CELJSKI TEDNIK CELJE, 17. februarja 1961 Leto XI., štev. 6 CaiNA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEiX)VNBGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA m TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKJ TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Srečno pot, tov. TITO! Pred dnevi je. predsednik Tito s svojimi sodelavci znova krenil na dolgo pot kot odposlanec ved-v no bolj zmaigoviite ideje miroljub- ne koelksistence in kot borec za mir v svetu. Obiskal bo nekatere prijatelijsike idržave zahodne in se- verne Afrike: Gano, Togo, Libe- rijo, Gvinejo, Maroko, Tunis in ZAR. Pred odhodom je predsednik Tito v izjavi za jugoslovansiko javnost med drugim dejal: »Odhajam na obisk v prijatelj- ske afriške države na povabilo šefov teh držav. Mislim, da bodo tudi ti obiski kot tisti v bližnji preteklosti ne le zelo pomembni za nadaljnjo krepitev prijatelj- skih odnosov med Jugoslavijo in temi državami, temveč da bodo hkrati pomenili tudi prispevek k ohranitvi miru v svetu. Menim, da je posebno važno, da izmenjamo mišljenje o današ- njem mednarodnem položaju, ki je vsak dan vse slabši in ki zato terja maksimalne napore, da bi preprečili najhujše. Globoko sem prepričan, da iz- ražam željo vseh jugoslovanskih državljanov, vseh naših narodov, če rečem, da bom kolikor je mo- goče veren tolmač vseh tistih ve- likih simpatij, ki jih naši narodi gojijo do narodov držav, katere bom obiskal, in do vseh narodov Afrike — do tistih, ki so že do- segli svojo neodvisnost, in onih, ki se zanjo še borijo ...« Tudi prebivalci celjskega okraja se pridružujemo željam vseh ju- goslovanskih narodov in iz srca želimo predsedniku Titu srečno, prijetno in uspešno potovanje v cilju poglabljanja mednarodnega sodelovanja in utrjevanja miru v svetu. OBSODBA ZLOČINA Vest o obsojanja vrednem zlo- činu nad predsednikom zakonite kongoške vlade Patricem Lumum- bo in njegovimi sodelavci je raz- burila tudi vso celjsko javnost. V podjetjih, ustanovah in šolah so se zbirali na protestnih zborova- njih državljani in ostro obsodili zločin, hkrati pa zahtevali naj- strožjo kazen za vse tiste, ki so posredno in neposredno odgovorni za kongoško tragedijo. V tem razpoloženju vseljudske obsodbe zločina v Katangi je bilo v sredo popoldne na trgu pred celjsko železniško postajo protest- no zborovanje, na katerem se je zbralo nad dvajset tisoč Celjanov, članov delovnih kolektivov, mla- dine in drugih. Ko so v dolgih ko- lonah prihajali na trg, so nosili transparente z napisi: Obsojamo umor Lumumba, Dol z imperiali- stičnimi plačanci, Slava Lumumbi in podobno. Zborovanje, (ki se je začelo kmalu po četrti uri popoldne, je odprl predsednik Občinskega od- bora SZDL Celje Drago Špendl, za njim pa je spregovoril pred- sednik Okrajnega odbora SZDL Celje Franc Lubej, ki je med dru- gim dejal: »Na tem zborovanju se tudi v Celju pridružujemo tistim milijo- nom svobodoljubnih ljudi po vsem svetu, ki se v teh težkih dneh ogorčeni zbirajo, da razkrinkajo in pred svetovno zgodovino na ves glas obsodijo zverinsko nasi- lje. Prvi in edini zakoniti pred- sednik kongoške vlade Patrice Lumumba se je zrušil za vselej pod udarci zločinske zarote proti neodvisnosti njegove mlade afri- ške države, za katero osvoboditev se je ves žrtvovaL Izdajalska mo- rilčeva roka ni prizanesla niti nje- govim najožjim sodelavcem. Ta strašna resnica nas je globoko pri- zadela. Ves civiliziran in kulturni svet se je ob tem strašnem dogod- ku vprašal, kaj so delali vsi tisti organi in posamezniki, ki so pred svetovno javnostjo prevzeli nalo- go, da bodo uredili tako imeno- vano kongoško zadevo. Vprašajmo kar naravnost, kdo so posredni in moralni krivci mu- čeniške smrti Lumiunbe in njego- vih sodelavcev? Moralno odgo- vorni za njihov umor ter za seda- nje nevzdržne razmere v Kongu so vsi tisti izvenafriški činitelji, ki so omogočili, da so si oblast pri- grabili imperialistični plačanci Combe, Mobutu in drugi. Pred- vsem belgijski kolonialisti so ti- sti, ki so poslali orožje in denar ter omogočili, da počenjajo kar hočejo samo zavoljo tega, da bi čim dlje ohranili kolonialistične interese in interese svetovnega kapitala vsaj v AfrikL Pred vsem poštenim svetom pribijmo, da so največ odgovorni za vse to Belgi- ja, kolonialne sile in Zahod. Veli- ko odgovornost za vso tragedijo v Kongu pa je prevzela tudi Or- ganizacija Združenih narodov na sploh, kakor njen generalni se- kretar Dag Hammarskjold.« Ko je v nadaljevanju svojega govora poudaril zahteve jugoslo- vanskih narodov ne samo za naj- strožje kaznovanje vseh krivcev strašnega zločina, temveč tudi za čim prejšnjo rešitev kongoškega problema, je dejal: Na protestnem zborovanju v Celju se je zbralo nad 20.000 ljudi »Patrice Lumumba je postal simbol vseh prizadevanj za neod- visni in združeni Kongo, Lumum- ba je bil velik pobornik mirnega osvobajanja vse Afrike, boril in zgrudil se je kot žrtev za neod- visni Kongo in za neodvisno Afri- ko. Prebivalci mesta Celja se pri- družujemo milijonom naših delov- nih ljudi, ki zahtevajo pravico, poštenje in mir na svetu. Zato obsojamo kolonialistično politiko in obsojamo stališče OZN do ktm- goškega primera.« V nadaljevanju zborovanja je v imenu sindikalnih organizacij spregovoril podpresednik Občin- skega sindikalnega sveta Emil Pe- pelnjak, za njim pa tudi predsed- nik Občinskega komiteja LMS Ja^ nez Kovačič. Končno je tovariš Miro Mastnak prebral brzojavki, ki so ju prebivalci mesta Celja poslali Vseafriški konferenci v Akri ter Varnostnemu svetu OZN. KOMUNA IN PETLETNI PLAN Zvezna ljudska skupščina je na zadnjem zasedanju sprejela nov pet- letni plan, ki predvideva predvsem skladen razvoj vseh gospodarskih vej ter področij v naslednjih petih letih. Na podlagi leh perspektiv bo- do v bližnji bodočnosti tudi komune sprejele svoje plane petletnega go- spodarskega razvoja. V naslednjem obdobju je pričako- vati od komun, da bodo razvile po- leg proizvodnih sil tudi družbeni standard na svojem področju. Te na- loge bodo zahtevale kajpak izredne napore in dokajšnja denarna vlaga- nja. Zato je zelo aktualno vpraša- nje, kakšno bo materialno stanje komun v tem petletnem obdobju. Čeprav še niso dokončno izdelani gospodarski instrumenti in nov si- stem delitve, ki se pripravlja, je ven- dar sklepati na podlagi razprav v Zvezni ljudski skupščini, da se bo materialno stanje komun izboljšalo, Predvsem bo nov sistem delitve omogočil komunam in gospodar- skim organizacijam pri sedanji pro- duktivnosti dela nekaj ugodnejši po- ložaj kot doslej. Kaj bo vplivalo, da se bo zboljšal materialni položaj komun? Delovni kolektivi in skupaj z njimi občine bodo veliko bolj zainteresirane za proizvodnjo in čim večjo akumula- cijo. To hkrati pomeni, da bo go- spodarska organizacija in z njo tudi komuna drago plačala vsak zasloj v produktivnosti odnosno vsako zvišanje proizvodnih stroškov. Do- hodki in materialna baza komune bo torej odvisna izključno od pro- izvodnega učinka vsakega podjetja. Zaradi tega bo komuna bolj kot do- slej usmerjala politiko razvoja pro- izvodnje ter vzpodbujala podjetja, da bodo hitreje izpopolnjevala teh- nološko-proizvodne procese. Ker bodo morale komune in pod- jetja najti skupni interes pri pove- čanju produktivnosti, bo vedno manj razlogov in potreb, da bi pričako- vali sredstva iz centralnih skladov. Kot predvidevajo smernice petletne- ga plana, bo razvoj vsake samo- upravne edinice odvisen predvsem od lastne gospodarske politike in lastnega rezultata dela. Iz tega pa se da zaključiti, da je v interesu vseh gospodarskih organizacij in komun, da bi že v začetku leta vlo- žile čim več naporov za maksimalno proizvodnjo in za čim večje zmanj- šanje stroškov. Protestna nota VARNOSTNEMU SVETU OZN Prebivalci mesta Celja smo z ogorčenjem sprejeli vest, dia so plačanci kolonialisitrav zverinsko uibili zakonitega predsednika toangošike vlade Patrica Lumumbo in njegove sode'lav'ce. Za umor enega največjih isiinov svoibod-c^ljiubne Afrike ne obsojamo isamo belgijskih kolonialiSitov, temveč obsoja- mo tudi vse reaikcioname si- le v Organizaciji Združenih nairoidov, iki podpirajo kolo- niailizem in duišijo boj za srvo- bodo kongoškega Ijiudstva. Za kongoško itraigedijo in posledice je pred svetom 'Od- govoren Varnostni svet OZN, zlasti pa njen generilni se- kretar Dag HammartskjoM, ki :so mu bile poverjene ob- orožene isile OZN, da bi pre- prečile državi j ansiko vojno v iKongu ;in da bi omoigočile suverenosit Konga. Pridružujemo se zahtevam narodov Jugoslavije in odloč- no zahtevamo, da OZN naj- strožje kaznuje inspiratorje kongoške tragedije. F^bivailci mesta Celja S SEJE OBČINSKEGA LJUDSK EGA ODBORA V SOSTANJU URBANISTIČNI NAČRT ZA ŠOŠTANJ Izboljšati mehanizacijo in organizacijo dela v gradbeništvu Pred dnevi je bila v Šoštanju seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so obravnavali precejš- nje število važnih zadev. Oba zbora sta najprej obravna- vala poročilo upravnega odbora občinskega stanovanjskega sikla- da, ki je imel v lanskem letu 117 milijonov din lastnih dohodkov, 83,600.000 din pa mu je posodil republiški stanovanjski sklad. Skoraj vsa razpoložljiva 'sredstva je upravni odbor sklada pasodU Rudniku lignita Velenje, bolniš- nici za TBC v Topolšici, občini Šoštanj, železniški postaji v Ve- lenju in še nekaterim drugim, za gradnjo stanovanj, nekaj sredstev pa so dobili tudi individualni 'gra- ditelji droižinskih stanovanj. V razpravi so odborniki ljud- skega odbora priporočili, da bi ta sklad čimprej začel z dodatnkn zbiranjem sredstev za stanovanj- sko gradnjo s predplačili za pri- dobitev stanovanjske pravice in podobnimi oblikami. Ker v občini primanjkuje zemljišč za gradnje individualnih (družinskih hiš, so tudi priporočili, da bi kredite za gradnje takih hiš odobravali le v izjemnih primerih. Zbora ljudsikega odbora sta v nadaljnem obravnavala poročili organov upravljanja občinskega investicijiskega sklada in sklada za komunalno iagradnjo. Prvo na- vedeni sklad je imel preteklo leto 58 milijonov din dohodkov. Iz te- ga sklada so dobile posojila za osnovna in obratna sredstva ne- katere trgovske, obrtne in gostin- ske gospodarske organizacije, naj- več pa Galanterija Šoštanj (18,600.000 din), Kajuhov dom Šo- štanj (12,800.000 din), Izdeloval- ni ca gumiranega papirja v Vele- nju (10,420.000 din). Sklad za ko- munalno izgradnjo pa je imel v preteklem letu 66 milijonov do- hodkov in 59,500.000 din izdatkov. Obširno so odborniki ljudskega odbora obravnavali tudi proble- matiko gradbeništva v občini Šo- štanj. Večino gradbenih del na območju občine opravljajo pod- jetja, ki imajo svoj sedež izven občine, dočim se v občini z grad- benim delom bavi podjetje EFE Šoštanj, ki ima v svojem sestavu tudi obrat za izdelavo opeke iz pepela TE Šoštanj z letno zmog- ljivostjo 22,000.000 kosov opeke, podjetje VEKO iz Velenja, Stav- benik iz Šmartnega ob Paki in gradbeni oddeleik iRudnika lignita Velenje. Vsa ta podjetja imajo slatoo gradbeno mehanizacijo, pa tudi organizacija dela ni najboljša. V občini je tjudi veliko ipomanjkanje projektantske organizacije, ki bi obdel-ovala vse potrebne projekte za obširno stan^ovanjsko in indu- strijisko izgradnjo v občini. Po vsestranslki analizi sta Oba zbora priporočila iprizadetim gospodar- skim organizaoijam, da bi se grad- beni operativi podjetij EFE in VEKO združili v enotno gradbeno podjetje, ki bi bilo sposobno vršiti gradbena dela v mnogo večjem obsegu kot je bilo to doslej. Za vzdrževanje občinskih cest in opravljanje ostalih komunal- nih del bi naj ustanovili posebno komunalno podjetje. V Velenju je potrebno čimprej (ustanoviti po- seben projektantski biro, ki bo iz- deloval projekte za potrebe vseh investitorjev v občini. Obrat za izdelavo opeke v Šoštanju pa bi se naj kot samostojen obrat pri- ključil Rudniku lignita Velenje, ki bi ta obrat še modemi2dral in zgradil tudi m^odemo apnenico v Šmartnem ob Paki. Vse te pred- loge bodo obravnavali še v priza- detih gospodarskih organizaicjah, nakar bo ljudski odbor dokončno odločal o tej problematiki. V zvezi s predlogom, da bi se dom počitka Šalek pri Velenju preselil v grad Ravne pri Šošta- nju, so odborniki ljudskega od- bora obravnavali poročilo posebne strokwne komisije o tem vpra- šanju. Ugotovili so, da prostori tega gradu ne odgovarjajo za dom onemioglih in bi bila za njihovo preureditev potrebna precejšnja denajTia sredstva. Tudi vzdrževa- nje poslopij in ostali stroški bi bili znatno večji kot so doslej. Zaradi tega so predlagano preselitev za- vrnili. Občinski ljudski odbor je do- ločil tudi smernice za izdelavo no- vega urbanisti'čnega načrta za me- sto Šoštanj. Nov urbanistični na- črt je potrebno dzdelati zaradi tega, ker so v zemlji na desnem bregu reke Pake v Šoštanju znat- ne zaloge premoga, ki jih bo rud- nik lignita Velenje začel izkoriš- čati v doglednem času v zvezi z obratovanjem energo- kemičnega kombinata, ki bo zgrajen zapadno od šoštanjske elektrarne. Zaradi tega naj bi novi urbanistični načrt ne predvideval nobenih gradenj severno od železniške proge. Grad- beni prostor v Šoštanju bi bil tako omejen na vzhodni strani z ob- jekti termoelektrarne, na zapadni s posiLopji tovarne usnja, na se- verni i>a z železniško progo ozi- roma reko Pako. Na tem relaitiv- no majhnem območju bi bilo po- trebno nadomestiti nizka in stara poslopja z visoko etažnimi stav- bami, odvisno od nosilnosti tal. Levi breg Pake, zahodno od to- varne usnja Šoštanj pa naj bi rezervirali za gradnjo industrij- skih objektov in čistilnih naprav za celotno Šaleško dolino. Zahodno od tovarne usnja na desnem bregu Pake je predvidena tudi lokacija novega jaška in osta- lih rudniških naprav. Projektant- sko podjetje bo v skladu s temi smernicami izdelalo urbanistični načrt za mesto Šoštanj, nakar ga bodo pred dokončno odločitvijo ljudskega odbora obravnavali še državljani na zborih volivcev. Ob zaključku je Ijudiski odbor določil še nova imena za ceste oziroma ulice v Velenju ter pri- ključil del naselja Tapolšice k mestu Šoštanj. F. L. FRANKOLOVO... Jablane, ki rastejo ob glavni cesti med Frankolovem in Stranicami, so bile neme priče najstrašnejšega zlo- čina nacistov na okupiranem Spod- njem Štajerskem. Na te jablane so obesili dne 12. februarja 1945 po na- logu gaulajterja dr. Uiberreitherja in šefa policije SS generala E. R6- senerja 100 naših ljudi-talcev. S tem dejanjem so maščevali smrt enega najhujših krvnikov naših zavednih ljudi celjskega krajsfirerja P g. To- nija Dorfmeistra. V soteski Tesni pri Stranicah je zaseda Bračičeve brigade dne 3. fe- bruarja 1945 napadla avtomobil, v katerem se je vozil Dorfmeister. Av- tomobil s smrtno ranjenim Dorfmei- strom je zasedi ušel, vendar je v celjski bolnišnici naslednji dan umrl. Takratni šef gestapa za Spodnjo Štajersko Kurt Stage je žrtve za obešanje na Frankolovem določil sam. Ker jih ni bilo dovolj v celj- skem Starem piskru, so jih pripelja- li v Celje še iz Maribora in Trbo- velj. le na predvečer frankolovskega zločina je okupator vso okolico, kjer se je vršilo naslednji dan obešanje, dobro zastražil. Zjutraj okoli petih so v Starem piskru začeli zbirati tal- ce. Naložili so jih na štiri kamione. Na prvih treh so bili zdravi talci, na zadnjem pa bolani in ranjeni. Talci so bili vsi uklenjeni, za stra- žo pa je bilo na vsakem kamionu šest vojakov. Približno uro kasneje so odpelja- li za talci še dva kamiona zaporni- kov določenih za kopanje grobov. Ko so pripeljali zapornike na mesto, •kjer bi naj skopali grobove, so že prvi talci viseli na jablanah. Talce so obešali od 9. do 12. ure dopoldne. Trupla so visela približno eno aro. Nato pa so zapornikom ukazali naj jih snamejo. Vsem obe- šencem so slekli še obleke in čevlje. Naropano obleko so zmetali na prazne kamione. Trupla mučenikov so morali zaporniki voziti z vozič- kom v pripravljena grobova, ker pa je šlo delo prepočasi, so jih morali tudi kar po snegu vlačiti do jam. Med žrtvami je bil tudi Stanko Gorenjšek, doma iz Frankolovega. Njegov oče Jernej Gorenjšek-Ljubo- mir, eden prvih aktivistov na teh terenih, je obešenim talcem v spo- min sestavil tole besedilo: »Tukaj počivajo slovenske žrtve, dale življenje za svobodo in srečo domovine. Večna venčaj Vas slava ki nikdar ne mine.« Te besede so partizani vžgali na prve lesene spominke, ki so krasili grobove. Frankolovski zločin še danes kliče vsem mimoidočim: »Ne pozabite žr- tev za našo svobodo!^ VREME za čas od 16. do 26. februarja. Padavine z ohladitvijo pričaku- jemo okrog 17. in 25. februarja. V ostalem suho oziroma lepo vre- me z mrazom ponoči. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 17. februarja 1961 Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA ZB NOV V CELJU Konkretne naloge v jubilejnem letu Ko so se minuli teden v zadružni dvorani v lepem številu zbrali člani ZB občine Celje k letnemu obraču- nu svojega dela, ko so počastili spo- min 41 v larjskem letu umrlih čla- nov, ko so zbor pozdravili pionirji I. osnovne šole in mladinci strelske družine »Daki«, je predsednik ob- činskega odbora ZB NOV Celje tov. Mavc v svojem referatu kritično oce- nil delo organizacij ZB v pretekli dobi. Izčrpnemu referatu je sledila )rav živahna razprava, ki je v kon- (retnih predlogih tudi nakazovala nove naloge osnovnim organizaci- jam v letošnjem jubilejnem letu. V preteklem letu so organizacije ZB zadovoljivo delale. Viden napre- dek je bil dosežen že s tem, da so se v glavnem vse organizacije konč- no otresle ozkega obravnavanja ma- terialnih problemov borcev samih. Za razliko od drugih let so organi- zacije ZB v preteklem letu vnesle v svoje delo mnogo pestrih oblik, zato pa tudi uspehi niso izostali. Zadovoljivo je bilo tudi delo ob- činskega odbora ZB NOV Celje. Iz- med desetih komisij so nekatere zelo uspešno in z velikim čutom odgo- vornosti delale. Težko nalogo, ki pa jo je zadovoljivo reševala,- je imela komisija za šolanje In prekvalifika- cijo b^.cev. Pri reševanju teh pro- blemov je občinski odbor pomagal tudi z denarnimi sredstvi. Skupno se Prvi sprehodi... iz celjske občine šola po raznih šo- lah 113 članov ZB — največ jih obiskuje srednje šole (38), 35 čla- nov se šola na visokih šolah, nekaj pa so jih vključili v razne tečaje, pa tudi v šole za odrasle. Komisija za borce je rešila vse vložene vloge, ki so vsebovale evi- dentirane podatke. Led je prebila tudi komisija za preskrbo stanovanj članov ZB. 12 borcev je v preteklem letu že dobilo nova, stanovanja, v mesecu avgustu pa bo vseljivih še 24 stanovanj. Zadovoljivo je svoje naloge reševala tudi komisija za otroke padlih borcev. Komisija za zbiranje zgodovinskega materiala je začela zbirati podatke za partizan- sko topografijo. Verjetno je izmed vseh komisij imela najtežje, najbolj občutljivo in najbolj odgovorno de- delp komisija za odlikovanja, ki ni zabeležila posebno vidnih uspehov. V razpravi so člani ZB načenjali še vrsto problemov, ki jih poročilo ni zajelo. Glede bodočih nalog so dajali konkretne sugestije, kako bi se organizacije ZB angažirale za najrazličnejše akcije v letošnjem ju- bilejnem letu. Mnogo je bilo govo- ra o ureditvi grobišč, o postavitvi plošč in spomenikov — za Celje so skoro že kar kategorično postavili zahtevo, da se končno že zgradi grobnica na Golovcu, prav tako pa tudi skupno grobišče za padle parti- zane, ki so raztreseni po vsej okolici Svetine. Nujno bo v tem letu treba na hu- man način rešiti tudi vprašanje so- cialno ogroženih borcev ali parti- zanskih družin v goratih predelih. Organizacije ZB naj bi vso pozor- nost usmerile v šolanje, kvalifika- cije in prekvalifikacije borcev, vsa- kega bi bilo treba predvsem usposo- bit za delo, pa bi bilo manj socialno ogroženih. Tudi ljudi iz goratih pre- delov bo nujno vključiti v delovni odnos. Od delovnih kolektivov lah- ko zahtevamo, da bodo v pogledu kvalifikacij in prekvalifikacij borcu nudile vso potrebno pomoč, da bo- do organizirali razne tečaje, pre- skrbeli potrebna skripta in podob- no. Sploh naj velja načelo: mlajše borce preko rednih šol, tečajev in seminarjev kvalificirati, starejšim pa preskrbeti boljše delovno mesto, da bodo z boljšo osnovo šli v pokoj. Ao- DOMOVINI Petek, t*, februarja Na SEJI gospodarskega odbora Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine je član Zvezne«« izvršnega sveta Nikola Minčev razložil spremembe bančnega in kreditnega sistema, ki »o sestavni del predvidenih gospodarskih sprememb. Sobota, 11 februarja V SEKRETARIATU Zveznega izvršnega sveta za promet so izdelali osnuteJc ured- be o prvem inštitutu,za promet. Nedelja, 12. februarja V RESKI LADJEDELNICI .3 maj* %o splovili našo največjo ladjo, supertanker »Sevojno«, ki ima 32j600 ton uosiluosti. Ponedeljek, 13. februarja NA PRVEM SESTANKU republiškega odbora za proslavo 20 letnice revolucije so sklenili, da bo osriednja republiška Eroslava 22. julija v Žužemberku, kjer odo odkrili spomenik 1.150 padlim bor- cem. Torek, U. februarja PO VSEJ DR2AVI, v tovarnah, šolah in krajih ter mestih so bila množična protestna zborovanja, kjer so naši dr- žavljani obsodili zločin v Katangi, za- htevali kaznovanjev krivcev za podli umor legalnega predsednika kongoške vlade Patrica Lumumbe, razorožitev oboroženih najemniških tolp ter evaku- acijo tujih intervencionistov. Sreda, 15. februarja V SREDIŠČU pozornosti je bil sončni mrk, ki so ga ljudje naših krajev lahko opazovali od približno pol osme ure zjutraj dalje Sončni mrk je posredovala tudi televizijska mreža. GANSKA NOVINARJA v CELJSKEM OKRAJU V času bivanja v Jugoslaviji sta ugledna ganska novinarja, glavni urednik »Evening Newsa« Eric Hay- man ter pomočnik glavnega uredni- ka »Ghana Times« Kutin Mensah obiskala tudi Celje in nekatere kra- je našega okraja. Tako ju je med drugim sprejel predsednik Okrajne- ga ljudskega odbora Celje tov. Riko Jerman. Mimo tega sta obiskala to- varno emajlirane posode, mehanič- no tkalnico Metko ter ob zaključku obiska v celjskem okraju še Žalec in Velenje. V vseh teh krajih so ju prisrčno sprejeli predstavniki jav- nega in političnega življenja, zlasti pa najvidnejši zastopniki organov delavskega samoupravljanja in se z njima zadržali v razgovoru. OB 20- LETNICI VSTAJE Pohod XIV. udarne divizije na Štajersko v razvoju jugoslovanskega parti- zanstva so si zelo podobni trije ve- liki zimski pohodi: Pohod dela Prve proletarske brigade preko Igman planine v Fočo, ki je bil januarja 1941, pohod XIV. udarne divizije na Štajersko in pohod Prve makedon- sko-kosovske brigade iz južne Ma- kedonije do planine Bogomile. Vsi trije zimski pohodi so bili v izredno težkih pogojih zaradi zelo ostrih zim. Po trajanju samega po- hoda je XIV. udarna divizija storila največje dejanje. Njen pohod je tra- jal skoraj dva meseca in to mesec dni v stalnih borbah, juriših in pre- mikih. Zato upravičeno smatramo pohod XIV. udarne divizije na Šta- jersko za največji podvig slovenskih partizanov. O tem pohodu je takrat napisal tov. Edvard Kardelj: »Pro- boj XIV. udarne divizije predstav- lja eno najslavnejših strani heroj- ske narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji. Mnogokrat se je že pojavilo vpra- šanje vri tovariših, ki ne znajo oce- niti takratne težke politične in voja- ške situacije na okupiranem ozem- lju Spodnje Štajerske, zakaj je bil pohod tako nujen. Na to lahko odgovorimo z dvema nalogama, ki jih jp dobila XIV. udarna divizija, najelitnejša parti- zanska enota v Sloveniji od vrhov- nih političnih in vojaških forumov. 1. XIV. udarna divizija naj bi s svojim pohodom na Štajersko po- spešila razvoj že obstoječih parti- zanskih enot, ki so se borile pod iz- redno težkimi okoliščinami. S svo- jimi ogromnimi vojaškimi izkušnja mi in prekaljenimi borci in z vse- stransko aktivnostjo na vojaškem in političnem polju bi naj zanetila vse- Ijudsko oboroženo vstajo. Bila bi naj jedro, okrog katerega bi se naj vršila mobilizacija Štajercev. 2. Divizija naj bi s svojim sun- kom rušila na Štajerskem, ki je ve- ljalo kot silno občutljivo področje za Nemce, prometne poti na Balkan in v Italijo, obenem pa razbremenila enote NOB na jugu, kjer je bila v teku VI. nemška ofenziva. To so bile osnovne naloge XIV. udarne divizije, ki jih je morala iz- polniti in jih je tudi izpolnila. Slovenija je bila razkosana med tri okupatorje. Gorenjska in Štajer- ska je bila pod Hitlerjem. Ostali de- li bivše Kranjske z Ljubljano so bili okupirani od Italijanov, ki so te pre- dele imenovali ^^Ljubljanska pokra- jina«. Prekmurje pa je Hitler dode- lil Madžarski. Nobenega dvoma ni, da je bilo stanje v okupirani Štajer- ski najtežje, posebno še zaradi tega ker je nameraval Hitler priključiti Spodnje Štajersko k nemškemu raj- hu. Politično in vojaško vodstvo je imelo nenehno uprt pogled v okupi- rano Spodnje Štajersko, kjer so se partizanske enote borile pod izred- no težkimi pogoji. V zadnjih letih pred okupacijo je predele Spodnje Štajerske zastrup- ljala izredno močna propaganda za Hitlerja in nemški rajh, ki so jo vo- dili člani Kulturbunda in razni nem- ški turisti-špioni. Povsod, tudi v najoddaljenejših gorskih predelih so zastrupljali ljudi s svojo agita- cijo. Tem agitatorjem pa je botro- vala težka gospodarska kriza in ne- mogoče gospodarsko stanje. Prvi dnevi napada na bivšo Jugoslavijo so pokazali popolno nesposobnost državnega in vojaškega vodstva in neinteresiranost ljudi za ohranitev take države. le 14. aprila so prišle na ozemlje Spodnje Štajerske prve gestapovske skupine s šefom gestapa Lurkerjem, ki ga v nekaj dneh spremene v ve- liko taborišče za izseljevanje in na- . polne z našimi ljudmi vse zapore. Posebno znana taborišča in zapori so bili: Meljska kasarna in sodni za- pori v Mariboru, celjski »Stari pi- sker€, kapucinski samostan, sedanjm Titova kasarna, samostan v Rajhen- burgu (Brestanici), ki je jeseni In v zimi 1941/42 bil zbirna baza za izseljence brežiškega pasu, 0rad Bori pri Ptuju in zapori okrajnih sodišč. Dne 4. julija 1941 je bila v Zagre- bu konferenca o preseljevanju Slo- vencev iz Spodnje Štajerske in Go- renjske, ki je spadala pod Koroško. Sporazumeli so se za preseljevanje Slovencev v treh valih. Za preselje- vanje -y teh valih je bilo določeno nad 90.000 Slovencev. Selili so jih v Srbijo in na Hrvatsko. Zaradi ne- predvidenih okoliščin in velikega vzpona narodnoosvobodilnega giba- nja ni bilo preseljeno prvotno šte- vilo Slovencev. Preseljevanje naših ljudi v rajh na delo in zapiranje v kazenska ta- borišča so se vršila ves čas do osvo- boditve. Od jeseni 1941 do zgodnje- ga poletja 1942 pa je bilo v breži- škem pasu in Posavju preseljevanje naših ljudi v rajh in naseljevanje nemških preseljencev, predvsem Ko- čevarjev, da si zavarujejo mejo pro- ti Neodvisni državi Hrvatski (NDH). Leta 1942 so začeli zapirati tudi partizanske družine in družine ustreljenih talcev. Otroke so ločili od ostalih družinskih članov. Od- rasle so odpeljali v kazenska tabo- rišča, otroke pa v posebna otroška taborišča. Partizanske otroke in otroke ustreljenih talcev so hoteli pojaničariti. To je bil največji geno- cid nad našimi ljudmi. Kljub nečloveškim odredbam Hi- tlerjevega okupacijskega stroja — streljanja talcev, izseljevanja in za- porov, je odpor naših ljudi pod vod- stvom Partije in Osvobodilne fronte nenehno rasel. Politično in vojaško vodstvo na- šega odpora proti okupatorju je iz- vršilo več poizkusov kako pomagati okupirani Štajerski in borcem, ki so se tam borili. Po vrnitvi I. štajerskega bataljch- na s kozjanskega pohoda so šli bor- ci v prezimovališča v Revirje, Sa- vinjsko dolino in Šaleško dolino. Komandant France Rozman-Stane je takoj odšel na Dolenjsko, kjer je prikazal najvišjim forumom podrob- no stanje, ki je vladalo na Štajer- skem, le decembra 1941 je organizi- ral na Pugledu I. grupo odredov, ki je poizkušala prodor pri Litiji. Ker se je poizkus zaradi izdajstva pone- srečil, je z znatnimi silami okoli 609 borcev — skušal priti na Štajersko dne 20. maja 1942 v bližini kraja Janče pri Litiji. Kljub tridnevni ju- naški borbi si prehoda niso mogli izsiliti. Tretji poizkus prodora na Štajer- sko je bil poleti 1942. Prodor se je posrečil v dveh skupinah. Prva sku- pina se je prebila preko Gorenjske- ga, Karavank na Koroško in Štajer- sko, kjer se je pri Beli peči, na meji Štajerske in Koroške, združila s Sa- vinjskim bataljonom. To je bil Kranjčev bataljon, ki je nosil ime po komandantu Kranjcu. Druga sku- pina pa se je prebila preko Gorenj- ske in Kamniških planin. To je bit Simonov bataljon, ki je imel ime po komandantu bataljona Simonu-Se- kirniku. Tudi ta pomoč je bila za izredno težko stanje na Štajerskem premajhna. Glavni štab Slovenije je nato dal povelje 1943, da naj prekoračita Sercerjeva in Cankarjeva brigada nemško-italijansko mejo pri Sv. Kri- žu nad Litijo. Težke borbe pri Te- menici in Sv. Križu so preprečile prehod. Januarja 1944 dobi XIV. udarna divizija nalogo, da prodre preko Hr- vatske na Štajersko. Vodstvo poho- da je bilo poverjeno namestniku po- litkomisarja GSS Viktorju Avblju- Rudiju. Komandant divizije je bil Jože Klanjšek-Vasja, polit komisar Stane Dobovičnik-Krt, njegov na- mestnik pa Matevž Hace. V sestavu divizije so bile Tomši- čeva, Sercerjeva in Bračičeva bri- gada. Divizija je na svojem pohodu štela okoli 1060 borcev in bork. Ko- mandant Tomšičeve brigade je bil Ivan Kovačič-Efenka, politkomisar pa Miha Mišica. Komandant Sercer- jeve brigade je bil Jaka Rihar, ki je v noči od 10. na 11. januar padel v borbi z ustaši pri vasi Prilipija. Za njim je prevzel komando brigade Mičo Došenovič. Politkomisar bri- gade je bil Butara. Komandant Bra- tićeve brigade je bil France Bobnar- Gedžo, politkomisar pa France Slaj- pah-Aki. Ko je ta po težkih ranah umrl na pohodu pri Belih vodah, je bil za politkomisar ja postavljen Drago Benčič-Brkin. Naloga divizije je bila, da se pre- bije po izredno dolgi poti preko Hr- vatske na Štajersko. To pa predvsem zaradi tega, da pride tja v svoji polni moči. Le na ta način, če se prebije divizija na Štajersko brez večjih žrtev, bi lahko izpolnila vse naloge, ki jih ji je zadalo naše po- litično in vojaško vodstvo. s. T. Ob Gračnici... ^^ranioBertonceli Včeraj so se Celjani za vedno po- slovili od priljubljenega družbenega in kmetijskega delavca Pranja Ber- tonclja, ki je zadnja leta uspešno vzgajal kmetijske kadre kot referent za kmetijsko mehanizacijo pri OZZ v Celju. Kruta usoda je hotela, da je postal žrtev prometne nesreče na poti v 2alec, kjer je bil zadnje čase zaposlen v kmetijski zadrugi. Pokojnik je bil eden tistih delav- cev, ki je požrtvovalno, vestno in predano delal povsod, kjer se je po- kazala potreba. Nikdar mu ni bila nobena pot odveč. Povsod je rad po- magal, veliko časa je žrtvoval tudi izven službe kot družbeni delavec in komunist. Vsi, ki so ga poznali, so ga spoštovali kot dobrega tova- riša, družabnega in priljubljenega med ljudmi. Rad je svetoval s svo- jimi bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobil zlasti na področju kme- tijske mehanizacije. Zadružne orga- nizacije so z njegovo prerano smrt- jo, saj je komaj izpolnil petdeseto leto življenja, izgubile dobrega de- lavca, ki ga bo težko nadoknaditi. Pokojni Franjo Bertoncelj je bil vedno narodnostno zaveden in glo- boko predan delavskemu razredu. Zato je že 1941. leta okusil grenko- bo nemške internacije. Po vojni je bil vrsto let na vodilnih mestih v bivšem okraju Slovenske Konjice in Poljčane, nekaj let pa v Tovarni ko- vanega orodja v Zrečah. V zadnjih letih, ko je bil referent za kmetijsko mehanizacijo pri OZZ v Celju, se je pokojnik zelo uveljavil pri orga- niziranju strojnih odsekov ter pri usposabljanju traktoristov in kme- tijskih strojnikov. Razen tega, da je organiziral tečaje za usposablja- nje traktoristov v zadrugah in na njih predaval, je organiziral tudi številna tekmovanja s kmetijskimi stroji. Mimo poklicnega dela je pokojni Bertoncelj delal tudi na drugih pod- ročjih. Poleg številnih funkcij v raz- nih organizacijah in društvih je bil član predsedstva republiškega od- bora sindikatov kmetijskih delavcev, član okrajnega sindikalnega sveta, član predsedstva občinskega sindi- kalnega sveta, član občinskega sve- ta za kmetijstvo in tajnik društva traktoristov in strojnikov v Celju. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazala tudi dolga povorka lju- di, ki so ga poleg delovnih tovarišev ter ožjih sorodnikov in znancev spremljali k zadnjemu počitku na Mestno pokopališče. Godba, pevci, govorniki, številni venci in množica ljudi — vse to, predvsem pa neiz- merna bol v srcih nam zagotavlja, da na pokojnega Pranja še dolgo, dolgo ne bomo pozabili. -ma- Vse kaže, da je razbojništvo c mednarodnih odnosih še vedno ce- njeno sredstvo, če ne za urejanje pa vsaj za pripravo novih, večjih ho- matij. Piratstvo na morju in v zra- ku uvaja Francija, ima pa seveda svoje partnerje, ki se prikrivajo v Laosu, Kongu, Karibskem morju in drugod. Ni čuda, če je džungla ne- zaupanja, o kateri je govoril Ken- nedy, še vedno gosta in ni videti, da bi se redčila. Kaj je pravi obraz, kaj maska, kaj igra, je danes težko reči če zasledujemo svetovno politiko okoli nevralgičnih točk na Zemlji. Razbojniško politiko je pokazala Italija v Trstu. Lahk9 rečemo Itali- ja, saj so izgredi v Trstu pokazali, da italijanska vlada eno govori, drugo pa dela. Neofašističnim poba- linom dovoljuje demonstracije ves teden, protifašistične, protiiredenti- stične prepoveduje. Ne bi tega za- pisali, če ne bi v izgredih odmevala tudi genocidna gesla. Nas to ne pre- seneča, imeli smo priložnost spo- znati od blizu »sacro egoismo« itali- janskega političnega macchiaveliz- ma, imamo v rokah dokumente, kam je meril italijanski imperializem na Balkanu. Ce Italija s šovinizmom ne bo znala pospraviti, so seveda v ne- varnosti tudi demokratične pravice ki so po zatoru fašizma oživele. Za- to so stvari v Trstu povezane z mi- rom v svetu, ne samo z mirom med dvema narodoma. Prav je, da so Poljaki odgovorili Bonnu: Ne verjamemo besedam, de- janja naj kažejo, če ste res za iz- boljšanje odnosov. Priznanje polj- skih vzhodnih meja je prvi pogoj. Narodi, ki so doživeli nečloveške zločine fašizma, imajo pravico biti previdni tudi tedaj, kadar Nemčija in Italija kažeta prijazen obraz ali celo kaj ponujata. Razmere v Kongu kažejo, kako je položaj zapleten. Lahko ga je izrab- ljati, kdor ne čuti odgovornosti za razvoj v svetu. Kongoška vlada v Stanlei/villeu, ki seveda ni simpatič- na Zahodu, je objavila deklaracijo, ki razgalja mračno vlogo imperiali- stov in domačih separatistov. V Kongu se odloča, kakšna bo pot Afrike do svobode in neodvisnosti. OZN se ne ravna po svojih načelih, ampak pripravlja ali pa že vzdržuje hladno vojno med Vzhodom in Za- hodom na kongoških tleh. Kongo- ška vlada je proti blokom in se ne misli vezati na nobenega, vse bo- gastvo Konga pa naj pripade Kon- gožanom, ne pa imperialistom in ko- lonizator jem. Ta program seve ni pogodu Belgiji, niti Franciji niti Angliji, jasne besede pa tudi ne iz- rečejo ZDA. V Varnostnem svetu je govoril Kasavubujev zastopnik proti Lumumbi, podprl ga je Francoz Bernard, ves svet ve, da Angleži forsirajo Kasavubuja. Ce je medtem Lumumba likvidiran, ta domneva je bila v ponedeljek uradno potrjena potem se utegne uresničiti bkseda da v Kongu še 20 let ne bo miru, ali z drugo besedo, namesto, da bi se svet pomirjeval, se le množe raz- logi, ki »džunglo nezaupanja« še bolj goste. V Parizu je zborovala šestorica. Adenauer je izjavil, da so se dobro sporazumeli celo z de Gaullom, ki ima glede gospodarskega razvoja kontinentalne Evrope svoje poglede. Adenauer obeta celo, da je spora- zum šestorice tak, da bo v korist sedmorice, o čemer se bosta v krat- kem pogovorila z Macmillanom. Ce se bo to res zgodilo, potem se uteg- ne uresničiti angleška zunanjepoli- tična teza, da mora Anglija vse sto- riti za krepitev Evrope, svojega Com- monwealtha ir. za krepitev ZDA. Torej integracija bloka. To pa se- veda ni v korist mirovne politike ko- eksistence. Kakšen duh rreveva za- hodni blok, je dobro vidno iz inci- denta nad Afriko. Streli na letalo predsednika Vrhovnega sovjeta SZ kažejo, da so reakcionarne sile v Franciji prav tako kratkovidne ka- kor po prvi svetovni vojni. To izpri- čuje tudi uradni obisk španskega generala v Parizu, genera.a s hi- tlerjevim odlikovanjem za zločinsko delo plave divizije, ki jo je Franco poslal na vzhodno fronto. T. O. CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 17. fđaruarja 1981 3 DVANAJST ODSTOTKOV Ljudski odibor coljske občine je v zad- njem času dzvedel aikoijo, ki jo v večini koletktivov ipotzjiajo pod imenom »dvanajst odstotkov«. To ime sicer ne pove veliko, dosti več pa zasluži po zornosti namen in vsiefoiina po^bude. Gre namreč za združevanje »redslev, oziroma za dvanajstodstotni pri- spevek delovniih kolektivov iz sMada skup- ne porabe za igirad/njo nekateriih prepotreib- nrib objeikitov družbenega standarda v oelj- ski občimi. Kakor ipobuda, tako tudi odmev nanjo 'kaže, da so jo deJovni kolektivi spre- jeli ko(t svojo, saj reševamje problemov ko- munalne skupnosti ni samo stvar ljudskega odbora, temveč vseh prebivalcev določene- ga območja. Da bi celoten pToblem kar najbolje osvetlili liin to z vseh mogočih strani, smo obisikali predsedniika ljudskega odbora celj- elke občine, delovne kolektive ter predsed- niđce tistih svetov, ki so za to akcijo najbolj zaiinteresirani. Tako je nas-tal skupek pri- spev• Kot je našim prebivalcem že znano, je predlog zajel 20 naj- važnejših komunalnih in družbe- nih gradenj, poleg tega pa smo še posebej dali pod lupo javnega mnenja vprašanje gradnje novih šol. Glede višine finančnih obvez- nosti smo predlagali združitev 12 odstotkov vseh prostih sredstev, s katerimi razpolagajo podjetja, poleg tega pa še posebej združe- vanje sredstev sklada za kadre, in to za gradnjo šol. Drugo vprašanje: Kako ocenju- jete na občinskem ljudskem od- boru rezultate ankete? Odgovor: Iz dosedaj zbranih po- datkov sledi, da so bili kolektivi pri obravnavanju teh problemov zelo realni, odnosno to po drugi strani kaže, da je naš predlog kar dobro zadel tudi javno mnenje. Anketa je dokaz, da naši kolekti- vi poznajo že tudi širšo problema- tiko, saj je javno ugotovljena pri- oriteta zelo preudarno upoštevala komunalne, družbene, kulturne in druge potrebe mesta. Tudi finančno je uspeh zadovo- ljiv, seveda če upoštevamo stvar- no situacijo. Pri tem ne smemo mimo važne konstatacije, da je veliko število naših najpomemb- nejših podjetij sredi generalne re- konstrukcije. Tako so obveze ko- lektivov dosegle samo sicer nekaj nad 40 odstotkov planiranega zne- ska, če pa te obveze preanalizira- mo je očitno, da naši kolektivi v danih pogojih, objektivno gleda- no, res niso mogli odločiti druga- če. Anketa še ni zaključena, ven- dar lahko samo v nekaj primerih še računamo na znatnejša sred- stva. Tretje vprašanje: Kakšne so značilnosti iz razprave o proble- mih združevanja sredstev. Odgovor: Predvsem moramo pribiti, da so naša majhna pod- jetja dala sredstva v polni višini za te skupne namene zelo enoduš- no. To je zelo pozitivno, v tem vi- dimo tudi nek logičen dokaz dalj- še, tesnejše povezanosti teh kolek- tivov z občinskim ljudskim od- borom in polno razumevanje med- sebojne odvisnosti. V večjih kolektivih pa so se še dostikrat vrstile razprave o loče- nih problemih, to se pravi disku- sije o lastnih in občinskih proble- mih, dosti manj pa je bilo tehta- nja prioritete skupnih nalog. Da bom še določnejši: Razprava je pokazala, da pojem komunalne skupnosti povsod še ni dovolj raz- čiščen. Dostikrat smo namreč sli- šali razprave o tem, kaj je po- vsem občinska naloga, kakšne pa so notranje naloge podjetja, ako- ravno, če širše pojmujemo stvari, takšnih (seveda važnejših) zadev sploh ni. Da se bomo razumeli: v našem primeru n. pr. velike re- konstrukcije naših tovarn nika- kor niso samo stvar določenega podjetja, ampak prav nasprotno in še kako zelo pomembna skupna naloga. Prav tako pa je seveda tudi dejstvo, da gradnja šolskih, komunalnih in družbenih objek- tov ni samo v interesu nekaj od- bornikov ljudskega odbora, ampak v interesu celotnega prebivalstva, v interesu našega razvoja, v inte- resu naše perspektive. Omeniti želim, da je tudi v tej razpravi prednjačil aktiv iz Stor. Tu ne mislim poudarjati toliko finančnih obvez, ki jih je prevze- la Železarna, ampak predvsem akcijsko sposobnost. Četrto vprašanje: Kaj zaključu- jete na osnovi rezultatov te raz- prave? Odgovor: Kljub nekaterim po- manjkljivostim, o katerih sem go- voril, je napravljen ob tej javni razpravi vendar pomemben pro- boj naprednih misli in naprednih gledanj. Seveda je to šele začetek takega obravnavanja skupnih problemov. Posamezne najbolj pozitivne pri- mere iz Stor in drugod bomo čim- bolj popularizirali in skušali s tem spodbuditi tudi tista področja, ki zaenkrat še »dremajo«. Višina finančnih obvez naših podjetij kaže, da bomo morali program v prvih letih perspektiv- nega plana izvajati zmernejše, re- alno pa računamo, da bo situacija v drugi polovici bodoče petletke tudi glede sredstev že nekoliko boljša. V tem pogledu bo moral biti pač vsakoletni družbeni plan nova mobilizacija v tej smerL Tudi za Srednjo tehnično šolo — Pn nas nismo imeli noDenin težav, so pripovedovali pri Lesno industrijskem kombinatu »Savinja« v Celju. — Člani delavskega sveta so z največjo mero ra/urnevanja podprli načrt ljudskega odbora o so- finansiranju nekaterih prepotrebnih objektov družbenega standarda. Prav zaradi tega so proučili smer- nice petletnega perspektivnega pro- grama gospodarskega razvoja celj- ske občine in sprejeli sklep, da od- stopijo približno enajst odstotkov sklada skupne uporabe za gradnjo nekaterih objektov. To pomeni, da so v sklad združenih sredstev na- menili okoli pet milijonov dinarjev. Mimo tega pa so se odločili, da bo- do petdeset odstotkov sklada za kadre nakazali za gradnjo Srednje tehnične šole v Celju. To pa pomeni prispevek kolektiva v višini poldru- gega milijona dinarjev. Ta sklep so sprejeli še s priporočilom, da naj bi pri šoli ustanovili še lesni od- delek. SLAVKO KUKOVEC, predsednik sveta za komunalo Vodovod problem ši. 1 Tndi člani našega sveta so z velikim zanimanjem sprejeli odločitev odbora o združevanju sredstev gospodarskih or- ganizacij za gradnjo nekaterih prepo- trebnih objektov družbenega standarda. Naš svet je to akcijo podprl tembolj, ker imamo ravno na komunalnem področju vrsto nerešenih prrblemov, zaradi česar tudi sicer lepo celjsko mesto zaostaja za nekaterimi drugimi. Poglejmo samo primer, da v Celju nimamo prostorov za prirejanje stalnih razstav. Imeli bi namreč možnosti za organizacijo razstav steklarskih izdelkov, pa tudi vrtnarstva. Sčasoma bi se lahko takšni razstavi pri- Cravljali v mednarodnem merilu. Ta pro- lem bo bržkone rešila osrednja prire- ditvena dvorana, ki je v načrtu. Težak problem Celja je vodovod. Me- sto ne more in ne sme biti brez vode. Toda, če hočemo graditi nova stanova- nja, moramo poskrbeti tudi za to, da bomo «vjačali dotok vode Iz Vitanja, kajti zmogljivosti sedanjega vodovoda že zdavnaj ne zadoščajo več. Vodovod je vsekakor problem številka ena. Nič manjša ni zahteva po gradnji glavnega kolektorja, glavnega kanala, v katerega se bodo stekali ostali. Vzpored- no s tem se pojavlja prestavitev Sušnice in Koprivnice, kajti v dosedanji koriti teh rek bi prav tako položili kanale in jih zasuli. Razen tega bo treba čim prej začeti dela pri urejevanju tako imenovanega prometnega križa v Celju, oziroma z gradnjo tranzitne ceste Ljubljana—Ma- ribor, ki ne bo vcdila skozi središče mesta, kot zdaj, temveč bo mesto obšla. ANDREJ DROLLE, predsednik sveto za telesno vzgojo Še veliko nalog Pobuda ljudskega odbora o združeva- nju sredstev za gradnjo ko>munalnlh, kultnrnih, pa tudi športnih objektov je naletela pri članih sveta za telesno vzgo- jo na veliko razumevanje. To je tudi razumljivo, saj stanje na tem področju ni najboljše in čaka nas še veliko nalog, da bomo rešili najnujnejše probleme. Da bi razprava o teh vprašanjih zajela čim širši krog športnih in telesno-vzgoj- nih delavcev je naš svet sklical širši sestanek zastopnikov vseh društev. Po- svetovanje je bilo zelo koristno, saj so bili vnovič v širšem krogu analizirani problemi, ki niso novi, ki pa zaslužijo širšo oporo za reševanje. Prav zaradi tega so tudi udeleženci pjBvetovanja me- nili, da bodo tudi delovni kolektivi celj- ske občine podprli celotno akcjo In se prav tako zavzeli za gradnjo oziroma za dokončanje nekaterih naprav. Naj ome- nim v tej zvezi samo dokončanje ljud- skega kopališča, nadalje prepotrebno gradnjo dama Partizana, pa s^et i^netno drsališče, s katerim b! v našem mestu veliko pridobili ne samo zaradi športa in splošnega razvedrila, temveč tudi na račun kulturnega in prosvetnega udej- stvovanja. Nič manjša naloga na nas ne čaka pri urejevanju primitivnih športnih igrišč in šolah. Člani sieta za telesno vzgojo upajo, da bodo te in še nekatere druge pro- bleme uspešno rešili, ali pa vsaj začeli reševati jrav po zaslugi akcije, ki jo je sprožil Ijndaki odbor. VELIKO RAZUMEVANJE v železarni Štore je o pobudi Občinskega ljudskega odbora za tako imenovano akcijo »12 odstot- kov« najprej razpravljal upravni odbor podjetja, ki je predlog ob- čine za sofinamsiranje objektov družbenega standarda, kot jih predvideva petletni perspektivni program, načelno osvojil. Ni se pa izjasnil glede višine prispevkov. Odločitev o tem je prepustil de- lavskemu svetu. Razen tega so na seji upravnega odbora podjetja govorili tudi o vrstnem redu del, ki bi jih naj ljudski odbor izvršil s sodelova- njem delovnih kolektivov. Zani- mivo je, da so v Storah dali na prvo mesto izgradnjo vodovoda, nadalje pa omenjajo: gradnjo glavnega zbiralnega kanala, to- vorni kolodvor v Cretu ter indu- strijski tir, prvo fazo regulacije Voglajne, družbeno prehrano, ter osrednjo prireditveno halo, muzej NOB, mestni muzej ter Studijsko knjižnico, centralno ljudsJco knjiž- nico in čitalnico, glasbeno šolo, Mariborsko cesto, preložitev Ko- privnice in Sušnice, začetek grad- nje kulturno izobraževalnega cen" tra, mlekarno, otroška zavetišča, mladinski in pionirski dom z lut- kovnim gledališčem, dom Parti- zana, podaljšek Trubarjeve ulice, umetno drsališče, stanovanja za prosvetne in zdravstvene delavce ter nazadnje še industrijski vo- dovod. Razumljivo je, da se štorski železarji zavzemajo tudi za uredi- tev centra za srenj estrokovno iz- obraževanje. V predlogih, kaj naj bi uredili v naslednjih letih, pa niso prezrli niti lokalnih potreb. Tako menijo, da bi morali v tem času zgraditi novo osnovno šolo (osemletko) v Storah, dograditi in opremiti te- lovadnico, odpreti samopostrežno trgovino na Lipi, zgraditi poleg obratne ambulante še zdravstveno postajo, začeti z gradnjo plaval- nega bazena, postaviti vsaj en nov gostinski obrat in urediti najbolj potrebne servisne delavnice usluž- nostnega značaja. Mimo tega pra- vijo, da bi že bil skrajni čas za prestavitev železniške postaje. Dela, ki jih mislijo opraviti v krajevnem merilu, so prav tako nujna in potrebna in kažejo na veliko pripravljenost kolektiva, da pri reševanju teh vprašanj po- maga v največji možni meri. Ta- ko imajo že izdelane načrte za gradnjo trgovskega paviljona na Lipi, v katerem bo samopostrež- na trgovina ter čevljarska in briv- ska delavnica. Potreba po zdrav- stveni postaji je več kot očitna. Prav tako močno pogrešajo ne sa- mo obrtnih delavnic uslužnostne- ga značaja, ampak tudi primer- nega gostišča. Tudi želja po grad- nji plavalnega bazena ni pretira- na, saj so prebivalci železarsikih Štor zaradi umazane Voglajne res prikrajšani za kopanje. Glede del, ki jih kani jo izvršiti v krajevnem merilu pa niso skle- pali samo o programu, temveč tu- di o sredstvih, ki jih bodo prispe- vali zanje. Tako bodo v nasled- njih treh 'letih udeleženi pri so- finansiranju za ureditev trgovine na Lipi z osmimi milijoni, pri gradnji nove osnovne šole s 43 ter pri gradnji zdravstvenega doma z desetimi milijoni. Tako bodo sa- mo za te objekte prispevali v na- slednjih treh letih 61 milijonov dinarjev. Mimo tega pa bodo s lastnim fina.isiranjem ali pa s prostovoljnimi deli prispevali pri dograditvi telovadnice deset, pri graditvi plavalnega bazena pet- najst ter pri zgraditvi objekta družbene prehrane 36 milijonov dinarjev. Torej, vsega skupaj prav tako 61 milijonov. In končno z dvema milijonoma dinarjev iz sklada za kadre bodo ixxiprli ureditev centra za sred- njestrokovno izobraževanje v Ce- lju. Hvaležna je ugotovitev, da je organ upravljanja štorskih žele- zarjev sprejel tako veliko obvez- nost ne glede na pospešeno izved- bo rekonstrukcije podjetja in na velike naloge ter obveznosti, ki jih imajo v podjetju. OB 20. OBLETNICI VSTAJE Velike priprave v Žalcu Spričo priprav na proslavljanje 20, obletnice vstaje smo naprosili za razgovor sekretarja občinske- ga komiteja ZKS v Žalcu Poldeta Rajha, ki je obenem tudi pred- sednik občinskega odbora za pro- slavo 20. obletnice vstaje, da bi nam o tem povedal kaj več. — V žalski občini, je dejal — so priprave na praznovanje obletni- ce vstaje v polnem teku. Na zad- njem plenumu občinskega komi- teja Zk in občinskega odbora ZB je bil izvoljen občinski odbor za izvedbo proslave. V tem okviru se je porodila tu- di misel o imenovanju občinskega praznika. Občinski odbor Zveze borcev je predlagal občinskemu ljudskemu odboru, naj bi bil ob- činski praznik 7. julij. V noči med 6. in 7. julijem 1941 so savinjski partizani izvedli prvo organizira- no akcijo, katere cilj je bil uni- čenje nemških napisov na trgovi- nah, uradih itd., zamenjali so jih s slovenskimi napisi, trosili razne letake in pisali parole proti oku- patorju. Istega dne so odšli mno- gi komunisti v ilegalo oziroma v partizane. Odbor je v svojem še ne do- končnem programu predvidel, da bi bila centralna proslava dneva vstaje !V Grižah. Griže so ibdle namreč poleg Prebolda in Liboj v stari Jugoslaviji središče revo- lucionarnega gibanja. Odbor meni tudi, naj bi se centralna proslava pričela z dnevom borca in se za- ključila z občinskim praznikom. Na predvečer 4. julija bi po vseh hribih žalske okolice prižgali kre- sove, na dan borca pa bi obiskali partizanske grobove in obdarili najbolj znane partizanske družine. V naslednjih dneh bi bile v obči- ni različne prireditve, na katerih bi nastopila Svoboda, TVD Parti- zan in druge množične in politič- ne organizacije. Na vprašanje, kako bo odbor izvedel praznovanje 22. julija, je Polde Rajh odgovoril: — Občinski odbori Zveze bor- cev Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Celje in Žalec so se domenili, da bodo na savinjsko zasavski meji na Vrheh zgradili Dom revirsko savinjskih borcev. Predvidevamo, da bi bila otvoritev tega doma 22. julija in ob tej priliki skupna proslava omenjenih občin. Poleg te proslave bi po ostalih krajih občine priredili manjše proslave. Proslavljanje obletnice vstaje v jubilejnem letu bi v žalski občini zaključili septembra, ko bi s so- delovanjem mozirske občine pri- redili v Creti v spomin na veliko partizansko borbo prvega Štajer- skega bataljona 1941. leta parti- zanske pohode in prikazali parti- zanske bitke. O nalogah, ki si jih je odbor 7adal v jubilejnem letu, je Polde Rajh dejal: — Poleg ureditve vseh spomin- skih obeležij na področju občine bomo posvetili vso skrb borcem in ostalim članom ZB tako v po- gledu izboljšanja njihovih živ- ljenjskih pogojev kakor v smislu rešitve drugih vprašanj, ki jih ne- posredno zadevajo. Ta mesec bo- mo končali tudi z zbiranjem po- datkov o upravičencih za odliko- vanja iz NOB. Po predvidevanjih bo v žalski občini preko dva tisoč upravičencev. — Samo ob tesnem in aktivnem sodelovanju vseh družbenih in političnih činiteljev, je zaključil Polde Rajh, — bo mogoče v ob- čini popolnoma izvesti izredno od- govorno in zahtevno nalogo. Ra- zumevanje, ki ga za to kažejo po- samezne organizacije in forumi, predvsem pa materialna osnova, so nam za uspehe najboljši porok. S. L. ZBOROVANJE javnih uslužbencev Pretekli četrtek je bil v prosto- rih Hmeljarsikega doma v Zalou redni letni občni zbor sinidikailne podružnice javinih uslužbencev občanskega ljudskega odbora. Iz poročila, Mi ga je podal MiOiko Medviešček, je bilo razvidno, da je sind.Lkalna ipodriižnioa na isvojih sejah obravnavala probleme siste- ma nagrajevanja dela po učinku, deljenega delovnega časa, stro- kovne vzgoje dn drugega. Pri sindikalni podružnici so for- mirali posebno komisijo, ki je se- sta'viila predloge o načinu razde- ljevanja osebnih dohodkov. Ker za nagrajevanje po lučinku ni no- benih isplošnih kriterijev, je vpra- šanje prepojščenio občinskemai ljudskemu odboru. Nujino bi bilo najiti kriterij, ki bi upošteval tudi važnost službe in delavnega me- sta. Posebna naloga sindikalne po- družnice javnih delavcev je tudi v tem, da omogoči svojim članom strokovno usposabljanje ter ide- ološko politično izobraževanje. Javni uslužbenca ne bi smela biti ozki izvrševalci svojih nalog. Brez dobrega poznavanja temeljev družbene ureditve, raznih predpi- sov idt., bi te naloge težko izvrše- vali kot ivažni činitelji socialistič- ne javne uprave. K vsem tem vprašanjem sta v razpravi, ki je zajela 'tiidi odnos uslužbencev do strank, letni od- dih, raizvedrilo članov dn drugo, prispevala nekaj tehtnih predlo- gov in pripomb predsednik ob- činskega sindikalnega sveta Jože PiMh in presednik dbčinskega ljudskega odbora Tone Delak. S. L. Pionirska organizacija v žalsl^i komuni v žalski občini je v pionirsko organizacijo vključena vsa mla- dina, ki obiskuje 'osnovno šolo in šteje preko 4.000 članov. V minu- lem letu so vsi pionirski odredi svečano proslaviti dan republike in v svoje vrste sprejeli 450 cici- banov. Prav tako so se vsi pio- nirski 'Odredi in pionirske zadruge Vključili v zvezno tekmiovanje »Mladi zadružniki« in »Prirodo- slovci«. V tem tekmovanju je pio- nirski odred iz Šempetra osvojil prvo zveznio nagrado, trije odredi pa okrajno. Pionirski odredi so iz- vedli več tekmovanj, najvažnejše med njimi je bilo šahovsko, ki se ga je udeležilo 164 pionirjev. Prav tako je bilo uspešno tekmovanje pionirjev strelcev. Poleg mnogih tekmovanj in prireditev so pio- nirji svečano proslavili dan mla- dosti, kjer so sodelovali v Tiiitovi štafeti. Udeležili so se množičnega pohoda na Mrzlico, ki ga je orga- nizirala organizacija ZB, kjer so sitari iborci pripolvedovalU isvoja doživetja. Iz vsega tega je razvidno, da je delo pionirske organdzacije v žal- ski občini bilo zastavljeno pravil- no in tudi v letošnjem letu ibodo izpolnili več nalog v okviru izva- janja »Jugoslovanskih pionirskih iger«. S. L. Seminarji za upravljalce s sodelovanjem občinskega sindi- kalnega sveta je delavska univerza priredila že vrsto seminarjev za čla- ne delavskih svetov podjetij šo- štanjske občine. Pri rudniku lignita so v teku seminarji za vseh šest obratniii delavskih svetov. Razen te- ga pa bodo prihodnji mesec prire- dili še krajše seminarje, v katerih bodo posamezne kolektive seznanili z nekaterimi vprašanji delavskega upravljanja in delitve dohodka. Pred dnevi pa je bil dvodnevni seminar, ki ga je za svoje uslužben- ce priredil Geološki zavod iz Ljub- ljane, prisostvovali pa so mu tudi gozdarji iz občine. V. V. Sole v šoštanjski občini številke včasih mnogo povedo. Letos je v obeh velenjiskih osem- letkah nad 1.300 otrok. Zato je nujna izgradnja še ene osemletke. Pripravljalna 'dela zanjo so v pol- nem teku. Sicer bi morali v tretjo izmeno. Z izgradnjo energo-kemo- kombinata in nadaljnjim veča- njem prodiikcije velenjskega pre- mogovnika ter (gradnijo novega jaška v Šoštanju bo moralo priti sem še 1.860 delavcev. Šele sedaj lahko čutimo potrebo 'po gradnji šol! 2e sedaj je letni prirastek v Velenju nad 100 otrok. Ta šte- vilka pa se bo še stopnjevala. Nujno bo v zvezi s 'tako izgrad- njo industrije misliti poleg osnov- nih šol tudi na srednje strokovne šole. Tako naj bi v Velenju zrasla srednja tehniška šola, ki bi daja- la prepotreben strokovni kader rastoči industriji. Petletni perspektiivni razvoj šol- stva občine Šoštanj predvideva predvsem gradnjo osnovnih šol. Tako naj bi bili zgrajeni osnovni šoli v Belih vodah in Smartnem ob Paki. Adaptirana bo stara os- novna šola v Šoštanju. Obnovili bodo tudi okoliške šole, ipredvsem ono v Št. IIju. Z gradnjo nove os- novne šole bodo v Velenju pričeli že to pomlad. Se vedno so za vsa popravila in gradnjo zelo pičla sredstva prav zaradi rastočih ipo- treb, ki jih narekuje hiter giospo- darski razvoj oibčine. Novo šolo v Velenju bodo gradili s pomočjo podjetij, precej materiala 'in pro- stovoljnega dela bodo opravili še prebivalci sami Z akcijo so v Ve- lenj'U že pričeli. Prav tako želijo tam dograditi |tudi izdravstveni dom. Organizaciji SZDL v Vele- nju je uspelo pridobiti v najkraj- šem času 150 prostovoljcev, ki 'bo- do pomagali gradbenemu odboru pri gradnji n^dve osnovne šole. Tako so v tem rudarskem mestu že pričeli s prostovoljnim delom. Razveseljivo je, da podjetja in posamezniki popolnoma razumejo, kako potrebna je šola. Nova os- novna šola bo po sedanjih raču- nih stala okrog 250 milijonov di- narjev. -Vo Občni zbor PARTIZANA v Petrovca h Pred dnevi je imel TVD Parti- zan v Petrovčah svoj občni zbor. Društvo je bilo ustanovljeno pred devetimi leti in je kljub te- mu, da ta'krat ni bUo .posebnih pogojev za razvoj telesne vadbe, doseglo tudi lepe uspehe. V sode- lovanju z mladinsko 'organizaoijo so ustanovili »Savinjsko četo«, ki je uredila igrišče za mali rokomet in odbojko ter postavila leseno lopo. Četa je opravila preko 1.000 ur prostovoljnega dela, med po- samezniki pa je pokazal posebno požrtvovalnost Jure Jan. Poleg prostovoljnega dela je TVD Partizan 'dosegel uspehe tudi na različnih tekmovanjih. Na njih je v lanskem letu zasedel 18 prvih, 8 drugih in 7 tretjih mest. Telovadci pa so nastopali s par- temo telovadbo na različnih pro- slarvah. Da rezultati niso bUi še boljši, je vzrok v pomanjkanju vaiditelj- skega kadra. V prihodnosti name- ravajo poslati več svojih član' v v razne tečaje, k sodelovanju pa bodo pritegnili več šolske mla- dine. Z USTANOVNEGA OBCNEGA ZBORA KZ V ŽALCU loljsi življenjski popji Na ustanovnem občnem zboru Kmetijske zadruge »Savinjska do- lina«, 'ki je bil pred dnevi v Žalcu, je obširno govoril tov. Kari Kač o reorganizaciji zadružnih orga- nizacij ter vlogi in delovanju no- ve kmetijske zadruge. Poudaril je, da smo se v našem kmetijstvu v vsej povojni dobi srečavalh s problemi, ki jih je bilo moč 'uspeš- no reševati tedaj, če so organiza- cije, ki so na tem področj'U delo- vale, imele odprto perspektivo in pa dovolj moči za mobilizacijo no- vih sil dn materialnih rezerv. Za- te ni slučaj, da tudi v našem kme- tijskem zadružništvu doživljamo stalne spremembe, ki niso plod slabega delovanja teh organizacij temveč nujna posledica 'dosežkov, kateri zagotavljajo nadalj'ne uspe- he seveda ipod pogojem, če so go- spodarskie organizacije pravilno usmerjene. Ker nenehno težimo k novim uspehom, moramo naš mehani- zem sproti prilagojevati novim nalogam. Ni slučaj, da se ponov- no nahajamo v prilagojevanju do- sedanje organizacije novim potre- bam. Reorganizacija zadružnih organizacij 'ni torej posledica li- kvidacije neke nepotrebne organi- zacije, temveč posledica novih nalog v bližnji in daljnji prihod- nosti. Prihodn'ost nalaga nove morda še težje naloge, ki jih je moč izvršiti s pomočjo večje eko- nomske močne zadružne organi- zacije. Modernizacija kmetijstva zahteva večja vlaganja, večjo teh- nično in strokovno sposobnost za- družnih delavcev ter nepossred'nih proizvajalcev in končno organi- zacdj'O, ki bo sposobna povezati vse sile za dosego tega cilja. V reorganizacijo smo torej šli zato, ker si želimo zagotoviti pogoje za uspešno izvršitev novih nalog in doseči nove 'proizivodne uspehe in boljše življenje delovnih ljudi v kmetijstvu. Vprašanja proizvajalcev, ali bo nova zadruga pri Isvojem dellu uspevala ali 'bo prav tako blizu podružnikom' kot doslej, so bila umestna. Brez dvoma mora nova organizacijav ostati blizu kmetij- skemu področju in tesno poveza- na z dogajanji na terenu. Zadru- ga brez proizvodnih objektov in sodelovanja neposrednih proizva- jalcev ne bi zagotovila izvršitev programa bodočega razvoja Sa- vinj;ske doline. Podpredsednik občine tov. Vla- do Plaskan pa je govoril o 'pred- logu 'Perspektivnega plana kme- tijske proizvodnje 1961-65 ter pla- nu kmetijske proizvodnje za leto 1961. Predtog naslednjega petlet- nega perspektivnega plana kme- tijske proizvodnje ipredvideva na- daljnje lukrepe za hitrejše pove- čanje proizvodnje v takšnih ob- likah, ki bodo dale najugodnejši rezultat. Med temi oblikami bodo odl'očilni tile ukrepi: 1. Povečanje družbenega sek- torja, 2. Sodelovanje zadruge z individualnimi proizvajalci, 3. Smotrno investiranje, 4. Pridobi- vanje novih obdelovalnih površin, 5. Povečanje uporabe agro in zo- otehničnih ukrepov. Družbeni obrati, ki se bodo raz- vijali v industrijske proizvodne obrate bodo losnovni nosilci na- predka v kmetijstvu. Pridobivanje novih obdeilovalnih 'površin je predvideno z nadaljevanjem regu- lacijskih in melioracijskih del ter krčenjem gozdov. Med pomemb- nimi činitelji za povečanje proiz- vodnje bodo povečani agro in zo- otehnični ukrepi. Uporaba umet- nih gnojil se bo povečala od 6.969 ton, kolikor jih je bilo porablje- nih v letu 1960, na 8.845 ton v letu 1965 !to je 750 kg na ha ob- delovalne ipovršine. V letu 1965 ise predvideva setev samo očiščenega in razkuženega semena, zamenja- va semen bo v prihodnjih petih letih organizirana tako, da se bo seme hibridne koruze zamenjava- lo Vsako leito, seme pšenice in krompirja vsaka štiri leta, seme ječmena in ovsa pa vsakih 'pet let. Grovedoreja bo usmerjena k po- večanju proizvodnje sivo-rjavega goveda, prašičereja pa k proiiz- vodnji mesnih tipov švedske in holandske pasme. V ^dljarstvu bo potrebno* v prihodnjih petih letih posvetiti vso skrb za vse- splošno škropljenje sadnega drev- ja. Do leta 1965 bo ipotrebno reali- zirati tudi vse načrte za saditev plantažnih sadovnjakov pri An- dražu, Galicfji, Sv. Jederti in Mi- rosa'nu. Površino vinogradiov bo- do v pri'hodnjih petih letih doma- la v celoti zamenjali sodavnjaki ali 'pašniki. Vrednost skupne kme- tijske proizvodnje se bo v letu 1965 ipoveča:la napram letu 1960 za 40 .od'statkov. V okviru petletnega ■perspektiv- nega plana, razvoju kmetijstva je izdelan tudi plan za leto 1961. Hmeljska proizvodnja se bo po- večala od 2.630 ton na 2.700 ton ali za 3 %, kvaliteta pridelka pa od 72 % na 85 %. Kakovost se bo povečala na osnovi novih vlaganj kot so sušilnice, isikladišča, opre- ma in podobno. Ostala poljedel- ska ali rastlinska proizvodnja bo usmerjena na 'povečanje pridel- kov žit iza 9 % zlasti pa njivskih krmskih rastlin za 10 %. Kmetij- ska proizvodnja v žalski občini se bo po predvidevanju letnega pla- ria povečala za 9 %, od tega hme- ljarstvo za 7 %, poljedelstvo za 9%, travništvo za 20%, sadjar- stvo za 60 % ter živinoreja za 6 %. Na ipodročj'U gozdarske dejav- nosti predvideva plan gozdna go- ji'tvena difila ter vzdrževanje gozd- nih cest. Tako bodo gradili 'trak- torsko ipot na Mrzlico v dolžini 4 km in cesto na Gozdnik v dol- žini 3 km. S. L. Delegati in gosti na ustanovnem občnem zboru KZ »Savinjska dolina« Paberki iz Šentilia Le uro prijetne hoje iz Velenja, pa si v St. Ilju. Kraj je že pred vojno slovel po izvrstnem sadju in po na- prednih sadjarjih. Stopal sem mimo vzorno urejene Jelenove drevesnice in kaj lahko sem si zamišljal bujno zeleno pomlad, ki bo kmalu oblekla valovito pokrajino. Da, mnogi Ve- lenjčani izkoristijo spomladanske dni za izlet v ta lepi kotiček Šale- ške doline. Kramljaš s preprostimi ljudmi. V kino v Velenje ne morejo, saj bi zamudili preveč časa. Mnoge kraje v šoštanjski občini obišče potujoči kino. Zakaj bi ne zašel tudi sem, se vprašujejo. Sedaj so tam štirinajst- dnevna predavanja, ki jih prireja Delavska univerza v 17 krajih ob- čine. Obisk v nedeljo je bil slab. Do dvetih dopoldne se je zbralo le se- dem ljudi. Vzgojno predavanje in tako malo ljudi. Pa opravičuješ to s pečenjem pustnih krofov ... Neka žena pripoveduje: »Sama vedno ra- da čujem kake besede o vzgoji, saj to pri nas bolj redko slišimo.« Mlajši moški govori o potrebi po kulturnih prireditvah. Sedaj pri- pravljajo neko igrico, a je do pust- ne nedelje niso utegnili naštudira- ti. Sicer pa, zakaj se ne povežejo bolj z velenjsko Svobodo, ki bi jim lahko posredovala marsikaj. Znano je, da je v St. Ilju dvorana vedno polna. Eden od članov SZDL raz- laga, da si želijo urediti klubski prostor. Zanj so že zbrali nekaj pro- stovoljnih prispevkov. Pri tem pa jim bo pomagal tudi občinski odbor SZDL. Prav bi bilo tako, saj bi predvsem mladi dobili družabni pro- stor, kjer bi se lahko shajali. Sha- jali pa bi se prav vsi in tam bi ob televizorju in tekoči besedi lahko iz- menjali misli o sodobnem kmetij- stvu, o vzgoji, kulturi. Skratka o vsem, kar želij^o slišati Sentiijčani, ki prav tako želijo živeti s časom. Oblaki so se razmaknili in sonce je polizalo še rumena rebra šentilj- skega pejsaža. Mahnil sem jo proti Velenju. Za spomin sem si utrgal drobno rumeno marjetico, ki je še vsa nebogljena trepetala v februar- skem vetru. Toda, prinesla je novo življenje. Z njim misli na pravo po- mlad, ki naj bi poživila tudi kul- turno življenje lepega in plodnega kraja. -V o- Pomoč alžirskim otrokom Občinski sindikalnii svet v Šo- štanju je organiziral akcijo za pomoč alžirskim otrokom. Pod- jetja šoštanjske občine so doslej darovala 570.000 dinarjev. Med njimi največ Termoelektrarna Šoštanj, ki je dala 250.000 dinar- jev. Računajo, da bodo nabrali nad milijon dinarjev. Z enako vnemo nabirajo tudi šolski otrocd. Tako so na osnovni šoli »Miha Pintarja-Toleda« Velenje naLrali nad 60.000 dinarjev. MOČNA ZADRUGA bo laže osvajala sodobno proizvodnjo Tudi v šentjurski abčini so se odločili za združitev kmetijskih zadrug in za ustanovitev ene sa- me. Namesto prejšnjih pet imajo zdaj močno kmetijsko zadrugo, ki bo laže osvajala sodobna načela kmetijske proizvodnje ter prispe- vala h krepitvi socialističnega sektorja na vasi. Navzlic centra- lizaciji, pa se bo upravljanje bolj okrepilo in razširilo. V novih or- ganih upravljanja je zdaj za pri- bližno 15 odstotkov kmetijskih delavcev več, kot jih je bilo v prejšnjih pri posameznih zadru- gah. Kot nov organ pa so bili pri sedežih proizvodnih okolišev iz- voljeni poslovni sveti. Medtem, ko bodo organi upravljanja pri za- drugi vodili investicijsko politiko in bodo vlagali sredstva na tista območja, ki bodo dajala glede na investicijske gradnje in potrebe najboljše ekonomske rezultate, bodo poslovni sveti upravljali s proizvodnjo svojega poflroč.a, in- vesticijski politiki pa bodo dajali pobude. Kot vse kaže bo nova zadruga v letošnjem letu razpolagala z okoli 35 milijoni lastnih namen- skih sredstev. Sicer pa bo morala nabaviti štiri traktorje, urediti mlekarno na Ponikvi z zmoglji- vostjo od štiri do šest tisoč litrov mleka, zgraditi strojno lopo v Šentjurju in izpopolniti strojni park s priključki in manjšimi stroji na proizvodnih okoliših. Ra- zen tega imajo v načrtu ureditev živinorejskega obrata v Slivnici ra dve sto glav goveje živine. Prva in največja prednost usta- novitve nove velike in močne za- druge se bo pokazala kaj kmalu. Po prvih računih namreč kaže, da bo lahko nova zadruga skupaj z družbenimi sredstvi in seveda lastnimi razpolagala z 175 milijo- ni za izgradnjo. Ce bodo ta sred- stva tudi v resnici potrošili za in- vesticijsko izgradnjo, potem je ra- zumljivo, da lahko z dosti večjim optimizmom gledajo na nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje. Drži namreč dejstvo, da tega ne bi do- segli, če bi bile zadruge še naprej ločene. V zvezi s prihodnjimi nalogami zadruge se pojavlja problem ka- drovske politike. Predvsem ima zadruga trenutno premalo kme- tijskih in drugih strokovn^"akqv. Navzlic temu pa stanje ni kritič- no, saj zadruga štipendira okoli petdeset ljudi na najrazličnejših šolah. Nekaj od teh štipendistov bo že letos prišlo s šol. Kadrovske težave se pojavljajo zlasti zdaj, ko prehaja zadruga na nove organi- zacijske in proizvodne naloge, pa za najboljšo ureditev vseh načr- tov nima zadostnega števila stro- kovnih moči. Posebno mesto v kmetijski pro- izvodnji šentjurske občine imajo družbena posestva, ki že močno kažejo smer socialistične pre- obrazbe vasi. Družbena posestva bodo z močno notranjo organiza- cijo in prilagajanjem proizvodnje lahko zadostila potrebam tržišča. Kako velike uspehe so družbena posestva dosegla v zadnjih dveh letih govorijo tudi naslednji po- datki. Medtem, ko so 1958. leta imela 225 glav goveje živine, so imela že konec lanskega leta nad tisoč glav govedi. Tako so število živine povečala za štirikrat, njeno vrednost pa za sedemkrat. Vse to kaže, da so perspektive za nadaljnji razvoj kmetijstva na območju šentjurske občine lepe; zlasti lepe pogoje pa imajo za raz- voj živinoreje, ki naj bi bila tudi glavna panoga kmetijske proiz- vodnje v občini sploh. Novo zadrugo in zlasti kmetij- ska gospodarstva pa ne čakajo samo proizvodne naloge, temveč tudi skrb za gradnjo negospodar- skih objektov, še posebej objektov za družbeni standard. Enkrat za vselej bo treba napovedati neiz- prosen boj slabim življenjskim pcgcjem kmetijskih delavcev. To hkrati pomeni, da bo treba misliti na gradnjo in ureditev primernih stanovanj. Nič manjše naloge pa niso pri uveljavljanju spodbud- nejšega načina nagrajevanja, da bi na ta način dosegli večje zani- manje za proizvodnjo in večjo produktivnost. TDDI f (iOZDUSTVO »EllilNIZKIJi GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE JE NABAVILO VECJE STEVILO MOTORNIH 2AG. Glavni vir dohiodikov in preživ- ljanja prebivalstva Zgornje Sa- vinjske doline predstavlja gozdar- stvo, saj znaša skupna površina vseh gozdov na področju občine Mozirje nad 31.000 ha ali okoli 60 % celotne površine. Kolona tečajnikov na poti na delo i''^« »""^o-^iimi žagami na ra- menih. V ozadju zasneženi Rogatec. Od te gozdne površine odpade 14.000 ha oziroma 40.000 bruto m^ sečne mase na last splošnega ljud- skega prem'OŽenja, ki je dano v goSipodarjenje Goadinemiu gosipo- darstvu Nazarje. To gospodarstvo zaposluje poviprečno letno 'okoli zlasti tehnike dela z njo, je proiz- vodni odsek Gozdnega gosipodar- stva Nazarje organiziral v janu- arju in februarju v Gornjem gra- du dvotedenski tečaj, na katerega je bilo poklicanih 15 kandidatov — ©talnih igozdmih delavcev iz vseh gozdnih uiprav (Luče 6, Gor- nji grad 5, Naizarje 2, Šoštanj 2). Tečaj je bil razdeljen na dva dela: Prvi teden je bil posivečen te- oretičnemu pouku, pri katerem so predavatelji seznanili delavce z motoroznanstvom, delovanjem miotome žage, brušenje verig, ne- go in tehniko žaganja. Velika po- zornost je veljala higienisko-teh- nični zaščiti, saj je nevarnost dela z motorko večja kot pri ročnem žaganju. Teoretični del pouka je bil nazorno dopolnjen s predva- vainjem različnih diapozitivov. Pouk drugega tedna je obsegal praktično dela na terenu, najprej žaganje oziroma prežagovanje po- drtih dreves, slednjič pa še podi- ranje dreves z mo borko. Zadnji dan tečaja so morali udeleženci 'opravLti teoretični in praktični del izjpita. Vsi udeležen- ci tečaja so se na izpite prav do- bro pripravili, saj so na zaključ- nem izipitu pokazali res zelo dobro znanje in s tem opravičili dodeli- tev motornih žag v uporabo. Ob zaključku so vsi tečajniki sprejeli spričevala oziroma potrdila. Vsi so izrazizli željo, naj bi Gozd- no gos;podarstvo nabavilo še več motornih žag, saj je delo z njimi bolj učiffikovito, hkrati pa se de- lavec z motornim žaganjem manj utrudi. S hitrejšim žaganjem pri- hranimo tudi na času iin na šte- vilu delavcev. Pa ne samo, da je delo z motor- nimi žagami hitrejše in bolj učin- kovito, temveč prispeva tudi k za- vesti gozdnega delavca. Mehani- zacija ga piolagoma osvobaja tež- kega dela ter ga s sodobnimi de- lovnimi pripomi^čki vključuje v splošni napredek gospodarsitva. Z uvajanjem mehanizacije v gozdarstvo bomo posbcpioma iz- enačili goizdnega delavca z indu- strijskim ter tako preprečili fluk- tuacijo delovne sile, zlasti mlajših delavcev v druge pamoge. Ing. Jože Urank Prihodnjih pet let na Smarskem Kmetijsko šmarsiko področje je odločno stopilo na pot k napredku v vseh gospodarskih dejavnostih. Samo malo ismo pobrskali po nji- hovih načrtih, ki ;so vsekakor od- raz želja šmarskega ljudstva in njegove pripravljenosti za delo. Poglejmo? Kmetijsko proizvodnjo namera- vajo v primerjavi z lanskimi do- sežki povečati za 56 odstotkov, kar utemeljuje jo predvsem s poveča- njem proizjvodnje v 'družbenem sektorju, ki bo dosegel okrog 1.800 ha obdelovahnih zemljišč. Razumljivo je, da posebno kmetje ne bodio stali ob strani, temveč se bo vez med štirimi velikimi kmetijsikimi zadrugami in kmeti vedno bolj kropila, da bo pnoiz- vodnja tudi vedno večja. S tem v zvezi bodo povečali potrošnjo umetnih gnojil za 2.060 ton in cterepili tometijisko mehamiizacijo z novimi stroji. Danes se ukvarja s kmetijstvom še okrog 21.300 pre- prebivaloev, s predvidenim raz- vojem obrtnih in industrijiskih obratov se bo število zaposlenih v kmetijstvu občutno manjšalo in posledica bo, da se bo velik 'del kmetijskih površin vključil v družbeno proizvodnjo. Krepitev družbenih kmetijisfcih obratov in krepitev kmetijske proizvodnje sploh pa. bo terjalo precej investicijskih naložb. Teko predvidevajo, da bodo v kmetij- stvu na Šmarskem v petih letih vložili vsaj 500 milijonov dinar- jev. Te bodo uporabili predvsem za dograditev zadružne mlekaime v Šmarju pri Jelšah, za gradnjo živinskih hlevov v Bistrici ob Sotli, Kozjem in Lesičnem, za približno 250 ha nasadov črnega ribeza v Bučah, Drenskem rebru, Kunšper- ku. Malih Rodnah, Škrabniku in v Rogatcu. V industriji pa ne bo glavna na- loga p'ovečati proizvodnjo, temveč prvenstveno modernizirati obrate, da bodo lahko vpeljali sodobne tehniološke prociese proizvodnje. Tako bodo v petletnem obdobju v rogaški steklarni, kjer sio siicer lani v primerjavi z 1956. letom, dvignili proizvodnjo za 97 od- stotkov, za izboljšanje naprav vlo- žili še 695 milijonov dinarjev. LIP »Bohor« bo povečal v Mestinju prostore z graidnjo hale za izdelo- vanje pohištva, predvsem šolske- ga. Nove prostore nameravajo graditi tudi pri tekstilnem obratu »Kozjanlai«. Prav gotovo se bo vzporedno s tem povečala tudi proizvodnja, z novimi obrati pa tudi število zaposlenih. Z gospodarsko močjo se bo okrepila tudi kupna moč prebi- valstva, zato predvidevajo skcko- vitejši porast trgovske mreže; si- cer pa je stanje trgovskih lokalov v šmgrski občini danes zelo slabo. Tako bodo zgradili trgovski stav- bi v Podčetrtku in Rogatcu in ob- novili prostore na Grcbelnem ter Bistrici ob Sotli. Poleg tega pred- videvajo nagel razvoj obrtništva. Zasebno obrtništvo na vasi je pri- čelo hirati, zato bodo morali mi- sliti na razvoj družbenih obrtnih obratov, ki bi ponekod lahko po- stali temelji za razvoj podjetij. Prav lene pogoje za porast pa ima šmarski turizem. Šmarska po- krajina je privlačna. V kolikor bodo uspeli izboljšati prometne zveze, posebno s sodiobnejše ureje- nimi cestami, bo to velik vir do- hodkov. V Rogaški Slatini name- ravajo graditi hotel in restavraci- jo ter obnoviti velik del gostišč. Olepšati in primerneje opremiti pa nameravajo še vrsto gostišč v ostalih krajih šmarske občine: v Podplatu, Pristavi, Bistrici ob Sotli in drugod. Ob razvoju gospodarstva pa ni- so pozabili na razvoj šolstva, zdravstva in drugih objektov, ki niso ineposredno gospodarsko ren- tabilni, vendar nujno potrebni. Upajo, da bodo vsaj z najnujnej- šim sodobneje opremili vse šole in zgradili nove osnovne šole v Lesičnem, s čimer so že pričeli, v industrijskem delu Rogaške Slati- ne, v Imenem in inozneje še v Me- stinju. Prav tako bo zrasel pre- potreben zdravstveni dom v Ro- gaški Slatini in Šmarju pri Jelšah. Tako smo na hitro izbrskali ne- kaj najvažnejših načrtov, o ka- terih raapravljajo šmarski občani. Vsekakor so lepi in nedvomno jih bodo ostvarili, če bodo vsi ponri- jeli za delo; kar pa pav gotovo bodo. Izredna lovska sreCa Pretekli teden je ob pogonu na divje prašiče v Prozah pod Do- brovi jam i član lovske družine Braslovče, miličnik tamkajšnje postaje LM tov. Franc Occipek ustrelil 200 kg težko divjo svinjo in štiri mladiče po 80 kg. V eni minuti je oddal štiri strele, ki pa so vsi zadeli svoj cilj. Nedvomno je to redka lovska sreča, kateri moramo pripisati tudi to, da je tovariš Ocepek res izvrsten stre- lec. 500 delavcev, od tega v glavni proizvodni dejavnosti 350 delav- cev. Znano je, da je gozdno delo iz- redno težko in naporno, saj je zvezano z velikimi težavami, kot so raznolikost in težka dostopnost terena, neugodne klimatske prili- ke ter prostorna razdroblj^enoist pasameznih vrst opravil. Gozdno delo je v svojem bistvu navezano na hladno, vlažno vre- me, na sneg in mraz. Vsled tega je nevarncist za zdravje veliko večja — telesa namreč zaradi na- čina dela ni mogoče dovolj zašči- titi z obleko, vzrok so težki pre- hladi, revma, bolezen prebavil itd. Posebnost -dela in načina življe- nja gOlZdnega de'avca se odraža tudi psihološko. Delavec je 'Odda- ljen od bivališč in se giblje v raz- sežnih 'deloviščih, ima težave s prehrano in osebno higieno, lo5en je od družine, družbe in skoraj nima ipriložnosti za kulturno izživ- ljanje. Za svoje opravilo je uporabljal gozdni delavec že desetletja in de- setletja enostavno ročno orodje kot so različne sekire, ročne žage in cepini. To ga fizično izredno utruja, delo je s takim orodjem naporno, potrošnja kalorij je ve- lika. Prizadevanja, da bi razna težka gozdna dela mehanizirali, olajšali in po možnosti pospešili, je vodilo do uvajanja enoročnih motornih verižnih žag, s katerimi naj bi povsem ali vsaj deloma nadome- stili težiko ročno delo. Tudi Gozd- no gospodarstvo Nazarje želi čim- bolj intenzivirati gospodarjenje v gozdovih na področju Zgornje Sa- vinjske doline. Tako je Gozdno gospodarstvo Nazarje pred kratkim uvozilo večje število enoročnih moitornih žag iz Zahodne Nemčije. Ker pa je osnova za gospodarsko uporabo motorne žage temeljito poznava- nje same motorke, njene nege in 94.000 kg namizmga sadja z vključevanjem površin zaseb- nega sektorja namerava Kmetij- sko gospodarstvo Rimske Toplice v naslednjih petih letih povečati poiTšino svojih obdelovalnih zem- ljišč od sedanjih 78 na otkoli 180 hektarjev. Vzporedno s tem pa se bo večal tudi stalež goveje živine. Mimo tega pripravljajo načrte za obnovo osemnajst hektarjev sa- dovnjaka in breskovega nasada. Zaradi povečanega števila živi- ne bodo v prih'cdnjih letih morali misliti tudi na zgraditev novega hleva za okoli sto glav. Poseben problem posestva je voda, saj bo m'oral kolektiv zgraditi nov pri- ključek. V delavnem programu za naslednjih pet let pa imajo še ureditev gnojne jame, dvorišča, stanovanjslco hišo in hmeljsko su- šilnico. Za vse to pa bodo pora- bili nekaj nad enajst milijion'ov investicijskih sredstev. Ko bodo uredili vsa ta dela, bo posestvo lahko preskrbovalo z mlekom ne samo Laščane, temveč tudi zdravilišče v Laškem in Rim- skih Toplicah. Nadalje računajo, do bodo obnovljeni sadovnjaki da- li čez nekaj let oboli 94.000 kg na- miznega sadja. SPEKULANT Stoji na pragu Puhek in grunta: Hm, bo li km.alu spet kakšna kup- čija? Tale Puhek je od samega zlodja. Sicer je hudo ljubezniv, s človekom rad pokramJja, sak'-amentira, da so na svetu sami goljufi in jezi se, ker ne pridejo ti krokarji v roke pravice. Seveda, kdo Puhka pozna, mu že na daleč zabrusi: Hej, ne čivkaj ta- ko nedolžno! Kaj pa tista ponareje- na med, pa voda med jabolčnikom pa pire krompir v masti in tvoje slane cene? No, ker Puhep natanko ve, kdo mu rad kaj takega oponese, se teh sitnežev spretno izogiba. On, po- slovni človek rad pokramlja z ljud- mi iz bolj oddaljenih krajev, s taki- mi na primer, ki pridejo iz druge strani reških hribov. Zato pa se tu- di pohvali. — Hm, v Trbovljah, tam so ljud- je! In ko tako premišljuje in stopa po svojem dvorišču, ga za hrbtom nek- do ogovori. — Dober dan! Prašiča kupujem. Ga imate morda vi naprodaj? Puhku so zaigrale oči. Človek iz'Trbovelj! In hitro mu je v možganih pobti- skal Vodnikov pregovor: Puhek, išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš. če nisi zaspani — Ce se r.e motim, ste z druge strani, iz Trbovelj? Stopiva v hišo. Malo kačje sline ne bo škodilo. Vstopila sta. Puhek streže s pe- kočim žganjem, rudar iz trbovelj- skega rev:rja pa pripoveduje. — Možina sem. Knap. Imam fa- milijo. Rad bi imel koline. Saj veste otroci. Pa, v Trbovljah je slabo za tako reč. Ne dobiš prašiča in konec. No, pa sem stopil, čez hrib. Puhek prikima: — O, bi se že kaj našlo. Jaz imam enega. Takega od sto dvajset do sto petdeset,- bo pre'ahek? Ponavadi z one strani vsi take jemljejo. — Takega, takega! se navduši Mo- žina. In cena?, — Dve sto petintrideset! pove Pu- hek. Živa vaga. Kar iz svinjaka. In are. če ga nameravate vzeti čez te- den ali dva deset tisoč dinarjev. Prav? Možina malo okleva, da je kila pa vseeno predraga. Puhek pa na noge da on p'-i prašiču sploh profita ni- ma, da prašič samo žere in da prav: stroški nikoli niso povrnjeni. Sicer pa. kakor hočete. Toda! povzdignil je Puhek svoj tenor — še žal vam bo. Beseda gcr, beseda dol in še ne- kaj kačje sline in Puhek je napravil kupčijo: čez teden dni pridejo po prašička s tovornjakom, takrat pa bo obenem kupil Možina še *o li- trov jabolčnika, liter petdeset din. Možina jo je mahnil čez hrib in doma so se začele priprave za do- mač praznik — furovž. Puhek pa je strigel z brki. — He, dragi Možina, ti še morda ne veš, kakšen kam pelje je Puhek! Kupčija nima prijateljev! Prvo: pra- šič bo na dan prodaje sit in napet kot boben! Drugič: v sto litrih ja- bolčnika bo dvajset lit'-ov vode; Prvi dobiček: prašič bo pridobil petnajst kilog'-amov! Je to — tri tisoč šest sto din. In prodal ga ne bom po dve sto petintrideset, temveč po dve sto štirideset! Pri jabolčniku pa bo do- bička tisoč štiri sto. Je skupaj, reci in piši — pet tisoč! Ha, ha, pet me- tuljčkov! In tako se je zgodilo. Možina je najel tovornjak. Podjetje mu je si- cer zaračunalo minimalno voznino. Šofer ni maral nič, pa mu je vseeno vrinil cel tisočak. Puhek pa, ko so nalagali prašička in kotalili sod z jabolčnikom, je tekal v klet in točil najboljšega. — No. fantje, pijte! — Na zdravje! — Na zdravje! se je zarezal Pu- hek. Le v njega. Danes je zastonj jutri ne več. In Možina je res prišel do kolin a Puhku je preklel sleherno kosi; zakaj v črevah je res bilo 15 kg bla- ta in v pijači dobro četrtino vode. Stisnil je pest in z njo zažugal čez hrib: — Čakaj, le čakaj me ti špeku- lant! Specializacija v konjiški občini Z ozirom na velike zaloge lesa in povpraševanje na tržišču so se v konjiški obč;.ni odločili za speciali- zacijo izdelovanja posameznih goto- vih izdelkov iz lesa. Tako bodo v konjiškem bazenu izdelovali kosov- no pohištvo iz bukovega lesa. t Op!otnici bodo izdelovali stavbeno pohištvo, v Poljčanah bodo izdelo- vali mize iz trdega lesa, dočim bo- do v Slovenski Bistrici izdelovali embalažo iz lesa. Zadrugo moramo prilagodili razmeram Na konferenci SZDL v Mo- zirju je med mnogimi dele- gati govoril tudi upravnik enotne kmetijske zadruge, ki so jo pred nedavnim osnovali za vso Gomjo Savinjsko do- lino. Dejal je, da izdružena zadruga odpira razvoju kme- tijske in gozdarske proizvod- nje bistvene prednosti. Saj bo spričo ustreznega angažiranja družbeno-političnih sil in ob smotemem prilagajanju no- vemu gospodarskemu siste- mu, ki ga gradimo lahko hi- treje, gospodarsko razšla, učinkoviteje in bolj smo- terno bo lahko organizirala lastno kmetijsko in gozdar- sko proizvodnjo, razen tega pa tudi uspešneje razvijala in krepila sodelovanje med zadrugo in zadružniki pri po- godbenem sodelovanju. Pri tem je inženir Branko Korber posebej poudaril, da bo v naslednjem razvojnem obdcbju potrebno dajati de- lovnemu kolektivu zadrug več pravic in pristojnosti. Po- sebej se je zadržal na prob- lemu specializacije proizvod- nje, ki ima prav v tej zadrugi velike možnosti Ob devetdesetletnici .S. rinzgarja . 9. februarja je praznoval 90 let življenja eden najvidnejših slovenskih pisateljev Franc Ša- leški Finžgar. Rodil se je 9. februarja 1871 v Doslovicah pri Breznici na Gorenjskem. Po maturi se je odločil za duhovniški poklic in je sprva kot kaplan, kasneje pa kot župnik služboval v Bohinj- ski Bistrici, na Jesenicah, v Kočevju in Idriji, v Skofji Lo- ki, v Zelimljem in Sori. Na- zadnje je bil trnovski župnik v Ljubljani. Svojo pisateljsko pot je Finžgar pričel že v osmi šoli s povestjo »Gozdarjev sin«. Pi- sal je tudi pesmi. Najbolj ga je zanimalo vaško in kmečko življenje, ki ga je upodobil v številnih svojih delih. Poleg najbolj branega slovenskega romana Pod svobodnim son- cem, ki ga je objavil v reviji Dom in svet, je napisal tudi ljudske igre Divji lovec. Raz- valina življenja. Naša kri in Veriga. Posebno skrb je posve- til tudi mladinski prozi, saj so- dijo Student naj bo. Gospod Hudournik, Makalonca in črti- ce Iz mladih dni med klasične stvaritve naše mladinske lite- rature. V Finžgarjevem delu, ki je obogatilo slovensko realistično pripovedništvo, odsvita njego- va rojstna pokrajina Gorenjska z vsemi njenimi ljudmi in nji- hovo govorico. Finžgar je s svojo skrbjo ia lepoto, sloven- skega knjižnega jezika dal svo- jemu delu tisti pečat, ki ga po pravici uvršča med velike umet- nike slovenske besede. Za TozoiD boginje Talije Zanaj je mrzel zimski večer. Sem od Celja brije vzhodnik dn raznaša sne- žinke. Na Hermanovem klancn vreščijo otroci in se pode s sanmi in smačmi. Vzdcdž ceste, ki razpolavlja vas Sešče se vleče dolga kolona sankarjev. A v Drčerjevi kuhinji je toplo in pri- jazno. Večer je, delo je za ta dan kon- čano in zdaj je kuhinja zares oživela. Gospodinja Mici pripravlja večerjo, za pečjo se sklanja nad knjigo visok mo- žakar. To je Franc Drča. Sedmi križ si počasi nalaga na svoja še vedno čila ramena. Celih štirideset let trdega dela v tekstilni tovarni Prebold so za njim. Zdaj je upokojenec in vrši v organizaciji dolžnost tajnika. Spozna se prav na vse. Zdaj rešuje dopise, pa ga vidiš z vilami in sekiro v rokah, potem piše prošnje, pa skoči na sejo zadružnega sveta in še in še. Ne, tovariš Drča ne miruje. Kadar se govori o napredku, je med prvimi. Toda med prvimi je tudi, kadar je treba šibati napake! Ampak, tako pravi, o tem mo4či. O meni prav nobenih besed. Zmeraj sem delal in delal bom, dokler bom količkaj pri močeh. Dejanja so živa in zgovorna, telo je še zmerdm gibčno in prožno, modre oči še vedno živo sijejo in tovariš Drča je še zmeraj med najagilnejšimi v vasi. Vemo, da ste prijeli za delo, kjer ste utegnili. Po drugi strani pa vemo, da pa ste imeli še dva druga konjička: petje in oder. Kakšni so vaši spomini? Ha, spomini? No ja, teh se je pa v tolikih letih dosti nabralo. Zmeraj sem pa rad pel in igral. Vedno sem ljubil lepo slovensiko pesem, rad sem se oglašal z odra zdaj z veselo, zdaj z žalostno in trpko besedo. Koliko nedeljskih popoldnevov, koliko večerov, ko- liko pesmi, najrazličnejših vlog, stotine mask, koliko prehojenih poti. In vse to smo delali z vese- ljem in z neko vestno skrbnostjo. Najprej smo igrali pod kozolci, na ograjenih dvoriščih in res dolga je bila pot do zasilnega odra. Ka- kor pri petju tako pri igrah smo gledali, da smo bili ljudem blizu. In naj smo peli ali igrali, dvo- rišča in kozolci, pa pozneje dvo- rane, zmeraj in povsod je bilo dosti, čestokrat celo preveč obi- ska. Delali pa smo res s pravim veseljem in ciljem, da nekaj ustvarimo. Od blizu in daleč so prihajali igralci, kmečki fantje in dekleta na vaje včasih manj za- htevne, dostikrat pa zelo težko iz- vedljive igre. Največ smo igrali domača dela. Segali pa smo tudi po tujih, posebno po Molierovih komedijah. Vstopnine nismo za- pravljali. Zlagali smo dinar na dinar, da bi hitreje kaj ustvarili in končni cilj nam je bil seveda oskrba in negovanje odra. Na dobro masko in kostume smo ved- no polagali veliko skrb. Ej, dragi moj, takrat smo delali pod tež- kimi pogoji, toda delali smo in niso nas zaustavile še takšne te- žave. Boginja Talija je bila svet- nica, ki sem ji služil celih petde- set let. Nikoli se ji nisem izneve- ril Petje, knj.iga in oder so mi ši- rili obzorje, tu sem se v prostem času uživljal. Danes so to samo še spomini. Začel sem v Avstriji, igral in pel sem v stari Jugosla- viji, nadaljeval sem z delom po osvoboditvi in še danes sem akti- ven član delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Šešče. Pel je, bil igralec, šminkal in V sredini Franc Drča režiral. Kolikokrat je prepisoval vloge z roko in nato s strojem! Koliko ur se je ukvarjal s scena- rijo! Koliko ur je preteklo, preden je pogruntal, komu bo ležala ta ali ona vloga. In vse to delo ni bilo plačano. Vse to je opravljal z ndcim nesebičnim notranjim nagonom pripraviti preprostemu, delovnemu človeku razvedrilo. Zdaj so na vse to le Se spomini. Preko sto fotografskih posnetkov živo priča, da je bil tovariš Drča skozi petdeset let vnet oboževalec ene najlepših boginj — Talije. Vsi, ki poznamo tega vrlega ve- tarana, mu želimo še mnogo za- dovoljnih let! Prosvetno društvo v Škofi i vasi Prosvetna dejavnost društva v Skofji vasi ima za seboj že lepo tradicijo. 2e pred vojno se je ta- mošnja delovna in kmečka mla- dina z vnemio udejstvovala v dru- štvu Kmečkih fantov in deklet in Vzajemnosti. Mnogo med njimi jih ne živi več, mnogo jih je bilo postreljenih ali pa so pomrli v ta- boriščih. V Skofji vasi so imeli svoj pev- ski zbor že pred vojno, razen te- ga pa je bilo priljubljeno tudi igranje. Da pa ne bi v novem ča- su, ko so možnosti in potrebe po kulturnem izživljanju dobile pol- no veljavo, ta ljubezen umrla, so po osvoboditvi ustanovili Prosvet- no društvo bratov Dobrotinškov, ki je izvedlo celo vrsto odličnih odrskih uprizoritev, razen tega pa skrbelo tudi za gostovanja drugih družin v Skofji vasi. Društvu je uspelo zgraditi'pro- svetno dvoranio in se tako rešiti odvisnosti od Vojnika. Danes imajo največje težave z vodilnim kadrom, s tem, da ta kader odhaja drugam, v zameno pa je treba vselej iskati novih moči, kar {seveda d'elo občutno ovira. Kljub temu jim je v zad- njem času uspelo naštudirati več predstav, tako Divjega lovca, Klopčič, Rdečo Kapico, Ko bi padli oživeli in Vdovo Rošlinko. Poleg zelo delavne dramske družine je tu še 18 članski moški pevski zbor, ki je z uspehom na- stopal na najrazličnejših prosla- vah, udeležil pa se je tudi celo- večerne predstave, ki jo je dru- štvo priredilo celjskemu Zelezni- narju ob priliki desete obletnice delavskega samoupravi jan j a. Ker je v Tovarni volnenih odej v Slcofji vasi v smislu prosvetne dejavnosti zeio aktiven tudi ko- lelctiv, namerava prosvetno dru- štvo z njegovim sodelovanjem ustanoviti Svobodo, pri čemer upa, da ji bo lahko v izdatni meri pomagal Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev, deloma pa tudi občinski ljudski odbor. No- voustanovljena Svoboda bi lahko dobila zelo primerne prostore za klubsko življenje v tamkajšnjem zadružnem domu. »Iščemo mlade pevce« v Žalcu RTV Ljubljana je pretekli te- den priredila v prostorih Hmeljar- skega doma v Zalju oddajo »Išče- mo mlade pevce«. Oddaja je bila razdeljena v dva dela — v prvem so nastopili kandidati v izbirnem tekmovanju, v drugem pa naši znani pevci zabavne glasbe. Ob spremljavi ansambla Mojmira Še- peta se je občinstvu predstavilo šest pevcev, od katerih so štirje dobili stalni angažma v RTV Ljubljana. Preko 509 poslušalcev, ki so prišli iz vseh krajev Savinj- ske doline, je navdušeno pozdrav- ljajo nastopajoče, i A4.^l. Celjska grofija potem, ko so odstanili zidarske odre S polic Študijske knjižnice Goldschmit-Jentner R. K.: Vollender und Vervvandler. Frankfurt a. M. und Ham- burg 195?. S. 20012/182. Gottfried Wilhelm Leibniz. Frankfurt a. .m. und Hamburg 1958. S. 20012/229. Hofmann W.: Die Plastik des 20. Jahr- hunderts. Frankfurt a. M. und Ham- burg 1958. S. 20012/239. Gropius W.: Arhitektur. Wege zu einer optischen Kultur. Frankfurt a M. und Hamburg 1959. 20012/127. Ilofmannstahl H.: Wert und Ehre deut- scher Sprache. Frankfurt a. M. und Hamburg 1957. S. 20012/176 Jung C. G.: Bevvusstes und Undbewns- stes. a. M. und Hamburg 1959 S. 20012/175. Kierkegaard. Frankfurt a. M. und Ham- burg 1958. S. 20012/109. Kiihn H.: Die Entfaltung der Mensch- heit. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/221. Meier-Graefe J: Vincenc van Gogh. Frankfurt a. M. und Hamburg 1959. S. 20012/274. Musulin J.: Proklamationen der Freiheit. Frankfurt a. m. und Hamburg 1959. S. 20012/283. Osborne J.: Blick zuriick im Zorn. — Der Entertainer. Frankfurt a. M. nnd Hamburg 1959. S. 20012/212. Rushbrook Wmiams L. F.: Der Staat Israel Frankfuhrt a. M. und Hamburg 1959. S. 20012/288. Stojanović R.: Privredni ciklusi u gra- đanskoj ekonomskoj teoriji. Beograd 1958. S. 20110/6. Knjižnica je odprta vsak delavnik od od 8. do 18. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 15. ure. Posvetovanje pri delavski univerzi Prejšnji teden je sklicala De- lavska univerza posvetovanje gle- de izrednih slušateljiev Višje teh- niške šole. Poleg predstavn,!Jkov Delavske univerze so se posveto- vanja udeležili nekateri predava- telji, predstavniki slušateljev, čla- ni Društva inženirjev in tehnikov ter načelnik oddelka za družbene službe OLO. Izhodišče za razpravo je bila problematika 57 slušateljev Višje tehniške šole, ki jih pripravlja za i25pite Delavska univerza. Pri tem pa se je jasno pokazalo, da se je nemogoče omejevati le na eno šolo, ampak da sovpada vrsta pe- rečih vprašanj, ki stoje pred vse- mi tistimi, ki v Celju izredno študirajo, pa naj so vpisani v Ma- riboru ali Ljubljani. Tem proble- mom bo treba posvečati vedno večjo pozornost, saj število izred- no vpisanih neprenehoma raste in tako (predstavlja njDaiova pravo- časina pripravljenost vedno večji pomen za celo našo komuno. Ude- leženci 'so ipoudarili misel, da bi bilo treiba v Celju čimbolj pod- preti že obstoječi center za izred- ne slušatelje, pritegniti vanj vse prizadete ter se vse bolj ipovezatl z družbenimi in gospodarskimi organizacijami. Pri tem bi imela Delavska univerza nadvse po- membno vlogo, vendar pa je pro- blem v celoti mnogo širši; zato bi bilo potrebno, da bi sklicali širše posvetovanje, kjer bi se ustrezni občinski in okrajni forumi, pred- stavniki šol v Mariboru in Ljub- ljani ter vsi ostali prizadeti te- meljito posvetovali o tej proble- matiki. Zanimiva pobuda Občinsiki dramski sosvet je pred dnevi siklical posvetovanje z reži- serji posameznih društev celjske občine, na katerem je prišlo do zanimive pobude organizacije dramske dejavnosti. Po soglasnem mnenju naj bi v bodoče tako imenovali gledališki festivali vsaj v okviru občine od- padli, zamenjala pa bi jih naj no- va oblika in sicer medsebojno go- stovanje ditižin. Medtem ko so gledališki festivali pomenili ne- kakšno koncentracijo dramsike de- javnosti na enem samem kraju, pri čemer si je predstave ogle- dalo vedno le določeno število ljudi, odvisno od kraja in zani- manja obiskovalcev, omogoča medsebojno gostovanje pred^vsem tudi medsebojno izmenjavo izku- šenj, medsebojno spoznavanje družin in ne nazadnje tudi to, da bo publika imela priliko videti ne samo delo svoje lastne družine, temveč v enaki meri tudi dela, družin, ki se bodo v nekem kraju menjavale z gostovanji. Prav go- tovo bo takšna oblika bolj ustre- zala tudi zanimanju naših pode- želsikih ljudi za amatersko gle- dahško dejavnost. Ce upoštevamo naposled še okoliščino, da je re- cimo v nekem kraju družina dva tri mesece pripravljala neko pred' stavo, pa si jo je potlej ogledalo sto, dvesto ljudi, s čimer je bilo njeno delo pravzaprav 'opravljeno in seveda ni poželo tistega prizna- nja, ki bi ji morda šlo, tedaj je vsekakor posnemanja vredna po- buda, ki omogoča takšni družini, da bo svoje napore in prizadeva- nja afirmirala tudi kje drugje. Organizacija dramsike dejav- nosti z obliko gostovanj pa bo na- posled prinesla tudi nekatere ma-- terialno tehnične ispremembe, ki bodo nemara koristno vplivale na kvali'tebo. Gre krabkomalo za to, da bo gostujoča družina v celoti razpolagala s sredstvi, ki ji jih bo prinesla neka predstava, kar po- meni, da ne bo postranskega po- mena niti delo, s katerim bo na- stopala, niti kvaliteta izvedbe. S tem bodo po vsej priliki odpadle tudi takšne anomalije, kakršne so se pojavljale v obliki izredno vi- sokih najemnin za dvorane, ki jih je neko društvo moralo plačati, če je hotelo nekje gostovafti. Po- večala se bo torej sikrb za pred- stave, ker bo v interesu vsake go- stuj'OČe družine, da bo čim bolje izvedla talko vsebinsko kakor pro- pagandno plat predstave. Medsebojna gostovanja pa bodo organizirali tajko, da bo na pri- mer družina iz kraja A gostovala v kraju B istočasno kakor dru- žina iz kraja B v 'kraju A, pri če- mer se bodo gostovanja vrstila v nekakšnem krogu. V celjski ob- čini je 14 gledaliških družin in vsaj 7 med njimi jih sodi v ta olrvir. Z gostovanji bodo pričeli marca meseca, zaključili pa jih bodo ob koncu maja. FrableiD stroliOTDPga IzotiražeTaoja t celjskeoi okraja Na zadnji seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v Celju so pred dnevi obravnavali tudi poročilo Zavoda za prosvetno pedagoško službo in odseka za šolstvo o problemati- ki strokovnega izobraževanja v okraju. Objavljamo nekaj izvlečkov. V uvodu je poročilo poudarilo predvsem dvoje razlogov potrebe po obravnavanju vprašanj stro- kovnega izobraževanja. V posa- meznih gospodarskih organizaci- jah še namreč ni dozorela zavest, da je treba probleme strokovnega izobraževanja reševati bolj smo- trno in v smislu resolucije o iz- obraževanju; zavlačevanje pri re- ševanju teh vprašanj pa bi lahko imelo težje posledice pri spreje- manju petletnih družbenih pro- gramov. ZASTAREL SISTEM Ena izmed značilnosti doseda- njega gospodarskega in družbe- nega razvoja je bila v tem, da je čedalje obsežnejši in mnogostran- ski razvoj zahteval kvalitetnejše in raznovrstnejše izobraževanje, ki jih dosedanji sistem strokov- nega izobraževanja ni mogel nu- diti. Ta 'Sistem je namreč 'slonel na klasični obliki šolanja in je bil v pretežni meri usmerjen k obli- kovanju strokovnega kadra spl'oš- nega tipa. Takšna orijentacija je slabila prizadevanja za intenziv- nejši kvalitativni dvig proizvod- nje. Zaradi hitrega tempa indu- strializacije pa se problemi stro- kovnega izobraževanja postavlja- jo v ustreznejše nove oblike. V sistemu strokovnega izobraževa- nja mora biti vsem državljanom omogočeno, id's lahko glede na svoje sposobnosti dosežejo tudi najvišjo izobrazbo. V tem smislu bi bilo treba ustvariti širšo 'Osno- vo in večje m'OŽnosti za pridobi- vanje srednje in višje izobrazbe delavcev, pri čemer bi se morale' v večji meri angažirati 'gospodar- ske organizacije. VLOGA OSNOVNE SOLE Z izvajanjem novega zakona o osnovnih šolah in določil, ki na- kazujejo reformni proces, bo mož- no mladi generaciji nuditi mnogo višjo raven izobrazbe, ki bo pred- stavljala nujno osnovo za nadalj- nje izobraževanje. Takšno osnovo pa lahko dobijo učenci samo v po- polno razvitih osnovnih šolah. V tem pogledu se stanje v okraju letno zboljšuje. Osnovna naloga ljudskih odborov pa bo v nadalj- njem spreminjanju strukture os- novnih šol v tem smislu, da se bo število popolno razvitih šol še po- večalo, s čimer bi se povečalo tudi število učencev. Objektivne pogo- je za to imajo predvsem v Vita- nju, Zrečah, Rimskih Toplicah, Rogatcu, Braslovčah, Petrovčah, Rečici ob Savinji in Planini. Prizadevati si bo torej treba, da bomo osnovnošolski generaciji nudili vsa temeljna spoznanja, na katerih bodo gradili družbenim potrebam odgovarjajočo strokov- no izobrazbo. NA PREHODU IZ OSNOVNE V STROKOVNO ŠOLO Vsiljuje se vprašanje, ali je za našo mladino, ki konča osnovno šolo, dovolj možniosti, da se vpiše v strokovne šole. V šolah za kvalificirane delavce in v srednjih šolah vidimo, da je letno na razpolago v prvih 1.105 mest, v vseh srednjih šolah ipa največ 580 mest. Močan pritisk je bil lani zlasti na srednje šole, saj je bilo pri vpisu odklonjenih 280 kandidatov. Kapacitete šol za kvalificirane delavce trenutno za- doščajo, so pa znatno p'remale za vse srednje šole. Ce upoštevam'o dejstvo, da se bo število učencev, ki bodo diovršili osnovno šolo, do 1965. leta skoraj podvojilo, je ra- zumljivo, da bo treba vse navede- ne kapacitete letno povečati. Na- dalje bo število mladine, ki bo do- bila do leta 1965 strokovno iz- obrazbo, skoraj dvakrat večje ka- kor je bilo leta 1980. Ce ne bomo imeli v okraju dovolj kapacitet, se bo nujno morala orientirati na šole izven okraja, če bo seveda zanjo tam kaj prostih mest. Iz vsega tega sledi, da pade velika odgovornost v tem smislu na go- spodarske organizacije, ki bodo morale prispevati sredstva za na- daljnji razvoj šolstva, saj se mo- rajo zavedati, da družba gradi šole tudi za stroke njihovih de- lavcev. Ce upoštevam'o še tretji ele- ment, to je, odnos med šolami za kvalificirane kadre in srednjimi šolami, vidimo, da je razmerje v našem okraju takšno, da pri šte- vilu enoletnega vpisa odpade na srednje šole 34 odstotkov, na šole za kvalificirane delavce pa (66. V zveznem merilu naj bi to raz- merje do leta 1965 znašalo 44:56. NOVE SOLE Pri večanju kapacitet strokov- nega šolstva bo v prvi vrsti treba pristopiti h gradnji srednje teh- niške šole, ki v sedanjih pogojih nikakor ne more razviti svojega programa. V začetni fazi bi odgo- varjala stavba z 10 učilnicami in ustreznimi delavnicami. Sredstva za to bi bilo treba zagotoviti z združevanjem sredstev gospodar- skih organizacij in teritorialnih enot, saj bo šola sprejemala učen- ce iz vsega okraja. Enako nujno bi bilo treba rešiti tudi problem ekonomske šole in šole za zdravstvene delavce. Da ne bi v prihodnjih letih prišli še v večjo stisko, bi že letos morali pričeti z gradnjo učiteljišča. Gradnja bi bila toliko nujnejša spričo nameravane ustanovitve Pedagoške akademije, ki bi v per- spektivi zamenjala učiteljišče. SOLE IZVEN OKRAJA Temeljito bi bUo treba proučiti vprašanje ustanavljanja šol izven okraja. V takih primerih bi se morali občinski ljudski odbori ori- entirati predvsem 'na potrebe gospodarstva in poskrbeti tudi za vse pogoje, ki so za normalno 'delo šole potrebni. Trenutno kažejo največji interes 2ia u'stan'ovitev redne ekonomske šole v Velenju, za ek'onom'sko šol'o za 'Odrasle v Žalcu, Slovenskih Konjicah in Ro- gaški Slatini. Glede na to, da je z novimi za- konskimi predpisi zagotovljena vsem šolam popolna samostojnost, je nujno treba naglasiti veliko vlogo in odgovornost, ki jo s tem v zvezi prevzemajo organi druž- benega upravljanja v šolstvu. ŠOLSKI CENTRI Poročilo je nadalje zajelo tudi vprašanje šol za kvalificirane de- lavce — vajenske, industrijske šo- le, šole s praktičnim po'ukom in druge, pri čemer naglasa tudi pomen šolskih centrov. Te centre naj bi po resoluciji ZIS o izobra- ževanju ustanovili povsod tam, kjer obstoje za to možnosti. Nji- hova naloga je v vzgajanju kad- rov za več stopenj strokovnega iz- obraževanja, s čimer bomo med temi stopnjami dosegli večjo vse- binsko enotnost in večjo ekono- mičnost pri razporejanju kadra in porabi prostorov ter učnih sred- stev. V našem okraju ®o pogoji, da bi nekatere večje vajenske šole tudi formalno reorganizirali v šolske centre, ker so v tem šol- skem letu vključile v svoj pro- gram tudi izobraževanje visoko- kvalificiranih kadrov. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Izobraževanje odraslih je zaradi hitrega naraščanja potreb po kva- lificiranih kadrih v gospodarstvu zavzelo pomembno vlogo. Pri 15 osnovnih šolah je 26 od- delkov s 500 slušatelji, na stopnji srednjih in ostalih strokovnih šol pa 42 oddelkov s 1.066 slušatelju Ti oddelki zasedajo učilnice red- nih šol v tretji izmeni in s tem občutno obremenjujejo kapacite- to šol. Največji problem je v tem, ker programi šol za 'Odrasle še ni- so preizkušeni in izdelani in ker predavatelji niso dovolj sezna- njeni z metodami dela z odrasli- mi. Nadaljnja oblika izobraževanja so naposled tovarniški izobraže- valni centri, ki pa se v glavnem borijo tako z vprašanji učnih na- črtov kakor s pomanjkanjem in- štruktorjev. Razen tega ponekod interesi podjetij niso dovolj veli- ki, da bi pričeli s sistematičnim izobraževanjem svojih kadrov. CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 17. februarja 1961 1. Dež je enakomerno škreb'.jal na okno, v soseščini je od starosti hri- pav radio že poldrugo uro igral valčke in polke. Ce izvzamemo te glasove od zunaj in otožno brenča- nje premrle, napol omamljene mu- he, ki se je brezglavo zaletavala v stAlo, je v sobi, kjer sta sedela vsak v svojem koncu, vladala mo- reča tišina. Ona je zdela v kotu kavča, z no- gami podvitimi podse, z brado opr- to v dlani in trmasto gledala skozi okno, kjer sicer ni bilo videti niče- sar razen sive slepe stene sosedne hiše, krošnjo starega kostanja, kije rasel sredi ozkega, temnega in uma- zanega dvorišča in dežja, ki je pa- da! v tankih, dolgočasno enakomer- nih curkih. On se je slednjič zganil v svojem udoibnem, neikoliko oguljenem naslo- njaču, ki je žalostno zaškripal, ka- kor da sočustvuje s svojim gospo- darjem. Ta je dvakrat preganil ča- sopis, v katerega se je zaman sku- šal poglobiti, ga položil na kolena in se, sledeč pogledu žene, zazrl v rumeneče listje kostanja, ki je vztre- petavalo pod težo kapljic, polzečih z lista na list, vedno niže in na tla. Tišina je bila iz trenutka v trenutek bolj gosta in ko je nazadnje na vsem lepem utihnil še radio in je bilo slišati samo še muho, ki je z bedasto vztrajnostjo silila na pro- sto, ni mogel več vzdržati. »Torej misliš resno?« je vprašal s kolikor mogoče blagim glasom, ki je hotel biti kar se da ravnodušen, a je z rahlim, komaj opaznim tre- petom izdajal vznemirjenje in strah, še najbolj strah pred usodnim od- govorom, hkrati pa obžalovanje, ker je moral sam dregniti v boleče mesto. Ona ni ničesar odgovorila, niti zganila se ni, le dotlej našob- Ijeni ustnici je stisnila v tenko rde- čo črto. Napravil se je, kakor da tega ni videl in rekel še vedno mirno: »Potemtakem zares greš, Dita?« Dita tudi zdaj ni rekla ničesar, ni- ti prikimala ni, in če je prej mogel vsaj navidez dopustiti možnost, da je preslišala prvo vprašanje in ji s tem olajšati odgovor na drugo, je zdaj videl, da ga je slišala prav dobro in da noče odgovoriti, da sploh ne misli odgovoriti, zato je nadaljeval: »Po treh letih skupnega življe- nja,« je rekel žalostno. »Ali je to mogoče?? Dita, Dita!« Dobro je vedel, da je to še kako mogoče in pri njej celo. Težak vzdih, ki se mu je iztrga! iz prsi, je bil tako nehoten, da se je celo Dita zganila in ga pogledala. Toda to je bila samo radovednost, zakaj v naslednjem trenutku je že spet gle- dala skozi okno in rekla še vedno ni nič. »Razumi, Dita, prosim te!« je spet začel. »Ali misliš, da je meni lahko, ali to misliš? Dve leti sem se ubi- jal, da sem navlekel skupaj to kra- mo, da sva se lahko poročila, tri le- ta sem trikrat obrnil vsak dinar, ni- česar si nisem privoščil, samo da bi se postavila čvrsto na noge, da tebi ne bi ničesar manjkalo, in zdaj, ko bi... Ta'ko sem si želel...« Tu se mu je glas pretrgal pod strupenim pogledom, s katerim ga je ošinila. »Nočem tega!« je končno sprego- vorila in spet utihnila. Muha je še vedno brenčala, z ril- cem na steklu je brenčala in silila ven, pa jo je neslo le navzgor do okvira, odkoder je hitro zdrsnila na- vzdol in pričela znova. On je nekaj časa opazoval to igro, ki ga je pričela zanimati, če- prav so mu bile misli drugod. Med- tem ko je gledal muho, so se misli zbirale in se zgostile v besede, ki jih je spregovoril mimo svoje volje: ».Misliš, da je oni drugi boljši od mene?« Dita ni rekla n česar, on sam pa se je zdrznil. Bilo je prvič, da je omenil »onega«, s katerim jo je našel. Zdaj je 'moral do konca. »Kaj se ti zdi, da bi ti odpustil to, kar sem ti odpustil jaz? V enakem položaju? Da te ne bi pognal kot psa, če bi mu napravila to, kar si meni?« S kotičkom očesa je videl, da je nakremžila obraz. Postalo mu je žal, da ji dela očitke za nekaj, kar ji je hotel velikodušno odpustiti. Po- leg tega pa je bila lepa, čudovita, in v tem trenutku je to čutil še po- sebno jasno. Imelo ga je, da bi sto- pil k njej, jo stisnil k sebi in kon- čal prepir, kakor ga je mnogokrat prej, ko je šlo za manjše stvari in ne za to, da bi pristal na ločitev. Pozneje ni vedel, ali je sama za- slutila njegovo željo, ali ga je iz- dala kakšna kretnja. Kriknila je: »Ne dotikaj se me!« Otrpnil je v smešni pozi, z roko, ki je obstala na polovici namera- vane kretnje in poslušala kako je bruhnilo na dan vse. kar se je mo- ralo že dolgo nabirati v njej. »Tako,« je rekla. »Da, tako si vedno delal.« Kričala je. »Za vse, kar sem hotela, si imel samo en od- govor, vedno se je tako končalo, zdaj nočem, razumeš, nočem tega. Poleg tega ti niti žena nisem bila, ampak dekla za pospravljanje, za kuho, za prinašanje copat. Zaprl si me sem kot sužnjo in gonil vedno isto pesem: ,Nimam, ne morem.' Za- kaj le, te vprašam. Zato, da boš nazadnje lahko ime! svoje pamže? Ne, dragi moj! Zato, da bom še bolj priklenjena, da bom še manj imela od življenja. Ne, ne in še enkrat ne!« Nehala je samo toliko, da je za- jela sapo in takoj nadaljevala, zdaj že med histeričnim jokom: »In Peter — onega je imenovala Peter — ne more biti slabši od te- be, da, stokrat boljši je in nazadnje mi je figo zanj in zate in za vse moške, samo sužnja nočem biti, ži- veti hočem in tega ga bom naučila, mu bom dopovedala in, in ...« Zmanjkalo ji je besed. Vrgla se je z obrazom v blazine in priduše- no hlipala. On se je v zadregi za- gleda! skozi okno. Muha je bila še vedno tam. »Navsezadnje je reva,« je pomislil. »Mlada je še.« Stopil je k oknu in ga odprl. Muha je pre- vidno zlezla preko stekla na leseni okvir in preizkušala krila. Potem je zabrenčala in zletela. Brez misli je gledal za njo, ko jo je zajel dež, in se je med dolgimi curki pričela spu- ščati proti dnu dvorišča, ki je bilo, gledano z okna, podobno staremu, zapuščenemu, uiiazanemu vodnjaku. Korenine »Kaj? Vi še v svojem 67 letu igrate nogomet?rav imajo gospodinje mnogo pomislekov, predno se zanj odločijo. Pa poglej.mo danes, ka- tere so prednosti takšne,;5a kuha- nja, katere so slabe strani in za koga pride takšen način kuhanja še naorej v poštev. Butan-ipropan plin je zlasti primeren v stanovanjih, ki imajo centralno gretje. Pri kuhanju z butan-ipropen plinom se namreč pirostor ne ogreva; nasprotno hla- di se, ker rabi pri vplinjenju to- ploto. Vsekakor priporočamo upo- rabo butan-prc(pan jeklenk pred- vsem gospodinjam, ki same ku- hajo in bodo tudi najbolj pozorne pri uporabljanju. Plin sicer ni strupen, vendar pa je vnetljiv in to močno! Polnim jeklenkam se ne smemo približati z vžigalico, ne smejo stati na soncu, blizu tople peči ali radiatorja. Morajo stati na su- hem prostoru. Polnih ali praznih jeklenk ne smemo hraniti v slabo zračenih prostorih. Priključki na jeklenki morajo biti produšni. Jeklenke butan-propan plina ne smemo uporabljati brez reducir- nega ventila, ki uravnava pritisk. Vsaka polnjena jeklenka je plom- birana. — Posebno moramo paziti, da do ventilov na jeklenki ne pri- dejo otroci. Glavnega ventila ne smemo sami odvijati in privi jati v jekle:-iko, niti ga ne smemo raz- stavljati. Pri odvijanju ali raz- stavljanju lahko namreč poškodu- jemo sestavne dele glavnega ven- tila in s tem povzročimo nesrečo. Tudi reducirnega ventila ne sme- mo samovoljno regulirati, ker je že nastavljeri na obratova,lni tlak. Jeklenka mora stati pokonci. Ce pa se Jeklenka prevrne, moramo takoj zapreti glavni ventil na le- žeči jeklenki in počakati toliko časa, da plamen na štedilniku ugasne. Sele tedaj jo lahko spet postavimo. Ce bi tekoči plin iz prevrnjene jeklenke dosegel go- rilnik, bo ta sicer v plam.enu bruhnil iz gorilnika, vendar ne bo povzročil nevarnosti ognja ali eks/plozije. Pred uporabo jeklenke sname- mo zaščitno kapo ventila, cdvije- mo zaščiitno matico na glavnem ventilu in na njenem mestu pri- ključimo reducimi ventil z od- vodno cevjo na plinsil^i štedilnik. Reducimi ventil moramo t'^sno priviti. Pred uporabo plina odvi- jem.o najprej glavni ventil. Nato odpremo glavni gorilnik na plin- skem štedilniku in prižgemo uha- jajoči plin. Ogenj na štedilniku lahko poljubno uravnamo. Ko ne- hamo kuriti plinski štedilnik, mo- ramo vedno zapreti glavni ventil in počakati, da plamen v goril- niku ugasne. — Ce dalj časa ni- smo kuhali s plinom ali pa je bil prostor zaprt, moramo prostor najprej dobro prezračiti, pri tem pa moramo še posebej paziti, da ne povzročimo odprtega ognja. MESO JE DRAGO, DOBRO PA ŠE VEDNO Meso je drago in st ga skoraj težko privo-čimo, poleg tega pa takega kot si ga želimo., v soboto tudi težko dcb'mo, saj je razumljivo, dn ne mcirejo pro- dajati samo kosti z mozgom, telečjih zrezkov ali pljučne pečenke. Mrrda s. b ste z naslednjimi recenti lahko po- magale, da br> malo svremembe. GOVEJA PEČENKA: Kilogram pustega govejega mesa pretaknemo s slanino re- zano v (rakove in povežemo v rbliki. štrure. Tako pripravljeno meso položimo v kozico, kjer smo prepražile žlico suro- vega masla, pol sesekljane čebule, na- rezan korenček vejco zrezane zelene, ob koncu pa še zdrobljen klinček in lo- vi rjev list č. Meso zalijemo in v pečici pečemo eno uro. Medtem meso večkrat obrnemo, da ga lepo zapečemo z vseh strani. Nato maščobo odlijemo in poli- jemo pečenko z dvema žlicama kisle smetane. Meso pokrijemo in dušimo do- kler se ne zmehča popolnoma, nato pa vzamemo iz omake, tej pa didamo sko- delico juhe ali vroče vode, nekaj žlic liraonovega soka, žl'co surovega masla. Omako pretlačimo in ciblijemo z njo me- so, ki smo ga narezali na rezine. SVINJSKI KOTLETI V OMAKI: Kotlete odrgnemo s soljo in česnom in jih na hitro op"čemo na olju. Odvisno maščobo nato cdl jemo, dodamo dve žlici para- dižnikove omake, malo žlico moke. tri žlice v(«de, in nekaj zdrobljenih žajb- Ijevih listnv. Pokuhamo in serviramo s krompirjev mi svaljki, pirejem ali du- šenim rižem. OSTANKI KUHANEGA SVINJSKEGA MESA: Dve žlici surovega masla zame- šamo z žico moke in i očasi dolivamo mleko (četrt litra). Omakt^ odstavimo z ognja in vmešamo vanjo rumenjak, drobno zrezrane ostanke kuhanega svinj- skega mesa ali perutnine (20 dkg) ter dve žlici naribanega sira. Gnsto maso raztegnemo po hladni plošči ali po po- dolgastem krožniku. Razrežemo na kva- drate, povaljamo v stepenem surovem jajcu ter ocvremo. Pomlad v >Vesni« in »Naprijedu« v obeh podjetjih pripravljajo za leto^šnjo pomlad in poletje vr- sto novih modelov, ki so se u\^- Ijavili tudi v tujini. Pred 'kratkim je »Vesna« prip-avila svojo revijo z modeli za .poletje, ta revija oa bo prav kmalu ob'ska^^a tudi Ce- lje. Prva pošiljka za ipomlad pri Vesni je že tu, to so predvsem leoi svetli poimladni plašči drap, mot- no zelene in beige barve, plašči iz balonske rv'''e. obleke za sprehod, jopice iz diftina v vseh barvah in novost — plašči iz krep perlona v beli, oranžni, temnordeči in črni barvi. »NEorijed« je za letos pripravil modele, ki ji.h je ta tovarna izvo- zila tudi na Švedsko in v Belgijo in tam pr'dobila vrsto kupcev za- radi dobro iadelanih, kvalitetnih in praktičnih krojev. Letošnja novost te tovarne so lahki mo'ki plašči iz kamgarna za p'>mlad in jesen v modnih barvah. Obe trgo- vini v Celju pa imata poleg tega bogato izbro vseh tistih običam'h modelov, tako oblek in balonskih plaščev, ipri »Vesni« pa tudi plisi- ranih kriL Ker so cene boleča toSka kup- cev, smo se pozanimali tudi za te. Čeprav smo ustaljene cene pri tekst'lu v zadnjem času kljub za- trjevanju tudi v Celju močno ob- čutili po prazninah v denarnicah, pa pri »Naprijedu« in pri »Vesni •< obljubljajo, da bodo cene ostale enake. Pri obeh podjetjih so na nedavnem posvetovanju celo skle- nili, da bodo skušali čimbolj zni- žati cene svojim izdelkom. Vsi za vse Peščica hiš, ki je zgrnjena ob sotelski dolini pod obrobje Last- nica in Brezovca, to je Polje ob Sotli, ki se letos iponaša z novim zadiTužnim domom. V domski mali sejni dvorani smo se zbrali na ipo- menek o brigah, o delu in uspešni poti, ki so jo opravili 'za,dnja leta. Prijazna tovarišica Anica Hostni- kova, ki je že vrsto let p'Olitična delavka v kraju, je orisala tam- kajšnje življenje v jedrnatih stav- kih: »Tod živi kmečki živel j, nave- zan na zemljo, pogoj^en z manjši- mi površinami, ki nikakor niso najbolj donosne. Mladina v veliki meri odhaja v svet: šole, indu- strija, boljši kruh. Nezaupanje, ki ga je v prvih povojnih letih s strani kmetov bilo še na pretek, je danes že odstranjeno. Kmetij- ska zadruga si je utrdila ugled. Se veš, »se je obrnila k trakto- ristu,« kako so te sprejeli, ko si pripeljal prvi traktor? S palicami bi te skoraj pričakali, da si se mo- ral potajiti. Danes jih poglej: še osem traktorjev bi bilo premalo. Res je, da je kup vprašanj, ki jim nismo kos. Težko je viprašanje razbremenitve kmečke žene. Kme- tica ni samo g'ospodinja: ona pe- re, kuha, v pretežni meri vodi svinjerejo, je mati in vzgojiteljica. Kako naj se .potem aktivneje v:ključi v družbeno delo? Potre- bovali bi razne servise: pralnico, šivalnico, toda redka naseljenost in današnji način kmetijiske pro- izvodnje tega ne dopušča. O, ko bi tod zrasla vsaj skromna pod- jetja! Danes pa: kruh peči doma, ker ni pekarne daleč inaokrog, peri doma, šivaj doma.« Tako se je razvnela tovarišica Anica. In Debelakov Zani, ki ,se vsa leta ukvarja z zadrugo, ji je pritegnil. »Da, mnogo bi potrebovali, toda vsega hkrati ne moremo napra- viti. Veseli smo, da smo si zgradil,, dom. Tako se bo naše družabno življenje laže razvijalo. Vsi naj- demo tukaj streho: socialistična zveza, mladinska organizacija in prosveta. Cas. dela za nas, seveda, če se znamo v čas vključiti z na- šim skupnim delom.« Tudi Drago, predsednik mladin- ske organizacije, je bil tu. Pra- vijo, da je to že stara pesem pri Poljancih, da se zbirajo vsi. »Pri nas je že tako: na sestanek mla- dine pridejo tudi zastopniki SZDL in prosvete, ZKS; na sestanek SZDL pa mladina in drugi: vsi za vse. Drugače pa ne bi mogli de- lati na vasi, kjer nas je tako ma- lo.« Lepo povezavo limajo itudi Hrvati onkraj Sotle. Večkrat se na sestankih obiskujejo in v dru- žabnih p.amenkih izmenjujejo iz- kušnje. Polje ob Sotli je doseglo že lepo preobrazbo. Ljudje znajo spošto- vati skupnio prizadevanje; 'tujina, kamor jih je preselil okupator, je njihovim življenjskim nazorom dala trd pečat in spoznali so, kaj se pravi delati za blagostanje do- ma. Zanimajo se za vse: trenutno raapravljajo o izboljšanju cen kmetijskim .proizvodom, o per- spektivnem planu, o Tjsodi kon- goškega premiera Lumumlbe, o vprašanju izpostave, ki bi jo .radi imeli; pa tudi o blatu in sitoo slabi cesti. Po živahinem pomenku pa so nas presenetili z okusnim prigrizkom, električnim gramofo- nom in novim kinoprojektorjem, ki so ga pravkar nabavili. Delo, veselje, enotniost: To .so skrivnosti uspešnega vaškega življenja. S. Okrepiti organizacijo v nedeljo je bila v Laškem ob- činska konferenca Zveza borcev, ki sita se je poleg številnih delega- tov udeležila tudi zastopnika okrajnega odbora ZB na'rodni he- roj Ivan Kovačič-Efenka in Jožiko Rozman. Tovariš Alfonz Ferjančič je po- vedal, da je deilo temeljilo na ko- misijah. Naj'usipešinejši med njimi sta bili komisiji za borce in za spomeniško varstvo, ki vzdržuje in sikrbi za pet spomenikov in 21 spominskih plošč. Naloga te ko- misije pa je tudi v tem, da vzdr- žuje partizanska grobišča. Zato bo komisija tudi v ibodoče pri izivedbi svojega obširnega dela dobila po- moč občinskega ljudskega .odbora, ki je že predvidel v te namene četrt milij.ona dinarjev. Na območju laiške občine je se- daj sedem osnovnih organizacij ZB, ki viključujejo 859 čaanov. Ena glavnih nalog ZB v naisleidnjem obdobju bo, da vMjuči v organi- zacijo tudi vse tiste, ki so pred leti zaradi reorganizacije izgubili stike z njo. Več bodo morali spregovoriti o prekvalifikaciji nekaiterih borcev invalidov, ki deilajo na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva. Zato iso sprejeli tudi siklep, da bodo vsem njim omogočili brez- plačen zdravniški pregled. Za uspešno delo občinskega odbora ZB in njegovih komisij, bo po- trebno preko dva milij.ona dinar- jev. T. K. Zo več kot 10 milijonov dinarjev V devetih krajevnih odbo- rdh šentjurske občine je 83 članov. V kadrovskem pogle- du prevladujejo kmetje, ze- lo majhno pa je število de- lavcev. Nezadovoljiva je sli- ka glede žena in mladine, saj jih v teh odborih sploh ni. Zanimiva je ugotovitev, da bi lahko delo krajevnih od- borov ocenjevali ,po tem, ka- ko se je na tistem območju uveljavila organizacija So- cialistične zveze. Tam, kjer je organizacija Socialistične zveze našla pravo vsebino dela in dajala pobude kra- ievnemu odboru, tam je bjilo delo uspešno in obratno. Krajevni odbor v Šentjur- ju naj bi opravljal funkcijo stanovanjske skupnosti. Ven- dar v tej smeri ni delal. Krajevni odbor v Dramljah lahko štejemo med najbolj aktivne odbore v šentjurski občini. Z mimimalnimi sred- stvi!, ki jih je prejel od ob- čine, je dogradil mrtvašnico ter popravil in zgradil večje število mostov, ki so bili po- rušeni ob povodnji leta 1959. Vodil je skrb za učitelje ter je v sodelovanju s šolskim odborom reševal njihove .sta- novanjske težave. Na sejah so veliko razpravljali tudi o problemih socialnega var- stvia lin zdravstva. Na nje- govo pobudo je bila urejena pomožna zdravstvena posta- ja. Krajevni odbor v Blagov- ni je v glavnem obravnaval škodo, ki jo je povzročil cin- karniški plin. Konec lanske- ga leta pa se je zavzel tudi za popravilo cest. Večjo ak- tivnost je pokazal odbor na Ponikvi, kjer so uredili ne- katere ceste ter zgradili zelo lepo otroško igrišče. Krajev- ni odbor v Dob j u je poma- gal pri gradnji električnega omrežja, krajevni odbor v Slivnici pa je odprl sodobno zdravstveno postajo, urejal in .popravljaj ceste in po- dobno. Odbor na Planini je pomagral pri gradnji stano- vanjske hiše za učitelje. De- laven je bil še odbor v Pre- vorju, ki se je močno zavze- mal za popravilo mostov ter za ureditev avtobusne po- staje v Knivici. Vs(i ti podatki kažejo, da so krajevni odbori opravili veliko hvaležnega dela. Go- tovo pa je, da bi bili ti uspe- hi \&e večji, če bi imeli na razpolago več denarnih sred- stev. Sicer pa je njihova za- sluga še v tem, da so pripra- vili iljudi za prostovoljno delo ali za kakršno koli dru- gačno .pomoč pri urejanju komunalnih problemov. Vi- soka zavest državljanov je prišla do izraza še v vred- nosti prostovoljnih akcij, ki je lani znašala nad deiset milijonov dinarjev. Res lep primer postrežbe SIlKa predstavlja ličen in zanimiv bife — kiosk »Sneguljčica« pred avtobusno postajo v Celju. Kiosk je last gostinskega podjetja »Ko- lodvorska restavracija«. POPOTNI UTRINKI Peljali smo se v drugem febru- arskem četrtku v avtobusu na progi Piran—Ljubljana—Maribor. Prijazen mlad sprev.odnik, ki prav gotovo še ni odslužil voja- škega roka je dein vozovnice. Na prvi postaji od Vranskega pa je vstopil starejši možakar, ki se je prav gotovo že srečal s šestim kri- žem. »Do Latkove vasi!« je popro- sil, ko se je avtobus že premaknil. Opiral se je na palico in še rahlo sopihal pod velikim nahrbtnikom, ki ga je nosil s seboj. »Ne, itam ne stojimo. Plačali boste do naslednje postaje!« Mož se je toplo nasmihal, kot bi ne mogel dojeti, da se bo peljal mimo zaželene postaje za nekaj kilometrov. Plačal je vozovnico in v svoji stairčevski preproščini čakal, da se pripelje do svoje Lat- kove vasi. Toda avtobus ni čakal. Potniki so se začeli zgražati. »No, kaj boste pa zdaj z njim?« je po- baral sprevodnika nek velienjski inženir. »Mi .tukaj ne stojimo. To ni mo- ja stvar. To je zadeva šoferja, če mu pa ni rekel?« Stari mož je otožno zrl, ko je avtobus drvel mimo. Ko je pri naslednji postaji izstopil v temo, je bil spet toliko oddaljen od cilja kot pri vstopu. Vsaj včasih bi lahko .papirnati predpisi kl.onili pred srčno omiko? PUSTO JE BREZ PRAVD »Veš, žena! Pred vsemi ljudmi mi je rekel: lopov! Tega ne prenesem Tožil ga bom. Plača naj!« je roban- til Pepe, ko se je vrnil domov. In -žena, ki se je fiitro rada razvnela, je pritegnila: »Kaj? To ti je rekel? Ne meni se več z njim. Pa z njo tudi ne. Saj veš, kakšni so. Kar na sodni j o pojdi. Jutri zarana pojdi. Takoj ti zakoljem kokoš za popot- nico!« Tako se je začela velika prav- da. Prva kokoš je bila obsojena na smrt za popotnico, svinjska krača in pletenka boljše kapljice pa so ro- male še s seboj, da bi še pričam po- magale. Pot^m je postala že dolga povest. Pravda ni ostala samo pri »lopovu«, druga se je začela zaradi škode, ki so jo prizadejale kokoši, tretja zaradi jablaninih vej, ki so segale čez mejo, četrta zaradi mej- nika in peta zaradi vode in poti in še zaradi stare vrbe. Sla je čast, de- nar in skoraj vse. Takih zgodb je bilo precej tudi na kmečkem Smarskem. Nek stari oča- nec je nekoč hudomušno pripomnil: »Ja, kaj pa bi delali pozimi. Pusto bi bilo pozimi brez pravd.« Danes ni več tako. Življenje je tako razgiba- no in zahteva od vsakega posamez- nika toliko, da za pravde sploh ne bi smelo biti časa. Toda pravde so še. Ljudje so vse bolj občutljivi, a tudi vse bolj odpustljivi. Vsakomur, kar mu gre. Tako je pravilno. Spo- ri, ki pa v življenju so in bodo, do- kler bodo ljudje delali in živeli kot družbena bitja, pri poravnavanju naj ne segajo po osveti, temveč po človeškem sporazumevanju. To na- logo pa opravljajo poravnalni sveti, ki so tudi na Smarskem zaživeli. Dela jim ne manjka. Uspešno so re- šili preko 92 odstotkov primerov, da se niso razvili v večkrat usodne pravde. Ljudje spoznavajo, da do- bra beseda pravo mesto najde. Prav verjetno pa je, da bi doma na vasi dva, ki sta se sprla, črnogledo ho- dila drug mimo drugega, toda na poravnalnem svetu jim pomorejo,da besede stečejo in dobre misli pravo mesto najdejo. S tem pa preprečijo precej hudih besed, omilijo precej grenkih misli in preventivno poskr- be za lepe odnose. Pra-vkar se pripravljajo, da bodo poravnalne svete ustanovili še v Pristavi, Polju ob Sotli, Podsredi in še drugega v Rogaški Slatini. Ob delu poravnalnih svetov se krepi družbena zavest občanov in prav gotovo nihče več ne bo dejal, da je pusto brez pravd, temveč je pusto brez miru in sloge. Za zgodbe, kot je bila Pepijeva, v naši družbi da- nes naj ne bo več mesta. s Cesta na Smohor Šmohor je lepa točka za Lašča- ne, prav radi pa 29 obiskujejo tu- di Celjani. Omenjeni planinski dom razjpolaga s 50 ležišči le žal, da ta ležišča niso bolj izkoriščena. V lanskem letu je dom obiskalo 3.199 registriranih gostov, v res- nici pa lahko k temu številu pri- štejemo še vsaj 2 do 3 krat toliko neregistriranih gostov. V primerjavi z ostalimi planin- skimi postojankami ima iplaniniski dom na Smoborju zelo slalb dohod, zato je tudi obisk manjši. Ker je to za nadaljnji razvoj te .planin- ske postojanke problem ipriori- tetnega pomena, so že podvzeli ukreipe, da speljej.o iz Laškega na Smohor avtomobilsko cesto^ ka- tera je bila še včeraj le san, da- nes pa se že pretvarja v stvar- nost. Cesto že gradijo in bo letos menda tudi končana. Zaradi zimskega športa, se kaže iz leta v leto vse večja potreba po zgraditvi smučarske skakal- nice. Zato Planinisko idruštvo že resno razmišlja tudi o ustva- ritvi te zamisli. Nove invesHcije Po sedanjih razipravah sodeč, bodo v letošnjem letu v :konjiški občini vlažili v negospodarske in- vesticije .bli'zu 220 milijonov di- narjev. To je vseikakor precejšnja vsota, čeprav s tem ne bodo re- šeni vsi problemi. Dobršen del tega idenarja, to je nekaj čez polovico, je namenjen za stanovanjsko izgradnjo. Znano je namreč, da je stanovanjsko vprašanje še vedno eno izmed ti- stih, ki večkrat ovira dotok no- vih, predvsem kvalificiranih kad- rov v razne kraje občine. To se je občutilo v industriji, v državni upravi, zdravstvu in .prosveti ter v ostalih službah. Nič čudnega to- rej, če samo v prosveti manjka okoli 25 učnih moči. Po sedanjih izgledih kaže, da bodo letos gra- dili okoU 80 stanovanj. Računajo, da bo od teh kakih 46 vseljivih. Razumljivo je, da bodo del sred- stev za gradnjo stanovanj prispe- vale tudi gospodarske .organiza- cije in ustanove oziroma zaseibni graditelji. Za šolstvo, proBveto in telesno kulturo predvidevajo letos .preko 40 milijonov dinarjev. Največ bo od tega odpadlo za gradnjo nove šole v Zrečah, ki so jo pričeM gra- diti že v minulem letu. Tako bo rešen problem šolskih prostarov za ta 'kraj, takoj za tem pa bodo prišle na vrsto Slovenske Konjice. Seveda bodo del denarja porabili tudi za ostale investicije za kid- turno-prosvetne namene in teles- no vzgojo. Približno enako vsoto planirajo tudi za komunalno dejavnost v občini. Večji dal od tega bo vlo- žen v rekonstrukcijo vodovoda v Slovensikih Konjicah in v Zrečah, kar bosta izvajali stanovanjsilci skupnosti v teh dveh krajih. Manjše vsote iz te postavke ibodo dodeljene še za elektrifikacijo po- deželja, dalje za kanalizacijo, ure" ditev kopališča v Slovensikih Ko- njicah, za vzdrževanje in popra- vila občinskih cest itd. Prav na tem področju pa bo zelo važna naloga stanovanjskih sikupnosti in krajevnih odborov, pa tudi poli- tičnih organizacij. Razpravljati bodo m'orali o tem kako bodo za gradnjio in urejanje komunM- nih objektov pritegnili čim več državljanov, da bi ti s svoj.imi prispevki v denarju, materialu ali prevozih pripomogli uresničiti na- črte na tem področju. Smrtna nesreča v laškem rudniku Pred dnevi se je v laškem rud- niku vsiila debela plast premoga na rudarja Franca Krašovca iz Rečice pri Laškem, Rudarji so mu takoj priskočili na pomoč. Vendar je bilo reševanje zelo otežkočeno. Ponesrečenca so izkopali šele ^ 48 urah in je med tem časom že izdihnil. NA CESTI NISI SAM Pred dnrml je spet sezona kolesarstva. Na tisoče delavcev (si uslužbencev bo zamenjalo javna prevozna sredstva s ko- lesi. Z lepim vremenom bodo izleti ved- no bolj pogosti. Z namenoan, da bi pre- prečili vsakoletno tragično bilanco šte- vilnih prometnih nesreč, je komisija za varnost v cestnem prometu pripravila se- stavek navodil in napotkov za varno vož- njo, za vzdrževanje in opremo koles ter podobno. Sestavek bomo objavili v na- slednjih številkah lista. Ta lahko služi kot snov za predavanja na kolesarskih krožkih na šolah, v kolektivih, društvih itd. Ce se podamo dandanes na cesto, bomo že pri prvih korakih ugotovili, da se mo- ramo ravnati po določenih prait lih in se pokoravati določenemu redu, ki velja splošno na naših cestah. Uvedli ga ni- smo na mah takšnega kakršen je, tem- več smo ga izpopolnjevali in dopolnje- vali vzporedno z naraščajočim prome- tom. Spominjamo se, ko so bdle naše ceste še prazne in smo jih prečkali kjerkoli se nam je zdelo, zavijali z na- šim vozilom levo ali desno, ne da bi predhodno nakazali smer itd. Danes hI s takšnim ravnanjem ne prišli daleč. Povzročali bi na cestah nered in ne- sreče. Dandanes se spričo naraščajočega pro- meta ukvarja s problematiko prometne varnosti nešteto strokovnjakov po vsem svetu, da bi s pjrt mernimi ukrepi zmanj- šali število prometnih nesreč, vendar bi bUi ti napori zaman, če široka javnost ne bi pokazala do teh ukrepov pottireb- nega razumevanja. Vsakogar, ki je SScer tudi sam opazil, da se je promet na naših cestah močno povečal, bodo presenetile številke, ki nam povedo, da je naraslo od leta 1954 do leta 1959 v Sloveniji število registrskih vozil od 8.000 na 42.000, koles od 270.000 na 500.000 in da krož po cestah Slove- nije okoli 14.000 mopedov in ca. 50.000 vprežnih vozil. Poleg tega moramo v raz- dobju med mesecem majem in oktobrom prišteti še 300.000 motornih vozil ino- zemskih turistov. Naša naloga je, da vsakogar sezna- nimo z nevarnostmi in s predpisi cestno- prometnega reda, da opozarjamo na vse nevarnofcit, ki lahko privedejo do ne- sreče ter da prikažemo potrebo po tem s statističnimi podatki o naraščanju pro- meta in prometnih nesreč. Kolesarska akcija naj zajame vse ko- lesarje in jim pomaga z nasveti in opo- mini uporabljati svoje kolo tako, da ne bodo z nepravilno volžaijo ogrožali sebe niti svoje okolice. Da je postalo kolo v zadnjih letih ljudsko vozilo (kar nam potrjujejo prej nakazane številke), je več vzrokov, vse- kakor pa sta najvažnejša ta, da je naša nareiščajoča industrija začela že takoj po vojni rekrutirati svojo delovno silo s podeželja in da je bilo v zadnjih de- setih letih modernizirano in na novo zgrajeno na stotine kilometrov cesi. Ce opazujemo promet na naših cestah, vidimo, da se takoj po 14.uri ceste me- nadoma napolnijo s pešci in najrazlič- nejšimi vozili. Med vozili pa bomo opa- zili tudi kolesa, ki prevladujejo zlasti na cestah naših industrijskih centrov in v njihovi bližnji okolici. Kolesarji zanemarjajo poznavanje cest- nih predpisov in nego oziroma vzdrže- vanje kolesa. Ce pa smo zanemarili to dvoje, tedaj smo opustili najvažnejše ukrepe, da bi si zasigurali varno vožnjo, Splolšna statistika prometnih nesreč, ki so jih povzročili kolesarji, ter statistika nezgod na poti na delo in domov nam prikažeta, da je število teh nesreč visoko in da še vedno raste. Visok odstotek hudo poškodovanih in smrtno ponesrečenih moramo pač pripi- sati dejstvu, da je kolesar nezaščiten in zaradi tega izpostavljen pri padcu naj- različnejšim poškodbam. Torej pomnite! Vozite previdno, pazite na cesto in ra- čunajte na to, da boste pri kakršnemkoli karambolu vedno potegnili krajši konec. Vožnja s kolesoim ne terja od kole- sarja posebnega tehničnega znanja, ker je konstrukcija kolesa skrajno enostavna in posebnega mehanizma sploh ni. Ven- dar pa zahteva vožnja s kolesom nekaj osebne spretnosti, s katero premagujem« nestabilnost vozila. Ravnotežje drži kolesar pri normalni vožnji sicer podzavestno in povsem me- hanično celo do take mere, da lahko od- vrne svojo pozornost od vožnje na po- vsem druge stvari, kar pa je v določe- nih primerih lahkot usodna, kajti dobro vemo, da nas lahko spravi iz ravnotežja že prav majhen kamen, jama ali kakšna druga sprememba na cestišču. Neprevidnost in prehitra vožnja — smrt kolesarke CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 17. februarja li61 TELE5NAVZC07AIN ŠPORT PONOVNO - atletski svet Ob uri. ko prihajajo Iz tiskarskega stroja zadnji izvodi našega lista, se Je začel v dvorani društvenega do- ma AD Kladivarja redni letni občni zbor kolektiva celjskih atletov. Pri- prave za ta delovni obračun so tra- jale precej časa, saj je bilo treba re- šiti vrsto vprašanj tako finančno materialnega, kot tudi kadrovskega značaja. Zlasti zanimive in težke so bile razprave okoli tega, ali naj naj- močnejši atletski kolektiv v državi tudi v naslednjem obdobju ostane brez predsednika. Kot vse kaže, so bili razgovori o tem zadovoljivo končani, saj je zlasti ustanovitelj A D Kladivarja in njegov dolgoletni predsednik Fedor Gradišnik oblju- bil, da bo spet stopil na čelo kolek- tiva, če mu bodo to zaupnico izgla- sovali tudi na občnem zboru pri taj- nih volitvah. Čeprav pišemo te vrsti- ce v sredo, torej dva dni pred obč- nim zborom, lahko pričakujemo, da je tov. Gradišnik to zaupnico na zboru tudi dobil. V pripravah na občni zbor so sprejeli tudi sklep, da naj se v dru- štveno delo in življenje ponovno uvedejo nekateri organi upravljanja ki so obstajali že pred leti. Tako bo znova ustanovljen atletski svet, da ne omenjamo še drugih komisij, ki prav tako zagotavljajo udeležbo večjega števila članov pri vodenju in upravljanju atletskega društva. Več o občnem zboru bomo pisali o prihodnji številki. Spet republiški prvaki v ponedeljek popoldne je bila na Je- senicah odločilna tekma letošnjega re- publiškega prvenstva v hokeju na ledu med Papirničarjem iz Vevč ter člani celjskega Hokejsko drsalnega kluba. Ker so Mariborčani predali Celjanom dvoboj brez borbe z rezultatom 6:0, je lansko- letnemu prvaku zadoščal že neodločen izid in ponovno osvojitev prvega mesta. Začetek tekme, zlasti pa druga tretjina je kazala, da bodo Celjani dosegli vi- soko zmago nad renomiranim nasprot- nikom, saj so nekaj minut pred koncem vodili že s 6:2. Ta prednost se jim je zdela že tako izdatna, da so v nadalje- vanju tekme napravili nekaj začetniikih napak ter dovolili nasprotniku, da je do- segel kar štiri gole in rezultat izenačil. Zdaj so se »zbudilic tudi mladi igralci iz Celja, ki so znova pritisnili na vevška vrata, vendar brez uspeha. Tako ss je dvoboj končal brez zmagovalca, oziroma z rezultatom 6:6 (2:1, 3:0, Ker so igralci Papirničarja premagali Maribor k(^maj s 4:2, je neodločen izid prinesel celjskim hokejistom tudi prvo mesto na republiškem tekmovanju. S tem pa so si ponovno priborili pravico do sodelovanja na kvalifikacijskem turnirja za vstop v zvezno ligo. Kot vse kaže, bodo imeli letos Celjani na tem turnirju lažje stališče, kot pa lani, ko so se na istem tekmovanju pojavili tudi igralci Zagreba. V odločilni tekmi za naslov republi- škega prvaka so igralci HDK Celja na- stopili v naslednji postavi: Podsedenšek, Kuzma, Setina, Raznožnik, Zupane, Ra- tej, Valter Cretnik, Kolenc, Jenko, Je- lenko, Slavko Cretnik in A,mon. Gole za Celje pa so dosegli Ratej in Jelenko v prvi, Kolenc, Jenko in Je- lenko v drugi ter Jenko v tretji tretjini igre. Igralci celjskega HDK pred odhodom na Jesenice na avtobusni postaji v Celjn. Okrajno prvenstvo na GOLTEH Komisija za smiučanje pri Okraj- ni zvezi Partizan je v nedeljo iz- vedla na smučiščih pri Mozirslti koči okrajno prvenstvo v velesla- lomu in tekih. Tekmovanje je le- po uspelo. Proga za veleslalom je bila dolga tisoč metrov ter je ime- la pri 250 metrih višinske razlike 22 vratic Pri članih je zmagal Karel Rom v času 54.5, drugi je bil Dominko Uršič, ki je za zma- govalcem zaostal za komaj sedem desetink sekunde. Na tretje mesto pa se je spet plasiral tekmovalec mlajiše garde Peter Požun, ki je za progo potreboval 55.6 sekunde. Pri mladincih so se na najboljša mesta uveljavili: 1. Rosina 57.5, 2. Pestotnik 58.8 in 3. Cater (vsi iz Celja) 60.6. V teku so nastopili tekmovalci treh skupin. Medtem, ko so sta- rejši in mlajši mladinci na šest kilometrov dolgi poti so mladinke tekle na štiri kilometre. Rezultati pa so bili: STAREJŠI MLADINCI: 1. Roz- man 21.29, 2. Kač 21.51 in 3. Sker- janc (vsi Celje) 22:29. MLAJSI MLADINCI: 1. Ramšak 21.52, 2. Lužnik 22:18, 3. (^bec (vsi Celje) 22.40. MLADINKE: 1. Reya 26.10, 2. Kozak 26.45, 3. Skerlovnik (vse Celje) 26.49. Učenci osnovnih šol na smučeh Minuli petek so se na občinskem pr- venstvu v smtičanju pomerili učenci osnovnih šol celjske občine. Več kot sto mladih smučarjev se je zbralo pri Celj- ski koči. Medtem, ko so eni tekmovali v veleslalomu, so drugi pomerili svoje sposobnosti in znanje na majhni smu- čarski skakalnici. Tekmovanje je pod vodstvom profesorja Mirana Horvata lepo uspelo. Med učenci je v veleslalomu zmagal Peter Henčič s tretje osnovne šole v času 46.4 sekunde, drugi je bil Andrej Telič (II. osn. š.) 'Jl.t. tretji Zdenko Pi- lih (I. osn. š.) 51.9. Ostala mesta pa so zasedli: 4. Pokorny, 5. M. Rosina, 6. Svesl (vsi m. osn. š.), 7. Hafner (II). 8. Jakob (Vojnik), 9. Goršič (II), 10. M. Zimšek (ITI) itd. Pri učenkah je v veleslalomu zmagala .Telka Rozman (III) v času 1 rO'i.O, druga je bila Marija Golob (Hudinja) 1:08,5 in tretja Irena Lorger (III) 1:21.9. Ostala mesta so zasedle: 4. janc (Vojnik), 5. Cater (III), 6. Kovačič (II) itd. V skokih je najboljši rezultat zabele- žil Janez Goršič (II. osn. š.), pred Cer- necem, Catrom (oba III.)• Povalejem (II), Prezlom (Hudinja) itd. SMUČARJI NA PASKEM KOZJAKU Komiisija za sjnučanje pri Okrajni zvezi Partizan je razpisala za nedeljo, 19. teg:a meseca tradicionalno smučarsko tekmovanje v počastitev pohoda XIV. di- vizije na Štajersko. Na tekmovanju v ve- leslalomu bodo nastopili člani in mla- dinci. Start pa je predviden za enajsto uro dopoldne in sicer pa Paškem Koz- jaku. Najlažji dostop je od železniške postaje Paka pri Velenju, odkoder je do doma na Paškem Kozjaku, ki ga oskrbuje velenjsko planinsko društvo, slabo uro hoda. Kvolifikocijski tuinir Od 24. do 26. februarja se bodo na Jesenicah v borbi za vstop v zvezno lie:o srečali štirje republiški prvaki v hokeiu na ledu in to prvaki Srbije, Hrvatske, Makedoniie in Slo- venije. Kot je znano bo našo repub- liko na tem tekmovanju zastopalo moštvo HDK Celja. Po prog^ramu. ki so ga izdelali pri Hokejski zvezi Jugoslavije bodo celjski drsalci še nocoj igrali z najboljšo hrvatsko ekipo, jutri s prvakom Makedonije ter v nedeljo z najboljšim republi- škim moštvom iz Srbije. Po dose- danjih propozicijah si bo zmagova- lec tega turnirja pridobil pravico do sodelovanja v zvezni hokejski ligi v prihodnji sezoni. 12 EKIP NA TEKMOVANJU V VITANJU Med organizatorje prireditev na čast 20-!etnice vstaje se je minulo nedeljo uvrstil tudi Občinski strel- ski cdbcr v Konjicah, ki je v Vita- nju pripravil uspelo tekmovanje; organizacijo prireditve pa zaupal do- mači družini »Pohorje«'. Na tekmo- vanju se je zbralo kar dvanajst ekip. Rezultati moštvenega ocenje- vanja pa so bili: 1. SD »Tone Meliva«. Konjice 313, 2. SD LIP Konjice 311, 3. SD Zre- če 285. 4. SD Spitalič 284. 5. SD Ko- stroj, Konjice 283 itd. Posamezniki: 1. Janez Jazbec (Zreče) 85. 2. Fr?nc Kadilnik (LIP) 85, 3. Ivan Skrk (Konjice) 82, 4. Ivan Lojen (Konjice) 82. 5. Jože Jeniejšek (Spit^ilič) 82 it'i. L P. Prvi „Spaček" v Celju Celjani so znani po tem, da se ra- di ustavljajo pred lepimi vozili na štirih kolesih, pred limuzinami, ki jih sicer redkokdaj vidijo. Tokrat pa so se trumoma zbirali tudi pred prvim »Spačkom«, ki je pripeljal v Celje in se ustavil pred Narodno banko. Kakor zanalašč je lastnik pustil vozilo na parkirnem prostoru pri- bližno dve uri. V tem času se je okoli njega zbralo nekaj sto rado- vednežev. Nekateri so prvi izdelek koprskega Tomosa na štirih kolesih, ki je pripeljal v Celje, občudovali samo z očmi, dosti več pa je bilo takih, ki so ga ocenjevali z rokami. Pa ne samo, da bi ga »božali«, ne, hoteli so ga pretipati prav do... Zibali so ga in mu preskušali vzme- ti, ogledovali spredaj in zadaj. Oh, kaj vse je pretrpel ta ubogi »Spak«, Ob tej priložnosti je nastala iudi ' zanimiva zgodbica, s katero je last- nik prvega »Spačka« v Celju pošte- no zagodel vsem radovednežem. Ko- so ga vprašali, kako to, da je ravno- on prvi Celjan, ki se lahko ponaša s tem vozilom, je dejal približno- takole: — Veste, pri Tomosu so hoteli na- praviti reklamo za ta vozila tudi prf Celjanih. Pa so gruntali in pogrun- tali naslednje: za ministra ni pri- meren, direktorji imajo boljše, zame, ki sem znan po različnih »aferahc pa bo najbolj pravšen. In tako sem- ga dobil... Z njim delam zaželeno reklamo. i Imel je prav. To so potrdili tudi številni celjski »firbci«. Huda prometna nesreča v Petrovčah V torek zjutraj je v celjski bol- nišnici podlegel posledicam promet- ne nesreče FRANC BERTONCELJ, uslužbenec Kmetijske zadruge Ža- lec. Pokojni se je ponesrečil pri pro- metni nezgodi, ki se je dogodila v ponedeljek zjutraj na križišču v Pe- trovčah. Voznik tovornega avtomo- bila »Unimog« Ograjenšek Martin, šofer pri Upravi za ceste ObLO Ža- lec, je privozil iz smeri Žalec in na križišču v Petrovčah zavil z desne strani ceste na levo v stransko pot za Arjo vas. Iz nasprotne strani je privozil motorist in se z vso silo zaletel v prednji desni blatnik za- vijajočega Unimoga. Po trčenju je pokojnika odbilo na desno stran s ceste, kjer je obležal v nezavesti s hudimi telesnimi poškodbami na glavi in telesu. Takoj so ga prepe- ljali v celjsko bolnišnico, vendar je težkim poškodbam podlegel nasled- njega dne. Do hude prometne nesreče je pri- šlo zaradi grobe malomarnosti voz- nika Unimoga, ki ni upošteval pred- nost motorista v križišču. Pokojni Franc Bertoncelj je v le- tošnjem letu v okraju Celje prva smrtna žrtev prometne nesreče ODSLEJ - BREZ ZAOSTANKA V zadnjem času je izredno lep uspeh dosegel kolektiv, ki ureja m vodi zemljiško knjigo pri Okrajnem- sodišču v Celju. Delovno situacijo v zemljiški knjigi je uredil tako, da sedaj posluje zemljiška knjiga po- vsem tekoče. S tem je bila odstra- njena velika ovira, ki je imela ne- gativen vpliv na gospodarsko živ- ljenje in ustrezni pravni promet. Tako je zdaj omogočeno, da se vsf zemljiškoknjižni vpisi izvršujejo te- koče in takoj, kar je zlasti pomemb- no pri družbeni lastnini. PLES Kolektiv Slovenskega ljudskega gledališča v Celju se že priprav- lja na tretji ples, ki bo četrtega marca v vseh prostorih Narodne- ga doma. Pester kulturno zabavni spored bodo pripravili člani gle- dališča sami, igrala pa bosta ples- na orkestra; kot gost plesni orke- ster »Milana Vitka« iz Maribora. Rezervacije za ta ples lahko do- bite pri blagajni Slovenskega ljudskega gledališča Celje. v času od 4. do 11. februarja 1961 jo bilo rojenih 40 dečko>v in 36 deklic. Poročili so se: Leopold Vogrinčič, kmetijski tehnik Iz Hamilton Nevvcastle Oliver Street, Av- stralija, in Marija Požun. uslužbenka ia Celja. Alojz Jnrše. strojni ključavničar iz Crela. in Veronika Rojnik, delavka iz Trnovelj p. Celju. Ivan Horvat, de- lavec iz Blejske Dobrave, in Zofija Oj- steršek, delavka iz Prožinske vasi. Šte- fan Borovnlk, uslužbenec LM in Vida Klokočovnik, pom. kuharica, oba iz Celja. Herman Vrečer. jamski nadzornik iz Zabukovice, in Julijana Holobar. go- spodinjska pomočnica !z Mignjnic. Anton Obrez, delavec in Vida Pavlin, delavka, oba iz Košnice. Albert Medved, natakar iz Škofje vasi. in Silva Antloga, poiljska delavka iz Ostrožnega. Andrej-Marijan Lettig, uslužbenec iz Celja, in Stanislava Šetinc, uslužbenka iz Žalca. Ivan Ga- bršek. železniški tehnik iz Celja, in Emi- lija Cerovšek, uslužbenka iz Žalca. Ivan Baumkircher. krojaški mojster in Aloj- zija Gnlež, krojačlca, oba iz Celja. Umrli: Jožefa Golob, upokojenka iz Zg. Lož- nice, stara 88 let. Alojzija Soline, upo- kojenka Iz Celja, stara 90 let. Matilda Seško. gospodinja iz Košnice, stara 66 let. Danko Belina, otrdk iz Deseniša, star 1 leto. Anton Tomažič. upokojenec iz Celja, star 59 let. Terezija Antolovič, podpiranka soc. skrbstva iz Celja, stara 70 let. Bernard Strmčnik, otrok iz Luč, star 1 dan. Janja Brezlan, otrok iz Lin- deka, stara 1 leto. Frančiška Schmidtf ■pokojenka iz Celja, stara 82 let. Zbori volivcev v celjski občini Od 25. pa do konca februarja bo- do na območju celjske občine zbori volivcev, na katerih se bodo volivci seznanjali ne samo s smernicami petletnega perspektivnega progra- ma gospodarskega razvoja občine, temveč tudi z osnutkom družbenega načrta celjske občine za letošnje leto. Zbori volivcev ne bodo samo po terenih, temveč tudi v vseh gospo- darskih organizacijah. Seja ljudskega odbora celjske občine Včeraj dopoldne je bila najprej skupna, zatem pa še ločeni seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbo- ra Celje. Na skupnem zasedanju so odborniki razpravljali o smernicah petletnega perspektivnega programa ter o osnutku družbenega načrta ce- ljske občine za letošnje leto. Na ločenih sejah obeh zborov pa so sprejeli vrsto odlokov gospodar- skega značaja. \'eč o seji bomo poročali v pri- hodnji številki. KR0NIKA,NESR£ PAZITE NA OTROKE 11-lefni Niko Super iz Spodnje Ponikve je pri rezanju slame z nogo prišel v sla- morezniro. Nogo mu je pri tem teže po- škodovalo. PADEL S KOLESOM Pri padcu s kolesom se je poškodoval Ferdinand Pinter iz Zgornje Hudinje. V PRETEPU jih je dobil po glavi Janez Bratuša iz Gorice pii Smartnem v Rožni dolini. Ne- zavestnega so prepeljali v bolnišnico. UDAREC PO GLAVI Staneta Babnika je v gostilni t Tre- merju nekdo udaril po glari. Pomoči je iskal v bolnišnici. fJmetno drsanje dyie dmgi ik> ena mesta V soboto in nedeljo je bilo na Je- senicah državno prvenstvo v umet- nem drsanju, na katerem so trije mladi člani HDK Celja osvojili dve' drugi in eno prvo mesto. To je obenem tudi največji uspeh, ki so ga celjski drsalci dosegli na kakršnem koli povojnem tekmovanju v naši državi. Ta uspeh hkrati kaže, da si tudi umetno drsanje pridobiva v celjskem mestu veljavo, ki ga je ne- koč že imelo, zlasti pa pred vojno. Največji uspeh je seveda pribo- rila Halka Sušteršič, ki je v sku- pini juniork zasedla častno drugo mesto. Po prvem dnevu tekmo- vanja je bila v vodstvu, saj je ob- vezne like absolvirala brezhibno. V prostem drsanju pa je zaostala za Ljubljančanko Albinco Krista- novo. Tako je zmagovalka zbrala 98.26 točke, Sušteršičeva pa 94.61 točke. Ko smo Halko vprašali, ka- ko je bilo zlasti drugi dan tekmo- vanja, je dejala, da je bila Krista- nova boljša in da si je zasluženo priborila naslov državne prvaki- nje med mladinkami. Sicer pa, je še dejala, je mene ovirala noga, ki sem si jo poškodovaJa med biva- njem na Jesenicah. Drugo drugo mesto je osvojil Mo-. hor Hrastnik v skupini juniorjev- posameznikov. Prvo mesto pa sta si priborila Marinka Gračnerjeva in Mohor Hrastnik v skupini junior- skih dvojic. Toda, ker nista nabrala minimalnega števila točk, jima je bilo priznano samo prvo mesto, ne pa hkrati naslov državnega prvaka^ VA2IČ se je slabo odrezal Na mednarodnem tekmovanju v »Kroen Martinic v Bruslju, ki je bilo minulo nedeljo, se jugoslovanski atleti niso kdo- vekaj izkazali. Zlasti pa to velja za člana AD Kladivarja Sima Važiča, ki je zasedel komaj 36. mesto. Medtem, ko je bil Ivanovlč 13., se je Mihalič plasi- ral na 18. mesto. Zmagal pa je Maroka- nce Rhdi. Marinček pred vsemi V drugem kolo republiškega prven- «tva v kegljanju so člani železničar- !«kega kluba nastopili v Kranja in na Jesenicah. Medtem, ko so se v Kranju uvr^lili na drugo mesto za Mariborom (Celjani so podrli 6174 kegljev), pa so na Jesenicah dosegli najboljši uspeh, saj so podrli 638« kegljev. Na obeh tek- movanjih je bil najboljši Marinček, ki je v Kranju podrl 861. na Jesenicah pa 878 kegljev. Razen njega sta se na Je- senicah izkazala še Vanovšek z 847 ia Lubej z 844 keglji. Zmagi gostov Nedeljo dvanajstega februarja bi lahko šteli kot začetek letošnje no- gometne sezone v Celju. Zveneča imena gostujočih moštev ter lepo in sončno popoldne sta privabili na Igrišče pri Skalni kleti veliko šte- vilo ljubiteljev nogometa. V prvi tekmi sta se srečala ljub- ljanski Triglav (bivši Odred) ter enajstorica domačega železničarske- ga nogometnega kluba. Domačini so se gostom uspešno upirali ves prvi polčas, ko so po Devčiču celo prišli v vodstvo. To pa je bilo tudi vse. Čedalje bolj se je tekma bližala koncu, toliko bolj so pritiskali gost- 'e. Zlasti uspešni so bili v drugem delu tekme, ko so zabili nič manj kot šest golov. Tako se je ta dvoboj končal z zmago Triglava 6:1. Bolj zanimva je bila druga tek- ma. Zdelo se je, da blatno in raz- močeno igrišče niti ne predstavlja tako hude ovire razigranim nogo- metašem. Ze prvi trenutki igre so lokazali, da bo dvoboj izredno živa- hen. Napadi so se menjavali, ven- dar odločilnega strela ni bilo. Do STRELSTVO PIONIRJI MED SEBOJ V počastitev dvajsetletnice ljud- ske vstaje je pionirska strelska dru- ',ina iz Žič pri slovenskih Konjicah oovabila na dvoboj sovrstnike iz '^pitalica. Dvoboj se je končal z za- služeno zmago mladih gostov M4:155 krogov. Pa tudi kot posa- mezniki so bil pionirji iz Spitaliča trecej boljši od gostiteljev. Tako so ""ajboljša mesta zasedli: Jožica Klo- kočovnik 84, Janez Klokočovnik 67 Kobale 59, Martina Smid 56 in Jože Nlapotnik (vsi Spitalič) 48 krogov. Pred tekmovanjem so imeli še majhno slovesnost na kateri so go- vorili o pomenu ljudske vstaje. I. P. Kegljanje na ledu LEP USPEH CELJANOV Pred kratkim je bilo na Jeseni- cah državno prvenstvo v keglja- nju na ledu. Med udeleženci pr- venstva so bili tudi člani celjskega Hokejsko drsalnega kluba, ki so v ekipnem ocenjevanju zasedli de- seto mesto. Dosti boljše kot v ekipnem tekmovanju so se držali v nastopu p>osameznikov. Tam je Marinček zavzel osmo. Vanovšek pa sedenrmajsto mesto. Zanimivo je to, da je Marinčku le za las ušel najvišji naslov državnega pr- vaka. prve besede so prišli igralci Kladi- varja. Lepo podano žogo s krila je ujel Vodeb, ki je v tej igri zamenjal obrambno vrsto z napadalno, ter mi- mo nekaj nog in presenečenega vra- tarja poslal pravo bombo v mrežo. Po tem dogodku so se gostje otresli pritiska in z enako vnemo začeli na- padati. Navzlic temu Kladivar ni popustil. In ko se je zdelo, da bo zmaga vendarle pripadla boljšim domačinom, so gostje dosegli izena- čenje in nato še zmagoviti gol. Pri tem rezultatu je tudi ostalo. Tako so člani druge zvezne lige Varteksa iz Varaždina odnesli iz Celja po- membno zmago, pa čeprav samo iz prijateljskega dvoboja. Ali imamo res samo enajst telovadne? Na zadnji seji komisije za družbene organizacije in dru- štva pri Okrajnem odboru SZDL v Celju so v razpravi o problemih te'esne vzgo-e in športa prišli do zelo zan'mvlh ugotovitev. Po statističnih po- datkih ima v celjskem okraju samo enajst šol telovadnice, nekaj več pa je partizanskih domov, ki jih prav tako izkori- šča šolska mladina. Vsega sku- paj je pokritih prostorov za te- lesnovzgojno in športno udej- sK'ovanje premalo! Navzlic te- mu se še vedno dogaja, da gra- dimo šole brez telovadne in nadalje, da imamo na našem podeželju pa tudi v industrij- h središčih domove in po- slopja, kjer so lepi in veliki prostori, ki pa so večidel leta prazni in nadalje, da ne slu- žijo tistim, ki bi te prostore najbolj potrebovali — to je mladini. Tu mislimo tako na najrazličnejšje prosvetne domo- ve, na hmeljske sušilnice in podobno. Ali res ni mogoče, da bi te prostore izkoriščala tudi mladina? To vprašanje postav- ljamo zato. ker menimo, da bi se lahko z dobro voljo tist h, k; takšne prostore upravljajo, dale marsikaj napraviti. Zlasti pa v tem smislu, da bi lahko šcl.'^ka mladina in društva za telesno vzgojo prišla do vsaj skromnih, a zato prepotrebnih dci\rit;h prostorov. CELJSKI TEDNIK STEV. 6 — 17. februarja 1961 11 Prvi KARNEVAL je uspel Na levi: princ Karnevala govori, na desni: eden izmed mnogih kur entov Kdo bi si mislil, da bo prvi celjslti ikarneval, l- ruarja na naslov Kmetijsko gozdarska zbornica Celje, Cankarjeva l/I Otroški dispanzer prične s cepljenjem proti otroški paralizi Prvo cepljenje v mestu Celju bo v prostorih Otroškega dispan- zerja po naslednjem razporedu. Za otroke rojene v letu 1954 dne 20. februarja od 8.—18. ure Za otroke rojene v letu 1955 dne 21. februarja od 8.—18. ure Za otroke rojene v letu 1956 dne 25. februarja od 8.—18. ure Za otroke rojene v letu 1957 dne 27. februarja od 8.—18. ure Za otroke rojene v letu 1958 dne 28. februarja od 8.—18. ure Za otroke rojene v letu 1959 dne 2. marca od 8.—18. ure Otroci rojeni v letu 1960 so vabljeni z vabili. SKOFJA VAS v prostorih Otroške posvetovalnice Skofja vas. Prvo cepljenje za otroke rojene v letu 1960 in 1959 dne 20. feb- ruarja od 14.—18. ure. Za otroke rojene leta 1958, 1957. 1956, 1955, 1954, dne 27. feb- ruarja od 14,—18. ure. ŠMARTNO v Rožni dolini v prostorih Osnovne Sole Šmartno. Prvo Cepljenje ža otroke rojene 1960, 1959, 1958, 1957. dne 22, feb- ruarja od 14.—18. ure, ter za otroke rojene leta 1956, 1955, 1954 dne 1. marca od 14.—18. ure. V kolikor želijo biti cepljeni tudi starejši — odrasli lahko priiJejo na cepljenje v Otroški dispanzer dne 25. februarja, 4. ali 11. marca od 8.-12. ure. Cepivo je v obliki tekočine. Cepljenje je trikratno t razmahu 6 tednov. Naslednji datum cepljenja dobite pri prvem cepljenje. Prosimo starše, da prinesejo s seboj male žličke. Za vsa tri cepljenja znaša prispevek 400 din. Oglašuj V Celjskem tedniku OBJAVE IN OGLASI gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 17. febr. ob 16. nri — B. Brecht: Življenje Galilea. Zaključna predstava za JLA. Sobota, 18. febr. ob 16. Sn 19.50 — B. Brecht: Življenje Galilea. Gostova- nie v Mariboru. ob 18. uri — Smetana: Prodana neve- sta. Gostovanje mariborske Opere. Iz- ven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 19. febr. ob 10. uri - O'NeiU: Pesniška duša. II. nedeljski dopoldan- ski abonma. ob 15.50 — L. Stevens: Zakonski vrti- ljak. Izven. Vstopnice so v prodaji. Ponedeljek, 20. febr. ob 19.50 - L. Ste- vens: Zakonski vrtiljak. Gostovanje v Šempetru. Torek, 21. febr. ob 20. nri — O'Neill: Pesniška duša. Gostovanje v Šoštanju. Sreda, 22. febr. ob 15.50 - L. Stevens: Zakonski vrtiljak. I. šolski abonma, ob 20. uri — O'Neill: Pesniška duša. Gostovanje v Storah. Četrtek, 25. febr. ob 16. in 20. uri — L. Stevens: Zakonski vrtiljak: Gosto- vanje v Trbovljah. Petek, 24. febr. ob 15.50 uri — O'Neill: Pesniška duša. II. šolski abonma, ob 20. uri — L. Stevens: Zakonski vrti- ljak. Gostovanje v Snetjurju. MALI ODER SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Sobota, 25. febr. ob 19.50 — Janez Zmavc: Rok in Lea. Krstna predstava. Premi- era. Izven abonmaja. (Predstava bo uprizorjena v fooeru gledališča). Vstop- nice so v prodaji. kino KINO UNION 19.—22. 2. 1961 >PETROGRAJSKE NOCI<. zahodnonemški barvni film 25.-26. 2. 1961 >BOLJE JE RAZUMETI«. jugoslovanski barvni Csc KINO METROPOL 19.-22. 2. 1961 >LABAKAN<, češko-bolgarski barvni film 25.-26. 2. 1961 .DOLGO TOPLO PO- LETJE<, ameriški barvni Csc MATINEJA Dne 19. 2. 1961 »AFRIŠKI LEV<, ameriški barvni film GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO Dne 18. in 19. 2. 1961 .LJUDJE TOR- PEDA<. kitajski film Predstave vsako soboto ob 16. uri ter vsako nedeljo ob 10. in 16. uri. Vstop- nina enotna 20 dinarjev. DPD »SVOBODA« CELJE - MLADINSKI KINO Dne 17. in 19. 2. 1961 »OBRAČUN FRI O. K. KORALUf, ameriški film Predstave so vsako soboto ob 15., in 17. uri ter vsako nedeljo ob 10., 15. in 17. uri. KINO DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 18. in 19. 2. 1961 »GICI«. ameriški barvni Csc film Dne 22. in 25. 2. 1961 »NATALIJA«, francoski film prodam POSESTVO 8 ha, vseh kultur, 15 km iz Celja proti Vojniku, sadovno do M polovnjakov pijače, zaradi smrti po- ceni naprodaj. Naslov v upravi lista. PARCELO zazidalno, z lokacijsko odloč- bo, eventuelno tudi z načrti za eno- stanovanjsko hišo v lepem sceičnem kraju blizu Babnega, prodam. Naslov v upravi lista. VOLCJAK, dober, leto lin pol ter do 1.000 kg krmilne pese prodam. Tehar- je 66. SADONOSNIK, zazidljiv, z dovoljenjem za dvojčka, dkoliš Skalna klet, na- prodaj. C. A. Celestinova 16/1 Celje. AVTOMEHANIKI! V Levcu cb avtocesti naprodaj prikladno poslopje za garažo in servis. Vprašali Žalec 75. POSESTVO, manjše, s stanovanjsko hišo dn gr^odarskim poslopjem ivse oib okrajni cesti, naprodaj. Naslov v upra- vi lista. OPEKO strešno in staro zidno zelo ugod- no prodam. Tanšek Tone, Avtoobnoiva, Medlog. DVE postelji z nočnima omaricama iz macesna ter radio TOFAG SUPER v ohišju SAVICA, oboje roibljeno, ugod- no naprodaj. Naslov v upravi lista. POSREDNIŠKA PISARNA, Celje, Tom- šičev trg 12 proda: VSELJIVO enodružinsko hišo 5 km iz Celja, 5 sobe, 2 kuhinji, vrt. Cena 2,100.000 din. VSELJIVO enostanovanjsko hišo (parket), 5 sobe, 2 kuhinji, podkletena z lepim vrtom. Cena 2,600.000 din. VSELJIVO komfortno visokopritličnoi dvctdružinsko vilo (parket), antogara- ža, vrt, v Celju. Cena 5.500.000 din. VSELJIVO enodružinsko hišo, okolica Celja. 5 sobe, kuhinja, shramba. Cena 1,400.000 din. POPOLNOMA nova hiša pri Žalcu, takoj veljiva, 5 sobe. kuhinja, podkletena, vrt. Cena 1,100.000 din. LEPO komfortno enodružinsko vilo v Celju, vseUivo v jeseni s krasnim vrtom, najlepša lega v Celju. Cena 4,200.000 din. VSELJIVO polovico hiše z vrtom v Celju. Cena 1,600.000 din. VSELJIVA tri stanovanja. Cena 600 do 850.000 din. LEPO rosestvo v Savinjski dolini. 6 ha, hmeljski nasad, hiša in gospodarsko poslopje. Cena 5.500.000 din. LEPO posestvo 17 ha v bližini Celja, možna traktorska obdelava, nova hiša in gospodarsko poslonje z vsem živ'm in mrtvim inventarjem (6 glav živine), stroji itd. Proda se zaradi bolezni. Cena 4,100.000 din. IMAMO v prodaji več hiš in posestev v okolici Celja, ter zazidalnih parcel v Celja. KUPIMO več hiš in stanovanj do vred- nosti 2,000.000 din. POSREDUJEMO prodajo in nakup vseh vrst motornih vozil, kakor tudi vseh vrst fidvišaih osnovnih sredstev za DRUŽBENI in PRIVATNI sektor. ZAHVALA Toplo se zahvaljujem tov. dr. licu, dr. Bariču, dr. Celini, sestri Anici, da so re- šili življenje meni in hčerki. Enako se zahvaljujem za ves trud in požrtvoval- nost tudi vsem sestram negovalkam in strežnicam ginekološkega oddelka. Fanika Perne ZAHVALA Iskreno sc zahvaljujem za požrtvoval- nost pri uspešni in težki operaciji na Kirurgičnem oddelku celjske bolnišnice prim. dr. Šušteršiču in sestri Elzi. Prav tako iskrena hvala v£emu strežnemu osebju in zdravnikoma na internem od- delku, prIm. dr. Flajsu in dr. Lahu. Hvaležna pacientka Majer Frančiška ZAHVALA Ob bridki izgubi dobrega in skrbnega moža in očeta KRAŠOVEC FRANCA se najtoipleje zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenut- kih. Prisrčna zahvala tovarišu direktorja ing. Pelku Matiji, duhovščini za poslo- vilni govor, darovalcem vencev, pevcem, godbenikom in vsem tistim, ki ste pokoj- nika počastili s svojim spremstvom na zadnji poti. Neutolažljiva žena Vida, otroci Minka, Stanko in Jožica ter sorodniki ra^no SPREJMEM strojepiisnol delo na dom. Ponudbe pod TOČNOST. NAJDITELJA moške usnjene rokavice, izgubljene na občini prosim, da jo vrne pri vratarju. RJAVE rokavice, dolge motoristične sem izgubil med učiteljiščem in Mest- nim ljudskim odborom, med 8. in 9. uro 14. 2. 1961. Najditeljico prosim, da jih vrne proti nagradi: Kočevar Jože, Te- harje 61. ' Sadna drevesnica »MIROSAN« Petrov- ce, Vam nudi vsak delavnik od 7. do 15. ure po zelo ugodni ceni eno in dvo- letne sadike jablan, hrušk, visenj, če- šenj, breskev, sliv ter sadike črnega ri- beza za vrt in sadne plantaže. POPRAVEK Risalnica likovne sekcije »PREŠEREN« je Slomškov trg 5. V četrtek 25. t. m. ob 19.50 bo imelo svoj redni letni občni zbor Planinsko društvo Celje v stekleni dvorani hotela »Evropa«. Planinci in prijatelji društva vljudno vabljeni! ZASTOPSTVO V BEOGRADU SPREJMEM KOMERCIALIST Z VI.SOKO STROKOV- NO IZOBRAZBO (franco'^ki študent) in z najboljšimi priporočili, z znanjem francoskega in nemškega jezika sprejme zastopstvo slovenskega podjetja v Beo- gradu. Na razpolago ima primerne pro- store in telefon. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Beograd«. VOJNA POŠTA 1695 CELJE razpisuje ustmcno licitacijo za prodajo hlevskega gnoja. Licitacija bo 25. februarja 1961. leta ob 9. uri dopoldne na vojaški eko- nomiji Bežigrad. Prednost licitiranja imajo gospodarske organizacije. razpisi v februarju in marcu 1961 bo Veteri- narska postaja Celje po pooblastilu Ve- tcri narske inšpekcije Celje cepila ps6 proti pasji steklini in svinje proti svinj- ski kugi. Cepljenje je skladno z obstoječimi predpisii, temeljni zakon o varstvu ži- vine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. L FLRJ št. 26/54) in odredbe o obvez- nem cepljenju svinj proti svinjski kugi (ObLO Celje št. 02/9-55-2/61 z dne 17. ja- nuarja 1961) obvezno. Lastniki psov bodo pismeno obveščeni o kraju in datumu cepljenja.« Delavska univerza in Društvo sten* grafov in strojepiscev v Celju razpisa- jeta vpis v ZAČETNI STENOGRAFSKI TEČAJ Vpisovanje v tečaj do do 25. febru- arja 1961 vsak dan od 7. do 14. ure ▼ upravi Delavske univerze na Malgajevi niici 4, kjer dobite tudi vse potrebne in- formacije in tiskovino za prijavo. Pogoj za vpis je uspešno končana o snovna šola. stanovanja ZAMENJAM sobo 25 m' za manjšo sobo g kuhinjo, ali sobo 4x4 v mestu. Na- slov v upravi lista. STANOVANJE, enosobno, po možnosti opremljeno s hrano iščeta brat in se- stra v Celju ali okolici. Naslov v upra- vi lista. V CENTRU Celja zamenjam večje dvo- inpolsobno konfortno stanovanje za no- vo, manjše. Stanovanje stane 5.000 di- narjev. Ponudbe pod NUJNO na upra- vo lista. PRAZNO sobo iščem. Ponudbe pod MIR- NA na upravo lista. službe TRGOVSKA poslovodkinja z visoko kva- lilikacijo želi spremeniti službeno mo- sto — v Celje, gre tudi za pomočnico. Naslov v upravi lista. SPREJMEM frizersko vajenko z osem- letko. Hojnik, Laško. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 la 24-25 — uprava: Celje, Trg V. kon gresa 5 — poštni predal 152 — tel« fon 23-75 io 2089 — Tekoči račna pri Komunalni banki Celje 605-7» 1-656 — izhaja ob petkih — letna oaročnima 800, polletna 400. četrt letna 200 din — Inozemstvo 2.m0 pocamezna MevUka 20 dan — rokofMMT ae vra£«am. Faraon Ramses II. in sončni mrk NARAVNI POJAV V SLUŽBI POLITIKE PRED 4000 LETI Danes je sončni mrk za vsakega povprečnega zemljana nekaj povsem razumljivega. Vsak šolar, ki je zra- stel čez klop tretjega razreda bo tu- di vedel povedati, kako do tega po- java pride: Da se Luna na svoji poti okoli zemlje postavi med Sonce in Zemljo, pokrije svetlo oblo Sonca in na določenem področju je sredi dneva nastala noč. Mi smo v sredo lahko opazovali le delen mrk, med- tem ko So v Dalmaciji videli na nebu celo zvezde, tako se je nena- doma stemnilo. Danes tako, toda kako je bilo včasih? Da, včasih je bil tak pojav za člo- veka vse prej kot naraven. Bil je glasnik nesreče, bil je vzrok prepla- hov in obupa. Divjaki so žrtvovali na desetine otrok, da bi Sonce, vir življenja, ne odšlo za vedno. V starem Egiptu je bila astrono- mija močno razvita, vendar so to znanost ljubosumno čuvali tempelj- ski duhovni, ki so bili učenjaki ta- kratnega časa. Tako je naneslo, da so veliki duhovni sončnega boga Rha prišli v spor z mladim fara- onom Ramsesom IL, ki je očital du- hovščini preveliko razkošje in po- tratnost. Ramses je bil vojak in od otroških- let se je pripravljal na boj s Hetiti (današnjimi Palestinci). Ve- liki duhoven, ki je bil do Ramsesove polnoletnosti namestnik mladega princa, je hotel odstraniti Ramsesa in postaviti na prestol človeka, ki bi bil duhovščini manj nenaklonjen. Ob Ramsesovi polnoletnosti je s po- delitvijo faraonskih časti zavlačeval in določil datum, ki naj bi bil naj- bolj primeren za srečo in veličino bodočega faraona. Ta datum je končno prišel. Veli- ke svečanosti v Dolini kraljev pa je nenadoma pretrgal hud preplah. Sonce je potemnelo', na nebu so za- žarele zvezde. Veliki duhoven je ob- javil ljudstvu, da božanstvo Rha ni ZA KAJ SMO BILI PRIKRAJŠANI? Ob sončnem mrku, ki je v sredo pokrjl s temo pol Jugo- slavije, smo Slovenci bili pri- krajšani. Tak pojav je nekaj izrednega in kdor ni mogel vsega videti prek televizije, si he more predstavljati kakšen veličasten prizor je to. Ko Sonce prekrije Luna, lahko natančno vidimo sončevo kro- no, ki ni nič drugega kot veli- častna harmonija neslutenih eksplozij na razžarjeni son- čevi površini (glej sliko zgo- raj). Ta plinasti žareči obroč je baje dvakrat tako velik kot sončeva gmota sama in do- sega tudi nad 5800 stopinj vročine. Vse to so lahko vi- deli prebivalci tistih krajev, kjer je bil letošnji sončni mrk popoln. To pa je pojav, ki se vrsti vsakih 250 let. »Baksus« za Marilvn Hollywoodska proizvodnja je za leto 1961 dala na trg western film, ki si ga bodo radi ogledali tudi tisti ljudje, ki so zagrizeni sovražniki kowbojk. Naslov filma (»Misfits«) je tak, da se ga ne da prevesti v slovenščino v eni besedi. Hrvaško »Baksuzi« bi še najbolj odgovar- jalo. Pa pustimo naslov ob strani. Sce- narij je za ta film napisal Arthur Miller. Pravzaprav napisal, ga je za svojo ločeno ženo Marilyn, ali še bolje, kar za oba, torej tudi zase. »PREDNOSTI« LETALSKEGA PROMETA Med drugim je hiter letalski pro- met prinesel dve posebnosti, ki bi jih nekoč ne mogli doživeti. — Da se zaradi hudih vremenskih motenj znajdete nekje po več sto kilometrov oddaljeni od kraja, ka- mor ste se namenili ... — — Da zajtrkujete v Londonu, obe- dujete v New Yorku, večerj.ate v San Frančišku, vaša prtljaga pa se med- tem nahaja v Buenos Airesu. — Gre za ljudi, ki imajo smolo s konji in z zakonom. Baje je vsa zgodba inačica razlogom Millerjeve in Ma- rilynine ločitve, ki ves filmski svet tako močno zanima. Da bo film res na vrhuncu, doka- zujejo naslednja imena: Miller kot pisatelj scenarija, Marilyn Monrooe, za katero je napisan, Charles Ham- blett njun ožji prijatelj, ki film re- žira, in oba moža, ki se za filmsko Marilyn borita, Montgomery Clift in Clark Gable prav gotovo tudi. Ce je res, kar obetajo, bomo iz- pod spretnega peresa Arthurja Mil- lerja v tem filmu zvedeli tiste glob- lje vzroke, ki so spravili enega naj- bolj umnih mož in eno najprivlač- nejših žensk Amerike skupaj — in narazen. naklonjeno Ramsesu, da se ga od- reka kot svojega posinovljenca. Pri tem moramo imeti v mislih to, da so egiptovski faraoni veljali za božje sinove, najvišje božanstvo Egipta pa je bilo Sonce. Zgodovina ohranja izročila, da so takrat na- stali boji, v katerih je Ramses II. s pomočjo svojih vojaških poveljni- kov uspel obdržati prestol. Torej je le za las manjkalo, da bi veliki duhoven uspel. On je namreč kot astronom izračunal dan popol- nega sončnega mrka nad Egiptom in na ta dan določil tudi kronanje mladega Ramsesa. Tako je naravni pojav pred približno 4000 leti od- igral zelo pomembno vlogo pri po- litičnih spletkah. ČLOVEK V VESOLJU Pred dobrim tednom, tik za Ame- rikanci, ki so poslali v vsemirje šimpanza, so se izkazali Rusi z no- vo vesoljsko ladjo. Ruski satelit, ki je zakrožil okoli Zemlje, je bil spet orjak, saj je tehtal šest in poj^tone. Toda kakor kaže, svet že priznava Rusom prvenstvo pri prodiranju v vesoljski prostor. Nestrpnost po no- vici, kdaj bo v vsemirje poletel prvi človek, je ob zadnjem ruskem sate- litu razgibala domišljijo. Vpraša- nje je, koliko so razna ugibanja bli- zu resnici? Prvi dan po izstrelitvi je ves svet z raznimi pripomočki lovil radijske emisije s tega najnovejšega sateli- ta. Novoizvoljeni predsednik ZDA John Kennedy je dal povelje, da vse ameriške postaje spremljajo let ru- ske vesoljske ladje. Pozornost je rodila vrsto ugibanj. Nek radioamater je baje ulovil v svoj sprejemnik glasove, ki so bili močno podobni težkemu dihanju. Neka angleška postaja je ulovila neko čudno tiktakanje, ki se je de- vetdesetkrat na minuto ponovilo. To pa odgovarja počasi bijočemu srcu sesalca, predvsem človeka. Se bolj so v misterijo satelita prodrli Nem- ci, ki so baje slišali nejasne glaso- ve človeka, ki mu govorice ni bilo moč razpoznati. Kaj vse to pomeni? Je ruski sate- lit ponesel v vesolje prvega astro- navta? To ugibanje je rodilo novo komentarje: Rusi delajo to tajn(. brez predhodne propagande. Ce se |im bo posrečilo, bodo itak upravi- čeno zagnali propagandni hrup. Mnogi listi so zapisali, češ da Rusi na tihem žrtvujejo ljudi. Nasprotno pa temu odgovarjajo ruski učenja- ki, ki zatrjujejo, da ruski človek ne bo poletel prej v vesolje, dokler ne bo zanesljiva njegova vrnitev od tam. Tem govoricam pa so se pridruži- li celo nekateri zahodni znanstve- niki, toda predvsem zato, da je sa- telitova teža takšna, ki že omogo- ča potovanje odraslega človeka. Ker pa doslej še z ruske strani ni nobe- nih potrdilnih vesti, se ugibanja vse bolj spreminjajo v alarmantno na- pihovanje. Toda tisti, ki so »slišali« dihanje, bitje srca in celo govor ne- srečnega astronavta, trmasto vztra- jajo pri svojem: — Slišali smo. Najbrž je ta člo- vek že mrtev. — Kratke od vsepovsod Zofki v tolažbo. Ko so v Londo- nu iigraliki Sofija Loren ulkradli bogajt .nakit, ®o dekleta najbolj siromašnega predela Rima ukra- deno povabila medse in ji ob tej priliki podarila ogrlico iz lesenib »biserov«. Proletarski izraz sočut- ja »ubogi Zofki« je precćj miu- hast in zajedljiv. Sreča v sreči: Sreča v sreči se je pripetila v Brokllynu. Jane Andolina je rodila troijčke. Za ta srečni dogodek so ji prišli česti- tat v bolnišnico vsi sorodniki. Njihov oibisk je isovpadel s trenut- kom, ko se je na hišo družine zrušiii avion .in jo amlel v koščke. Poznaš svojo ožjo domovino? (Slovenske Konjice z okolico) Kateri izmed navedenih fevdal- cev je bil lastnik konjiškega sta- rega gradu? Celjski grofje? Jošt Soteski? Grof Tattenbach? Kdo je ustanovil žički samo- stan, prelep spomenik francoske gotike? Vojvioda Otokar I.? Fran- coski kralj Luj? Franc Jožef II.? Katera cerkev na tem področju združuje tri različne sloge: Ro- manskega, gotskega in italijan- skega? Zreška? Konjiška? Loška? Nek kapitalist je pred vojno v Konjicah hotel zgraditi tekstilno tovarno. Kdo? Westen? Kudisoh? Hutter? Kje gradi konjiški »Kostroj« popolnoma novo tovarno v tuji- ni? V Egiptu? V Indiji? V Suda- nu? Kdo je obnovil znane freske v konjiški nadžupnijski cerkvi? Mojster Plečnik? Ožbalt Bierti? Božidar Jakac? Kaj je bil, preden je padel, zre- ški junak Boris Vinter? Koman- dant brigade? Bataljiona? Čete? Kje je padel komandant XIII. udarne brigade Milenko Kneže- vić? Pri Treh žebljih na Pohorju? Pri Frankolovem? V Draži vasi pri Žicah? Katera dva poklica je združeval slovenski kulturnik Anton Bezen- šek iz Bukovja nad Crešnjicami? Slikair in zgodovinar? Stenograf in pisatelj? Pevec in glasibenik^ Metulj v dveh delih Medicina si dandanes privošči tu- di reči, podobne igranju trdosrčnega fantiča na paši, ki mrcvari brenclja s tem, da mu v zadek zatika sla- mico in ga pušča leteti z nevšečnim bremenom. Toda medicini ni do sadistične za- bave. Presajevanje organov, vsaje- vanje umetnih nadomestnih delov, vse to so eksperimenti sodobne me- dicine, ki ima za cilj: priti čim glob- lje v skrivnosti življenja, rešiti člo- veka v vsakem primeru in odriniti smrt za čim poznejši čas. Na poti do tega cilja morajo pla- čati svoj krvni davek živali, od ve- likih do malih žuželk. Na naši sliki imamo tak medicinski primer. Noč- nemu metulju so prerezali zadek čez pol. Od drugega metulja so vzeli glavni živec in z njim podaljšali metulju zadek. Živec so zavarovali s cevčico iz lahke snovi. Ko je bila ta operacija, ki ni bila niti malo eno- stavna, končana, je metulj spet ne- rodno vzletel in živel. Ni živel dol- go, toda uspeh je bil tu. Kratke od vsepovsod o novinarjih pravi filmski re- žiser Hanis Wilhem itakole: To so ljudje, ki polovico svotjega živ- ljenja pripovedujejo o stvareh, ki jih ne ipoznajo, drugo polovico pa molčijo o stvareh, ki jih odlič- no poznajo. Problemi zakonskih zvez: Bar- bara Hutton, bogata Američanka, se je samo s prv.im možem, rus- kim knezom Midivanijem, sedem- krat ločila. Potem se je poročila in ločila še dvanajstkrat. Zdaj je tik pred noivo poroko. Ah, ta mladi sveti — Dandanes se odraslosti naših otrok zavemo, kadar si hči začne barvati ustnice in kadar se sin začne zares pošteno umivati. — — Ne bo vam težko nekje na za- padu srečati mladega dečka, ki je sklenil postati eksistencialist čim bo dovolj star, da se mu ne bo treba briti. — Dandanes marsikateri oče olajša- no vzdihne: »Kakšna sreča, moj sin je tako zrastel, da mu moje obleke niso več prav. — — Lahko se vam zgodi, da boste dobili v roke avtobiografski roman enaindvajsetletne pisateljice, ki bo med drugim izjavila: Bila sem ta- krat devetnajstletna »stara devica«. „ČIovekoljubni politikanti" Sestavek o ljudeh, ki vam jih bom neimen- sko predstavil, spada sicer na eno izmed pred- njih strani. Toda tudi na zanimivo, ker so sil-, no zanimivi, hkrati pa (kakšna sreča) zelo redki v naši socialistični družbi. To so ljudje, ki iz gole »posebnosti« (beri malomeščanske domišljavosti) nočejo trobiti v isti rog z na- šim občim javnim mnenjem. Vsak politični problem obrnejo vsaj za spoznanje, da bi ohranili svojo vzvišeno »originalnost«. Nedavno sem bil v nekem uradu izzvan k taki »načelni« politični debati. Navidezno so možje obvladali to gladko ploskev. Toda ker so hoteli pokazati, da jim obvezni liki niso prav nič mar, so se smešno opotekali, kot bi se vsak drsalec, ki ne gre iz osnov v zaplete- ne kombinacije. Oprostite mi to .zimsko pri- spodobo obveznih likov z osnovami logike. Začeli smo namreč tam, kjer ledu ne po- znajo. V Kongu. To so »učeni politikanti« razgibali svoje duhove: — To je otročarija! Kaj se gredo samostoj- nost in državotvornost, če ji niso kos, je iz- javil eden. — Mar bi še deset let počakali in se dali naučiti, kako je treba voditi državo in poli- tiko, je »modro« pristavil drugi. — Tako je? Pustili bi bili Belgijce, da jih naučijo reda in demokracije, je kar narav- nost pokazal svoje »originalno stališče« pra- voverni prislušnik kakšne zahodne radijske postaje. Kakšna bistroumnost?! Črnsko dekletce na naši sliki naj bi lepo ostalo še nadalje v te- mi, se pustilo izkoriščati kot so se morali pu- stiti pobijati njeni dedje skozi stoletja. Boj nje- nega očeta pa je otročarija samo zato, ker ne verjame, da bi Belgijci bili v bodoče kaj bolj- ši kot doslej, ko so devet milijonskemu ljud- stvu zapustili bogato dediščino, borih 30 uni- verzitetno izobraženih ljudi, ki so vrh tega domala vsi tudi dosledne sluge kolonializma? Iz Konga so me zapeljali na področje rasne diskriminacije. — Hja, je modroval eden, jaz bi se ne ogreval tako vroče za enakopravnost. Mi lah- ko tako govorimo, ker črncev nimamo. Ce pa bi jih imeli, bi bilo drugače. Lepo vas prosim, imam hčerko ... — Izlil je cel potok argumentov v korist belcev nekje na ameriškem jugu ali v Južni Afriki. Bela rasa, civilizacija, tisočletna kultura, ogrožena hči, strah pred barvastim vnučkom. O, kako originalni argumenti. Kakšna škoda, da jih je tako na veliko razpihoval že nek Josef Gobels. Poznate tega gospoda, gospod- je? Ko pa smo presedlali na področje fašizma in njenega sodobnega predstavnika v trenut- nem političnem dogajanju, mi je vzelo sapo: — Eichmann. Nič ne rečem, da ni vreden kazni, se je predhodno zavaroval politikant. — Toda čemu je potrebno tega človeka, ki je vnaprej obsojen na smrt, še maltretirati? Nič ne veste o tem? Vam bom pa jaz povedal. Zvedel sem, da mu ne dajo več kot štiri ci- garete na dan. Je to človeško, prosim vas ... Kje je dobil možak podatke o teh štirih ci- garetah? Končno še tega ne vemo, če Eich- mann sploh kadi? In če. Zmajal sem z glavo nad to čudno mešanico »človekoljubja«. Se bolj pa sem se zgrozil nad nekimi dru- gimi dejstvi. Nad tem, da ti gospodje, ki ne marajo sli- šati besede tovariš (mimogrede rečeno: hva- la za tovarištvo z vami, gospodje), sedijo na stolčkih, ki jim prinašajo dosti lepše dohodke kot mnogim proizvajalcem, kateri politične probleme v svetu drugače razumejo. Nad tem, da ti gospodje kar pomigajo z ušesi, če slišijo o zahodni demokraciji in pre- zirajo prepotrpežljivo demokratičnost v naši socialistični družbi, ki prenese celo tako mož- gansko revščino kot je zagovarjanje kolonia- lizma, rasne diskriminacije in sočutje z naj- večjimi zločinci fašistične strahovlade. Kakšna sreča, da je revolucija izpulila kore- nine takim politikantom?