♦ KAKO IZ PASTI JAVNOFINANCNEGA PRIMANJKLJAJA? Jože Mencinger ♦ DEJANSKA GIBANJA BLIŽE PRIČAKOVANJEM Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % 0 DD CD CD ŠT. 422 FEBRUAR 2 010 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 422 Ljubljana, februar 2010 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Università di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2010 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO 5 KAKO IZ PASTI JAVNOFINANČNEGA PRIMANJKLJAJA? (O PROGRAMU STABILNOSTI) 6 Jože Mencinger 1. Uvod 6 2. Program stabilnosti 8 3. »Napovedi« gospodarske aktivnosti 9 4. Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg 11 5. Pravljice o strukturnih reformah in kaj bo leta 2060 15 DEJANSKA GIBANJA BLIŽE PRIČAKOVANJEM 17 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Vse bolj izrazita krepitev izvoznega povpraševanja 20 2. Skok blagovnega primanjkljaja v decembru poslabšuje celoletni saldo 21 3. V splošnem porast gospodarskega optimizma, v gradbeništvu pa pesimizma 22 4. Industrijska produkcija malenkost višja 24 5. Gradbeništvo zmerno, turizem pa močno navzdol 25 6. Brezposelnost še narašča, število na novo zaposlenih pa tudi 26 7. Januarsko veliko, predvsem sezonsko, zmanjšanje cen 27 8. Dolgoročnejša dinamika plač se je decembra povečala 29 9. Velik nihaj domačih davkov na blago in storitve 29 10. Malo večje povečanje kreditov in depozitov in izboljšanje neto finančne pozicije rezidentov 30 11. Lanski primanjkljaj tekočega računa znaša manj kot desetino predlanskega 31 STATISTIČNA PRILOGA 34 KAKO IZ PASTI JAVNOFINANČNEGA PRIMANJKLJAJA? (O PROGRAMU STABILNOSTI) Jože Mencinger 6 »Program stabilnosti« predvideva konsolidacijo javnih financ z varčevanjem, torej z zmanjševanjem javnofinančnih odhodkov brez posegov v javnofinančne prihodke. Ob tem računa na gospodarsko rast v EU, ki je negotova, na še bolj negotovo rast v Sloveniji in na velike neto prilive iz blagajne EU. Zmanjšanje j avnofinančnega primanjkljaja na 1.6 odstotka BDP v letu 2013 le z zmanjšanjem odhodkov je vprašljivo, zaveza za odpravljanje diskrecijskih ukrepov že v letu 2010 in 2011 in vnaprejšnja odpoved posegov v prihodke (DDV in trošarine) pa je vsaj prezgodna. »Varčevanje« lahko krizo, ki je kriza presežne ponudbe, še poglobi, saj še zmanjša domače povpraševanje, ne zagotavlja pa povečanja tujega, ki ostaja ključno. Vračanje na pred krizno prehitevanje EU ni verjetno; Slovenija se je v »hazarderskem« razdobju (2005-2008) »vrnila« med tranzicijske države, katerih rast je slonela na tujem varčevanju. 1. Uvod Ob množici takšnih in drugačnih strategij ostaja nejasno, ali gre za strategije »izhoda iz krize« ali za strategije »izhoda iz proti-kriznih ukrepov« (Štiblar, 2010). Večina vladnih in drugih dokumentov1 kaže, da imajo njihovi snovalci v mislih »izhod iz krize« in ne »izhoda iz proti-kriznih ukrepov«. Podobno nejasni so proti-krizni dokumenti v drugih državah2. Da bi bila zmeda še večja, se s proti-kriznimi ukrepi mešajo raznovrstne »strukturne« reforme (z »izračuni« tja do leta 2060), »posodobitve« (krčenja doslej veljavnih socialnih pravic) posameznih delov socialnega sistema (zdravstveni, šolski, pokojninski) in trga dela, leporečja iz časov prevlade ekonomike ponudbe (o tehnološkem prodoru, konkurenčnosti, 1 V to skupino sodi tudi dokument vlade »Slovenska izhodna strategija 2010-2013« ter dokument SDS »Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta«. 2 Da gre za »izhod iz proti-kriznih ukrepov« morda še najbolj kaže sprejem »fiskalnega pravila« v Nemčiji, ki za razdobje po letu 2016 !!! uveljavlja pravilo, da strukturni primanjkljaj na zvezni ravni ne sme preseči 0.35 % BDP, in da morajo imeti dežele po letu 2020!!! izravnane proračune. Že tolikšna časovna oddaljenost uveljavitve pravil kaže le na negotovost in zmedo, ki jo je prinesla kriza. V večini drugih držav sprejeti dokumenti prej ko ne sodijo v prvo skupino. Izjema so najbrž Evropski komisiji poslani fiskalni dokumenti, katerih napovedanih fiskalnih prilagajanj Paktu stabilnosti, najbrž ne gre jemati preveč zares. socialno in okoljsko odgovorni na znanju temelječi družbi) ter neslanosti o tem, kako kriza ustvarja priložnosti in kako bomo iz nje izšli kot zmagovalci. Zdajšnja svetovna in slovenska kriza je kriza presežne ponudbe, ki ima korenine v desetletja trajajočem ustvarjanju presežnih kapacitet; presežni ponudbi je agregatno povpraševanje v zadnjih nekaj letih sledilo z zadolževanjem, »finančnim poglabljanjem« in napihovanjem raznovrstnih premoženjskih balonov. Kriza nima nič opraviti s specifično velikostjo dodane vrednosti na prebivalca ali s prožnostjo trga dela; nič manjša kot v Sloveniji ni v tehnološko najbolj razvitih, odprtih in donedavna občudovanih gospodarstvih (Irski, Danski ali Finski)3. Gibanja makroekonomskih agregatov držav EU potrjuje, da je globina krize v posameznem gospodarstvu poleg njegove »globalne finančne poglobljenosti« določena z odprtostjo; bolj je odprto, večje je krčenje produkcije, bolj prožen trg dela ima, višja je brezposelnost. Morda drži, da bo kriza v odprtih in »prožnih« gospodarstvih krajša, a zaenkrat je stanje boljše v velikih, bolj zaprtih in samozadostnih gospodarstvih, ki z velikim deležem javnega sektorja v BDP in z velikimi socialnimi transferji lahko ustvarjajo dovolj domačega povpraševanja in dovolj dela, in da se je brezposelnost najmanj povečala v gospodarstvih z močno reguliranim trgom dela. Varčevanje s krčenjem socialnih pravic, »odvečnimi« učitelji, vzgojiteljicami in državnimi uradniki, ki bi prenehali »ustvarjati delo«, lahko krizo le poglobi, saj še zmanjša domače povpraševanje, ne zagotavlja pa povečanja tujega. Vsaj zaenkrat se zdi, da je za razlago stanja in iskanje poti iz krize uporabna le »ekonomika depresije« (P. Krugman, 2009), ki zahteva takojšnjo sprostitev kreditiranja in spodbuditev agregatnega povpraševanja. Vendar je sprostitev kreditiranja mogoča le z neposrednim (delna nacionalizacija z dokapitalizacijo) ali posrednim (z zadolžitvijo države in njenimi depoziti) vstopom države v bančni sistem. Spodbuditev agregatnega povpraševanja je prav tako mogoče doseči le s povečanjem javne porabe in/ali s subvencioniranjem privatne. Neizbežna posledica takšne sprostitve kreditiranja brez povečanja privatnega varčevanja in ustvarjanje povpraševanja je povečano javnofinančno neravnotežje in rast javnega dolga. 7 3 EU je obsedenost sodobnih družb z gospodarsko rastjo leta 2000 strnila v Lizbonsko strategijo; po njej naj bi Evropa do leta 2010 postala na znanju temelječa družba sposobna konkurirati globalizacijskim izzivom. Ko je po nekaj letih dejansko dogajanje le pripeljalo do prve streznitve, je leta 2005 sprejela nov dokument: "Partnerstvo za rast in delovna mesta - nov začetek lizbonske strategije" oziroma "prenovljeno" Lizbonsko strategijo, ki pa je bila že takrat enako utopična kot «stara» (Mencinger, 2005). Spet je šlo le za leporečja, ki so hitro postala neizogibna sestavina politične retorike, z gospodarsko realnostjo pa niso imeli veliko opraviti. Njen «znanstveni» temelj je bila produkcijska funkcija; največ pozornosti je namenjala skupni faktorski produktivnosti, malo manj kapitalu in delu. Pri kapitalu naj bi bil največji problem plitkost finančnega sistema, kar (drugače povedano) pomeni, da gredo prihranki na poti od varčevalcev k investitorjem skozi premalo predalov finančnega sistema, pri delu pa premajhna prilagodljivost trga delovne sile, kar (drugače povedano) pomeni, da delavci v EU nočejo delati za 200 evrov mesečno. Vse skupaj je impliciralo, da se bomo v EU ukvarjali z informacijskimi storitvami ter finančnimi holdingi, proizvodnjo srajc, čevljev in stolov pa prepustili «kitajcem». Če bi Lizbonsko strategijo vzeli zares, bi mogli trditi, da je pripeljala v gospodarsko krizo; nedvomno pa je z njo Evropska komisija neprestano širila utopijo. 2. Program stabilnosti Razprav o tem, kdaj, kako in zakaj je Slovenija zašla v krizo, in o tem, kako iz nje, je veliko (glej na primer Bole, 2009). Izogniti se ji zaradi vpetosti v EU in v svetovno gospodarstvi ni mogla, zapuščina »hazarderskega« razdobja (2005-2008) pa je še zmanjšala možnosti za omilitev učinkov krize. V samo treh letih od 2005 do 2008 je Slovenija zakockala vsa narodnogospodarska ravnotežja; primanjkljaj na tekočem računu je daleč presegel vse dotedanje, ob visoki gospodarski rasti je v 2008 ustvarila dejanski 1.8 odstotni proračunski primanjkljaj, razmerje med krediti in depoziti se je v treh letih dvignilo od 1 na 1.6, bruto zunanja zadolženost je presegla BDP, neto zunanja zadolženost je narasla od 0 na 10 milijard evrov. Protikrizni ukrepi države so sicer precej podobni ukrepom drugod, če odmislimo zapletanje z istočasnimi politično popularnimi a narodno-gospodarsko škodljivimi »proti-tajkunskimi« ukrepi. 8 Z vprašanjem, kako odpraviti posledice samodejnih učinkov krčenja BDP (zmanjšanja javnofinančnih prihodkov) in proti-kriznih ukrepov na javnofinančno stabilnost, se ukvarja »Program stabilnosti« (januar 2010), ki se nedvomno uvršča v skupino dokumentov »izhoda iz proti-kriznih ukrepov«. Bolj kot domači javnosti, ki ji je namenjena predvsem »Slovenska izhodna strategija 2010-2013«, je namenjen Evropski komisiji; pokazal naj bi ji, kako bo Slovenija konsolidirala javne finance in se vrnila v objem pravil Pakta stabilnosti4. Gre za precej standardiziran, sicer solidno napisan dokument, ki mu je po analitični plati težko prav veliko očitati5. To pa ne pomeni, da je v Programu predvidena finančna konsolidacija s ciljem znižanja javnofinančnega primanjkljaja v letu 2013 na samo 1.6 odstotka BDP (krepko pod raven zahtevano s PSP) tudi realistična. Konsolidacijo naj bi dosegli brez povišanja davkov in povečanja javnih prihodkov, torej z zmanjšanjem odhodkov: (1) z umikom fiskalnih spodbud in opuščanjem ukrepov za pomoč finančnemu sektorju, (2) z zmanjšanjem in racionalizacijo odhodkov, (3) s strukturnimi ukrepi in (4) z boljšim črpanjem sredstev iz EU. Program se zanaša na gospodarsko rast, ki (že zato, ker je BDP v imenovalcu »konsolidacije«) posredno določa tudi ciljne vrednosti: deleže javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter javnofinančnega salda v BDP. Cilji (prihodki, odhodki in saldo) Programa ter predvidena gibanja makroekonomskih agregatov, ki naj bi jih omogočila, so prikazana v Tabeli 1. 4 Da je tolikšna »prizadevnost« Slovenije nepotrebna, kažejo predvideni proračunski primanjkljaji evropskih držav zbrani v Tabeli 3. 5 Povsem nepotrebna je vključitev »potencialne« rasti in produkcijske funkcije, še bolj pa razprava o problemih javnih financ v leto 2060. Tabela 1 S Programom predvidena fiskalna konsolidacija in gibanja agregatov v obdobju 2010 - 2013 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Javno finančni prihodki ( % BDP) 42.4 40.3* 43,2 42,9 42,7 42,5 Javnofinančni odhodki 44.2 46.0* 48,9 471 45,9 44,2 Javno finančni primanjkljaj -1.8 5. * -5,7 -4,2 -31 -1,6 Realni BDP 3.5 -7.3 0.9 2.5 3.7 3.5 Zasebna potrošnja 2.0 -2.0 0.0 1.0 2.3 2.5 Javna potrošnja 6.2 3.2 -1.5 0.0 2.4 2.5 Investicije 77 -21.0 -2.0 3.0 7.0 4.0 Izvoz 2.9 -17.9 4.1 6.8 7.5 7.5 Uvoz 2.9 -19.8 1.8 4.9 7.2 6.8 Rast zaposlenosti 2.8 -2.4 -1.6 -0.9 0.7 0.7 Stopnja brezposelnosti 4.4 5.7 6.7 7.3 7.2 6.8 Vir: »Program stabilnosti«, MF RS, Eurostat. * ocene 3. »Napovedi« gospodarske aktivnosti Povsem razumljivo je, da napovedi gospodarskih gibanj v Programu lahko izhajajo le iz napovedi gospodarskih gibanj v EU; po njih naj bi bila rast BDP v EU letos 0.2 odstotna, v letu 2011 pa 1.6 odstotna. Kako negotovo je oboje, kažejo »napovedi« gospodarske rasti EU15 in ZDA na Sliki 1. Gre za povprečne napovedi 15 uglednih svetovnih bank in institutov, ki jih mesečno objavlja londonski The Economist (Economist Pool of Forecaters). Ti so na primer julija 2008 za leto 2009 »napovedovali« 1.3 odstotno gospodarsko rast v evro območju in ZDA; še v januarju 2009, ko je bilo svetovno gospodarstvo že globoko v krizi, so bile njihove »napovedi« gospodarske rasti za leto 2009 pozitivne, šele sredi leta so se približale dejanskemu 4 odstotnemu krčenju BDP na področju evra in 2.5 odstotnemu v ZDA. »Napovedi« istih institucij za 2010 gredo v drugo smer, iz meseca v mesec so bolj optimistične6, a zato le malo bolj zanesljive7. Zadnje napovedi v januarju za letošnje leto so 3 odstotna gospodarska rast v ZDA in 1.2 odstotna v evro območju. 9 6 Optimističnost »napovedi« se povečuje z oddaljenostjo, tako naj bi bilo leto 2011 mnogo boljše kot 2010, slovenski srednjeročni scenarij za razdobje 2012-2014 je s povprečno 3.6 odstotno rastjo BDP, 7.5 odstotno rastjo izvoza in 6.9 odstotno rastjo uvoza mnogo boljši od napovedi do 2012. 7 Nekoliko večja zanesljivost napovedi zdaj je razumljiva; kriza se je začela s prelomom dotedanjih gibanj in vzpostavitve novih ravni, zdaj gre le za nadaljevanje. Si pri ugibanju lahko pomagamo z zgodovino?. Carmen Reinhart in Keneth Rogoff (2009) sta za 18 kriz v preteklosti ugotovila, da je BDP v povprečju upadal dve leti in se zmanjšal za desetino, brezposelnost, ki se je povečevala več kot štiri leta in se dvignila za 7 indeksnih točk, javni dolg pa za 86 odstotkov. Precej daljša so povprečna razdobja zniževanje cen na nepremičninskem trgu in na trgu vrednostnih papirjev; prve naj bi se zmanjševale šest let in padle za 35 odstotkov, indeksi na borzah pa tri leta; znižali naj bi se za 55 odstotkov. Razlogov za trditev, da bo zdajšnja kriza krajša ali plitvejša, ni, saj so bile krize, ki sta jih analizirala omejene na posamezne države ali skupine držav, padci zdaj pa so že v začetni fazi presegli padce v prejšnjih krizah. Nič tudi ne kaže, da je strinjanje o tem, kako iz krize, kaj večje kot je bilo v preteklosti, ali da je sposobnost obvladovanja kriz kaj večja. Če za razdobje začetka krize uporabimo zadnje četrtletje 2008 in omenjena zgodovinska povprečja, bi dno v produkciji veljalo iskati konec 2010, najvišjo stopnjo brezposelnosti konec 2012, borzni indeksi bi se začeli popravljati sredi 2011, cene nepremičnin pa šele v letu 2014. A tudi tu gre le ta ugibanja. Kakorkoli, o krizi in njenem trajanju bomo malo več vedeli šele, ko bo mimo. Slika 1 »Napovedi« gibanja BDP v letu 2009 in 2011 10 Evro območje časnapovedi 2008Q3 2008Q4 2009Q1 2009Q2 2009Q3 2009Q4 Kaj lahko rečemo o globini in trajanju krize v Sloveniji? Ne veliko. Zaenkrat s precejšnjo verjetnostjo lahko trdimo le, da bo določena z globino in trajanjem krize v razvitem delu EU8. Slika 2 razkriva veliko odvisnost nihanja BDP Slovenije od nihanja BDP v razvitem delu EU. Kljub trdnosti te povezave pred in med krizo ostaja vrnitev na gospodarsko rast, ki bi bila višja od rasti v EU15 in ki bi zagotavljala nadaljevanje konvergence, povsem negotova. Kar nekaj razlogov je za trditev, da se bo po krizi elastičnost (rast) slovenskega BDP na (rast) BDP v EU zmanjšala. Slovenija je po letu 2004 prevzela značilnosti razvojnega modela drugih novih članic EU; to je vzdrževanje gospodarske rasti z zunanjim neravnotežjem oziroma s tujim varčevanjem, kar se kaže kot velik primanjkljaj na tekočem računu, ki presega sočasno povečanje BDP in ki ga vse bolj poglablja primanjkljaj na računu dohodkov (plačila obresti, odliv dobičkov)9. Tudi zadolženost bank (gospodarstva in prebivalstva) v tujini, ki je nastala v razdobju 2005-2008, ni mnogo manjša kot v drugih novih članicah10. Do nadomestitve velikih depozitov države v bankah z depoziti gospodinjstev in gospodarstva, ki bi omogočali normalno kreditiranje gospodarstva, pa je 8 Preprosta enačba, ki kaže odvisnost rasti BDP v Sloveniji od rasti v EU15 ( po četrtletjih v razdobju 2001-2009, pove da je enoodstotna sprememba BDP v EU15 »povzročila« 1.30 odstotno kratkoročno spremembo BDP v Sloveniji in da je bil dolgoročni učinek enoodstotne spremembe v EU15 približno 2 odstotna sprememba v Sloveniji. 9 Lanskoletni mnogo manjši primanjkljaji kot v preteklih nekaj letih te odvisnosti ne spreminjajo; bolj ali manj izravnana bilanco imamo ob velikem krčenju BDP. 10 Dodajmo še gospodarsko razsulo s katastrofalnimi neravnotežji, ki jih je zapustila prejšnja vlada, a bi jih verjetno tudi zdajšnja, če bi bila takrat na oblasti. Neravnotežja, ki so nastala v »hazarderskih« letih s poganjanjem investicij v razdobju konjunkture in z zadolževanjem bank, podjetij in posameznikov za kupovanje dejanskega in virtualnega bogastva - malovrednih vrednostnih papirjev doma in na tujem, so močno skrčila že sicer majhne možnosti gospodarske politike. Dodatno breme je zdajšnji vladi prinesel še »najbolj uspešen« projekt prejšnje -odpravljanje »plačnih nesorazmerij« v javnem sektorju; ta je prejšnji »kaos« spremenil v še večji kaos. dolga pot- Preden se bo razmerje med krediti in depoziti vrnilo na stanje pred letom 2005, torej pred razdobjem »kreditne zasvojenosti« bo minilo kar nekaj let. Model rasti, ki temelji na tujem varčevanju in tujih neposrednih naložbah (prodajah premoženja), pa dolgoročno ni vzdržen. Tudi pozitivni učinki morebitnega okrevanja v razvitem delu EU, ki bo v večji meri kot pred krizo ustvarjeno s povpraševanjem po domačih produktih v posameznih velikih članicah razvitega dela EU, bodo verjetno šibkejši kot pred krizo. Celo ob okrevanju v EU zato ne gre izključiti nadaljevanja stagnacije ali zaostajanja novih članic, tudi Slovenije, za rastjo razvitega dela EU. Kakorkoli, napovedi o gospodarski rasti v EU in še posebej v novih članicah je mogoče uvrstiti med »ugibanja«. Kar je gotovo, je le, da »strukturni ukrepi« in »posodobitve« socialnega sistema gospodarske rasti ne bodo povečale, lahko pa jo znižajo. 11 Slika 2 Stopnje rasti BDP Slovenije in EU 4. Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg Med sodobne ekonomske »samoumevnosti« sodi prepričanje, da je za cenovno stabilnost (ki je trenutno še irelevantna)11 in višjo gospodarsko rast nujno zmanjšati delež javnega sektorja v BDP in odpraviti javnofinančne primanjkljaje. V področju evra naj bi to zagotavljal Pakt stabilnosti iz leta 1997. Proračunski primanjkljaji članic EU so se po letu 1997 res močno 11 Celo v IMF se pojavljajo dvomi v škodljivost inflacije, ki bi bila večja od 2 odstotkov (Blanchard, O at all. IMF, 2010) 12 skrčili, primanjkljaj do leta 2001 v nobeni članici EU ni presegel 3 odstotke BDP12; tudi javni dolg se je, deloma tudi s prodajami državnega premoženja, v tem razdobju zmanjševal. A takoj, ko je rast oslabela, to je še pred krizo, so določila Pakta postala moteča. Kriza je stvari dokončno spremenila13, saj so veliki javnofinančni primanjkljaji neizogibna posledica krčenja gospodarske aktivnosti. Velikost «normalnega» deleža javnega sektorja posamezne države (prihodkov in odhodkov) je sicer dolgoročno določena z zgodovinsko ekonomsko, politično in socialno ureditvijo, na kratek rok pa se spreminja predvsem v odvisnosti od gospodarske rasti, kar se najprej pokaže v razliki med prihodki in odhodki. torej v primanjkljaju.. Povezanost med gospodarsko rastjo in javnofinančnim primanjkljajem za EU je za razdobje 1997-2008 prikazana na Sliki 3. Na vodoravni osi so povprečne stopnje gospodarske rasti, na navpični pa povprečni javnofinančni saldi14. Slika 3 Gospodarska rast in javnofinančni saldo v EU (letna povprečja] 12 Vsaj navidez je Pakt deloval, oziroma ni bil škodljiv, saj so bile v razdobju visoke gospodarske rasti njegove omejitve slej ko prej irelevantne. Moteč je postal, ko je gospodarska rast po letu 2001 začela pešati, proračunski primanjkljaji pa naraščati; leta 2003 je primanjkljaj v dveh največjih gospodarstvih (Francija, Nemčija) uradno presegel «magično» 3 odstotno mejo, do leta 2005 se jima je pridružila več kot polovica večjih starih in novih članic EU. Namesto, da bi EK uporabila določila o sankcijah (da jih proti velikim članicam ne bo, je bilo gotovo že ob sprejemanju Pakta) ali Pakt razveljavila, je začela iskati nove definicije javnofinančnega primanjkljaja, s katerimi bi primanjkljaj prilagodila «magični» 3 odstotni meji. 13 Na njenem začetku se je Evropska komisija sicer še sklicevala na Lizbonsko strategijo in Pakt stabilnosti, čeprav je bilo že dolgo očitno, da z njima ni mogoče ničesar rešiti. 14 Povezanost med gospodarsko rastjo in javnofinančnim primanjkljajem v članicah EU, ki jo ugotavljamo s panelno regresijo s podatki o gospodarski rasti in proračunskih primanjkljajih 25 držav članic EU (brez Malte in Luksemburga) v razdobju 1997-2008 kaže naslednja regresijska premica Saldo = - 2.99 - 0.34 r BDP R2 = 0.66 (13.5) (-6.58) DW = 1.04 Po njej bi bil «normalen» proračunski primanjkljaj držav EU v razdobju od 1997 do 2008 ob stagnaciji gospodarske aktivnosti približno 3 odstoten, vsak odstotek gospodarske rasti naj bi ga zmanjšal za 0.34 odstotne točke; približno 3 odstotna gospodarska rast je bila potrebna za uravnotežen proračun. Z enačbo je mogoče oceniti, kolikšen bi bil »normalen« javnofinančni primanjkljaj v letu 2009 (kakršen bi izhajal iz povezanosti rasti in primanjkljaja v razdobju 1997-2008), če bi v vseh gospodarstvih EU veljala splošna »evropska« povezanost med rastjo in primanjkljajem. »Normalen« javnofinančni primanjkljaj, ki bi izhajal iz »evropske« povezanosti med rastjo in saldom bi tako v Sloveniji lani dosegel 5.54 odstotkov BDP; približno tolikšen je tudi bil. Ni odveč dodati, da je Slovenija (upoštevaje razvitost, odprtost in strukturo trgovinske menjave) tako po padcu BDP, velikosti javnofinančnega primanjkljaja pa tudi deležu javnega sektorja v BDP povsem normalna »regija« EU. Ocene učinkov dogajanj, ki so vplivala na javnofinančne prihodke in odhodke v letu 2009, so v Tabeli 2. Po njih je k ocenjenemu 4.9 odstotnemu primanjkljaju zmanjšanje prihodkov prispevalo 2.6 odstotni točki, povečanje odhodkov pa 2.3 odstotni točki. Edini ukrep, ki je za 1 odstotno točko BDP povečal davčne prihodke, je bil dvig trošarin, ki je nevtraliziral slabo polovico izpada prihodkov zaradi delovanja avtomatičnih stabilizatorjev. Kar 2 odstotni točki (40 odstotkov) primanjkljaja je mogoče pripisati zgrešenim fiskalnim reformam iz prejšnjih let, ki so le zmanjšale javne prihodke in povečale neenakost v družbi, prav nič pa niso prispevale k gospodarski učinkovitosti in rasti, kar je bil temeljni argument za zniževanje progresivnosti dohodnin, davka na dohodek pravnih oseb in uvedbo cedularne obdavčitve dohodkov iz kapitala. 13 Tabela 2 Fiskalni učinki ukrepov v 2008 in 2009 skupaj prihodki Odhodki skupaj mil. € % BDP učinki ukrepov v 2008, razna znižanje davkov in uvedbe subvencij (vrtci, malice) - 468 -248 -716 -1.3 -0.7 -2.0 proti-krizni ukrepi (znižanje davka na dobiček in razne subvencije za zaposlovanje) -68 -577 -645 -0.2 -1.6 -1.8 stabilizacija javnih financ (dvig trošarin) +345 +345 + 1.0 + 1.0 delovanje avtomatičnih stabilizatorjev (zmanjšanja davčnih prihodkov zaradi krčenja davčnih osnov) -772 -772 -21 -21 Skupaj -963 -825 -1788 -2.6 -2.3 -4.9 Vir: Peter Kunzel: »Fiscal policy response to crisis: Case of Slovenia« v Bančni Vestnik, november 2009, 27-33; Podoben izračun učinkov ukrepov in avtomatičnega stabilizatorja na prihodke in odhodke v Programu se precej razlikuje od gornjih ocen. Najnovejši podatki o javnofinančnih prihodkih kažejo, da bi se lahko negativni učinki delovanja avtomatičnih stabilizatorjev okrepili (tudi zaradi časovnega zaostajanja prihodkov za transakcijami) in da je mogoče računati na še večji padec javnofinančnih prihodkov15. Razpredanja o učinkovitosti pri pobiranju prihodkov, ki naj bi jo dosegli z institucionalnimi spremembami (davčne izvršbe, nadzor, moderna računalniška orodja in prostovoljno plačevanje davkov) niso škodljiva, njihovi učinki na davčne prihodke pa so lahko le marginalni. Zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja z zmanjšanjem odhodkov (tudi plač, zaposlenosti in materialnih izdatkov) v javnem sektorju je razumljivo, manj razumljivi so argumenti (odprava plačnih nesorazmerij), povsem iluzorna pa so pričakovanja, da bo »varčevanje« spodbudilo gospodarsko aktivnost. Odpuščeni oziroma upokojeni bodo samo prenehali »ustvarjati delo« in prešli na finansiranje iz drugih javnih blagajn, ki jih bo prav tako treba napajati z davki. Gospodarska aktivnost se brez povečanja povpraševanja, tujega ali domačega, ne more povečati; mnogih produktov in storitev, ne glede na ceno, sploh ni mogoče prodati, ker jih nihče ne rabi16. Kljub odvisnosti od tujega povpraševanja in šibkosti keynezianske politike v majhnem gospodarstvu, izhod ne bi smel povsem prezreti možnosti povečanja povpraševanja. Toda investicije države, ki bi mogle vsaj marginalno spodbuditi gospodarsko aktivnost, naj bi se celo zmanjševale, posebno še, ker je malone trikratno povečanje sredstev EU s 0.74 % BDP v letu 2008 na 2.00 % v letošnjem letu malo verjetno. Zaveza za odpravljanje diskrecijskih ukrepov že v letu 2010 in 2011 in odpoved posegov v prihodke (DDV in trošarine) je nepremišljena in prehitra17. V Nemčiji so uveljavitev »fiskalnega pravila«, po katerem strukturni primanjkljaj na zvezni ravni ne sme preseči 0.35 % BDP, odložili do leta 2017, uveljavitev pravila, da morajo imeti dežele izravnane proračune, pa celo do leta 2021. Prelaganje vse teže konsolidacije na odhodkovno stran je še bolj nerealistično, ker naj bi se zaradi hitrega povečanja zadolžitve javnofinančnega sektorja doslej zanemarljiv delež obresti povečal na 2.1 odstotka BDP. To bi zahtevalo izredno velik primarni presežek, ki ga brez večjih prihodkov ne bo mogoče ustvariti. Kot možnost za finansiranje proračunskega primanjkljaja se omenja še prodaja državnega premoženja, tokrat bolj iz nuje kot iz »religiozne« prepričanosti v absolutno koristnost tujih prevzemov. 15 Kljub negotovosti povezani s timingom vplačil trošarin, je mogoče z veliko verjetnostjo trditi, da bodo nominalni javnofinančni prihodki brez povečanja davčnih stopenj pri DDV in trošarin v letu 2010 nižji kot so bili v letu 2009. Januarski javnofinančni prihodki 1076 milijonov evrov so bili za 74 milijonov evrov (6.4 odstotke) manjši kot leto prej. Zmanjšanja direktnih davkov (dohodnina, davek na dohodek pravnih oseb) je skladno s pričakovanji, izredno veliko zmanjšanje trošarin pa je morda v večji meri posledica naključno sezonskih vplivov (zaradi sobote 31. januarja se vplačila dela trošarin prenaša v februar). 16 Postali so podobni Balzerowiczevim »pure socialist production goods« iz razdobja transformacijske depresije. 17 Z zadolževanjem države za sprostitev kreditnega krča se je privatna zadolženost v tujini le spremenila v javno zadolženost v tujini, ni pa povečala kreditiranja gospodarstva, ki ob pomanjkanju povpraševanja potrebuje predvsem reprogramiranje dolgov in ne kreditov za širjenje proizvodnje, ki je ni mogoče prodati. Kako (pre)optimistični so cilji Programa in kako irelevantne so omejitve (3 odstotni primanjkljaj in 60 odstotni javni dolg) kažejo »napovedi« proračunskih primanjkljajev in javnega dolga v desetih evropskih državah in ZDA v Tabeli 3. Čeprav naj bi bili primanjkljaji v letu 2011 nižji kot v letu 2010 kar v sedmih od enajstih držav, pa so napovedana znižanja relativno skromna, javni dolg pa naj bi se zaradi servisiranja dolga povsod povečal18. Tabela 3 Javnofinančni saldo in javni dolg v letu 2010 in 2011 primanjkljaj/BDP javni dolg/BDP 2010 2011 2010 2011 Avstrija -5.5 -5.8 78 82 Nemčija -5.3 -4.6 82 85 Grčija -9.8 -10.0 123 130 Francija -8.6 -8.0 92 99 Irska -12.2 -11.6 81 93 Italija -5.4 -5.1 127 130 Nizozemska -5.9 -5.3 77 82 Portugalska -7.6 -7.8 91 97 Španija -8.5 -7.7 68 74 Velika Britanija -13.3 -12.5 83 94 ZDA -10.7 -9.4 92 100 15 Vir: S. Cecchetti : The Future of Public Debt, Prospects and Implications, PP prezentacija 5. Pravljice o strukturnih reformah in kaj bo leta 2060. Predvidene strukturne reforme, ki naj bi istočasno povečale produktivnost, delovno aktivnost in infrastrukturo so za konsolidacijo javnih financ prej ko ne povsem irelevantne, če že ne škodljive. Del teh reform (posodobitev terciarnega izobraževanja, spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj ter razvoj in uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije) z gospodarsko stvarnostjo nima veliko skupnega. Celo če bi delovale tako, kot naj bi, bi se to zgodilo z nekajletno zamudo. Pri drugem delu strukturnih reform (zmanjševanje davčnega bremena za zaposlene z nižjimi dohodki) gre dejansko za povsem razumljivo reševanje socialnih problemov ali za prerazdelitev odhodkov med javnimi blagajnami, saj vsako zmanjšanje davčnega bremena nekdo plača. Povsem »šolski« so tudi izračuni prispevkov proizvodnih faktorjev k 2.2 odstotni potencialni rasti do leta 201319. 18 Brez inflacijskega davka in »seignoraga« je povečanje (zmanjšanje) dolga (dD) določeno z dolgom (D), obrestno mero (i), gospodarsko rastjo (r) ter velikostjo primarnega primanjkljaja ali presežka (PR): dD = D*(i-r) + PR. 19 Pred tem izračunana potencialna rast za razdobje 2005-2013 je bila 3.7 odstotna. Nedvomno je le, da tudi zdajšnja potencialna gospodarska z realnostjo ne bo imela veliko opraviti, oziroma, je ne bo mogoče pojasniti s produkcijsko enačbo in še posebej ne z njenim nepojasnjenim delom - skupno faktorsko produktivnostjo. Zadnji del Programa se ukvarja z letom 2060, takratno starostno strukturo prebivalstva in vzdržnostjo javnih financ, ki jo ogrožajo upokojenci20. Kaj ima to opraviti z ukrepi za zdajšnjo konsolidacijo javnih financ, ostaja nejasno. Dosti h konsolidaciji javnih financ tudi ne bodo prispevali »K ciljem usmerjen proračun«, Fiskalni svet, Agencija za javno naročanje ali Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije (vsaj tako, kot je zamišljena). Reference: 16 Blanchard, O, Dell'Arido, G in Mauro, P (2010): »Rethinkih Macroeconomic Policy« IMF Staff Position Note, February 12, 2010; Bole, V (2009): »Kje dopolniti ekonomsko politiko za težje čase« Gospodarska gibanja, 411, februar 2009, 6-13; Krugman, P. (2009): »Vrnitev ekonomike depresije in kriza leta 2008«, Ekonomska fakulteta 2009; Kunzel, P. (2009: »Fiscalpolicy response to crisis: Case of Slovenia«, Bančni Vestnik, November 2009, Vol 58, No. 11, 27-33; Mencinger, J (2005): »Leporečja lizbonske strategije in Slovenija«. Gospodaraka. gibanja, 367, februar 2005, 23-39: Reinhart, C.M. in Rogoff, K.S. (2009) The Aftermath of Financial Crisis«, NBER Working Paper 14656; Štiblar F. (2010): »Strategija izhoda iz krize ali iz proti-kriznih ukrepov«, Gospodarska gibanja, 421, januar 2010, 6-16; 20 Kako nesmiselne so takšne projekcije, dovolj zgovorno kaže podatek, da se bo po njih delež pokojnin za invalide z zdajšnjega 1.5 odstotka BDP v letu 2060 zmanjšal na 1.2 odstotka, delež državnih pokojnin pa se bo podvojil (z 0.1 na 0.2 odstotka BDP) DEJANSKA GIBANJA BLIŽE PRIČAKOVANJEM Dejanska gibanja so se ob koncu leta približala optimističnim pričakovanjem. Izvozno povpraševanje se je okrepilo, od komponent domačega trošenja se je povečalo le trošenje ^7 države, investicije in trošenje prebivalstva pa sta se zmanjšali. Pričakovano povpraševanje je na nekaj segmentih doseglo dolgoletna povprečja; najbolj trdna so pričakovanja izvoznega povpraševanja. Izvoz se je decembra okrepil, gre za nadaljevanje trenda, ki se je začel v drugi polovici leta; letni trgovinski primanjkljaj je bil skromen. Gospodarski optimizem se krepi v predelovalni dejavnosti in storitvah; pesimizem pa se ohranja v trgovini na drobno, povečuje v gradbeništvu. Pričakovanja se popravljajo tudi v EU. Industrijska produkcija se je decembra malo povečala, trendna rast se je nadaljevala; celoletna proizvodnja paje bila lani kar za 17 odstotkov manjša kot leto prej. V gradbeništvu je šlo konec leta slabo, v turizmu še slabše. Tudi v prometnih panogah z izjemo ladijskega transporta ni mnogo bolje. Avtomobilski trg se je decembra popravil. Zaposlenost se zmanjšuje, najhitreje v gradbeništvu, povečuje pa se število samostojnih podjetnikov; kaže, da predvsem zato, ker ne dobijo zaposlitve. Število registriranih iskalcev zaposlitve se je v januarju povsem približalo 100.000, med novo prijavljenimi jih je pol zaradi izteka zaposlitve za določen čas, dobra četrtina pa zaradi stečajev. Januarsko znižanje cen so povzročile zimske razprodaje oblek in obutve. Medletna rast osnovne inflacija v Sloveniji je bila podobna kot v evro območju. Proizvajalčeve cene so se decembra ponovno znižale, najbolj za izvoz na evro območje. Cenovna pričakovanja so bolj umirjena pri storitvah kot pri blagu, kjer večina pričakuje podražitve. Svetovne cene kovin in nafte so se od sredine januarja do sredine februarja znižale, cene hrane pa porasle. V letu dni se je najbolj podražila nafta, cene hrane pa so mirovale. Bruto povprečne plače so decembra padle, dolgoročnejša dinamika plač pa se je povečala. Spremembe plač po sektorjih so bile zelo različne, v nekaterih so zrasle precej bolj od povprečja, v ožji državi so ostale nespremenjene. Povprečna rast lani je bila umirjena; zamrznitev »odpravljanja plačnih neravnotežij« je preprečila večjo škodo. Javnofinančni prihodki so januarja zanihali navzdol; zmanjšali so se prihodki od posrednih in neposrednih davkov; med slednjimi dolgoročno najbolj donos od davka na dobiček. Zmanjšanje posrednih davkov je povzročil izreden padec trošarin, ki pa je. vsaj delno posledica timinga vplačil oziroma razporeditve delovnih dni. Skromno povečanje kreditov, bolj prebivalstvu kot podjetjem, in depozitov, večje prebivalstva kot podjetij, je malo izboljšalo zelo slabo neto finančno pozicijo rezidentov. Gibanja v evro območju so podobna, »kreditni krč« je še močnejši, depoziti pa rasejo nekoliko hitreje. ECB še naprej vzdržuje nespremenjene obrestne mere; posojilne obrestne mere v Sloveniji so se malo znižale, depozitne pa zvišale. Lanski primanjkljaj na tekočem računu je bil le desetino predlanskega; a je bil dosežen ob izrednem padcu aktivnosti in še večjem padcu trgovinske menjave. Obveznosti Slovenije do tujine so se malo zmanjšale, veliko razdolžitev bank in gospodarstva je omogočila zadolžitev države. 18 ACTUAL DEVELOPMENT CAME UP TO EXPECTATIONS At the end of 2009, actual development approached to optimistic expectations. Export demand strengthened; among domestic demand aggregates only government expenditures increased while private consumption and investment decreased. Expected demand in some sectors returned to long term averages; the most stable are expectations of export demand. In December, exports increased which is a continuation of the trend since the middle of 2009. Yearly trade deficit was modest. Optimism is increasing in manufacturing and services, pessimism prevailing in retail trade and growing in construction. Business climate in EU improved, as well. Industrial production increased slightly in December while positive trend continues; yearly industrial production in 2009 was however 17 percent smaller than in 2008. The situation in construction worsened; it worsened even more in tourism. The crisis continued in transportation as well, with exception of maritime transport. The market for road vehicles improved. Employment is decreasing, particularly in construction; while the number of self-employed is increasing, most likely due to lack of available jobs. The number of registered job seekers is close to 100.00; half of the new job seekers recruit from employees with fixed employment terms and a quarter because of bankruptcies. The deflation in January was caused by winter sales of clothing andfootwear. Core inflation in Slovenia is similar to core inflation in the Euro zone. Producers prices decreased in December, particularly of goods exported to EU. Price expectations are calmer for services than for goods where majority of producers expect that prices will increase. World prices of metals and oil decreased between the middle of January and the middle of February while prices of food in the same period increased. In a year, prices of oil increased the most andfood prices stagnated. Gross average wages fell in December though their longer run dynamics strengthened. The changes among sectors differ considerably, the increases in some sectors were quite large, they remained unaltered in government sector. Average growth of wages in 2009 was relatively modest due to the freeze of the »abolition of wage disequilibria«. 19 Public revenues in January dropped due to simultaneous decrease of revenues of direct and indirect taxes; among direct taxes particularly the profit tax. The reduction of revenues from indirect taxation was caused by enormous fall of excise taxes which however could be due to the timing ofpayments. Modest increase of credits, bigger to households than to business, and modest increase of deposits, larger by households than by business, improved net financial position of the non-financial sector. The situation in Euro zone is similar; credit "crunch " being even stronger. while deposits growing faster. ECB keeps interest rate unaltered; interest rate for loans in Slovenia decreased slightly and interest rate for deposits increased slightly. Current account deficit in 2009 was ten times lower than in 2008, but it was accompanied by enormous drop of GDP and foreign trade. Net liabilities of Slovenia decreased slightly; the repayment of foreign debt by banks and private sector was enabled by increased government indebtedness. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Vse bolj izrazita krepitev izvoznega povpraševanja Domače trošenje je novembra padlo za 8.2 %. Precej je k padcu prispevala sezona, saj se je bolj dolgoročna dinamika zmanjšala le za 2 odstotni točki na letni ravni (medletna stopnja pa se je celo povečala). Od komponent domačega trošenja se je novembra povečalo le tekoče trošenje države za 20 blago in storitve, medtem ko so se investicije in trošenje prebivalstva zmanjšali. Padec investicij je bil predvsem sezonski, saj se je bolj dolgoročna dinamika pri investicijah opazno izboljšala, rast impulznega trenda je bila, tako kot oktobra, celo zelo hitra (preko 15 % na letni ravni). Opazne pospešitve v živahnosti tekočega trošenja prebivalstva dejanski podatki še ne kažejo, čeprav pričakovanja že nekaj časa opozarjajo na takšno spremembo. Bolj dolgoročna dinamika trošenja prebivalstva je novembra celo ponovno postala negativna (poslabšala se je na -3 % na letni ravni). Zdi pa se, da prihaja do oživljanja investicijskega trošenja prebivalstva, saj tudi podatki za zadnje četrtletje 2009 kažejo povečevanje števila transakcij z novozgrajenimi stanovanji. Obseg transakcij je celo presegel obseg ustreznih transakcij v drugem četrtletju 2008! Tudi padanje cen se je zaustavilo. Transakcije z novozgrajenimi stanovanji 600 _, 06:4 07:1 07:2 07:3 07:4 08:1 08:2 08:3 08:4 09:1 09:2 09:3 09:4 Vir: SURS Izvozno povpraševanje se že četrti mesece vztrajno krepi. Čeprav je bil novembra izvoz blaga manjši kot oktobra, je bilo to le zaradi močne novembrske sezone. To potrjujeta oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike, oba sta se namreč izboljšala še močneje kot oktobra. Medletna stopnja rasti je z -17.4 v oktobru porasla na -2.6 %, medtem ko je bila rast impulznega trenda (že tretji zaporedni mesec) zelo visoka (prek 20 % na letni ravni). Decembra se je izvozno povpraševanje še okrepilo in je medletna stopnja rasti že postala pozitivna, izvoz blaga je torej decembra 2009 presegel izvoz blaga v decembru 2008. Pričakovano povpraševanje je na nekaterih segmentih že doseglo dolgoletne povprečne vrednosti. Podatki kažejo, da je normalizacija pričakovanj pri izvoznem povpraševanju najbolj trdna. Saj sta tako pričakovano izvozno povpraševanje kot pričakovano povpraševanje po industrijskih proizvodih na dolgoletnem povprečju; v obeh primerih delež anketiranih, ki pričakujejo povečanje povpraševanja za 20 odstotnih točk presega delež tistih, ki pričakujejo zmanjšanje. Pričakovanja o oživljanju domačega povpraševanja so še naprej bolj šibka. Pričakovano povpraševanje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih še naprej raste le zelo počasi. Presežek deleža anketiranih, ki pričakuje povečano povpraševanje, nad deležem tistih, ki pričakujejo zmanjšanje, še za približno 20 odstotnih točk zaostaja za dolgoletnim povprečjem; v gradbeništvu ustrezni zaostanek presega 30 odstotnih točk, čeprav je izboljšanje pričakovanj do konca 2009 že razpolovilo zaostajanje za dolgoletnim povprečjem, ki je prevladovalo v sredini 2009. 21 Dinamika popravljanja pričakovanj je v EU podobna kot v Sloveniji, vendar se izvozno povpraševanje v Sloveniji popravlja bistveno bolj kot v EU, pričakovanja pri povpraševanju po storitvah so zelo podobna, medtem ko pričakovano izboljšanje povpraševanja po gradbenih delih v Slovenji zaostaja za ustreznim izboljšanjem v EU. 2. Skok blagovnega primanjkljaja v decembru poslabšuje celoletni saldo Skupni slovenski izvoz je po začasnih podatkih SURS v decembra 2009 znašal 1226 milijonov € (kar je 3.1 % več kot decembra 2008), uvoz 1362 milijonov € (10.6 % manj kot v enakem mesecu 2008), kar daje kar znaten primanjkljaj 137 milijonov € oziroma 90 odstotno pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bil izvoz 815 milijonov € (4.1 % več kot decembra 2008), uvoz 1087 milijonov € (3.9 % manj), kar da primanjkljaj kar 272 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil decembra izvoz 410 milijonov € (1.3 % več kot decembra 2008), uvoz 275 milijonov € (29.7 % manj), kar pomeni presežek 135 milijonov €. V celem letu 2009 je bil skupni izvoz 16040 milijonov € (19 % manj kot v letu 2008), uvoz 16959 milijonov € (26.4 % manj), kar pomeni primanjkljaj 919 milijonov € oziroma 94.6 % pokritje izvoza z uvozom. V menjavi s članicami EU je bil izvoz 11204 milijonov € (18.1 % manj kot leto prej), uvoz 13319 milijonov € (25.8 % manj), kar da primanjkljaj 2115 milijonov € oziroma 84.1 % pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz v lanskem letu 4835 milijonov € (21.2 % manj kot v 2008), uvoz 3639 milijonov € (28.7 % manj), kar da presežek 1196 milijonov € oziroma 133 % pokritje uvoza z izvozom. 3. V splošnem porast gospodarskega optimizma, v gradbeništvu pa pesimizma Gospodarski optimizem se počasi vrača, tako doma kot tudi v širšem evropskem okolju. Po rezultatih ankete Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je gospodarska klima v januarju 2010 izboljšala za 4 odstotne točke glede na mesec prej, od januarja lani je boljša za 17 odstotnih točk,. hkrati pa še za 14 odstotnih točk zaostaja za dolgoletnim povprečjem. Na zvišanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem zvišanje vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila januarja 2010 za 5 odstotnih točk višja kot mesec prej, glede na januar lani je bila njegova vrednost višja za 31 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 5 odstotnih točk. Tudi pričakovanja za naslednje tri mesece so ugodna. V januarju 2010 se je glede na pretekli mesec najbolj zvišala vrednost kazalnika izvozna naročila, precej pa sta se zvišali tudi vrednosti kazalnikov pričakovana proizvodnja in pričakovan izvoz ter tako dosegli najvišji vrednosti po poletnih mesecih leta 2008. Optimizem se počasi širi tudi v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v januarju 2010 za 9 odstotnih točk višja kot mesec prej, v primerjavi z januarjem lanskega leta je bila njegova vrednost višja za 8 odstotnih točk, hkrati pa še za 34 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pesimizem pa se po anketah SURS-a ohranja v trgovini na drobno, saj se je vrednost kazalnika zaupanja v tej dejavnosti januarja 2010 znižala za 2 odstotni točki glede na pretekli mesec, glede na januar lani pa je bil kazalnik za 3 odstotne točke višji. V januarju 2010 je bil delež tistih podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 43 %, kar 47 % podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Zaupanje v gradbeništvu je ponovno močno upadlo, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v januarju 2010 v primerjavi z decembrsko nižja za 7 odstotnih točk, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 17 odstotnih točk, hkrati pa je bila kar za 47 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece prav tako niso ugodna. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v mesecu januarju sta bila nezadostno povpraševanje (57 % gradbenih podjetij) in velika konkurenca v panogi (52 % gradbenih podjetij). Splošna gospodarska klima v EU27 se počasi ogreva. Po podatkih Eurostata se je v januarju 2010 kazalnik naročil v predelovalni dejavnosti glede na mesec prej zvišal za 1,6 odstotne točke, glede na januar lani pa je bil višji za dobrih 9 odstotnih točk. Prav tako so se v letošnjem januarju glede na mesec prej zvišala pričakovanja v trgovini na drobno in sicer za dobri dve odstotni točki, medtem ko so se pričakovana naročila v gradbeništvu v primerjavi z lanskim januarjem znižala za 3,2 odstotni točki. Splošni poslovni optimizem se je v januarju v celotni sedemindvajseterici zmerno zvišal in sicer za dobre 3 odstotne točke. 24 GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija malenkost višja Industrijska produkcija se je nekoliko povečala.. Po podatkih SURS-a je bila v decembru za 0,2 % večja kot mesec prej, glede na december 2008 pa je bila večja za skoraj 3 %. Impulzni trend kaže, da se je v decembru 2009 industrijska produkcija trendno povečevala po stopnji 3,7 %. letno V celem letu 2009 se je industrijska produkcija glede na leto 2008 znižala za dobrih 17 %. Industrijska produkcija (desezonirana] Dejavnost rudarstva se je v decembru zmanjšala za skoraj 23 % glede na november, v primerjavi z decembrom 2008 pa se je zmanjšala za 22 %. V celoletnem obdobju je bilo rudarstvo za dobre tri odstotke manjše kot v obdobju leta 2008. Krizne razmere so v predelovalnih dejavnostih popustile, saj se je njihova aktivnost glede na mesec poprej v decembru 2009 povečala za dober odstotek, glede na december 2008 pa za 4 %. Dejavnost v predelovalni industriji se je sicer v celotnem letu 2009 zmanjšala za dobrih 8 %. Izboljšanje gospodarskih razmer se v decembru 2009 ni kazalo v sektorju oskrba z elektriko, plinom in vodo, saj se je njegova aktivnost zmanjšala za 4 %, glede na enak mesec v 2008 za 8 %, v celem letu 2009 pa za 7 %. Decembra je bila produkcija proizvodov za vmesno porabo za dobrih 5 odstotkov manjša kot novembra, medtem ko se je produkcija proizvodov za investicije povečala za skoraj tri in proizvodov za široko porabo za natanko tri odstotke. V primerjavi z decembrom 2008 je bila produkcija v skupini proizvodov za vmesno porabo višja skoraj za 7 %, v skupini proizvodov za investicije pa za dobrih 7 %, medtem ko je v skupini proizvodov za široko porabo upadla skoraj za 5 %. V letu 2009 je glede na leto 2008 upadla v vseh treh namenskih skupinah. 25 Po podatkih Eurostata se je v decembru glede na november industrijska produkcija zmanjšala za 1,9 % v EU27 in 1,7 % na območju evra. Glede na december 2008 pa se je v EU27 zmanjšala za 4,9 % in v območju evra za natanko 5 odstotkov. Med državami članicami, za katere so podatki, je industrijska produkcija decembra 2009 glede na november 2009 padla v dvanajstih državah, zrasla pa v šestih. Največji upad industrijske produkcije so zabeležili na Danskem (-5,2 %), Irskem in v Latviji (-4,2 %), na Poljskem (-2,8 %) ter v Nemčiji (-2,6 %). 5. Gradbeništvo zmerno, turizem pa močno navzdol Vrednost opravljenih gradbenih del novembra 2009 je bila v primerjavi z oktobrom za več kot 4 odstotke niža, v primerjavo z novembrom 2008 pa je bila za dobrih 18 odstotkov nižja. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da se je v novembru gradbeništvo trendno krčilo po 1.3 odstotke mesečno. Število turističnih prenočitev se je močno zmanjšalo. Po začasnih podatkih jih je bilo decembra 2009 za dobrih 11 odstotkov manj kot v decembru 2008, v celem letu pa jih je bilo poldrugi odstotek manj kot 2008. Decembra je število turističnih prenočitev tujih gostov glede na december 2009 upadlo za 9,4 odstotke, v zadnjem četrtletju pa jih je bilo za 5,6 % manj kot v enakem obdobju leto prej. Število prenočitev domačih gostov je v zadnjem mesecu lani glede na december 2008 padlo kar za 12,9 %, v celem letu 2009 pa jih je bilo za 5,6 % več. Podatki o transportu kažejo, da je bilo decembra 2009 v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 4,4 % manj in v zračnem prevozu za 1,2 % manj potnikov kot decembra 2008, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v javnem cestnem prevozu za 4,4 %, v zračnem prevozu za 4,9 % manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo decembra 2009 prepeljanih za 5,2 % več potnikov kot v istem mesecu 2008. Potniški promet na letališčih se je v decembru 2009 glede na december 2008 zmanjšal za 3 %. V pomorskem prevozu je bilo v decembru 2009 prepeljanega za 26 % več blaga in opravljenih za 1,9 % več tonskih kilometrov kot decembra 2008. Gospodarska kriza je decembra na slovenskem avtomobilskem trgu nekoliko popustila, saj je bilo glede na december 2008 v register vpisanih skoraj za 6,5 odstotka več prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za slabo desetino več osebnih avtomobilov. 6. Brezposelnost še narašča, število na novo zaposlenih pa tudi Število aktivnih prebivalcev se je v novembru 2009 povečalo na 945462 oziroma za 449 oseb glede na mesec prej, glede na november 2008 pa se je zmanjšalo za 0,5 %. V novembru je bilo v Sloveniji 850016 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na oktober 2009 se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 406 oseb, glede na november 2008 pa kar za 4,2 %. Najbolj se je število delovno aktivnih oseb, za več kot 800, zmanjšalo v gradbeništvu, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih zmanjšalo za 350. Med zaposlenimi osebami jih je bilo 91 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od novembra 2008 zmanjšalo za 4,4 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na november 2008 zmanjšalo za 10,4 %. Med samozaposlenimi pa je bilo dobrih 57 % samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem novembru povečalo za 234, od novembra lani pa za skoraj 7 %. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v januarju letos registriranih 99591 brezposelnih oseb, kar je za 2919 oziroma 3,0 % več kot v decembru 2009 ter za 25680 oseb oziroma 34,7 % več kot v januarju 2009. V januarja letos se je na Zavodu no novo prijavilo 10.650 brezposelnih oseb, kar je 26,3 % več kot decembra 2009 in 17,4 % manj kot v lanskem januarju. Med novo prijavljenimi je bila slaba polovica brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, dobra četrtina trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter približno desetina iskalcev prve zaposlitve. Spodbudno je dejstvo, da se je od 7731 oseb, ki so se na Zavodu odjavile iz evidence brezposelnih, na novo (samo)zaposlilo 5032 oseb, kar je slabe tri petine več kot pred letom. Iskalci dela 100,000. 80,000. 70,000. 50,000 27 1 I.....I.....I.....I.....I.....I.....I.....I.....I..... 05:01 05:07 06:01 06:07 07:01 07:07 08:01 08:07 09:01 09:07 10:01 Po podatkih Eurostata je bila decembra 2009 stopnja brezposelnosti na območju evra okroglih 10 %, kar je za 0,1 odstotno točko več kot mesec prej ter za 1,8 odstotne točke več kot v decembru 2008. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v decembru 9,6 % in se je glede na enak mesec v letu 2008 povečala za 1,9 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v decembru 2009 v EU27 23 milijonov brezposelnih oseb, od tega 15,8 milijona na območju evra. Med članicami EU so v decembru 2009 najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli na Nizozemskem (4,0 %) in v Avstriji (5,4 %), najvišjo pa v Latviji (22,8 %) in v Španiji (19,5 %). Glede na enak mesec v letu 2008 se je v decembru lani brezposelnost povišala v vseh državah članicah, od tega največ v Latviji in v Estoniji. Stopnja brezposelnosti v ZDA je v decembru 2009 znašala 10 % in je glede mesec poprej ostala nespremenjena. CENE IN PLAČE 7. Januarsko veliko, predvsem sezonsko, zmanjšanje cen Januarja so se cene zmanjšale za 0.8 %. Zmanjšanje je bilo v veliki meri posledica sezonskih sprememb, saj sta se oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike zmanjšala le malo (za 0.1 točke na letni ravni). Najbolj so januarski indeks cen stisnile zimske razprodaje, saj so cene obleke in obutve padle kar za 15.6 %. Za več od povprečja so se zmanjšale le še cene rekreacije in kulture (za 0.9 %), tudi te so se zmanjšale predvsem zaradi posezonskih razprodaj. Skupno rast cen so najbolj zmanjšale nižje cene obleke in obutve (za 1.3 točke), ostale skupine pa za 0.1 ali manj točk. 28 Najbolj so se januarja povečale cene v skupinah stanovanj, zdravja, komunikacij (od 1.4 % do 2.4 %), precej manj pa v skupinah hrane in brezalkoholnih pijač, stanovanjske opreme ter gostinskih storitev (od 0.3 % do 0.9 %). Večino k povečanju cen so prinesli dražji energenti; ti so k skupni rasti življenjskih stroškov prinesli 0.3 odstotne točke, dražja hrana 0.2 točke, ostale podskupine pa so prispevale po 0.1 ali manj točk. Harmoniziran indeks cen, ki omogoča primerjavo z evro območjem, se je januarja zmanjšal za 0.6 % in bil za 1.8 % višji kot januarja 2009. Za celotno evro območje so podatki dostopni za december, ko je bila medletna rast harmoniziranega indeksa v Sloveniji 2.1 %, v evro območju pa 0.9 %. Velika nihanja v cenah, ki jih povzročajo sezona pri proizvodnji hrane in eksterni vplivi pri energentih so izločeni iz indeksa osnovne inflacije. Medletna rast osnovne inflacija je bila v evro območju in Slovenji decembra podobna (0.9 % oziroma 0.8 %). Razlike v rasti cen med evro območjem in Slovenijo je v 2009 v največji meri porajala le različna rast cen energije (vključno z velikim prispevkom trošarin). Proizvajalčeve cene so se decembra ponovno znižale, zdaj za 1.2 %. Najbolj so se znižale cene proizvajalcev za izvoz na evro območje (padle so za 0.5 %), medtem ko so proizvajalčeve cene za domači trg ostale nespremenjene. Bolj dolgoročna rast se je decembra pri proizvajalčevih cenah za domači trg malenkost povečala, čeprav so porasle le cene netrajnih proizvodov za široko porabo (za 0.3 %). Čeprav so v celem 2009 cene storitev porasle precej bolj kot cene blaga, so cenovna pričakovanja pri storitvah še naprej precej bolj umirjena kot pri blagu. Pričakovane cene blaga na drobno so se tako januarja že povečale nad dolgoročno povprečje, saj je delež anketiranih, ki pričakuje povečanje cen, za 20 odstotnih točk presegal delež tistih, ki rasti cen ne pričakuje. Istočasno cenovna pričakovanja pri storitvah še vedno stagnirajo, saj delež anketiranih, ki ne pričakuje povečanja cen za 5 %, presega delež tistih, ki ga pričakuje. Cenovna pričakovanja pri proizvajalčevih cenah so še naprej malo pod dolgoletnim povprečjem. Od sredine januarja do sredine februarja so se cene surovin (v evrih) zmanjšale za 0.9 %, vendar so bile še za 20 % višje kot pred letom (v februarju 2009). V zadnjem mesecu so se najbolj znižale cene kovin (v evrih za 6.3 %) in nafte (za 2.8 %), medtem ko so cene hrane, še zlasti cene agrarnih neprehrambenih kmetijskih proizvodov, v zadnjem mesecu celo porasle (v evrih za 1 % oziroma 6.7 %). V zadnjem letu so se najbolj povečale cene nafte in industrijskih surovin (v evrih za 87.6 % oziroma 59 %), praktično mirovale pa so cene hrane, saj so se začele »prebujati« šele na začetku 2010. 8. Dolgoročnejša dinamika plač se je decembra povečala Bruto povprečne plače so decembra padle za 5.2 %. Vendar pa je bil padec manjši od sezonskega, saj se je bolj dolgoročna rast povečala (medletna stopnja rasti se je povečala na 2.1 %). Decembra so se povprečne bruto plače po sektorjih spremenile zelo različno. V nekaterih sektorjih so se zmanjšale opazno bolj od povprečja, štrli predvsem rudarstvo, oskrba z električno energijo, oskrba z vodo, promet in skladiščenje ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, kjer so decembra povprečne plače padle za preko 10 %. Po drugi strani pa so v sektorjih države ostale praktično nespremenjene (v ožji državi in zdravstvu so celo porasle za 1 %). 29 Seveda je tekoča dinamika zaradi velikih decembrskih-sezonskih sprememb slab indikator siceršnje rasti povprečnih plač. Bolj primerne so medletne stopnje rasti, ki kažejo, da so decembra plače v nekaterih sektorjih porasle tudi za preko 10 % (v oskrbi z električno energijo), za več kot enkrat bolj kot v povprečju pa še v predelovalnih dejavnostih in poslovanju z nepremičninami. Zaradi zelo umirjenega naraščanja plač v večini gospodarskih sektorjev v začetku 2009 je bila, tudi v sektorjih z opaznimi medletnimi stopnjam konec leta, povprečna medletna rast v 2009 zelo umirjena (le v oskrbi z električno energijo je bila nekaj višja). Še zlasti v primerjavi s sektorji države (kjer je izstopalo predvsem zdravstvo, s povečanjem povprečne bruto plača v 2009 za preko 12 %). Razliko v primerjavi z gospodarstvom je povzročila visoka (medletna) rast na začetku leta, ki jo je sprožil nov plačni zakon, sprejet v 2008. Ker pa so posledice tega zakona zamrznjene, so potencialna - še večja medletna - povečanja plač v državi zaustavljena (zato je bila decembrska medletna stopnja rasti plač v državi pod povprečjem gospodarstva). FINANČNA GIBANJA 9. Velik nihaj domačih davkov na blago in storitve Javnofinančni prihodki so se po decembrskem povečanju januarja zmanjšali na raven iz septembra 2009. Čeprav se sezonski učinek v teh mesecih spreminja podobno, sta bila tako decembrsko povečanje kot januarski padec šibkejša od sezonskih. Bolj dolgoročna dinamika javnofinančnih prihodkov pa je bila tako decembra kot januarja slabša kot v predhodnih šestih mesecih (rast impulznega trenda je po šestih mesecih postala ponovno opazno negativna, v obeh mesecih je padla celo pod -7 na letni ravni). Decembra so se povečali, januarja pa padli javnofinančni prihodki obeh osnovnih segmentov prihodkov, torej tako od neposrednih davkov in ostalih prihodkov kot od posrednih davkov. Vendar se je v povprečju obeh mesecev bolj dolgoročna dinamika poslabšala le pri posrednih. Januarsko povečanje bolj dolgoročne dinamike neposrednih davkov je namreč več kot nadomestilo decembrsko poslabšanje. Izboljšanje bolj dolgoročne dinamike neposrednih davkov in ostalih prihodkov je povzročilo bolj umirjeno padanja tako dohodnine, davkov od dobička kot prispevkov. V medletnih primerjavah še naprej najbolj zaostaja donos od davka na dobiček (za 21 %), najmanj pa od prispevkov (1.2 %). 30 Pri posrednih davkih (domačih davkih na blago in storitve) je padec donosa v celoti posledica zelo majhnega izplena iz trošarin v januarju. Davčni donos od davka na dodano vrednost se je namreč celo opazno (za skoraj 10 %) povečal (v primerjavi z januarjem 2009) - še decembra je bila medletna stopnja rasti davka na dodano vrednost negativna (-6.7 %). Več kot razpolavljanje trošarin v januarju (glede na december) je lahko posledica tudi premika v timingu vplačil, podobno velja za velik obrat (navzgor) v dinamiki davka na dodano vrednost, zato je za končno oceno spremembe bolj dolgoročne dinamike javnofinančnih prihodkov na začetku letošnjega leta potrebno počakati še kakšen mesec. 10. Malo večje povečanje kreditov in depozitov in izboljšanje neto finančne pozicije rezidentov Krediti rezidentom (skupno, gospodarstvu in prebivalstvu) so decembra 2009 porasli za 0.3 % (za približno 100 milijonov) in so bili za 2.7 % višji kakor pred letom (v decembru 2008). Povečali so se tako krediti gospodarstvu kot prebivalstvu, vendar drugi za dvakrat toliko kot prvi. Medletne stopnje rasti kreditov prebivalstvu so se že drugi mesec zapored povečale (porasle so na 7.5 %), medtem ko se medletne stopnje kreditov gospodarstvu še naprej zmanjšujejo, vendar je bila tudi decembra raven kreditov gospodarstvu še vedno višja kot pred letom dni (za 0.9 %). Skupne vloge rezidentov (gospodarstva in prebivalstva) so decembra porasle za 1.3 % (za 240 milijonov). Medletna povečanja so še naprej nizka, pa tudi nedvoumnega obrata v bolj dolgoročni dinamiki zaenkrat še ni videti. Tudi pri vlogah je bilo povečanje pri prebivalstvu za približno enkrat večje kot pri podjetjih. Neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva 1.66 1.64 _ 1.62 _ 1.60 _ 1.58 _ 1.56 _ 1.54 _ 1.52 _ 1.50 _ 31 2008Q1 2008Q2 2008Q3 2008Q4 2009Q1 2009Q2 2009Q3 2009Q4 Skupna neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva se je zaradi močnejšega povečanja depozitov že drugi mesec zapored izboljšala. V evro območju je (kratkoročna in dolgoročna) dinamika kreditov počasnejša, depozitov pa hitrejša kot v Sloveniji. Tako so decembra krediti gospodarstvu padli za 0.6 % in bili za 2.3 % nižji kakor pred letom ( decembra 2008), medtem ko so se krediti prebivalstvu povečali za 0.7 % in bili za 1.3 % višji kot pred letom. Depoziti gospodarstva so bili kar za 6.3 % (torej za bistveno več kot v Sloveniji) višji kot pred letom, depoziti prebivalstva pa so v letu dni (od decembra 2008) porasli za malenkost manj kot v Slovenji. ECB še naprej vzdržuje nespremenjene obrestne mere svojih instrumentov. Detajlistične obrestne mere so se v Sloveniji decembra pri kreditih malenkost zmanjšale (za okoli 0.1 točke), pri depozitih pa povečale (za do 0.1 točke). 11. Lanski primanjkljaj tekočega računa znaša manj kot desetino predlanskega V letu 2009 je saldo tekoče plačilne bilance znašal -207.3 milijonov €, v 2008 je bil z -2286 milijonov € največji doslej. Lanski saldo je bil po letu 2003 najmanj negativen. Pred tem je bil saldo bolj negativen še v 1999-2000, ostala leta samostojnosti pa je bil večinoma celo pozitiven. Torej, ugoden premik v smeri uravnoteženja ekonomske menjave s tujino je bil v 2009 narejen, še zdaleč pa ne zadosten, saj je bil saldo še naprej negativen in slabši kot v več kot polovici let samostojnosti. Pri tem seveda ne gre spregledati, da je glavni razlog zmanjšanja primanjkljaja krčenje gospodarske aktivnosti. V decembru 2009 je bil primanjkljaj tekoče plačilne bilance 31.7 milijonov €, decembra 2008 pa kar 333.7 milijonov €. Blagovni primanjkljaj je znašal -111.6 milijonov €, storitveni presežek 45.3 milijone €, primanjkljaj v dohodkih faktorjev -34.6 milijonov €, neto priliv tekočih transferov pa 69.1 milijonov €. Na finančnem in kapitalskem računu je decembra 2009 znašal saldo -148.2 milijona €, od česar je bil primanjkljaj na finančnem računu -80.6 milijonov €. V okviru slednjega je bil neto odliv tujih neposrednih naložb -54.9 milijonov €, naložbe v vrednostne papirje v tujino so znova začele rasti (194.5 milijonov €), pri ostalih naložbah je saldo -211.5 milijonov €. Neto napak in izpustitev je za 180.0 milijonov €. 32 V 2009 je bil blagovni primanjkljaj -529 milijonov € (v 2008 je bil -2650 milijonov €), storitveni presežek 1053 (leto prej 1609) milijonov €, saldo dohodkov faktorjev je bil negativen -636.5 milijonov € (leto prej -1039 milijonov €), saldo tekočih transferov pa -94.8 (v 2008 pa -206.4 milijonov €). Na kapitalskem in finančnem računu so se v 2009 po začasnih podatkih Banke Slovenije zmanjšale obveznosti Slovenije za (saldo -147.4 milijone €), medtem, ko so se v 2008 obveznosti povečale kar za 2394.9 milijonov €. Neto neposredne naložbe v tujino so padle za 689.2 milijonov € (v 2008 so se še povečale za 381.1 milijonov €), obveznosti iz naložb v vrednostne papirje so porasle kar za 4430.4 milijone € (v 2008 za 574.8 milijonov €), medtem ko so obveznosti iz ostalih naložb padle za 4036.6 milijonov € (leto prej še povečale za 1415.2 milijonov €). Rezerve pri Banki Slovenije so se spremenile za 167.2 milijonov € (v 2008 za 21.0 milijonov €), neto napake in izpustitve pa znašajo 354.7 milijone €, leto prej -108.4 milijone €. Plačilna bilanca (mil. €) januar - december december 2008 2009 2008 2009 I. Tekoči račun -2.286,6 -207,3 -333,7 -31,7 1. Blago -2.650,2 -529,0 -296,8 -111,6 2 Storitve 1.609,0 1.053,0 57,5 45,3 3 Dohodki -1.039,0 -636,5 -70,7 -34,6 4 Tekoči transferi -206,4 -94,8 -23,8 691 II. Kapitalski in finančni račun 2.394,9 -147,4 439,0 -148,2 A. Kapitalski račun -431 -10,4 -731 -67,7 B. Finančni račun 2.4381 -137,0 5121 -80,6 1 Neposredne naložbe 3811 -689,2 2351 -54,9 domače v tujini -932,3 -609,7 -32,0 -31,2 tuje v Sloveniji 1.313,4 -79,5 2671 -23,7 2 Naložbe v vrednostne papirje 574,8 4.430,4 211,7 194,5 domače v tujini -37,4 -57,0 227,9 64,4 tuje v Sloveniji 6121 4.487,4 -161 130,2 3 Finančni derivativi 46,0 -8,8 2,0 -9,7 4 Ostale naložbe 1.415,2 -4.036,6 58,0 -211,5 4.1. terjatve -562,3 -266,6 631,7 328,8 4.2. obveznosti 1.977,5 -3.770,0 -573,7 -540,3 5 Mednarodne denarne rezerve 21,0 167,2 5,2 1,0 III. Neto napake in izpustitve -108,4 354,7 -105,2 180,0 33 Po podatkih januarskega Biltena Banke Slovenije je bruto zunanji dolg konec novembra 2009 znašal 40463 milijonov €, kar pomeni povečanje za 354 milijonov € v primerjavi z oktobrom 2009. Neto zunanji dolg je bil 10363 milijonov € in se je v mesecu dni zmanjšal za 4 milijone €. Oktobrski številki bruto in neto dolga sta bili v zadnjem mesecu popravljeni. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so konec lanskega leta znašale 749.1 milijonov €, kar je 10 milijonov € več kot konec novembra 2009. Domače končno trošenje za blago in tržne storitve Prebivalstvo Investicije v osn. sredstva Širša država Skupno Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9009 19966 9.5 0.69 5318 6.3 0.33 1749 8.3 -0.19 19398 8.5 0.51 9003 13358 8.9 0.68 5954 19.0 0.98 1883 8.1 0.45 91196 9.7 0.74 9004 14196 6.3 0.56 6783 13.9 1.11 1793 -4.8 0.19 99774 74 0.68 9005 14967 5.4 0.41 7910 6.3 0.60 1910 6.5 0.57 94088 5.8 0.48 9006 15955 6.6 0.45 7959 10.4 1.37 9073 8.5 0.50 95988 79 0.74 9007 17905 78 0.73 9631 91.0 0.99 9919 6.7 1.16 99048 11.8 0.87 9008 19943 8.8 0.00 10405 9.78 0.87 9596 14.18 1.35 39174 9.50 0.87 2008/11 5063 19.01 9740 13.88 589 99.11 8399 13.98 7 1690 8.01 0.34 993 9.90 -0.18 904 19.86 1.77 9816 9.18 0.35 8 1483 4.19 -0.80 863 4.90 -0.11 186 1.94 -0.10 9531 3.97 -0.43 9 1710 9.76 0.79 1004 13.51 -0.94 196 19.50 9.09 9911 11.64 0.59 III 4883 741 9790 9.07 586 13.15 8959 8.36 10 1719 9.43 -0.08 968 5.64 -0.59 908 10.75 0.44 9888 4.05 -0.13 11 1581 5.89 -0.31 787 -9.81 -3.31 941 13.89 1.00 9609 3.79 -1.09 19 1614 4.99 -1.18 669 -9.96 -6.95 378 1759 3.80 9661 1.84 -9.38 IV 4907 4.09 9494 -1.89 897 14.71 8158 3.91 9009/1 1398 0.95 -0.95 561 -94.60 -5.16 179 11.96 -3.97 9139 -7.07 -9.10 2 1389 -5.68 -0.37 674 -91.91 -3.75 180 6.66 -0.58 9935 -10.18 -1.47 3 1618 9.33 -0.85 760 -15.79 -3.91 197 -1.47 0.00 9575 -4.05 -1.59 I 4398 -0.97 1995 -90.96 549 4.99 6949 -7.09 4 1589 -5.50 -0.79 664 -97.87 -3.91 913 15.35 -0.49 9460 -11.53 -1.47 5 1576 -6.87 -1.46 711 -96.93 -3.03 903 1.77 -0.97 9490 -13.08 -1.90 6 1618 -1.56 -0.44 733 -99.54 -9.89 904 -0.84 0.44 9554 -8.61 -1.18 II 4776 -4.67 9108 -95.77 619 5.19 7503 -11.09 7 1640 -3.49 0.11 716 -94.44 -1.73 908 1.78 0.59 9563 -10.08 -0.46 8 1493 -1.79 -0.43 689 -99.87 -0.07 914 15.11 1.00 9388 -7.73 -0.99 9 1580 -7.53 0.04 730 -99.93 -0.79 184 -6.31 -0.48 9493 -15.07 -0.40 III 4719 -4.34 9197 -95.68 605 3.99 7444 -11.10 10 1695 -5.18 -0.09 779 -99.30 1.66 907 -0.47 -0.69 9611 -10.79 0.39 11 1469 -4.48 -0.96 719 -13.40 1.86 914 -11.9 -9.37 9395 -799 0.15 Izvoz Izvoz Slovenije* Izvoz Slovenije izven EU27** lzvozEU27** Izvozne cene Slovenija* * Izvozne cene EU27** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medleta stopnja 2002 10943 5.9 0.76 3439.4 13.2 891899 0.8 102.2 -0.7 100.3 -1.1 9003 11285 3.1 0.34 3590.5 4.4 869236 -2.5 101.9 -0.3 96.4 -3.9 9004 12783 13.3 1.45 4276.0 19.1 952925 9.6 102.0 0.1 96.2 -0.2 9005 14214 11.2 0.83 4927.4 15.2 1053198 10.5 104.5 2.4 99.6 3.5 9006 16760 179 1.35 5848.1 18.7 1159833 10.1 106.4 1.8 103.4 3.8 9007 19387 15.7 0.85 6740.1 15.3 1237251 6.7 105.7 2.1 104.9 1.5 9008 19724 1.74 -0.68 7407 9.90 1308960 5.4 109.3 3.4 108.0 2.9 9009 15995 -18.90 -21.87 2008/111 4961 3.12 1978 14.19 336035 7.5 110.5 3.92 108.9 3.35 10 1808 0.11 -0.31 683 7.63 119273 2.8 109.1 2.63 108.9 3.62 11 1498 -13.92 -3.93 565 -750 100217 -10.7 110.8 5.22 109.5 3.79 12 1189 -14.58 -5.01 505 -5.43 99234 0.1 110.4 4.35 108.5 2.84 IV 4495 -8.97 1753 -1.48 318724 -2.7 110.1 4.06 109.0 3.42 2009/1 1190 -26.99 -5.65 368 -21.20 75468 -25.1 108.0 0.19 106.8 0.19 2 1285 -23.56 -3.94 452 -24.49 85505 -21.6 109.9 2.23 108.4 1.03 3 1394 -18.72 -4.64 520 -20.29 93386 -12.0 107.9 0.37 107.5 0.56 I 3869 -23.02 1340 -22.00 254359 -19.5 108.6 0.93 107.6 0.59 4 1292 -29.44 -2.56 499 -28.67 88090 -24.0 106.7 -1.75 106.3 0.09 5 1320 -21.56 -2.41 462 -23.64 84919 -20.7 108.6 -0.91 106.6 0.00 6 1405 -18.70 -0.1 484 -25.87 92825 -18.6 108.7 0.37 106.7 -1.48 II 4017 -23.37 1445 -26.18 265835 -21.1 108.0 -0.77 106.5 -0.47 7 1388 -21.87 0.72 523 -26.92 101279 -17.0 106.3 -4.32 107.4 -1.29 8 1055 -20.14 -0.24 428 -22.55 79529 -19.9 106.7 -3.70 106.9 -1.38 9 1483 -20.43 3.04 503 -29.22 92795 -19.2 106.0 -3.28 107.2 -2.01 III 3926 -20.87 1454 -26.52 273602 -18.6 106.3 -3.77 107.2 -1.56 10 1494 -1739 2.58 530 -22.43 99423 -16.6 104.5 -4.22 106.3 -2.39 11 1464 -2.25 2.77 510 -9.65 98297 -1.9 107.6 -2.89 106.9 -2.37 12 1226 3.08 3.05 IV 4183 -6.93 *podatki SURS. ** podatki Eurostat CO Ol Uvoz Uvoz Slovenije* Uvoz Slovenije izven EU27** UvozEU27** Uvozne cene Slovenija* * Uvozne cene EU27** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 2002 11548 1.9 0.40 2601.9 1.0 936972 -4.3 97.0 -5.0 96.1 -3.4 9003 12238 6.0 0.51 2874.5 10.5 935246 -0.2 94.8 -2.3 91.6 -4.7 9004 14143 15.6 1.60 2562.6 - 10.9 1027536 9.9 97.5 2.9 93.8 2.5 9005 15482 9.5 1.09 3368.1 31.4 1179850 14.8 1072 9.9 102.3 9.0 9006 18313 18.3 1.29 4278.7 270 1351896 14.6 115.7 8.0 111.0 8.5 9007 21236 16.0 0.87 6050.0 41.4 1422211 5.2 120.2 3.9 111.7 0.6 9008 22648 6.65 -0.05 7240.0 19.7 1550276 8.12 128.0 6.8 121.8 8.7 9009 15995 -18.90 -21.87 2008/111 5771 9.40 1861 21.97 408830 13.60 130.9 8.27 127.7 12.68 10 2104 4.68 -0.20 684 1780 136851 4.20 134.8 10.95 123.6 8.61 11 1714 -11.33 -5.17 577 7.51 124167 -3.97 133.1 9.64 121.4 4.66 12 1517 -11.08 -5.66 516 6.43 110220 -5.68 126.0 3.36 115.2 -1.45 IV 5335 -5.56 1778 10.91 371238 -1.66 131.3 798 120.1 3.89 2009/1 1255 -30.89 -6.65 452 -22.15 103727 -20.94 119.8 -2.60 108.7 -7.72 2 1336 -2771 -5.79 469 -14.86 96584 -21.04 119.4 -2.85 110.2 -6.61 3 1489 -22.25 -6.10 522 -13.36 103003 -17.46 123.4 -1.52 110.1 -7.56 I 4080 -26.87 1442 -16.78 303314 -19.83 120.9 -2.32 109.7 -7.30 4 1352 -32.20 -4.05 480 -18.16 96737 -26.02 118.5 -4.74 108.8 -7.80 5 1342 -33.12 -4.66 429 -30.08 92411 -2772 116.9 -7.22 109.2 -9.15 6 1376 -29.89 -2.85 417 -3755 97458 -26.88 120.2 -5.95 110.5 -11.53 II 4070 -31.75 1327 -29.00 286605 -26.87 118.5 -5.98 109.5 -9.53 7 1388 -21.87 0.72 523 -26.92 101279 -17.0 106.3 -4.32 107.4 -1.29 8 1055 -20.14 -0.24 428 -22.55 79529 -19.9 106.7 -3.70 106.9 -1.38 9 1483 -20.43 3.04 503 -29.22 92795 -19.2 106.0 -3.28 107.2 -2.01 III 3926 -20.87 1454 -26.52 273602 -18.6 106.3 -3.77 1072 -1.56 10 1494 -1739 2.58 530 -22.43 99423 -16.6 104.5 -4.22 106.3 -2.39 11 1464 -2.25 2.77 510 -9.65 98297 -1.9 107.6 -2.89 106.9 -2.37 12 1226 3.08 3.05 IV 4183 -6.93 A pod at ki SURS. ** podatki Eurostat Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v EU Poslovna klima Naročila, predelovalna Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno Poslovni optimizem EU 13 dejavnost EU27 EU27 pričakovanja EU27 EU27 Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna EU 27 Slovenija stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba 2002 -0.61 -0.34 -25.48 -6.29 -22.71 -7.09 -0.45 -3.81 -10.4 -3.7 9003 -0.51 0.1 -26.41 -0.93 -23.08 -0.37 3.28 3.73 -10.9 -4.5 9004 0.25 0.76 -15.48 6.82 -18.85 4.23 5.36 0.96 -4 2 9005 -0.06 -0.31 -18.34 -2.86 -13.7 5.15 2.44 -2.92 -7.2 -1 9006 1.05 1.11 -2.7 15.64 -6.64 7.06 12.01 9.57 1.6 9.8 9007 1.29 0.24 2.96 5.66 -8.07 -1.43 14.11 2.1 3.7 11.6 9008 -0.38 -1.67 -15.51 -18.47 -1724 -9.17 -3.58 -1769 -10.09 -4.28 9009 -2.55 -2.17 -53.00 -3749 -45.33 -28.09 -13.12 -9.54 -26.53 -16.44 2008/111 -0.43 -1.7 -15.57 -18.9 -22.93 -18.17 -9 -22.53 -10.5 -14.2 10 -1.3 -2.2 -29.9 -29.0 -31.7 -23.5 -12.8 -26.4 -21.7 -22.0 11 -1.9 -2.9 -37.2 -38.6 -36.9 -28.1 -19.5 -33.4 -29.2 -29.5 12 -2.9 -3.8 -46.4 -46.3 -42.7 -29.7 -30.1 -37.5 -36.2 -35.1 IV -2.0 -2.9 -37.8 -38.0 -371 -270 -20.8 -32.4 -29.0 -28.8 2009/1 -2.8 -3.6 -51.5 -48.8 -43.4 -28.7 -30.6 -34.6 -34.8 -36.2 2 -3.3 -4.0 -58.8 -55.7 -47.6 -30.4 -24.7 -39.0 -35.7 -37.4 3 -3.4 -4.2 -60.8 -59.7 -45.5 -271 -21.4 -33.9 -36.5 -38.7 I -3.2 -3.9 -570 -54.7 -45.5 -28.7 -25.6 -35.8 -35.7 -37.5 4 -3.2 -3.6 -57.3 -51.1 -47.3 -28.0 -16.3 -21.9 -32.0 -31.0 5 -3.1 -3.7 -57.5 -51.8 -48.9 -31.2 -11.6 -19.0 -29.3 -27.2 6 -2.9 -3.0 -57.2 -50.1 -45.1 -24.3 -13.1 -15.8 -28.2 -23.4 II -3.1 -3.4 -57.3 -51.0 -47.1 -27.8 -13.7 -18.9 -29.8 -27.2 7 -2.7 -2.5 -55.2 -43.8 -41.8 -20.0 -15.2 -6.5 -26.4 -17.5 8 -2.2 -1.9 -50.4 -36.7 -42.6 -18.3 -9.2 2.3 -20.6 -10.8 9 -2.1 -1.3 -49.4 -27.8 -42.4 -19.7 -6.2 0.6 -19.0 -6.3 III -2.3 -1.9 -51.7 -36.1 -42.3 -19.3 -10.2 -1.2 -22.0 -11.5 10 -1.8 -0.5 -476 -17.7 -46.9 -15.2 -3.9 8.9 -18.3 3.4 11 -1.6 0.3 -46.5 -9.3 -44.6 -7.7 2.7 22.2 -19.1 10.1 12 -1.3 1.6 -43.9 2.5 -47.8 -5.1 -7.7 22.4 -18.4 17.8 IV -1.6 0.4 -46.0 -8.2 -46.4 -9.3 -3.0 178 -18.6 10.4 2010/1 -1.1 1.7 -42.3 9.2 -46.6 -3.2 -5.6 25.0 -13.8 21.0 Gospodarska aktivnost in brezposelnost v EU Leto Industrijska produkcija EU97 Predelovalna dejavnost EU97 Gradbena aktivnost EU97 Trgovina na drobno EU97 Anketna stopnja brezposelnosti indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja EU 97 EU 15 Slovenija 9009 99.76 -0.5 99.54 -0.7 101.99 0.9 91.18 9.6 8.9 76 6.3 9003 100.4 0.6 100.09 0.6 109.15 0.9 93.69 9.8 9 8 6.7 9004 109.67 9.3 109.60 9.5 109.68 0.5 96.98 3.5 9.1 8.1 6.3 9005 103.86 1.9 104.00 1.4 103.04 0.4 100.00 3.1 8.7 7.9 6.5 9006 108.00 4.0 108.78 4.6 107.98 4.1 104.06 4.1 8.9 7.7 5.9 9007 111.61 3.3 113.04 3.9 111.97 3.7 10773 3.5 71 7.4 4.9 9008 109.13 -9.9 108.05 -4.4 103.33 -7.1 111.06 3.1 7.0 7.9 4.4 9008/7 110.09 -0.5 109.9 -0.5 104.99 -1.3 113.34 4.4 6.7 6.9 4.1 8 94.68 -0.7 91.19 -0.9 99.67 -0.4 108.41 3.6 6.8 7.0 4.1 9 113.36 -9.1 113.19 -9.9 106.5 -3.6 110.94 3.4 6.8 7.0 4.0 III 106.09 -1.1 104.53 -1.9 101.13 -1.9 110.66 3.8 6.8 7.0 4.1 10 114.1 -5.0 111.67 -5.0 10776 -3.7 119.17 1.3 7.1 7.3 4.3 11 104.56 -19.1 105.09 -19.3 104.59 -11.9 111.77 -0.7 7.3 7.5 4.3 19 99.69 -16.3 90.93 -16.7 94.44 -14.5 136.46 -1.9 7.6 8.9 4.3 IV 103.76 -11.0 109.54 -19.4 109.96 -13.3 190.13 -0.5 7.3 7.7 4.3 9009/1 88.99 -18.9 86.19 -90.8 84.99 -19.5 100.97 -9.0 8.3 8.5 5.0 9 87.56 -90.9 86.01 -99.6 85.66 -17.6 94.67 -4.5 8.8 9.0 5.4 3 95.64 -90.4 95.19 -91.9 99.71 -15.4 103.99 -3.6 8.9 9.0 5.6 I 90.7 -90.1 89.08 -91.5 87.76 -15.9 99.69 -3.3 8.7 8.8 5.3 4 88.90 -99.1 88.84 -90.1 96.35 -4.9 106.37 -9.5 8.8 9.0 5.6 5 89.60 -19.9 90.69 -17.3 96.73 -8.8 106.93 -4.6 8.7 8.9 5.6 6 93.44 -18.5 94.94 -16.8 99.09 -11.4 106.38 -3.9 8.7 8.9 5.6 II 90.41 -90.9 91.47 -18.1 9739 -8.5 106.56 -3.5 8.7 8.9 5.6 7 90.58 -17.7 91.91 -15.8 95.19 -8.7 109.77 -3.1 8.7 8.9 6.1 8 7768 -18.0 7799 -14.6 89.49 -11.0 105.94 -9.9 8.9 9.1 6.9 9 96.69 -14.8 99.14 -19.4 99.67 -6.4 105.93 -3.9 9.1 9.9 6.3 III 88.99 -16.7 89.66 -14.9 99.43 -8.6 106.98 -3.3 8.9 9.1 6.9 10 98.69 -13.6 99.99 -10.5 101.61 -5.7 111.98 -0.8 9.3 9.3 6.8 11 98.59 -5.7 99.03 -5.7 98.35 -6.0 109.08 -9.4 9.4 9.4 6.9 19 - - - - - - 133.66 -9.1 9.5 9.5 6.9 Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v Sloveniji Gospodarska klima Naročila, predelovalna dejavnost Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno pričakovanja Poslovni optimizem Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna ocena medletna stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba stanja sprememba 2002 0.3 6.4 -20.1 -0.3 -22.9 - 29.9 -1.4 -3.7 -0.7 9003 2.5 2.2 -24.1 -4.0 -12.0 10.9 27.6 -2.3 -4.5 -0.8 9004 5.8 3.3 -12.7 11.4 -3.0 9.0 30.2 2.6 2.0 6.5 9005 2.6 -3.2 -14.8 -2.1 -15.1 -12.1 35.0 4.8 -1.0 -3.0 9006 10.3 7.7 4.5 19.3 -6.4 8.7 36.1 1.1 9.8 10.8 9007 13.4 3.1 8.3 3.8 13.0 19.4 40.9 4.8 11.6 1.8 9008 2.2 -11.2 -19.3 -276 -6.5 -19.5 30.5 -10.4 -4.3 -15.9 9009 -22.3 -25.5 -61.7 -42.4 -61.7 -55.2 0.0 -30.5 -22.9 -18.6 2008/111 6.0 -8.7 -16.7 -25.0 7 -13.3 34.0 -12.4 -2.1 -13.9 10 -3 -13 -31 -38 -2 -18 370 -7 -16.7 -24.4 11 -19 -26 -49 -57 -19 -32 13.1 -29.9 -33.0 -36.7 12 -26 -34 -63 -66 -36 -53 -4.4 -40.4 -38.7 -42.7 IV -16.0 -24.3 -47.7 -53.7 -19.0 -34.3 15.2 -25.8 -29.5 -34.6 2009/1 -29 -38 -68 -59 -48 -47 -39.0 -69.0 -36.7 -45.7 2 -28 -38 -73 -62 -62 -47 -14.3 -55.3 -31.7 -41.7 3 -31 -42 -75 -75 -69 -53 4.9 -37.1 -30.6 -40.3 I -29.3 -39.3 -72.0 -65.3 -59.7 -49.0 -16.1 -53.8 -33.0 -42.6 4 -31 -43 -74 -69 -67 -61 0.3 -33.6 -28.0 -38.7 5 -24 -33 -72 -68 -67 -63 -6.1 -44.8 -24.5 -30.8 6 -22 -27 -68 -59 -66 -66 -21.0 -53.8 -24.5 -22.2 II -25.7 -34.4 -71.3 -65.3 -66.7 -63.3 -8.9 -44.1 -25.7 -30.5 7 -22 -27 -63 -50 -54 -65 -6.5 -41.8 -26.5 -22.8 8 -18 -25 -58 -42 -63 -70 20.3 -73 -16.6 -15.9 9 -11 -17 -55 -34 -61 -64 13.5 -25.5 -8.5 -6.5 III -170 -23.0 -58.7 -42.0 -59.3 -66.3 9.1 -24.9 -17.2 -15.1 10 -16 -13 -41 -10 -60 -58 17.7 -19.3 -14.0 2.7 11 -16 3 -47 2 -58 -39 17.7 4.6 -15.8 17.2 12 -19 7 -47 16 -66 -30 13.8 18.2 -17.6 21.1 IV -17.0 -1.0 -45.0 2.7 -61.3 -42.3 16.4 1.2 -15.8 13.7 2010/1 -12 17 -48 20.0 -73 -25.0 -3.7 35.3 -5.6 31.1 Industrijska produkcija Skupno Rudarstvo Predelovalna industrija Oskrba (el„ plin, voda) Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast 2002 105.4 2.4 0.17 99.2 7.7 0.79 104.8 2 0.11 115.3 5.4 0.76 9003 106.9 1.4 0.07 104.9 5.8 0.42 106.5 1.6 0.07 111.3 -3.5 -0.38 9004 112.8 5.5 0.50 97.6 -7 -0.82 111.6 4.7 0.49 132.9 19.4 1.32 9005 116.5 3.3 0.24 104.2 6.7 0.86 115.6 3.7 0.24 130.9 -1.5 -0.09 9006 123.7 6.1 0.52 115.0 10.5 0.52 123.2 6.5 0.53 129.6 -0.9 0.06 9007 131.3 6.2 0.56 119.2 3.6 0.69 132.4 7.5 0.65 115.2 -11.1 -0.96 9008 129.1 -1.7 -0.06 117.3 -1.6 -0.32 130.2 -1.7 -0.03 116.2 0.9 0.00 9009 2008/111 128.0 -1.0 - 99.9 -6.9 130.1 -0.6 109.2 -2.2 10 143.7 -2.8 0.4 128.7 -3.1 -1.78 145.7 -2.9 0.43 116.4 0.0 -0.92 11 122.2 -13.9 -3.38 121.0 -16.9 -4.05 121.9 -14.8 -3.47 122.1 3.7 -1.25 12 100.1 -14.3 -4.23 112.8 15.3 3.10 97.3 -16.7 -4.6 129.4 6.6 -2.98 IV 122.0 -10.0 120.8 -3.6 121.6 -11.0 122.6 3.5 2009/1 99.5 -20.0 -5.18 102.2 -8.5 1.12 97.0 -21.9 -5.57 124.7 -5.7 -1.61 2 102.2 -21.3 -3.71 117.5 -5.0 3.61 100.4 -23.2 -4.15 115.5 -2.0 -0.07 3 113.6 -15.4 -3.46 124.6 -10.4 1.33 113.0 -16.4 -3.80 112.6 -3.2 -0.78 I 105.1 -18.8 - 114.8 -8.0 - 103.5 -20.4 - 117.6 -3.7 - 4 99.9 -28.3 -3.37 109.0 -22.1 -1.04 98.8 -29.8 -3.71 102.9 -10.0 -0.66 5 104.8 -21.2 -2.90 109.7 -7.0 -2.26 104.5 -22.7 -3.09 98.8 -5.7 -0.52 6 109.6 -21.0 -1.19 108.2 -4.0 -0.62 110.4 -21.9 -1.25 99.8 -11.8 -0.50 II 104.8 -23.5 - 109.0 -11.8 - 104.6 -24.8 - 100.5 -9.2 - 7 106.0 -20.1 -0.59 106.3 1.2 3.06 106.6 -20.9 -0.31 97.8 -14.1 -2.10 8 90.5 -16.9 -0.01 93.4 13.1 -2.41 89.7 -18.5 0.10 95.6 -8.0 -1.46 9 119.5 -16.1 2.55 115.0 2.7 1.61 121.5 -16.4 3.23 96.3 -12.5 -1.54 III 105.3 -17.7 - 104.9 5.0 - 105.9 -18.6 - 96.6 -11.6 - 10 1173 -18.4 1.47 122.8 -4.6 -0.25 117.3 -19.5 1.69 109.5 -5.9 -0.32 11 121.9 -0.2 2.86 159.9 32.1 3.89 121.0 -0.7 3.01 115.4 -5.5 0.39 12 105.5 5.4 3.67 88.1 -21.9 -2.10 103.6 6.5 3.81 121.0 -6.5 0.25 IV 114.9 -5.8 - 123.6 2.3 - 114.0 -6.3 - 115.3 -6.0 - Gradbeništvo in turizem Gradbeništvo Nočitve domačih c ostov Nočitve tujih gostov Skupaj nočitve Leto tisoč ur letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast 2002 30175 -4.5 0.06 3301 -0.5 -0.08 4021 5.5 0.53 7321 2.7 0.24 9003 29653 -2.1 0.06 3305 0.1 0.09 4177 3.9 0.26 7482 2.2 0.20 9004 30509 2.9 0.22 3227 -2.4 -0.29 4364 4.5 0.33 7590 1.4 0.06 9005 33143 8.6 0.92 3171 -1.7 -0.08 4400 0.8 0.07 7572 -0.2 0.00 9006 35522 7.2 0.79 3231 1.9 0.09 4486 2 0.24 7717 1.9 0.18 9007 39383 10.9 0.80 3394 4.9 0.46 4867 8.4 0.74 8261 6.9 0.62 9008 43591 10.7 0.86 3543 4.4 0.39 4809 -1.2 -0.08 8352 1.1 0.11 2008/111 12181 13.4 1312 4.7 2076 0 3388 1.8 10 3853 10.4 1.54 242 6.1 0.81 319 -7.3 -2.55 561 -1.9 -1.17 11 3768 2.8 -0.91 211 3.9 -0.01 210 -11.8 -1.20 421 -4.5 -0.58 12 3487 13.5 0.77 248 11.2 2.79 244 6.6 1.44 492 8.8 2.19 IV 11108 8.6 701 72 773 -4.7 1474 0.6 2009/1 2658 2.2 -0.65 217 9.6 1.11 286 -0.7 -0.73 503 3.5 0.17 2 2979 -0.5 -0.41 310 -1.6 0.18 199 -12.3 -1.54 509 -6.1 -0.31 3 3648 5.0 -0.67 245 10.9 -1.17 226 -20.4 -2.53 471 -6.7 -1.85 I 9285 2.4 - 772 5.2 - 711 -11.0 1483 -3.3 4 3609 0.2 0.34 236 4.4 1.42 302 2.7 -1.79 538 3.5 -0.51 5 3573 -5.8 -2.16 258 -2.3 -0.17 367 -170 -0.26 625 -11.5 -0.36 6 3859 0.6 -1.75 347 4.5 -0.83 431 -6.3 -0.96 778 -1.8 -0.98 II 11041 -1.7 - 841 2.3 - 1100 -7.9 1941 -3.8 7 3970 -5.0 -0.37 576 13.4 0.74 683 -10.4 0.49 1259 -0.9 0.50 8 3601 -6.9 -2.04 599 12.4 2.45 835 0.1 2.26 1434 4.9 2.11 9 3822 -75 -0.13 292 7.7 -0.05 461 -4.0 0.01 753 0.3 -0.35 III 11393 -6.5 - 1467 11.8 - 1979 -4.7 3446 1.7 10 3428 -11.0 -1.09 266 9.9 1.30 313 -1.9 0.05 579 3.2 0.51 11 3535 -6.2 -1.28 208 -1.4 -1.61 196 -6.7 -1.34 404 -4.0 -1.29 12 - - - 216 -12.9 -2.57 221 -9.4 0.69 437 -11.2 -0.73 IV - - - 690 -1.6 - 730 -5.6 - 1420 -3.7 - Promet Letalski Cestni Pomorski Luški Leto PKM mio letni porast mesečna rast tkm letni porast mesečna rast tkm mio letni porast mesečna rast tisoč T letni porast mesečna rast 9009 794 0.5 0.04 6607 -6.1 -0.66 28580 -13.3 -1.37 10218 11.7 0.12 9003 836 5.3 0.43 7038 6.5 0.73 29010 0.4 -0.02 10483 17.4 1.16 9004 895 7 0.78 9007 279 2.13 36934 30.6 2.02 11993 12.8 1.13 9005 1018 13.8 0.89 11033 22.5 1.98 52514 41.7 3.56 12807 4.7 0.12 9006 1019 7.8 0.20 12097 9.6 0.60 49155 -6.4 -1.01 15463 22.5 1.84 9007 1185 13.7 0.88 13734 13.4 0.97 46587 -5.2 -0.31 15846 2.5 0.20 9008 1349 13.8 1.49 16262 18.4 1.50 54715 17.4 1.32 16554 4.5 0.45 9009 2008/111 497 8.5 3895 7.7 13549 12.4 3946 15.8 10 110 3.2 -0.25 1495 17.2 1.5 4354 28.4 -0.29 1569 178 1.51 11 80 3.9 -0.56 1474 17.2 1.55 3598 36.9 0.98 1470 3.4 0.88 12 69 -4.2 -2.78 1244 17.2 1.51 4644 3.6 -0.64 1232 -14.3 -3.54 IV 259 1.2 4213 17.2 - 12596 20.0 4271 1.9 2009/1 67 -6.9 -4.16 1061 -12.7 -3.44 4755 5.3 -0.70 1435 4.4 0.45 2 59 -19.2 -4.36 1136 -12.7 -3.53 4451 -4.3 -0.07 1641 4.5 2.19 3 68 -17.1 -3.94 1235 -12.7 -3.38 4148 -22.6 -2.42 1361 4.5 -4.16 I 194 -14.5 - 3432 -12.7 - 13354 -8.1 - 4437 4.4 - 4 86 -20.4 -1.71 1303 -7.7 -2.86 3386 -24.5 -7.89 1383 -8.3 1.77 5 98 -14.0 0.42 1286 -7.7 -2.06 4970 10.1 2.06 1137 -13.0 -5.07 6 128 -11.1 0.87 1310 -7.7 -1.02 4956 -1.7 -0.20 1107 -13.1 -6.76 II 312 -14.8 - 3899 -77 - 13312 -5.2 - 3627 -11.3 - 7 164 -8.4 0.55 1214 -12.3 -2.00 4444 -1.0 -2.58 1031 -13.1 -3.93 8 166 -5.7 1.73 984 -12.3 -1.30 3840 -11.8 -1.47 1279 -13.0 2.60 9 123 -13.4 -1.25 1217 -12.3 -0.64 3620 -23.1 -2.67 1122 -13.0 -1.41 III 453 -8.9 - 3415 -12.3 - 11904 -12.1 - 3432 -13.0 - 10 97 -11.5 0.19 - - - 3968 -8.9 0.50 1364 -13.1 1.18 11 72 -10.1 0.93 - - - 4437 23.3 11.5 1279 -13.0 0.11 12 66 -4.9 0.70 - - - 4732 1.9 2.34 1071 -13.1 -3.52 IV 235 -9.3 - - - - 13137 4.3 - 3714 -13.0 - Zaposlenost Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Iskalci zaposlitve Skupaj Leto v podjetjih in organizacijah letni porast pri sam oz. osebah letni porast podjetniki in poklici letni porast število letni porast aktivno prebivalstvo letni porast 9009 631053 0.7 66797 -9.3 50413 -0.4 109635 0.8 886134 0.6 9003 639981 0.3 66164 -0.9 49739 -1.4 97674 -4.8 874991 -1.3 9004 638715 0.9 65649 -0.8 49589 -0.3 99896 -5 876909 0.9 9005 666130 4.3 65499 -0.3 50146 1.1 91889 -1 904989 3.9* 9006 675060 1.3 66597 1.7 51519 9.7 85836 -6.6 910675 0.6 9007 696116 3.1 69933 5.1 53303 3.5 71336 -16.9 995334 1.6 9008 717564 3.1 79300 3.4 55449 4.0 63916 -11.4 949473 1.9 9008/4 715774 3.4 71791 4.9 55009 4.1 69440 -14 939080 1.9 5 718901 3.3 79956 3.5 55093 3.8 61164 -13.5 940780 1.9 6 790167 3.3 79644 9.9 55151 3.8 60710 -19.4 949738 1.9 7 718454 3.9 79670 9.6 55949 3.7 61550 -19.9 941439 1.8 8 718991 3.9 79795 9.5 55365 3.6 60669 -11.5 940489 1.9 9 799608 3.9 73514 9.9 55690 3.7 59303 -11 944694 9 10 794566 9.7 73967 3 56393 4.4 69691 -9.9 950739 1.8 11 793446 9.9 73543 9.1 56730 4.6 63363 -7.3 950967 1.5 19 718060 1.7 79171 1.9 56836 4.9 66939 -3.9 946491 1.5 9009/1 719610 0.7 70394 0.3 57094 4.9 73911 6.7 946157 1.0 9 709743 -0.1 69739 -1.5 57039 4.5 77189 15.9 945914 0.8 3 707980 -0.8 69974 -9.9 57947 4.4 79689 93.9 945701 0.8 4 704955 -1.6 68999 -3.9 57679 4.9 89839 39.7 946050 0.7 5 701739 -9.3 68803 -4.8 57969 5.9 84519 38.9 945308 0.5 6 699890 -9.8 68689 -5.4 58307 5.7 86481 49.4 945589 0.3 7 696533 -3.1 68010 -6.4 58769 6.4 88457 43.7 944085 0.3 8 694639 -3.3 67479 -7.9 59040 6.6 88106 45.9 941566 0.1 9 695936 -3.8 66817 -9.1 59396 6.7 88366 49.0 949131 -0.3 10 691785 -4.5 66537 -10.0 59760 6.0 94591 51.1 945013 -0.6 11 691780 -4.4 65896 -10.4 60000 5.8 95446 50.6 945469 -0.5 19 - - - - - - 96679 45.9 - - 9010/1 - - - - - - 99591 34.7 - - ♦ ♦ CO Cene na drobno Življenjske potrebščine □snovna inflac ja Blago Storitve Goriva Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast indeks letni porast indeks letni porast 2002 90.14 75 0.57 89.09 7.7 0.59 90.97 6.3 85.41 10.2 80.82 4.7 9003 95.58 5.6 0.41 94.16 5.6 0.36 95.51 5.0 91.50 71 83.56 3.4 9004 98.85 3.6 0.29 9759 3.4 0.24 97.97 2.6 96.85 5.8 89.40 70 9005 100.00 2.5 0.20 100.00 1.3 0.07 100.00 2.1 100.00 3.3 100.00 11.9 9006 101.55 2.5 0.21 101.55 1.7 0.17 102.06 2.1 103.52 3.5 108.45 8.5 9007 106.39 3.6 0.43 105.07 3.5 0.37 105.29 3.2 108.45 4.8 112.10 3.4 9008 112.33 5.7 0.28 110.19 5.1 0.37 111.28 5.7 114.26 5.3 122.64 9.5 2008/111 113.60 6.1 - 110.54 4.8 - 112.29 6.6 116.21 5.3 130.91 15.0 10 113.34 4.9 -0.01 111.39 4.1 0.17 112.47 4.7 115.05 5.0 123.25 9.8 11 112.55 3.1 -0.21 111.75 4.1 0.20 110.86 1.9 115.24 4.8 112.93 -3.5 12 111.87 2.1 -0.31 112.04 3.7 0.27 109.43 0.4 115.58 4.3 105.73 -9.6 IV 112.59 3.4 - 111.73 4.0 - 110.92 2.3 115.29 4.7 113.97 -1.1 2009/1 111.19 1.4 -0.20 110.99 3.2 0.13 108.69 -0.1 116.11 4.1 107.93 -9.8 2 111.77 2.0 0.00 111.27 2.7 0.14 109.46 1.0 116.59 4.1 111.98 -3.1 3 112.83 1.6 0.13 112.39 2.8 0.13 110.65 0.4 116.94 4.0 111.93 -6.9 I 111.93 1.7 - 111.55 2.9 - 109.60 0.4 116.55 4.1 110.61 -6.6 4 112.99 1.0 0.02 112.46 2.2 0.02 111.09 -0.1 116.82 3.4 113.42 -6.5 5 113.72 0.5 0.09 113.02 2.3 0.16 111.92 -1.0 117.33 3.5 114.79 -9.4 6 114.30 0.1 0.05 113.46 2.4 0.09 112.19 -1.7 118.56 3.8 118.74 -11.2 II 113.67 0.6 - 112.98 2.3 - 111.73 -0.9 11757 3.5 115.65 -9.0 7 113.22 -0.8 -0.05 112.31 1.8 0.02 110.07 -2.7 119.97 3.3 119.65 -11.9 8 113.27 -0.1 0.05 112.45 1.7 -0.12 109.91 -1.5 120.46 3.0 120.36 -7.3 9 113.07 -0.2 0.05 112.26 1.1 -0.06 110.70 -1.3 118.60 2.6 120.86 -4.9 III 113.19 -0.4 - 112.34 1.5 - 110.23 -1.8 119.68 3.0 120.29 -8.0 10 113.21 -0.1 0.10 112.68 1.0 0.06 111.19 -1.1 118.09 2.6 119.30 -3.2 11 114.19 1.5 0.28 113.03 1.0 -0.02 112.54 1.5 117.98 2.4 123.45 9.3 12 113.67 1.6 0.20 112.51 0.4 0.07 111.76 2.1 118.05 2.1 123.19 16.5 IV 113.69 1.0 - 112.74 0.8 - 111.83 0.8 118.04 2.4 121.98 7.5 2010/1 112.81 1.5 0.16 Harmonizirani indeksi cen v Sloveniji (podatki Eurostata] Skupni indeks Blago Storitve Osnovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 2002 89.09 12.06 90.97 10.46 85.41 15.84 90.14 12.35 80.82 11.53 9003 94.16 5.69 95.51 4.99 91.50 7.14 95.58 6.03 83.56 3.39 9004 97.60 3.65 97.97 2.58 96.85 5.85 98.86 3.43 89.40 7.00 9005 100.00 2.47 100.00 2.07 100.00 3.26 100.00 1.16 100.00 11.85 9006 102.54 2.54 102.06 2.06 103.52 3.52 101.55 1.55 108.45 8.45 9007 106.39 3.76 105.31 3.19 108.56 4.87 105.07 3.47 112.10 3.36 9008 112.28 5.53 111.28 5.66 114.26 5.25 110.32 4.99 122.64 9.40 2008/1 109.69 6.37 108.76 7.02 111.55 5.15 107.54 5.01 119.62 14.34 2 109.56 6.37 108.34 6.85 111.96 5.40 108.30 5.72 115.52 11.30 3 111.00 6.63 110.26 702 112.49 5.87 109.30 5.89 120.25 11.76 4 111.82 6.22 111.23 6.37 113.01 5.95 110.02 6.20 121.24 8.71 5 113.12 6.25 113.02 6.73 113.37 5.34 110.46 5.74 126.69 10.27 6 114.15 6.84 114.12 763 114.25 5.32 110.76 5.42 133.69 16.11 7 114.13 6.92 113.12 7.68 116.13 5.48 110.34 5.11 135.81 17.52 8 113.34 6.02 111.53 6.36 116.91 5.33 110.60 4.76 129.79 14.23 9 113.34 5.55 112.21 5.77 115.58 5.10 111.00 4.44 127.14 13.27 10 113.33 4.77 112.47 4.65 115.05 4.98 111.56 4.06 123.25 9.77 11 112.33 2.90 110.86 1.91 115.24 4.81 111.90 3.97 112.93 -3.50 12 111.51 1.76 109.43 0.41 115.58 4.31 112.02 3.71 105.73 -9.56 2009/1 111.19 1.37 108.69 -0.06 116.11 4.09 110.99 3.21 107.93 -9.77 2 111.87 2.11 109.46 1.03 116.59 4.14 111.27 2.74 111.98 -3.06 3 112.77 1.59 110.65 0.35 116.94 3.96 112.39 2.83 111.93 -6.92 4 113.02 1.07 111.09 -0.13 116.82 3.37 112.46 2.22 113.42 -6.45 5 113.74 0.55 111.92 -0.97 117.33 3.49 113.02 2.32 114.79 -9.39 6 114.34 0.17 112.19 -1.69 118.56 3.77 113.46 2.44 118.74 -11.18 7 113.42 -0.62 110.07 -2.70 119.97 3.31 112.31 1.79 119.65 -11.90 8 113.48 0.12 109.91 -1.45 120.46 3.04 112.45 1.67 120.36 -7.27 9 113.37 0.03 110.70 -1.35 118.60 2.61 112.26 1.14 120.86 -4.94 10 113.51 0.16 111.19 -1.14 118.09 2.64 112.68 1.00 119.30 -3.20 11 114.37 1.82 112.54 1.52 11798 2.38 113.03 1.01 123.45 9.32 12 113.88 2.13 111.76 2.13 118.05 2.14 112.51 0.44 123.19 16.51 Cene v evro območju Skupni indeks Blago Storitve □snovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 9009 93.9 9.3 94.5 1.9 99.9 9.7 94.7 1.9 84.4 -0.6 9003 95.8 9.1 96.9 1.6 95.3 9.0 96.6 1.5 86.9 3.0 9004 979 9.1 97.9 1.8 978 9.6 98.5 9.0 90.8 4.5 9005 100.0 9.9 100.0 9.1 100.0 9.3 100.0 1.5 100.0 10.1 9006 109.9 9.9 109.3 9.3 109.0 9.0 101.6 1.5 1078 7.8 9007 104.4 9.1 104.9 1.9 104.5 9.5 103.6 9.0 110.5 9.6 9008 107.8 3.4 108.9 4.0 107.9 9.5 106.1 9.5 199.9 11.6 9008/4 107.55 3.96 108.37 3.96 106.39 9.97 105.99 9.45 191.19 10.84 5 108.93 3.67 109.99 4.51 106.89 9.47 106.95 9.53 195.51 13.74 6 108.64 3.96 109.70 4.96 107.19 9.53 106.37 9.59 198.83 16.14 7 108.47 4.05 108.76 5.09 108.07 9.57 106.03 9.56 130.53 17.13 8 108.39 3.84 108.98 4.69 108.38 9.71 106.38 9.67 196.61 14.69 9 108.59 3.64 109.19 4.37 107.67 9.59 106.66 9.57 196.16 13.51 10 108.55 3.16 109.13 3.54 10773 9.63 107.04 9.45 199.54 9.61 11 108.09 9.19 108.31 1.78 10769 9.69 107.08 9.99 116.48 0.73 19 10788 1.58 107.43 0.88 108.53 9.58 107.45 9.16 111.01 -3.67 9009/1 106.98 1.19 106.19 0.94 108.13 9.40 106.33 1.89 110.98 -5.95 9 10749 1.18 106.56 0.33 108.66 9.39 106.76 1.77 111.57 -4.86 3 10789 0.57 107.98 -0.37 108.60 1.99 107.39 1.59 110.96 -8.10 4 108.91 0.61 107.66 -0.66 109.01 9.46 107.81 1.79 110.53 -8.80 5 108.97 0.04 107.79 -1.37 109.06 9.10 107.89 1.48 110.97 -11.58 6 108.48 -0.15 107.98 -1.57 109.91 1.95 10781 1.35 113.74 -11.71 7 107.76 -0.65 106.15 -9.40 110.09 1.87 107.39 1.99 111.74 -14.40 8 108.13 -0.18 106.61 -1.54 110.33 1.80 107.64 1.18 113.75 -10.16 9 108.16 -0.33 107.19 -1.77 109.56 1.76 10781 1.08 119.33 -10.96 10 108.41 -0.13 107.57 -1.43 109.69 1.75 108.11 1.00 119.14 -8.49 11 108.54 0.48 107.98 -0.30 109.36 1.69 108.06 0.99 113.68 -9.40 19 108.88 0.93 107.99 0.46 110.97 1.60 108.50 0.98 113.06 1.85 Povprečne plače Skupaj bruto Skupaj neto Število plačanih ur BTQ plača za plačano uro Leto € letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast število letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast 9009 970.94 9.8 0.77 609.59 9.7 0.78 173 0 0.01 5.69 10 0.76 9003 1044.11 75 0.51 655.38 7.5 0.51 179 -0.6 0.09 6.06 79 0.59 9004 1103.33 5.7 0.48 699.98 5.7 0.51 179 0 -0.03 6.41 5.7 0.5 9005 1156.88 4.9 0.38 735.63 6.9 0.44 170 -1.9 -0.19 6.89 6.4 0.51 9006 1919.41 4.8 0.38 773.19 5.1 0.44 170 0 -0.05 714 3.9 -0.16 9007 1984.90 5.9 0.53 834.17 7.9 0.64 170 0 -0.09 7.55 5.7 0.54 9008 1391.14 8.3 0.67 899.65 7.8 0.63 170 0.0 8.19 8.5 0.56 9008/7 1379.46 8.7 0.89 890.94 8.9 1.00 177 9.9 - 777 5.6 0.44 8 1405.00 9.8 0.74 909.19 9.1 1.09 166 -6.9 - 8.48 17.9 0.31 9 1400.91 11.9 0.73 905.13 10.3 1.19 171 6.9 - 8.9 5.1 -0.03 III 1399.56 9.9 - 901.50 9.9 - 171 - - 8.15 9.3 - 10 1494.08 9.9 0.61 917.64 8.4 0.93 176 0.0 - 8.08 9.3 0.16 11 1550.99 3.9 -0.95 981.58 3.8 0.10 159 -70 - 9.73 11.5 1.85 19 1457.66 8.6 0.99 938.67 7.8 0.31 176 6.0 - 8.99 9.7 -1.66 IV 1477.34 79 - 945.96 6.7 - 170 - - 8.70 78 - 9009/1 1416.40 6.8 0.10 917.15 6.1 0.06 169 -4.0 - 8.36 11.0 -0.91 9 1381.87 4.9 0.06 898.74 4.0 0.07 158 -4.8 - 8.76 9.6 0.75 3 1495.05 5.3 0.19 991.69 4.9 0.13 169 1.8 - 8.44 3.7 0.05 I 1407.77 5.5 - 919.53 5.0 - 165 -9.3 - 8.59 8.1 - 4 1493.19 5.1 0.4 990.67 4.7 0.39 169 -1.9 - 8.43 6.3 0.04 5 1415.38 4.1 -0.04 917.56 3.9 0.93 164 -4.1 - 8.65 9.1 9.73 6 1499.19 4.7 0.33 994.64 4.6 0.33 169 1.8 - 8.45 3.0 -1.97 II 1499.56 4.6 - 990.96 4.4 - 167 -1.9 - 8.51 6.1 - 7 1494.93 3.8 0.3 999.14 3.6 0.97 175 -1.1 - 8.16 5.0 -0.06 8 1415.08 0.7 -0.16 918.98 1.0 -0.1 164 -1.9 - 8.69 1.7 9.65 9 1433.93 9.4 0.44 999.36 9.7 0.45 169 -1.9 - 8.46 3.9 -1.97 III 1494.41 9.3 - 993.96 9.4 - 169 -1.9 - 8.41 3.3 - 10 1448.13 1.7 0.19 935.11 1.9 0.9 170 -3.4 - 8.54 5.7 9.7 11 1570.53 1.3 -0.67 999.49 1.8 -0.54 164 3.1 - 9.60 -1.3 0.64 Prihodki javnega sektorja Skupaj Neposredni davki in ostali prihodki □□V in trošarine Carine Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9009 9179.63 11.8 0.86 6056.97 9.7 0.75 9966.67 15.6 1.03 130.95 5.9 1.39 9003 10089.55 9.9 0.74 677788 11.9 0.89 3167.07 6.8 0.78 144.60 10.4 0.94 9004 10780.90 6.8 0.55 7347.99 8.4 0.74 3365.61 6.3 0.53 80.70 -44.9 -90.57 9005 11498.58 6.7 0.69 776763 5.7 0.43 3691.98 9.7 1.08 39.67 -50.9 10.55 9006 19395.09 78 0.48 8461.10 8.9 0 45 3889.81 5.9 0.60 51.06 98.7 9.80 9007 13491.19 8.3 0.99 8999.07 6.3 0.88 4319.16 11.1 1.09 116.89 198.9 7.95 9008 14689.00 9.4 0.54 9958.59 10.7 0.73 4604.16 6.8 -1.39 190.09 9.77 -0.91 9009 13734.30 -6.1 -0.45 9194.90 -6.9 -0.64 4448.90 -9.8 0.01 90.50 -94.0 -4.44 9009/1 1150.08 0.7 -9.93 768.43 7.1 -1.01 375.33 -10.3 -4.63 6.33 -0.3 -6.67 9 1096.37 -3.1 -1.73 748.91 3.6 -1.31 970.05 -17.6 -3.31 8.10 -13.0 -9.19 3 1078.08 -9.4 -1.64 745.08 -3.5 -9.09 394.99 0.6 -0.81 8.08 -18.5 -9.61 I 3954.53 -1.6 - 9961.79 9.4 - 970.30 -9.1 - 99.51 -10.6 - 4 113747 -90.9 -4.33 794.35 -99.9 -795 400.74 5.1 5.55 19.37 0.7 1.47 5 1067.77 -14.5 -3.96 755.95 -19.0 -3.43 303.63 -90.0 -3.35 8.19 -99.1 -757 6 1148.75 -5.6 1.98 739.79 -11.9 -0.94 407.49 8.8 6.99 8.60 -91.1 -9.88 II 3353.99 -13.5 - 9913.03 -17.9 - 1111.79 -9.0 - 99.17 -14.9 - 7 1968.80 -3.0 1.94 895.47 -9.4 3.09 435.90 -3.5 -0.91 743 -93.8 -6.85 8 1157.91 3.4 0.63 765.99 -9.9 0.81 386.83 91.9 0.13 5.09 -55.7 -7.40 9 1069.39 -19.5 1.77 730.67 -8.8 0.95 396.99 -18.9 3.79 4.66 -51.9 -10.19 III 3488.39 -4.0 - 9391.49 -4.7 - 1149.71 -0.4 - 17.19 -43.8 - 10 1993.45 -5.9 0.94 763.77 -6.9 1.91 459.97 -5.0 -1.01 7.49 -97.5 -0.91 11 1186.19 -0.7 0.19 775.96 -7.1 0.99 409.74 15.0 -1.65 8.19 -16.9 3.89 19 1997.99 -8.9 -0.63 859.73 -8.4 -0.37 369.07 -9.4 -1.36 6.13 -38.3 -3.70 IV 3637.49 -5.9 - 9398.75 -7.9 - 1917.08 0.9 - 91.67 -97.3 - 9010/1 1075.91 -6.4 -1.00 735.58 -4.3 1.90 334.65 -10.8 -5.31 5.69 -10.1 9.98 Prispevki za socialno varnost Skupno Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavarovanje Zaposlovanje mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 2002 3509.84 10.4 0.75 1390.79 12 0.82 2101.89 9.3 0.71 1716 10.1 0.76 9003 3806.48 8.5 0.62 1513.32 8.8 0.68 2274.62 8.2 0.59 18.54 8.0 0.56 9004 4076.46 7.1 0.63 1620.14 7.1 0.61 2436.45 71 0.64 19.87 7.1 0.73 9005 4350.95 6.7 0.47 1743.20 7.6 0.42 2586.66 6.2 0.50 21.10 6.2 0.42 9006 4588.9 5.5 0.5 1822.72 4.6 0.56 2743.76 6.1 0.47 22.43 6.3 0.28 9007 4972.19 8.4 0.79 1968.62 8.0 0.76 2979.11 8.6 0.81 24.45 9.0 0.95 9008 5496.23 10.5 0.78 2169.86 10.2 0.82 3300.93 10.8 0.77 2711 10.9 1.18 9009 5597.7 2.01 -0.26 2221.8 2.58 -0.24 3347.6 1.58 -0.27 28300.0 4.78 1.42 2009/1 468.03 9.9 0.25 185.13 9.8 0.10 280.55 9.9 0.41 2.35 4.5 -0.53 2 460.10 6.1 -0.09 183.17 6.2 -0.11 274.71 6.1 -0.04 2.22 0.7 -4.89 3 464.10 5.2 -0.16 183.94 5.7 -0.14 277.86 5.0 -0.18 2.30 4.3 -0.99 I 1392.22 71 - 552.24 72 - 833.11 7.0 - 6.87 3.2 - 4 469.73 4.2 -0.15 186.54 5.3 -0.10 280.92 3.3 -0.27 2.28 20.6 5.24 5 460.91 2.9 -0.35 183.02 3.6 -0.39 275.59 2.4 -0.34 2.30 1.9 -1.18 6 459.53 1.7 -0.58 182.41 2.6 -0.59 274.79 0.4 -0.65 2.33 5.7 -1.06 II 1390.18 2.9 - 551.97 3.9 - 831.30 2.1 - 6.91 9.4 - 7 461.19 0.9 -0.36 182.96 2.2 -0.25 275.94 0.1 -0.42 2.29 2.2 -1.03 8 454.31 1.5 -0.27 181.11 2.6 -0.17 270.96 0.8 -0.35 2.23 0.9 -0.98 9 455.29 -2.0 -0.42 180.97 -0.7 -0.27 271.81 -3.0 -0.41 2.51 9.1 9.16 III 1370.78 0.2 - 545.04 1.4 - 818.71 -0.7 - 7.03 4.1 - 10 464.70 -0.5 0.19 184.96 0.9 0.28 277.01 -1.6 0.07 2.73 13.0 9.01 11 464.23 -3.4 -0.31 185.34 -5.7 -0.57 276.64 -1.8 -0.14 2.25 -4.4 -1.05 12 515.59 -2.4 -0.81 202.21 -1.6 -0.68 310.84 -2.9 -0.92 2.54 -1.1 5.27 IV 1444.53 -2.1 - 572.52 -2.2 - 864.49 -2.1 - 7.52 2.5 - 2010/1 462.35 -1.2 0.28 185.06 0.0 0.31 275.03 -2.0 0.32 2.26 -4.1 -2.34 50 Depoziti prebivalstva letni porast ■šT oj OD oj CD CD cu iv rv CD ■šT ■šT rv o CD I-v 00 OD CD ■šT CD ■ŠT CO OD CD ■šT iv oj ■šT ■ŠT 00 OD CD cn o OD LCD CD oj co 00 CD ■šT OD cn cn ori ■šT CD oj co LCD [V cn cu rv cn cn CD cu LCD CD LCD CO LCj CD CD ■šf ■šT CD LCj co I-v ■šf LCD LCD ■šf o mi OD OD en lcd m m o iv co cu m co ■šT co cn LCD o CD cn CD OD o o ■šT cn o OD o o cu iv OD cu OD cn cu o OD LCD fü OD LCD CU OD OD OD co cu OD OD cn OD OD LCD OD cn cn OD OD CD LCD LCD OD iv OD iv OD iv CD co OD ■šT ■šT o ■šT CD ■šT o ■šT CD CD ■šT co rv CD LCD cu ■šT cn ■šT rv rv cu rv LCD LCD ■šT o cu ■šT CU CD OD ■ŠT Depoziti podjetij t is S £