Vprašanjem vor dopisnic
120. štev,	V	Ljubljani,	četrtek	20.	maja	1920,	w““	pW“*'	IIL	leto.
Velja v Ljubljani in
po pošti:
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dolarje polletno . . . 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar.
Novi porotniki liaj pošiljaj*
naročnino po n.vkaraic.
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 mm iiiok prostor za enkrat 1 K 50 vin., za večkrat popust
'lede inseratov L dr. se naj priloži za odgo-ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — — -	~	Rokopisi	se	ne	vračajo.	■■	-
telo leto . .	. K	ISO-—
901 leta . .	• II	90 —
Četrt teta . .	• »I	45*—
rs mesec		15*-—
Izhaja vsak dan zjutra
Posamezna številka velja 1 krono.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/L Teteion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —	-	štev. 8. Telefon štev. 44.	1 1 —
Za inozemstvo:
celo leto ... K 240*— pol leta,	.	.	.	*	120-—
četrt leta	.	.	.	„	f.O*—
za mesec	.	.	„	20 —
Narodno predstavništvo odgodeno.
LDU Beograd, 19. maja. (Izvirno valo pa ni, ampak je sklenilo, da se poročilo.) Danes ob šestih se je se- odgodi čez Binkošti .Vnovič se sestalo, kakor je bilo napovedano, na- stane 26. t. m. rodno predstavništvo k seji.
Zboro-
Novo češko ministrstvo.
LDU Praga, 19. maja. Vladno glasilo »Cebosiovenska republika« objavlja ministrsko iisto: Socijalm de-mokratje dobe 7 portfeljev: Tušar predesdništvo, Nemec deželno hrambo. Haberniann prosveto, Johannis pr§Irrano, dr. VVinter socijalno skrh-stvo, Slovak dr. Hodža Tayerle javna dela . Agrarci dobe štiri listnice :•
Švehla notranje zadeve, Malypetr poljedelstvo, Slovak dr. Srobar zdravstvo, Stanek pošto. Narodni socijalisti dobe tri portfelje: Promet Stribtnv, pravosodje dr. VeseJv al* dr. Krouskv. Kot strokovnjaka, ne kot strankarfa vstopita v kabine: narodna demokrata dr. Engliš za finance in dr. Hotowetz za trgovino.
JUGOSLOVANSKI UJETNIKI SE VRNEJO IZ SIBIRIJE DOMOV,
Iz Beograda poročajo, da je tamkajšnje angleško poslaništvo obvestilo našo vlado, da odpotuje v kratkem iz Vladivostoka ladja z vojnimi ujetniki. Med njimi bo okolu 1000 Jugoslovanov in prav toliko Romunov. Jugoslova?;skih ujetnikov je sedaj v Sibiriji še nekaj tisoč.
VSERUSKI POKRET PROTI POLJSKI.
LDU Moskva. 19. maja. Protl-oljsko gibanje se je razširilo do Turkestana Na tisoče prostovoljcev iz vseh delov dežele hiti na fronto. Skupščina v Sibiriji živečih Litvan-eev in Belorusov je v Omsku sklenila, udeležiti se boja proti Pollakom. V Samarkandu stanujoči Poljaki in (.krajinski delavci so se prijavili na boi na poljski fronti. Ustanavljajo se bataljoni prostovoljcev. V Odesi so častniki bivše armade Denjikinove naprosili predsednika sovjetov, da bi smeli očetnjavo braniti proti navalu Poljakov.
EOL.lSEVIŠKI VOJAŠKI USPEHI.
LDU Moskva, 19. maja. Na za-pndni fronti so Izvojevale naše čete važen uspeh. Pri Polocku so prekoračile Dvino. Poljaki so se morali
umakniti.
ITALIJANSKI DELAVCI PROTI VOJNI S SOVJETSKO RUSIJO,
LDU Milan, 18. maja. Delavci v Brosciii niso hoteli dalje odpraviti vlaka, ki ie prišel z Frankfurta z voi-riim gradivom za Romunijo, ker Je to grajivo namenjeno za bol proti sovjetski republiki.
v* r-1^— 111 ■iu<ii<wi-iririfiijM^rfnrrfT~T-M
VERA.
Roman.
(Dalje.)
Vpraiteval se je začuden In radoveden kam ga neki vodi. Ko je stopil v sobo, mu je pač nekoliko vzvalovila kri — pred njim je stala ona — najlepša vseh žensk, in zdelo se je, da mora biti to Vsekakor njen mali salon. Knez je bil dovolj uljuden, da je nazval to sobo tako. Po prvem pozdravu so vsi za hip onemeli; nenavadna situacija jih je vendarle nekoliko motila. Tajna svetica je nemirno gledala sedaj Vero, potem kneza.
»Ali mi nočete podati roke gospo-spodična, te lepe, brezprimeme roke5«
Zadržal je za trenutek njeno roko v svoji.
Dvignila je pogled, in tisoč plamenčkov. ki se ne dajo definirati, je pačelo preskakovati nanj ta smehljaje je izpregovorila:
»Dobrodošli, Presvetli! Prosim lepo, da se blagovolite zadovoljiti s to malo sobico — biti hočem iskrena — zdi se mi namreč, da bi velika rodbinska soba ne bila primerna za resne študije.«
»Da,« jo Je prekinila svetnica, »premilostni vladar naj oprosti, smo pač nekoliko na tesnem; sedaj delamo celo v salona, kjer Je sprejela moja hči Agata neikatere dato* iVPl9< M dobrodelnega dtaiifra.«
NEMIRI NA TEŠINSKF.M.
LDU Dunaj, 19. maja. Listi poročajo iz Tešina, da le več Poljakov včeraj vdrlo v šlezijski dom. dru-J štveni dom Kozdanove stranke, ki je ; Cehom prijazna, in ga opustošili Tl dogodki so se odigrali skoraj pred očmi medzavezniške plebiscitne komisije. Popoldne je prišlo na stotine poljskih delavcev iz Trzvnieca v Teši n, ki so tudi vrdli v Šlezijski dom. Množica je nato odkorakala in oplenila več prodajataic. Poljske ju-de, ki Jih je množica srečala na cesti. 90 napadli in trpinčili. Nato je vdrla množica v okrožno sodišče in osvobodila tam zaprte Poljake. Del množice ie korakal nred čehoslovaško prefekturo Dri antantni komisiji in ho* tel napasti poslopje. Prefektura je bila v zadnjem trenotku zasedena po francoskem voiaštvu. Izgredi so tra-ialj več ur. Poklicano je bilo aanfanti-110 vojaštvo, kateremu se Je posrečilo vzpostaviti mir. Pri spopadih sta bili dve osebi mrtvi, več pa poškodovanih.
NEMIRI V IRSKI.
LDU Dublin. 18. maja. V Ger-mantownu so bile zažgane policijske kasarne. V soboto zvečer je vojaški oddelek zasedel policijsko stražo v Dalkevju. Meni se, da ie to prvi korak k uresničen iu načrta, da se zagotovi varnost na Irskem, ker policija tega ne zmore.
LDU Washington, 19. maja. Po poročilih iz irske so se spopadi v LondonderryJu nadaljevali tudi podnevi in so postali resni. Velik del delavcev ie začel stavkati. Zvečer je dospela vojaška četa 700 mož, ki so glavna torišča nemirov zaprla s kordonom in prepovedali zbiranje gruč.
PREKI SOD NA IRSKEM.
Dunaj, 19. maja. (Izvirno poroči-
lo.) Kakor poročajo iz Londona, je sklenila vlada, da proglasi vsled ved no se razširjajočih nemirov na Irskem preki sod. Tozadevna odredba Izide že danes ali Jutri
PREDSEDNIK BOSANSKE DEŽELNE VLADE ODSTOPIL.
LDU Sarajevo. 18. maja. Predsednik deželne vlade v Bosni in Hercegovini dr. Srškič je že dne 13. aprila podal ostavko zaradi konferenc glede odprave beglukov (mu-
slimanskih veleposestev). Danes le Iznova podal ostavko in prosil, da,se takoj odreče dolžnosti, ker se n« strinja z izpremembo § 6 in 7 nared-be o beglukih.
PROTIC V ZAGREBU IN LJUB-LJANI.
Beograd, 19. maja. (Izvirno poročilo). Minister Prori f je odpotoval danes v Zagreb, od koder se napoti potem v Ljubljano. Po svojem povratku bo zaprosil za enomesečni dopust.
Nitti II.
Italija je v permanentni krizi. Dva močna bioka si delita v parlamentu moč: Katoliška ljudska stranka (Par-tito popolare, po kraticah PP = Pipi) in socijalisti. Dva sveta sicer. Vendar pa zastopata obe stranki široke plasti ljudstva, ki ima enake potrebe, ki zahteva v marsičem soglasno enakih reform. PP pač nasprotuje metodam, ki jih propagirajo v dosego družabne pravice socijalisti, toda tudi v ljudski stranki se oglaša ekstremno krilo, ki stoji nevarno blizu revolucionarjem.
Vlada se mora seveda opirati na katolike, saj jo socijalisti negiralo sploh. Druge meščanske stranke, dasi po svetovnem nazoru docela nasprotne, so prisiljene na kooperacijo s PP de faeto, kajti tudi njim odreka pravico do življenja stranka stošestdesetih.
Da je za vsako vlado ta trhla baza sumiranih negacij zelo nezanesljiva, ie jasno. Malenkost je dovolj m ministrstvo pri glasovanju propade.
Taka »formalna« malenkost je lz-podnesla tudi Nittijev kabinet. K temu padcu je pa gotovo pripomogla tudi Francija, oziroma njen neutrudljivi agent in rimski psJapik Barrčre. Nitti, ki pozna slabe strani svoje domovine, je namreč v strahu pred socijalisti začel že jako konkretno obnavljati zveze z Nemčijo. Francoska je pozorno sledila tej igri. Ker ji Je bHo tega vendarle malo preveč, je posegla spretno vmes. Malkontentov ne manjka niti v Italiji. In Barrčre je izurjen mož. Vzbudi pri šovenih strasti, češ: Nitti nas bo izdal Jugoslovanom v Pallanzi, alarmiraj kapitaliste: Nitti nima dovolj močne roke proti boljševikom, in nezaupnica na Montecitoriju je prodrla, »'šibki« Nitti je demisijonral, tiha propaganda
in vojaška stranka. je lansirala močan nacijonalisMČčn, imperijalistl-čen in protisocialističen blok, a mož, ki naj bi bil sestavil kabinet dejanja Je bil Bon orni.
Bonomi je kralju njegov nalog že vrnil, PP ni hotel stopiti aktivno v vlado, levo krik) ljudske stranke Je zmagalo.
Danes se vrača Nitti, ki Je kraljev nalog za sestavo kabineta sprejel m ga bo najbrže tudi izvedel.
Če se ne bi namreč to posrečita njemu, preti Giolitti, a tega se Franclja boji bolj kakor sploh koga in Barrčre, ki je pomagaj Nittiju s stola, mu bo moral tudj nazaj.
Močni mož imperija in protiger-man Bonomi ni uspel, če se vlada v najkrajšem času ne sestavi, grozi močni mož germanofil Giolitti ta tako ie boljše, da ostane pri Nittiju. (Seveda bo tudi Nitti II. s težavo ravnal državno krmilo — Italija se le šele začela zibati.
Finančna politika na Češkem.
. Delo za konsolidacijo financ če-hoslovaške republike je bilo že od početka tako smotreno. kolikor Je le moglo biti. Sam predsednik Masa-rvk je temu delu posvečal največjo pazljivost. Ni tedaj čudno, če se tudi sedai, ko Je v skupščini močna socl-Jalistična večina, bližajo finančnemu resortu ne strankarsko, temveč z največjo opreznostjo, premišljenostjo in stvarnostjo.
Naj sledi o minuli dobi nekoliko podatkov:
Z zakonom z dne 25. fabruarja 1919, ki odreja kolkovanje bankovcev se začenja finančna ločitev češke od avstro-ogrske banke. Okol
»Prečastiti dami, zelo, zelo sem zadovoljen, in prav s tem majhnim prostorom. Zdi se ml, da se v tako majhni sobi mnogo lažje kramlja ta čita, nego v veliki. Čim manj more oko legati naokrog, tem bolj se osredotočuje na duševno delo.«
»Ali na lepoto,« si Je mislila gospodinja logično, kajti knezov pogled Je počival nepretrgoma na Verinem obrazu. »Resno se tukaj pač ne bo mnogo študiralo. Da bi le preveč ne koketirala ž njimi«
Kr.ez Je. nestrpno čakal, da se svetnica odstrani; kaj se tako dolgo obotavlja?
»A jaz pojdem sedaj, moja navzo • nost bi vas morda samo motila —?* Je vprašala plaho in ne brez namena.
»Prosim vas, milostiva, nikar se ne dajte odtegovati od svojih dolžnosti - midva bova sedaj Jako marljiva.«
Svetnica je ostavila sobo.
Ko sta bita sama, sta se nehote pogledala, potem Je rekla Vera z elegantno vabljivo kretnjo: »Izvolite sesti, rnon prince.«
»Milostiva gospodična, dovolite, da se poizkusim za hip še stoje privaditi močnega vonja v sobi.«
»Upam. da se vaša Svetlost tega kmalu navadi.*
»Kuj mi preostaja drugega« — se Je zasmejal — »smela želja, da odprem okno, srd Je že itak enkrat do* sesla hud. pogled la najlepših oda. Ato sc Stavek drzne stopiti y domet"
vanje čarobnice. tedaj se mora vdati na milost m nemilost.«
Povabil jo Je, naj sede; in sedla je na zofo, on pa na stol ob ozki strani mize.
»Ta soba ni videti baš čarobna, mon prince.«
Ogledal se Je.
»Udoben prostor, ali za gospodično ni primeren. Vaše nožiče se morajo vdirati v mehkih preprogah, svilene blazine bi vas morale vabiti k odpočitku in visoka zrcala odražati od vseh strani vašo postavo.«
Vere se je polotilo veselo razpoloženje; oči so iej koketno zažarele. Danes je bil pristopnejši, hvala Bogu, sedaj je lahko pokazala svoj pravi' temperament. Odprla je torej knjige ta je pri tem svojo glavo jako opasno približala njegovi. Vonj njenih las. njenega pudra, njenih oblek Je zavel okoli njega, ga je omamljal ter hkratu dražil njegove občutljive živce. Potegnil Je svoj svileni robec iz globoko izrezanega smokinga ter ga pritisnil na usta.
»Milostiva, kako morete dan na dan prenašati ta močni parfum?!«
»O, to je navada. Vaša Svetlost se kmalu o tem sama prepriča: parfum je tako lep. vzbuja toli prijetno razpoloženje, ob njegovem vonju Je možno tuko sladko sanjariti! Ko bi vas vendar smela izpreobmiti, knez , — odpeta Je stekleničica s svojega zlatega pas« »«rji$aniQ PW. kaojMc *~ dovoUfc!«
Še preden se Je zavedel, mu Je vlila precejšno množino tekočine na njegov robec.
»Kaj delate?« Njegov ton je bil prestrašen, skoraj malo strog.
Z divnhn, odpuščanja prosečim pogledom Je vzkliknila:
»Pardon, tisočkrat pardon! Neka prislovica pravi: ,Strup proti strupu* — menim, ako se vaša Svetlost navadi tega voula, ako bi vas obdajal tudi izven moje sobe, potem bi gu niegova Svetlost drugi pot tukaj lažje prenašala.«
Stnehlial se Je.
»Morda Imate prav, lepa čarob* nJca. Ubogi suženj lega premagan k vašim nogam in obeta, da hoče vdihavati ta strup do zadnje kapljice.«
»Izvrstno, a sedaj prosim, da blagovolite nekoliko prevajati iz te ruske knjige.«
»Ali res mislite, milostiva gospodična, da bi bil sposoben resneje študirati v tej okolici?«
Njegov pogled je govori še več.
»Mislim, knez, da morajo biti te ure resne, ker sicer bi vaše Svetlosti ne smela vbodoče sprejemati več sama.«
Zečuden se Je dvignil, a se potem nasmehnil in se Jej globoko zazrl v oči: v A kaj bi potem mislili vi?«
»Jako bi mi Mio žal — «
»Mademoiselle —«
»Dovolj, knez, začniva sedaj!«
Pokorno ta začel prevajati.., »Qb» ta ta strašno dolgočasno« —
kovanih je bilo 8 milijard, od katerih Je dižava pridržala 2 milijardi kot prisililo posojilo, obrestujoč Je z i odstotkom. Pozneje je prevzela država še blagajniške nakaznice fill« jalk avstro-ogrske banke ter žiro-račune na svojem teritoriju v skupnem znesku 2 milijardi, s tein Je pa postala na drugi strani upnica avstro-ogrske banke za približno 10 milijard. Z zakonom z dne 10. aprila 1919 Je postala kolkovana krona »če-hosloyaška krona«.
V smislu istega zakona se Je za* čela izmeniava kolkovanih bankovcev za nove državne novčanice (statovke). Svota nekritih statovk po tem zakonu ne sme presegati G milijard, ki so cirkulirale po okolko-varnju, prištevši k temu še 50 odstotkov žiroračunov in blagajniških nakaznic in 1 ta 2 kronske bankovce v skupni svati 300 milijonov. Vsa statovke nad to mero morajo biti krite s trgovskim Jamstvom t. 1. es-komptiranimi menicami ta posojili na vrednostne papirje.
Z zakonom z dne 8. aprila 1920 se je odredil davek na premoženje, pri katerem se Je gledalo na to. da s« podietništvo ne uniči in ne ovira. Ta davek se bo porabil predvsem za odplačilo dolgov, ki Jih je država prevzela kot naslednica avstro-ogr« ske banke.
Zamenjava kolkovanih bankovcev za nove statovke se ie že izvršila in sicer so izdane statovke pa 5000,1000, 500,100, 50, 20, 10 in 1 K, 5000 kronske bankovce Je tiskala avstr oogrska banka. 1000 kronski sa bili tiskani v Ameriki, ostale pa v. domačih tiskarnah, ta so kliub pomanjkanju potrebnih tehničnih sredstev zelo dobro izpadle
Minconovno (tovarno za kovanja denarja) v Kremnici so Madžari raz« deiali, ko so bežali iz Slovaške, toda bo kntalu popravljena. Zasedaj porabljalo Cehi še stari kovani denar.
Obenem zbirajo kovinski zaklad za bodočo emisijsko banko in so do« sedai nabrali že 30 milijonov zlatili frankov In 105 milijonov srebrnih frankov.
Začasno nadomešča emisijska banko Bančni urad ministrstva financ, ki posluje v filijalkah avstro« ogrske banke, ki leže na ozemlju dr« žave.
Ta urad se peča predvsem z es-komotiranjem menic in posojili n« vrednostne papirje.
Kreditov državi pa ne sme dovo« ljevati.
Urad ima 31 filijalk.
listal .ie dalje — »to je že boljel »Ljubim te, ljubiš me, ljubimo se«. In tukaj: »Ali me ljubiš? Vedno ta bom ljubil«. Obrnil je še par listov fi »Sedaj boste takoj videli, kako napredujem. Ruski stavek: »Začarani princ Je prosil lepo vilo, naj se ga ljubeznivo usmili«. Le pazite, kaka znam to samostojno predelati: Začarani princ je prosil lepo vilo, naj se ga s svojo ljubeznijo usmili!«
Vera Je že dolgo s težavo zadrževala smeh, sedaj je privrel na dan kakor izpuščen niz biserov.
Knez si Je pokril lahno z rokd oči — o ta smeh! — zasledoval ga je dan in noč — zdelo se mu je, kakor da ga nežna roka milujoče boža po njegovih živcih.
»Kaj moj smeh tako deluje na njegove nerve?« se Je vprašala Rusinja. »2e zadnjič Je bilo tako čudno«. Vzela mu je knjigo in rekla % njej lastnim gracijoznim glasom« »Učencu ni dovoljeno svojevoljna obračati stavke — parlons!« (Govoriva!)
Pustil jo je govoriti ruski in francosld, vse vprek, naposled le ostafa pri svoji elegantni francoščini. Sanjarsko, opojno razpoloženja se ga je polastilo, — želel ni drugega. kakor da more tu sedeti, Ja gledati, poslušati, čutiti.
.(Dalje prih.)
Čehoslovaška ie edina država na iftivžem avstro -ogrskem ozemlhi, ki ie zmanjšala cirkulacijo papirnatega denarja. Kljub temu, da je vse hitelo na delo. da bi ji izpodkopali tla. Toda Čehi so se znali braniti. Skoro za vsak ponarejeni bankovec so iskali ponarejevalca in če je vodila sled v. Berlin, so Šli tja. Pri nas so bile pa velike afere potem, ko so bankovce zamenjavali, da bi se bili pa trudili falzifikatorje zaslediti, to ni seveda prišlo nikomur na misel.	—c.
Razmere v Petrogradu.
»Frankfurter Oeneralanzeiger« ponatiskuje pismo iz Petrograda, v katerem piše pisec:
Razmere v Petrogradu so pod vsako kritika Mesto je zapuščena hiše so prazne, okna so razbita. Delavci so zapustili velike hiše, v katerih so se že naselili, in katere so bolel za vselej obljuditi. Preselili so se v nizke hišice ob tvornicah, kjer se težje grejejo. V mestu ni ne vode, ne razsvetljave. Ljudje morajo nositi v mesto vodo iz reke. Umivanje je postalo že nekakšne vrste specijah-teta. Povsod je opaziti mnogo nesnage. Žene si vsled boijazni pred uS-mi strižejo lase. Javna stranišča so razdejana. Do jeseni se je že nekako živelo, sedaj pa je življenje skoro nevzdržno. Parki so posekani, pohištvo je požgano, knjige tudi. Cele obitelji stanujejo v eni sami sobi, da ne zmrzne ja Seveda mora v takih razmerah čut za dostojnost, snažnost in red popolnoma izginiti Ljudje begajo naokrog kakor sence in si iščejo hrane. To je njihova prva In edina misel in skrb. Z duševnostjo se ne peča nihče več. Tudi za politiko se več nihče ne briga. Da bi se v takih razmerah kdo uprl sedanjemu režimu, na to ni niti misliti. V Petrogradu izhajajo samo boljše viški dnevniki in brošure. Gledališča so odprta, ali v njih je kakor povsod drugod: zamazano, vse zanemarjeno. Vrhutega se ti zavodi ne bavijo s pravo umetnostjo, temveč s spakovanjem. Umiranje vsled. splošno slabih razmer je veliko, tako, da grobarjev vedno primanjkuje. Mnogo trupel je ležalo čez zimo sploh na prostem. — V ilustracijo prehrambenih razmer pa naj zadošča ta-le slika:
V Aleksandrovi bolnici v Petrogradu so poboljšali hrano nekaterim bolnikom. To poboljšanje pa obstoj! v tem le: vsak bohuk dobiva po enega haringa, po tri krompirje In eno čašo mleka na dan. Mestno prebivalstvo živi od izkupička vsega, kar kje zaseže. Teh reči pa je dosti, kajti od dveh in pol milijonov prebivalcev jih je ostalo v Petrogradu samo 600.000. Ti ljudje torej odnašajo iz stanovanj predmete vseh vrst, da jih zamenjajo lahko za živež. Denar je brez vrednosti Zanj se ne more kupiti ničesar. Kmetje ne prodajajo zanj ničesar, in zamenjujejo živila samo za pohištvo ali pa za druge dragocenosti. Najraje sprejemajo zlato in briljante. Kdor ne more ničesar ugrabiti da bi prodal, mora umreti od lakota Vsled teh bednih razmer si mnogo ljudi vzame življenje. Samomori so v Petrogradu postali takorekoč navada. Promet je slab. Potovati je skoraj nemogoče, ker se od vsakega potnika zahtevajo potne listine, kf jih je pa težko dobiti. Komisarji jih izdajajo v prvi vrst samo svojim zaupnikom. Ti komisarji, njihovi zaupniki ki poedini špekulanti so edini ljudje, ki živijo brez amzemirjena, in ki km je življenje tehko prijetno.
Tabor v St Jakobu v Rožu.
St Jakob v Rožo, 17. maja.
Sž nedeljo se Je vršil v St Jakobu v Rožu nad vse impozantni tabor, ki se ga je brez vsake agitacije udeležilo riad dvatisoč, mogoče tudi tritisoč zborovalcev in sicer samih koroških Slovencev iz zgornjega Roža. Iz Loč in Bač so se pripeljali na okrašenih vozovih, njim na čelu jahači s trobojnicami. Tabor je otvo-ril in vodil g. 'Hochmiiller, ki je Pojasnil njega namen in pomen, nato je govoril domači župnik g. Ražun In se spominjal grozot pred letom in grobov za svobodo padlih junakov. Obhajamo žalostno obletnica ko smo morali eni bežati, drugi pa se skrivati doma in se potajevati ter prenašati gorje nemškega nasilja, obhajamo pa tudi veselo obletnico našega vstajenja, ki se bo udejstvilo sedaj ob ljudskem glasovanju. Nemci onkraj demarkacijske črte praviJa da prirejamo shode zata ker nismo gotovi, dar v coni A zmagama Gotovi smo, da zmagamo, ker smo že vse preračunali, naši shodi imajo Ie namen, da našo armado pravilno organiziramo. Opozarjal je navzoče, da plebiscit ni valitev, ki ima svoj učinek za par let, ampak dejanje, ki ou-ločuje za vedno. Vsak je dolžan svojim potomcem, da glasuje za zjedi-njenje slovenske Koroške z materjo Jugoslavijo. Na to je v lepih besedah označila trpljenje in vstajenje zatiranega koroškega ljudstva mala Cvitarjeva hčerka, ki je govorila s tako iskrenostjo, da so marsikomu stopile solze v oči. Mnogo zanimanja in tudi smeha je zbudi z izbornim humorjem podani govor g. župnika Arnuša, ki tja do korenine pozna našega koroškega Slovenca, zavednega in nezavednega. Z številkami in s časopisom »Freie Stim-| men« v roki je dokazal, da Nemci sami ne upajo na trajni obstoj Nemške Avstrije, Iti ni druzega, kot nekak življenja popolnoma nezmožni nestvor. Naslednji govornik dr. Čemer je napovedal nemčurjem neizprosen boi in Jim pbljubii, po glasovanju primerno revanšo za vse,, kar so hudega storili zavednim Slovencem. Mi smo sl vse dobro zapomnili, zato: Zob za zobl Za tem govornikom Je nastopil koroški rojak g. J. Špicar, ki pravi, da je videl med vojsko težke vozove, ki so vozili streljivo, ki naj poveča slavo pogi-nole Avstrije, danes pa smo videli vozove, okrašene kot cvetočo pomlad, in ti vozovi so pripeljali sem tudi municijo, patrone za plebiscit — poštena jugoslovanska srca, sveže, mlado kril Nemci agitirajo za nerazdeljeno Koroško, sami pa jo dele Lahom, ki so ijh klicali v deželo prott Jugoslovanom, sedaj pa tam žra kakor kobilice. Ob koncu se je obrnil do malih goriških begunčkov, ki jih je pripeljal na tabor učitelj Belin Iz Podrožice ter Jim zaklical: Vem, da krvave Vaša mlada srca, ko vidite vstajati zasužnjeno Koroško, a tudi za vas pride dan, ko yam zakliče iz groba vaš pesnik Gregorčič: Vstani narod, tvoj dan je vstajenja dan! Kot zadnji je govoril domači župan in izražal veselje vsega naroda nad rešitvijo iz nemškega Jarma ter izjavil, da le vsak dvom nad izidom glasovanja neopravičen. Po tem govoru Je preči tal župnik Arnuš resolucijo, ki poživlja vlado, naj nastopa proti nemškutarjem in nemškim hujskačem z vso strogostjo, najmanj pa vsaj tako, kot postopa celovška vlada z našimi mirnimi ljudmi v coni B.
Kulturne drobtine.
Na koncertu »Smetane« so imeh
poslušalci, med njimi zlasti naši pevci priliko poslušati moški zbor pevskega društva, ki na Češkem poleg zborov praških ta moravskih učiteljev uživa največje spoštovanje. Je pač to društva ki se ie posvetilo z vnemo natančnemu študiranju najboljših zborov češke glasbene literature. Vrline pevskega zbora »Smetane« so izredne. Tehniške težkoče obvladajo pevci z lahkoto in kar čudno, s kako preciznostjo so zapeli Smetanovo »Rolnlcko«, skladbo s komplicirano ritmiko ta Jasno rolifoijo, dalje moderni Moravana Kunca »§toji Jano« in še posebno V. Novaka »Dvanajst belih sokolov«, zbor slovaškega kolorita, poln težkih harmoničnih pasaž z duhovitim frigijskim koncem. Pri nas se zborom, ki bi pevcem nudili toliko tehniških težkoč, kot ravno omenjeni, do danes še nihče ni upal približati. Pa tudi vse druge točke vzporeda, med katerimi se ml potrebno zdi omeniti Jindrichov mogočni »Koral sv. Vaclava« ter Janačkov© »Del
viš« so pevci Smetane v tehniškem ta dinamiškem oziru prednesli neoporečno. Vse te pesmi pa na naše občinstvo niso mogle posebno upll-vati, ker jih ni razumela Za boljše razumevanje bi bilo pač treba prestave besedila.
Glasovni materijal zbora »Smetane« ni prvovrsten. Se najboljši je
II.	bas. Poznala se Je na glasovom še utrujenost od dolgega koncertiranja in naporne vožnje. Zelo smo hvaležni idealnim pionirjem češke kulture za umetniški užitek, ki so nam ga podali na sobotnem koncertu. Obenem pa se nam vsiljuje vprašanje: ali bi ne bilo mogoče med našimi pevci najti podobnih idealistov, ki bi s primernim trudom dosegli umetniški višek v zborovem petju In bi ponesli slavo slovenskih pesmi v tujino? (Poročilo Je zaradi pomanjkanja prostora zakasnelo. Ur.) Z. P.
m
Onjegta. Na skrajno hiter, pa zato tudi skralno neuspešen način so nam iz lanske sezone pogreli Onjegina, Odgovornosti za ta poizkus ni hotel nihče drugi prevzeti kot g. kapelnik Perič, ki ta moral opero dirigirati ta
Vsem govorom je množica pasno in z navdušenjem sledila ter z viharnim odobravanjem sprejela reso*-lucija Med posameznimi govori sta pela pevska zbora iz št. Jakoba ta Podgorii}, ob koncu pa Je godba ta Bač zasvirala »Lepo našo domovino«, ki jo je poslušala množica s slovesno mirnostjo odkritih glav.
Po taboru je uprizorilo mlado, nad vse delavno Gledališko društvo v Št. Jakobu Meškovo sliko iz trpljenja koroških Slovencev »Na smrt obsojeni?«, ki učinkuje posebno v sedanjih časih.
Bil Je veličasten dani Tem veli-častnejšl pa še za ta ker take ogromne udeležbe ni povzročila reklama. Ni bilo lepakov, ne letakov, tudi časopisi niso omenili ničesar o taboru. Vest je šla od ust do ust, od srca do srca. Zato pa smo prepričani tembolj, da Je zmaga aša in usoda Koroške zapečatena, če se postavijo vsi Nemci in nemškutar# na glava
nega izvoda
_r — tJtano nitaadNriOii 4 i Vsa naročita naj imalooznačbo: sok popust v prid »Narodnim »ve- »za prireditev...« ta naj se naslav-
ozLwtD* *	na	»Založbo	Zvezne,
men prirediva. _________________________ j	tiskarne«,	Uubita.	Marijin	trg	8.
Poziv.
VSEM »NARODNIM SVETOM«, Organizacijam, veseličnim ta pripravljalnim odborom na Koroškem ta v ,	Sloveniji i
Prihajamo v čaš raznih priredi- ! tev, veselic in zabav, zborovanj in manifestacij ta to osobito na Koroškem. Na vseh teh prireditvah se razpečava vse mogoče:	konfeti
evetlice, razglednice i. dr., a dandanes bi bila osobito potrebna naša knjiga, naša propagandna brošura, k! govori o naši Koroški Človek kupi na veselici vsel Gotovo bi kupil tudi knjigo, od katere bi nekaj imel! Na ta način bi prišle prepotrebne brošure v najširše plasti naroda, kjer b! obrodile stoteren sad. Mi vsi še vse premalo poznamo našo zemljo, se se vse premalo zavedamo svojih pravic. Zato bi bilo zelo umestno in koristna da bi se pri vsaki prireditvi organizirala prodaja propagandnih brošur med občinstvom — uspeh gotovo ne bo izostal V to svTho poziva založba »Zvezne tiskarne« v Ljubljani vsa društva in organizacije, da pred vsakč prireditvijo naroče pri podpisani založbi sledeče velevažne In zanimive propagandne brošure:
Carantanus: Koroška (z narodnostnim zemljevidom)	4	K
Dr. Vošnjak: Gosposvetsko polje (s 3 slikami)	2	K
Air e: Jugoslovanska žena za narodovo svobodo	2	K
Abditus: Problemi malega naroda	2	K
Erjavec: Naša Istra	1	K
Jv. Albreht: Paberki ta Roža (Koroške pravljice)	4	K
Razuu teh brošur in knjig bi bila gotovo tudi dobrodošla »Mala pesmarica«, ki Je priobčila doslej sledeč« skladbe:
D. Jenko: 1. Što čutiš, Srbine tužni?	1	K
L pl Zajc: 3. Zrinjsko-Franko-panka.	3	K
A. Hajdrih: 3. Slabo sveča Je brlela.	1	K
A. Hajdrih: 4. Pod oknom.	1	K
A. Hajdrih: 5. V sladkih sanjah.	1	K
A. Hajdrih: 6. Jadransko morje	2	K
Ce bi prireditelji želeli še druge knjige, opozarjamo na tozadevni današnji oglas.
Eventuelne neprodane	Izvode
vzamemo nazaj, prosimo le, da se jih ne pokvari, od v sakega proda-
klav irskega izvlečka, ker orkestralne partiture ni bilo na razpolago. KJlub temu, da se Je g. Perič potrudil, kar je bilo v njegovi moči, Je bil efekt izvajanja slab. Upajmo, da bo druga predstava boljša ta takrat se pomenimo o novi »podelbi« (v gledl-ški pisarni ie menda Kosesfciredlvl-vus) in rešitvi vlog.	Z.	P.
*
Shfoničnl koncert J* v pondejjtfc ponovilo orkestralno društvo Glas bene Matice. Kardinalna točka vzporeda. grandiozna Čajkovskega 6. simfonija Je pustila skoro nepozaben vtjs. Topot sta tudi prvi stavek s svojo prelepo melodik) v gostih ta čelib, in drugi gracijozni stavek v zapeljivem 5 četrtinskem taktu doživela eksaktno prednašanje. Zadnji stavek, sama resignacija in globoka tragika, je bil podan imenitno. —
Z. P.
M
Narodnogospodarski eseji. Spisal dr. A. Gosar. Ljubljana 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna, tiskala Jugoslovanska tiskarna. V taft ltnflita> razpravlja v potočnem Umi
mm
Jugoslavija.
Ustanovitev Inšpektorata finančnega ministrstva.
LDU Beograd, 18. maja. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva objavlja: Na podlagi sklepa ministrskega sveta je finančni minister odredil ustanovitev inšpektorata finančnega ministrstva, ki bo pri denarnih zavodih vse države pregledoval prodane čeke za plačila v inozemstvu. Inšpekcija beograjskih zavodov se je že začela.
Zagrebški novinarji Seatonu Watsonu,
LDU Zagreb, 18. maja. Na današnji izredni skupščini brvatskega novinarskega društva je bil sprejet nastopni sklep: Hrvatsko novinarsko društvo na svojem izrednem obenem zboru dne 18. maja 1.1. ni moglo preiti na dnevni red prej, nego da gospodu Seatonu Watsonu ob njegovem prihodu v svobodni Jugosio-venski Zagreb kot skupščina reprezentantov javnega mišljenja izreCs globoko zahvalo vsega naroda za neumorno požrtvovalno delo, s katerim je g. Seat o« Watson na foruma Evrope podpiral ta pojasnil borbo Jugoslovanov za zedinjenje ta svobodo.
Glavni Inšpektor min. za finance od* stopil
LDU Beograd. 19. maja. Generalni inšpektor ministrstva za finan-
ce Oton Gavitiovtč se Je odpovedal
dr**vnl službi.
3000 naših stavbnih delavcev odide
na Francoska
LDU Beograd, 18. maja. Pred Šestimi tedni je francoska vlada prosila našo vlado, da bi poslala na Francosko 2000 stavbnih delavcev. Ministrstvo za socijalno politiko }e takrat zahtevo odklonila sedaj pa, ko vidi, da so pri nas ti delavci brez posla, je dovolilo odhod in bo te dni odšlo 2000 delavcev.
Začasen zakon o začasnem skrajšanju sodne pripravljalne službe ja podpisal te dni regent.
V novosadskem gledališču je prišlo do nesoglasja med Igralci in režiserjem. Vsled tega je odredilo ministrstvo za prosveto, da se gledališče zapre.
Med Beogradom in Sarajevom je vzpostavljena direktna telefonska zveza.
Zborovanje ruskih častnikov se bo vršilo 1. junija v Beogradu.
Velika eksplozija v Kragujevcu. V Kragujevcu je došlo v pondeljek do velike eksplozije v vojaškem arzenalu. Trije vojaki so bili na mestu ubiti, šest jp bilo težko ranjenih, na-daljnlh šest vojakov se pogreša in so bržčas zasuti pod razvalinami. Vzrok eksplozije Je ie nepojasnjen.
Razna poročila.
Nemci moralo plačati francosko zasedbo.
Dunaj, 19. maja. (Izvirno poročila) Po berlinskih vesteh predloži francoska vlada Nemčiji račun za stroške francoske okupacije Frankfurta in ostalih zasedenih pokrajin. Francozi zahtevajo 21 ta pol mil. frankov.
Dravinjski Izgredi aa Španskem.
LDU Madrid, 19. mala. Peki v Madridu so stopili v stavko. Pred pekarijami, kjer se prodaja vojaški kruh, stoje velike množice ljudstva. Izdane so naredbe, da ne izbruhnejo izgredi.
LDU Madrid, 19. maja. Pri demonstraciji. ki so jo priredile ženske proti draginji kruha. Je prišlo do burnih prizorov. Orožništvo in demonstranti e so se med seboj streljali Bilo Je več oseb ranjenih. Proglašen le preki sod.
Stavka v Parizu ponehava.
LDU Pariz, 18. maja.-Nameščene* pariških plinarnic ta pllnamtc v oko-Hci so sklenili, da se Jutri zopet povrnejo na delo.
LDU Pariz, 18. maja. Strokovna organizacija delavcev pri električnih obratih Je sklenite, da se v sredo 19. t m. zopet prične delo.
Kralii med seboj.
LDU Pariz, 18. maja. »Petit Parl-sien« Javlja iz Londona, da so angleška sodišča pred nekaj mesec! prisodila angl. kralju premoženje
400.000	funt. šterl., naloženih v Angliji, last bivšega bolgarskega carja Ferdinanda. Bivši car Ferdinand Je sedal vložil priziv proti tel odločitvi z motivacija da za sodnega sklepa ni bil več vladar Bolgarske ta da ni nikdar despotično uveljavljal svojih
vladarskih pravic, da ga torej zato, ker se je njegov narod pridružil osrednjim državam, ne morejo pozvati na odgovor. Premoženje ie dobil še od svoje matere in se to premoženje zaradi tega ne more lfkvii dirati kot last Bolgarske. Kakor lav-lja isti list. si je sodišče pridržalo pravico, proučiti te argumente. Razsodba se objavi kasneje.
Francoski strah pred boUSevtemom.
LDU Pariz, 18. maja. Kakor poroča »Journal«, domneva preiskovalni sodnik na podstavi zaplenjenih spisov, da je zasledil revolucijonarno organizacijo za ustanovitev sovjetske republike. Pri tej organizaciji so udeleženi komite tretje internacijo-nale, komunistična stranka ta komunistična federacija sovjetov.
*
Konferenca poslanikov v Parizu je sklenila, da se postavijo zaloge vojnega materijaia v Nemški Avstriji pod nadzorstvo.
Švica vstopi v zvezo narodov. Švicar# so odločili s 410.000 proti
310.000	glasovom, (te pristopi njihova država k zvezi narodov.
Velikega vezirja Je obstrelil v njegovem stanovanju v Carigradu neki policist.
Ženski kongres za zahtevo po ženski vodilni pravici bo zboroval v Ženevi od 6. do 12. junija.
BORZA.
LDU Zagreb. 19. maja. Valute: dolarji 10.000-10.060, levi 180-183, carski rublji 0-185, angleški funti 0-550, francoski franki 09-50, napole-ondorji 435-440, marke 285-290, leji 272-27.6, švicarski franki 0-2650. italijanske lire 680-685.
o vseh za nas važnih gospodarskih j vprašanjih dr. Oosar. Poglavja: „Delo — podlaga za pravično ure- j ditev gospodarskega življenja"; ! »Mednarodno ali narodno gospodarstvo" ta „0 glavnih nalogah narodnega gospodarstva" nam podajejo toliko preglednih informacij, da je knjižica vredna čitanja In uvaževa-
nja. Cena broš. izvodu je 7.20 K.
•
Iz gledališke pisarne. V četrtek, dne 20. t. m. gostuje na našem odru odlični naš rojak gospod Robert Pri- | možič, baritonist zagrebške opere, i Gospod Primožič je rodom Tržačan . ta je nastopil prvikrat kot devetnaijs.t-leten mladenič v slovenskem gledališču svojega rojstnega mesta v glavni vlogi Zajčeve opere »Zrta-ski«. Pozneje ie pel v Italiji, kjer so bile njegove najboljše vloge Rigo-letto y istoimenski operi. Luna v operi »II Tovatore«. Tonijo v operi »Pagliaccl« itd. Od L 1917. sem je angažiran kot pvi baritonist hrvat-skega narodnega gledališča v Zagrebu, kjer s« Je v dobi treh tet odflfeo-vaf v velikem šterita nafvečjlh del s vetovoa operne tttoraturn. Rteotefc
to spada med njegove najboljše vloge.
*
Anton Melik: Zgodovina srednjega veka. Za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Založna Jugoslovanska knjigarna, tisk na Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Cena K 20. z doklado vred K 24.
Fran Bradač: Grška vadnica. Založila Jugoslovanska knjigarna, tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Cena K 24, z doklado K 28.80,
*
Marija Remec: Varčna kuharica (V založbi Jugoslovanske knjigarne.) Marljiva izvedenka v kuharskih m gospodinjskih poslfti podaja v c ru-gem pomnoženem m pom oljenem natisu svoje knjige navodila za dobro ta ceneno kuhinjo. Knjigo, ki vpošteva vse zahteve skromne kuhinje, bodisi glede štedljivosti, bodisi glede okusa, in daje hiter odgovor na vprašanje: kaj bom danes kuhala?, priporočamo vsem našim gospodinjam. Veaaoa stane t dra«. doklado 36 Kr
Dnevne vesti.
— P. a. dopisnikom la čltatelJeBi
uluidno naznanjamo. da bo uprava lista vočlgled ogromno parlšncJ pott-ninl dosledno zavračala premalo frankiraue pošiijatve. Istotako se na razna vprašanja dede oglasov alt česa drugega ne bo odgovarjalo, Če ne bo priložena znamka, oziroma frankovana dopisnica za odgovor.
VII. Sokolski zlet v Prago 1920. Zastopstvo čehoslovaške republike j v Ljubljani pozivlje vse one, ki se hočejo udeležiti VTI. Soke 'skega zleta v Pragi m niso Sokoli (telovadci), da se priglase do 28. maja pri v ’eno-vanem zastopstvu in da izpob nastopni formular: 1. Ime; 2. n ito, dan in leto rojstva, 3. tukajšnji naslov in poklic, 4. domovinski ist. ki ne sme biti starejši kot deset let, ki ga more predložiti k prošnji,, (to velja samo za čehoslovaške državljane), 5. ali potuje sam ali v spremstvu. V primeru, da se priglasi zadostno število, bo odpravljen poseben vlak ali pa vsaa rezervirani vozovi. Natančnejši podatki bodo Se sledili. Čehoslovaško zastopstvo v Ljubljani sprejema priglasitve samo od oseb, bivajočih v Sloveniji; osebe, ki imajo svoje bivališče v drugih krajih kraljestva Srbov, Hrvatov ta Slovencev, naj se priglase pri čeho-slovaških zastopstvih v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Splitu.
— Prot dr. Schumpeter bivši avstrijski državni tajnik in profesor na graški, univerzi Je bil poklican na trgovsko visoko šolo v Berlin kot profesor nacijonaine ekonomije. Dr. Schumpeter se še ni odločil.
— Naše Toplice je kupila neka zagrebška družba za 500.000 K od dosedanjega lastnika Simona Tiser-ja na Dunaju. Zagrebška družba bo toplice prezidala, kar bo do sedanjem Proračunu stalo tri milijone kron.
— Poziv medidnesm. Medldnd In medicinke, višjih semestrov, kateri bi bili pripravljeni v počtnicah sodelovati pri pobijanju epidemij naj naznanijo svoje naslove in študijski semester Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
— Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano začasno mesto zdraviliškega blagajnika. — Prošnje za to mesto je vlagati do 31. t. m. pri poverjeništvu za lavna dela v Ljubljani. Podrobnosti v ljubljanskem »Uradnem listu«.
— Ameriške novice. Primorski Slovenec Josip Bene, doma s Krasa se je vračal neko noč vinjen domov. Naslednje jutro so ga našli mrtvega z veliko rano na vratu. — V Chicagu ie umrl Josip Bohte, star 54 let, doma Iz Vavte vasi na Dolenjskem. — Število jugoslovanskih dobrovolj-cev, ki so se nedavno vrnili v Ameriko znaša 694 mož. Z njimi je bilo 56 žensk in otrok. Ker so bili brez denarnih sredstev, se Je zavzel zanje ameriški Rdeči križ, ki Jih Je oblekel.
— Poziv. Oni dve gospodični, M sta se vozili 11. t. m. s poštnim vlakom Iz Logatca prot! Ljubljani In sta obljubili, da izročita neko blago službujočemu kondukterju, a tega nista storili, se s tem nujno pozivata, da vrneta blago nemudoma v trgovin! Samec na Sv. Petra cesti v Ljubljani
Liubljana.
= Pomanjkanje podov. PreJeH
smo: V zadnjem času je občutiti veliko pomanjkanje poslov. Če prideš v zavod sv. Marte, vidiš sicer polno močnih in zdravih deklet, ki sedijo tam brez vsakega dela, ter službe kratkomalo odklanjajo. Ker zavod sv. Marte ni zatp tukaj, da daje potuho brezposelnim ženskam, prosimo, da se v tem oziru naprayl red, ker ni prav. da podpirajo delamržne ženske.
= Za načelnika Invalidnega oddelka pri ljubljanski deželni vladi Je Imenovan bivši zdravnik v Gorici, dr. A. Brecelj.
== Cene mleku Je določil mestni odsek za prehrano na S K za liter.
= Solnčno kopališč* ob Savi namerava urediti mestna občina. Državna železnica bo za to kopališče
pošiljala posebne iwP?!iščae vlake z Gosposvetske ceste do Tavčarjevega dvora.
= Nakupovalna In razpečevatoa zadruga za klavno živino r. z. z o. z. v Ljubljani Ima svoj ustanovni občn! zbor na Binkoštni pondeijek dne 24. maja 1.1. ob 9. uri v mal! dvorani Mestnega doma. Vabljeni so vsi mesarji, posebno iz Ljubljane in okolice.
— Prebrisan goljuf. V parku pred cerkvijo STca Jezusa na klopi ste včeraj opoldne sedeli kmetici Marija
ganita Ifrhijanski postopač ter Jima
začne sladko govoriti, pihati na srce rekoč: »AU potrebujete tobaka?. Imam veliko zalogo 1« Mladi kmetici
molčita. »Ali potrebujete perila, rjuh?« »To bi pa kupile«. Postopač Jima začne govoriti: »Vem »a stražnika, ima velike zaloge perila in bi ga rad prodal«. Kmetici sta bili zadovoljni. Postopač Ju pelje po mestu, v neki prodajata! kupijo precej za-vojnega papirja. Ustavijo se pred velikimi vratini Reharje ve hiše na Valvazorjevem trgu. Postopač jima veli: »Tu stanuje stražnik. Proda 19 rjuh, vsako po 100 K. Pa boljše Je, da grem jaz gori in sam kupim«. Kmetici mu Izročita 1900 K. Postopač izgine v hišo, a ne povrne se več... Kmetici sta po dolgem času izpreyideli, da Ju je ogoljufal. Postopač je brez sledu Izginil.
= Aretirana tatica. V Ljubljani Je bila včeraj aretirana Marija Sušnik lz Medgorij pri Borovljah, ker Je pred nekaj dnevi v Špicah Karolini Thaler ukradla za 4845 K razne-
=* Kmetica Iz DobrunJ. Na trgu
Je prodajala kokoš po 75 K m par piščancev po 60 K. Na uradu zoper verižnike je bila obsojena na 300 K globe in 4 dni zapora — neka kmetica iz Dobrunj.
= Predsedstvena sela sokolske župe Ljubljana Je Jutri, petek 21. t. m. ob 19. (7. uri zvečer) v Narodnem domu »Savezni sobi«.	K
= Denarni zavodi v Ljubljani opozarjajo, da v soboto pred binkošt-niml prazniki ne bodo poslovali, kar naj blagovoli p. n. občinstvo uvaže-vatl.
= Belle v ue. V soboto. 22. t. m., od 5. pop. do 8. zvečer in v nedeljo, 23. t. m. od 4. pop. do 8. zvečer vrtni koncert z godbo dravske divizije v restavraciji Bellevue. —K
Maribor.
Pokrajinski zlet Sokolskega sa-veza v Mariboru se vrši letos 29. avgusta v Mariboru. Ta zlet bo obenem manifestacija Jugoslovanskega sokolstva na naši severni meji.
Gostovanie g. Povheta v mariborskem gledališču. 23. t. m. gostuje g. Povhe v Mariboru v »Nebesih na zemlji«, 24. t. m. pa v »Španski muhi«.
V Mariboru se nahajata dva zdravnika z imenom »dr. Ipavic«. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja za enim ali drugim, objavljamo, cta ordinira specijalist iz Dunaju za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Gosposki ulici št 46, zdravnik dr. Karl Ipavic pa v Cankarjevi ulici št. 1.
V Pasteurjev zavod v Zagreb so morali prepeljati g. prof. Petra Štefana. Ugriznil ga Je njegov pes. ki Je stekel
, Celie.
Celjska sokolska župa napravi dne 27. junija izlet v Zagorje ob Savi, Tega dne proslavi zagorski »Sokol« 30 letnico obstoia in desetletnico zgradbe Sokolskega doma. Bratska društva se naprošajo, da to redko slavje uvažujejo In svoje morebitne prireditve preložijo na drugi čas. O podrobnostih prireditve Se poročamo.	K
Nemškutarfenje v Celju ne vzame konca, zlasti izza železničarskega štrajka opažamo, da je našim rene-gatom greben zopet zrastel. Pred kratkm sem bil v mestu po opravkih, ta sem pri tej priliki kupoval v neki trgovini razne potrebščine. Na moje prašanje v slovenskem jezik« mi je nameščenka odgovorila, da ne razumu slovenski, oziroma da H tega Jezika tudi ni treba znati. Ker se mi n! ljubilo prepirati, sem se obrnil in odšel. Kakor videti, se Celjani še niso uSvell v to, da se nahajajo v Jugoslaviji.
Klorf v mestnem vrtu so Jhn na potL Ze večkrat se Je pripetilo, da so neznani zlikovci v našem mestnem vrtu prevmfli ali prenesli klopi. Bilo M umestno, če M so varnostna oblast pobrigata tudi zato. da ostanejo reči v mestnem vrtu na svojem nvestu.
SPREMEMBA VOZNEGA REDA.
Z 20. majem se vpelje na progi Ljubljana-Karlovac tretji par osebnih vlakov. Odhod is Ljubjane 14.42. prihod v Ljubljano 16.21. Dosedanji večerni vlak izostane od Novega mesta do Bubnjaroev, mesto njega se vpelje vlak z odhodom ta Novega mest# ob 4.01 in prihodom v Karlova« ob 7 M.
Na progi OroeuptJe-KoČevfc to
Jz Orosupija ob 15.38 in prihajajo v Kočevje ob 17.37; odhod ta Kočevja ob 13.05, prihod v Grosuplje ob 15.04.
Na progi Trebnje-Št Jani na Ded. se vpeljejo štirje vlaki. Odhod Jz Trebnja ob 14.10 in 18.35 ter prihod v Št. Janž na Dol. 15.11 in 19.37} odhod ta Št. Janža na Dol. ob 12 36. J5.26 ter prihod v Trebnje ob 13.38 In 16.34. Vlaka št. 2656 a in 2659 se opustita.
Na progi Novo mesto-Straža-To-plice se vpelje na novo osebne vlake s odhodom iz Novega mesta ob 8.46, 17.56 ter prihodom v Stražo-Toplice ob 9.04 in 18.14; odhod ta Straže-To-■plice ob 9.40 in 18.25 ter prihod v Novo mesto ob 9.58 in 18.43. Sedanja vlaka št. 2420 ta 2421 izostaneta.
VINIŠKI UPOR PRED
SODIŠČEM.
Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je včeraj ob 9. dopoldne pričela kazenska razprava proti 72 letnemu župniku Juriju Koenigu in 11 belokranjskim kmetom, ki so uprizorili na velikonočni pondeijek 1919 na Vinici nekak upor. Kazenskemu senatu predseduje višji sod. svetnik Fran Vedemjak. Javno obtožbo zastopa drž. pravdnik dr. Modic, zagovornika sta dr. Jure Adlešič in dr. Cesnik (za nenavzočega Koeniga).
Župnik Jurij Koenig in kmetje so obtoženi raznih političnih deliktov, Koenig hujskanja proti Srbom ta državi, kmetje javnega nasilja, šču-vanja in motenja javnega reda. — Obtoženi so: Ivan Kobe, Mate Stanr ko In Peter Žugelj, da so povodom demonstracij proti županu na velikonočni pondeijek 21. aprila 1919. vzklikali pred prodajalno Jurija Šterka: »Dol ž njimi da ga bomo zvezali in sodili 1 Vderite v prodajalno! Dajte blago veni Vse razbijte!« Dalje glavni kolovodja Ivan Kobe je pred kapelico govoril zbrani množici: »Neka gospoda je postavila samo sebe na upravo zemlje, ne da bi kaj poprej vprašala narod. Tej gospodi ie bilo samo do tega, da sl osigura dobro službo, za narod se pa ne briga. Hoteli bi nas prodati Srbiji, mi pa hočemo samo republiko«.
Nekateri obtoženci so klicali proti kralju in regentu, zlasti Peter Balkovec iz Vinice, posestnikov sin Florijan Malešič je na pošti zahteval sliko Aleksandra in vpil:	»Dol	z
Aleksandrom!« — župnik Koenig Je na jutro Velike noči pri maši govoril župljanom: »Vztrajajte v viharju proti sovražnikom!« — Nekateri so imeli vtis, da je hujskal proti Srbom. Ivan Kobe, Peter Balkovec iz Vinice, Peter Balkovec iz Žilj, Peter Žugelj. Janez Bene. Jože Juršinič, Franc Vlahovič. Janko Cestnik ta Franc Ostrovič so razbili občinsko sejo in so hoteli dne 21. aprila 1919 izklicati gerentski svet. Imenovali so Franca Vlahoviča za — gerenta.
Iz zelo obširne obtožnice posnemamo naslednje značilne odstavke:
»Kmalu po državnem preobratu se je iela širiti po viniški fari protl-državna gonja, naperjena v prvi vrsti zoper Srbe in vladajočo dinastijo Karagjorgjevlčev. Očetom te gonje se ie splošno smatralo obdolženca župnika Koeniga. Župnik Koenig se Je obnašal od ustanovitve naše države sem vedno bolj rezervirano na-pram novi državi in ker se je večkrat zaničljivos izražal o kralju Petru I. Tako je dejati učiteljici Luciji Mencingerjevi koncem leta 1918, da jo on sicer za monarhijo, vendar pa ne za takeea »Harambašo«.
Obtožnica končuje:	»Glede na
državi sovražno politično mišljenje Jurija Koeniga in na mržojo, ki »o Jo že prej netili Balkovec Iz Vinice in drugi zoper Srbe, ni dvoma, da ne bi bil hotel Jurij Koenig ščuvati na borbe in pok olj zoper Srbe in Srbom prijazno prebivalstvo Vinice. Hujskači so se pri protidržavnih agitacijah posluževali vsakomožnih sredstev: razširjenja Radičevega programa. hujskanja z besedo ter nabijanja letakov na Javnih krajih«.
Celo dopoldne do 12. ure Je tra lato zasllšavamje. Obtoženci odločno zanikajo vsako krivdo, temperamentno se zagovarjajo. Vse zasliša-vanle fe spremllano z drastičnimi In komičnimi prizori. Zelo dolgotrajno J® bilo zaslišanje glavnega kolovodje Ivana Kobe-ta h Vinice.
Obtož. Ivan Kobe zanika vse Inkriminirane besede, zatrjuje svečano v izbranem govoru, da Je Še ljudi miril. Ker mu obtožnic« očita, da Je za Radiča, odgovarja: »Za Radiča vem toliko kot za kakega Indijana.
Obtož. Peter Balkovec zanika, da bi bil prepeval Radičevo pesem proti Petro. — Otofencl Žugelj ta drugi tud! zanikajo. Obtož. Freae
ImIhi ii Mil te**
Soobtoženi Jurij Koenig al prišel k razpravi, ta star 72 tat. na pol slap ta fe 38 tet župnik na VinicL Predsednik Vedemjak prečita njegov zagovor Jz zapisnika. Koenig izjavlja med drugim: »Od proglašenja Jugoslavije sem se zelo mirno obnašal, ne agitiram za nobeno politično smer. Glede Karla Je mogoče, da sem se Izrazil da še molim za Karla, to pa da delam za Karla kot privatno osebo. Proti rodbini Jurija le ljudstvo nezadovoljno, ker Je zbirala podpise za odcepijenje od Nemcev (majska deklaracija), on (Koenig) te izjave ni podpiral.«
Opoldine je bik) zaslišanje obtožencev zaključeno. Ob 4. popoldne se Je razprava nadaljevala.
Pričelo se Je zasliševanje prič. Prva priča, bivši viniški župan Fran Mihelič. Priča prizna, da so bile ne-rednosti v občini. Opisuje dogodke v občinski pisarni. Zupan Je človek brez energile, mehak ta miren. — Priča Peter Malič izpove o pečatu, katerega Je poslal nadučitelj Lovšin po žigosanju na okrajno glavarstvo — Ta pečat je bil nekak zunanji povod za demonstracijo. Potrdi inkriminirane besede Petra Balkovca in Florijana Malešiča. —
Na to le bil zaslišan nadučitelj Fran Lovšin. Proti njegovi zaprisegi protestirata oba zagovornika, senat zavrne ta protest. Priča Lovšin mirno In obširno opisuje politične odno-šaje od prevrata dalje, zlasti dogodke dne 1. novembra 1918., ko se le na Vinici proglasilo osvobojence Jugoslavije. Priča izjavi da so takrat prisegli na slobodo Jugoslavije, n«, na republiko Jugoslavije. Opisuje vse dogodke ta podrobnosti znamenite »rabuke« na velikonočni pome deljek. Ko so možje ob 1. popoldne zborovali v šoli da odstavijo župana, .se je pred šolo čulo streljanje, počil le možnar. detonacija ie bila silna. Kos možnarja Je priletel v nekega fanta ter ga ranil v nogo. On ga ie obvezoval. Fantie so bili oboroženi s samokresi ta puškami
Piiči Golouh, Gašperšič in Fel-bon potrdilo nekatere podrobnost' Tudi »o v bistvu Isto izpovedale priče- Mravlnc. Cimerman. Jurij ŠterK, orož. Sore, poštar Kambič, Mikolič in še nekatere druge od zagovornikov predlagane priče.
Po končanem zasliševanju Je bila razprava zaidi učena. Razprava »e danes ob 9. dopoldne nadaljuje.
Aprovizaciia.
Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« Je razdelila sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo: Lebnu. Prepeluhu, Bizilju, Ham Matiji, Ham Mariji, Javorniku, Zajc Ivanu, Ocvirku, Kocjanu, Selanu, Janežu, Petriču, Rihtar ml, Rihtar star., Prezelju, Zupančiču, Dolničar Francu, Makovecu, Jesihu, Černivcu, Novljanu, po štiri teleta, Smolja-nu, Žabjeku, Ahlinu, Kastelicu, Gospodarski zvezi, Novaku, Škerjancu,
Kočarju. Primci;, Cešeku, Dolničar Joe. ta AnžiČ Ani, Cuzaku, Sme, pa tri teleta, žganjar Josipu in žganjar Antonu po diva teleta, le Janežiču 8 telet. Meso ae bo prodajalo v četrtek ta petek t k 20. ta 21. in sicer po K 19^— sprednje ta K 20. — zadnje. Vsaka stranka diobi največ 1 kg mesa.
Konstunno društvo za Slovenijo naznanja glede aprovizacijskega sladkorja za ljubljanske zunanje člane: Odsek za prehrano stoji na stališču, da mora dobivati odslej apro-vizacijski sladkor vsak v svoji domači občini. Zato nam r bodoče ne bo nakazoval sladkorja za one člane, ki so bili aprovizijomirani dose-daj potom ljubljanskih prodajalen Konsumnega društva za Sloveenijo, v kolikor stanujejo Izven ljubljanskega aprovizacijskega okoliša (zunanji člani). Te člane morajo prevzeti v bodoče v oskrbo pristojne občinske aprovizacile. Vse te člane bo prijavilo s seznami na pristojne občine Konsumno društvo.
Šport in turistika.
Skupinska vožnja, ki jo priredi klub kolesarjev ta motociklistov v Ljubljani v nedeljo 23. t m., bo za Ljubljano povsem nova vrsta kolesarskega športa. Vožnja Ima predvsem namen doseči pri kolesarjih vztrajnost s tem, da prevozijo daljšo progo brez počitka na drugi strani pa dvigniti čut solidarnosti s tem, da vozijo vedno štiri in štiri skupaj in skušajo po možnosti priti vsi na cilj, vsaj trije pa morajo, da se jih kvalificira. Z ozirom na to, da se od kolesarjev ne zahteva posebnih hitrosti, vabimo vse kolesarje, da sl sestavijo skupino sami in prijavijo k vožnji z običajnimi (turnimi) kolesi, ali pa, da se prijavijo tud! posamezniki Prva ta druga skupina iz oddelka težkih koles, ter prva ta druga skupina iz oddelka lahkih koles se nagrade. Objave Je nasloviti na klub (Gosposvetska cesta 14) ali pa osebno prt” reditelju g. Ogrinu, isto-tam.	—	K.
Promenadni koncert Dravske divizijske godbe priredi klub kolesarje vin motociklistov v Ljubljani v nedeljo, dne 23. t. m. od 3.-4. popoldne na cilju pri drugem kilometra na Dunajski cest! ob prihodu kolesarjev iz skupinske vožnje na cilj. K Prvenstvene nogometne tekme. Na binkoštno nedeljo ta pondeijek, 23. in 24. maja se začno prvenstveno nogometne tekme za prvenstvo v območju ljubljanskega podsaveza. Vso tekme se bodo vršile le na prostoru S. K. Ilirija ta sicer: v nedeljo 23. maja ob 17. url S. K. Slovan 1. proti Celjski atletiki L, ob 18 in pol S. K. Ilirija I. proti S. V. RapJd, Maribor, V pondeijek 24. maja ob 17. uri S. K. Ilirija I. — Celjski atletiki I., otf 18 ta pol S. It Slovan I. — S, V. Ra-pld I. (zadnja tekma je prijateljska). Blagajna se odpre ob 16. uri. Vstopnina: sedeži po 16 in 12 K, stojišča 6 K, za člane ta dijake 3 K. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu.
Pokrajinske vesti.
Stob. (Bol radi dežnika). V Mtk-lerjevi gostilni v Stobu je sedelo več domačih fantov ta pilo. Nato so prišli fantje iz Količevega, ki so bili že prej gostilno zapustili, zopet nazaj v gostilno, kjer so baje pozabili dva dežnika. Očitali so Valentinu Habjanu, da Jim J« vzel eden dežnik. Brata Franc in Viktor p. d. Stare-čova iz Količevega sta silila vedno bolj v Habjana, na kar ga Je začel Viktor obdelovati z nožem, a brat Franc ga je pa medtem tolkel s stolom. Težko ranjenega Habjana so prepeljali v bolnico, a vročekrvna Starečova dva pa v zapore.
Kamnik. Pevci ta pevk* kamniškega političnega okraja brez razlike strank prlrede dne 4. Julija 1920 sijajen koncert na korist oslepelim vojakom. — Pri tem koncertu sodeluje skupno z vojaško godbo nad 350 oseb. Koncert se vrši na glavnem trgu v Kamniku. Opozorimo vsa društva našega okraja, da »e ozirajo na to prireditev. Pripravljalni odbor.
Sele pri Ratežu. V Selih pri Ra-težu Je 1L t. m. ustrelil posestnikov sin Franc Horvat s lovsko puško posestnikovega sina Jožefa Rozmana. Rozman je bil zadet v srce ta je takoj umri. Horvat Je postal morilec radi tega. ker ga dekle Maria Vidmar, ki Ja bila nevesta Rozmana, ni marala. Morilca, ki ae Je sam Javil orožnikom, so prepeljali v zapore novomeškega sodišča.
škocijan. (Nesreča pri rezanju Siam*.) hran Meskužič. posest sin lz Skocljana pri Krtini mer. Kamnik Je
popravljanjem slame Je zašel z roko do kline, ki m« Je pri tej priči odtrgala palec leve roke.
Laško. Poziv inženerski zbornici V Laškem Imamo dva gospoda, kf si ne vemo vsled kakih predštudij lastita taženerske naslove. To sta gg. Wislak in Ebersberg. Podučite jih, da to tudi v Jugoslaviji ne gre!
jarenina. V soboto 15. t. m. zjutraj le umri tukajšnji gostilničar iti posestnik g. Martin Cvitak. N. v m. 3«
S Koroškega nam pišejo z ozirom na članek »Pred plebiscitom«, ki ga
je priobčil ljubljanski »Slovenec« V svoji 98. številki, da je zgražanje nad plesi In nad gledališkimi igrami v članku neutemeljeno. Dopisnik na! sl sam ogleda razne koroške priredit« ve, tudi veselice in plese, pa bo videl, da ui tako hudo. Posebno pa se ogromni večin! gledaliških prireditev ne da očitati nfkakih nekorektnost! ta so ravno one, k! širijo med najširše sloje naiodno zavest in veselje do društvenega dela. Pač pa ima dopisnik prav ko toži, da Izrabljajo nekatere politične stranke narodne prireditve v svoja strankarske namene. AH stianka, ki je prva začela s tem škodljivim delom in Koroško najbolj Izrablja, ie ravno Slovenčeva stranka. Ta si lasti za svojo domeno kar celo Koroško ta povzroča med naprednimi elementi razpoloženje proti nam.
Izdajatelj ta odg. urednik A. Pesek.
Tisk »Ufitt tiskarne« t Ljubljani,
'čftajte! Razširjajte! Naročajte! Knjige Klložbe »ZVEZNE TISKARNE" V LjubRani, Marijin trg 8. Cltajtc! Razširjajte! Naročajte!
Narodna knjiinica:
1,—8. snopi S: VaL Vodnika iabr. apM
8.-5.
6.—e. 10.-12.
13-
-15.
16.
Oaudeamua Gadje gnezdo . . . Bele noči...............
Cankar: Moje Življenje
Paberki is Rota . .
broS. K B-. . 8—
• •
. . 10--14-— 10-— 14-— 4-—
ve*.
broS.
ve*.
broi.
Propagandne brošure:
Koroška.........................................K	4 —
Poglavje o atari demokraciji	...si.	»	2 —
Naša Istra......................................»	1’—
Problemi malega naroda..........................,	2-—
Jugoslovanska žena za narodovo	avobodo	.	.	»	2‘—
Založba:
Iv. Albrecht: Slutnje .  ....................broš.	K	5	—
vez. . 8‘—
J. Glaser: Pohorske poti ....
Dr. 1. Lah: Dore.....................
M. Pugelj; Mimo ciljev . . . . . Cvetko Golar: Kmečke poveati . . Anton Pesek: Slepa ljubezen . , . Mario« Komanova: Šopek samotarke
Kurentov album.............................broš.
brol, K &•— 8"— 0 — 8-8 — 280 5 — 7--480
broš.
vez.
Rastlinstvo naših Alp	broš.	K	10'
Janez Ev. Stuheo: Slovenska narodna mladina in njene naloge	....	,	„	10-
Alfonz Mencinger: Nauk o	serviranju	.	„	15-
Azov in Teffi: Humoreske...........................„	6--
Zbirka rudarskih In fužinarskih izrazov . . „ 2'-
Razkrinkani Habsburžani............................  6
Iz devete dežele, predpustna	burka .	.	.	,	1-•
Malt oglasi.
Proda se:
RaflJa-U^Jc za privezovanje trt In sadnega drevja, dalje tudi razna se- j mena prodal« JOSIP URBANIC, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.	737
Rrovniag I« gramofon s 40
ploščami se ceno proda. — Naslov pri upravništvu.	783
J«halnl škornji lahki in ele-1 gantni it. 43 se ku< ijo. Ribiške palice in slične potrebščine za ribolov se iščejo. Ponudb« na: Anončnl zavod. Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Sode in kadi za žgalnice žganja , ln pivovarne od 600—4000 litrov prostornine, skupaj za okoli 500.000 litrov proda ceno Jerausch & Oerhoid. Maribor ob Dravi, Stolni trg 2.	718
Par konj na proda). Za težko vožnjo ln tek poraben, v vsakem oziru zanesljiv. Starost srednja. Cena po dogovoru. I. BERGMAN, Poljanska c. 78.
Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavit
Kupujem staro zlato in srebro :: po najvišjih dnevnih cenah. ::
ilojzij um. stMmia um L
Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine
in briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno in solidno.
Kupujem in prodajam
vse vrste starine (antikvitete) kakor : narodne noše, umetnine, preproge, starinska stekla in porcelan itd., kakor i tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-sijoniran posredovalec pri prodaji in nakupu posestev in nepremičnin. I Albert Derganc, brivec in starinar,
Ljubljana, Frančiškanska ul. 10.	86	^	kdor	m,	preskfbl 2a ^ a„ „aj
kasneje do 18. septembra moderno sta-
Letovišče na Bledo.
V vili na Bledu se nudi stranki 2 goslavije* pod uPetMsoC1*- 890 oseb letovišče v opremljeni sobi, ako mu ista preskrbi stanovanje v Ljubljani obstoječe Iz 4 sob, kuhinje, kopelji, elektr. luči in pritiklinami. Natančneje se poizve v trgovini Kollmann.	706
kupi ««:	lEflr	Prodam
sredini mesta na prometnem
kraju vsi trgovski prostori, takoj na raz-
Polzve sc pri: Anončni zavod
polago. - w— - — — |— - -------------
Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	688
Kava,	ca i
Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Dišave Paradižnik Riž Slive
\mW io An kraljestvu
Dobro slivovko in rum
kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago oddaja na 630 debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah
veletrgovina I. PERDAN v Ljubljani.
Kupim stavbišče
v Ljubljani ali hišo z dvoriščem ali vrtom,
na katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje. Posredovalci dobe nagrado. — Ponudbe na upravništvo ^Jugoslavije44 pod ,,StSVbIŠČe“.
Steklenice prszne od 7/io 1 kupuje v vsaki množini tvrdka: Br. Novakoviči, Ljubljana (Kolizej).
.Prva jugoslovanska milarna in svečarna, Ljubljana-Vič, kupuje po najvišjih cenah surov ln topljen loj, vosek In pokvarjeno nmst ter priporoča svoje nitlo znamke »Angelj* ln cerkvene in namizne sveče.	721
v letu 1917 sezidano kompletno
parno tovarno
za žgr.nje sadnega žganja, z dnevnim obratom do 50 meterskih stotov surovin, sestoječo iz Comwall kotla, 32 m- ogn. površine, parnega stroja, rektifikatorja, deflegnatorja, hladilen, Messapa koles,
Ljubljana, Prem ulita it. Ji.
Službe:
Sprejmem takoj dobrega mizar- , skegu pomočnik« in vajenca za mizarstvo. — Primožič Ciril, Trnovski pristan 4.	716
Sprejmemo Izurjenega strojepisca in stenograf« takoj v službo. Ponudbe pod .Stenograf* na upravo.
______X---------—---------------------
Iščem službo kot pladilna natakarica. Vstopim lahko takoj. Cenjene ponudbe prosim pod .Takoj* na upravo lista-	800
Tvornica železne i bravarske robe V Kamniku išče izurjenega, izprašanega kurj«6 a, za stabilne kotle in loko-mobile. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
Sprejmeta se dve dekleti za
različna dela v kuhinjo. Naslov v upravi.
sesalk, retort, vseh napeljav, dimnik is
Sločevine itd. — Vprašanja I,. tosenlierg, veletrgovina z Čakovec, Medjimurje.
.....r—> —.........—
Vprašanja Ljudevit vinom, 705
novihraznovrst-n Ih dvokoles s najboljšo pnevmatiko, posebej plašča, srečna Čreva In vsakovrstni deli »a dvokolesa ln rasne stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623
F. I Ipina1 ini sli.
LJUBLJANA, Stt ri trg 28.
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lifno,
hitro in ceno
„Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
L’Eati de Colognel Kolinska voda
No 250
de la Maison
r
-m.
-m
Tvrdke
fDRI AY-P ARIS*
Vatit plus que l’or! — Bolj zahtevano kot zlato!
Predaja na defitio: p'rt“m"le
21 - PRED SKOFUO - LJUBLJANA.
Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica.
Kupujemo
Sprejme se samostojna, dobro iz-vežbana pisarniška mod. Stanove rje in hrana v hiši, plača po dogo-vo u. Ponudbe naj se pošljejo na Kendovo graščinsko upraviteljstvo Bled.
Sprašan knrjuč za parni stroj sc »prejme pri »Kranjski stavbnt družbi v Ljubljani, Levstikova ulica 19.	710
Razno:
Mebllrano eno ali dve sobi s
hrano iščeta dva gospoda za takoj. — Plača dobro. Ponudbe na upravništvo. pod .Trgovca*.	725
Kompanjons* iščem za trgovino • papirjem sredi mesta, prednost izurjeni v tej stroki. Ponudbe pod šifro „1001“ podružnica »Jugoslavije*, Maribor, Glavni trg 18.	736
Mizarstvo Matija Perko v Spodnji Sifiki, Celovška cesta 121 se priporoča v blagohotno upoštevanje.	162
Bilke zn legitimacije Izvršuje najhitreje Hugon Hibžer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. Nasproti Križanske cerkve.
Kijsla oprema -irit
deluje v lastni delavnici in razpošilja na zahtevo po najnižjih cenah
Ivan Logar sedlar, Gosposvetska cesta št. 13. Ljubljana.
vse vrste
po nsjvišjih dnevnih cenah.
DRAVA"
veletrgovina s papirjem v Zagrebu. Brzojavi: ,Diava‘.Zagreb.
ZDRAVO KORUZO IN OVES
samo na vagone dobavlja najceneje Iranko vsaka postaja v Sloveniji tvrdka
TONE MALGAJ
Stavbeni in pohištveni pleskar in ličar.
j	Ljubljana,	Kolodvorska	ul.	6.
Priporoča najfinejše in naitrpežnejše predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojne lake za gostilniške stole itd.
= | Postrežba tožna. Cene solidne.
Pozor!
Vse vrste uradne potrebščine, vse vrste šolske potrebščine, vse vrste papirja ter'razglednice in
smiiie iit
ter cigaretni papir: Abudie,Golob Kazino, Tabu in stročnice Ambor. razpošilja na debelo in drobno
Jos. Ormesa, Ljubljana
Dunajska cesta 6/1.
Paternost & Remic, Ljubljana, Rimskac. 2	a	A	fn
Imamo tudi večjo množino soljene lepe,	■	■	^Bl —
,1. U a! . tv n m a t a 1, n aIam],,. Iti Ia ai! a a i o mA
Imamo tudi večjo množino soljene lepe, debele banatske slanine, ki jo oddajamo pri odjemu najmanj 50 kg po 40 K za kg. HUZOJAVI: „PAItElH — UUBIJASA“
IBROMNMMOOMINlOONOONtNOdOlHIlIEM
Pozori ! Poni In povska orisal 1 Pozori
veletrgovin« manufaktura
Ljubljana, Sodna ul. 7.
ill
barva v vseh niansah in žisti
tovarna Jos. Reich.
Kina železnato vino
loka rja „Plcco!IJau v Ljubljani,
Dunajska cesta, krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naročila proti povzetju.	168
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupuje in prodaja
„SEVER“
drnltvo lesnih lndostrilaltev dravske doline
Maribor, Tegetthofova cesta 46.
Tresla pesmarica
za nebi zbor; lepa* !zd»la 11X15 cm
i Bif mnrn I Manufakturno blago, kakor različna platna za	f
OwV l perilo, rjuhe, namizne prte, fine chlffone, ceflrje	«
i vse vrste nogavic, črno In belo volno, posteljna pregrinjala, gradi za žimnice 140 cm širok, pepita za damske kostume, blago za ženske obleke, krojaško potrebe, podlaga in jadrenlna vaeh vrst, po najnižjih dnevnih cenah pri:
RUDOLF NIEFERGAL, Maribor,
Ko rolka culo 1- Poleg cerkve sv. Alojzija. Korolka cesta 1.
Štev. 1. Davorin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? , 2. Ivan pl. Zajc: Zrirtjsko-Frankopanka.
,	3.	Anton	Hajdrih:	Siabo sveča Je brlela.
»	4.	Anton	Hajdrih:	Pod oknom.
„	5.	Anton	Hajdrih:	V sladkih sanjah.
„	6.	Anton	Hajdrih;	Jadransko morje.
Viaka pesem stane * Bi u labodov xo K. Številka 8 stane S kroni 11 tr.vodov SO kron.
Dobiva «e v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg št«. 8.
m
m
Danes se otvorl
Sv. Janez
ob Bohinjskem Jezeru.
m
H
Milil frljatelji iprlal HiMltlll v
Nabavite si takoj FERD. SEIDLOVO
It
IB S|
»♦
Knjiga je neobhodno potreben pripomoček za vsakogar, ki Išče v prirodi užitka, odmora in razvedrila,
S pošinino vred stanc vezana K 11.10. Za pošiljatev se Izvolite obrniti na: Zvezno tiskarno v Ljubljani.
Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in <	brivnicahJ
Pridobivajte naročnikov/
NaJvtifa istega
ni m ill ill, pittn. uti ii iiM IM ii jiistio »fina
Eleganten krol	Solidno	delo
izdelki prve demaie oblačilne Industrije
na debaios
Kunc In Maiek
Gosposke ulice Itev. 7.
Prodala i
LJUBLJANA.
na drobno:
j. Matek