS, da bi v mestnem svetu ustanovili komisije, ki bi preiskalefinancni polozaj in nepravilnosti v podjetju Vodovodi in kanalizacija, nejasnosti pri nalozbi v sportno dvorano in preucile pred leti sprejete obcinske pristojbine, ki jih bodo morali zdaj na podlagi odlocbe ustavnega sodisca Slovenije z obrestmi, ki so morda visje od glavnice, vrniti podjetjema Petrol in Istrabenz.
Predsednik mestnega odbora SDS Anton Kosmacin in clana vodstva Tomaz Sinigoj ter Jana Grbec so opozorili, da iz letosnjega proracuna mestne obcine Nova Gorica izhaja, da ta lokalna skupnost razprodaja svoje najboljse premozenje in zato na obmocju Nove Gorice nimajo zemljisc za nove gradnje, tudi za gradnjo stanovanj. Zatrdili so, da jih moti tudi ideoloskost pri vodenju mestnega sveta. “Vemo, da bi morala vsaj lokalna samouprava pozabiti na ideolosko pripadnost in se posvetiti izkljucno koristim in razvoju mestne obcine. Za zasedanja mestnega sveta so gradiva pripravljena v naglici, zaradi cesar so razprave svetnikov dolge in neproduktivne, kar povzroca nezaupanje v mestni svet. Stanje je ze tako kriticno, da zupan ne vodi vec zasedanj mestnega sveta, ampak posilja v ’ogenj’ svoje podzupane. Pogresamo vizijo o prihodnosti in razvoju obcine. V SDS menimo, da se s proracunskim denarjem gasijo mali pozari in kupujejo glasovi z drobtinicami. Imamo tudi vtis, da Mestna obcina Nova Gorica pluje kot ladja brez kompasa in se pocasi utaplja.” SDS v Novi Gorici, ki je bila lani nekaj mesecev clanica obcinske koalicije, je sedaj kriticna do vsega, karse dogaja pri vodenju mestne obcine.
Gradnja spomenikabranilcem slovenske zemlje na Velikem Cerju cez zimo zacasno ustavljena
Organizacija TIGR naj bo vodilna v civilni druzbi na Primorskem
Prva letoSnja ätevilka Pri-morskega rodoljuba, gla-sila druätva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, je obsez-na, saj vsebuje skoraj osemde-set strani besedil in fotografij, zlasti pa so v njej objavljeni vazni in aktualni prispevki. Slednji obravnavajo spomine in znacilnosti delovanja orga-nizacij in Clanov narodnoo-brambne in protifaSistiCne organizacije TIGR, vlogo in aktiv-nosti sedanjega druStva z enakim imenom, pa razne vi-dike zapletenih odnosov oz. razmerij med Slovenijo in Ita-lijo.
VeCino omenjenih vpraäanj in dilem je v prispevku, objavlje-nem kot uvodnik na prvi strani Primorskega rodoljuba, z naslovom Zakaj TIGR danes?, razclenil publicist Milan Gre-goriC. Na vpraSanje o tem, kdo je pozvan, da stopi na celo primorske (in sirSe slovenske) ci-vilne druzbe v njenem spopa-du z demoni preteklosti on-stran meje, odgovarja, "da je to v prvi vrsti TIGR. Prvid, ker je duhovni dediC primorskega odporniätva, ki je zmoglo v svojih vrstah povezovati ljudi razliciiih nazorskih in politic-nih pogledov. DrugiC, ker nek-danji TIGR nima na vesti zloci-nov proti lastnemu narodu, ni-ti proti sosedom in je sposoben
polpreteklo zgodovi-no obravnavati ob-jektivno ter locevati zlo od dobrega, pa naj je bilo zlo storje-no nam samim ali drugim. TretjiC, da-naänji TIGR je vete-ranska organizacija z okrog 800 Clani, u-teCeno organizacijo in lastnim glasilom, zraven tega zasidran ob zahodni sloven-ski meji, z razvitim cutom za dogajanja ob njej. Zdaj, ko je v prvem desetletju svojega obstoja ure-snicil velik del svojega programa, prihaja cas, da svoj pogled iz preteklosti usmeri v sedanjost in prihodnost in se spopade z novimi izzivi casa. Samo tako bo lahko novi TIGR pravi dedic nekdanjega TIGRA. Na nas je, da ga posnemamo, sicer v drugaCnih okoliäCinah, na drugaCen nacin in z drugimi sredstvi."
Drugi prispevki, objavljeni v novi Stevilki Primorskega rodoljuba, so naravnani predv-sem kriticno zoper politiko in ravnanja Italije v odnosih do Slovenije, pri ocenjevanju preteklosti in zaradi italijanske politike do slovenske narodne skupnosti v dezeli Furlaniji-Ju-
lijski krajini. Med avtorji takih prispevkov, ocen, komentarjev in razmiäljanj so tudi odgovor-ni urednik glasila Ciril Pelicon, zgodovinar dr. Boris M. Gom-ba£, David Malalan iz slovenskega zamejstva, zgodovinar dr. Joze Pirjevec iz Trsta, pisa-telj Boris Pahor, Bozo Rustja (v svojem prispevku je predstavil novega ljubljanskega nadSkofa in metropolita Alojza Urana), general in univ. profesor Lado Kocijan, predsednik TIGRA Primorske Franjo Batagelj, Iztok Pecar, Boris Pangerc, prof. Alojz Rebula, dr. Aleksander
Merlo, dr. Matjaz Kmecl, dr. Branko MaruäiC, prof. Tomaz PaväiC, Aleksander FranCeSkin, Bogdan Osolnik, dr. Mira CenciC, Blaz Torkar, Magda Rodman in Se nekateri drugi pisci. Posebno tehten in ak-tualen se zdi Clanek z naslovom Boj za SoCo in Posocje skozi tisoc-letja, ki ga je napisal zgodovinar dr. Branko MaruSiC. V njem ugotavlja, "da je Po-socje, pravzaprav reka Soca, zemljepisno ob-rnoc'je, kjer Balkanski polotok prehaja v Apeninskega. Zlasti v juznem toku te reke so potekale Stevilne prometne povezave, zato je imelo to o-zemlje od nekdaj tudi izjemen strateSki pomen. Posest reke SoCe in PosoCja je bila ze sto-letja in tisocletja izjemnega po-mena."
V novi Stevilki Primorskega rodoljuba, glasila druStva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, je objavljeno tudi poroölo o gradnji spomenika branilcem slovenske zemlje, na Velikem Cerju na Krasu. Gradnja je bila Cez zimo zaCasno ustavljena. Dela bodo obnovili sredi tega leta.
M.
M. 3. februarja 2005	Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Fotografska razstava Slovenija, nova zvezda Evrope
Öko fotografske kamere
Kulturni dom Nova Gori-ca je v sodelovanju z Mestno obCino Nova Gorica od 12. do 25. januarja v avli Mestne obCine postavil na
veniji, gospod Erwan Fouere. Konceptualno zastavljena fotografska razstava je bila le-toSnje poletje ze predstavljena vMestni galeriji Ljubljana, sle-
ko so ga napolnili ljudje in dalje, do po-novno praznega, a za-smetenega Kongre-snega trga v Ljubljani... Izrazi-to linearno podana, naCrtno dokumentarna zgodba, ves Cas posneta iz istega kota do-gajanja, belezi trenutke dneva
Trzaska knjigarna v Trstu
Otvoritev razstave
Jama Dimnice med turizmom in raziskovanjem
Jl" ama Dimnice: sto let razi-I skav in turizma. Tako se I glasi naslov razstave, ki je a ogled v razstavnem prosto-ru TrzaSke knjigarne do prvih dni februarja ob delovnem ur-niku. Jama Dimnice se nahaja v Matarskem podolju blizu Ko-zine; dolga je 8 km in Siroka 180 metrov.
Prireditelj razstave Franc Ma-leckar, Clan Jamarskega druStva Dimnice iz Kopra, je prisotnim orisal posebnosti jame, pred-stavil njene klimatske razmere in spregovoril o flori in favni, ki bogati njeno notranjost. Ma-leCkar je nato se dodal, da se jama tako imenuje zaradi speleo-klimatskega pojava, ki daje vi-deti, da se iz tiste zemeljske vo-tline dviga dim. Zaradi tega so nekdanji domaäni mislili, da prebiva v jami hudiC, kar se je s Casom prevesilo v pravo ljud-sko pripovedko.
1
s
Foto Kroma
Jamo so namrec prvic obiskali pred sto leti, to je ravno takrat, ko je v Trstu nastalo Slovensko planinsko druStvo. Njegovi Cla-ni so se tako le nekaj tednov po prvem obisku v Dimnici ja-marja Ivana Andrej a Perka ze
spuSCali navzdol po njenih ste-nah. Jama Dimnice je nato z leti postala prava turistiCna zani-mivost, kamor se tudi danes redno odpravljajo jamarji, pa tudi navadni obiskovalci z otroki.
Gostinci pisali predsedniku vlade Janezu Jansi
Pomanjkanje nadzora kmetij, ki se ukvarjajo tudi z gostinstvom
Iz obmoCne obrtne zbornice v Lenartu na Stajerskem so predsedniku vlade Janezu JanSi poslali pismo s proSnjo, naj posreduje zaradi nelojalne konkurence kmetij, na katerih se kot z dopolnilno dejavnostjo ukvarjajo tudi z gostinstvom. Gre za t.i. turistiCne kmetije, ki jih je nekaj tudi v Vipavski doli-ni, na Krasu, v GoriSkih Brdih in na drugih obmoCjih ob meji z Italijo. Predstavnik omenjene
zbornice Simon Fekonja opo-zarja, "da imajo kmetije v pro-storih, namenjenih gostinstvu, veliko veC sedezev, kot dopuSCa zakon (namesto najveC 50 tudi veC sto), hkrati pa nimajo doka-zil o izpolnjevanju zahtevanih tehniCnih pogojev v kuhinji. KrSijo pa tudi predpis, da smejo prodajati le doma pridelane je-di in pijaCe.
Simon Fekonja prosi premiera, naj ukrepa, da bodo inSpekcij-
ski organi pogosteje in bolj te-meljito nadzirali poslovanje tu-ristiCnih kmetij. To so nekajkrat zahtevali tudi nekateri organi pri obCinski upravi v AjdovSCi-ni. Pomanjkanje nadzora naj bi bilo po mnenju resniCnih go-stincev glavni vzrok za boho-tenje nelojalne in nezakonite konkurence na turistiCnih kme-tijah, ki ne spoStujejo ustreznih zakonov.
M.
Pomembno ekonomsko zasedanje
Svetovno srecanje v Davosu
V Davosu v Svici je v prejsnjem tednu potekal svetovni ekonomski forum, ki so se ga udelezili Stevilni predstavniki razvitih in nerazvitih drzav.
Skoraj celotno sreCanje so tokrat posvetili drzavam v razvoju in naCinom, kako bi lahko izboljSali gospodarsko in sploSno socialno stanje v Se nerazvitih drzavah. Ze prvi dan je padel predlog, da bi v razvitih drzavah uvedli poseben davek za drzave v razvoju. Ta predlog sicer ni nov, saj ga je ze pred Casom postavil brazilski predsednik Ignacio Lula da Silva, vendar ga razvite drzave niso pozdravile s posebnim navduSenjm. V Davosu pa sta predlog iznesla najprej Francoz Jacques Chirac, kasneje pa Se angleSki ministrski predsednik Tony Blair, ki je tudi napovedal, kako namerava izkoristiti angleSko predsedstvo v skupini G - 8, da bi izboljSal stanje v nerazvitih drzavah. Do danes so lahko razvite
drzave izvajale tri razlicne skupine ukrepov, in sicer: to so denarna pomoC, brisanje zunanjih dolgov nerazvitih drzav in liberalizacija trgovskih izmenjav. Vsaka
alternativa projektu Millenium, ki ga je leta 2000 predstavila Organizacija zdruzenih narodov in ki ima kot cilj zmanjSati Stevilo revnih, ki skuSajo preziveti z enim dolarjem dnevno,
zmanjSati Stevilo umrlih zaradi okuzbe z Aidsom in poveCati Stevilo oseb, ki so bile delezne
drzava je ponudila nerazviti drzavi sedaj eno sedaj drugo obliko pomoCi, vendar ni bilo pri tem nobene posebne sistematiCnosti. V Davosu pa so tokrat prvic govorili o tem, kako bi lahko sistematiCno pomagali nerazvitim drzavam do bolj dostojnega zivljenja. Ena oblika take redne pomoCi bi lahko bil prav nov davek za pomoC nerazvitim, ki naj bi ga uvedle vse razvite drzave. Ta pomoC pa naj ne bi bila
osnovnega Solanja. Da bi dosegli te cilje, bi potrebovali vsaj 50 milijard dolarjev letno. Glede na prispevke, ki jih danes nudijo posamezne drzave, pa naj bi po vsej verjetnosti dosegli te cilje Sele Cez 43 let. Z uvedbo novega davka pa bi takoj dobili 20 milijard dolarjev, kar bi lahko nedvomno pomagalo pri bitki proti revSCini.
Casa za boj proti revSCini ni prav veliko, zato je prav, da razvite drzave sistematiCno posezejo in pomagajo, da bomo vsi uzivali veCjo blaginjo.
Mara Petaros
Na pobudo generalnega konzulata RS in SDGZ
Za gospodarsko sodelovanje
Generalni konzulat Re-publike Slovenije v Trstu je v sodelovanju s Slovenskim dezelnim gospo-darskim zdruzenjem (SDGZ) organiziral 27. januarja 2005 v Trstu srecanje s pooblaSCenim ministrom Jozefom Drofeni-kom, vodjo sektorja za gospodarsko diplomacijo pri Ministr-stvu za zunanje zadeve RS in g. Rokom Sotlarjem, ki je pri Go-spodarski zbornici Slovenije pristojen za poslovanje z drza-vami jugovzhodne Evrope. Gostitelj, predsednik SDGZ Edi Kraus, Aleksander Rustja in drugi predstavniki oz. Clani
SDGZ ter generalni konzul Joze SuSmelj in konzul Zorko Pelikan so gostom iz Slovenije predstavili gospodarske Subjekte slovenske narodne skupno-sti v Italiji.
Srecanje je bilo predvsem na-menjeno oblikovanju skupne mreze oz. baze podatkov go-spodarskih subjektov iz vrst slovenske skupnosti v Italiji in iz Slovenije, ki so zainteresira-ni za skupno nastopanje na tr-gih jugovzhodne Evrope (part-nerski nastop v tgovini, v sku-pnih investicijah in pri sku-pnem kandidiranju v projektih in programih, ki so financirani
iz EU skladov).
Ker se pri takSnem povezo-vanju z gospodarstveniki ne ze-lijo omejiti le na podjetja, ki so vClanjena v Slovensko dezelno gospodarsko zdruzenje, bodo k sodelovanju povabili tudi dru-ge zainteresirane slovenske podjetnike v Italiji. V sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po sve-tu pa bi povezavo razSirili Se na druge slovenske podjetnike v preostalih sosednjih drzavah. Podubo za takSno obliko sode-lovanja med manjSino in Slo-venijo na gospodarskem po-droCju sta podprli tudi obe krovni organizaciji slovenske skupnosti v Italiji; Sergij Pahor, predsednik Sveta slovenskih organizacij, in Igor Gabrovec, pokrajinski predsednik Slovenske kulturno gospodarske zve-ze, ki sta se udelezila zacetka sreCanja.
Nasveti varcevalcem
Donosnost obveznice je odvisna od eene vred-nostnega papirja, ki jo dolo&i linaneni trg, ter od obre-sti, ki jih ponuja izdajatelj. Pov-preeno so slednje dosegle naj-nizjo vrednost iz zadnjih 40 let. Trenutno donos nemSkih ob-veznic (Bund z 10-letno zapad-lostjo) znaSa 3,56 %, ameriSkih pa (Treasury z 10-letno zapadlo-stjo) 4,18 %. Zadnja izdaja ita-lijanskih BTP (15-letna zapadlo-st) kaze na negativen trend, saj bruto donosnost iz prejSnjih 4,76 % zdrknila na 4,00 % letno. Ko monetarna politika osred-njih bank postaja manj ekspan-zivna (viSanje kljuCne obrestne mere), se poslediCno nizajo eene obveznic, kar se negativno odraza na donos vrednostnega papirja. Po strahu, da bo svetovno gospodarstvo zajelo obdobje deflacije, sedanja monetarna politika nekaterih centralnih bank gre prav v to smer. Os-
Perspektive obvezniskih trgov v letu 2005
rednja obrestna mera se ze nekaj Casa namrec dviguje predvsem v ZDA. Zaradi nizke gospodarske rasti prevladuje v Evro-pski uniji in v Japonski velika previdnost osrednjih bank. Ra-zumljivo so upravitelji investi-cijskih skladov pesimistieno razpolozeni predvsem do ob-vezniSkega trga v ZDA. Kar 76 % anketirancev je namreC pre-priCanih, da se bodo vrednosti ameriSkih obveznic v prihod-njih meseeih Se dodatno poce-nile (manjSi donos). Za Evro-psko unijo so mnenja deljena. Namrec isti odstotek upravi-teljev skladov (40 %) meni, da se bodo eene na evropskem ob-vezniSkem trgu pocenile oziro-ma ostale stabilne. Prevladuje torej prepriCanje, da bo evro-pska kljucna obrestna mera Se dalj Casa ostala nespremenjena. V tem duhu naj varCevalec ku-puje vrednostne papirje s krat-koroCno zapadlostjo. Slednji namreC v zelo omejeni obliki
obCutijo nihanje cen na obvez-niSkem finanCnem trziSCu. Vla-gatelj se lahko posluzuje tudi monetarnih skladov (it. fondi monetari), pri katerih upravi-telj-delniSka druzba vlaga pre-mozenje varCevalcev v obveznice, predvsem drzavne (BOT, BTP, CCT), z zapadlostjo do 1 leta. V tej finanCni konjunkturi predstavljajo nasprotno obvez-niSki skladi (it. fondi obbliga-zionari) viSjo stopnjo tveganja. Premozenjska masa slednjih namreC vsebuje obveznice s srednjeroCno zapadlostjo (3-5 let). Vsekakor izgube kapitalske glavnice pri obveznicah niso absolutno primerljive s tistimi pri delnicah. Na podlagi stati-stiCnih podatkov iz prejSnjih let se vrednost nalozbe lahko zniza do najveC 3 %.
Bralci lahko sodelujejo naSi ru-briki z vpraSanji in pripomba-mi. Elektronska poSta: s.pahor@tin.it.
Stojan Pahor
na eni in spremembe ter dina-miko prostora na drugi strani. Medtem ko opazujemo pro-stor, Cas doloCa spremembe. Spreminjajo se kompozieije, svetloba in ljudje ter tako sku-paj ustvarjajo razliCna razpo-lozenja..., zapise trenutkov, ki jih je Crno-bela tehnika od nas oddaljila, vzpostavila distanco in jih odela v tanCico sanjsko-sti.
Izziv tega fotografsko koncep-tualnega projekta pa je bil tudi "pogled nazaj". Fotografski par JakSe in JerSiC je poskuSal doloCiti fotografirane posa-meznike in navezati z njimi oseben stik. Sestletna deklica z ene od fotografij se je na pobudo odzvala, vzpostavljen je bil dialog in avtorja sta jo por-tretirala v studijskem prostoru tokrat v barvah. Tako je fotografska razstava Slovenija, nova zvezda Evrope dopolnjena.
Mateja PoljSak Fuilan
ogled razstavo fotografij Barbare JakSe in Staneta JerSiC Slovenija, nova zvezda Evrope. Odprla sta jo zupan Mestne obCine Nova Gorica, gospod Mirko Brulc, ter veleposlanik in vodja predstavniStva Evro-pske komisije v Republiki Slo-
dile so ji razstave v Slo-venj Gradcu, Sentjurju, Mariboru in Velenju. Cr-no-bele po-dobe pano-ramskega in portretnega formata predstavljajo ujeto fotografsko kroniko dneva proslave ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Avtorja, ki skupaj delata od leta 1987 in sta razstavljala ze po vsej Evro-pi, sta ustvarila zgodbo zivljenja na trgu, od trenutka, ko je Se sameval v zgodnjih ju-tranjih urah do prihoda delav-cev, ki so prostor zaCeli ureja-ti, ga ograjevati, do trenutka,
NOVI
GLAS
Dezelni prispevki: dopolnilo
Sluzba za jezikovne in kulturne identitete ter za dezel-ne rojake v tujini sporoCa, da v ponedeljek, 31. ja-nuarja 2005, zapade rok za predlozitev proäenj za pri-spevke, ki jih bo Dezela nakazala v finanCnem letu 2005 v smislu CI. 5 DZ ät. 23/2001.
CI. 5 DZ ät. 23/2001 predvideva dodelitev prispevkov iz "Sklada za podporo kulturnih, umetnostnih, äport-nih, rekreacijskih, znanstvenih, vzgojnih, informativ-nih in zalozniäkih dejavnosti, ki jih prirejajo in vodijo ustanove in druätva slovenske manjäine", v smislu CI. 16 zakona ät. 38/2001 (zaäCitni zakon slovenske manjäine v Italiji).
Poleg prispevkov, namenjenih ustanovam, ki so pri-marnega pomena za slovensko manjäino, so predvide-ni prispevki v podporo kulturne, umetnostne, äport-ne, rekreacijske, znanstvene, vzgojne, informativne in zalozniäke dejavnosti manjäinskih ustanov in druätev ter prispevki za izvedbo posebnih naCrtov za izredne pobude, ki so posebnega pomena za slovensko manjäino.
Zainteresirani lahko vlozijo proänje na kolkovanem papirju v uradnih urah v pisarnah v Trstu v ul. del La-vatoio, 1 (5. nadstropje) ali v Vidmu na trgu XX. sep-tembra 23 (1. nadstropje), oziroma poäljejo po poäti na navedena naslova. V tem primeru bo veljal za termin datum na zigu poäiljke.
Pri sestavi proäenj se lahko zainteresirani posluzujejo obrazcev, ki so na razpolago na dezelni spletni strani www.regione.fvg.it pod rubriko "comunita' linguisti-che" (v italijanäCini pod geslom "leggi e interventi re-gionali") ali na strani, namenjeni slovenski manjäini (v slovenäCini pod geslom "jezikovne skupnosti - dezelni posegi").
'Razbiranja7
Irena Svetek
Od blizu
NOTRANJE RAZDALJE
Z ZENSKE STRANI
Irena Svetek: Od blizu, Ljubljana: Studentska zalozba (knjizna zbirka Beletrina), 2004.
0 novih imenih v slovenski poeziji smo v tej rubriki ze veckratspregovoriIi, nekaj manj casa pa smosezau-stavili ob novi slovenski prozi. Razlog za to tici predvsem v kolicinski premoci slovenske poe-zije, ki nastaja morda hi-treje kot proza in je zato tudi bolj razsirjena. Kerje za romanopiscatezjepri-tidocelostneobjavenje-govega dela kakorza pe-snika, je usoda do prve-ga macehovska. Pozitiv-na platvseh teil dinamik paje predvsem v tem, da je dober roman mladega avtorja ob izidu pogosto delezen vecjega uspeha in dozivi drugacen - sirsi sprejem kakor pesniska zbirka.
To je tudi usoda prvega daljsega proznega dela mla-de slovenske pisateljice Irene Svetek, ki je za svoj roman Od blizu prejela nagrado slovenskega knjiznega sejma za najboljsi knjizni prvenec leta 2004.
Zgodba romana poteka na dveh ravneh. Prvoosebna junakinja se izSIovenije preseli v Romunijo, kjersprej-
me sluzbo na tamkajsnji slovenski ambasadi. Okvir-no zivljenjsko pot junakinje, izrazeno v pripovedi, spremlja dogajanje, ki vdira iz preteklosti. To je pod-tekstna zgodba, ki omogoca bralcu, da izve za dozivljaje iz njenega otrostva, posebno za nesreco, ki je junakinjo psihicno zaznamovala in prizadela tudi njenedruzinske odnose.
V Romuniji dobi tako protagonistka moznost, da se resi iz objema preteklosti. Uspe ji, vendarza visoko ceno...
Da ne bi prevec razkrivali mamljive vsebine romana, naj se zaustavimo raje ob njegovi najgloblji znacilno-sti, kijedelu omogocila uspeh. Ze naslov Od blizu iz-raza posebno pripovedovalcevo (in tako tudi pisa-teljicino) prizadetost ob dogajanju. To je prikazano “od blizu”, iznotranjosti junakinje, zato je tudi notranji monologena najbolj pogostih oblik pripovedovanja. Odlika v pripovedovanju jetudi v psiholoski potanko-sti izrisovanja custev, ki so tako mocna in osebna, da odlomke, ki seteh ticejo, pisateljica zelo spretno za-molci in tako priklice v bralcu dejavno predstavo do-gajanja in custvovanja. Ta nacin pripovedi ustvarja te-sno povezavo med avtorjem in bralcem. Prvi namrec zivi in diha skozi bralceve predstave, bralec do-polnjuje njegove misli, Svetkova pa (ocitno) tako do-bro pozna zapleteni literarni odnos med obema, da tocno ve, kam bralca pripeljati, ker ji bo ta brezpo-gojno sledil. Moderen nacin jezika in pisateljskega pristopa daje romanu svezino, elan in lazjo berljivost. Natancno psiholosko izrisovanje predvsem zenskih likov postaja pri tem delu zanimiv novum v slovenski literaturi, kjerje bila zenska figura doslej nekolikoza-postavljena. Bliznje srecevanje s psiho zensk (mati,
prijateljica - edina oseba, ki nosi ime in priimek - ba-bica, sestra) pomeniza protagonistko moznost spoz-navanja lastne dusevne razrvanosti. To psihicno (da ne recemo psihoticno) stanje onemogoca junakinji tesnejsi stikz moskim svetom, ki je nosilec negativnih vrednot, predvsem povprecnosti.
Kljub takim dinamikam bi tezko oznacili roman za fe-ministicno nastrojeno literarno delo. Kvecjemu na-sprotno.
Zenska je kljub pozitivnemu prikazu porazenec. Moski se pa pridno umakne v lastni svet in tarn nadaljuje svoje zivljenje, ne menec se za ostalo, Ni pa konec upanja v odresenje, ki ga predstavlja tujina. Zadnji stavek romana “Ljubljana je se dalec” hoce oznaciti teznjo po nadaljevanju iskanja katarze, ki paje “od blizu” ni najti. Zato je domacnost (Ljubljana) “dalec”. Pisateljica, ki ji ni tuje literarnozgodovinsko raz-pravljanje, je v romanu orisala tudi to plat, ki pa jo -zacuda - prepusca moskemu. Moski, s katerim junakinja splete ljubezensko razmerje, je urednik, njen mrtvi dedekje bil pa znani romunski pesnik.
S tem navidezno parasovinisticnim dejanjem se Irena Svetek zavedno postavi v vlogo literarne izbranke med novimi slovenskimi proznimi imeni. Lahko samo upamo, da nam bo v prihodnosti servirala se kaksno podobno sladico, kakor je roman Od blizu. Dobrodoslica novemu toku slovenske proze, dobro-doslica novemu nacinu prikazovanjastvarnosti: skozi najglobljo clovekovo intimo, kjerso male podrobno-sti, ki dajejo okus zivljenju, postavljene pod drobno-gled.
Spetdokaz, daje konec casa velikihzgodb...
David Bandelli
Prejeli smo
Slovenski obmejni nacionalni problem (3)
VJugoslaviji so nas ved-no (ideoloSko-nameno-ma)imeli za Italijane, ki znajogovoriti slovensko. Silni-ce Jugo-politike so bile na-menjene ohranjanju ideoloSke indoktrinacije vitalijanskih le-vih strankah s pomoCjo sloven-skih volivcev, zato imamo da-nes t.i. slovenske komponente v teh strankah, ki predstavljajo samo slovensko govoreCe Italijane, ker pri teh ljudeh bomo zaman iskali narodno zavest in domovinsko pripadnost. Slo-venija je zanje le tuja drzava, zato si danes celo umiSljajo, da bi izglasovali za Slovence vItaliji posebno zastavo, ki ne sme biti slovenska drzavna zastava, kot jo imajo Italijani v Slove-niji, temveC nekaj drugega hi-bridnega, da ne bi predstavlja-lo zamejcev kot slovenske na-cionalne pripadnike slovenske drzave. Ta predlog je dala ko-munistka Zorzini, zena nek-danjega komunistiCnega sena-torja IR Stojana SpetiCa (gl. Pri-
morske novice 13.01.2004: "V iskanj u ' 'izgubljen e" zastave "). Tudi slovenske organizacije, ki Se vedno obstajajo v zamejst-vu, imajo Slovenijo le za vir ekonomskih dotacij. Casopis, ki naj bi zastopal slovenske inte rese (Primorski dnevnik - po vojni Partizanski dnevnik), je postal glasilo italijanske levice in njenih "slovenskih " kompo-nent. Ko Italijani proslavljajo prikljuCitev Trsta Italiji, ta Casopis piSe ravno tako kot ita-lijanski "II Piccolo". ObveSCa namreC drzavljane slovenskega rodu, kje in kako se slove-sno proslavlja ta za Slovence (ne za slovensko govoreCe Italijane) zalostni dan. Pred leti je komunist MiloS Budin, ki sedi v italijanskem parlamentu, izjavil slovenskipubliki, dapaC slovenske vasi niso veC slovenske in se s tem dejstvom mora-mo spoprijazniti. Kaj takega ne bomo nikoli sliSali iz ust ita-lijanskega politika, ko govori italijanskim manjSincem pri
nas, ki jih je znatno manj.
SpolitiCnega vidika se Se danes na raznih proslavah vzamejst-vu govori le deklarativno, zna-menom ohranjanja obCutka ogrozenosti, o nevarnosti faSiz-ma vizvirni obliki, ki danes ne obstaja veC, medtem pa us-merjajo naSega Cloveka v pro-bleme italijanskega gospodar-stva in standarda ter med-strankarskih ideoloSkih zdrah (seveda samo italijanskih, ker slovenskih strankni), karse seveda tiCe tudi njega kot dr-zavljana. Nobenega poudarka (razen plahih miroljubnih mlaCnih, kroniCno neusliSanih jezikovnih zahtev) ni na utrje-vanju ali bolje reCeno obujanju domovinskega Cuta, ki je bil Se moCno prisoten pod avstro-ogrsko oblastjo. V italijanskih Solah s slovenskim uCnim je-zikom je stanje obupno, saj se tarn vbistvu uvaja domovinski Cut do Italije. Slovenstvo je pri Solarjih zaznano le kot folklor-na in jezikovna zanimivost. UCiteljstvo je vglavnem (razen Castnih izjeni) leviCarsko inter-nacionalistiCno usmerjeno, ki v precejSnjem Stevilu ne obvla-da dobro niti slovenSCine.
Tudi na slovenski strani meje je stanje, glede pomanjkanja domovinskih vrednot narod-
nostnega ponosa, podobno. Temu je kriva povojna izo-brazevalna politika, ki Se traja. Kar pa je najbolj opazno, je ve-lika razlika v miselnem pri-merjalnem konceptu druzbe, njenega ekonomskega stanja, standarda in moznosti razvoja med prebivalci to in onstran meje. V zamejstvu, kot sem ze omenil, prevladuje neka vrsta politiCne apatije do nove drzave Slovenije, ki bi jim morala biti sveta kot center rasti in utrjevanja nacionalne identitete posameznika in njegovega ponosa pripadnosti slovenske-mu obCestvu. DaleCod tega. V Sloveniji sami (posebno ob meji) gledajo na lastno drzavo kot na maCeho in zavidajo za-mejcem njihov viSji Standard. Ce bo uspel projekt Evroregije, kot si ga zamiSljajo Uly in njegovi trzaSki obozevalci, se lahko dogodi tudi plebiscit do rapalske meje, podoben ko-roSkeni u v korist italijanske re-publike, ker pri nekaterih ve-Cjih in manjSih strankah Pri-morske se ze obCuti secesioni-stiCni "duh"odLjubljane, kiga vsi tolerantno zaznavamo brez obravnavanja.
Predolgo bi moral Se pisati, da bi lahko zaobjel Se neSteto negativnih prinierov na veC po-
droCjih obmejnega sodelo-vanja v duhu "multikulturno-sti", ki je namenjena le slovensko govoreüm na obeh stra-neh meje, z dobro opaznim ne-boleCim naCrtom obsezne asi-milacije v notranjost slovenskega drzavnega tkiva. Multikulturnost je sodrzavlja-nom italijanske narodnosti obeh strani meje neznana obrobna zanimivost.
Nova slovenska vlada bo imela zelo tezko delo, Ce bo hotela imeti nadzor nad stanjem mehkega trebuha ob zahodni meji. Po osamosvojitvi se je ve-liko govorilo o suverenosti, kulturni in gospodarski samo-bitnosti ter o nacionalnem in-teresu. Vse je bilo le retorika brez konkretnih potez, brez specifiCne teritorialne Strategie, ki je nujno potrebna ob stiku z nenaklonjenim in poh-lepnim sosedom, ki ima stolet-no prakso kraje ozemlja in duS in Se danes kaze preveC karak-teristik, kisonam vpreteklosti pogojevale kakovost skupnega zivljenja. Prav zato, ker smo pristopili v evroskupnost, se moramo zavedati, da to ni za-dostno jamstvo nadaljnjega obstoja in razvoja nacionalne drzave po zgledu ostalih Clanic, Ce ne bomo Cimprej zavrgli
polstoletne prakse jalovega zi-votarjenja, moledovanja in priCakovanja v odvisnosti dru-gih narodov. Zakonodaja EU ima nedvomno pravne instru-mente, ki praviCno obravna-vajo probleme medsebojnih odnosov enakovrednih part-nerjevkot skupek nacionalnih identitet. Te je treba dobro preStudirati in zahtevati njiho-vo uveljavitev pri obrambi te-meljev drzavotvornosti. Naj-manj kar lahko naredimo, je to, da posnemamo sosede in jih prisilimo v lud evropske vzajemnostne zakonodaje, da spoStujejo vzpostavitev odnosov v pozitivni reciproCnosti. MoCza evropski naCin zivljenja bomo dosegli le s ponovnim dvigom narodne zavesti in nacionalne identitete s pomoCjo domovinske vzgoje, in to vsaj na ravni naSih sosedov.
Danes zaupam naSim predstav-nikom nove slovenske vlade in njihovi usposobljenosti pre-poznanja primarnih potez v nacionalnem interesu, ki jih bodo nedvomno uveljavili v skupnosti drugih narodov, da ne bomo nikoli veCprimorani uporabljatii molitve hlapca Jer-neja v upanju narodne reSitve.
/konec Pavel Ferluga
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna narocnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493
Oglasevanje: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC li^_^
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakona st. 675/96 (varstvo oseb-nih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 1. februarja, ob 14. uri.
Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno...
Fiorello se je izgubil!
Zakaj se v javnosti tako ma-lo govori o digitalizaciji ra-dijskih postaj? Le-ta namreC prinaäa stabilizacijo frek-venc. Kaj to pomeni? Ko ra-dijski aparat zazna doloCen program, se ga metaforiCno povedano "oklene" in ga ne spusti. Sam dejansko v vsa-kem trenutku iäCe najbolj jasno in razloCno frekvenco za dano postajo. Pravi bla-goslov za vse voznike. Saj veste, kako to zgleda: po vsaki voznji (ne glede na to, Ce je krajäa ali daljäa) je za voznika zaradi slabe sliäno-sti programov povpreCno pogostejäe skakanje od ene radijske postaje na drugo kot skakanje iz ene prestave v drugo v trzaäkem mest-nem srediäCu.
Naj vam opiäem svojo tipiC-no pot. Med voznjo vedno rad posluäam Radiodue, po-sebej äe Fiorellovo oddajo. No, komaj sedem za volan in vklopim radijski aparat, poiäCem ustrezno frekvenco. Ob prijetni glasbi, pe-strem sporedu in zabavnih voditeljih (Fiorello in Baldi-
ni sta za mikrofonom res iz-redna) postane celo samotna voznja prijetna izkuänja. No, in ko je Fiorello napovedal, da se bo v zivo javil Mike, sem pomislil: "Cudovito! Neverjet-no, kako dobro Fiorello po-snema Mikea". V trenutku je v etru izzvenel tako znani "Al-legria, amici ascoltatori!". In ze v naslednjem trenutku... bzzzz... (o groza, kaj se je zgo-dilo, zgubil sem frekvenco, ze spet)... bzzzz... "Volitve v Ira-ku bodo kompleksno ozraCje Bliznjega vzhoda äe dodatno naelektrile". "Tudi dobro", pomislim, "bom pa prisluhnil aktualnim politiCnim dogod-kom". Zaradi zahtevnosti te-matike sem se skuäal Cim bolj koncentrirati: v spomin sem priklical vse informacije o Iraku, Ameriki, Bushu, Al Zar-kaviju, Sadamu, koaliciji volj-nih (tako je Bush poimenoval evropske drzave, ki so pristale na sodelovanje), ki sem jih za-
sledil v zadnjem poldrugem letu. Sestavil sem si miselni puzzle, da bi dobil kolikor to-liko ustrezno sliko zapletene iraäke krize. Sklenil sem na-porno pripravo in si rekel: "No, zdaj pa lahko prisluh-nem oddaji o iraäkih volit-vah". Ko sem se konCno do-volj dobro psihiCno pripravil je ves moj trud uniCil usod-ni... bzzzzz...(o, ne, ze spet, kje je oddaja o Iraku?)... bzzzz.... "No, dragi posluäalci, sedaj bomo spregovorili o Loredani Lecciso. Je napihnjena ustnica sad kiruräkega posega? Je sad kiruräkega posega tudi nadvse bujno cvetoCe oprsje?" In, kako naj ne bom po vsem tem skrajno nejevoljen, Ce ze ne je-zen? Razmiäljal sem, premle-val vse informacije, ki sem jih dotlej zbral, se koncentriral na vse pretege... in potem bil prisiljen posluäati oddajo o si-likonskih vlozkih gospe Lecciso. In opustil sem vsako u-
panje.
Naj vam povem kot zanimivost: voznja je bila zelo pe-stra, saj sem poleg vnete de-bate o Al Banovi nevesti v dobrih desetih minutah po-sluäal äe najnovejäi single Britney Spears, Panellov po-seg v podporo referendu-mom o oplojevanju z zdrav-niäko pomoCjo na postaji Radio radicale, opoldansko molitev na Radio Maria in na neznani postaji oglas za telefonCek, v katerem se dva ljubimca kot norca lovita po najbolj znanih letoviäCar-skih krajih na svetu.
No, trpljenja je bilo le konec. Dospel sem na cilj, parkiral avtomobil in äe zadnjiC sliäal zasovrazeni.... bzzzzzz... frekvenca se je ustalila. Iz zvoCnikov je po-novno odmeval znan glas: "Z vami spet Fiorello. Naäe oddaje je tudi danes konec. Upam, da smo vas zabavali in hvala vam, da ste nam prisluhnili".
"Prosim", sem si mislil, "zelo je bilo prijetno".
Andrej Öemic
NOVI
GLAS
Slovenska zamejska skavtska organizacija
Obcni zbor prinesel spremembe
ga predloga, glasovanje pa je bilo prestavljeno na eno izmed nasled-njih zasedanj. Zadnja locka jutranjega dela ob-cnega zbora je predvide-
Slovenska zamejska skavtska organizacija je v ne-deljo, 16. januarja, aktiv-no stopila v novo leto z vsako-letnim tradicionalnim oben im zborom, ki je predvideval pe-ster dnevni red z nekaj po-membnimi sklepi. Voditelji in pripravniki goriSkega in tr-zaSkega dela skavtske organiza-cije so se zbrali na skavtskem sedezu v Trstu v jutranjih urah. Po uvodni Skavtski pesmi in molitvi sta naCelnika Franc Biancuzzi - ZamiSljeni nosorog in Katia Tommasi - SrCkana mravlja v porodlu pregledala delovanje organizaeije, ki Steje skoraj 300 Clanov in je razSirje-no po celotnem GoriSkem in TrzaSkem. Poseben poudarek sta namenila sodelovanju s so-rodnimi skavtskimi organiza-cijami iz Slovenije (ZSKSS) in Italije (AGESCI). Po pozdravih gostov (Danilo Kozoderc za ZSKSS, Ivo Stajdohar, Sandi GlinSek, Tone Lekosta, Andrej BraCiC v imenu Zveze tabor-nikov Slovenije ter David Stranj kot predstavnik SPDT) se je za vse prisotne Clane zacel ju-tranji del programa. Najprej je bilo na vrsti poroCilo Martina Tula - Modri lev, glavnega urednika skavtskega glasila Jambora. Ob skorajSnji preno-
vi uredniSke ekipe se je pokazala po-treba po te-meljitejSem poroCanju o dejavnostih vsake enote.
Naslednja tocka na dnevnem re-du je bila razprava na predlog o spremem-bah kroja.
Poseben trop je nam-
reC pripravil nekaj predlogov, ki zadevajo blago srajce, obliko in strukturo znack. S tem po-segom se bo kroj obeh pok-rajin v precejSnji meri poeno-til. Predlog spremembe kroja je bil sprejet skoraj soglasno. Obcni zbor se je nato lotil dru-ge tematike in predlogov, o ka-terih se sicer ni volilo. Slo je za diskusijo o tem, ali naj se zdajSnja Clanarina, ki znaSa 20 evrov, poviSa na 100 evrov in naj bi dodana vsota vkljuCeva-la vpisnine za vse dejavnosti med letom in za poletne tabo-re. Ob tem se je razvila pre-cejSnja debata o pozitivnih in negativnih locka h omenjene-
Koncert skupine R.E.M. v Ljubljani
Silhuete, ki so Tivoli ucile sanjanja
Predstavitev knjige Lucinis Podgora Standrez
Za odkrivanje in utrjevanje korenin
Pred Tivolijem so se ze do-bri dve uri gnetli ljubi-telji rock glasbe, priloz-nostni posluSalci in navadni obiskovalci. 17. januar jepostal zanje zgodovinski datum. V fluorescentni jopiC odeti var-nostniki so s sluSalkami, za-taknjenimi v uSesa, nadzorova-li pisano kaCo v zrak maha-joCih kart, ki je Cakala na odreSilni: "OK, v redu. Vstopi-te. Naprej."
V dvorani je latvijska predsku-pina Brainstorm ze zdavnaj zacela s preigravanjem svojih §ir§i mnozici veCidel nez-nanih hitov. Publika se je na latvijske akorde od-zivala z odobravanjem, kljub temu da se veCini sploh ni sanjalo, kaj sku-pina igra. Posluäalci so tako premagovali nape-tost priCakovanja.
Izven dvorane se je prele-pljena s plakati velikega dogodka in s Se bolj zgo-vornim napisom: "Zad-nje karte. Lahko jih ku-pite tukaj," bahala mala lesena hiSica. Zaskrblje-ni obrazi zadnjih zamud-nikov so si ob prihodu na pri-zoriSCe in pogledu na malo bajto le globoko oddahnili. Proizvajalci sanj in njihov no-vival
Dvorana, v katero se je nad veCtisoCglavo publiko nenado-ma spustil mrak, je dobesedno vztrepetala, ko so se na odru pojavile tri silhuete, ki so jih osvetlile barvane neonske luci na odru. PleSasti ustvarjalni ge-nij skupine Michael Stipe je pobarvan v modro "masko" okoli oCi ter preobleCen v kra-vato, srajco in suknjiC izza mik-rofona karizmatiCno dvigoval temperaturo. Za njim je do stojala s kitarami pritekel kita-rist Peter Buck, ki se je cdloCil za bolj preprosto poletno pisano havajsko srajco, pravo od-slikavo Petru priljubljenih me-lodij Beach boysov. Basist Mike Mills, najbolj umirjen Clan trojice, velja za intelektualca v bandu. Postavke za ta naziv so okrogli uCenjaSki naoCniki, a tudi poznavanje klasiCne gla-
sbe.
Veliki Sov, imenovan R.E.M., se je tako zaCel. Publika, pravi ba-bilon jezikovnih raznolikosti, je lahko zacela sanjati. Ja, dobesedno sanjati: R.E.M. je namrec kratica za besedno zve-zo Rapid eye movement (Hitro
premikanje oCi), kar oznaCuje tisto fazo spanja, ko Clovek sanja. Alternativna scena ame-riSkega new wave, ki se je zgle-doval po angleSkem punku (Sex Pistols in The Clash), je konec sedemdesetih v Athen-su, mestecu v zvezni drzavi Georgia, botroval nastanku sanjaCev skupine R.E.M., ki pa so se naslanjali tudi na coun-try-folk glasbo.
Ljubljana, evo nas!
Z uvodnimi akordi, namenje-nimi ogrevanju ledene dvorane Tivoli, so tri silhuete iz ame-riSke Georgie preigravale Stare jse pesmi z izrazitimi in hi-trimi melodijami ter udarnimi ritmi bobnov. Kaj kmalu so presedlali na zanje zelo obCut-ljivo druzbeno-politiCno tema-tiko. Svojo politiCno angazira-nost so R.E.M. potrdili tudi v Tivoliju: "Prihajamo iz velike drzave, ZDA. Morate pa vedeti, da naSega miSljenja in naSega politiCnega prepriCanja ne predstavlja sedanja oblastna
vala razpravo o spremembah postopka usposabljanja vodi-teljev. Volilni upraviCenci so odloCali o spremembah glede pripravniStva, t.j. tistega ob-dobja, ko se pripravnik s po-moejo tabornih Sol in drugih formacijskih pripomoCkov pri-pravlja na imenovanje in pol-nopravni status voditelja. Obcni zbor je v zvezi s tem sprejel omejitev obdobja pripravniStva na eno leto. Pred kosilom sta bila na sporedu Se krajSa obCna zbora goriSkega in trzaSkega dela organizaeije po-sebej.
Drugi del obenega zbora se je zacel z odobritvijo obraCuna za
garnitura." Ob tem sta zazve-neli protivojni himni I wanted to be wrong in Final straw. Le-ta je zanimiva meSanica, v ka-teri Buck in Mills zelo izrazito preigravata melodijo s poskoC-nim country ritmom, ki spo-minja na osvajanje Divjega za-hoda, med-tem ko Stipe prepeva, ka-ko mora od-puSCanje do-biti vedno prednost pred maSCe-vanjem. Koncert v Tivoliju je bil posveCen zadnji zgoS-Cenki Around the sun (Oktober 2004), ki jo oz-naeuje predvsem peveeva izpo-vednost. Nosilna pesem, Lea-ving New York, je pravzaprav ljubezenska izpoved: melanho-liCna melodija, v katero Stipe s svojimi eustvi prepleta poose-bljeno podobo velike metropo-le. Pevec se je v omenjeni zgoSCenki sprehodil med te-matikami odhajanja in pu-SCanja za sabo (Leaving New York), CloveSke potrebe po stal-nem spreminjanju (After-math), pa tudi druzbenega ne-lagodja (Boy in the well in The Outsiders).
Pisana kaca, ki se je s kartami v rokah Se kako uro pred tem vi-la pred Tivolijem, se je v dvorani spremenila v peveev sprem-ljevalni zbor ob preigravanju hitov. Nezna in (za R.E.M.) nekonvencionalno preprosta melodija Everybody hurts je z nadvse prepoznavnim Bucko-vim riffom prva spravila na no-ge obCinstvo. Mnogi zaradi melodije uvrSCajo pesem med ljubezenske, Ceprav je besedilo
leto 2004 in proraCuna za leto 2005 organizaeije na dezelni ravni. Zadnji del celodnevne-ga sreCanja je bil namenjen nekoliko bolj konkretnemu programiranju. Prisotni voditelji so se namreC raz-delili po ve-jah in zaCeli razmiSljati o skupnem projektu, novem jam-boreeju leta 2006. Pred skavtskimi voditelji je sicer Se zelo dolga in na-porna pot, na obCnem zboru pa je bil storjen prvi korak v omenjeni smeri. Ob prvih pogovorih so bili po-stavljeni temelji za naslednja sreCanja.
Sklepni del obCnega zbora je bil posebno slovesen. Med sv. maSo, ki jo je daroval p. Mirko Pelicon in s katero so se vsi ud-lezenci zeleli zahvaliti za celod-nevni trud in njegove sadove, so namreC pripravniki in pri-pravnice StaSka Cvelbar, Edvin Bukavec, Stefan KegljeviC in Nada Petaros prejeli imenovanje. Skavtska organizacija je tako pridobila svezih moCi in je nedvomno poveCala kakovo-stno raven svojega voditeljske-ga kadra.
Navihani tiger
himna volji do zivljenja.
Ko je Peter Buck naslonil svojo kitaro na bliznje stojalo in vzel Carobno elektriCno mandoli-no, se je v somraku dvorane prizgalo na stotine vzigalni-Skih plamenCkov. Tivoli je le doCakal trenutek: Losing my religion! Pesem, zaradi katere so R.E.M. postali to, kar so, "Cudna" pesem, v kateri ni ki-tare, ampak mandolina. Nena-vadna pesem, ki modulira med tonalitetami v duru in molu. A morda prav zato uspeSnica. Stipe v njej opisuje stanje, ko je Clovek pod pritiskom in je na tem, da izgubi nadzor nad sa-mim seboj (to pravzaprav po-meni sintagma Losing my religion v ameriSkem zargonu). Pesmi ameriSke skupine imajo vedno dokaj nerazumljivo, e-nigmatiCno besedilo. Lahko bi rekli, da je Stipe impresioni-stiCni pisec, ki svoje misli iz-raza skozi podobe in (vCasih tezko razumljive) metafore. Same pesmi nimajo vedno tradi-cionalnih kitic z refrenom, ampak so pogosteje pravi puzz-le figur in podob.
Po dobri poldrugi uri so Stipe, Buck in Mills prviC zapustili oder. Tivoli je enoglasno zah-teval bis. Trojica se je vrnila s prvovrstnim preseneCenjem: na oder so povabili Vlada Kre-slina in z njim zapeli uspeSni-co Iggyja Popa The Passenger. Dvorana se je tako prepustila objemu zadnjih akordov. Po-skoCna in zabavna Man on the moon, ki opeva ameriSkega ko-mika Andyja Kaufmana, odliC-no izraza ironiCnega duha ban-da. Stipe se poigrava s svetovni-mi resnicami, pri tem omenja zgodovinske osebnosti vse od Mojzesa in Kleopatre, preko Darwina in Newtona do Eivisa ter se pri tem spraSuje: Je Clovek sploh stopil na Luno?
LuCi so se prizgale. Dvorana se je ponovno prebudila v hladni in dezevni Ljubljani. Dvourne sanje so se razblinile, potem ko so tri silhuete zapustile oder. Ostali so le drobei.
To Cloveku ostane od sanj zju-traj, ko se zbudi.
Andrej Öemic
Foto DPD
Za novo knjigo goriSkega raziskovalca in Casnikarja Vlada KlemSeta Lucinis, Podgora, Standrez: krajevna, le-dinska, vodna in druga imena v katastrskih listinah je upraviCe-no vladalo veliko priCakovanje, kar je potrdilo tudi Stevilno obCinstvo, ki je ob njeni krstni predstavitvi v sredo, 26. januarja, napolnilo zupnijsko dvora-no v Podgori. Gre namreC za zajeten in dragocen domoznan-ski prispevek, ki izCrpno priCa o bogati goriSki kulturni in je-zikovni stvarnosti; koristen je za poznavanje naSe preteklosti in hkrati za utrjevanje naSe samo-bitnosti.
Publikacija, ki Steje 192 strani in je napisana v slovenSCini, fur-lanSCini in italijanSCini, vsebuje dolgo vrsto zvesto izpisanih imen zaselkov, parcel, voda, vz-petin in veCjih obmoCij iz prvo-vrstnih arhivskih virov, in sicer iz Terezijanskega, Jozefinskega in Franciscejskega (oz. Napo-leonskega) katastra; zato je Ca-sovno vezana na 18. in 19. sto-letje. Poleg - veC kot 1.500 - le-dinskih, krajevnih in vodnih imen prinaSa Se veliko drugih zanimivih informacij, ki so obravnavane posebej za LoCnik, Podgoro in Standrez, vasi, ki so imele zlasti v preteklosti veliko skupnega z druzbenega in na-rodnostnega vidika. Vse tri vasi so bile do 1. 1927 samostojne obCine; do pred 250 leti je bil LoCnik z narodnostnega vidika izrazito furlansko-slovenska vas. Zanimiv in posebej zgovoren je vpogled v seznam - veC kot 300 - imen lastnikov (oz. kolonov) zemljiSC in v opise le-teh itd. Posebno bogastvo knjige pred-stavljajo barvne reprodukeije katastrskih map iz zaCetka 19. stol. in Crnobelih fotografij v glavnem iz Casa pred prvo sve-tovno vojno.
Kot je poudaril urednik dela Vlado KlemSe, je publikacija, ki ji je uvodno misel napisal Pavle Marku', namenjena v prvi vrsti prebivalcem LoCnika, Podgore in Standreza, saj bo prav njim lahko pomagala odkrivati, po-glabljati in utrjevati lastne kore-nine. Tudi zaradi tega so izdajo odloCno podprli in kot izdaja-telji - s prispevkom Fundacije GoriSke hranilnice - omogoCili vsi trije krajevni rajonski sveti. Podgorski veCer, ki mu bosta v februarju sledila Se loCniSki in StandreSki, je s pozdravom uve-del prav predsednik podgorske krajevne skupnosti Walter Ban-delli. V imenu Fundacije GoriSke hranilnice je spregovoril Vincenzo Sfiligoi, v imenu ob-Cinskega odbornika za kulturo Cressatija pa Mario Delneri. Be-sedo je nato prevzel eden naj-boljSih poznavalcev goriSke in primorske zgodovine, Branko MaruSiC. Povedal je, da KlemSeta pozna veC desetletij kot Casnikarja, plodnega publicista, politiCnega delavca in zavzete-ga Clana Slovenskega planinske-ga druStva. O ledinskih imenih
naSih krajev je ze pisal in ima zato tudi dobro raziskovalno metodo. Omenjeni katastri so pomembni, je podCrtal MaruSiC, ker vsebujejo Stevilne iden-tifikaeijske podatke zemljiSC; ni-so pa najstarejSi dokumenti, ki prinaSajo toponime. Poznavanje krajevnih imen ima vse-kakor velik pomen, je povedal zgodovinar, saj - kot je poudarjal ze Simon Rutar - se v njih skriva naSa zgodovina. Mikrotopono-mastika (veda, ki obravnava manjSe geografske pojme, ki jih ni na uradnih zemljevidih) je zapletena veda, ki zahteva Si-roko znanje; strokovnjaki mo-rajo biti pri obravnavi toponi-mov in mikrotoponimov na-tanCni in pozorni, saj je ljudska (para)etimologija lahko "moC-no fantazijska", njen pristop do vede ni vedno strokoven, ampak kdaj pa kdaj tudi v sluzbi pristranskih interesov.
Vlado KlemSe se je po pozdravu v slovenSCini, italijanSCini in furlanSCini najprej zahvalil "oCetom knjige", prisotnim predsednikom treh krajevnih skupnosti, in sicer Giorgiu Sta-bonu (LoCnik), Walterju Ban-delliju (Podgora) in Marjanu BreSCaku (Standrez). V eno sa-mo knjigo je KlemSe zdruzil podatke o treh skupnostih iz veC razlogov. Najprej zato, ker je zdruzevanje moCi omogoCilo lazjo finanCno podporo in po-veCalo moznost uspeSnejSe iz-daje; nadalje zato, ker ze z zgo-dovinskega vidika obstajajo Stevilne povezave med tremi kraji; pa tudi zaradi skupne kulturne in jezikovne specifike. Ledinska imena nosijo v sebi neko spo-roCilo, imajo velik pomen za krajevno skupnost, saj govorijo o njeni preteklosti. Imena krajev imajo, je Se ugotavljal KlemSe, svoje zivljenje: na-stajajo, se spreminjajo in umi-rajo. In vendar je lepo videti, kako so se nekatera imena - tako ali drugaCe - ohranila tudi po veC stoletjih. Primer: Kalvarijo so do 18. stol. imenovali Gora; tudi zato vas Podgora ob vz-nozju Kalvarije nosi tako ime. Avtorja je pri delu najbolj prese-netilo prepletanje slovenSCine in furlanSCine v toponimih; med potrpezljivim razisko-vanjem, je priznal, se je veliko novega nauCil, sploh pa je dobil veliko novih spodbud za na-daljnje raziskovanje. Publikacija je res pisana najprej za prebival-ce treh vasi, hkrati pa vsebuje ze urejeno gradivo za strokov-njake, ki bi zeleli poglobiti preuCevanje naSe stvarnosti. Vzgojni pomen knjige, ki jo je tiskala Grafica goriziana, je ja-sno ponazorila ena izmed sode-lavk, uCiteljica Liviana Persolia iz LoCnika, ko je povedala, da delo lahko pomaga tudi Sol-nikom, ki zelijo pomagati Stu-dentom ohranjati spomin in stik z lastnim krajem. "NaSa zemlja je namreC Cudovita, pol-na kulture in sposobna sozitja."
DD