Ptuj, torek, =i> 31. maja 2005
letnik LVIII • št. 35 odgovorni urednik: == Jože Šmigoc
cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov " ISSN 7704-01993
os
PomirjujoEe varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
: nmbolnL Skuima poid»: - 67 mOO biL Emiqe COi: 122 -161 g/bn.
▻ BHTTi
Mi že nabiramo l(ondicijo!
Kaj pa vi?

•i
3>p
mara
še 92 dni
www.Derutnina.com
Po mestni občini Ptuj • Pri prvem krožišču se vendarle premika
Stran 5
^RADIOPTUJ
www.radio-ptui.si
V
Štajerski


a

Li'
3
lne sezone v pavi sOovenska nogometna QOgP, v kateoa sefle NK Drava PtUj uvostQQ na .^peûo meàta, karje njpgoadaSvečjp uspeh v
iNogometna ^ekQpagoli^iSV^^ûo v taeh tetQh'uspei paebojPz^jae^^ v pa^ ^ ^^
^^ vendaïtekmîwanjev Lneatotu zanje še ni izgubûnenob
Ôr+rM-nii-
Po naših občinah Juršinci • Župani Sp. Podravja ministra Žagarja seznanili s težavami
Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Dr. Janez Drnovšek v Mestni hiši
Stran 2
Tednikov pogovor Gospodarstvo
Dr. Drnovšek: "De- Sp. Podravje • Mi-
mokracije ni brez nister za gospodar-svobodnih medijev" stvo obiskal Ormož, Stran 3 Ptuj in Kidričevo
Stran 4 Po mestni občini Ptuj • Svetniki sklenili: Dividende bodo Stran 5
Šport	Šport
Nogomet • Končno	Tenis • Blaž Rola
peto mesto je velik	tokrat v zmagovalec
uspeh	med dvojicami
Stran ^	Stran 8
Šport
Kolesarstvo • Marin drugi na "prvenstvu vzhodne Evrope"
Stran 8
Uvodnik
Brez cigarete
Zgodovina kajenja sega precej dlje, kot bi si marsikdo mislil. Prvi so najbrž kadili ameriški Indijanci. Zgodovina tobaka in tobačnih izdelkov se za Evropejce začne 12. oktobra 1492, ko se je Krištof Kolumb izkrcal na enem od Bahamskih otokov. Ob izkrcanju so ga pozdravili domačini in mu prinesli razna darila, med njimi tudi velike posušene liste neke takrat še neznane rastline. Torej so bili prvi Evropejci, ki so kadili, člani Kolumbove odprave. Ko seje odprava vrnila v Evropo, so prinesli tobakovec s sabo in tako se je začelo množično kajenje.
Kmalu po hitri razširitvi tobaka in z njim kajenja po Evropi so se začeli pojavljati in oglašati razni pisci, ki so nasprotovali hvali tobaka kot vsesplošnemu zdravilu in njegovi uporabi za omamljanje. Eden glavnih nasprotnikov je bil angleški kralj James I., ki je kajenje opisal kot: "za oči nagnusno navado, ki je zoprna za nos, škoduje možganom in je nevarna za pljuča". Dejal je, da lahko črn, smrdeč dim tobaka primerjamo s sajami na dnu pekla.
Kljub velikemu številu nasprotnikov se je kajenje širilo. Oblasti različnih držav niso vedele, kako naj ukrepajo. Njihova dolžnost je bila namreč opozoriti ljudi na škodljivost pretiranega kajenja, po drugi strani pa je imela država veliko prihodka s tobačnim davkom. In ta problem se pojavlja še danes.
Vprašamo se lahko, ali država in razne druge organizacije dovolj storijo za osveščanje o škodljivosti kajenja, če vemo, da otrok prvo cigareto prižge iz radovednosti. Ali je dovolj osveščen? Je dovolj, da država pridno pobira trošarine na alkohol, cigarete itd., ki so bistveno večje kot sredstva, ki jih država vloži v osveščanje o škodljivosti kajenja. Da ne bo pomote: ne zagovarjam kadilcev, vseeno pa se mi postavlja vprašanje, kdaj bomo imeli v Sloveniji dan brez korupcije, dan brez prostitucije in ostalih negativnih vplivov, ki vsekakor ob kajenju škodljivo vplivajo na razvoj sodobne družbe. Zanima me tudi, kdaj bodo "eks menedžerji" od ministra za zdravje dobili opozorila: "Izkoriščanje delavcev za nočno in prekomerno delo za mizerno plačilo škoduje zdravju."
Zmago Šalamun
Juršinci • Obisk ministra dr. Ivana Žagarja
Ministra seznanili s težavami
V petek, 27. maja, se je minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar na sedežu občine Juršinci sestal z župani slovenskogoriških in haloških občin.
Srečanja so se udeležili domači župan Alojz Kaučič in nekateri juršinski občinski svetniki, Franc Pukšič, župan občine Destrnik, Franc Še-gula, župan občine Dornava, Friderik Bračič, župan občine Videm, Franci Krepša, župan občine Sv. Andraž, Vekoslav Fric, župan občine Podlehnik, Jože Butolen, župan občine Žetale, Marjan Gorčenko, tajnik občine Maj-šperk, in direktor Bistre dr. Borut Pahor.
Prisotni župani so ministra seznanili s težavami, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. Po njihovih besedah jim največ težav povzroča prenos obveznosti na občine s strani države brez dodatnih finančnih sredstev. Zaradi tega občinam v proračunu ne ostajajo več sredstva za investicije. Franc Pukšič je ministru predlagal, da se manj razvitim občinam zagotovi štiri milijarde tolarjev sredstev za gradnjo cest na demografsko ogroženih območjih, ki so jih izgubile leta 1998 s sprejemom zakona o skladnem regionalnem raz-
voju. Po mnenju Pukšiča bi moralo biti tudi izdajanje gradbenih dovoljenj stvar občine in tudi socialni transferi, za katere občine izplačujejo velika sredstva.
Minister dr. Ivan Žagar se je z župani strinjal in povedal, da ima to območje podobne težave kot drugod. Povedal je, da so nekateri premiki že vidni, saj so z rebalansom letošnjega državnega proračuna občinam zagotovili desetod-stotno povišanje primerne porabe, pripravljajo pa tudi več sprememb. "Kar zadeva
dinamiko proračuna 2006, bomo, kar se tiče sistemskega financiranja občin, poskušali ohraniti dinamiko, zastavljeno v letošnjem rebalansu. Vpeljali pa bomo nekatere posebne razvojne ukrepe za takšna območja, recimo za izgradnjo cestne infrastrukture, saj je osnovna infrastruktura predpogoj za dodatni razvoj teh krajev v smislu razvoja turizma in dopolnilnih dejavnosti. Pripravljajo pa tudi dodatne vzpodbude za obmejna območja. V pripravi proračuna za leto 2006
tudi načrtujemo sredstva za potrebe črpanja strukturnih in kohezijskega sklada. Tudi v tem primeru bomo poskušali sredstva usmeriti v manj razvita območja. Ugotavljamo, da kljub temu da razvoj Slovenije teče, bo potreben razvojni preboj, saj so se razlike med regijami povečevale. Ta negativni trend želi ta vlada z ustreznimi ukrepi v smislu skladnega regionalnega razvoja preusmeriti," je menil minister dr. Ivan Ža^ar.
Zmago Šalamun
Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar v pogovoru z župani v Juršincih.
Ptuj • Dr. Janez Drnovšek v ptujski Mestni hiši
Sedem (ne)pomembnih dni
Ptuj je zeio in zares iep Kdo noče vladati?
V Mestni hiši na Ptuju je 26. maja ptujski župan dr. Štefan Čelan na vljudnostni obisk sprejel predsednika države dr. Janeza Drnovška.
V pogovorih za zaprtimi vrati, trajali so okrog pol ure, sta ob njem sodelovala še predsednika uprav Perutnine in Taluma, dr. Roman Glaser in mag. Danilo Toplek, ter Lidija Majnik v imenu ptujskega LDS in Maksimiljan Lavrinc. Kot je za javnost po končanem srečanju povzel ptujski župan, so se pogovarjali o tem, da bi bil predsednik države častni gost na osrednji prireditvi ob 100-let-
nici PS Perutnine Ptuj, ki bo letos septembra, o tem, da bi eno do srečanj o prihodnosti Slovenije organizirali na Ptuju. Gre za okroglo mizo o razvoju lokalne samouprave, nadaljnji preobrazbi javnega sektorja in regionalizaciji. Predsedniku se je zdel predlog utemeljen in smiseln in bo o njem razmislil. Govorili pa so tudi o Talumu, kjer je bil nazadnje pred desetimi leti, o njegovi morebitni pro-
daji, pri čemer pričakuje, da bo v tej prodaji sodelovala tudi država.
Do Radia Ptuj, katerega gost je bil predsednik države prejšnji četrtek, se je sprehodil peš po ptujskih ulicah. Ptuj je zelo lep, je povedal že na začetku kratkega obiska, po ogledu županove sobe pa je kratko izjavo še dopolnil, da je Ptuj zares lep.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je predsedniku države dr. Janezu Drnovšku izročil spominsko darilo, ki ga bo spominjalo na obisk Ptuja.
Predsednik najmočnejše opozicijske stranke LDS (Liberalne demokracije) Anton Rop je nedavno tega na novinarsko vprašanje o morebitnem tesnejšem (opozicijskem) zavezništvu s Pa-horjevo SD (Socialno demokracijo) vidno cinično dejal, da se bo morala ta stranka najprej odločiti, kaj je: ali je res v opoziciji ali pa v koaliciji z vladajočo Janševo grupacijo. Takšno razmišljanje vplivnega politika seveda ponuja nič koliko priložnosti za trezen razmislek, pa tudi za različna špekuliranja, če hočete - tudi za različne zamere. Vsekakor bi povsod v političnem svetu sprožilo vrsto odzivov, še zlasti s strani neposredno prizadetih pri nas pa se v bistvu ni zgodilo nič od tega ^
To seveda dokazuje svojevrstno anemičnost trenutnega slovenskega političnega prostora, predvsem pa veliko mero zmede in nemotiviranosti v opozicijskih vrstah, predvsem pa tudi SD, nekdanji Združeni listi. Tudi zaradi tega nastaja še dodaten vtis, da je Janševa koalicija v nenehnem gibanju, da ima ves čas iniciativo in da se loteva izjemno pomembnih vprašanj, čeprav bi temeljitejša analiza zagotovo pokazala, da gre marsikdaj predvsem za ukvarjanje s tako imenovanimi »populističnimi« temami. Vsekakor vladajoči garnituri ne gre odrekati zagnanosti in velike volje po spremembah. K ustvarjanju takšne podobe ji še dodatno pomaga nerodnost (in nesposobnost) opozicije, da bi sploh spremljala vse, kar se dogaja, kaj šele da bi na posamezne poteze učinkovito in prepričljivo reagirala.
Opravičilo za takšno ravnanje v opozicijskih vrstah ne morejo biti domnevne dileme in nesoglasja znotraj posameznih strank glede tega, na kakšen način naj bi potekalo opozicijsko delovanje, ali naj bo le-to že od vsega začetka ostro, odločno ali bolj tolerantno. To je seveda izmišljena dilema in pravzaprav samo dokaz druge, veliko usodnejše zadrege. V nekaterih opozicijskih strankah se namreč - za razliko od zelo jasne programske pozicije Janševe stranke - pač ne morejo pohvaliti z jasno (in usklajeno) vizijo glede posameznih tem in vprašanj, ki prihajajo na dnevni red ta čas. V Liberalni demokraciji očitno (še vedno) porabljajo preveč časa za prebo-levanje volilnega poraza in za ugotavljanje poglavitnih krivcev zanj. V stranki, kjer nenehno visi v zraku vprašanje (ne)ustreznosti njenega sedanjega predsednika, pač ni pričakovati takšne posebne zagretosti in organiziranosti za ukvarjanje z drugimi opozicijskimi nalogami. Še huje je v SD, kjer očitno nenehno poteka »notranji« kratki stiki med predsednikom in preostalim vodstvom, posledica česar so vse prepogosto čedalje bolj evidentne razlike v javnih nastopih predsednika Pahorja in, denimo, strankine poslanske skupine. Anton Rop zagotovo ni daleč od resnice, ko pravi, da se ne ve, kam sodi in koga podpira SD. To pa je nekaj najhujšega, kar lahko doleti neko politično gibanje. V SD živijo v veliki samoprevari, če mislijo, da zmeda (in razlike), ki nastajajo po javnih nastopih njihovega predsednika in drugih članov vodstva dokazujejo kakšno posebno in zgledno stopnjo demokratične širine. SD na ta način kvečjemu izgublja svojo avtentičnost in prepričljivost. Po nekaterih izjavah Boruta
Pahorja, v katerih že kar objokuje in obžaluje nekatere »napačne poteze« vladajočih in hkrati govori o novem, upe zbujajočem vetru na slovenski politični sceni, ki naj bi ga povzročil prihod Janševe koalicije, bi se nasploh lahko vprašali, ali v tej stranki sploh vedo, v kakšnem političnem sistemu delujejo in kaj je smisel parlamentarnega življenja. Pahor-jeva vztrajna zatrjevanja, da njemu oziroma SD ni do oblasti »kar tako«, po nekaterih njegovih besedah pa tudi ne »drugače«, bi vsekakor zaslužila natančnejšo proučitev predvsem znotraj same stranke, saj pri tem vendarle ne gre zgolj za »dobrodošle razlike« in »demokratično širino«. V SD se bodo morali prej ko slej odločiti, katera pot je zares njihova. Seveda pri tem ne gre zgolj za odgovornost (ali samovoljo) predsednika Pahorja, ampak tudi za očitno nesposobnost veliko širšega kroga v tej stranki, da bi končno razčistil in dorekel nekaj temeljnih vprašanj, med katera zagotovo sodi tudi vprašanje (pre)pogoste različnosti in nepreciznosti v posameznih javnih nastopih. Za sedanje stanje zagotovo ni in ne more biti odgovoren zgolj Pahor, ampak odgovornost pada tudi na vse tiste, ki iz različnih (oportunističnih?) razlogov sprejemajo Pahorjevo voditeljstvo in njegove različne zaletavosti in nepremišljenosti povsem nekritično, brez ustreznih notranjih razprav in ocen. Vsekakor ni dovolj, če se v SD tolažijo s tem, da so imeli na svojem kongresu protikandidata Pahorju, in če cinično namigujejo, da imajo drugod samo enega predsedniškega kandidata. Tudi zmrdovanje nad tem, da je dobil Janša na »demokratičnih« strankarskih volitvah tako rekoč 100 odstotkov glasov, prav nič ne pomaga. Pomembno je, kakšno vlogo predsednik kakšne stranke v resnici odigrava in koliko stranki kot celoti resnično koristi. Glede tega bi se mnogi lahko zgledovali po Janši in po organiziranosti njegove stranke ^
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniki Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabi^ainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: ZŠ
Ptuj • Obisk predsednika Republike dr. Janeza Drnovška
"Demokracije ni brez svobodnih in neodvisnih medijev!"
Minuli četrtek se je na povabilo naše medijske hiše Radio-Tednik na Ptuju mudil predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Predsednik je bil gost Radia Ptuj, kjer je sodeloval v skupni oddaji slovenskih radijskih postaj posebnega pomena in odgovarjal na vrsto aktualnih vprašanj, kot so nova zakonodaja o RTVS, vprašanje sofinanciranja lokalnih radijskih postaj, ovadba Mitje Ribičiča, krepitev slovenske konkurenčnosti v EU in odnosi s sosednjo Hrvaško.
Predsednik države se je pred pogovorom v našem studiu srečal z županom mestne občine Ptuj dr. Štefanom Čelanom ter predsednikoma uprav Perutnine Ptuj in Ta-lum Kidričevo, dr. Romanom Glaserjem in mag. Danilom Toplekom.
»Izkoristil sem priložnost in se na kratko seznanil s stanjem v občini. Zanimalo me je seveda tudi gospodarsko stanje, tako da smo izmenjali mnenja o tem, zlasti ker smo imeli v sredo pogovore o prihodnosti Slovenije, kjer sem povabil vse naše vidne gospodarstvenike, politike in druge akterje. Govorili smo ravno o tem, kako povečati slovensko gospodarsko konkurenčnost, kako zagotoviti prihodnost in zanima me, kako v tem primeru stvari izgledajo na Ptuju, kjer imate nekaj močnih, dobrih podjetij in ker seveda tudi Ptuj išče svojo razvojno pot v prihodnost,« je uvodoma o pogovorih pri županu Čelanu povedal dr. Janez Drnovšek. Razmere na Ptuju so se po njegovih besedah izboljšale. »Informacije, ki sem jih dobil, zame niso bile nove, saj razmere spremljam zadnjih 15 let, tudi z občasnimi obiski Ptuja. Še vedno so tukaj nekateri gospodarski stebri, kot sta Perutnina Ptuj in Ta-lum, in vrsta novih, srednje velikih in malih podjetij, torej so razmere vsekakor boljše, kot takrat, ko sem bil tukaj na začetku devetdesetih let kot predsednik slovenske vlade na začetku svojega delovanja. No, še danes ni vse urejeno, še danes ostajajo nerešeni problemi, določena brezposelnost, ampak nikakor to ni brezperspektivna situacija, stvari se premikajo in prepričan sem, da je možnosti sedaj kar precej. Tudi naše možnosti v okviru Evropske unije bo treba izkoristiti, izkoristiti čimveč evropskih sredstev za pospešen regionalni razvoj
Afera Ribičič
»Gre za nek pravni postopek, ki seje začel. Zaenkrat gre samo za ovadbo in mislim, da ni primerno med postopkom tega komentirati. Seveda tudi za ta primer, kot za vsakega drugega, šele ko je sodno zaključen, je vzpostavljeno neko pravno dejstvo, neka razsodba. Do takrat, ko se to ne zgodi, je vsak nedolžen in ga je treba tako obravnavati. Torej samega primera drugače seveda ne morem komentirati kot pa tako,« je o primeru Ribičič dejal dr. Janez Drnovšek.
in ta širša regija bi morala pri tem vsekakor bistveno sodelovati.«
Med aktualnejšimi temami pogovora je bila tudi medijska problematika, ki zadeva sprejemanje novega zakona o javni Radioteleviziji Slovenije in sofinanciranje lokalnih radijskih in televizijskih postaj. Predsednik Drnovšek je ob tem izpostavil pomen medijev in znova zanikal ocene nekaterih o neuravnoteženosti slovenskega medijskega prostora. »Mediji so zelo pomembni, demokracije pravzaprav ni brez svobodnih in samostojnih medijev. Mislim, da smo dosegli že marsikaj. Dosegli smo, da imamo zares pluralne medije, saj vidite, saj lahko slišimo, vidimo vse z različnih vidikov. Ne strinjam se z nekaterimi ocenami, ki so bile podane ob predlogu zakona o RTVS, češ da je slovenski medijski prostor izrazito neuravnotežen in v tem primeru, tudi zlasti RTVS, da je pristranski, politično in podobno. Moja opozorila so bila zato v tej smeri, da je potrebno biti previden pri takšnih spremembah, da je potrebno čimbolj vključiti civilno družbo, da to ne more biti samo stvar politike v ožjem smislu, političnih strank ali Vlade ali Državnega zbora, ampak da je to resnično javni interes, kjer mora biti vključen tako vladni kot nevladni sektor, in da tisto, kar se potem spremeni, dogradi, mora res stati, da ne bomo napravili kakšnega koraka na-
zaj namesto naprej.« Bolj kot politični pritisk na medije je predsednik Drnovšek pričakoval pritisk kapitala na medije. »Mislim, da je leta 2005 govoriti o tem, da je to problem, malo zapoznelo.«
Dr. Janez Drnovšek podpira prizadevanja lokalnih radijskih postaj
Medtem ko naj bi Državni zbor še pred parlamentarnimi počitnicami sprejel Zakon o RTVS, se na drugi strani za svoj status borijo lokalne radijske postaje, kot je ptujska, torej postaje s tako imenovanim statusom posebnega pomena, ki jih je v Sloveniji 17. Potem ko je država pred leti nekdanjim nekomercialnim radijskim postajam dodelila posebni status in jim v okviru RTV prispevka zagotovila 3 odstotke sredstev za pripravo dragih lastnih vsebin (te radijske postaje, kot je ptujska, dnevno pripravijo 30 odstotkov celotnega programa), je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da bi v tem primeru šlo za nedovoljeno nenamensko uporabo sredstev RTVS. 24 slo-
Enotna davčna stopnja da ali ne?
»Enotna davčna stopnja je ena izmed možnosti, verjetno bi bil njen učinek poleg tega, da bi bila zelo enostavna, in kot pravijo, transparentna, tudi v tem, da bi razburkala to sceno in bi to nekako bila neka precej velika sprememba, ki bi morda uspela nekoliko razbiti to trenutno inertnost.«
venskih radijskih in televizijskih postaj od države sedaj še vedno pričakuje obljubljenih 750 milijonov tolarjev, ki so jih postaje sicer pridobile na osnovi razpisov. Ministrstvo za kulturo je izvršbeni postopek že sprožilo, medtem ko Davčna uprava Republike Slovenije tega doslej še ni spro-vedla. »Upam, da bo problem 3 odstotkov razrešen, upam, da bo tudi to opozorilo preko radia nekaj pomagalo pri tej zadevi in da bodo institucije, ki so to dolžne narediti, tudi storile. Torej jaz lahko samo svoj glas predstavim k vašemu
Ocena Vlade
»Nekatere začetne poteze se že vidijo, nekatere so tudi kontroverzne in vzbujajo tu in tam nekaj razburjanja. Mislim, da Slovenci želimo imeti politično stabilnost, da ne želimo imeti nobenih ekstremov,« je v oceni nove slovenske vlade med drugim povedal predsednik Drnovšek in dodal : »Torej, kakršni koli ekstremi, ki bi se sedaj pojavili, najbrž ne bi bili dobro sprejeti. Želimo pa gospodarsko uspešnost in razumljivo, da bomo povsem svobodno delovali na vseh področjih in da bo v Sloveniji neka dovolj sproščena klima, da bomo mirni, da se ne bomo nikogar bali, da bomo lahko mirno delovali in podobno. Navsezadnje je to tisto, kar hočemo.«
in morda se bo le bolj slišalo,« je delal Janez Drnovšek.
Nejasna za radijske in televizijske postaje ostaja tudi prihodnost. »Kako naprej s problematiko lokalnih radijskih postaj, to je resno vprašanje, ki bo morda še prej zahtevalo zakonske rešitve, kot zadeva v zvezi z RTVS. Morda bo Vlada le pristopila k temu vprašanju in poskušala pomagati z neko ustrezno zakonsko rešitvijo, ki bi nekoliko razbremenila ta, tudi komercialni pritisk na lokalne radijske postaje. Sem v funkciji predsednika in ne bi želel prejudicirati zakonskih rešitev. O konkretnih, praktičnih, zakonskih rešitvah se bo treba dogovoriti v Vladi in Državnem zboru,« je dodal predsednik Drnovšek.
Slovenija potrebuje boljšo podjetniško »klimo«
Predsednik države v svojih
Foto: Črtomir Goznik
izjavah večkrat poudarja, da je Sloveniji potrebno dati novi zagon in dvigniti konkurenčnost njenega gospodarstva. Nas je zanimalo, kako. »Treba je izboljšati podjetniško klimo. Slovenci smo kar malo nagnjeni, ali kot bi kdo rekel, cepljeni na demokracijo. To najbrž izhaja tudi še iz avstro-ogrskih časov, pa tudi potem obe prejšnji Jugoslaviji nista bili veliko boljši; kar se tega tiče, sta bili še slabši.«
Predsednik je kritičen do birokracije v državi. »Tisto, kar potrebujemo, je pravzaprav manj reguliranja, manj predpisov, manj odvisnosti od države in več nekega prostora, kjer lahko z neko večjo iznajdljivostjo, inventivnostjo, podjetnostjo začenjamo ali podjetja ali različne iniciative in si sami ustvarimo možnost za preživetje, delovna mesta in svoj dohodek.« Ob tem je dodal: »Državo smo naredili, vzpostavili sistem, se vključili v Evropsko unijo. Tiste cilje, ki smo jih imeli do sedaj, smo dosegli. Sedaj smo tukaj, znotraj, tekma se začenja na nek način na novo z našim članstvom in ta tekma bo predvsem gospodarska. V podjetništvu, v znanju, inovativnosti«, je še dodal predsednik.
Anemari Kekec
Slovenija - Hrvaška
Julija 2001 podpisani sporazum Drnovšek - Račan je po predsednikovih besedah še vedno največ, kar je bilo doseženo v pogajanjih s Hrvaško. »Tisto, kar pa se trenutno dogaja, je predvsem: morda umirjanje situacije, vzpostavljanje nekega medsebojnega zaupanja in zaradi tega tudi določeno izogibanje najbolj neprijetnim temam, tistim, ki so v preteklosti najbolj razburjale.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj, Kidričevo, Ormož • Obisk ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka
Za učinkovitejše gospodarstvo
V petek je minister za gospodarstvo RS mag. Andrej Vizjak obiskal več podjetij v Spodnjem Podravju. Ob velikih si je vzel časa tudi za majhna in srednja podjetja, na katera stavi bodoči slovenski gospodarski razvoj.
Obisk ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka v Ormožu je bil nepričakovan. Začel ga je pri županu Vi-liju Trofeniku, nadaljeval pa v podjetju Carrera Optyl, pri generalnem direktorju Pieru Marii Francesconiju.
So odnosi skrhani ali ne?
Minister Vizjak je povedal, da je prišel na obisk v Carrero na pobudo podjetja z namenom, da si ogleda eno uspešnejših tujih investicij v Sloveniji, kjer dobiva zaposlitev čez 1200 ljudi. "Prihod tujega kapitala je ena pomembnih nalog te vlade. Zato nas zanima, kakšni so problemi tujih lastnikov in menedžmenta pri nas." Na obisku je ugotovil, da prihaja do nekaterih nesoglasij med podjetjem in lokalno skupnostjo, predvsem pri zagotovitvi dodatnih površin za parkiranje zaposlenih in širitev poslovne dejavnosti. Minister je bil mnenja, da lahko konstruktiven dialog reši vse težave, zato je posredoval pri obeh straneh, da sedeta za isto mizo, saj je prepričan, da rešitev obstaja.
Na vprašanje, ali bo pri rešitvi problema finančno pomagala tudi država, je odgovoril, da država razdeljuje sredstva v skladu z razpisi za povečanje konkurenčnosti in tehnološkega razvoja, ne more pa zgraditi parkirišča. Sicer pa je izrazil zadovoljstvo nad tehnološko zelo dobro opremljeno tovarno, ki se ima očitno namen razvijati tudi v prihodnje.
Na vprašanje, kaj meni o tem, da je veliko število delavcev zaposlenih za določen čas, je povedal, da je pri skrbi za kadre potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, kolektivne pogodbe in ne zlorabljati kakšnih določil. Povedal je, da ni seznanjen, da bi v Carreri prihajalo do kakšnih kršitev, in za ugotavljanje tega tudi ni pristojen. „V interesu samega podjetja mora biti, da ima zadovoljne ljudi, ljudi, ki radi in dobro delajo. V Carre-ri gre za delovno intenzivno proizvodnjo, in če ljudje niso vrednota, tudi delo ne more biti optimalno opravljeno." Na vprašanje, koliko daje Carrera vsak mesec državi in zaposlenim, pa je posredoval konkretne številke. Za aprilske plače so v Carreri porabili neto 133 milijonov SIT, bruto znesek pa je 190 milijonov SIT. Za prispevke so odšteli 42 milijonov, 15 milijonov za dohodnino, 19 milijonov za stroške prevoza, prispevki delodajalca znašajo 33 in davek na izplačane plače 3 milijone SIT. Številka pod črto mesečno za 1260 delavcev znaša 250 milijonov SIT.
Generalni direktor podjetja Pier Maria Francesconi je bil veliko bolj redkobeseden.
Na vprašanje, kaj je spornega med njim in županom Vilijem Trofenikom, je odgovoril, da nič. Menda pa obstajajo nekakšni dokumenti, in če jih župan hoče pokazati, naj jih. Pravi, da ne ve, kako bodo rešili problem s parkirišči. Ena od možnosti je javni prevoz, kar pa je prav tako povezano s problemi. Sicer pa je o letošnji proizvodnji povedal, da je boj na trgu velik, zato so količine nižje kot lani. V zadnjem času so v Italiji zaprli tri tovarne istega lastnika. Povedal je, da je njihova proizvodnja sezonska ter da imajo vsako leto več zaposlenih. Proizvodnje v naslednjem času ne bodo širili, saj nihče ne ve, kakšno bo stanje na trgu čez tri mesece, zato nihče ne more ničesar garantirati.
Župan Vili Trofe-nik je o zadevi povedal naslednje:"Problematika prevoza delavcev na delo je izključno v pristojnosti uprave podjetij in prizadetih delavcev. Ker uprava vse od nakupa podjetja naprej ni poskrbela za parkirne prostore zaposlenih in se je ta problematika zaostrila zaradi vse večjega števila zaposlenih, je občina že pred dvema letoma predlagala kombinacijo avtobusnih prevozov in prevozov z osebnimi avtomobili. Za zagotovitev potrebnih parkirišč, ki jih uprava nikakor ni želela urediti, je bila izdana koncesija in vse pripravljeno za začetek gradnje, vendar je uprava zavrnila sodelovanje pri plačevanju parkirnine v višini 200 SIT na vozilo na dan in se dogovorila za organizacijo avtobusnih prevozov, od občine pa zahtevala izgradnjo avtobusnega postajališča za 10 avtobusov. Tako ravnanje uprave je skrajno neodgovorno, saj je do tega trenutka bilo vloženo v nabavo zemljišč in projektno dokumentacijo cca 400.000 evrov."
Foto: M. Ozmec
Minister Andrej Vizjak (desno) si je v spremstvu predsednika uprave Danila Topleka z zanimanjem ogledal tudi proizvodnjo aluminija.
V Ptuju minister pri zasebnikih
Na Ptuju je minister Viz-jak obiskal podjetji Ascot in Tames, kjer so ga spremljali poslanec državnega zbora Branko Marinič, sekretarja v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci in Franc Pukšič ter ptujski župan dr. Štefan Čelan. V imenu družinskega podjetja Tames, ki bo letos
proslavilo 15-letnico poslovanja, je ministra z gosti pozdravil Franc Šegula. Povedal je, da ge za prvi ministrski obisk v njihovem podjetju, pa tudi prvi uradni obisk katerega od ptujskih županov, čeprav so v tem okolju prisotni že petnajst let in zaposlujejo že več kot 100 delavcev. Ministru je predstavil težave, s katerimi se srečujejo; največja je finančna nedisplina. S svojo
Mag. Andrej Vizjak in generalni direktor Carrere Optyla Pier Maria Francesconi sta spregovorila o odprtih problemih tujih vlagateljev pri nas.
Foto: Črtomir Goznik
Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je obiskal tudi podjetje Franca Šegule Tames na Ptuju. Spremljali so ga poslanec DZ Branko Marinič, sekretarja v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci in Franc Pukšič ter ptujski župan dr. Štefan Celan.
dejavnostjo sodijo v gradbeno finalizacijo, kjer običajno delajo kot podizvajalci velikih gradbenih sistemov. Ti jim zadržujejo plačila, ki so včasih tudi vprašljiva. "Upam, da se bo vlada uspešno lotila teh problemov. Zdaj, kot vem, minister na terenu samo zbira podatke, plačilna nedisciplina ni samo naš problem, temveč problem vseh podjetij," je še povedal Franc Šegula.
»Težko bi na ministrstvu za gospodarstvo snovali prihodnjo gospodarsko politiko in ukrepe, če ne bi poznali razmer v praksi, v podjetjih, velikih in malih, kjer so družine tiste, ki so ustvarile podjetje, tam, kjer so investitorji tujci, kjer je proizvodnja v težavah, kot je tekstil. Naša želja je, da obiščemo in da imamo neposredni stik s temi podjetji. Leto je lahko zagotovilo za učinkovito gospodarsko politiko slovenske države v prihodnje,« je o obiskih v podjetjih v Spodnjem Podravju povedal minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak.
Privatizacija Taluma - postopna in razvojno naravnana
Popoldanski del svojega obiska v Spodnjem Podravju pa je minister Andrej Vizjak posvetil občini Kidričevo in Ta-lumu v spremstvu državnega sekretarja Miroslava Lucija in poslanca Branka Mariniča, v prostorih občine pa so ga pričakali kidričevski župan Zvonimir Holc, predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik ter predsednik odbora za gospodarstvo Zoran Žunko.
Župan Zvonimi Holc je po predstavitvi občine in razmer v njej ministra seznanil tudi z zelo dobrim sodelovanjem s Talumom, kar se je posebej izkazalo pri urejanju oziroma širitvi obrtne cone v nasel-
ju II, saj sta za njeno širitev občina in Talum izmenjala zemljišči.
Minister Vizjak je izrazil zadovoljstvo nad ugodno politično klimo ter zglednim sodelovanjem med občino in Talumom ter ob tem dodal, da je v pripravi obsežen projekt za energetsko obogatitev tega območja, za kar je že ustanovljena družba za izgradnjo plinsko-parne elektrarne v Talumu. "Slovenija je z lastnimi viri energije sorazmerno skromna, zato iščemo nove vire in možnosti. Veter in sonce se sicer lepo sliši, a vložki v pridobivanje energije za ta vira so sorazmerno veliki, poleg tega pa v energetskem smislu ne pomenijo kaj veliko. Sicer imamo še nekaj premoga, a za energetske potrebe Slovenije še vedno premalo. Intenzivno iščemo nove energetske možnosti in gradimo nove elektrarne. Poleg večjega izkoristka tudi manjših vodnih virov so naša prizadevanja usmerjena v izgradnjo plinskih turbin, predvsem tam, kjer so ugodne naravne danosti in infrastruktura."
Sodelovanje občine s Talu-mom je v obeh smereh ugodno ocenil tudi mag. Danilo Toplek ter ob tem dodal, da je občina svoj odnos do industrije v svojem okolju dokazala tudi z ustreznimi, pravočasno sprejetimi in razvojno naravnanimi prostorskimi akti.
V Talumu tudi o elektrarni
Osrednji del petkovega obiska pa je potekal v prostorih Taluma, kjer se je minister Vizjak pogovarjal z vodstvom oziroma člani uprave o razvojnih načrtih ter v zvezi s tem o nameravani gradnji 800-megavatne plinsko-parne elektrarne, pogovarjali pa so se tudi o privatizaciji Taluma, o čemer je minister Vizjak povedal: "Glede na dejstvo, da je država prek Elesa večinski lastnik Taluma, se bomo pri privatizaciji tega zelo pomembnega gospodarskega subjekta obnašali predvsem gospodarno. Poskušali se bomo umakniti iz lastništva in bomo nadaljnji razvoj Ta-luma prepustili tistim, ki ga najbolj jasno vidijo. Gre za zelo pomemben gospodarski subjekt, zato bomo pri privatizaciji sledili predvsem temu, da se ohrani proizvodnja in število zaposlenih, kajti na tem območju je nezaposlenost skoraj 16-odstotna. Od privatizacije pričakujemo predvsem zagotovitev novih razvojnih možnosti, bodisi z dokapitalizacijo bodisi z drugimi razvojnimi načrti, zagotovo pa bo privatizacija Ta-luma postopna, premišljena in razvojno naravnana."
MG, viki klemenčič ivanuša, M. Ozmec
Foto: vki
Ptuj • O krožišču pri Deta centru
Pri prvem kroziscu se premika
V okviru ureditve Dornavske ceste na Ptuju je poleg obnove voziSCa in izgradnje ploCnikov predvidena tudi izgradnja avtobusnih postajališč, ureditev odvodjavanja in komunalnih vodov ter nova javna razsvetljava in ureditev treh križišč, dveh krožnih in enega klasičnega trikrakega nivojskega križišča z levim zavijalnim pasom.
Kot prvo bo urejeno kro-žišče Dornavska-Rogozni-ška-Špindlerjeva, kjer je trenutno nahaja štirikratno nivojsko križišče regionalne ceste z Rogozniško cesto in Špindlerjevo ulico, nato pa je predvidena ureditev krožiš-ča Dornavska cesta-Puhova ulica, na mestu, kjer je po načrtih cestne mreže MO Ptuj predviden priključek Puhove ulice na Dornavsko cesto. Puhova ulica je predvidena kot prečna povezava med glavno cesto Ptuj-Ormož in regionalno cesto Ptuj-Ljutomer.
Kot tretje bo urejeno križišče z levim zavijalnim pasom v
obrtno cono. Iz obrtne cone v nastajanju severno od Do-rnavske ceste pa se bo nanjo priključila trenutno še slepa ulice.
Pogodba za realizacijo I. faze projekta ureditve kro-žišča Dornavska-Rogozni-ška-Špindlerjeva ulica je bila podpisana že septembra leta 2003. O vsem tem smo pisali že lani jeseni, ko se je začelo delati na Dornavski cesti, pri Deta centru, nato pa so se dela ustavila, ker v projektni dokumentaciji predvidena zaščita plinovoda zaradi bližine ostalih infrastrukturnih objektov ni zadostovala in so
morali projekt dopolniti zaradi prestavitve plinovoda.
Naročnik in glavni investitor je Direkcija Republike Slovenije za ceste, MO Ptuj je so-financer le v višini okrog 20 odstotkov investicijske vrednosti. Kljub temu da so bila finančna sredstva ob podpisu pogodbe zagotovljena, izvajalci del niso mogli v letu 2003 pričeti delati, ker se je zataknilo pri pridobivanju oziroma odkupu zemljišč, ki so bila nujna za izvedbo del. Glavna težava pri odkupih je bila v tem, da so skoraj vsi lastniki zemljišč le-ta predhodno kupovali po bistveno višjih
Foto: Črtomir Goznik
Pri Deta centru se nekaj le premika; prvo krožišče na Dornavski cesti naj bi bilo urejeno do konca avgusta letos, napovedujejo v Direkciji RS za ceste.
cenah, kot jim jih je lahko ponudila Direkcija Republike Slovenije za ceste na osnovi uradnih cenitev zapriseženih cenilcev. Vsa potrebna zemljišča so bila kljub zapletom do konca prejšnjega leta pridobljena, tudi z aktivno pomočjo MO Ptuj.
Cestno podjetje Maribor, ki je dela pridobilo, je septembra leta lani že pričelo z deli na polovici krožišča - na delu, kjer so bila pridobljena vsa potrebna zemljišča. Do konca leta 2004, tako so med drugim povedali v Službi za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste, so izvajalci prestavili transportni vodovod ter visoko- in nizkonapetostna elektrovoda. Potrebno pa je še prestaviti kabla Telekoma in KTV, za to so se že uskladili z njihovimi upravljalci glede trase in načina izvedbe.
V	zaključni fazi pa je dogovor glede trase in obsega prestavitve plinovoda. Tina Bučić, univ. dipl. kom., s Službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste je še povedala, da ocenjujejo, da bodo izvedbo krožišča lahko pričeli v začetku junija letos in dela končali predvidoma v treh mesecih.
V	tem trenutku pa še ne morejo napovedati nadaljevanje realizacije projekta celovite ureditve Dornavske ceste. Vse je odvisno od zagotovitve finančnih sredstev v proračunu RS za leto 2006 in leto 2007 ter tudi MO Ptuj.
MG
Ptuj • s 30. seje mestnega sveta
Dividende bodo!
Posamezni odbori mestnega sveta, zlasti še odbora za finance in gospodarstvo, so imeli kritične pripombe k letnemu poročilu o poslovanju delniške družbe Komunalno podjetje Ptuj. Kljub temu je večina na seji navzočih svetnikov na 30. seji, ki je bila 26. maja, podprla pripravljene sklepe za skupščino, ki bo 22. junija; proti sta bila le Marija Magdalenc in Dejan Levanič (SD).
Čisti dobiček se je lani v Komunalnem podjetju povečal le za 0,6 odstotka in ne sledi niti inflaciji, ki je znašala 3,2 odstotka. Družba je premalo naredila tudi pri racionalizaciji stroškov, stroški plač dosegajo v skupnih stroških že več kot 45 odstotkov; v primerjavi z letom 2003 so plače višje za več kot 9 odstotkov ali za 40 milijonov tolarjev. Rešitev podjetje išče le v dvigu cen. Še vedno tudi ni predložila sanacijskega načrta.
Občine na Ptujskem so v več kot 60 odstotkih delničarke v KP Ptuj, vendar pa v drugih občinah nimajo posebnih pripomb na poslovanje Komunalnega podjetja, je na seji povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Tudi direktor KP Ptuj Jože Cvetko je pre-
pričan, da se gospodarnost družbe ne slabša, čeprav se zaveda, da je vselej mogoče delati boljše.
Na skupščini KP Ptuj bodo med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2004. Komunalno podjetje je lani ustvarilo bilančni dobiček v znesku nekaj nad 147 milijonov tolarjev, od tega bodo za dividende namenili 29 milijonov 455 tisoč tolarjev ali 174 tolarjev bruto dividende na delnico. Delničarjem jih bodo izplačali najkasneje do 1. avgusta letos. Preostali bilančni dobiček v višini slabih 118 milijonov tolarjev pa je prenos dobička. Na skupščini bodo sprejeli tudi sklep o razširitvi dejavnosti družbe s proizvodnjo električne energije v TE in JE,
drugo proizvodnjo električne energije ter trgovino na drobno v drugih nespecializiranih prodajalnah. Dosedanjim članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev, 11. julija letos poteče mandat, zato bodo na skupščini izvolili nove (stare) člane. Člani nadzornega sveta naj bi postali dr. Štefan Čelan, mag. Stanko Glažar, Drago Klobučar in Alojz Kaučič, pri čemer je novi član samo dr. Štefan Čelan.
Spet umetna trava
Aleš Vaupotič, predsednik sveta staršev na OŠ Mladika, je na župana mestne občine Ptuj vložil pobudo za razveljavitev sprejetega akta na mestnem svetu MO
Ptuj. Gre za sklep, ki ga je mestni svet sprejel v zvezi z dokumentom identifikacije investicijskega projekta za gradnjo igrišča za umetno travo. V ta namen je zbral sto podpisov. Župan je Vaupoti-ča pozval, da pobudo volilcev dopolni, saj ne vsebuje jasno izraženega vprašanja.
Na 30. seji mestnega sveta pa je Milan Čuček, svetnik LDS, podal pobudo za zaprtje cestišča okrog OŠ Mladika. Kot je v obrazložitvi zapisal, jo vlaga ne glede na predvideno izgradnjo novih športnih objektov v bližini OŠ Mladika. Za javni promet naj se zapre cestišče od križišča pri ŠD Mladika do OŠ Mladika ter popolnoma ukine in rekulti-vira cesta od šole do bivše Komunale, obenem pa poveže z Mestnim parkom. S tem bo šola zaživela s sprednje strani, otrokom pa bo omogočeno varno gibanje in bivanje pred šolo. Nova cestna povezana naj se predvidi in izvede od bivše Komunale vzporedno s tribunami stadiona, z novim parkiriščem do izhoda na Čučkovo pri ŠD Mladika, je še predlagal Milan Čuček.
Več o 30. seji sveta MO Ptuj pa naslednjič.
MG
Od tod in tam
Juršinci • Kaj veš o prometu

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Juršinci in OŠ Juršinci sta v začetku maja organizirala sedmo medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za osnovne in srednje šole na območju upravne enote Ptuj. Udeležilo se ga je 52 tekmovalcev iz 13 osnovnih šol ter 9 iz treh srednjih šol. Tekmovanje v spretnostni vožnji je potekalo pri OŠ Juršinci, ulična vožnja pa v centru Juršincev. Prvo mesto pri posameznikih je osvojil Matic Dokl iz OŠ Ljudski vrt, ki si je s svojim dosežkom zagotovil nastop na državnem tekmovanju, drugi je bil Kristijan Lenart iz OŠ Mladika, tretji pa Tomas Plohl iz OŠ Dornava. Med tekmovalci srednjih šol je prvo mesto osvojil Aleš Mlakar, dijak Ekonomske šole, drugo Primož Plohl iz poklicne Kmetijske šole, tretjepa Andrej Cvetko iz Ekonomske šole. Med ekipami je prvo mesto osvojila OŠ Mladika, druga je bila OŠ Dornava, tretja OŠ Cirkulane. Med srednjimi šolami so ekipno prvo mesto osvojili dijaki Ekonomske šole, drugi so bili dijaki Kmetijske šole, tretje mesto pa so zasedli dijaki Gimnazije. Prvi trije tekmovalci so prejeli pokale, medalje in praktične nagrade.
Benedikt • Drugo občinsko tekmovanje
Tudi v občini Benedikt so izvedli drugo občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga je organiziral svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Benedikt. Na tekmovanje se je prijavilo 17 učencev, ki so pokazali veliko mero teoretičnega znanja o varnosti v cestnem prometu ter prikazali varno vožnjo s kolesi ob normalnem poteku cestnega prometa kakor tudi na posebno pripravljenem poligonu. Tekmovanje je imelo poleg športnega značaja tudi preventivni in izobraževalni namen. Vsi udeleženci tekmovanja so od organizatorja prejeli odsevne telovnike in odsevne vzmetne trakove. Najboljši posamezniki so prejeli diplome in pokale ter priložnostna darila, vsi ostali pa so prejeli priznanja za uspešno sodelovanje. Tako kot lani se bo tudi letos najboljši učenec udeležil državnega tekmovanja.
Zmago Šalamun
Ivanjkovci • Vrtec na travniku

Zaposleni v vrtcu Ivanjkovci so si tudi letos postavili prednostno nalogo, s katero so se otroci in vzgojiteljice ukvarjali skozi vse leto - tokrat so se odločili za zdravilna zelišča. V ta namen so ves minuli teden preživeli v naravi. Na travniku so si otroci ob pomoči zeliščarke Marte Gregorc ogledali in nabrali zelišča za herbarij, poskusili med, bezgov sok, pehtrano-vo potico in kruh iz bučnic. Z vodjo prehrane Ivanko Jurgec so izdelovali okusne skutne namaze z zelišči, v kozmetični delavnici pa so mešali kamilično kremo, različne maske in losjon iz kopriv. V sredo so starejši od skupno 41 otrok, ki v treh skupinah obiskujejo vrtec, odšli na ekskurzijo v oljarno v Središče ob Dravi, kjer so zamenjali bučna semena, ki so jih jeseni očistili iz buč, za bučno olje. V četrtek so se podali na izlet na Stanovno. V petek pa so na kmetiji Slavice Kosec, vodje vrtca, preživeli dan v naravi in ga zaključili skupaj s starši. Ob tej priložnosti so otroci prikazali, kaj so se naučili pri glasbenih uricah s Klavdijo Zorjan Škorjanec in v gibalnih igricah z Mileno Školiber.
Foto: ZS
Dornava • Veselo in ustvarjalno v dornavskem Zavodu
Integrativni festival v Zavodu
»Današnji dan smo v Zavodu dr. Marijana Borštnarja poimenovali integrativni festival. Ta je v bistvu zaključek in predstavitev štirih projektov integracije, ki so potekali dve leti, vključevali pa so glas-beno-gibalne aktivnosti, različne kreativne aktivnosti ter sodelovanje otrok z vrtci,« je ob zaključku vesele prireditve povedala vodja projektov Vesna Likovnik - Gorup.
Na knjižni polici
Vse, kar se je dogajalo v prejšnjem obdobju v okviru omenjenih projektov, so varovanci Zavoda skupaj z ostalimi udeleženci na kratko strnili v dobro uro trajajočo prireditev, ki so jo obogatili še z razstavo likovnih in drugih izdelkov. »Dve leti skupnega ustvarjanja in sodelovanja je gotovo preseglo osnovni pomen integracije v pomenu vključevanja v širše okolje. Gre namreč za proces ustvarjanja, dela, igre, druženja, komunikacije, sprejemanja in spoznavanja, ki je
pokazal, da ne obstaja več delitev na nad- in podpovprečno sposobne, ampak za skupne umetniške skupine, ki so danes predstavile svoje delo.
Ta festival je po prepričanju Gorupove izjemno pomemben zato, ker kaže in dokazuje, da so tovrstni projekti v smeri povezovanja in vključevanja oz. integracije edina prava pot: »To je dokaz, da smo si bolj podobni kot pa različni. Drugo, kar je pomembno, pa je to, da so se vsi projekti izkazali kot absolut-
Po festivalu, na katerem so svoje dosežke predstavili varovanci Zavoda in vsi ostali vključeni v projekt, je sledilo prijetno in zabavno druženje nastopajočih.
no uspešni in si želimo, da bi bili financirani kot programi, kar pomeni apel na državo. To pa tudi pomeni, da naj se takšni projekti segmentirano širijo. Tudi v smislu, da bi naš Zavod postal organizator takšnega integrativnega, kreativnega festivala v Sloveniji. S tem bi gotovo spodbudili tudi vse ostale, da bi ustvarjali na takšen način, s čimer bi bil domet integracije resnično širok, pa tudi učinkovitejši.«
Udeležencev teh projektov in zaključnega festivala, poleg varovancev Zavoda, je
bilo zelo veliko; od učencev osnovnih šol s ptujskega in mariborskega območja do plesnih skupin in vrtcev.
»Na današnjem festivalu smo predstavili likovne, plesne in glasbeno-umetniške dosežke vseh sodelujočih, zato smo ga tudi poimenovali kreativni festival. In tisto, kar je prav tako, če ne še bolj pomembno, pa je dejstvo, da se je v času skupnega sodelovanja razvilo veliko lepih prijateljstev,« je še poudarila Gorupova.
SM
Ptuj • Prvi Mihcev festival
Literarno srečanje osnovnošolcev
V torek je bil na dvorišču Narodnega doma na Ptuju prvi Mihčev festival, ki ga je organizirala Zveza kulturnih društev Ptuj.
Gre za literarno srečanje osnovnošolcev ptujskih osnovnih šol. Na šolah učenci pišejo prozo in poezijo, ki pa večinoma ostane skrita javnosti oziroma zagleda luč sveta v šolskih glasilih. Zato so se na Zvezi kulturnih društev Ptuj dogovorili, da organizirajo ta festival.
K sodelovanju so povabili vse ptujske osnovne šole, tri so se odzvale: Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič. V torek so bile najboljše stvaritve tudi predstavljene javnosti, ZKD Ptuj pa je poskrbela za posebno publikacijo najboljših stvaritev. Posebna komisija, ki so jo sestavljali: Alenka Zenunovič, Karmen Ivančič in David Bedrač, je nagradila naslednje učence: iz Ljudskega vrta: Naceta Za-vrtanika, Patricijo Vilčnik in Aljaža Brleka; iz Maldike: dopisni novinarski krožek, ki ga sestavljajo: Tinka Trop, Ingrid Marovič, Jana Simonič, Tjaša Flanjak, Monja Levanič
Mlade literate in člane žirije je pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan
in Valentina Ambrožič ter posameznike: Senko Žlibar, Nušo Širovnik, Nejca Krajn-čiča in Jerneja Hajdinjaka; ter iz šole Olge Meglič: Aljaža Puža, Tamaro Tajhman in Neno Lejko.
Vsi nagrajenci so prejeli knjižne nagrade, ki jih je podelil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Prireditev je vodila Nataša Petrovič, navzoče in nastopajoče je pozdravil predsednik ZKD Ptuj Franc Lačen, za posebno glasbeno zadovoljstvo pa je poskrbel harmonikar Denis Žnidarič.
Fl
Ptuj • Vabilo na razstavo
Dalmatinova Biblija (1584)
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bo v četrtek, 2. junija, ob 19. uri v slavnostni dvorani otvoritev razstave Dalmatinova Biblija (1584).
Razstavo bo odprla dr. Eva Kodrič Dačić, vodja centra za razvoj knjižnic pri NUK-u. Bibliotekarka Mira Jerenec bo predstavila Biblijo v prevodu Jurija Dalmatina, ki jo hrani Domoznanski oddelek knjižnice. Odlomke iz Biblije bo brala Karmen Ivančič. Vzdušje tega časa nam bodo pričarali člani društva Cesarsko kraljevi Ptuj v oblekah po modi iz 16. stoletja.
Ur

Tove Jansson: Poletna knjiga
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005
O življenju in delu Tove Jansson je potrebno najprej zapisati nekaj besed. Tove Jansson je prišla na svet s pisateljskim in slikarskim darom leta 1941 v Helsinkih kot prvi otrok švedskega umetniškega para, slikarke in kiparja. Srečno mladost je preživljala v umetniškem domu. Že s štirinajstimi leti je opisala svoje življenje v povesti Kiparjeva hči. Pri pisanju za otroke si je zastavila vodilo, da obravnava njihove probleme, jih pomaga tudi rešiti, četudi gre za osamljenost, grozo ali krivice. Za mladinsko književnost je prejela najvišje odlikovanje, Andersenovo nagrado, leta 1966 v Ljubljani. Pri Mladinski knjigi sta leta 1970 izšli dve zgodbi o mumindružini, Čarodejev klobuk (1948) in Vražja kresna noč (1954), ponatisnjeni 1995 v zbirki Andersenovi nagrajenci. Pisala in ilustrirala pa je tudi knjige za odrasle. V izvirniku je leta 1972 izšla Poletna knjiga, ki smo jo pri nas prejeli v tem letu v izbranem prevodu poznavalke literarnih del Jans-sonove, Darinke Soban. Tove Jansson je umrla leta 2001, stara 87 let.
Poletna zgodba vsebuje 22 zgodb o prijateljstvu med babico in vnučko na otoku v Finskem zalivu. V ozadju pripovedi so osebe resnične, prav tako dogajalni prostor. Tove in brat Lars sta na otoku Pellinge zgradila preprosto poletno hišo. Mati Signe, brat Lars in njegova šestletna hči Sophia, kateri je malo prej umrla mama, preživljajo zadnje poletje. Roman obravnava skozi posamezne zgodbe večna vseživljenjska vprašanja besedno in s skupnimi podvigi babice in vnučke. Z »gozdom strahov« sta se babica in vnučka hoteli ubraniti poletnih gostov, ki so prihajali na otok. Ti pač ne vedo, da ko trikrat pohodiš mah, postane mrtev. Jeseni je babica nabirala v vži-galične škatlice semena in jih trosila po otoku. V gozdu strahov je rezbarila čudne živali. Vanj sta znosili bele kosti, ki sta jih našli na obali. Razmišljali sta o pticah, kajti nobena druga žival nima takih sposobnosti poudarjanja naravnih dogajanj, kot je na primer menjavanje letnih časov. Morske ptice je treba pokopati kot mornarje. Sophijina punčka Berenice postane del doživljajskega trikotnika. Sophia zastavlja vprašanja, ali so v nebesih mravlje, kako more Bog vedeti za vse, ki molijo ob istem času. Sprašuje se, ali naj odrašča kot deževnik in ji ne bo treba odločati o pomembnih stvareh. Ob igri se vračata v babi-čine spomine. Razglednica iz Benetk navdihne njuno gradnjo Benetk v močvirju. Sophia si izmišlja nove besedne tvorjenke: fujslabo, fujne-varno, fujtrapasto. Babica je bolna, večkrat ji je slabo, kar Sophia sprejema z razumevanjem. Buldožer podira gozd, da bi napravil deželno cesto. Stroj vdre v naravo, je mogočen, lahko počne, kar hoče. Kako ohraniti vso to prvinskost, obvarovati naravo pred barbarskim početjem človeka? Včasih je molčeč ribič Erikson vrgel na obrežje darila. Veliko teh darov so pozneje ocenjevali kot plehko denarno vrednost. To je bila za družino edina možnost, da so sanjam določili ceno. Bolj kot se je čas oddaljeval, bolj so postajale stvari in dogodki manj pomembni, zamegljeni, padali so počasi iz spomina. Besede so se izgubile, pripoved je ostala brez veselja. Sophia spoznava, kaj je strah. Prvič v življenju je prisluškovala in preživela sama noč v šotoru. Kadar babica ni mogla spati, je premišljevala o žalostnih rečeh. Babica in vnučka sta tudi demonstrirali, ko si je nek direktor zgradil na obali vilo in postavil tablo: »Zasebna last. Pristajanje prepovedano.« Uporništvo otroka se lahko pomakne do starosti petinosemdeset let! Otok se je spremenil, divjine ni bilo več, videti je bil strahotno pust. Ljudje, ki živijo na zelenih otokih v arhipelagu, si želijo meščanskih vrtov, majhen otok pa skrbi sam zase. Pije snežnico, pomladni dež in roso, kadar je suša, pa počaka na naslednje poletje in požene cvetje. Poletna knjiga je roman o modrosti, z večno, nikoli dokončano zgodbo na otoku, ki je svetal od mesečine in so noči prav tople.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Foto: Fl
Kolesarstvo
Marin drugi na »prvenstvu vzhodne Evrope« Stran 8
Tenis
Blaž tokrat zmagal med dvojicami
Stran 8
Kickboks
Ptujčanom 5, Ormoža-nom 4 zmage
Stran 9
Strelstvo
Dobre uvrstitve Ptujča-nov z VK
Stran 9
Nogomet
Zavrčani do točke v 92. minuti
Stran 10
Nogomet
Dornava, Apače in Hajdina že prvaki
Stran 9
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Razočaranja ne sme biti
Slovenski nogometni prvoligaši so zaključili sezono 2004/05. Novi (stari) državni prvaki so že nekaj krogov pred koncem postali nogometaši Hita Gorice, ki so vso sezono odigrali v zelo konstantni formi. Goričani so ekipo gradili nekaj let in sedaj žanjejo zaslužene uspehe. Prav presenetljivo je, da imajo tako malo posnemovalcev, čeprav je to očitno edina prava formula za razvoj nogometa v slovenskem prostoru.
V kategorijo »prijetna presenečenja« lahko štejemo še ekipo Domžal, ki so z enakim številom točk kot Celjani zasedli drugo mesto. Celjski Publikum že nekaj let naskakuje najvišje lovorike, letos mu je to končno uspelo v pokalu Slovenije. Morda se bo v naslednji sezoni prav to izkazalo za pozitivno, saj bodo lahko v prvenstvo startali nekoliko manj obremenjeni kot v zadnjih sezonah. Prav slaba psihološka priprava pa je bila doslej največja slabost sicer igralsko in organizacijsko odlične ekipe Publikuma.
In že smo pri ekipi Drave. Za nekatere presenetljivo visoko, za bližnje spremljevalce dogajanja v Ligi Simo-bil pa je to realna vrednost te ekipe. Ekipa z igralci kova Dabanovič, Šterbal, Težački, Miljatovič, Čeh, Zilič je zagotovo vredna spoštovanja, potrebovala je le »čas za uigravanje« in rezultat tudi zaradi potrpežljive uprave ni izostal. Vodstvo kluba ni nikoli postavljalo (pre)viso-kih ciljev pred igralce, ampak so šli korak za korakom do željenega cilja - Lige za prvaka. Po tekmi z Mariborom so se sprostile še zadnje blokade in Ptujčani so z redkimi spodrsljaji uspešno krmarili med »velikimi«. Ali bodo »pluli« tudi v evropskih vodah, pa je sedaj odvisno od vodstva Primorja, ki še razmišlja o igranju v pokalu Intertoto.
Misli se bodo sedaj usmerile v analiziranje te in v načrte za naslednjo sezono - načrti pa prav gotovo ne bodo manj ambiciozni kot letošnji.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
4
liga mL
simobiL
O Vodafone'
1.	HIT GORICA
2.	DOMŽALE
3.	CMC PUBLIKUM
4.	PRIMORJE
5.	DRAVA
K Kn m l^/lDl ia
32 32 32 32 32
in
11 10 4 10 10 7
3 8 12 10 10 1 R
49:23 48:36 47:28 37:30 40:36
Q/'RO
65 52 52 46 46
Q7
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone - 32. krog
Peto mesto je velik uspeh
C/it/i- (^r-t/ii-nir-
Matej Miljatovič, Aljaž Zajc in Mladen Dabanovič (Drava Ptuj) so v tem primeru posredovali pred Sinišo Jankovičem (Primorje, rdeče-črni dres), na koncu pa sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom in enakim številom točk na lestvici.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 32. KROGA: HITB Gorica - Domžale 0:0, Drava - Primorje 1:1 (1:1), CMC Publikum - KD Olimpija 2:1 (1.1)
18 14 16 12 n
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 32. KROGA: Ljubljana - Bela krajina 0:0, Maribor Pivovarna Laško - Koper 1:1 (0:1), Zagorje - Mura 1:2 (0:1)
1.	MARIBOR PIVOVAR. LAŠKO 32 15 6 11 47:36	51
2.	MURA	32 11 11 10 43:39	44
3.	LJUBLJANA	32 10 12 10 38:43	42
4.	BELA KRAJINA	32 9 10 13 31:44	37
5.	KOPER	32 9 9 14 38:41	36
6.	ZAGORJE	32 2 8 22 18:62	14
Končna lestvica najboljših strelcev: 18 - K. Bozgo (Maribor PL); 14 - S. Ranič (Gorica); 13 - S. Zilič (Drava), Darko Dju-kič (Koper); 10 - S. Cimirotič (Publikum), E. Rakovič (Mura), S. Dvorančič (Domžale), A. Ekpoki (Ljubljana), D. Žeželj (Pri-morie). D. Stevanovič (Domžale): 9 - A. Rodič (Gorica).
Drava - Primorje 1:1 (1:1)
STRELCA: 1:0 Miljatovič (3), 1:1 Lo Duca (38)
DRAVA: Dabanovič, Prejac, Grižonič, Miljatovič, Šterbal, Zajc, Čeh, Lunder (od 46. Petek), Korez, Gorinšek, Ljuba-nič (od 73. Zorman). Trener: Srečko Lušič
Vroče sobotno popoldne je prineslo težko pričakovano tekmo med Dravo in Primorjem oziroma tekmo za vstop v pokal Intertoto. Na stadionu je bilo kakšnih 500 ljubiteljev nogometa, kar je bistveno premalo za tako pomembno srečanje. Tokrat se je ptujski trener Srečko Lu-šič odločil za bolj ofenzivno usmerjeno igro, saj bi Drava morala zmagati. Imel pa je ponovno kar velike težave pri sestavi ekipe, saj so manjkali Zilič, Težački in Alibabič.
Že od prve minute so domači silovito napadli in povedli že v tretji minuti. Po odlično izvedenem kotu Aleša Čeha z leve strani se je v kazenskem prostoru najbolje znašel visok Matej Miljatovič in z bližine zadel z glavo. To je dalo Dravi dodatnega po-
leta, saj so se lepe akcije kar vrstile, vendar Gorazd Gorin-šek, Matjaž Korez in Dragan Ljubanič niso bili dovolj natančni pri realizaciji. Srednja vrsta Drave je v prvem delu srečanja delovala suvereno, kombinatorno ter poletno in iz občinstva je prišla izjava: "Lepše ne morejo igrati, kot igrajo!" Plod te dobre igre je bila tudi čudovita akcija v 27. minuti, ko je Korez odlično podal z desne strani na rob kazenskega prostora, kjer je s približno 14 metrov ponovno z glavo poizkusil Miljatovič, vendar je njegov natančen strel v desni zgornji kot Ru-tar s skrajnimi napori odbil v kot. Šele po pol ure igre so gostje vzpostavili ravnotežje na sredini, kar jim je takoj prineslo lep prodor Jankoviča, nato pa še prosti udarec Rada Mediča. Primorje je izenačilo v 38. minuti, ko sta v kazenskem prostoru kombinirala aktivna Jankovič in Lo Duca, ki je z natančnim strelom po tleh v levi spodnji kot matiral Mladena Dabanoviča.
Po odmoru je sledil popoln napad Drave. V 48. minuti je po strelu Koreza s kota najvišje skočil Miljatovič, a je njegov strel za nekaj centime-
trov zletel čez prečnik. Domači so pritiskali proti vratom Primorja in so bili ponovno aktivnejši tekmec v polju, kar jim je prineslo še nekaj pol-priložnosti. Po izjemni globinski žogi se je v 58. minuti znašel v idealni situaciji Go-rinšek, saj je pobegnil gostujočim obrambnim igralcem in se znašel sam pred vratarjem Rutarjem, ki je njegov strel po sredini ubranil. Štiri minute kasneje si je lahko oddahnila domača publika, saj je na desni strani izvedel samostojno akcijo Almir Tanjič, a je njegov strel zadel prečko. Velika želja je modre gnala v napad in tako je domači kapetan Emil Šterbal uprizoril pravi mali slalom, vendar je bil pred zaključnim strelom nad njim storjen prekršek. Do konca tekme so tako domačini kot tudi gostje zapravili nekaj priložnosti in rezultat je ostal nespremenjen.
Drava je bila na tej tekmi veliko boljši in kvalitetnejši nasprotnik, vendar žal svoje lepe igre ni kronala z zmago. Vsekakor pa si nogometaši Drave zaslužijo vse čestitke za največji uspeh v zgodovini kluba, in to je 5. mesto v 1 slovenski noeomefni
ligi. Skozi vso sezono so nas ptujski modri navduševali z odličnimi igrami. Po končani sezoni bodo sledile analize, a eno je gotovo - da so nogometaši Drave v tej sezoni presegli načrtovano in da so zares prava 'klapa', ki ve, kaj hoče. Ali hočejo še več in ali zmorejo še več, pa bo pokazala že naslednja sezona.
Emil Šterbal (kapetan Drave): "Mi smo se skozi vso sezono srčno borili in nam je zmanjkal kanček sreče, da bi osvojili 4. mesto. Če smo realni, je 5. mesto izreden uspeh za klub po dveh letih tekmovanja v 1. SNL."
Sead Zilič (najboljši strelec Drave): "To je velik uspeh za klub in dokaz, da smo dobra ekipa. Zaenkrat še ne vem, kje bom nadaljeval kariero, vendar moram dodati, da se na Ptuju počutim čudovito."
Srečko Lušič (trener Drave): »Skozi sezono smo imeli nekaj smole in nekaj problemov, saj smo imeli težave z majhnim številom igralcev. Moj želja za prihodnjo je, da bi sestavili še za 20 do 30 odstotkov močnejšo ekipo od letošnje.«
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Marin drugi na »prven stvu vzhodne Evrope«
Ptujski profesionalni kolesarji KK Perutnina Ptuj so od petka do nedelje nastopili na treh enodnevnih dirkah kategorije 1.2 UCI na Slovaškem. V močni konkurenci ekip predvsem iz vzhodne Evrope so bili dvakrat v igri za zmago, na koncu pa so iztržili 2. mesto Mateja Marina zadnji dan, z nekoliko smole je bil Matija Kvasina na prvi dirki četrti. Vse dirke so zaznamovale težke proge z mnogimi vzponi in velikim osipom tekmovalcev, vroče vreme ter močna konkurenca.
Prvi dan je na 189 km dolgi dirki zmagal Kazahstanec Andrey Mizourov, drugi je bil njegov klubski kolega iz ekipe Ct Capec, Alexandr Dyachenko, tretje mesto pa je osvojil Andrej Omulec, 20-let-ni kolesar od Sv. Jurija, sicer član ljubljanske ekipe Radenska Rog. Matija Kvasina je 30 km vozil sam v ospredju, 20 km pred ciljem mu je počila zračnica, prednost dobre minute pred omenjeno trojico pa je šla po zlu le nekaj kilometrov za tem. Na koncu se je v sprintu ubežnikov moral zadovoljiti s 4. mestom. Glavnina je pripeljala v cilj z dobre pol minute zaostanka.
V drugi dirki v soboto so
morali kolesarji prevoziti 11 krogov po 14,5 km, v vsakem krogu so se morali spoprijeti z dvokilometrskim vzponom, na vrhu katerega je bil tudi končni cilj. Izredno selektivna proga ter hitri tempo kolesarjev skozi celotno dirko sta dala priložnost za dober rezultat le dobro pripravljenim gorskim kolesarjem. Utrujenost in slabša pripravljenost nekaterih kolesarjev pa je zagodla tudi Ptujčanom, saj takrat prihaja do nezbranosti in padcev v skupini. V enem izmed njih sta bila udeležena Gregor Gazvoda in Martin Hvastija, ki se na srečo nista poškodovala in sta v nedeljo že lahko nastopila. Zmagal je Poljak Piotr Przydzial iz ekipe DHL - Author. Od Ptujčanov je bil ponovno najboljši Matija Kvasina, ki je z zaostankom slabih dveh minut in pol v cilj prikolesaril kot 12., Matej Marin je bil 22.
Nekoliko lažja po profilu je bila le tretja etapa v dolžini 171 km. Že v uvodnih kilometrih se je v beg podalo 17 kolesarjev, ki so prednost od starta do cilja le povečevali do šestih minut na ciljni črti, med njimi je tudi prišlo do odločitve končnega zmagovalca. Od Ptujčanov je bil
Nogomet • 2. SNL
Kidricani učinkoviti v Slovenskih Konjicah
2. SNL
REZULTATI 32. KROGA: Dravinja - Aluminij 0:5 (0:3), Svoboda - Nafta 1:1 (1:0), Rudar Velenje - Livar 3:1 (0:1), Koroška Dravograd - Krško 0:1 (0:1), Supernova Triglav
-	Factor 3:0 (2:0), Šmartno
-	Izola Argeta 1:1 (0:0)
1.	RUDAR (V)	32	22 3	7	73:37	69
2.	NAFTA	32	19 10	3	66:28	67
3.	SVOBODA	32	17 7	8	51:33	58
4.	DRAVINJA	32	18 4	10	43:35	58
5.	DRAVOGRAD	32	14 9	9	54:43	51
6.	LIVAR	32	15 4	13	48:37	49
7.	ALUMINIJ	32	13 5	14	62:50	44
8.	TRIGLAV	32	11 10	11	47:38	43
9.	FACTOR	32	12 2	18	49:57	38
10.	KRŠKO 32 11 5 16 44:56 38
11.	IZOLA ARGETA 32 4 7 21 24:68 19
12.	ŠMARTNO 32 2 2 28 24:102 4
DRAVINJA - ALUMINIJ 0:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Vtič (16), 0:2 Ozim (24), 0:3 Fridauer (42), 0:4 Pekez (77), 0:5 Kelenc (87)
ALUMINIJ: Strelec, Kokot, Topolovec, Golob, Pekez, Sa-gadin, Čeh, Ozim, Vtič (od 72. Šimenko), Rozman (od 62. Emeršič), Fridauer (od 62. Kelenc). Trener: Miran
Emeršič
Nogometaši Aluminija so v predzadnjem krogu v 2. slovenski nogometni ligi gostovali v Slovenskih Konjicah pri domači Dravinji in nepričakovano visoko slavili proti četrtouvrščeni ekipi na prvenstveni razpredelnici. Na začetku so domačini poskušali s pritiskom, vendar so gostje hitro vzpostavili ravnotežje in že v 16. minuti preko Vtiča dosegli vodstvo. Osem minut kasneje je za zvišanje vodstva poskrbel Ozim. Vse dobro storjeno v prvem polčasu pa so Kidričani kronali tri minute pred koncem prvega polčasa, ko je v polno zadel še Fridauer.
Nadaljevanje srečanja je bilo nekoliko bolj enakovredno, vendar so prevladovali gostje iz Kidričevega, ki so si ustvarili še nekaj priložnosti. Z zadetkoma Pekeza in tri minute pred koncem še z zadetkom Kelenca so samo potrdili zasluženo zmago. Tako z optimizmom pričakujejo še zadnji nastop v 2. SNL, ko bodo v nedeljo gostili ekipo Šmartnega.
Danilo Klajnšek
v njej le Matej Marin, ki se je sam uspešno kosal z ekipami, ki so v večini imele v vodilni skupini po dva kolesarja. V zadnjem od 10 krogov je uspel pobegniti Poljak Alexander Klymenko iz ekipe PSB Atlas, ki je tudi zmagal, v silovitem sprintu ubežnikov pa je bil najboljši Marin in tako osvojil prve stopničke v letošnji sezoni. Marin je bil z 2. mestom in prvimi UCI točkami v letošnji sezoni seveda zadovoljen: "Že na startu sem vedel, da sem dobro pripravljen, vse tri dirke pa sem odpeljal na vso moč. Zaradi velike ekipe, ki jo imamo na Ptuju ima vsak kolesar le nekaj priložnosti, da naredi dober rezultat. Trudil sem se vse dni, prvi dirki pa sta bili bolj pisani na kožo Kvasini, zato smo dosti dela opravili za njega. Sam sem se večkrat znašel v pobegu, vendar na žalost ni bila tista kombinacija, ki bi me v cilj pripeljala v ospredju. Zadnji dan se mi je vse poklopilo, da sem sestavil mozaik in naredil dober rezultat, imel pa sem tudi proste roke, saj sem bil sam v ospredju. Čeprav se zavedam, da bi lahko zmagal, če bi v cilj skupaj prišla celotna ubežna skupina, sem kljub temu zelo zadovoljen."
Foto: Marjan Kelner
Matej Marin (KK PP) v ciljnem šprintu dirke Grand Prix Palma.
Za Štajerski tednik je Marin pojasnil razlike med zaporednimi etapnimi dirkami ter večdnevno etapno dirko: "Razlika je predvsem v tem, da na enodnevnih dirkah ni prisotnega tistega taktiziranja razporejanja moči, ki je potrebno za visoke dosežke v generalni razvrstitvi. Kolesariti je potrebno na vso moč, saj dirka traja le en dan, zato ne moreš varčevati z energijo.«
»Vse je bilo tako, kot mora biti, saj smo bili dvakrat v igri za zmago. Veliko smole z okvaro kolesa je imel Kvasina, mnogo do najvišje stopničke ni zmanjkalo niti Marinu. Dirke so bile precej težke, svoje
je dodalo še poletno vreme ter močna konkurenca, malce v šali lahko ponazorim, da smo nastopili na prvenstvu vzhodne Evrope. Nekoliko več bi lahko iztržili na drugi dirki, vendar smo bili le s štirimi kolesarji precej oslabljeni. Računali smo na Kvasino, ki je v dobri formi, svoje je dodal Marin, ki je v tem času vsako leto v dobri formi. S predstavo svojih fantov pred dirko Po Sloveniji, ki se začne prihodnji četrtek, sem zadovoljen, vendar nas pred tem čaka še dirka za VN Schwarz-walda v Nemčiji v soboto ter dirka za VN Kranja v nedeljo, kjer bomo poskušali narediti še kakšen dober rezultat," je
podal skupno oceno Srečko Glivar, vodja ekipe.
27.	maj, Grand Prix Jamp 1.2 UCI, 188,7 km
1.	Andrey Mizurov, (Kaz) CT CAPEC 4.50.43 (38.945 km/h)
2.	Alexandr Dyachenko, (Kaz) CT CAPEC
3.	Andrej Omulec, (Slo) Radenska - Rog
4.	Matija Kvasina, (Hrv) Perutnina Ptuj
8. Leon Makarovič, (Slo) Radenska - Rog, +0.38
17. Matej Marin, 27. Gregor Gazvoda, 34. Massimo Demarin, 40. Miran Kelner (vsi Perutnina Ptuj)
28.	maj, Grand Prix Kooperativa 1.2 UCI, 162 km
1.	Piotr Przydzial, (Pol) Dhl - Author, 3.57'50"
2.	František Rabon, (Češ) Psk Whirlpool
3.	Kairat Baigudinov, (Kaz) Ct Capec, +0.07
12. Matija Kvasina, 22. Matej Marin (oba KK PP)
29.	maj, Grand Prix Palma 1.2 UCI,171 km
1.	Alexander Klymenko, (Ukr) PSB - Atlas 4.14.01 (40.931 km/h)
2.	Matej Marin, (Slo) Perutnina Ptuj, +1.40
3.	Jure Kocjan, (Slo) Radenska - Rog
36. Gregor Gazvoda, (Slo) Perutnina Ptuj, +6.43
Uroš Gramc
Tenis • TK Ptuj
Blaž tokrat zmagal med dvojicami
Ko govorimo o ptujskem tenisu, beseda v zadnjih tednih največkrat preide na Blaža Rolo. V letošnji sezoni je tako rekoč eksplodiral z odličnimi rezultati. Najprej se je na članskem OP Ptuja uvrstil v finale, nato pa je zmagal na odprtem prvenstvu TK Olim-pije za igralce do 16 let. Blaž je nadaljeval v podobnem slogu in zabeležil svoj daleč največji uspeh doslej, uvrstil se je v finale enega najmočnejših turnirjev TE (evropska teniška zveza) za dečke do 16 let v Malečniku (Galeja open 2005). Tam je med drugim premagal tudi najboljšega hrvaškega igralca v tej starostni kategoriji Luka Šomna.
Pretekli teden je Blaž nastopil na Bergantovem me-morialu v Mariboru in se po zanesljivi uvodni zmagi v 2. krogu pomeril z drugim nosilcem Romunom Constan-tinom. Le-ta se je moral za zmago zelo potruditi, saj je bil rezultat 4:6, 6:1, 4:6. Mladi Ptujčan je bil še uspešnejši v igri dvojic, kjer sta s partnerjem Janezom Semrajcem naredila izjemen niz zmag in pri tem premagovala dvojice, ki so na evropski teniški lestvici krepko pred njima. V
finalu sta za konec premagala tretjepostavljeno britansko dvojico Hallchurch-Milton 6:2, 7:5.
Blaž je osmošolec na OŠ Breg, tenis pa igra že od petega leta starosti. Rad se preizkusi tudi v drugih športih, posebej v nogometu, namiz-
nem tenisu in košarki. Na slovenski lestvici teniških igralcev do 16 let trenutno zaseda 16. mesto, njegov kratkoročni cilj pa je 6. mesto, tako da bi lahko zaigral tudi za reprezentanco Slovenije. Ker bo oktobra dopolnil šele 15 let, ima za to lepe možnosti, saj
Blaž Rola
Datum rojstva: 5.10.1990 Klub: TK Nes Ptuj Trener: Luka Hazdovac
Foto: Zoran Krajne
Blaž Rola (TK Nes Ptuj) s pokalom za osvojeno drugo mesto na turnirju Galeja open v Malečniku
bo v tej kategoriji tekmoval še v naslednji sezoni.
Natrpan urnik Karla PintariCa
Karlo Pintarič je prejšnji teden nastopil na svojem prvem turnirju serije ITF, in sicer v Črni gori. V 1. krogu je premagal N. Bubniča iz SiČG, v 2. pa D. Janjiča iz Hrvaške. V četrtfinalu se je pomeril z Makedoncem Martinovskim in moral priznati premoč nasprotnika. V tekmovanju dvojic je na istem turnirju prišel še dlje, in sicer do polfinala. S tem rezultatom je Karlo osvojil prve točke za ITF lestvico. Velja pripomniti, da je Karlo turnir odigral rahlo poškodovan, saj ga že nekaj časa ovira poškodba rame.
Karlo je bil ta konec tedna med nosilci že omenjenega turnirja v Mariboru - Ber-gantovega memoriala. V 1. krogu je zanesljivo zmagal, v drugem pa ga je presenetil Portugalec Costa in ga premagal v treh nizih.
Karlo bo sedaj vse misli usmeril na naslednji turnir v Milanu. To je turnir najvišjega ranga, kjer nastopajo tudi najboljši igralci iz lestvice TE. Karlo bo poskusil izboljšati trenutno 41. mesto s te lestvi-
ce.
Jože Mohorič
Kickboks • 2. turnir DP v semi kontaktu
5-krat Ptujčani, 4-krat Ormožani
V soboto je v Velki pri Šentilju potekal 2. turnir državnega prvenstva v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. Na tekmovanju so sodelovali tudi člani Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. V močni konkurenci so se ponovno najbolj izkazali člani ptujskega kluba, saj so zopet dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega kikbok-sa.
Rezultati:
1.	mesto so osvojili: Tilen Abraham (Ptuj) do
135 cm - dečki; Nuša Štefan-čič (Ormož) do 145 cm - deklice; Matjaž Kaluža (Ormož) do 56 kg - mladinci; Jaka Štefančič (Ormož) do 63 kg
-	mladinci; Adriana Korez (Ptuj) do 60 kg - mladinke; Aleksander Kolednik (Ptuj) do 63 kg - člani; Kristjan Ro-zinger (Ptuj) do 89 kg - član; Sonja Vuletič (Ormož) do 55 kg - članice; Nadja Šibila (Ptuj) nad 70 kg - članice.
2.	mesto so osvojili: Timi Kupčič (Ptuj) nad 165
cm - dečki; Matic Bedenik (Ptuj) do 56 kg - mladinci; Izidor Janžekovič (Ptuj) do 63 kg - mladinci; Denis Šamprl (Ptuj) do 57 kg - člani; Jurček Horvat (Ptuj) do 69 kg - člani; Aleš Skledar (Ptuj) do 89 kg
-	člani.
3.	mesto pa so osvojili:
Sonja Vuletič in Matjaž Koluža (v sredini) - oba KBV Ormož
Samo Kosi (Ormož) do 145 cm - dečki; Dejan Govedič (Ormož) do 155 cm - dečki; Florjan Kuharič (Ormož) do 56 cm - mladinci; Urška Zajc (Ptuj) do 55 kg - mladinke; Sandi Babič (Ormož) do 63 kg - člani; Dušan Serec (Ormož) do 79 kg - člani; Sabina Kolednik (Ptuj) do 55 kg - članice.
Ptujsko ekipo sta vodila trenerja Dušan Pavlica in
Kristijan Slodnjak, ki sta bila po tekmovanju zelo zadovoljna, predvsem z mlajšimi, ki so pokazali odlične borbe in s tem pokazali, da lahko v prihodnje na Ptuju zelo računamo nanje. Na tekmovanju pa sta sodila tudi ptujska sodnika Marjan Šibila in Edvard Štegar ter Tončka Kaluža iz Ormoža.
JS
Strelstvo • 4. kolo državne lige VK 2005
Dobre uvrstitve Ptujčanov
Prejšnjo soboto je na strelišču Maribor Melje v organizaciji strelskega kluba Ptuj potekalo 4. kolo državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra.
Med posamezniki s pištolo se je ponovno najbolje odrezal Ernest Mežan (SD ZPE 1), ki je dosegel 193 krogov ter srečno prehitel drugo-uvrščenega Marjana Hribarja (SD SOIT Medvode) z istim številom krogov. Med Ptujčani je blestel Slavko Ivanovič, ki je dosegel 183 krogov ter se uvrstil na odlično 14. mesto, kar predstavlja njegovo najboljšo uvrstitev v letošnji sezoni. Dobro sta se odrezala tudi Milan Straži-šar in Majda Raušl, ki sta dosegla 179 in 177 krogov ter se uvrstila na 27. in 28. mesto, Franc Simonič in Borut Sa-gadin sta dosegla 172 in 171 krogov ter se uvrstila na 36. in 38. mesto, Boris Pajnki-her je bil s 165 krogi 44. ter Zlatko Kostanjevec s 133 krogi 60.
V ekipnem delu s pištolo so letos še vedno najbolj prepri-
čljivi Ljubljančani (ZPE), ki v ligi VK nastopajo kar s petimi ekipami. Tudi tokrat je bila najboljša ekipa ZPE 1, ki je dosegla 566 krogov. Med najboljšimi sedmimi so imeli kar štiri ekipe! Tik za najboljšimi so se na odlično osmo mesto uvrstili strelci SK Ptuj RGS, ki so dosegli letošnji najboljši ekipni rezultat 534 krogov. Druga ekipa Ptujčanov, SK Ptuj 2, za katero so streljali Raušl, Sagadin in Kostanjevec, je s 481 krogi zasedla 13. mesto.
Med posamezniki z revolverjem je po skoraj nemogočem scenariju na koncu slavil Bojan Miklavc (SD Policist 1), ki je dosegel 194 krogov ter premagal Ernesta Me-žana (SD ZPE 1), kljub temu da sta oba imela enako število krogov ter enaki seriji. Vendar ne samo to, imela sta celo enako število desetic in devetk, tako da smo na koncu morali sodniki pogledati, kateri od obeh je imel lepše centre oziroma, kot se v strelskem žargonu reče, kateri je imel več mušev (notranjih centrov). Šele tukaj je bil Bo-
jan boljši za en muš! Med domačimi strelci z revolverjem se je najbolje odrezal Milan Stražišar, ki je dosegel 177 krogov ter se uvrstil na 27. mesto, Majda Raušl je bila s 175 krogi 3o., Franc Simonič s 171 krogi 36., Slavko Ivano-vič s 170 krogi 39. (imel je veliko smolo, kajti en strel je oddal v sosedovo tarčo in bil zaradi tega prikrajšan za 10 krogov), Borut Sagadin s 155 krogi 45. ter Zlatko Kostanjevec s 120 krogi 49. V ekipnem delu z revolverjem so končno na svoj račun prišli tudi rekorderji državne lige VK, SD Policist 1, ki so bili tokrat najboljši s 567 krogi. Ekipa SK Ptuj RGS je bila zaradi Ivanovičeve smole malenkost slabša od pričakovanj, s 522 krogi so domačini zasedli 12. mesto. Druga ekipa Ptujčanov je dosegla 446 krogov ter zasedla 14. mesto.
Naslednji, 5. krog državne lige VK 2005, bo potekal 4. junija v Ljubljani, organizator tekmovanja pa bo lovsko društvo Vransko.
Simeon Gonc
Nogomet • 1., 2. liga MNZ Ptuj, veteran. liga
Dornava, Apače in veterani Hajdine že prvaki
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 21. KROGA: Cirkulane - Gorišnica 2:4, Mark 69 Rogoznica - Videm 1:0, Dornava - Slovenja vas 5:0, Markovci - Podvinci 3:2, Podlehnik - Hajdina 2:5, Bukovci - Skorba 4:2
1.	DORNAVA	21 13	5	3	48:15	44
2.	PODVINCI	21 11	4	6	49:42	37
3.	BUKOVCI	21 10	6 5	54:38	36
4.	VIDEM	21 10	3	8	55:35	33
5.	ROGOZNICA	21 9	6 6	45:40	33
6.	HAJDINA	21 8	5	8	35:38	29
7.	GORIŠNICA	21 8	6 7	34:36	27
8.	SKORBA	21 7	5	9	43:42	26
9.	SLOVENJA VAS 21 4	11 6	30:39	23
10.	CIRKULANE	21 5	5	11	35:55	20
11.	MARKOVCI	21 5	3	13	24:46	18
12.	PODLEHNIK	21 4	5	12	30:56	17
MARK 69 ROGOZNICA - VIDEM 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kolarič (14)
PODLEHNIK - HAJDINA 2:5 (1:2)
STRELCI: 1:0 Trafela (15), 1:1 Princl (43), 1:2 Bezjak (45), 2:2 Vrabl (56. avtogol)
DORNAVA - SLOVENJA VAS
5:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Serdinšek (26), 2:0 Trunk (38), 3:0 Serdinšek (43), 4:0 Novak (45), 5:0 Trunk (57)
CIRKULANE - GORIŠNICA 2:4 (1:2)
STRELCI: 0:1 Trunk (7), 1:1 Prelog (8), 1:2 Petrovič (28), 1:3 Poplatnik (50), 1:4 Bezjak (83. z 11 m), 2:4 Gašparič (89)
BUKOVCI - SKORBA 4:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Cvetko (10), 1:1 Bezjak (27), 1:2 Murat (37), 2:2 Rakuša (52. z 11 m),
3:2 Bezjak (68), 4:2 Kozel (84)
MARKOVCI - PODVINCI 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Štrafela (12), 1:1 Kuserbanj (40), 2:1 Zver (50), 3:1 Zver (54), 3:2 Petrovič (83. z 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 17. KROGA: Apače - Grajena 5:2, Hajdo-še - Pragersko 3:0, Spodnja Polskava - Tržec 4:1, Lovrenc - Leskovec 3:2
1.	APAČE 15 11 2 2 52:16 35
2.	LOVRENC 16 9 3 4 43:31 30
3.	SP. POLSKAVA 15 9 1 5 42:28 28
4.	HAJDOŠE -1 15 8 2 5 37:27 25
5.	PRAGERSKO 15 7 2 6 30:27 23
6.	ZG POLSKAVA 15 6 5 4 27:27 23
7.	GRAJENA 15 3 4 8 17:40 13
8.	LESKOVEC 15 2 3 10 17:47 9
9.	TRŽEC 15 1 2 12 22:44 5
SPODNJA POLSKAVA - TRŽEC 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Merlak (40), 1:1 Gabrovec (50), 2:1 Pola-nec (75), 3:1 Krajnčič (84), 4:1 Krajnčič (89)
LOVRENC - LESKOVEC 3:2
(2:1)
STRELCI: 1:0 Petrovič (4), 2:0 Petrovič (26), 2:1 Jelen (40), 2:2 Hauhnholter (79), 3:2 Godec (83)
HAJDOŠE - PRAGERSKO 3:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Vogrinec (37. z 11 m), 2:0 Hentak (55), 3:0 Vogrinec (58)
APAČE - GRAJENA 5:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Bauman (20), 2:0 Bauman (44), 3:1 Predika-ka (55), 3:1 Kocmut (69), 3:2 B. Kukovec (72), 4:2 L. Kuko-vec (78), 5:2 Kmetec (85. z
11 m)
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
V Gerečji vasi je potekalo zaključno tekmovanje v veteranskih ligah. Prvo mesto je po pričakovanju pripadlo veteranom Hajdine, ki so v finalu premagali Gorišnico. Tretje mesto so osvojili veterani Lovrenca, ki so bili boljši od Savarie Rogoznica.
TEKMA ZA 3. MESTO: LOVRENC - SAVARIA ROGOZNICA 7:6 (0:0) po streljanju 11-metrovk.
LOVRENC: Pšajd, Hertiš, Vogrinc, Belca, R. Podgoršek, Letonja, Novak, Kocjan, Godec, Z. Strel, Marinič, Pišek, Topolovec, Jeza, Vek, S. Podgoršek, D. Strel, Korže. Trener: Franc Klajnšek.
SAVARIA ROGOZNICA: Ke-kec, Čeh, Fras, Ramšak, Tili, Hrga, Pihler, Ciglar, Lazar, Lah, Čeh, Paloc. Trener: Srečko Čeh.
ZA 1. MESTO: HAJDINA - GORIŠNICA 2:0
STRELCA: 1:0 Vrbanec (51), 2:0 Žitnik (56)
HAJDINA: Valh, S. Glažar, M. Glažar, Glodež, Murko, Perko, Hentak, Žitnik, Kor-nik, Rozman, Zagoršek, Šalamun, Emeršič, Vrbanec, Klajderič, Vesenjak. Trener: Edi Markež.
GORIŠNICA: Herga, Tušak, Turk, Šket, Poplatnik, Ljubec, Plohl, Hanželič, Levačič, Šmi-goc, Čeh, Bombek, Zupanič, Kostevc, Jauševec. Trener: Franc Žnidarič.
Danilo Klajnšek
Foto: Danilo Klainsek
Veterani Hajdine so postali zmagovalci veteranske lige MNZ Ptuj.
Za naslednjih 100 pa na kolo!
maraibn
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski reltreativni l(olesarsl(i dogodek www.perutnina.com
Nogomet
Zavrčani komaj do točke
3.SNL-VZH0D
REZULTATI 24. KROGA:
Zavrč - Železničar 1:1, Pohorje - Stojnci 0:2, Bistrica - Šoštanj 3:1, Holermuos Ormož -Tišina 0:0, Veržej - Šmarje pri Jelšah 5:1, Črenšovci - Križevci 4:0
1.ZAVRC	24 15	6	3	65:19	51
2. PALOMA	24 14	4	5	47:29	49
3. STOJNCI	24 14	4	6	60:34	46
4. VERŽEJ	24 12	6	6	54:24	42
5. POHORJE	24 11	8	5	31:23	41
6. HOL. ORMOŽ	24 9	8	7	38:33	35
7. TIŠINA	24 9	6	9	36:34	33
8. Crenšovci	24 9	6	9	36:43	33
9. KOV. ŠTORE	24 7	9	6	30:38	30
10. KRIŽEVCI	24 8	5	11	39:43	29
11. ŠMARJE	24 6	6	12	29:41	24
12. železniCar	24 6	6	12	27:43	24
13. ŠOŠTANJ	24 4	2	18	27:67	14
14. BISTRICA	24 3	4	17	30:81	13
Zadnji odigrani krog v 3. SNL - vzhod je skorajda prinesel največje presenečenje, in to v Zavrču. Domačini, sicer vodeče moštvo, so gostili mariborski Železničar. Pričakovala se je gladka zmaga, vendar ni bilo tako, saj so gostje povedli, domačini pa šele v 92. minuti uspeli rešiti pomembno točko z zadetkom Lenarta. Nogometaši iz Zavrča so še naprej vodilno moštvo, vendar sedaj s samo dvema točkama prednosti pred Palomo in si spodrsljaja skorajda več ne bi smeli privoščiti.
Svoj zmagoviti pohod pa nadaljujejo »kanarčki« izpod Borla, ki so tokrat slavili v Rušah proti domačemu Pohorju. Dvakrat je v polno zadel Rok Letonja. Do svoje zmage, sicer po zelo dolgem času, so prišli nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so premagali Šoštanj. Zmaga je bolj pirova, saj ravno ta tekmeca zapuščata tretjeligaško društvo. V edinem nedeljskem srečanju so ormoški gradbeniki na svojem igrišču iztržili samo točko proti Tišini. Njihova pozicija kljub temu ostaja zelo trdna.
V 3. SNL - vzhod se obetata še dva vroča kroga, predvsem za vrh prvenstvene razpredelnice, saj je na dnu že dalj časa vse jasno. Ravno zaradi vsega tega bodo klubi lahko igrali sproščeno (tisti, ki so se rešili vseh skrbi), Zavrč in Pa-loma pa bosta igrala svoja zadnja dva kroga na vso moč.
ZAVRČ - ŽELEZNIČAR 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Mačukat (20), 1:1 Lenart (92)
ZAVRČ: Dukarič, Kokot (od 54. Vidovič), Meznarič (od 77. Fridl), Črnko, Gabrovec, Lenart, Krepek, Sluga, Golob, Zdelar, Ku-serbanj. Trener: Milivoj Jamnik.
POHORJE - STOJNCI 0:2
(0:1)
STRELEC: 0:1 Letonja (9), 0:2 Letonja (93)
STOJNCI: Strelec, Novak, Milošič, Janžekovič, Rižnar, Per-nek, Letonja, Lesjak, Petrovič, Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
HOLERMUOS ORMOŽ - TIŠINA 0:0
HOLERMUOS ORMOŽ: Ri-
pak, Emeršič, Jurčec, Habrun, Je-rebič, Jambriško (od 70. Fijavž), Zidarič, Smolkovič, Kolarič, Horvat (od 62. Goričan), Govedič. Trener: Drago Posavec.
BISTRICA - ŠOŠTANJ 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Šabanovič (16), 1:1 Primožič (42), 2:1 Poljanec (70), 3:1 Primožič (84. z 11 m)
Andrej Dukarič (Zavrč)
BISTRICA: Danilovič, Koren, Jelenko, Leva, Frelih, Modrič, Dragič, Stražišar (od 75. Tkavc), Ratkovič (od 59. Poljanec), Plev-nik (od 66. Stegne), Primožič. Trener: Momčilo Mitič.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 24. IGRALNEGA DNE: Zreče - Kovinar Ferina 3:0, Rogaška Crystal - Boč 0:3, Brunšvik - Gerečja vas Unuk-šped 2:2, MU Šentjur - Središče 5:1, AJM Kungota - Oplotnica 1:3, Malečnik - Mons Claudius 4:0, Tehnotim Pesnica - Šentilj Jarenina 2:1
1. maleCnik	24 17	5	2	81:31	56
2. zreCe	24 15	3	6	59:26	48
3. MU ŠENTJUR	24 11	7	6	45:30	40
4. OPLOTNICA -1	24 13	2	9	41:32	40
5. MONS CLAUD.	24 12	4	8	41:37	40
6. BRUNŠVIK	24 10	5	9	50:47	35
7. ŠENTILJ JAR.	24 11	1	12	51:66	34
8. greCja vas	24 9	6	9	47:46	33
9. AJM KUNGOTA	24 10	2	12	49:50	32
10. KOV. FERINA	24 8	5	11	36:42	29
11. TEH. PESNICA 24 8		5	11	36:42	29
12. središCe	24 6	4	14	33:70	22
13. ROGAŠKA C.	24 5	3	16	26:52	18
14. BOC	24 3	8	13	33:57	17
Dva kroga pred koncem tekmovanja v Štajerski ligi je vse znano. Malečnik je prvak, iz lige pa bodo izpadli Boč, Rogaška Crystal in Središče. V 24. krogu so najbolj pomembno zmago dosegli nogometaši Malečnika in tako tudi teoretično postali novi tretjeliga-ši. Ravno obratno pa je bilo pri ekipah iz dna, saj se nogometaši Središča s porazom v Šentjurju vračajo v 1. ligo MNZ Ptuj.
BRUNŠVIK - GEREČJA VAS UNUKŠPED 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Jurišič (11), 1:1 D. Voglar (26), 1:2 Hertiš (43), 2:2 Koren (80)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Sagadin, Slaček, Ciglar, Kaisesberger, Krajnc, De-bevec, Petek, Jurišič, Vrbanec, Hertiš. Trener: Ivan Ornik.
ROGAŠKA - BOČ 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kodba (25), 0:2 Brodnjak (53), 0:3 Škale (73)
BOČ: Črešnar, Curk, Sama-stur, Trunkl, Brodnjak, Korošec, Vehovar (od 65. Dolšak), Skale, Habjan (od 68. Košir), Volavšek, Kodba. Trener: Bojan Brodnjak.
MU ŠENTJUR - SREDIŠČE 5:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ulaga (34), 2:0 Koželj (52), 3:0 Koželj (54), 4:0 Ulaga (77), 4:1 Kolenc (86), 5:1 Ulaga (88)
SREDIŠČE: Šnajder, Jelovica, Žerjav (od 73. Kirič), Krajnčec, Balažič, Marčec (od 67. Kolarič), Klajnčar, Rajh (od 62. Nemec), Miljevič, Kaloh, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
Danilo Klajnšek
Poročilo o pitni vodi na vodooskrbnem sistemu Ptuj za leto 2004
1. Podatki o sistemu oskrbe z vodo:
Sistem za oskrbo s pitno vodo	744-Ptuj
Oskrbovalno območje	782-črpališče Skorba
Upravljavec	Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Število uporabnikov	75.000
Povprečna dnevna količina vode	9.286 m3
Dezinfekcija	NE
Druga priprava vode	NE
Na območju črpališča Skorba se nahaja 7 plitvih vodnjakov skupne izdatnosti 350 l/s in štirje globinski vodnjaki skupne izdatnosti okoli 50 l/s. Dodatno pomagajo k izboljšanju kvalitete vode in hidravličnih razmer še dislocirani globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, Desencih in Podvincih. Izdatnost dislociranih vodnjakov znaša prav tako okoli 50 l/s. Režimi delovanja vodnjakov so nastavljeni tako, da globinski vodnjaki in en plitvi vodnjak delujejo stalno, ostali plitvi vodnjaki pa se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi.
Iz ptujskega vodooskrbnega sistema se v celoti oskrbujejo uporabniki v 17 občinah, v štirih občinah pa delno. Letna količina obračunane vode je znašala 3.389.581 m3 oz. 9.286 m3 na dan.
2. Podatki o preskušanju vzorcev vode v okviru notranjega nadzora
V okviru notranjega nadzora smo kvaliteto pitne vode na vodooskrbnem sistemu Ptuj nadzorovali z rednim jemanjem in preskušanjem vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Izvajali smo dodaten monitoring pesticidov in nitratov na omrežju. Razen odvzema vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode. V lanskem letu smo na področju vodooskrbe uvedli sistem notranjega nadzora po HACCP principih in uspešno prestali inšpekcijski nadzor tega sistema.
Odvzem in preskušanja vzorcev v okviru rednega nadzora izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor na osnovi sklenjene pogodbe.
Mikrobiološka preizkušanja
Število vzorcev		Št. neskladnih vzorcev	Št. vzorcev z E.coli	Št. vzorcev z enterokoki
Crpališče	152	1	-	-
Vodohrani	271	20	7	7
Omrežje	468	24	5	1
Skupaj	891	45	12	8
Neskladni izvidi so v glavnem posledica defektov na omrežju ter posledica obnovitvenih in vzdrževalnih del na cevovodih in vodohranih. Take primere smo takoj po prejemu neskladnih izvidov sanirali z dezinfekcijo oz. izpiranjem in preverili s ponovnim preskušanjem vzorcev. 4 vzorci so bili neskladni zaradi notranjih vodovodnih instalacij (zelo mala poraba, izmenično lasten vir vode). Kemijska preizkušanja
Kemijska preizkušanja vključujejo preizkušanja iz rednega nadzora (ZZV Maribor), monitoring pesticidov na omrežju (ZZV Celje) in monitoring nitratov na omrežju (Laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj - akreditiran pri Slovenski akreditaciji pod zap. št. L-081). Redni nadzor - ZZV Maribor
Število vzorcev			Št. neskladnih vzorcev		Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni	občasni	Redni	Občasni	Parameter
Crpališče	54	12	13	4	2 x atrazin/desetil atrazin
					1 x atrazin/des.atrazin/nitrati
					1 x atrazin
					13 x nitrati
Vodohrani	126				
Omrežje	167	-	-	-	-
Skupaj	359		17		
Monitoring pesticidov - ZZV Celje
Skladno s sanacijskim programom smo spremljali gibanje atrazina in desetil atrazina na omrežju. Odvzetih je bilo šest serij vzorcev na koncih vseh večjih cevovodov. Rezultati so prikazani v tabeli.
Vzorec	Odvzemno mesto	17.03	.2004	18.0!	.2004	01.07	.2004	09.0{	.2004	14.10.2004		29.11.2004	
		Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin
KP-01	Vod.-V2	0,18	0,19	0,19	0,23	0,20	0,23	0,23	0,29	0,18	0,22	0,19	0,23
KP-02	Ptuj - Hit bar	0,12	0,13	0,10	0,12	0,10	0,12	0,13	0,16	0,12	0,14	0,12	0,12
KP-03	Loka	0,15	0,15	0,08	0,10	0,14	0,16	0,17	0,19	0,15	0,17	0,14	0,16
KP-04	Zlatoličje	0,12	0,13	0,09	0,13	0,06	0,07	0,06	0,08	0,08	0,10	0,06	0,07
KP-05	Savinjsko	0,14	0,15	0,13	0,16	0,14	0,15	0,14	0,17	0,08	0,10	0,07	0,09
KP-06	Žetale	< 0,05	< 0,05	< 0,05	< 0,05	<0,05	<0,05	0,05	0,06	< 0,05	0,05	< 0,05	< 0,05
KP-07	Cirkulane	0,15	0.18	0,15	0,18	0,15	0,17	0,13	0,17	0,12	0,15	0,13	0,16
KP-08	Formin	0,15	0,16	0,06	0,07	0,05	0,06	0,06	0,07	0,05	0,06	< 0,05	0,05
KP-09	Zagorci	0,13	0,15	0,07	0,09	0,06	0,08	0,08	0,08	0,08	0,09	0,10	0,09
KP-10	Cerkvenjak	< 0,05	< 0,05	0,06	0,07	0,05	0,05	0,06	0,06	< 0,05	< 0,05	< 0,05	< 0,05
KP-11	Grajenščak	0,10	0,11	0,08	0,07	0,10	0,12	0,11	0,13	0,11	0,12	0,13	0,13
Vzorci KP-01 so bili odvzeti v vodnjaku V2 in prestavljajo sliko plitve podtalnice na območju črpališča Skorba. Vsi ostali vzorci predstavljajo mešanico plitve in globinske podtalnice z različnimi deleži obeh.
Za izmerjene občasno presežene vrednosti pesticidov imamo od ZZV Maribor pridobljeno strokovno mnenje, na osnovi katerega izjavljamo, da pitna voda na VOS Ptuj s temi vrednostmi pesticidov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in da prehrambena industrija ni ogrožena.
Na ministrstvu za zdravje imamo podano vlogo za izvajanje vodooskrbe z občasno preseženimi vrednostmi pesticidov, vendar odgovora še nismo prejeli. Preskušanja nitratov na omrežju - laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj
Število vzorcev	Št. neskladnih vzorcev	Vrednosti pri skladnih vzorcih - število vzorcev			
		<20 mg/l	20-30 mg/l	30-40 mg/l	40-50 mg/l
130	3	33	21	17	56
3 neskladni vzorci so bili na odvodnem cevovodu iz črpališča Skorba. Vzorci z vsebnostmi nitratov pod 40 mg/l so z delov omrežja, kjer se nahajajo dislocirani globinski vodnjaki oz. se čuti vpliv le-teh. Na področjih, kjer so vrednosti nitratov nad 40 mg/l, je potrebno zagotoviti dodatne količine globinske vode (v izvajanju).
3. Podatki o vzorcih pitne vode iz naslova državnega monitoringa:
V okviru monitoringa je bilo preskušanih 66 (60 +6) vzorcev vode, kar je manj kot opredeljuje pravilnik o pitni vodi (72 + 6). Odvzemnih mest je bilo 20.
MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA					
ŠTEVILO VZORCEV		ŠTEV. NESKLADNIH VZORCEV		ŠTEVILO VZORCEV Z E.COLI	
REDNA	obCasna	REDNA	OBCASNA	REDNA	OBCASNA
60	6	5	1	1	0
KEMIJSKA PRESKUŠANJA				
ŠTEVILO VZORCEV		ŠTEV. NESKLADNIH VZORCEV		NESKLADNI PO PRILOGI 1, del B
REDNA	OBCASNA	REDNA	OBCASNA	PARAMETER *
60	6	0	3	2 x atrazin/desetil atrazin
				Železo (priloga C)
Podatki o preskusih iz monitoringa so bili upravljavcem posredovani zelo pozno glede na čas odvzema vzorcev. Ukrepanja v takih primerih zato niso dovolj hitra. Pričakujemo, da se bo situacija v letu 2005 izboljšala.
Opomba: poročilo je pripravljeno na osnovi pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004) in po navodilih Inštituta za varovanje zdravja RS.
Ptuj, 30. 03. 2005
Odgovorna oseba za zagotavljanje skladnosti parametrov: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
Direktor :
Jože Cvetko, univ.dipl. inž.
Foto: DK
AvtoD^TOM
Mercedesov cestni terenec ML
Leta 1997 so pri Mercedesu predstavili pomemben mejnik za stuttgartsko znamko, in sicer športni terenec z oznako ML. To je bil prvi mercedes, ki je prišel s tekočega traku tovarne v Tuscaloosi v Alabami. Od takrat jih je bilo po vsem svetu prodanih več kot 620.000, predvsem na ameriškem trgu. Prenovljeni razred ML je zadržal osnovno podobo predhodnika, z ne ravno prevelikimi oblikovalskimi spremembami pa so mu dali bolj
znajde tudi na zahtevnejšem terenu. Za še boljše zmogljivosti je ob zračnem vzmetenju na voljo kot doplačilo paket "Off road pro", ki vsebuje reduktor ter mehanični popolni zapori srednjega in zadnjega diferenciala. Z omenjeno tehniko lahko v treh stopnjah povečamo odmaknjenost dna vozila od tal in se peljemo po 60 cm globoki vodi! V ML so serijsko vgrajene štiri varnostne zračne blazine in varnostni zavesi, za doplačilo pa sta na voljo tudi bočna meha na zadnji klopi in pa aktivna prednja zglavnika. Prav tako je na voljo tudi
Citroën C3 pluriel
Citroën je že od nekdaj znan po svojih avtomobilskih domislicah. Po dokaj nenavadnem modelu C3 je nekaterim ostal pomislek, da le-ta nima toliko šarma, kot bi si ga prodajalci in kupci želeli. Zato je nastal majhen in večnamensko uporaben C3 pluriel, ki se je sposoben v dokaj kratkem času in z ne pretirano zahtevnimi posegi preleviti iz kupeja v kabriolet in seveda obratno. Domislica je zanimiva, saj C3 pluriel nastopa v razredu cenovno še dostopnih manjših avtomobilov, ki prodajno ciljajo na mlajšo populacijo; njim pa so takšne ideje še posebej blizu. Prednja in zadnja stekla se z električnim upravljanjem povsem spustijo. Električni gumb nad vzvratnim ogledalom omogoča osem postopnih položajev
Moje cvetje
Mercedes ML
Citroën C3 pluriel
svež videz. Večjo prepoznavnost mu zraven zadnjega stekla, ki sega v boka avtomobila, daje prednja maska, ki ima v širokih, poševno postavljenih lamelah odprtine enake oblike kot na dnu prednjega odbijača. Večje zunanje mere pomenijo tudi več prostora v potniški kabini, ki je opazen predvsem na zadnji sedežni klopi. Prtljažni prostor je sedaj moč povečati s 551 litrov na 2050 litrov, v kolikor podremo asimetrično deljivo zadnjo klop. Gledano s tehničnega vidika so se inženirji odrekli jeklenemu okvirju, na katerega so bili pritrjeni karoserija, motor in menjalnik, ter se odločili za samonosno karoserijo. Posledica omenjene odločitve je znižana teža vozila za 50 kg, izboljšano udobje v vožnji in večja pasivna varnost. V osnovi ima ML jeklene vzmeti, za doplačilo pa zračno vzmetenje. Namenjen je predvsem vožnjam po utrjenih cestah, z elektronskimi dodatki; sistemom 4ETS, ki zavira kolo, v kolikor spodrsava na spolzki podlagi, ter sistema DSR za vožnjo navzdol, ki samodejno uravnava hitrost vožnje, pa se
varnostni sistem "Pre-safe", ki ob pomoči senzorjev zazna nevarnost in samodejno zategne prednja varnostna pasova, postavi naslona prednjih sedežev v optimalen položaj in zapre sončno streho, tako da varnostne naprave lahko optimalno opravijo svojo zaščitno nalogo. Mercedesov terenec je na voljo s štirimi motorji: dizelske barve zastopata model 320 CDI z močjo 224 KM, novost pa predstavlja šestvaljnik z oznako 280 CDI. V modelu ML 350 je nov tudi bencinski šestvaljni motor z 272 KM, vrh ponudbe pa zaenkrat predstavlja 5-litrski osemvaljnik z največjo močjo 306 KM. Za prenos moči pri vseh motorjih skrbi sedemstopenjski (!) samodejni menjalnik z možnostjo ročnega prestavljanja, ki pa jo voznik pri običajni vožnji hitro opusti, saj v samodejnem načinu menjalnik deluje učinkovito in usklajeno z motorjem. Prihod na slovenski trg je napovedan že za naslednji mesec; v kolikor ste si zaželeli kakšno avanturo, pa se ob nakupu novega mercedesovega terenca le-ta lahko začne kar pred vašimi garažnimi vrati.
odprtosti njegove gibke strehe, ki se lahko pomakne povsem nad zadnje steklo in se tako zloži v dno prtljažnega prostora. C3 pluriel ima štiri varnostne zračne blazine: dve sprednji in dve stranski, z dvojno vrečo za hkratno zaščito glave in prsnega koša. Za pogon skrbita dva bencinska motorja: šibkejši 1,4-litrski s 75 KM, ki je primeren za vsakdanjo mestno vožnjo, in 1,6-litrski s 110 KM. Slednji v kombinaciji z mehanskim robotiziranim menjalnikom SensoDrive med vožnjo nudi nekaj več užitkov in moči, ki bo zagotovo navdušila ljubitelje dinamične vožnje. Kar se tiče notranjosti, so inženirji namenili več pozornosti sami funkcionalnosti vozila, za kar jim bodo novi kupci še posebej hvaležni. Delne nepreglednosti iz vozila pa se je treba privaditi. Ob nakupu Ci-troëna C3 pluriel dobite za ne ravno pretiran denar tako rekoč dva avtomobila, le da takrat, ko ga uporabljate, nobenega izmed njiju žal ne morete odstopiti nežnejšemu spolu, ki se nad njim še posebej navdušuje.
Pripravil: Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Zdravstveno varstvo v nosečnosti
Za zdravstveno varstvo nosečnic v Sloveniji skrbijo ginekološki dispanzerji in zasebne ginekološke am^bu-lante s koncesijo. Za obisk pri ginekologu ni potrebna napotnica. Nosečnica opravlja preventivne preglede pri svojem osebnem izbranem ginekologu, ki spremlja potek nosečnosti, razvoj otroka kot tudi odpravljanje drugih težav, ki se v nosečnosti pojavijo.
Z rednimi preventivnimi pregledi se zmanjšuje tveganje in slab izvid nosečnosti. Po potrebi se nosečnica napoti tudi na bolnišnično zdravljenje z ustrezno napotnico.
V normalni nosečnosti se pri nosečnici opravi deset preventivnih pregledov in dva ultrazvočna pregleda.
Prvi pregled se opravi okrog 12. tedna nosečnosti, naslednji pa sledijo v 16., 20., 24., 28., 32., 37., 38., 39. in 40. tednu nosečnosti.
Šest do osem tednov po porodu sledi poporodni pregled.
Po potrebi in lastni presoji se lahko nosečnica na
preglede naroča tudi pogosteje, kot tudi lahko naredi dodatne preiskave pri drugih specialistih.
Prvi pregled v nosečnosti (v 12. tednu nosečnosti) obsega:
podrobno družinsko in osebno anamnezo, zbiranje podatkov o boleznih v družini, o osebnih in ginekoloških težavah, o poteku prejšnjih nosečnostnih in porodih, navodila in preverjanje jemanja folne kisline, tehtanje, merjenje krvnega pritiska, ginekološki pregled, po potrebi odvzem brisa materničnega vratu.
Od krvnih preiskav se vzame: krvna slika, krvna skupina in Rh-faktor, ICT (indirektni Coombsov test), preiskava na sifilis, preiskava na toksoplazmo-zo, sledi preiskava vode.
Ponovni pregledi v nosečnosti obsegajo:
podatki o počutju nosečnice od zadnjega pregleda, ginekološki pregled po presoji, merjenje rasti maternice, merjenje telesne teže in krvnega pritiska.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Lukman, dr. med., spec. ginekolog
Od laboratorijskih preiskav sledi: preiskava vode, krvna slika (še dvakrat v nosečnosti), pri nosečnicah, ki imajo negativen Rh-faktor, sledi ICT v 28. tednu nosečnosti in injekcija IgG protiteles (Rhogam), če je izvid na toksomplazmozo negativen, sledi preiskava na taksoplazmozo v 20. in 32. tednu nosečnosti in test na virus hepatitisa B proti koncu nosečnosti.
Ultrazvočne preiskave v nosečnosti se opravijo predvidoma med 8. do 12. tednom nosečnosti, takrat se ugotovi dejansko trajanje nosečnosti, eventualna večplodna nosečnost. Naslednji ultrazvočni pregled sledi okrog 20. tedna noseč-
nost, pri katerem se ugotavlja pravilen razvoj otroka in njegova rast. Po potrebi se še opravijo dodatne ultrazvočne preiskave.
Za preprečevanje dednih bolezni se pacientka napoti na genetsko svetovanje in po potrebi sledijo potrebne preiskave.
Za ugotavljanje mongo-loidizma, oziroma Downo-vega sindroma, se okrog 12. tedna lahko naredi meritev nuhalne svetline, v 16. do 18. tednu pa se lahko naredi trihormonski test.
Če je nosečnica v času predvidenega datuma rojstva otroka med 35. do 37. letom starosti, ima pravico do ene od teh preiskav na strošek zavarovalnice, če pa je mlajša, pa si jih mora plačati sama. Če je nosečnica starejša od 37 let na predvideni datum rojstva otroka, je upravičena do amniocenteze ali redkeje do biopsije horionskih resic ter kariotipizacije. To so preiskave, s katerimi se zanesljivo ugotovi kromosomska napaka pri plodu.
Za ostala navodila in pojasnila naj se nosečnica obrne na svojega osebnega izbranega ginekologa, ki ji bo razložil in pojasnil preostale nejasnosti.
Milan Lukman, dr.
med., spec. ginekolog
Nekaj dni poletnih temperatur
V	zadnjih dnevih smo le užili nekaj sonca in lepega vremena. Tudi rastline so ga bile potrebne. Posebej prav je prav gotovo toplo vreme prišlo vsem tistim, ki jih je poškodovala toča.
Sobne rastline
V	prejšnjem tednu smo na počitek poslali ciklame. Mogoče bi ob tem lahko opozorila, da je dobro na po-čivanje v miren in odročen kotiček postaviti tudi kalan-hoje, božične in velikonočne kaktuse in tiste vrste orhidej, ki zaključujejo s cvetenjem. Kaktuse in kalanhoje postavimo na polsončno mesto. Dobro je, da jih vsaj za nekaj ur na dan obišče sonce. Orhideje pa postavimo na senčna mesta, saj le redko katera dobro prenaša sončne žarke.
Balkonske in okrasne rastline
Upam, da so si vaše balkonske rastline že nekoliko opomogle od toče. Pri tem jim je prav gotovo pomagalo tudi toplo in sončno vreme. Balkonske rastline pričnemo dognojevati tri tedne po presajanju. Torej boste tisti bolj pridni že morali pričeti z delom. Uporabite lahko katero koli gnojilo za cvetoče rastline, le navodil se je potrebno držati. V začetku dognojujemo enkrat tedensko. Surfinijam že lahko pričnemo dodajati tudi železo v obliki železovih kelatov. Gnojimo posebej z železom in posebej z drugimi hranili. Do konca junija je gnojenje enkrat na teden dovolj za vse rastline. V juliju pričnemo surfinije dognojevati dvakrat tedensko, pri tem gnojenja z železom ne smemo izpuščati, saj nam rastline hitro zamerijo. Pelargonije, bršljanke in gorenjske nageljčke dognojujemo vedno samo enkrat na teden, saj so to zelo skromne rastline. Tudi begonija Zmajeva krila in ostale begonije so dokaj skromne in jim bo še cel junij zadostovalo enkrat tedensko dodajanje hranil. Če pa ste se odločili za polna in nabita korita, potem v juliju rastline dognojujemo že dvakrat.
Dodajanje železovih gnojil enkrat mesečno koristi vsem balkonskim rastlinam. Tudi sobne rastline vam bodo zanj hvaležne.
Ob začetku vročih in suhih poletnih dni bi vas rada opozorila še na nekaj, kar mi je zelo všeč v tujih revijah. V naših revijah tega še nisem srečala. Na okrasni vrt lahko med cvetlice ali okrasne trave postavimo posebne keramične posode, ki so namenjene ptičkom. Reče se jim
ptičje kopeli. To so plitvi keramični krožniki, lahko so na podstavku ali pa kar na tleh. Običajno so okrašeni z manjšimi figuricami ptičkov ali metuljčkov. Z njimi poskrbimo, da se imajo ptički v poletni vročini kje oprhati in napiti sveže vode. Pogosto ob takih posodah vidimo tudi metuljčke ali divje čebe-
- le. V vročini
vse živali potrebujejo vodo.
Vse ptice so izredno koristne na vrtu, saj se prehranjujejo z žuželkami. Med njimi je veliko število uši, bra-morjev in tudi ostalih škodljivcev. Zato moramo za njih poskrbeti tako poleti kakor tudi pozimi. Upam, da bodo temu prisluhnili tudi naši keramičarji in bomo take posode lahko kupili tudi pri nas, ne samo v sosednjih državah.
Zelišča in dišavnice
Zelišča uporabljamo zaradi posebnih sestavin, ki jih vsebujejo. Če z njimi ne ravnamo pravilno, potem teh sestavin ne bodo imele. Prvi pogoj je, da zemlje, kjer bomo gojili zelišča, ne gnojimo preveč. Uporaba mineralnih (beri umetnih) gnojil ni potrebna in je včasih tudi škodljiva. Tla pripravimo tako, da jih dobro pre-kopljemo, težjim tlom lahko dodamo tudi kremenčeve peske in predvsem dobro preperel domač kompost ali hlevski gnoj. Tako pripravimo tla za trajna zelišča, ki bodo tam uspevala več let. Za enoletne zeli uporabimo samo preperel domač kompost. Ob presajanju zalijemo najprej jamico, v njo lepo razporedimo korenine, pri-sujemo zemljo in zalijemo še enkrat. V vročih dneh je smiselno presajene rastline zasenčiti. Posebej velja to za presajanje rastlin brez koreninske grude.
Miša Pušenjak
Foto: Misa Pusenjak
Takšno ptičjo kopel si lahko privoščimo na nekoliko večjem vrtu.
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Ptuj • Z Marijo Djurdjevič, dr. med., dermatologinjo, ob svetovnem dnevu brez tobaka
Vsako leto v EU umre 650 tisoč ljudi zaradi tobaka, v Sloveniji okrog 4000
Današnji svetovni dan brez tobaka poteka pod geslom Zdravstveni delavci in nadzor nad tobakom. Kljub uvajanju učinkovitih ukrepov pri preprečevanju kajenja tobak še vedno predstavlja največje tveganje za zdravje ljudi v svetu in tudi v Sloveniji.
Letno v državah EU povzroči smrt okrog 650 tisoč ljudi, tudi zato je bila sprejeta Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki je eden redkih globalnih pravno zavezujočih dokumentov na področju javnega zdravja. V slovenskem državnem zboru je bila sprejeta 26. januarja letos. V EU so bile sprejete direktive, ki prav tako urejajo področje nadzora nad tobakom, ki vključujejo prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov in sponzoriranja, pridelave, predstavitve in prodaje tobačnih izdelkov. V zadnjem času se tudi povečuje število držav, ki so sprejele strožjo zakonodajo glede prepovedi kajenja na delovnem mestu in ki vključuje tudi delovna mesta v restavracijah in barih. Številni uspehi na področju uveljavljanja politike nekajenja na globalni ravni in v posameznih državah vlivajo upanje, da je mogoče epidemijo kajenja ustaviti.
Posebej je zaskrbljujoče, ker se povečuje kajenje med mladimi. Evropska komisija je zato pripravila kampanjo "Help - Za življenje brez tobaka", ki je namenjena predvsem mladim v državah EU, trajala pa bo do leta 2008. Uradno bodo omenjeno evropsko akcijo v Sloveniji predstavili 21. junija.
Tudi v Sloveniji danes potekajo nekatere aktivnosti, vezane na svetovni dan brez tobaka. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je med drugim pripravil stro-
Foto: Črtomir Goznik
"Cigaretni dim ogroža sleherno celico v človeškem telesu."
kovni posvet na geslo dneva Zdravstveni delavci in nadzor nad tobakom, prireditev je nekadilska. Zdravstveni delavci imajo neprecenljivo vlogo pri izvajanju večine ukrepov za nadzor nad tobakom.
Da smo v Sloveniji leta 1996 sprejeli zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, so zaslužna tudi nekadilska društva oziroma Zveza nekadilskih društev Slovenije, ki jo je nekaj časa vodila Ptujčanka Marija Djurdjevič, dr. med., spec. dermatologinja, za mnoge pionirka nekadilskega gibanja v Sloveniji. V času svojega predsednikovanja je delo zveze povezala tudi z mednarodnimi sorodnimi organizacija-
Foto: Črtomir Goznik
Marija Djurdjevič: "Že z doslednim izvajanjem zakona bi lahko naredili veliko. Všole pa bi morali uvesti zdravstveno vzgojo kot reden predmet. Če želimo, da bi bila mlada populacija srečna, mora biti zdrava."
mi ter svetovno zdravstveno organizacijo. Že leta 1992 je bil na mednarodnem kongresu dermatologov osvojen njen predlog, po katerem zdravniška srečanja potekajo z vabilom, na katerem piše Srečanja brez tobaka.
Št. tednik: Marija Djurdjevič, kako se spominjate začetkov nekadUskega gibanja v Sloveniji, to je bilo še v času, ko je bilo težko podirati takšne ali drugačne tabuje, vzorce vedenja in obnašanja?
M. Djurdjevič: "Zelo ponosna sem, da je v času, ko sem vodila nekadilsko gibanje, v Sloveniji delovalo enajst nekadilskih društev. Vsi smo zelo uspešno sodelovali, uspeli smo predlagati zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, sestavljati smo ga pričeli leta 1992, sprejet pa je bil leta 1996. V tistem času smo bili ena redkih držav, ki je ta zakon sprejela, žal se ne izvaja tako, kot smo si zamislili."
Št. tednik: Kje so vzroki, da se zakon ne izvaja?
M. Djurdjevič: "Premalo je inšpektorjev, ki bi nadzirali izvajanje zakona in ker ni kontrole. Če bi se izvajala kontrola in bi vse delovalo po pravilih, bi se lahko pohvalili z 80-odstotnim uspehom pri omejevanju uporabe tobačnih izdelkov."
Št. tednik: Zakon iz leta 1996 naj bi se spremenil in dopolnil, tudi inšpektorji naj bi ga začeli bolj dosledno izvajati, tudi prepoved kajenja na javnih mestih naj bi bila vključena.
M. Djurdjevič: "Mislim, da je to rahlo pretirana zahteva, ker če se zakon ne izvaja na najbolj osnovnih področjih, v zdravstvu in šolstvu, potem ne moremo zahtevati prepovedi kajenja na javnih in vseh drugih mestih. Najbolj me boli, da zakona ne spoštuje-
jo zdravniki, da zdravstvo ni "čisto". Zdravstvo bi moralo biti zgled za vso populacijo. Letošnji svetovni dan brez tobaka je namenjen prav zdravstvenim delavcem, žal ne moremo na njih apelirati, če so sami kadilci."
Št. tednik: Kaj pa preventiva?
M. Djurdjevič: " Preventive je odločno premalo. V preventivi bi se dalo z zelo malo denarja veliko narediti. Prvič z zgledom v zdravstvu in šolstvu, drugič z nasveti zdravnikov pacientom, kar ne stane nič. Vsi programi, ki sedaj potekajo o opustitivi kajenja, so terapija, to ni preventiva, za to je prepozno. Boljše je preprečiti kot zdraviti."
Št. tednik: Kaj lahko poveste o sami škodljivosti kajenja?
M. Djurdjevič: "Kajenje ne škoduje samo kadilcu, temveč kot pasivno kajenje tudi njegovi okolici. Cigaretni dim deluje na sleherno celico, tako da je sleherni organ v telesu ogrožen. Največ posledic je na pljučih zaradi direktnega vdihavanja dima, to so karcinomi in kronični bronhitisi. Ogroženo je ožilje, veliko je infarktov in kapi. Veliko je karcinoma ustne votline, požiralnika, glasilk. Zaradi cigaretnega dima je ogrožen tudi želodec, ulku-si so posledica kajenja, poznamo tudi kadilsko nogo. S kajenjem je povezanih nešteto bolezni. Ob tem pa velja opozoriti na velike izdatke zdravstvene zavarovalnice zaradi zdravljenja, invalidnost in prezgodnje smrti. Zaradi kajenja nastajajo veliki izdatki tudi v gospodinjstvih. Strasten kadilec bo dal prej za cigarete kot za kruh. Cigareti ogrožajo tudi okolje, vsak prosto odvržen ogorek zastrupi 40 l podtalnice. Zamislimo se."
MG
Pa brez zamere
Na jug!
Počitniške destinacije
No, pa smo ga le dočakali. Poletje namreč. No, res je, da se še ni začelo, a temperature dajejo slutiti, da se bliža. Kot je bilo pričakovati, so se temperature tako rekoč čez noč pognale proti višavam, tako da je že mogoče srečati kakšnega ali kakšno, ki benti preko vročine in si želi malo hladu, kakršnega smo do pred kratkim imeli. Ampak na vreme zaenkrat še ne moremo vplivati kaj preveč, kar pomeni, da se pač moramo znajti, kakor vemo in znamo. In to največkrat pomeni, da je, ko nastopijo take temperature, skrajni čas, da začnemo razmišljati o poletnem dopustu in s tem povezanimi migracijami, največkrat v južni smeri proti morju. Tako da smo spet postavljeni pred standardno vprašanje - kam? Katera je tista destinacija, ki jo bomo letos izbrali za tisti teden ali dva lenarjenja inpraženja na soncu.
Menim, da večina slovenskega življa še vedno hodi plavat k našim južnim sosedom, Hrvatom. Kar je do neke mere popolnoma razumljivo. Zakaj? Prvič, ker je najbližje. Drugič, ker je navada železna srajca in je to tudi pač posledica življenja pod skupno streho. Tretjič; zato, ker imajo naši bivši bratje res krasno morje. To je treba priznati - hrvaški Jadran je krasen, pa ne glede na to, kaj si mislite o naših južnih sosedih. Tile njihovi otoki so res lepi. Pa tudi obala ni od muh. In tile razlogi so več kot dovolj, da ga poleti mahnete na hrvaški Jadran. Če k temu prištejete še podatek, da če niste ravno otrok samostojne države Slovenije, še ko-liko-toliko obvladate hrvaški jezik, potem res skoraj vsi razlogi govorijo v prid temu, greste na dopust na Hrvaško. Res je sicer, da znajo naši bivši bratje tudi kaj ponagajati, še posebej, če ste zelo trmasti pri uporabi slovenščine, ki jo verjetno razumejo bolj, kot so večino časa pripravljeni priznati. A če imate malce potrpljenja in se potrudite kak stavek povedati v hrvaščini, potem komunikacijski problemi ne bi smeli biti prevelik problem. Vsekakor pa ne bi smeli biti problem, če ste zaljubljeni v njihovo morje (kar se lahko hitro pripeti).
Je pa tudi res, da se zadnje čase za poletne destinaci-je vse bolj uveljavlja tudi kakšna Grčija. Cene so doli baje precej konkurenčne, morje je bojda tudi krasno. In vse več ljudi se poleti odpravlja dol (morda tudi zaradi kakšnih zamer do bivših bratov, kdo bi vedel?), bodisi z vlakom ali ladjo. Tako da je vsekakor treba kdaj poskusiti tudi tole destinacijo.
Če vam pa Grčija ne diši, nimate pa tudi ne vem kake želje riniti k našim južnim sosedom, se kot precej ugodna opcija vse bolj pojavlja tudi Bolgarija. Cene so tam baje res ugodne, morje tudi imajo, pa zelo ugodno se lahko tja leti. Tako da Bolgarije tudi ne gre odpisati oziroma jo je treba zabeležiti v vašo počitniško knjižico destinacij.
Seveda pa je morje lahko še ne vem kako lepo, gostitelji še tako prijazni, vreme izredno naklonjeno - če vam v denarnici vlada suša, lahko zgolj namakate noge v lavorju slane vode ter cedite sline ob prebiranju počitniških katalogov. Srčno upam, da niste med temi. In če niste, ne pozabite na kremo za sončenje. Krogla vsako leto bolj žge.
Gregor Alič
Sv. Ana
Orfejeva pesem 2005
V petek, 20. maja, je v kulturnem domu pri Sv. Ani potekala območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana in Lenart, ki so jo organizatorji poimenovali Orfejeva pesem 2005.
Revijo sta organizirala JSKD, območna izpostava Lenart, in KD Sv. Ana v sodelovanju z občino Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana. Na njej je nastopilo sedem malih vokalnih skupin in pevskih zborov, in sicer: mladinski pevski zbor KD Jože Lacko Cerkvenjak pod vodstvom Mateje Domanjko, mešani pevski zbor KD Benedikt pod vodstvom Vlada Maguša, pevci DU Cerkvenjak, ki jih vodi Ivana Pleger, Jurovski oktet KD Ivan Cankar Ju-rovski Dol pod vodstvom Francija Divjaka, moški pevski zbor Obrtnik Lenart, ki ga vodi Irena Sabler, pod vodstvom Darka Škergeta je nastopil vokalni kvintet Zavr-ški fantje in mešani Cerkveno-prosvetni pevski zbor KD Sv. Ana pod vodstvom Natalije Šijanec. Revijo je strokovno spremljal strokovni spremljevalec revije Mitja Reic-henberg. Izvedbo revije so finančno omogočile občine Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana.
Zmago Šalamun
Ptuj • 26. kros vrtca
Zmagoslavje vijolic in trobentic
Pred okoli 500 majhnimi in velikimi gledalci, učiteljicami, starši in navijači je v sredo, 25. maja, na travniku pod enoto vrtca Med vrti potekalo 26. tekmovanje v krosu.
Tudi letošnjemu 26. krosu ptujskega vrtca je na nekdanji dan mladosti botrovalo lepo in sončno vreme, svoje pa sta k odlični prireditvi primaknili tudi dobra organizacija in množična udeležba. Potem ko so otroci od 4. do 6. leta v vseh enotah ptujskega vrtca že skozi vse leto pridno teka-
li, trenirali in tudi tekmovali, so pred zaključkom vzgojno-varstvenega leta pripravili osrednji letos že 26. kros, na katerem je sodelovalo po 5 otrok iz vsake enote, starih 5 ali 6 let.
Na startu se je nekaj pred 10. uro zbralo 9 ekip deklic in prav toliko ekip dečkov,
SESTAVIL
EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ZAPIS DATOTEKEV ZGOŠČENI OBLIKI
SMUČANJE NA VODI
ANTARKTIČNI
RAK, SVETLEČA KOZICA
PREBIVALEC ISTE VASI
KOMAD JADRANKE JURAS
KATARINA IVANOVIĆ
ČLOVEK ZVELIKIMI OČMI,OKAČ
PODEŽELJSKO NASELJE
DANSKA IGRALKA BACH
ČUTILO ZA SLUH
ANTON SOVRE
IZ BESEDE AVS
IVAN LEVAR
DRUŽABNA IGRA
PTUJSKI FOTOGRAF
KOSI (1932-2000)
NAŠ SLIKAR
(MILAN, ROJEN 1961)
HALOŠKO NASELJE (MALI)
NAŠA PEVKA NZB (ALENKA)
MRTVEC
VAS PRI ČRNEM KALU
HITROST
OSEBNI ZAIMEK
F. IGRALEC LADD
IGRA ELEKTRONSKI...
TELUR
LJUDSTVO V LAOSU
MESTO NA NIZOZEMSKEM
ZBOROVODJA KUNEJ
PEVKA ŽNIDARIČ
FR.FOTOGRAF (FELIX)
PODPIS S TREMI ZVEZDICAMI
MARKO RANT
PISATELJ (ANTON CULKOVSKI)
NAPRAVA ZA PHANJE ZRNJA
PREGRINJALO ZA SEJNO MIZO
ZABAVLJAČICA GOSTOV V LOKALU
Štajerski TEDNIK
REČNA LUKA V ANGLIJI
Astrid Marovič in Tajo Isla- sto dosegel Rok Koderman movič, obe iz enote Troben- iz enote Vijolica, drugi je bil tica. Med dečki pa je prvo me- Jaka Kostanjevec iz enote
Mačice, tretji pa Teo Glažar iz enote Vijolice.
V ekipni razvrstitvi je postala zmagovalka enota Tro-bentica, druga mesto je dosegla enota Vijolica, tretje pa enota Narcisa. V vseekipni razvrstitvi (deklice in dečki) pa je absolutna zmagovalka letošnjega 26. krosa enota Vijolica. Vsem mladim tekmovalcem čestitamo!
-OM
Foto: M.Ozmec
Na travniku pod enoto Med vrti se je na nekdanji dan mladosti v krosu pomerilo 90 ptujskih malčkov.
torej skupaj 90 mladih tekmovalcev, ki so pod strokovnim vodstvom Iva Klariča in Marjana Lenartiča tekali v dveh zaporednih startih za uvrstitev v posamični in ekipni konkurenci.
Med deklicami posamezno je bila najhitreje v cilju Maja Bedrač iz enote Vijolica pred
Planinski kotiček
Vorarlberg, Švica, Liechtenstein
Sobota, 2., do sobote, 9. julija 2005
Pred vami je program sedemdnevnega potovanja, odkrivanja novih lepot in planinskega uživanja v treh državah. Izlet je namenjen vsem tistim, ki si občasno vzamete čas zase in s svojimi bližnjimi ter planinskimi prijatelji preživite nekaj prelepih dni v visokogorski pokrajini. V lanskem letu nam je uspelo odkriti nekaj lepot tega dela Alp, ki pa je bil le delček skritih kotičkov neokrnjene narave. Za dolino Brand, kjer bomo preživeli večji del našega potovanja, pravijo, da ima najlepšo kuliso gora v celotnih Alpah. Za Švico velja, da je naj država Alp in naj, naj, naj čokoladna. Za mali Liechtenstein pa, da je naj knežji v Evropi. Skratka odkrili bomo, kaj vse od naštetega drži, sedaj pa si oglejmo program in ostale sestavine našega potovanja.
Udeleženci se zberemo v soboto, 2. julija 2005, ob 22.30 uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s turističnim avtobusom podali na pot skozi Maribor, Gradec, Salzburg, Innsbruck, Arlberg in Bludenz v Brand. Nočna vožnja z vmesnimi postanki za malico.
V jutranjih urah prihod v gorsko vasico Brand na 1030 m nad morjem. Nastanitev v zasebnih penzionih, kjer bomo prenočevali in zajtrkovali. Prvi dan bomo opravili lažjo spoznavno turo do planinske koče Sarotla, kjer bo možnost toplega obroka. Koča leži pod mogočnimi vrhovi Zimbe in ponuja čudovit stik s pravo gorsko naravo. Zvečer po vrnitvi bomo prvič preizkusili dobrote mladega šefa kuhinje, ki mu drži taktirko Slovenka iz Polenšaka.
Naslednji dan nam bo zgodnji zajtrk dal moči za obisk Liechtensteina. Po opravljenih mejnih formalnostih se bomo skozi Schaan in Vaduz odpeljali v smučarsko središče Malbun na 1600 m. Pot nas bo vodila do planinske koče Pfalzerhutte LAV (Lih-tenštajnska planinska zveza). Po počitku nas bo pot vodila po travnatih grebenih nad mogočno dolino reke Ren. Preko doline se pnejo mogočne gore, ki so že na švicarski strani. Sestopili bomo v sosednjo dolino in se z avtobusom vrnili v Vaduz. Glavno mesto kneževine nas bo pričakalo v popoldanskih urah in sprehod po starem mestnem jedru Staadtle je nekaj posebnega. Čas za nakup spominkov in ogled znamenitosti. Zvečer vrnitev v Brand in prepotrebna večerja.
Po zajtrku odhod na Niegenkopf, nato pa med planšarijami, ki ponudijo okusno kislo mleko na Schielerkopf. Prekrasni razgledi na Rote Wand in štiritisočake v Švici. Sestopili bomo v turistični center Burserberg in se z avtobusom vrnili nazaj v Brand na večerjo.
V sredo bo zajtrk ponovno nekoliko zgodnejši, a splača se držati pravila o zgodnji uri. Podali se bomo namreč na 2964 metrov visoko Schesaplano, najvišji vrh pogorja. Letos nas bo pot vodila z druge strani kot lani. Najprej po zeleni dolini do Oberzalimhut-te, kjer si bomo privoščili počitek. Sledil bo vzpon do Manheimerhutte, ki slovi kot najvišja v tem delu pogorja. Privoščili si bomo malico, nato pa se povzpeli na vrh. Z vrha se odpira čudovit pogled na švicarske ledenike in priostrene alpske vrhove. Po sestopu nas bo čakala večerja in mehka postelja. Za vse z veliko kondicije pa še kakšna večerna zabava v Brandu.
Vzpon na visoko goro nam bo pobral nekaj moči, zato bomo ta dan malo bolj počasi. Z avtobusom se bomo odpeljali do platoja na nadmorski višini 1500 metrov, nato pa z gondolo na 1969 metrov. Ugledali bomo mogočno jezero Lunersee. Pot nas bo vodila čez nekoliko višji prelaz, vendar bomo ostajali v približno enaki nadmorski višini, kar omogoča visokogorsko hojo z malo porabljene energije. Sestopili bomo do Lindauerhutte, si privoščili malico in še malo potegnili do avtobusa. V Brandu je ta dan zabava tedna, pred njo pa še nepogrešljiva večerja s planinskimi prijatelji.
Najprej zajtrk, potem pa nahrbtnike na ramo in med planinske stanove, kjer se veselo pasejo 'vijolične' krave. Popoldan nas bo čakalo pakiranje in pot proti Sloveniji. Povratek v soboto dopoldan preko Gradca.
S seboj vzemite popolno planinsko opremo in ostale stvari za potovanja. Natančen spisek planinske opreme bomo dostavili nekaj tednov pred odhodom.
Prijave z vplačili v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do zasedbe 18 prostih mest, vsak torek in petek med 17. in 19. uro.
Cena izleta vključuje pet polpenzionov (nočitev z zajtrkom v zasebnem penzionu in večerjo v restavraciji), prevoz s turističnim avtobusom po programu in organizacijo izleta ter znaša za člane PD 60.900 SIT. Izlet lahko poravnate v več obrokih po 15.000 SIT (četrti znaša 15.900 SIT). Za vse, ki bodo poravnali v enkratnem znesku, je zadnji termin 15. junij 2005. Ob prijavi se vplača prvi obrok potovanja.
Vodil bo Uroš Vidovič
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močm 7
mčmwstí
1.	MLADI DOLENJCI - Očka bom postal
2.	Ans. EKART - Polka čez Ontario
3.	Ans. PETRA FINKA - Ko padejo zvezde
4.	Ans. GAŠPERJI - Sinje morje
5.	MODRI VAL - Koštabona
6.	OKROGLI MUZIKANTJE - Ko zakoljemo prašiča
7.	Ans. SREDENŠEK - Gremo na Triglav
Zmagovalec meseca MAJA: VITEZI CELJSKI - ŠubI du all pa hopsasa Se eno možnost v JUNIJU Imajo: MLADI DOLENJCI - Očka bom postal
1.	TULIPAN-Še en liter
2.	ŠTAJER BAND - Mati moja
3.	BOŠTJAN KONEČNÍK - Gostilna je moj dom
4.	ZLATKO DOBRIČ - Rad bi spoznal
5.	SANDRA ŠUŠTERŠIČ - Očka, rada te imam
6.	KOŠTRUNI - Mici, rad te imam
7.	ANJA ROPOTAR - Za rojstni dan
Zmagovalec meseca MAJA: PETOVlO - Na Igraj vei pasmi te Še eno možnost v JUNIJU Ima: TULIPAN - Š8 en liter
Rešitev prejšnje križanke. Vodoravno: SKASKA, LASTIN, ILEANA, KINNOR, AB, IN FRANC, LUKNJAČ, STRAŽA, VS, ORAČI, KAPRA, OKLENJENOST, DU, NANNETTAS, NLP, RAD, VON, OJNIK, OBISK, SAARA, ANTA.
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek: , Tel. številka: _
_ Glasujem za: _ . Naslov:_
e na dopisnicah na naslov: MEOA MAIUŒTINO d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejikove
SMS glasbene iel|e:
041/818-666
Nagrado prejme: Nada Kozar, Gorenjski vrh 45/a, 2263 Zavrč
TISKANJE
P, A
ADUT PTUJ
Sončkov klub v ČRNI GORI	Rim, Neapelj, Pompeji, Vezuv
2* Obala, vsebina kluba - avtobusni	4-dnevno avtobusno potepanje,
prevoz + 3 izleti (dopl. 15.900 SIT/os.)	slovensko vodenje
Junij, julij/7D/P0L od 39.900	23.5y4D/POL 42.900
SonikovklubnaMURTERJU	GRČIJA, Rodos
3* Borovnik, izposoja koles,	2* Penzion Manos, letalo iz U, brez-
brezplačno za otroka do 12 let	plačno parkiranje (14D od 73.200)
od4.6y7D/POL od 39.900	5., 12., 19.6./7D/NZ od 49.900
Otok KORČULA
3*Adria,all inclusive, brezplačno za otroka do 12 let
junij, julij/7D/AI od 55.900
GRČIJA, Kreta
3* Rethymno Village, letalo iz U, brezp. parkiranje (14D od 83.900)
11.,18.6./7D/POL od 59.900
TURČIJA, Alanija
3« Artemiss Princess, letalo iz U, brezp. park. (14D samo 129.000)
5.,12.6y7D/AI 69.900
ŠPANIJA, Mallorca
3* Leo, letalo iz U, brezplačno parkiranje (14D samo 136.600) 16., 23., 30.6V7D/POL 94.200
TUNIZIJA, Nebeul	Sonikov klub na KRFU
4*Rasa Beach, letalo iz U, brezplač- 3* Oasis, cena velja za dve osebi, no parkiranje (14D od 95.300) doplaSlo za klub 14.900 SIT/os.
4.,11.6y7D/POL od 69.900 3.,11.,18.7./10D/NZ 99.900
Chii ao v Srr n na vt(u&i^
SONČEK
TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodlela: 02/22 080 33 * www.sanchek.cam World of TUI
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 31. maj
10.00 Lovrenc na Dravskem polju, športni park, prireditev Veter v laseh, šport je
življenje, s športom proti drogi 18.00 in 20.00 Ptuj, CID, V društvu Tara so pripravili program preventivnega reševanja
motenj hranjena in podpore pri že razviti motnji 20.00 Mestno gledališče Ptuj, Werther & Werther, v okviru Skupa 4 20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama torek 8 in izven -	V CID-u je na ogled razstava Pobarvajmo prazgodovino, razstavljeni so
izdelki otrok, ki so ustvarjali v delavnicah.
Sreda, 1. junij
20.00 Mestno gledališče Ptuj, Igra s pari, v okviru Skupa 4
Četrtek, 2. junij
10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 17.00 Ptuj, Ozara v Ulici Viktorina Ptujskega 3, na dvorišču, stari kantavtorski maček Peter Andrej
18.00 Ormož, Glasbena šola, koncert učencev Glasbene šole Ormož 20.00 Ptuj, Kolnkišta, Jam Session
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, slavnostna dvorana, otvoritev razstave Dalmatinova Biblija
20.00 Mestno gledališče Ptuj, Ti nori tenorji, v okviru Skupa 4
KOLOSEJ Maribor
Torek, 31. maj, ob 16.20, 18.40 in 20.50 A smo že tam?. Ob 16.40, 19.00 in 21.20
Talec. Ob 22.00 Brata. Ob 17.40 in 19.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - maščevanje Sitha. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Več kot ljubezen. Ob 19.40 in 21.50 Mi še vedno nismo angeN. Ob 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 17.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Misija: Cucelj.
Sreda. 1. junij, OB 16.20, 18.40 in 20.50 A smo že tam? Ob 16.40, 19.00 in 21.20
Talec. Ob 22.00 Brata. Ob 17.40 in 19.50 Poslednji lovec. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Več kot ljubezen. Ob 19.40 in 21.50 Mi še vedno nismo angeN. Ob 18.00 in 21.00 Nebeško kraljestvo. Ob 17.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 16.10, 18.20 in 20.30 Misija: Cucelj.
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V račun vzamem eno ali dve manjši stanovanji. Tel. 031 697-097.
UGODNO prodam parcelo na Ptuju, 1100 m2, gradbeno urejeno, za poslovno-stanovanjski objekt, z lokacijskim dovoljenjem. Tel. 041 920 200.
KMETIJSTVO
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 750 SIT za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688-13-81 ali 040 531-246.
PRODAM letošnjo seno v balah. Tel. 031 783-325.
PRODAM krmo v balah. Tel. 031 645 614.
KUPIM visokobrejo telico tik pred telitvijo. Ponudbe na telefon 041 650 835, zvečer.
PURANE, 3 kg, naročila na telefon 688-13-81 ali 040 531-246, Rešek, Starše 23._
FARMA južnoameriških činčil s 15-letno tradicijo vam ponuja^ plemenske živali za nadaljnjo vzrejo. Če z nami sklenete pogodbo o prodaji živali, vam je zagotovljen tudi odkup kož in živali. Informacije Janko Lorbek, tel. 041 770 081, 02 764 84 61.
DOM - STANOVANJE
DVOSOBNO stanovanje, Ulica 25. maja, oddam. Tel. 041 863 1 70, 041 678 541.
RAZNO
PRODAM novo hrastovo kuhinjo, sestavljeno. Telefon 02 772 77 01, popoldan.
PRODAM NISSAN PATROL 33 turbo diesel, letnik 88, vodni skuter z zunanjim motorjem, izdelan Tim Laško, mešalec za mešanje zemeljsko vlažnega betona, primeren za mešanje krmil, valjar Hamm, letnik 83, tip HUT2, 1800 kg. Tel. 031 645 614.
ZAHVALA
Prisrčna zahvala vsem, ki sodelujete pri donaciji za bolnega otroka Jasmina Gaveza iz Hrastovca 60, občina Zavrč.
Še posebej se zahvaljujemo Jasminovim sošolcem (3. b-razredu), razredničarki Metki Skočir in ravnateljici OŠ Zavrč Diani Bohak - Sabath. Hvala vsem, ki tako ali drugače pomagate.
Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen, opusto{en za nas, odkar te ve~ med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, babice, tašče
Terezije Kajzer
ROGOZNIŠKA CESTA 16, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji v slovo poklonili prelepo cvetje, sveče, toplo misel in jo pospremili na njeni zadnji poti, nas pa tolažili s prijazno besedo ter nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala medicinskemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj za vso pomoč, ki ste ji jo nudili.
Se posebej se zahvaljujemo gospodu duhovniku za opravljeno pogrebno slovesnost. Vsem še enkrat iskreno hvala.
Vsi tvoji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami vedno si.
SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi
Jožef Flajsman
IZ DOLIČA 32
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, saj solza žalosti te ni zbudila, ostala je praznina.
SPOMIN
Danes, 31. maja, mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
Terezija Trunk
IZ GORIŠNICE 127
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in podarjate cvetje.
Žalujoči: tvoji najdražji
Človek ne umre, le daleč je.
Življenje - to niso dnevi, ki so minili,
temveč dnevi, ki s^ si jih zapomnili!
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljube in skrbne mame, babice in prababice ter tašče
Marije Štrafela, roj. Kovacic
1924 - 2005 IZ BUKOVCEV 141
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
AEROBIKE
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
NAR0ŮLN1CA ZA
vštaim/;/TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja www.aerobika.net s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèBIKE


Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike _
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, UflDBA ZA NALČKE, SANÛÛBRANBA IN AEROBIKA
ime in priimek:
Marta Prelog
Cirkulane 51,8888 Cirkulane
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • 2. Modra noč na Mestnem trgu
Slovenija v Evropi, Drava na njenem pragu
Ob koncu letošnje tekmovalne sezone v prvi slovenski nogometni ligi, v kateri se je NK Drava Ptuj uvrstil na peto mesto, kar je njegov največji uspeh v 72-letni zgodovini, je na Mestnem trgu potekala druga Modra noč z ansamblom Zadna šanca.
Kot se za dogodek spodobi, je bil začetek v znamenju predstavitve ekipe, trenerjev in upravnega odbora z vodstvom ter sponzorjev. Nogometni ekipi Drave je v samo treh letih uspel preboj iz tretje v prvo ligo ter uvrstitev med najboljše. Res jim ni uspelo zasesti 4. mesta, vendar tekmovanje v Inter-totu zanje še ni izgubljeno; če bo četrtouvrščena ekipa iz tekmovanja izstopila, se bo prijavila Drava, ker to, kot je povedal predsednik NK Drava Ptuj Robert Furjan, ki vseskozi zaupa v ekipo, prinaša tako za klub kot za mesto mednarodno afirmacijo in tudi prepotrebni denar za delovanje kluba, ki mu je uspelo pridobiti evropsko licenco.
15. junij 2003 je zapisan v zgodovino ptujskega nogometa, takrat se je Dravi uspelo uvrstiti v prvo slovensko nogometno ligo. Slovenija je že v Evropi, Drava pa na pragu Evrope, je v soboto na Mestnem trgu povedal Robert Furjan, ki se je posebej zahvalil za dobro delo ekipi, trenerjem, upravnem odboru, sponzorjem, MO Ptuj in
Člani prve ekipe Drave so prinesli male šampanjce, ptujski župan velikega.
mestnemu svetu, ki se je odločil za prepotrebno investicijo na Mestnem stadionu. Za NK Drava je mestni svet "prvak v razvoju športa na Ptuju"; v zahvalo je ptujski župan sprejel stekleni globus. Mesto, ki živi za šport, postaja pravo mesto. V soboto na Mestnem trgu si-
cer ni bilo toliko ljudi kot ob vstopu Drave v prvo slovensko nogometno ligo, zagotovo pa jih bo toliko ob osvojitvi naslova državnega prvaka, je še prepričan Furjan.
O fenomenu ptujskega kluba, ki se mu ob uspešni nogometni šoli, ki je prav v
Foto: Črtomir Goznik
Stekleni globus za ptujskega župana dr. Š. Čelana in mestni svet, ki je "prvak v razvoju športa na Ptuju".
Napoved vremena za Slovenijo
če vinska trta ne cvete (junija) ostane lesnika.
Napoved za Slovenijo: Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo še deževalo, predvsem na Primorskem bodo dopoldne krajevne nevihte. Zapihal bo severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju 19, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 26 stopinj C.
Obeti: V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem v četrtek popoldne bodo krajevne plohe ali nevihte.
'nntAm^
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Valerija Sagadin, Dragonja vas 20, Cirkovce - Nika; Natalija Horvat, Orešje 168, Ptuj - Lino; Aleksandra Bračič, Zg. Gruškovje 30, Podlehnik - Evo; Dagmar Romanova, Jurovci 12, Videm pri Ptuju - Nika; Doroteja Podvršek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo - Aneja; Natalija Jurgec, Pristava 30, Cirkulane - Nej-ca; Lidija Šmigoc, Bukovci 153, Markovci - Vida; Danica Ovčar, Paka 30, Vitanje - Matica; Klavdija Štih, Ul. Bratov Turjakov 12, Rače - Analino; Sonja Krajnc, Rogaška c. 81, Ptuj - Klaro; Marjeta Skok, Velika Varnica 69, Zg. Leskovec - Aleksa; Magdalena Štrucl, Moravci 137, Mala Nedelja - Bernarda; Janja Hameršak, Gubčeva ul. 4, Ptuj - Aljo; Ivica Krabonja, Žvab 31, Ivanjkovci
-	Leo; Klavdija Arnuga, Trnovska vas 44/a - Ajdo; Alenka Šuman, Gorišnica 40 - Vito; Avrelija Trafela, Volkmerjeva c. 21, Ptuj - Roka; Mojca Marin, Zagorje 23, Sv. Tomaž - Oriano; Marina Novak, Lačaves 44, Kog - Luka; Darija Verlak, Mezgovci 30/ a, Dornava - Tea; Bojana Bezjak, Bukovci 109, Markovci - Jaka; Darja Cigula, Moravci v Slovenskih goricah 149, Mala Nedelja
-	Aleksa; Patricija Mlakar, Majšperk 54 - Ina; Katica Herček, Cankarjeva 23, Rogaška Slatina - Jana.
Poroke - Ptuj: Franc Gajser, Bolečka vas 5/b, inJessica Stuart Louise, Belfair E 100 Forest Drive, Wa98528-8583; Anton Cafu-ta, Črtkova ul. 3, Ptuj, in Jožica Pogačar, Nordbahnhof str. 193, Stuttgart, Nemčija; Stanislav Cafuta, Črtkova ul. 3, Ptuj, in Mayer Christine Theresia, Ahornweg 3, Buchen, Nemčija; Darko Bezjak, Majšperk 85, in Anica Vesenjak, Placerovci 30; Andrej Zelenik, Janežovski Vrh 14/a, in Mojca Simonič, Gomilci 7; Martin Šegu-la, Gradišča 12, in Martina Celec, Muretinci 35.
Poroke - Ormož: Bojan Svenšek, Ribiška pot 14, in Ksenija Klinc, Ribiška pot 14, Ptuj; Sebastijan Zadravec, Ljubstava 18/a, in Blanka Trstenjak, Loperšice 28.
Umrli so: Justina Godec, Mihovce 55/a, umrla 22. maja 2005; Silvester Kosec, Krempljeva ul. 10, Ptuj, umrl 19. maja 2005; Terezija Kajzer, Rogozniška c. 16, Ptuj, umrla 19. maja 2005; Terezija Anželj, Kicar 29/b, umrla 16. maja 2005; Marija Štrafela, Bukovci 141, umrla 20. maja 2005; Rozalija Arnuš, Zlatoličje 11, umrla 22. maja 2005; Ivan Pšajd, Kajuhova ul. 14, Kidričevo, umrl 23. maja 2005; Jožef Črček, Obrež 58, umrl 4. maja 2005; Marjan Bezjak, Osluševci 12, umrl 3. maja 2005; Marija Žalig, Velika Varnica 9, umrla 14. maja 2005; Franc Kušar, Sikole 13, umrl 21. maja 2005; Pavla Hronek, Stanošina 4, umrla 24. maja 2005; Neža Medved, Dobrina 63, umrla 24. maja 2005; Marjan Simonič, Zabovci 33, umrl 25. maja 2005.
Foto: Črtomir Goznik
soboto na tekmovanju v Zre-čah osvojila tretje mesto, obeta lepa prihodnost, je govoril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Čestital je igralcem in vsem, ki so uspeh prigarali na zeleni travi, govoril pa je tudi o umetni travi, ki jo to okolje prav tako potrebuje, če želi biti konkurenčno v športni ponudbi in če želi imeti zdrave občane. Pričakuje pa tudi, da se bo do naslednje sezone število organiziranih navijačev podeseterilo - zdaj jih je 50.
Igralci so se županu in mestnemu svetu za vso podporo zahvalili z nogometno žogo, na katero so se vsi podpisali. Govorili so tudi igralci; vsi upajo, da bodo tudi v novi sezoni igrali skupaj in da bodo v njej nastopili še bolje. Dali so vse od sebe, zato rezultati niso izostali.
Za veliki finale letošnjega prvenstva so na Mestnem trgu z baklami poskrbeli navijači Drave, govoril je predsednik Dejan Klasinc, ki je med drugim poudaril, da so navijači za umetno travo, ker nasprotniki nimajo tehtnih argumentov proti. Pozval je vse, da po Dravi ne pljuvajo, ko jim gre slabo, Drava mora biti "njihova" ne glede na rezultate.
Vol je šel za med; tisti, ki so pričakovali, da ga bodo rezali pred njimi, so se ušteli - narezan jih je že čakal, ko so prišli na Mestni trg. Zato pa je bil večja atrakcija za popoldanske turiste, ki so se v soboto množično sprehajali
Črna kronika
Mlada voznica trčila v avto
25. maja ob 6.55 se je na lokalni cesti izven naselja Rogoznica zgodila prometna nesreča, ko je 17-letna dijakinja med vožnjo s kolesom z motorjem v ostrem nepreglednem desnem ovinku zapeljala levo ter trčila z levim kolesom v sprednjo levo bočno stran osebnega avtomobila znanke Daewoo kalos 62-letne voznice, ki je pripeljala iz nasprotne smeri. Dekle je bilo zaradi poškodb z reševalnim vozilom prepeljano v Splošno bolnišnico Maribor.
po Ptuju. Skoraj vsak ga je ujel v objektiv. V soboto so na Mestnem trgu vabili tudi mlada dekleta, da se prijavijo na prvi izbor mis NK Drava Ptuj (ta bo 7. junija), ki jo čaka enoletna pogodba s klubom in sedemdnevne počitnice, s praktičnimi nagradami pa
bodo nagradili vse, ki se bodo tekmovanja udeležile. Prijave sprejemajo na sedežu kluba.
Zadnja šanca je v sobotni noči še dolgo vabila na ples, igralci pa so si vsaj za nekaj časa odpočili. Modro noč so delili skupaj z mestom.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Navijači so ob koncu letošnje tekmovalne sezone prižgali bakle.