ZBORNIK ZNAHSTVENIH RAZPRAV XV. LETNIK 1938-39 IZDAJA PROFESORSKI ZBOR 3URIDIČNE FAKULTETE V LJUBLJANI 1939 Vsi letniki Zbornikov so še v zalogi fakultete, kjer se dobe po sledečih cenah: 30 Din (I); 35 Din (II); 50 Din (III); 60 Din (IV); 100 Din (V); 45 Din (VI); 40 Din (VII); 50 Din (VIII); 60 Din (IX); 60 Din (X); 75 Din (XI) ; 80 Din (XII); 60 Din (XIII); 100 Din (XIV); 60 Din (XV). Kdor naroči vse letnike (I—XV), plača skupaj 495 Din. Člani Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani imajo Va popusta, plačajo torej za komplet (15 letnikov) 330 Din, posamezne letnike od I—XV pa dobe za polovično ceno. FACULTE DE DROIT XV« ANNEE 1938-39 TRAVAUX ET ARTICLES Z 0 9 o 2 Oboo2 \02i-Ljubljana 1939 ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV XV. LETNIK 1938-39 Izdaja profesorski zbor juridične fakultete v Ljubljani Ljubljana 1939 Kazalo — Table des matieres Univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič: Agrarna struktura Jugoslavije . 1 La structure agraire de la Yougo- slavie........................................ I Univ. prof. dr. iur. et hon. c. Metod Dolenc: Vrednotenje dokazov v sodnem Bevveisvvertung im gcriclitlicheii kazenskem postopanju ... 36 Strafverfahren.............................36 Univ. prof. dr. Stanko Lapajne: Načrt priposestovalno- in zasta- Une pro|>osition comment codifier ralnopravnih določb za jugo- dans le nouveau Code civil slovanski državl janski zakonik 78 yougoslave les dispositions con- cernant la prescription acqui-sitive et extinctive......................78 Univ. prof. Aleksander Maklecov: Kriminalna etiologija.................89 L'etiologie criminclle........................89 Univ. docent dr. Vladimir Murko: Nekatere krivičnosti v sistemu na- Quelqueš inegalites de notre sy- ših neposrednih davkov . . . 153 steme des impots directs . . . 133 Kontr. univ. prof. dr. Evgen Spektorskij: Tri pravne teorije...................173 Les trois theories du droit . . . 173 Univ. prof. dr. Milan Škerlj: Članstvo v gos|xxlarski zadrugi . 207 Mitgliedschaft in der Erwerbsge- nossenschaft.............................207 Uni v. prof. dr. Aleksander Bilimovič: Agrarna struktura Jugoslavije. Jugoslavija še ni izvedla splošnega gospodarskega štetja. Vendar je bil izvršen ob priliki drugega ljudskega štetja z dne 31. marca 1931 popis privatnih kmetijskih gospodarstev. Rezultati tega popisa so bili objavljeni v zadnjih dveh zvezkih publikacije Obče državne statistike »Statistički godiš-njak, 1936«. (Beograd, 1937, str. 86—131) in »Statistički go-dišnjak, 1937« (Beograd, 1938, str. 98—111). Različni pisci so se že večkrat dotaknili te statistike. Vendar je le-ta v svoji celoti tako zanimiva s splošno-socialnega in narodnogospodarskega vidika in tako važna za pojmovanje agrarne strukture Jugoslavije in Slovenije, da je vredna bolj sistematičnega proučavanja. Posebno poučne so številke, ako jih primerjamo za različne dele države. V tej razpravi hočem podati rezultate uprav takega proučavanja omenjenega statističnega gradiva. Pri tem bom s početka razmotril številke, nanašajoče se na število gospodarstev (obratov), nato pa številke, ki se nanašajo na površino teh gospodarstev. I. Število kmetijskih gospodarstev (obratov). Prebivalstvo Jugoslavije, izračunano za dan 31. decembra 1938 je doseglo 15,6 mil. oseb, po ljudskem štetju iz 1. 1931 pa je znašalo 13.9 mil. Od tega je odpadlo na Slovenijo 1,1 mil. ali 7,9%. L. 1921 je znašalo celokupno prebivalstvo Jugoslavije 11,98 mil. in prebivalstvo Slovenije 1,04 mil. ali 8,7%. Po glavnih poklicih se je to prebivalstvo delilo 1. 1931 tako-le: Jugoslavija: Drav. banovina: Kmetijstvo, gozdarstvo in mil. % mil. % ribolov 10.7 77,0 0,69 60.5 Industrija in obrt . . . 1,5 10,8 0,25 21,9 Trgovina, kredit in promet 0,7 5.0 0,08 7.0 J ugoslavija: Drav. banovina: Javna služba, prosti po- mil. % mil. % klici in vojska . 0,5 3,6 0,05 4.4 Drugi poklici in brez klicev .... po- 0,5 3,6 0,07 6.2 Skupaj 13,9 100.0 1.14 100,0 V vsej Jugoslaviji živi od kmetijstva, gozdarstva in ribolova 77,0% ali nad % vsega prebivalstva. Jz tega se vidi prevladujoči agrarni značaj Jugoslavije in njenega gospodarstva.1 To tem bolj, ker od teli 10,7 mil. oseb živi specialno od gozdarstva samo 0,3% in od ribolova 0.1%, tako da odpade 99.6% na kmetijstvo oz. na gozdarstvo, ki tvori del kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji živi od kmetijstva samo 60% vsega prebivalstva, kar priča o tem, da je ta pokrajina veliko bolj industrializirana kakor drugi deli države. To potrjuje tudi dejstvo, da je v celi državi živela od industrije in obrti samo Vi«, v Sloveniji pa */„, t. j. 2krat večji del prebivalstva. Prebivalstvo, ki živi od kmetijstva, se je delilo 1. 1931 po svojem položaju v gospodarstvu v te-le skupine: , i ■■ Pridobitno za- Od njih vzdr- Jugoslav lja. poslene osebe ževane osebe ^ ^ ti c % ti c na 1 zaDOsl. ti c Q/, tis. % tis. na 1 zaposl. tis. % Samostojni (posestniki in za- oseDo kupniki)2 1770 34,8 4081 2,3 5851 54,8 Pomožni družinski člani . . 2840 55,7 1117 0,4 3957 37,1 Nameščenci 7 0,1 15 2,1 22 0,2 Delavci, dninarji in kmečki posli 478 9,3 358 0,7 836 7,9 Hišni posli 3 0.1 0 0,0 3 0,0 Skupaj . . .'5099 100,0 5571 1.1 10670 100,0 47,8% 52,2"/» 100,0%> 1 L. 1921 je znašalo prebivalstvo, ki živi od kmetijstva, gozdarstva in ribolova, 78,9"/o vsega prebivalstva ali za l,9%> več kakor 1. 1931, p 10- bivalstvo, ki živi od industrije in obrti, pa 9,9%> ali /a O,1)"/« manj. Te številke pričajo o pojemajočem agrarnem in naraščajočem industrijskem značaju Jugoslavije. Podatke i/, I. 1921 podrobno primerja s podatki iz I. 1931 inž. agr. Maksim Gora n o vic v razpravi »Profesionalna i socijalna struktura sela u Jugoslaviji« (Arhiv Min, poljo- , , . Pridobitno za- Od njih vzdr- c. . Dravska banovimi. poslene osebe ževane osebe P ^ tis. % {is, na 1 zaposl. tis. % Samostojni (posestniki in za- oseDo kupniki) 118 31,6 274 2,3 392 56,8 Pomožni družinski člani . . 171 4:5,8 12 0,1 183 26,5 Nameščenci 1 0,3 2 2,0 3 0,4 Delavci, dninarji in kmečki posli 83 22,3 29 0,3 112 16,3 Hišni posli 0 0,0 0 0,0 0 0,0 Skupaj . . . 373 100,0 317 0,8 690 100,0 54,1%> 45,9»/o 1 (K),0°/o Že te številke nam podajajo sliko socialne strukture jugoslovanskega kmetijstva. Število samostojnih gospodarjev /naša v celi državi 34.8% oseb, pridobitno zaposlenih v tej gospodarski panogi. Šlevilo najemnih delavcev je absolutno precej visoko (ok. y2 mil., z vzdrževanimi osebami celo več kot 800.000), toda relativno znaša to število samo 9,3% vseh pridobitno zaposlenih oseb, tako da pride na enega samostojnega gospodarja povprečno le % najemnega delavca ali na 4 gospodarstva 1 najemni delavec. Kolikor ne zadostujejo delavne moči gospodarja in njegove ožje družine, krije primanjkljaj delo pomožnih družinskih članov, na katere odpade več kakor V2 vseli pridobitno zaposlenih oseb. Samostojni s pomožnimi družinskimi člani znašajo torej 90,5% vseh pridobitno zaposlenih oseb. Vse to priča o prevladujočem nekapitalističnem družinskem kmetskem gospodarstvu.3 C) prevladujočem vplivu malih družinskih gospodarstev govori tudi dejstvo skoro popolne odsotnosti nameščencev. privrede, 1938, sveska 12; tudi posebej v zbirki »Položaj seljaka 11 Jugoslaviji«. Beograd. 1938). 2 Ta skupina ima v »Statističkom godišnjaku« /a I. 1936 (str. 32 in dr.) napačen naziv, in sicer »saniostalni i zakupci (proprietaires et fermiers)«. Tak naziv je napačen, ker »samostojni« pomeni samostojne gospodarje neodvisno od tega. ali gospodarijo na lastnem zemljišču ali pa na zemljišču, vzetem v zakup. Zato sem popravil ta naziv v »Samostojni (posestniki in zakupniki)«. 3 Tako »družinsko gospodarstvo« (Familienvvirtschaft) je gospodarstvo, ki ne zaposluje najemnih delavcev, temveč uporablja izključno delo svojih lastnih članov. Gl. o tem A 1 e x a n d e r T s c h a j a n o w. Die Lelire von der bauerlichen Wirtschaft. Versuch einer Theorie der Familienwirtschuft im Landbau. Nem. prevod F. Schlomerja. Berlin, V Sloveniji ima kmetijsko gospodarstvo, kakor se to vidi iz socialne strukture prebivalstva, ki živi od kmetijstva, manj družinski in v večji meri kapitalističen značaj. To je razvidno iz manjšega odstotka samostojnih gospodarjev in pomožnih družinskih članov ter višjega odstotka nameščencev in najemnih delavcev. Na to vpliva tudi večje število kapitalističnih gozdnih posestev. Značilno je tudi, da prihaja v Sloveniji na 1 pridobitno zaposleno osebo manj vzdrževanih oseb kakor v celi državi, in sicer: 0,8 proti 1,1. V Sloveniji je torej k o n z u m p t i v n o breme, ki pada na vsako pridobitno v kmetijstvu zaposleno osebo, manjše kakor v večini drugih pokrajin. Razlika izvira iz nekoliko manjšega obsega družin v Sloveniji. V celi Jugoslaviji je znašalo število vseh družin (gospodinjstev) 2.709,3 tis. in je na 1 družino odpadalo 5,1 članov, dočim je znašalo število družin v Sloveniji 235.1 tis. in je na 1 družino odpadalo 4,9 oseb. Družin, ki živijo od kmetijstva, je bilo v Jugoslaviji 1.963 tis. in v Sloveniji 134 lis., tako da je odpadlo na I tako družino v prvi 5, 4 in v drugi 5,1 članov. Kmetska družina je torej nekoliko večja kakor povprečna družina. Na kmetih prevladujejo družine do 5 članov in nato družine od 6—10 članov; pri tem je v Sloveniji odstotek malih družin večji kakor v celi Jugoslaviji. Zelo velikih družin z več kakor 20 člani, ki so predvsem družinske zadruge, v Sloveniji sploh ni. To se vidi iz teli-le številk: Članov v Jugoslavija: D ravska banovina družini: tis. družin % tis. družin % 1—5 1130 57,6 78 58,1 6—10 720 36,7 53 39,6 11—15 92 4,7 3 2,2 16—20 16 0,8 0.1 0.1 21—25 4 0,2 0,0 0.0 nad 25 1 0,0 0,0 0.0 Skupaj 1963 100,0 134 100.0 1923. Ta teoretik in zagovornik kmetskega »družinskega gospodarstva« mora sedaj zagovarjati v Sov. Rusiji velike »kolhoze« in »sovhoze«. Za proučavanje kmetskega gospodarstva in zlasti njegove rentabilnosti so važna tudi raziskavanja švicarskega kmetskega sekretariata pod vodstvom prof. E. Laura. Število družin (gospodinjstev), ki živijo od kmetijstva, presega število samostojnih kmetijskih gospodarjev za 193 tisoč ali za 10.9% v celi državi in za 16 tisoč ali 13,6% v Sloveniji. Napram celokupnemu številu družin, živečih od kmetijstva, znaša ta previšek 9.8% v celi državi in 11,9% v Sloveniji. Ta odstotek moremo smatrati za minimalni odstotek kmetskih družin, ki n i maj o z e m I j e. Dejanski odstotek takih kmetskih družin je večji od gori navedenega, ker so med samostojnimi gospodarji všteti tudi zakupniki, ki obdelujejo tujo zemljo.4 Iz navedenih številk je razvidno, da je v Sloveniji odstotek kmetskih družin, ki nimajo zemlje, nekoliko višji kot v celi državi. Da postane nekapitalistični družinski značaj jugoslovanskega kmetijstva še bolj jasen, navedem v svrho primerjave podatke o osebah, ki so bile 1. 1931 prido- bitno zaposlene v i n d u s t r i j i i n o b r t i Jugoslavija: Drav banovina: tis. % tis. % Samostojni 225 31.4 31 23.8 Nameščenci ...'.. 28 3.9 5 3.8 Delavci, dninarji, posli 373 52.1 79 60.5 Vajenci 62 8.7 12 9.2 Pomožni družin, člani 16 2.2 0.5 0.4 Hišni posli 12 1,7 3 2.3 Skupaj . . . 716 100,0 130,5 100,0 Veliko število nekapitalističnih obrtniških podjetij znižuje tudi v tej skupini njeno kapitalistično strukturo. Vendar tvorijo tu samostojni gospodarji s pomožnimi družinskimi člani le 33,6% vseh pridobitno zaposlenih oseb proii 90,5% v kmetijstvu, najemni delavci pa 52,1% proti 9,3% v kmetijstvu. V Sloveniji kaže tudi ta skupina višjo kapitalistično strukturo, kar se vidi iz manjšega odstotka samostojnih gospodarjev in večjega odstotka najemnih delavcev. Tudi razmerje med številom družin in številom samostojnih gospodarjev je v industrijsko-obrtni skupini drugačno kakor ono, katero smo videli pri kmetijstvu: v celi ' Gl. M. Gorunovic, op. cit., str. It—(2. Jugoslaviji je bilo pri industrijsko-obrtnem prebivalstvu število družin za 41% večje kakor število samostojnih gospodarjev, v Sloveniji pa celo za 61,3%. Sedaj poglejmo, kako veliko je bilo po štetju iz 1. 1931 število kmeti j sk i h gosp o d a r s t e v. Pripominjam, da je razumeti pod izrazom kmetijsko gospodarstvo kmetijski obrat, kar se vidi že iz lega, da je število popisanih kmetijskih gospodarstev v celi Jugoslaviji za 10,9% večje kakor število samostojnih kmetijskih gospodarjev (posestnikov in zakupnikov), v Sloveniji pa celo za 23,9%. Nekateri samostojni gospodarji imajo torej po več gospodarstev (obratov). V celi državi je bilo 1.985,7 tis. ali okroglo 2 milijona popisanih kmetijskih gospodarstev. Na posamezne banovine pa je odpadlo: .2 *■* — ’>N SE- Banovine: Število gospodarstev tis. % Celokupno Na 1 gosp. prebivalstvo pride vseh tis. prebival. |3J !!>Š O. «/> o til 7L cl a Dravska 155 7.8 1144 7.4 690 4.5 Drinska 217 10.9 1535 7.1 1263 5.8 Dunavska 337 17.0 2387 7.1 1784 5.3 Moravska 227 11.4 1436 6,3 1232 5,4 Primorska 129 6.5 902 7.0 753 5,8 Savska 424 21.4 2704 6,4 2037 4.8 Vardarska 212 10.7 1574 7.4 1228 5.8 V rbaska 152 7.6 1037 6,8 915 6.0 Zetska 131 6.6 926 7.1 759 5.8 Beograd 2 0.1 289 144,5 10 5,0 Skupaj 1986 100,0 13934 7.0 10670 5.4 Največje je število kmetijskih gospodarstev v Savski in Dunavski banovini. Na Slovenijo odpade ok. 8%, t. j. nekaj manj kakor ‘/,„ vseh gospodarstev. V tabeli sem navedel tudi celokupno prebivalstvo posameznih banovin v letu 1931 in prebivalstvo. ki živi od kmetijstva, ter relativno število vseh prebivalcev in prebivalcev, ki živijo od kmetijstva, na 1 kmetijsko gospodarstvo. Iz teh šlevilk se vidi, da pride povprečno v celi državi na 1 kmetijsko gospodarstvo 7 vseh prebivalcev in prebivalcev od tistih, ki živijo od kmetijstva. Variacije teli relativnih .številk po posameznih banovinah so z izjemo področja mesta Beograda le neznatne. V celi Jugoslaviji je število kmetijskih gospodarstev (obratov) le malo večje kakor število družin, ki živijo od kmetijstva, tako da pride povprečno na eno tako družino eno gospodarstvo in je število prebivalcev na I družino in na 1 gospodarstvo isto (5.4). V Sloveniji pa je kmetijskih gospodarstev (obratov) mnogo več kakor družin, ki živijo od kmetijstva; zato odpade tu na I družino 5,1 prebivalcev, ki živijo od kmetijstva, in na 1 gospodarstvo 4.5 takih prebivalcev. Te številke je treba popraviti z ozirom na to, da popisana kmetijska gospodarstva ne vsebujejo specialno gozdnih gospodarstev in vseh državnih, občinskih, cerkvenih in drugih javnopravnih kmetijskih gospodarstev. Toda pravi vpogled v agrarno strukturo Jugoslavije in Slovenije dobimo šele tedaj, če proučimo, kako se delijo kmetijska gospodarstva po velikosti. To so prvi podatki te vrste iz povojne dobe. zbrani za celo Jugoslavijo, podatki, ki prvič slikajo socialno strukturo kmetijstva v celi državi. Tudi pri njih se mora upoštevati, da se nanašajo le na privatna kmetijska gospodarstva, ne objemajo torej gospodarstev države in drugih javnopravnih edinic, niti čisto gozdnih privatnih gospodarstev. Ti podatki tudi niso grupirani po velikosti zemljiške posesti, temveč po velikosti kmetijskih obratov, tako da razdelitev gospodarstev po njih velikosti še ne podaja slike razdelitve zemljiške posesti. Le delno sliko razdelitve posesti dobimo iz podatkov o pravnem naslovu, na katerem sloni uporaba zemljišča, ki jih navajam v II. oddelku svoje razprave. Popisana kmetijska gospodarstva Jugoslavije in Slovenije so se delila 1. 1931 v te-le skupine: Gospodarstva (obrati) Jugoslavija: D ra vsku ba no vinu s površino ha: tis. % tis. % 0.01—0.50 158,9 8.0 18.2 11,8 0,51—1,0 175,5 8.8 13,2 8,5 1—2 337,4 17.0 19.7 12,7 2—5 676,3 34.0 37,7 24.4 5—10 407,2 20,5 28,8 18,7 Gospodarstva (obrati) Jugoslavija: Dravska banovina: s površino ha: tis. % tis. % 10—20 174,1 8,8 24,5 15,8 20—50 49,3 2.5 10,8 7.0 50—100 5,2 0.3 1,26 0.8 100—200 1,1 0,1 0,30 0.2 200—500 0,5 0.0 0,13 0.1 nad 500 0.2 0,0 0,055 0,0 Skupaj 1985,7 100.0 154.6 100.0 Število gospodarstev spočetka raste z naraščanjem obsega gospodarstva ter doseže visoko ležeč maksimum (kulmi-nacijsko točko) pri gospodarstvih od 2 do 5 ha, na katere odpada v celi državi 1/„ vseli gospodarstev; nato pa število gospodarstev pojema in strmo pada že pri gospodarstvih nad 10 ha, zlasti pa pri gospodarstvih z več kakor 20 ha. Prevladujejo gospodarstva od 1 do 10 ha, ki tvorijo 71,5 % ali skoro % vseh gospodarstev. To so n a j p o g o -stejša ali najbolj tipična (the mode)6 gospodarstva. Na veleobraie s površino nad 100 ha odpada samo 1,8 tis. ali 0,1%. Že na gospodarstva od 20 do 50 ha odpade samo 2.5%. Toda tudi najmanjših gospodarstev do 0.50 ha je bilo samo 8%. V celi državi torej močno prevladujejo male in srednje kmetije, med temi pa male kmetije, ki komaj zadostujejo ali pa že ne zadostujejo več za vzdrževan je kmetske družine. Ako pri tem upoštevamo nizko tehnično stanje in vsled tega nizke donose jugoslovanskega kmetijstva, moramo iz teh številk sklepati, da v celi državi ok. dveh tretin kmetijskih gospodarstev ne zadoščata za primerno vzdrževanje kmetskih družin in popolno zaposlitev njihovih delovnih moči ter približno le '/» gospodarstev zadostno oz. več kot zadostno vzdržuje dotične posestniške družine. V Sloveniji je relativno visoko število najmanjših gospodarstev, ki igrajo le pomožno vlogo pri vzdrževanju družine. To so gospodarstva podeželskega proletariata, ki le deloma živi od kmetijstva, v prvi vrsti pa od obrti in od dela 5 Gl. prof. Franc Žižek. Grundriss der Statistik. Miinchen und Leipzig. 1921, Str. 148—9: »der dichteste (liiiufigste) Wei't« uli »die nor- male, ,typisclie‘ Grosse.« v industrijskih in rudarskih podjetjih. Relativno majhno je tudi število gospodarstev od I do 2 ha. Maksimalno število odpade na kmetije od 2 do 20 ha, ki so torej za Sloveni jo najpogostejša ali najbolj tipična gospodarstva. Pri tem niso gospodarstva od 2 do 5 ha iako mnogoštevilna kakor v celi državi, mnogo bolj številna so nasprotno gospodarstva od 10 do 20 ha. kar je posledica manjše rodovitnosti zemlje v visokih goratih krajih in s tem zvezanega večjega odstotka površine pod pašniki in gozdovi. Mnogo več kakor v celi državi je v Sloveni ji tudi gospodarstev od 20 do 50 ha, nato gospodarstev od 50 do 100 ha in celo veleobraiov s površino nad 100 ha. Tudi to je zvezano z večjimi površinami pod gozdom, ki so se ohranile pri izvedbi agrarne reforme. Vendar odpade tudi v Sloveniji na gospodarstva do 5 ha blizu 60% vseh gospodarstev. Ako pa upoštevamo manj rodovitna tla in obširne pašnike in gozdove, je treba priznati, da tudi v Sloveniji, istotako kakor v celi državi, skoro 2/s kmeti jskih gospodarstev ne more primerno živeti od kmetijstva in popolnoma zaposliti svojih delovnih moči. Budžet teh gospodarstev izpolnjujejo poleg donosov od lastnih kmetij še drugi viri dohodkov. Previšek svojih delovnih moči pa nudijo ti kmetijski obrati drugim gospodarstvom.1’ Agrarna statistika deli kmetijska gospodarstva (obrate) po njihovi velikosti v sledeče glavne kategorije, pri čemer se z velikostjo obrata izpreminja tudi celotna njegova socialna struktura, tako da se pretvarja differentia gradu a 1 i s v d i f f e r e n t i a m s p e c i f i c a m : 1. pritlikasta ali parcelna gospodarstva (Zwergbetrieb) do 0.50 ha; 2. malotna gospodarstva (Kleinstellenbetrieb) — od 0,51 do 2 ha; 0 V publikaciji Socialnoekonomskega instituta v Ljubljani »Socialni problemi slovenske vasi« (II. z. Spisala Hrvoj Maister in Filip Urat-nik, Ljubljana, 1938) pravi F. Ura t ni k, »da so v povprečju obrati z nad 10 ha zeml je obrati, ki iščejo poljedelske delavce, obrati s pod 5 ha zemlje pa obrati, ki nudijo poljedelsko delovno silo. V skupini s 5—10 ha zemlje sta razpoložljiva delovna moč in potreba po njej v ravnovesju. To velja seveda le za povprečne produkcijske razmere in povprečno velike rodbine« (str. 10). 3. male k met i.j e (kleinbauerliclier Betrieb) — od 2 do 5 ha; 4. srednje kmetije (mittelbauerlicher Betrieb) — od 5 do 20 ha; 5. velike kmetije (grossbiiuerlicher Betrieb) — od 20 do 100 ha; 6. veleposestva ozir. veleobrate ((• rossbetrieb) — nad 100 ha. Ako porazdelimo vsa popisana kmetijska gospodarstva v te skupine, dobimo te-le absolutne in relativne številke za posamezne dele Jugoslavi je: Banovine: 0,01-0,5 0,51-2 2-5 5-20 20-100 nad 100 Skupaj a) absolutne šlevi Ike (lis. gospodarstev): Dravska IS,2 32,9 37.7 53.3 12.1 0.5 154.6 Dr inska 14.5 51.1 73.1 71.1 7.2 0,1 217.4 Dunavska 26.0 80.9 104.1 109,7 15.4 0,5 336,6 Moravska 9.0 46,9 90,3 77.3 3,6 0.04 227,1 Primorska 19.4 56,5 35.7 15.9 1.4 0.1 129,2 Savska 34,3 123.5 163,9 98,5 3,3 0,3 423.8 Vardarska 18.4 55.3 76,3 58,9 3,0 0.1 212,0 V rbaska 7,3 31.8 54,5 54,9 3,2 0,05 151.8 Zetska 11,3 33,4 40.3 41.0 5.0 0.1 131,2 Beograd 0,4 0.5 0.4 0.5 0.1 0.004 2.0 Skupaj 158,9 512.9 676,3 581,3 54,5 1.8 19S5.7 b) relat i vne šleviIke (% vse li gospodarstev): Dravska 11.8 21.2 24.4 34,5 7.8 0,3 100,0 Drinska 6.7 23.5 33.7 32.8 3,3 0,0 100,0 Dunavska 7.7 24.1 30,9 32,6 4.6 0.1 100.0 Moravska 3,9 20.7 39,8 34,0 1.6 0,0 100.0 Primorska 15.0 43.8 27.7 12.3 1.2 ().() 100.0 Savska 8.1 29,2 38.7 23,2 0.8 0.0 100,0 Vardarska 8.7 26.1 36,0 27,8 1.4 0,0 100,0 Vrbaska 4.8 21.0 35,9 36,2 2,1 0,0 100.0 Zetska. 8,6 25.5 30.7 31.3 3.8 0.1 100,0 Beograd 21.1 25.9 20.1 26.8 5,8 0,3 100,0 Skupaj 8,0 25,8 34,0 29,3 2,8 0,1 100.0 Da se orientiramo v tej pestri razpredelnici, si oglejmo po vrsti posamezne skupine gospodarstev. Na pritlikasta gospo d a r s t v a do 0,50 ha odpade v celi Jugoslaviji 8% vseh gospodarstev. Največ je odklone navzdol od tega povprečka kažeta Moravska in Vrbaska banovina; naj večje odklone navzgor kažeta razen področja Beograda Primorska banovina in Slovenija (11,8%). Na m a 1 o t n a g o s p o d a r s t v a od 0,51 do 2 ha odpada v Jugoslaviji 25,8% ali % vrseh gospodarstev, pri največjih odklonili navzdol v Moravski. Vrbaski banovini in v Sloveniji (21,2%) ter pri naj večjih odklonih navzgor v Primorski in Savski banovini. Na male kmetije od 2 do 5 ha odpade v celi J ugo-slaviji 34.0% ali ‘/s vseli gospodarstev. Najmanj je teli kmetij na področju Beograda, v Sloveniji (24.4%) in Primorski banovini: največ v Moravski in Savski banovini. S r e d n j e kmetije od 5 do 20 ha zavzemajo v skupnem številu vseli gospodarstev cele države tretje mesto (29,3%). Največ jih je v Vrbaski, Moravski banovini in v Sloveniji (34,5%); najmanj v Primorski in Savski banovini. Velikih kmetij od 20 do 100 ha je zelo malo v celi državi, in sicer samo 2,8% vseh gospodarstev. Največ jih je v Sloveniji (7,S%); najmanj v Savski in Primorski banovini. Kmetijskih v el e ob r atov nad 100 ha skoro ni v Jugoslaviji. ker nanje odpade samo 0.1% vseh gospodarstev; malo več jih je v Sloveniji (0.3%) in proti pričakovanju tildi na področju Beograda (0,3%). Ako seštejemo v eno skupino vsa gospodarstva do 5 ha, v drugo pa vsa gospodarstva nad 5 ha, tedaj . «j se vrstijo posamezni deli države po odstotku •;§ prvih in drugih na ta-le način: Banovine; % gospodar- % gospodarstev do stev nad 5 ha 5 ha Vseh prebivalcev na 1 km2 Primorska Savska Vardarska Beograd Zetska Moravska Drinska 86,5 13,5 76.0 24.0 70.8 29,2 67.1 32,9 64.8 35.2 64.4 35,6 63.9 36,1 45.9 66,7 42.9 764.4 29.9 56.4 55,1 38.3 50.3 33.8 26.8 24,5 4H,4 45.4 301 164 148 100 265 173 172 Dunavska 62,7 37,3 76.4 57,1 85 Vrbaska 61.7 38,3 54,8 48.3 160 Dravska 57.4 42.6 72,2 43,5 224 Jugoslavija 67,8 32,2 56,3 43.1 14.3 Povprečno v celi državi odpade na gospodarstva do 5 ha 67,8% ali 2/3 vseh gospodarstev, največ (nad 70%) jih je v Primorski, Savski in Vardarski banovini, najmanj pa v Sloveniji (pod 60%). Ostale pokrajine so približno enake v tem oziru ter imajo nad 60 in pod 70% gospodarstev do 5 ha. Na prvi pogled se zdi. da je število manjših ozir. večjih gospodarstev zvezano z gostoto prebivalstva. Zato sem navedel podatke o gostoti prebivalstva, in sicer celokupnega prebivalstva in prebivalstva, ki živi od kmetijstva, na 1 km2 celokupne površine ter posebej še število prebivalcev, živečih od kmetijstva, na 1 kin2 ali na 100 ha orne zemlje. Jz navedenih številk pa se je izkazalo, da med vsemi temi oblikami gostote prebivalstva in razdelitvijo gospodarstev po velikosti ni ožje zveze. Naj večja zveza je še med odstotkom gospodarstev do 5 ha in številom prebivalcev, živečih od kmetijstva, na 100 ha orne zemlje. Toda tudi ta zveza je precej rahla, kar se vidi iz tega, da znaša korelacijski koeficient r med njima samo +0.44. in determinacijski koeficient r2 samo 0,19.7 Korelacija je torej pozitivna, t. j. čim več kmetovalcev živi v dotični banovini na 100 ha orne zemlje, tem večji je odstotek majhnih gospodarstev do5ha. Toda korelacija je zelo nizka in determinacijski koeficient r2 priča, da samo 19% ali Vs razlik v številu malih gospodarstev po banovinah razjasnjujejo razlike v gostoti kmetskega prebivalstva na 100 ha orne zemlje. Ostale 4/s teh razlik so zvezane z drugimi vzroki. Korelacija med odstotkom malih gospodarstev in gostoto celokupnega prebivalstva in prebivalstva, ki živi od kmetijstva, na 1 kur’ vse površine je še nižja, in sicer za celokupno prebivalstvo r = —0,32 in r2 = 0,10 in za kmetijsko prebivalstvo r = — 0.20 ter r2 = 0.04. Ti koedicienti so lako nizki, da skoro sploh ni mogoče govoriti o zvezi med temi pojavi. Interesantno pa je. da je ta neznatna korelacija 7 Gl. o teli koeficientih v mojem »Nauku o konjunkturah« ZZR, letnik Vlil, Ljubljana 1931, str. 90—92. Korelacija je izračunana samo za 9 banovin brez Beograda. negativna, t. j. čim večja je v dotični banovini gostota prebivalstva, tem manjši — čeprav le v zelo neznatni meri — je odstotek malih gospodarstev. Ta na prvi pogled nerazumljiv pojav se pojasnjuje z dejstvom, da sia dve banovini z najbolj gostim prebivalstvom, in sicer Dnnavska (v katero spada Vojvodina) in Dravska banovina — pokrajini, v katerih je relativno mnogo velikih kmetij in se je od prejšnjih časov ohranilo mnogo večjih posestev, ki jih ni odpravila niti agrarna reforma. V Sloveniji, kakor bomo videli dalje, so to gospodarstva s pretežno gozdno površino. »Statistični letopis za 1. 1936« vsebuje še interesantne podatke o razdelitvi kmetijskih gospodarstev različne velikosti v gospodarstva, katerim je kmetijstvo glavni poklic, in v gospodarstva, ki se bavijo s kmetijstvom kot s postranskim poklicem. Navedem te podatke za celo Jugoslavijo in za Slovenijo: Jugoslavija: Dr avska banovina: ha Glavni poklic Postran. poki. Glavni poklic Postr. poklic tis. g. % tis. g. % tis. g. % tis. g. % 0,01—0,50 104,5 65,8 54,4 34,2 7,8 42,9 10,4 57.1 0,51—1 144.5 82,3 31,1 17.7 8.0 60,6 5,2 39,4 1—2 306,6 90,0 33,8 10,0 14,0 71,1 5,7 28,9 2—5 641,7 94,9 34,6 5,1 31,3 83,3 6,3 16,7 5—10 394,3 96,8 13,0 3,2 26,0 89,9 2,9 10,1 10 -20 168,8 97,0 5,2 3,0 23,1 94,3 1.4 5,7 20 -50 47,0 95,4 2,3 4,6 10.1 94,4 0.6 5,6 50—100 4,6 88,5 0,6 11,5 1,1 84,6 0,2 15,4 100—200 0,86 78,2 0,24 21,8 0,22 73,3 0,08 26,7 200—500 0,36 73,5 0,13 26,5 0,09 69,2 0,04 30,8 nad 500 0,13 61,9 0,08 38,1 0.04 66,7 0,02 33,3 Skupaj 1810,3 91,2 175,4 8,8 121,8 78,7 32,9 21,3 V celi državi se bavi s kmetijstvom kot z glavnim poklicem več kakor •’/10 vseli kmeti jskih gospodarstev in kot s postranskim manj kakor 1/10. Tem večji pomen ima prej ugotovljeno prevladujoče število gospodarstev z nezadostno površino zemljišča. Pri tem je odstotek gospodarstev, katerim je kmetijstvo le postranski poklic, največji na dveh skrajnih tečajih, namreč pri najmanjših (34.2%) in največjih gospodarstvih (38,1%) ter pojema proti srednjim gospodarstvom, kjer doseže svoj minimum pri gospodarstvih od 5 do 10 ha (3,2%) in od 10 do 20 ha (3,0%). Visoki odstotek gospodarstev, ki se bavijo s kmetijstvom le kot s postranskim poklicem, je pri najmanjših gospodarstvih razumljiv. To so pomožna kmetijska gospodarstva podeželskih obrtnikov in delavcev. Manj jasen je visoki odstotek takih gospodarstev pri večjih gospodarstvih. Najbrž so to gospodarstva, ki so zvezana z gozdarstvom in industrijo. V Sloveniji je odstotek gospodarstev, katerim je kmetijstvo le postranski poklic, veliko večji kakor v celi državi, in sicer 21,3% ali več kakor */„ vseh gospodarstev. Po posameznih kategorijah gospodarstev je ta odstotek tudi v Sloveniji največji na skrajnih tečajih in pojema proti sredini. Pač pa se odlikuje Slovenija s tem, da doseže v njej ta odstotek pri najmanjših gospodarstvih izredno višino (57,1%), kar je v zvezi z velikim številom podeželskega industrijskega in rudarskega delavstva. Poleg tega minimum kmetijskih gospodarstev, ki se bavijo s kmetijstvom le kot s postranskim poklicem, ne leži pri gospodarstvih od 5 do 10 in od 10 do 20 ha, ampak pri gospodarstvih od 10 do 20 ha (5,7%) in od 20 do 50 ha (5. 6%). II. Površina kmetijskih gospodarstev. Dosedaj sem razmotrival statistične podatke o številu kmetijskih gospodarstev. Toda »Statistički godišnjak« za leto 1936 vsebuje razen tega še dragoceno statistiko o površini, ki jo zavzemajo gospodarstva različne velikosti. Ta statistika je posebno važna, ker še-le iz nje dobimo pravo sliko o agrarni strukturi Jugoslavije in njenih posameznih delov. Celokupna površina Jugoslavije znaša 247.5 tis. kvadratnih kilometrov ali 24.754,2 tis. ha. Od te celokupne površine odpade na Slovenijo 6,4%, t. j. 15,8 tis. km2 ali 1584,9 tis. ha. Na 1 km'-“ celokupne površine je odpadlo 1. 1931, kakor smo videli, v celi državi 56,3 vseh prebivalcev in 43.1 prebivalcev, ki živijo od kmetijstva. Za Slovenijo ste bili te dve številki 72,2 in 43,5. Prva od teh številk ni še tako visoka v primeri z drugimi državami. Italija je na pr. imela 1. 1931 na 1 knr 132,7 prebivalcev, Nemčija 139.0. Velika Britanija 189. 3. Nizozemska 230,9 in Belgija celo 267,5.8 Druga številka je že precej visoka. Tako je bilo na pr. v gosto naseljeni toda industrializirani Nemčiji 1. 1933 na 1 kur površine le 29,1 prebivalcev, ki živijo od kmetijstva. Toda čisto drugačen rezultat dobimo, če vzamemo razmerje med kmetijskim prebivalstvom in površino produktivne zemlje, ki se uporablja za kmetijstvo (izvzemši torej neproduktivno zemljo in gozdove). Te zemlje je bilo v Jugoslaviji 1. 1931 13.793,1 tis. ha. Na 100 ha te zemlje je odpadalo torej 77,3 prebivalcev, ki živijo od kmetijstva, dočim jih je bilo v Nemčiji 46,5,” na Danskem 32,4,’" na Nizozemskem 26.7 in v Vel. Britaniji samo 7,1.11 Že iz teh številk se jasno vidi visoka relativna h i p e r p o p n 1 a c i j a v Jugoslaviji. V Sloveniji je bilo teh zemljišč 1. 1931 818,3 lis. ha. Na 100 ha produktivne zemlje, ki se uporablja za kmetijstvo, je torej odpadalo 83.6 oseb kmetijskega prebivalstva. Ta številka je višja kot v celi državi, kar je v zvezi predvsem z visokim odstotkom gozdne površine. Ako pa vzamemo samo o r n o z e m 1 j o , na katero odpada v Jugoslaviji veliko manjši odstotek produktivne kmetijske površine kot v drugih državah,12 tedaj dobimo na 100 ha te zemlje za celo Jugoslavijo, kakor smo videli na str. II. 143 prebivalcev, ki živijo od kmetijstva. V Nemčiji je znašalo lo število I. 1933 samo 66.7 oseb, t. j. 2krat manj, in na Danskem 37,3 oseb ali 4krat manj kot v Jugoslaviji. Gostota kmetijskega prebivalstva na 100 ha orne zemlje je bila 1. 1931 v Jugoslaviji večja kot ob istem času na Ogrskem (80,6), Romunskem (99,6) in celo Bolgarskem (119,6). Večja s ('.I. Annuaire International do statistkpie agricole, 1937-38, Rome, 1938, str. 3. II (II. Statistirsclies Jahibuch FUr (las Deutsche Reich, 1937. Berlin, 1937, str. 22 in 87. III Gl. II. 11 o I I m a n n. Agrarverfassung und Landv irtschaft in Jn-goslavien. Berlin, 1931. 11 Gl. tudi podatke, ki jih navaja dr. Oto Fran ge š v zelo interesantni razpravi »Problem relativne prenapučenosti n Jugoslaviji« v Arhivu Min. poljoprivrede, 1938, sveska II. str. 3—46. 12 51,1% \ Jugoslaviji (I. 1931) in 69,7% v Nemčiji (I. 19.33), 86.9% na Danskem. kot v Jugoslaviji je bila le-ta samo v laikih deželah kot na pr. Albanija (260.2) ali Grčija (272,0).1:! V nekaterih pokrajinah Jugoslavije je ta indeks agrarne h i p e r p o p u 1 a c i j e malo nižji, na pr. v Du-navski banovini samo 85, v drugih pa še mnogo višji: tako na pr. v Sloveniji 224, v Zetski banovini 265, v Primorski 301 in v obalnem delu Dalmacije celo več kakor 550. Prof. O t o 1' r a n g e š pravi, da je to »gostota Jave in Kitajske v n jenih najbolj gosto naseljenih pokrajinah«.14 Agrarno hiperpopulacijo Jugoslavije povečuje razen tega zelo ji i z k a p r od u k ti v n o s t njenih njiv in druge obdelane zemlje, kar je poleg naravnih pogojev odvisno od nizkega tehničnega nivoja povprečnega jugoslovanskega kmetijstva. J ako je znašal v I. 1930—34 povprečni pridelek pšenice v Švici 21,4, v Nemčiji 21,6, v Angliji 22,6, v Belgiji 25,7, na Danskem celo 28.8 in na Nizozemskem 29,7 dz na 1 ha,ir’ dočim je bil v istih letih v Jugoslaviji samo 10.6 dz. t. j. 2krat manjši. Položaj se otežkoča vsled hitrega naraščanja prebivalstva. Letni prirastek prebivalstva je znašal v Jugoslaviji v I. 1930—35 kljub gospodarski krizi 14,3"/0„. Pri takem prirastku se prebivalstvo podvoji tekom 49 let. t. j. okroglo tekom 50 let.1" Rast površine orne zemlje je zaostajala za hitro rastjo prebivalstva. D r. Milo r a d Nedelj-k o v i č17 pravi zaradi tega, da postaja pomanjkanje orne 13 Hermann Gross. SUdosteuropa (Bali mul Entvvicklung der Wirtschaft). Leipzig, 1937, str. 46. 14 D r. O 11 o Frangež: »Die treibenden Krafte der wirtschaft-lichen Strukturvvandlungen in Jugoslavvien« v Weltwirtscliuftliclies Ar-chiv, Bd. 48, Heft 2, September 1938, str. 311. 15 Statist. JI), f. d. Deutsche Reich 1937, str. 42*—44*. Doba podvojitve prebivalstva je izračunana tako-le: 1.1,0143* = 2, odkod x Ig 1,0143 = lg 2 ali 0,30103 X =----------= 49, 0,00617 17 Gl. številne njegove članke v »Agrarni misli«, ki je društveno glasilo društva »Agrarna misao«. zemlje frapantno, ako se upošteva prirastek prebivalstva, ki presega 250.000 oseb na leto; od 1. 1918 do danes se je prebivalstvo pomnožilo več kot za 3,5 mil. oseb ali za 700—800 tis. družin; orna zemlja ni naraščala v istem razmerju, zato je došlo do delitve družinskih posestev ter do zmanjšanja povprečnega obsega posestva. Isto nesorazmerje med naraščanjem prebivalstva in površine orne zemlje naglasa profesor M i j o Mirkovič, ki ugotavlja, tla je od 1. 1920 do l. 1935 orna zemlja zrasla za 19%, dočim je prebivalstvo naraslo za 25%.18 Ta zaostanek se le deloma kompenzira z naraščanjem pridelka na I lia. Kajti se je le-ta dvignil v prvih letih po vojni, ko se je kmetijstvo oporavljalo od posledic vojne, pozneje pa ne samo ni naraščal, ampak je v zvezi s krizo celo nekoliko nazadoval.10 I udi drugi simptomi potrjujejo, da obstoji v Jugoslaviji agrarna hiperpopulacija. Tako poudarja M. Mirkovič deloma relativno na 1000 prebivalcev, deloma pa celo absolutno opadanje števila domačih živali (govede, konj, svinj). O. Frangeš pa konstatira opadanje zaposlitve kmetskih delovnih moči in kot posledico tega skrajno nizki nivo, na katerem se drži mezda poljedelskih delavcev.2" C) agrarni liiperpopulaci j i Jugoslavije pričajo tudi gori navedeni podatki o številu manjših in najmanjših kmetijskih 18 Gl. njegov referat o »Savremenim problemima poljoprivrede Jugoslavije« na 1. kongresu ekonomistov kralj. Jugoslavije v Zagrebu 19.—21. junija 1937 v »Spomenici« tegu kongresa. 10 To se vidi iz podatkov za I. 1920-24, 1925-29 in 1930-34, ki jih navajam v svojem članku »Agrarna hiperpopulacija in njeno suzbijanje« v Narodnem Blagostanju za 1. 1938, st. 21 in 22. 2(1 »Problem relativne prenapučenosti u Jugoslaviji«, str. 20 in sl. Jože Karenčič pravi v svojem spisu o »Zemljiških odnosih v Jeruzalemskih goricah« (Maribor, 1939, ponatis iz revije »Obzorja«, letnik 1938) to-le: »S trdim delom od zore do mraka skuša ljudstvo na svojih silno razdrobljenih parcelah pridelati čim več in mnogo vrst pridelkov. Na večjih gruntih je ta težnja do neke mere uspešna, na malih kmečkih gospodarstvih ne. Tako gospodarstvo žre samo sebe« (str. 46). »...v večini domov, kjer je malo lastne zemlje, odnosno sploh nič — pri večini vsega ljudstva — vladata brezdelje in lakota. Pičli zaslužki, posebno 6 do 8 dinarska dnevna mezda pri zemljiški gospodi, ne zadostujejo pri številnih družinah niti v dobi dela« (str. 47). gospodarstev. Isto potrjujejo podatki o površini, ki jo zavzemajo gospodarstva različne velikosti. Popis iz I. 1931 je ugotovil, da so vsa popisana privatna kmetijska gospodarstva zavzemala v tem letu površino v velikosti 10.646,0 tis. lia. To znaša 43% celokupne površine Jugoslavije. Ostalih 57%, t. j. več kakor V2 vse državne površine, je odpadalo na zemljišča države, občin in drugih javnopravnih edinic ter na specialno gozdna in druga nekmetijska privatna gospodarstva. V Sloveniji je odpadalo na popisana kmetijska gospodarstva veliko več kakor v celi državi, in sicer 80,7% celokupne površine. Razmerje med celokupno površino in površino popisanih kmetijskih gospodarstev v posameznih delili države se vidi iz te-le tabele: Celokupna Površina popisanih kmetijskih Banovine: površina gospodarstev tis. ha tis. ha %> celokup. površ. Dravska 1584,9 1278,6 80,7 Drinska 2784,5 1245,4 44,7 Dunavska 3122,9 2143,0 68,6 Moravska 2546,6 1186,1 46,6 Primorska 1965,3 432,8 22,0 Savska 4053,5 1766,4 43,6 Vardarska 3667,2 982,5 26,8 V rbaska 1891,7 845,5 44.7 Zetska 3099,7 753,7 24,7 Beograd 37,8 11,9 31,5 Skupaj 24754,2 10646.0 43,0 Naj večji odstotek površine odpade na popisana kmetijska gospodarstva v Sloveniji, kar je v zvezi s tem. da se nahaja pretežna večina pašnikov in gozdov te banovine v rokah privatnih gospodarstev. Visok odstotek površine odpade na popisana kmetijska gospodarstva tudi v Dunavski banovini, kjer prevladuje orna zemlja, ki se nahaja skoro izključno v privatnih rokah. V drugih delih države je ta odstotek mnogo manjši, zlasti v Primorski, Zetski in Vardarski banovini. V teh pokrajinah so veliki prostori, ki sploh niso primerni za kmetijstvo, vendar pa je mnogo zemljišč, s kate- ritni bi se dalo po izvršenih potrebnih melioracijah izdatno povečati površino kmetijskih gospodarstev.21 Omenjeni odstotek je zelo različen za zemljišča različne kulture. Podatki za celo Jugoslavijo in za Slovenijo so ti-le (primerjavo otežkoča različno grupiranje zemljišč po vrstah kulture v statistiki kmetijskega ministrstva in pri popisu kmetijskih gospodarstev): Jugoslavija: Dravska banovina: v popisanih v popisanih Vrsta zemljišč: Skupaj kmet. g- Skupaj kmet • g- tis. ha % tis. h n % 1. Orna zemlja . . 7042,3 5701,8 81,0 307,7 290,2 94,3 2. Vrtovi .... 150,7 143,0 94,2 11,0 14,8 100 (?) 3. Travniki . . . 1818,9 1473,2 80,9 256,6 232,4 90,6 4. Pašniki .... 4183,1 952,7 22,8 199,8 135,0 67,6 5. Vinogradi . . . 199,1 179,7 90,3 23,3 24,2 100 (?) 6. Sadovnjaki . . 243,0 174,1 71,6 20,0 20,4 100 (?) 7. Gozdovi . . . 7779,8 1581,0 20,3 669,2 530,6 79,3 8. Močvirja in trst- niki 155,9 ? 6,8 ? 9. Ribniki, trstniki in druga neobde- lana produktivna zemlja .... ? 167.4 p 2,6 10. Neproduktivna zemlja . . . . ? 273,1 ? 28,4 11. Neproduktivna zemlja in druga površina . . . 318J,4 ? 90,5 ? 8—11 3337,3 440,5 13,2 97,3 31,0 31,9 Skupaj 24754.2 10646,0 43,0 1584,9 1278,6 SO,7 l aka zemljišča kakor orna zemlja, vrtovi, travniki, vinogradi in sadovnjaki, ki se nahajajo pretežno v privatnih 21 Tudi Jugoslavija bi potrebovala svojo »integralno bonifikacijo« (bonifica integrale), ki, kakor pravi Nikola Mirkovič, »ne obuhvata samo melioracione radove 11 svom uskom smislu več čitav jedan sistem zemljišnih radova od isušivanja i navodnjavanja do parcelacije, izgradnje puteva, postrojenja, /.grada« (»Poljoprivreda u faši-stičkoj Italiji«, Jugoslovenski ekonomist, november 1938, str. 671). Gl. tudi literaturo, ki jo navodi O. Fran ge š v »Problemu relativne pre-napučenosti«, str. 10. rokah, odpadajo skoro polnoštevilno na popisana privatna kmetijska gospodarstva. Od pašnikov in gozdov22 odpada nasprotno na ta gospodarstva v celi državi le okoli 1/s in od neproduktivnih in ostalih zemljišč samo nekoliko več kot 1/10. Kar se tiče Slovenije, nasprotujejo podatki o površini vrtov, vinogradov in sadovnjakov, ki jih navaja za I. 1931 publikacija kmetijskega ministrstva,2!! podatkom, zbranim pri popisu kmetijskih gospodarstev, ker je površina teh zemljišč v popisanih kmetijskih gospodarstvih večja kakor njihova skupna površina. Toda iz tega se vidi, da pripadajo ta zemljišča skoro stoodstotno popisanim gospodarstvom. Zato sem postavil v tabeli 100% z vprašajem. I udi podatki o gozdovih si nasprotujejo. Po prof. Marino-v i č u24 je znašala 1. 1929 gozdna površina Dravske banovine 688,3 tis. ha in površina privatnih gozdov 676,6 tis. ha, po podatkih Statističnega letopisa za 1. 193625 pa je znašala 1. 1932 celokupna gozdna površina le 669,2 tis. ha, t. j. celo nekoliko manj kakor površina samo privatnih gozdov po M a r i n o v i c e v i h podatkih za 1. 1929. V tabeli sem navedel številko Statističnega letopisa. J oda celo iz teh dvomljivih podatkov se vidi, da odpada v Sloveniji na popisana privatna kmetijska gospodarstva veliko večji odstotek vseh zemljišč kakor v celi državi. Po- 22 O razdelitvi gozdov po vrstah lastnikov pravi prof. Milan Mari no vic to-le: »U pogledu vlasništva upučeni smo na statistiku iz 1925 g. koja je izkazivala 47"/o državnih, 19“/o komunalnih i 34% privatnih šuma. Visoki procenat državnih šuma u vezi je s okolnošču što u Bosni i Hercegovini nisu još izlučeni servituti paše i drvarenja (mera i baltalik), a u Srbiji ni je dovršeno ograničavanje drž. šuma. Kad se te operacije konačno završe, biče državni šumski posed smanjen na kojili 30°/o, dok če na istu otprilike količinu porasti komunalni posed« (Šumskoprivredna geografija. Beograd 1934, str. 331). Ker znaša skupna površina, ki je bila 1. 1932 faktično pod gozdom, 7779,8 tis. ha in ker tvorijo privatni gozdovi po M u r i n o v i c u 34% te površine, je znašala v tein letu površina privatnih gozdov 2645 tis. ha. Pri popisu kmetijskih gospodarstev je bilo 1. 1931 registriranih le 1581 tis. ha gozdov. Izven kmetijskih gospodarstev ostane torej razen državnih in občinskih gozdov še 1064 tis. ha privatnih gozdov, ki pripadajo potemtakem privatnim gozdnim gospodarstvom. 23 Poljoprivredna godišnja .statistika. 1934. Beograd 1935, str. VII. 21 Op. cit., str. 327. “ Str. 152. sebno je velika razlika pri pašnikih in gozdovih, pri katerih presega ta odstotek 60 oz. 70%, dočim znaša v celi Jugoslaviji samo okoli 20%. Vzrok leži v lem, da se nahajajo slovenski pašniki in gozdovi pretežno v privatnih rokah. Ako delimo površino popisanih kmetijskih gospodarstev z njihovim številom, dobimo ta-le povprečni obseg gospodarstva v posameznih delih države: Dravska ban. . . . 8,3 ha Moravska ban. . . 5,1 ha Dunavska ban. . 6,7 ha Vardarska ban. . . 4.6 lia Beograd.................5,9 ha Savska ban. . . . 4,1 ha Drinska ban. . . . 5,7 ha Primorska ban. . . 3,3 ha Zetska ban. . . 5,7 ha ------- Vrbaska ban. . . . 5,6 ha Jugoslavija . . . 5,4 ha Po povprečnem obsegu gospodarstva se vrstijo banovine približno v istem redu kakor po odstotku gospodarstev nad 5 ha, in sicer: naj večji obseg gospodarstva imata Slovenija in Dunavska banovina, ki se v tem oziru visoko dvigata mul ostalimi deli države, najmanjši pa Primorska, Savska in Vardarska banovina; ostale pokrajine le nekoliko odstopajo od povprečka za celo državo. Vsled tega je tudi korelacija med obsegom gospodarstva in gostoto prebivalstva približno isto-tako neznatna kakor med gostoto prebivalstva in odstotkom gospodarstev do 5 ha. Samo predznaki korelacijskih koeficientov so sedaj obratni, in sicer: med povprečnim obsegom gospodarstva in številom vseh prebivalcev na 1 kur vse površine: r = + 0,48, r2 —0,23; med obsegom gospodarstva in številom prebivalcev, ki živijo od kmetijstva, na I km2 vse površine: r = + 0.19. r2 = 0,04; med obsegom gospodarstva in številom prebivalcev, ki živijo od kmetijstva, na 100 ha orne zemlje: r = — 0,25, r2 = 0,06. Kakor vidimo, je korelacija pozitivna med povprečnim obsegom gospodarstva in gostoto celokupnega prebivalstva. Na prvi pogled bi se zdelo, da bi moral biti povprečni obseg gospodarstva tem manjši, čim bolj gosto je kaka banovina naseljena. Dejansko pa je obratno: v bolj gosto naseljenih banovinah je povprečni obseg gospodarstva večji. Vzrok tega, na prvi pogled čudnega razmerja je tudi tukaj isti, kakor smo ga videli pri številu manjših in večjih gospodarstev. Povprečni obseg kmeti jskega gospodarstva za celo državo je 5V2 ha. Videli smo prej, da pride na 1 kmetijsko gospodarstvo v celi državi 5^2 oseb, ki živijo od kmetijstva. Na 1 osebo odpade torej povprečno 1 ha. Ta povprečni obseg gospodarstva še ne kaže, kako je zemljišče razdeljeno med g o s p o d a r s t v a različne velikosti. Ta razdelitev se vidi iz teh-le datkov za celo J ugoslavi jo in za Slovenijo: Jugoslavija: Dravska banovina: ha tis. ha % tis. ha % 0,01—0,50 43,4 0,4 4.4 0,4 0,51—1,0 135.8 1.3 9,8 0,8 1—2 514,4 4.8 29 2 2,3 2—5 2287,6 21,5 125.8 9,8 5—10 2873,2 27,0 207,7 16,2 10—20 2380.8 22.3 344,0 26,9 20—50 1388,6 13,0 306,6 24.0 50—100 338,1 3,2 82.4 6,5 100—200 147,9 1.4 40.2 3,1 200—500 146,5 1,4 38,8 3,0 nad 500 389,8 3,7 89,7 7.0 Skupaj 10646,0 100.0 1278,6 100,0 V vsej Jugoslaviji odpada naj večji del površine (70,8% ali •%) na kmetije od 2 do 20 ha, ki tvorijo tudi po svojem številu skoro isti odstotek (63,3) vseh gospodarstev. Ta skupina, v kateri je površina približno proporcionalna številu gospodarstev, tvori kakor smo videli pri analizi števila gospodarstev, glavni masiv jugoslovanskih kmetijskih gospodarstev. Na obeh straneh sta dve nasprotni krili, na katerih je površina tako rekoč obratno proporcionalna številu gospodarstev. Na enem krilu stoje gospodarstva do 2 ha, na katera odpada 1/8 vseh gospodarstev in samo 6,5% vse površine. Na drugem pa ležijo gospodarstva nad 50 ha, katera tvorijo manj kot V2 % vseh gospodarstev, pa zavzemajo okoli 10% vse površine. Na velika gospo- darstva nad 100 ha odpade v Jugoslaviji le neznaten del površine, in sicer samo 6.5%. V splošnem odpade na majhna gospodarstva do 5 ha, ki tvori jo 67,8% ali več kot 2/3 gospodarstev, samo 28.0% ali le malo več kot J4 vse površine. Y Sloveniji je razdelitev površine malo drugačna. Maksimum površine leži tudi tu v sredini, toda ne pri gospodarstvih od 2 do 20 ha, ampak pri večjih gospodarstvih od 5 d o 50 h a . na katera odpade 67,1 % vsega zemljišča. Tudi neproporcionalnost med številom gospodarstev in njihovo površino se izraža v Sloveniji ostreje. Na gospodarstva do 2 ha odpade tudi tu 1/3 vseh gospodarstev, toda samo 3,5% vse površine. Na gospodarstva nad 50 ha pa odpade 1% vseh gospodarstev in okoli 20% ali 1/5 vse površine. Slednjič odpade na velika gospodarstva nad 100 ha v Sloveni j i 13,1% vse površine. V splošnem odpada v Sloveniji na gospodarstva do 5 ha, ki tvori jo 57.4% ali več kot Vs vseh gospodarstev, samo 13,3% ali le nekoliko več kot 7™ vse površine, torej še manj kakor v celi državi. Nasprotje med številom gospodarstev in njihovo površino se lepo vidi. ako sestavimo diagram, na katerem odgovarjajo abscise velikosti gospodarstev in ordinate njihovemu številu in njihovi površini. Na tem diagramu dobimo dve krivulji, in sicer: krivuljo števila gospodarstev in krivuljo njihove površine. Obe krivulji imata obliko nepravilne Gaussove krivulje, njune ordinate so namreč v začetku majhne, nato rastejo, dosežejo maksimum ter zopet pojemajo (le krivulja površine se na koncu še enkrat malo dvigne). Vendar je bistvena razlika med obema krivuljama ta, da leži v začetku krivulja števila gospodarstev nad krivuljo površine, polagoma pa postaja razdalja med njima relativno vedno manjša ter se obe krivulji nekje v sredini križata. Nato se spušča krivulja števila gospodarstev pod krivuljo površine ter postaja ta obratna razdalja med njima relativno čim dalje večja. Na koncu, kjer se krivulja površine zopet nekoliko dviga, je ta razdalja tudi absolutno večja. V tem poteku obeli kriv ulj se kažejo svojevrstne »škar j e« med številom gospodarstev in njihovo površino.20 Vendar v Jugoslaviji v 20 Žali bo g pomanjkanje prostora in tiskarski stroški ne dovoljujejo nazorno predočiti tc in druge podatke z diagrami. primeri s celo vrsto drugih držav je razdelitev zemljišč veliko bolj enakomerna. Na vsak način so omenjene »škarje« veliko bolj zaprte že vsled tega, ker je v Jugoslaviji relativno mali del celokupne površine pod veleposestvi, zlasti če izključimo iz teli veleposestev gozdno površino. Poglejmo sedaj, kako je razdeljena površina med glavnimi skupinami gospodarstev v posameznih delili države: Banovine: 0,01-0,50 0,51-2,0 2-5 5-20 20-100 nad 100 Skupaj a) absolutne številke (tis. ha): Dravska 4,4 39,0 125,8 551,7 389,0 168,7 1278,6 Drinska 4,2 68,3 254,5 670,0 224 2 24,1 1245,4 Dunavska 6,6 <)<>,8 352,2 1027,0 498,6 158,8 2143,0 Moravska 2,6 65,0 313,3 675,6 106,2 23,4 1186,1 Primorska 6,1 68,3 115,0 136,8 49,7 57,0 432,8 Savska 8,6 152,0 533,1 794,3 101,4 176.8 1766,4 Vardarska 5,4 71,7 260,5 510,9 91,0 42,9 982,5 Vrbaska 2 2 43,2 193,4 499,5 96,0 11,3 845,5 Zetska 3,2 42,2 138,5 382,1 166,5 20,1 753,7 Beograd 0,1 0,5 1,3 5,0 3,8 1,1 11.9 Skupaj 43,4 650,1 2237,6 5254,0 1726,6 684,3 10646,0 b) relativne številke (% vse površine): Dravska 0,4 3,1 9,8 43,1 30,5 13,1 100,0 Drinska 0,3 5,5 20,4 53,8 (8,1 1,9 100,0 Dunavska 0,3 4,6 16.4 47,9 23,3 7,5 100,0 Moravska 0,2 5,5 26,4 57,0 8,9 2.0 100,0 Primorska 1,4 15,8 26,6 31,5 11,5 13,2 100,0 Savska 0,5 8,6 30,2 44.9 5,8 10.0 100,0 Vardarska 0,6 7,2 26,5 52,0 9,3 4.4 100,0 Vrbaska 0,3 5.1 22 9 59.0 11,3 1,4 100,0 Zetska 0,4 5,6 18,4 50,8 22 1 2,7 100,0 Beograd 0,9 4,6 11,0 42.0 31,8 9.7 100,0 Skupaj 0,4 6,1 21,5 49,3 16,2 6,5 100,0 Pod pritlikastimi gospodarstvi je razen Beograda največji odstotek površine v Primorski in najmanjši v Moravski banovini. Pod m al ot ni m i gospodarstvi od 0,50 do 2 ha je naj večji odstotek površine zopet v Primorski banovini, najmanjši pa v Sloveniji. Male kmetije od 2 do 5 ha zavzemajo največ površine na TTrvatskem (Savska ban.), najmanj pa zopet v Sloveniji. Pod srednjimi kmeti- j a m i od 5 do 20 ha, na katere odpade sploh največ zemljišča, je največji odstotek površine v Bosni (Vrbaska ban.) in Srbiji (Moravska ban.), najmanjši pa v Primorski banovini in v Sloveniji. Pod velikimi kmetijami je največji odstotek zemljišča v Sloveniji in najmanjši v Savski banovini. Končno je pod veleposestvi največ zemljišča v Primorski banovini in v Sloveniji, najmanj pa v Bosni (Vrbaski in Drinski ban.). Slovenija v primeri z drugimi deli države se sploli odlikuje po najmanjšem odstotku površine pod kmetijami od 5 do 20 liti, obenem pa po naj več jem odstotku pod velikimi kmetijami od 20 do 100 lia in veleposestvi. Najbol j veleposestniške banovine so bile po stanju iz 1. 1931: Primorska, Dravska (Slovenija) in Savska banovina (Hrvatska); precej visok odstotek površine pod veleposestvi je bil tudi v Dunav-ski banovini (Vojvodina). Vse to so bivše avstro-ogrske pokrajine. Nasprotno je v Srbskih pokrajinah, v Bosni in Črni gori le popolnoma neznaten odstotek zemljišča pod veleposestvi. Ako razdelimo vsa gospodarstva v dve skupini, in sicer v gospodarstva do 5 ha in nad 5 ha, tedaj se vrstijo posamezne banovine tudi po odstotku površine, ki pripada prvi in drugi skupini gospodarstev, skoro v istem redu kakor po odstotku šlevila teh gospodarstev. Na dveh skrajnih tečajih ležita zopet Primorska banovina in Slovenija, ostale pokrajine pa se vrstijo med lema tečajema. Razdelitev površine, ki zavzemajo gospodarstva različne velikosti, še ne pomeni razdelitve zemljiške posesti, ker se gospodarstvo lahko vodi na zemlji, vzeti v zakup ali dobljeni na kak drug način. Zato so važni podatki o razdelitvi zemljišč po pravnem naslovu, na katerem sloni njihova uporaba. »Statistični letopis za 1. 1936« prinaša podatke o razdelitvi zemljišč v sledeče kategorije: v lastna zemljišča, zemljišča vzeta v zakup, uživana zemljišča in zemljišča, katerih uporaba sloni na drugih pravnih naslovih. Navajam te podalke za celo Jugoslavijo in za Slovenijo (v tis. ha): Jugosl. avija: Dr avska banov ina: ha lastna zemlja zem. v zakupu uživa-na z. zem. na dr. prav. nasl. lastna zem. zem. v zakupu uživa-na z. zem.n. dr.pra nasl. 0,01—0,50 .18,6 2,7 1,5 0,7 3,3 0,7 0,3 0,1 0,51—1,0 121,3 7,5 3,6 3,3 7,9 1,2 0,6 0,2 1—2 463,5 15,2 10,2 15,5 24,8 2,9 1,1 0,3 2—5 2104,5 89,0 33,2 60,9 114,7 7.6 2,6 0.9 5—10 2680,1 103,7 37,4 51,9 200,7 3,7 2,7 0.7 10—20 2221.1 105,2 29,3 25,2 336,2 3,3 3,8 0,7 20—50 1279,7 71,3 24,2 13,4 296,7 3,6 5,5 0,8 50— 1 (K) 309,5 17,3 8,1 3,1 78,5 1,7 2,0 0,3 100—200 134,7 8,7 3,0 1,4 37,5 1,1 1,2 0,5 200—500 136,1 4,9 4,1 1.4 36,8 0,0 1,6 0,4 nad 500 358,0 3,8 27,9 0,1 81,2 0.1 8,2 0,1 Skupaj 9847.0 439,5 182,6 176,8 1218,4 25,9 29,5 4,8 %> 92,4 4,1 1,8 1,7 95,3 2,0 2,3 0,4 Kakor vidimo, se vodi v prevladujoči večini primerov gospodarstvo na lastnem zemljišču. Na njega odpade 92,4% vse površine v celi Jugoslaviji in 95,3% v Sloveniji. Zemljišča, vzeta v zakup, tvorijo le 4% v Jugoslaviji in 2% v Sloveniji.2' Zemljišč, ki so predmet užitka, je v Jugoslaviji 1,8%, v Sloveniji pa malo več, in sicer 2.3%. Na druge pravne naslove odpade v Jugoslaviji 1,7% in v Sloveniji samo 0.4%. Majhna in srednja kmetija na lastni , od očetov podedovani grudi je torej prevladujoča oblika jugoslovanskega kmetijskega gospodarstva. Zemljišč, vzetih v zakup, ki so precej razširjena v drugih državah,28 je v Jugoslaviji zelo malo. Variacije odstotka takih zemljišč po gospodarstvih različne velikosii so za celo Jugoslavijo in za Slovenijo ie-le: Jugoslavija: Slovenija: 0,01—0,50 ha 6.2% 15.9% 0.51—1 ha 5.5% 12.2% 1—2 ha 3.0% 9.9% 27 Od teh je bila v celi Jugoslaviji polovica v zakupu za dogovorjeno denarno vsoto, druga polovica pa za dogovorjen del pridelka (222,9 in 216,6 tis. ha). V Sloveniji je bilo v delnem za- kup n, t. j. v zakupu, pri katerem se je zakupnina plačala z nekim delom plodov, samo 1,7 tis. ha, dočim je bilo v denarnem zakupu 24,2 tis. ha. Ju goslavija: Slovenija: 2— -5 ha 3,9% 6.0% 5- -10 ha 3.6% 1,8% 10- -20 ha 4.4% 0.9% 20- -50 lin 5.1% 1,2% 50- -100 ha 5,1 % 2.1% 100— -200 ha 5,9% 2.7% 200- -500 ha 3,4% 0.0% nad 500 ha 1-0% 0.1 % Skupaj . . . ± i o/ ■+-1 /0 2.0% več j i je odstotek zemlj išč, vzetih v zakup, pri manjših gospodarstvih. To so gospodarstva, ki nimajo lastnega zemljišča ter jemljejo v zakup majhne parcele. Dalje ta odstotek občutno pada pri malili in srednjih kme-t i j ali ter se zopet nekoliko dviga pri večjih gospodarstvih, posebno pri gospodarstvih od 50 do 200 ha; nato zopet hitro pada. V Sloveniji je odstotek zemljišč, vzetih v zakup, pri najmanjših gospodarstvih mnogo višji kot v celi Jugoslaviji, (oda pada s povečanjem obsega gospodarstev hitreje kakor v celi državi. Vendar se tudi tu zakupi nekoliko dvigajo pri gospodarstvih od 50 do 200 ha. Ta dva maksima pričata o obstoju dveh vrst zakupov: na eni strani m a j h n ih proletarskih zakupov, na drugi strani precej velikih p o 1 k a p i t a 1 i s t i č n i h zakupov. Naj večja gospodarstva skoro nimajo zemljišč, vzetih v zakup, temveč se vodijo na lastni zemlji in deloma na zemlji, ki je predmet užitka. i Popis kmetijskih gospodarstev je zbral tudi podatke o razdelitvi njihove površine po vrstah kulture. V tem oziru se dajo vsa zemljišča grupirati v te-le vrste: 1. orna zemlja, 2. vrtovi, vinogradi in sadovnjaki. 3. travniki, 4. pašniki. 5. gozdovi in 6. ostala zemljišča (ribniki, trstniki, druga neobdelana produktivna zemlja in neproduktivna zemlja). 2S Tako je odpadalo na zemljo, vzeto v za,kup, v Nemčiji (1933) 10,7°/o vse površine, na Francoskem (1929) 40,t%>, v Italiji (1930) 42,6% (vštevši površino gospodarstev mešane oblike), na Škotskem (1935) celo več kot 60%. Tedaj dobimo za celo Jugoslavijo le-le absolutne in relativne številke: ha orna zemlja vrtovi, vinogradi in sad. trav- niki pašniki gozdovi ostala zemlja Sku- paj a ) absolutne številke (tis. lia): 0,01—0,50 24,7 11,3 2,8 1,6 1,4 1,6 43,4 0,51—2,0 417,2 64,9 72,4 30,6 45,4 19,6 650,1 2—5 1407,1 141,2 321,0 132,9 215,8 69,6 2287,6 5—20 2881,2 222 5 803,8 444,8 696,3 235,4 5254,0 20—1(M) 810,3 45,4 231.9 211,5 327,2 100,3 1726.6 iiiid 100 161,3 11,5 41,3 131.2 294,9 44,1 684,3 Skupaj 5701,8 496,8 1473,2 952,7 1581,0 440,5 10646,0 b) relativne številke {% vse površine): 0,01—0,50 56,9 26,0 6,5 3,7 3,2 3.7 100,0 0,51—2,0 64,2 10,0 11,2 4,7 6,9 3,0 100,0 2—5 61,5 6.2 14,0 5,8 9,4 3,1 100,0 5—20 54.1 4.2 15,3 8,6 13,3 4,5 100,0 20 -100 46,9 2,6 13,6 12,2 18,9 5,8 100,0 nad 100 23,6 1,7 6,0 (9,2 43.1 6.4 100,0 Skupaj 53,6 4,7 13,8 8,9 14,9 4,1 100,0 Za Slovenijo i pa dobimo te-le številke: ha orna zemlja vrtovi, vinogradi in sad. trav- niki pašniki gozdovi ostala zemlja Sku- paj a ) absolutne številke (lis. ha): 0,01—0,50 2,4 1,0 0,5 0,2 0,1 0,1 4,4 0,51—2,0 17,6 5,6 7,1 2,6 5,3 0,8 39,0 2—5 48,2 11,1 24,7 9,1 30,3 2,4 125,8 5—20 152,3 26,6 115,1 53,2 193,9 10.6 551,7 20—100 60,0 10,2 72,8 57,3 179,4 9,3 389,0 nad 100 9,7 4,9 12,1 12,6 121,6 7.8 168.7 Skupaj 290,2 59,4 232,4 135,0 530,6 31,0 1278,6 b) relativne številke {% vse po vrši ne): 0,01—0,50 54,6 22,7 11,4 4.6 2,3 2,3 100,0 0,51—2,0 45,1 14,4 18,2 6.7 13,6 2,0 100,0 2—5 38,3 8,8 19,6 7,2 24,1 1.9 100,0 5—20 27,6 4,8 20,9 9,7 35,1 1,9 100,0 20—100 15,4 2,6 18,7 14,8 46,1 2,4 100,0 nad 100 5,8 2,9 7,1 7,5 72,1 4,6 100,0 Skupaj 22 7 4.6 18,2 10.6 41.5 2.4 100,0 To so zelo interesantni podatki. Iz njih vidimo, da odpada v vsej Jugoslaviji povprečno največ zemljišča na orno zemljo, ki zavzema več kot Vs> vse površine (53,6%). Veliko manj je gozdov in travnikov (14,9 in 13,8%), še manj je pašnikov (H,9%) in neznaten del odpada na vrtove, vinograde, sadovnjake in ostalo zemljo. V Sloveniji je ta razdelitev zemljišča med različnimi vrstami kulture precej drugačna. Največ površine odpada tu na gozdove (41,5%), veliko manj pa na orno zemljo (samo 22,7% ali manj kot %). Relativno mnogo je travnikov, na katere odpade skoro isti del površine kot na orno zemljo, in sicer 18,2%. Tudi pašnikov je nekoliko več kot v celi državi. Na drugo zemljo odpade neznaten odstotek. Iz teli številk se vidi, da v Sloveniji veliko manj prevladuje žitno gospodarstvo, ki je glavna kmetijska grana v večini drugih pokrajin. Stopa v ospredje tudi velika vloga gozdarstva in živinoreje, ki je razvita vsled velikih površin travnikov in pašnikov. Ta struktura slovenskega kmetijstva je odvisna deloma od posebnih gospodarskih pogojev, deloma pa od orografskega značaja pokrajine. Posebno zanimiva je vloga posameznih vrst kulture v gospodarstvih različne velikosti. Z izpremembo obsega gospodarstva se z veliko pravilnost jo izpreminja struktura gospodarstva z ozirom na prevladujoče vrste kulture. Iz navedenih relativnih številk se vidijo te-le pravilnosti, ki veljajo tako za celo državo kakor tudi za Slovenijo: 1. z naraščanjem obsega gospodarstva pojema odstotek orne zemlje; v Sloveniji pada ta odstotek pri velikih gospodarstvih še bolj strmo kot v celi državi; 2. istotako in še celo močneje pojema odstotek površine pod vrtovi, vinogradi in sadovnjaki, seveda pojema le odstotek cele površine pod temi kulturami, ker njihova absolutna površina na 1 gospodarstvo niste; tako pride teli zemljišč na eno pritlikasto gospodarstvo v Jugoslaviji po 0,07 ha in v Sloveni ji po 0,06ha, dočim na en vele-obrat nad 100 ha po 6,4 ha v Jugoslaviji in po 9,8 ha v Sloveniji; 3. odstotek travnikov s početka raste z naraščanjem obsega gospodarstva ter doseže svoj maksimum pri srednjih kmetijah od 5 do 20 lia, nato pa pada; 4. odstotek pašnikov sistematično rasle s povečanjem gospodarstva, toda v Sloveniji zopet pada pri veleposestvih, ker je v teh gospodarstvih posebno velik odstotek gozdov; 5. še bolj hitro raste s povečanjem obsega gospodarstva odstotek gozdov, posebno jasno je izražena ta rast pri večjili in naj večjili gospodarstvih v Sloveniji;2" 6. odstotek ostale zemlje, med katero spada tudi neproduktivna zemlja, ostane pri gospodarstvih različne velikosti skoro isti ter se le nekoliko dviga pri največjili gospodarstvih. V splošnem je torej v manjših gospodarstvih več orne zemlje in vrtov, vinogradov in sadovnjakov, t. j. zemljišč z bolj intenzivno kulturo, v velikih gospodarstvih pa več gozdov, pašnikov in celo neproduktivne zemlje, t. j. zemljišč bolj ekstenzivne kulture ali pa zgolj nekultiviranih površin. S tem se tudi pri Jugoslaviji potrjuje splošna ugotovitev, dado gotove spodnje meje zmanjšanje obsega gospodarstva pomeni zvišanje intenzivnosti izkoriščanja zemljišča. Seveda bi povzročila, v kolikor imamo absolutno gozdna tla, parcelacija teh zemljišč ne zboljšanje, ampak poslabšanje njihove eksploatacije. Isto vel ja za naravne pašnike v visokih legah. Razen tega nastajajo za neko spodnjo mejo pri nadaljnjih delitvah kmetskih posestev premajhna pritlikasta gospodarstva, ki ne samo ne morejo vzdrževati kmetske družine, temveč ne dovoljujejo niti tehnično pravilne eksploatacije zemljišča. Zaradi tega je bilo tudi v Jugoslaviji načeto vprašanje o omejitvi delitve kmetskih gospodarstev. S tem vprašanjem se je bavil tudi pravniški kongres, ki se je vršil I. 1938 v Novem Sadu.30 Iz podatkov o celokupni površini in o površini pod različnimi vrstami kulture se da dobiti še ena vrsta relativnih številk. To je povprečna velikost celokupne površine in po- >U Dravsko j banovini, pravi prof. M. Mari novic, pokazuje statistika (Odsek za š uma r st v o, letno poročilo o šumarstvu in lovu za 1. 1931) 139.971 šumski posed, od kojili je 139.203 ispod 50 lia sa povr-šinom od 471.389 ha (70%), dok nudi bivoj od 768 posednika (0,5%) iznad 50 ha iina 205.179 ha (30%). Iznad 1000 ha bilo je te godine 33 posednika. Velikog poseda ima još u području savske i dunavske banovine, ali je taj posed došao pod udar zakona o agrarnoj reformi. Po zakonu o likvidaciji agrarne reforme od 1931 g. ekspropiše se veliki šum. posed (preko 1000 ha odn. 1000 k. j.) u Dravskoj banovini i Gorškom Kotaru, a po Fin. zakonu 1934-35 do 25% poseda i po ostalim krajevima. Kad se to provede izmeniče .se znatno fizionomija pose-dovih odnošaja« (op. cit., str. 331). 3n Gl. Spomenico tega kongresa. vrši ne orne zemlje na 1 gospodarstvo vsake velikostne skupine. 'lake številke so za celo Jugoslavijo in za Slovenijo ie-le (v ha): Jugoslavija: Dravska banovina: ha vsa povr- orna vsa povr- orna šina zemlja šina zemlja 0.01—0.50 0.2 0.1 0,2 0,1 0,51—1,00 0.8 0,5 0.7 0.4 1—2 1.5 1,0 1,5 0.7 2—5 3,4 2.1 3.3 1,3 5—10 7,1 4,0 7,2 2,3 10—20 13.7 7,1 14,0 3,5 20—50 28,2 13.5 28,4 4,8 50—100 65,5 28,5 63.4 6,5 100—200 134.4 53,5 133,9 10,6 200—500 299,1 112,0 298,7 24,5 nad 500 1856,3 226.1 1630,2 59,8 Skupaj 5,4 2,9 8,3 1,9 Kakor se vidi iz teh številk, odpade povprečno na eno kmetijsko gospodarstvo v celi Jugoslaviji le okoli 3 ha orne zemlje, v Sloveniji pa samo okoli 2 ha. Gospodarstva do 5 ha, ki tvorijo v Jugoslaviji več kakor 2/s in v Sloveniji več kakor Mi vseli gospodarstev, imajo povprečno po posameznih skupinah v celi državi samo 0,1 do 2,1 ha orne zemlje, v Sloveniji pa od 0,1 do 1,3 ha. Večina (eh gospodarstev ne samo nima žila za prodajo, temveč ga nima niti za prehrano družine z lastnim kruhom ter mora kruh kupovati.31 Niti druge vrste zemlje ne krijejo budžetnega primanjkljaja teh gospodarstev, ker znaša pri njih površina drugih zemljišč samo od 0,1 do 1,3 ha v celi Jugoslaviji in od 0.1 do 2,2 ha v Sloveniji. V tej površini so všteti razen gozda tudi zelo malo produktivni naravni pašniki in celo neproduktivna zemlja. Medtem pa mora kmetska družina iz teh zemljišč ne samo krili pri- 31 O. Frangeš navaja te-le številke, izračunane po M. Komati i n i č u na podlagi rezultatov ankete Privilegirane agrarne banke: od 100 zadolženih gospodarstev ne morejo izhajati z lastnim pridelkom do nove letine celo v žitorodni Dunavski banovini 27,6%, v Savski banovini 40,5%, v Dravski 4-M°/o, v Zetski 59,5% in v Primorski celo 7:?,8% (Problem relativne prenapučenosti, str. 15). manjkljaj v žitni hrani, ampak še prigospodariti denar za plačevanje davkov in odplačevanje dolgov, za nabavo potrebščin, kot sol, petrolej, namizno olje, tobak, kava, sladkor, dalje za nabavo obleke, za popravila hiše, gospodarskih poslopij, orodja in dr.32 Obenem pustijo omenjena majhna kmetijska gospodarstva neizkoriščeno veliko množino kmetskih delovnih moči. Po računih, napravljenih za Bolgarsko, se izkorišča tam v vseh kmetijskih granah samo okoli 63% celokupne delovne moči kmetijskega prebivalstva.33 Videli pa smo, da je v Jugoslaviji gostota kmetijskega prebivalstva še večja kot na Bolgarskem. Zato ni dvoma, da ostaja v Jugoslaviji še več kot l/3 delavne moči tega prebivalstva neizkoriščena v kmetijstvu samem. V kolikor ne najdejo te moči zaposlitve v intenzivni živinoreji, perutninarstvu, vinarstvu, razen tega pa v gozdarstvu, rudarstvu, obrti, industriji in drugih nekmetijskih pridobitnih granah, nastaja delna in latent-n a , toda kronična str ukt u r ji a in zaradi tega posebno težka brezposelnost kmetskega prebivalstva. Ta brezposelnost je čestokrat celo težja kot konjunkturna brezposelnost industrijskega delavstva. Taka kronična prikrita brezposelnost velikega dela kmetskega prebivalstva vpliva neugodno ne samo na gospodarski položaj tega prebivalstva, temveč tudi na celo narodno gospodarstvo agrarne države. Vasi so natrpane s prebivalstvom, ki je le deloma zaposleno. Zato pošil jajo en del svojega pre-viška delavnih moči v mesta ter znižujejo tudi tam mezdo in življenjski nivo. Le kmetije od 5 do 10 ha so gospodarstva, ki zadostujejo za primerno vzdrževanje kmetske družine, ker imajo povprečno na 1 gospodarstvo v celi Jugoslaviji 7.1 ha celokupne površine in 4,0 ha orne zemlje. V Sloveniji imajo te kmetije 32 Gl. gori navedeni čhmek O. F r a n g e š a v Weltwirtsch. Archivu, str. 313. 33 Gl. kolektivni spis pod uredništvom prof. J. S. Mo Ilova: Flora e;n> Bi>pxy couh.i^ho - HKOMimecnaTa erpyKTypa Ha 6i>aiapcKOTO seMe/rl.acKO CTonaHCTBO (CocJ>hh, 1936); isti spis v nemški izdaji: Die sozialokonomische Struktur der bulgarischen Landwirtschaft, hrsg. von J. St. Molloff, Berlin, 1936; tudi: prof. Oskar N. Anderson. Struktur und Konjunktur der bulgarischen Volkswirtschaft, Jena, 1938. povprečno po 7.2 ha vse zemlje in samo 2,3 ha orne zemlje, toda več travnikov in gozda. Te kmetije kakor tudi slovenske kmetije od 10 do 20 ha, ki imajo povprečno pri 14.0 ha celokupne površine po 3,5 ha orne zemlje, že lahko prodaja jo nekaj žita in drugih poljskih pridelkov, dobavljajo pa na trg' precej produktov živinoreje in tudi deloma les. Glavne dobavitelje žita za trg, ki dobavljajo tudi glavno množino žita za izvoz v inozemstvo, tvorijo pa večje kmetije Dunavske banovine (Vojvodine) in drugih žitorodnih krajev. Pri naj večjih gospodarstvih, in sicer pri gospodarstvih z več kakor 500 ha, znaša povprečna celokupna površina 1856 ha, od katerih odpada na orno zemljo povprečno po 226 ha. V Sloveniji znaša povprečna površina takih gospodarstev 1630 ha. Ker pa večji del le površine tvori gozd, pride orne zemlje povprečno le po 59,8 ha. Takšna je a g r a r n a s t r u k t u r a Jugoslavije in Slovenije. Iz gori ugotovljenih njenih karakterističnih potez se poraja narodno-gospodarski politiki cel niz važnih nalog. Najvažnejša med njimi obstoja v tem, da se odstrani ali vsaj ublaži že sedaj zelo težka in vsled hitrega naraščanja kmetskega prebivalstva čim dalje težja relativna agrarna hipe r populaci j a.iH Kajti le tista agrarna država, ki s smotreno gospodarsko politiko uspešno prebrodi prehodno razvojno dobo take hiperpopulacije, lahko vedro in z zaupanjem gleda v svojo gospodarsko in splošno bodočnost.'’5 34 Načine rešitve tega problema sem na kratko razložil v gori navedenem svojem članku v Narodnem Blagostanju. Gl. tudi obširno razpravo O. Frangeža o »Problemu relativne prenapučenosti u Jugoslaviji« in številne druge spise tega avtorja, kakor tudi program društva »Agrarna misao« (društvo za podizanje sela i poljoprivrede) in številne članke M. N e d e 1 j k o v i č u v glasilu tega društva »Agrarna Misuo«. O agrarni hiperpopulaciji piše tudi dr. Jože Lavrič v članku »O našem agrarnem problemu« v Tehniki in gospodarstvu, 1938, 1—2. 35 Ako se agrarna hiperpopulacija ne prepreči in ne odstrani, tedaj, kakor pravi H. Hollmann, »so ljudje kakor prilepljeni k zemlji, posest se deli vedno naprej, dokler ne ostanejo razcapani koščki njiv; vas raste kot polipov panj; ljudje izgubljajo polagoma vse impondera-bilne lastnosti, ki tvorijo pravo sociološko in evgenetičnO' vrednost kmetskega prebivalstva, degenerirajo telesno in duševno... Ni važno, da bi na kmetih živelo kolikor mogoče več ljudi, toda važno je za državo in družbo, da bi ljudje, ki živijo na kmetih, bili pravi kmeti...« 3 S tem zaključujem to svojo razpravo, dasi nisem izčrpal vsega gradiva, ki ga vsebujejo dosedaj objavljeni rezultati popisa kmetijskih gospodarstev. Nisem na pr. razmotril po-datkov o razdelitvi med gospodarstvi različne velikosti vinogradov in sadnih dreves. Razen tega opuščam radi omejenega prostora primerjavo podatkov iz 1. 1931 s predvojnimi podatki o številu gospodarstev in njihovi površini v nekaterih delih sodobne Jugoslavije. Jo primerjavo, ki jo otežkoča heterogenost podatkov, nanašajočih se na neenaka geografska področja, nameravam objaviti na drugem mestu. Istotam nameravam podati primerjavo statistike kmetijskih gospodarstev v Jugoslaviji z analognimi podatki iz drugih držav. Ta primerjava je zelo poučna, ker kaže, da so v Jugoslaviji zemljišča razdeljena bolj enakomerno kakor v celi vrsti drugih držav, ki ne trpijo ali veliko manj trpijo od agrarne hiperpopulacije. Iz tega sledi, da leži tudi v Jugoslaviji rešitev problema relativne agrarne hiperpopulacije ne samo v bolj enakomerni razdelitvi sedanje kmetijske zemljiške površine, temveč morda še v večji meri v pritegnitvi s pomočjo izvedbe večjih melioracijskih načrtov k tej površini velikih površin sedaj neproduktivne zemlje, dalje v intenzifikaciji in preorientaciji sedanje ekstenzivne in v večini pokrajin preveč enostranske žitne kmetijske produkcije, slednjič v razvoju industrije in drugih pridobitnih panog, ki edine morejo na koncu koncev absorbirati naraščajoči presežek kmetskega prebivalstva. (op. cit., str. 68). Ni dvoma, da ravno taki kmeti tvorijo pravi temelj fizične moči prebivalstva ter so nositelji zdrave ljudske kulture in zdravega narodnega čuta. In samo temu odgovarjajoče kmetije nudijo kmetski družini potrebni življenjski prostor ter predstavljajo središče racionalne kmetijske produkcije in vir zadostnih dohodkov. Gl. o tem prof. Hermann Bente: Landvvirtschuft und Bauerntum. Berlin, 1937, str. 17—21, 36 sl. To seveda ne izključuje obstoja v deželi z napredujočim rudarstvom in industrijo majhnih in celo najmanjših kmetijskih gospodarstev, čigavi lastniki se bavijo s kmetijstvom ne kot z glavnini, temveč le kot s postranskim poklicem in kot industrijski delavci imajo od teh majhnih kmetij več ugodnosti, ki olajšujejo in v marsičem celo krasijo življenje dotičnih delavskih družin. AIexandre Bilimovitcli. La structure agraire de la Yougoslavie. Dans son article l’auteur analysc dune maniere detaillee les donnees statistiques sur les exploitations agricoles en Yougoslavie, ramassees en suite du recensement de la population clu 31 mars 1931 et publiees par 1'olTice de la Statistique generale d’Etat dans l’Annu-aire statistique, 1936 et 1937 (Belgrade 1937 et 1938), L’auteur examine dabord le nombre d’exploitations agricoles et ensuite leur superficie d apres les groupes de leur etendue. Outre cela 1 auteur cite les donnees sur la repartition des exploitations agricoles d’apres le titre juri-dique du mode de tenure et d’apres les especes de culture. Pour com-parer la structure agraire des differentes parties de 1’Etat il donne les chiffres non seulement pour le lloyaume entier, mais aussi pour toutes ses regions (banovines), en examinant particulierement les donnees concernant la Slovenie. Le fait fondamental de la structure economique de la Yougo-slavie que l’auteur constate, c‘est avant tout la preponderance dominante de l agriculture sur toutes les autres branches de 1’activite eco-nomique. Ce qui concerne l’agriculture metne, 1’auteur demontre la preponderance d’apres le nombre et la superficie des petites econo-mies des familles paysannes qui caracterise la structure agraire de la Yougoslavie. Enfin 1’auteur constate dans ce pays une grande sur-population agraire relative. Les causes de cette surpopulation sont: 1’accroissement rapide de la population, les bas niveau tle 1’agricul-ture et la manque ile l industrie developpee qui pourrait absorber le superflu de la population paysanne. L’auteur souligne 1’importance exceptionnelle pour la Yougoslavie d une lutte contre la surpopulation agraire. La diminution de ce mal croissant est selon l auteur un des plus grands problemes de la politique economique de ce pays. Red. univ. prof. dr. iur. ei hon. c. Dolenc Metod: Vrednotenje dokazov v sodnem kazenskem postopanju. I. Uvod. § 1. (Različnost d o k a z o v.) O zgodovinskem razvoj u problema dokazovanja v kazenskih zadevah smo govorili v ZZR., XIV.’ Tam smo skušali pokazati, kako zamotana so bila pota, ki so na vse zadnje privedla tudi našo Kraljevino do tega, da se je oprijela modernega načina motrenja problema dokazovanja, to je: svobodne ocene dokazov." Kdor bi pa mislil, da problematika omenjenega modernega načina ocenjevanja nima več nobenih nerešenih vprašanj ali nedognanih strani, hi l)il na krivi poti. Tudi svobodna ocena dokazov ima še dokaj zapletljajev, ki potrebujejo podrobnejše raziskave, zlasti glede opredelitve obsega svobode, dalje glede vprašanja, ali naj se vse vrste dokazov presojajo po svobodni oceni; mari ne tiče v našem sodnem kazenskopravnem postopni k. u še izjeme od pravila, in če, kako se naj tam postopa? Naš s. k. p.!1 je osredotočil odločbo o krivdi in kazni, če je kaj kri vde, pri okrožnih sodiščih v g 1 a v n i, pri okrajnih sodiščih v ustni razpravi. Vprav glede učinkovanja svobodnega ocenjevanja dokazov zaiudex-& ad quem pa že ni več določil istih predpisov. Za glavno razpravo so predpisane natančne oblike, kako naj se vrši od otvoritve preko I Gl. Dolenc, Pravnozgodovinski prikaz dokaznega postopanja pri sodiščih slovenskega ozemlja s posebnim ozirom na ljudska sodišča, ZZR. XIV., str. 34. do 85. II Prav do 1. 1934. je veljalo v območju nekaterih okrožnih sodišč apelacijskoga sodišča v Skoplju in za vse območje Velikega sodišča v Podgorici pretežno ocenjevanje dokazov po čvrstih in pristnih dokaznih pravilih. 3 Kjer odslej dalje ne stoji ob § s številko nobena nadaljnja oznaka, je mišljen vseskozi s. k. p. kraljevine Jugoslavije. naznanila predmeta obtožbe in dokazovanja do sodbe, ki temelji na sodnih ugotovitvah činjenic in podreditvah le-teli pod normo materialnega kazenskega prava. Za ustno razpravo je odredil prej navedenemu analogno postopanje. Vemo pa. da»omnisanalogia claudicat«. Za to je zakonodavec že sam uveljavil izjeme, a ena izmed najvažnejših se tiče vprav p o m ena ugotovitve 6 i njeni c. Pa se vprašamo: čemu naj sploh služi dokazovanje tam, čemu tu? Samo vprašanju o krivdi in kazni? Mari nimamo razen te vrste dokazovanja še drugih, ki se ne tičejo krivde in kazni, ampak se bavijo s procesualnimi odnosi? Katera kakovost dokaza se predpostavlja pri teh vprašanjih? Ali naj bi bile tudi ugotovitve iz takšnih dokazovanj za iudex-a ad quem obvezne ali ne? Za nekatera vprašanja procesualnega značaja pravi zakonodavec, da morajo biti dokazana, n. pr.: starost mlajšega maloletnika, da se odkaže kazenska stvar sodniku za mlajše maloletnike, ali smrt, da se postopek ustavi na katerikoli sodni instanci, kjer tedaj teče itd. Za druge dokaze procesualnega značaja pa se zadovoljuje z verjetnostnim izkazom, n. pr. če gre za okoliščine, ki se ob njih ne more zahtevati zaprisega priče itd.4 V i d i m o tore j , da se določbe o s v o b o tl n i o ceni d o k a z o v 11 e 111 o r e j o 11 a 11 a š a t i na vse različne vrste dokazovanja v širšem smislu besede. Imamo kakšen sistem ? $5 2. (Različno s t vrednotenja d o k a z o v.) Prav ila o svobodnem ocenjevanju dokazov po § 274. stoje v poglavju, ki ureja poseben oddelek glavne (analogno: ustne) razprave. Tu pa je govora samo o dokazih, ki veljajo vprašanju, ali se smatra kakšna činjenic ar' za dokazan o. Samo za vprašanja eksistence teh činjenic (scil. iz preteklosti ali sedajnosti) 1 Prim. Dolenc, Sodni kazenski postopnik kraljevine Jugoslavije 1932, str. 189 nasl., kjer subtilnega razlikovanja v smislu te razprave se nismo upoštevali, čeprav ga že naznačili. (Odslej pomeni citat »Do- lenc. loc. cit.« vedno to knjigo.) 5 O tem, kaj so »činjenice« (facta), bomo razpravljali niže doli. I u naj samo navedemo besede kriminalista H. G r o s s - a : »Niemand bat noch eine passende Definition von „Tatsachen“ zu geben vermoclit« (G r o s s - H o p 1 e r, Handbuch, IT., str. 820.) velja svobodno prepričanje, i. j. tisto, ki naj sloni teoretično — v pozitivnem pogledu, na vestnem pretresu in oceni vseli dokazov, podanih in izvršenih na glavni razpravi, ki pa v negativne m pogledu ni vezano na n o b e 11 a dokazna pravil a. Takšne ugotovitve mora iudex ad quem s m a -trati za neizp odbojne (seveda, če ni bilo postopanje glede pridobitve ugotovitev ne-dostatno ali p o g r e š n o)." Kaj pa drugačne ugotovitve, ki ne spadajo naravnost v okvir § 274., — ne? Morda vendar! Kje pa so kriteriji za to. da so takisto neizpodbojne, ali pa, da to niso? Naša naloga bo, da v podrobni analizi pregledamo naravo primerov dokazovanja, ki so v k. z., s. k. p. in nekih stranskih kazenskopravnih zakonih navedeni, in najprej odločimo, kje se zahteva dokaz resničnosti v polni meri. kje le dokaz verjetnosti. Ko bomo vse to pojasnili, pristopimo k rešitvi našega glavnega vprašanja, kakšno ocenjevanje se zahteva za tipične primere dokazovanja. Tu pa se ne bomo smeli ozirati samo na pričevanja, izvedeniška mnenja, listine, realije, dalje na izjave obtožencev ali obdolžencev, celo osumljencev v pripravljalnem postopku, pred glavno ali ustno razpravo; ampak razmotrivati bomo morali tudi svrho, zakaj se uvaja dokazovanje, in slednjič posledice različnih dokazov po vidikih: dokaz je uspel, ni uspel, je ostal n e o d loče n. Takoj tu, v uvodu, pa moramo poudariti, da ne smemo zamen j avat i dokaza z n o t r a 11 j i m p r e p r i č a 11 j e 111. Poslednje je zgolj subjektivno občutje izvestne osebe (ne samo sodnika, ampak tudi drugih činiteljev v kazenski pravdi), da nekaj obstoji tako ali tako, čeprav za to ni dokazil na razpolago. Conviction intime7 ni institucija, ki bi spadala v sodni kazenski postopek. Samo to je za nas sodni dokaz, ki ga izvrši sodišče po pravilih s o d -11 ega kazenskega postopnika v sv r h o k a - 0 Prim. SS 334., str. 3, 350 št. 5. 399. odst. 4., 404. 7 G. Dolenc, loc. cit., str. 45, 191. Pripominjamo, da so porotna sodišča bivše Avstrije sodila v nekem pogledu na podlagi činjenic, ugotovljenih po >;conviction intimec. zenskopravnih ciljev in ki sloni na ocen j e-v a n j u izveš t 11 i h dokazil, da se razvidi jo razlogi za io ocenjevanje. (Conviction raisonnee).* II. Primeri zakonitih določb dokazovanja. Ne samo v s. k. p., Uidi v k. z. in drugih stranskih'1 kazenskopravnih zakonih se nahajajo odredbe, ki urejajo predmet, obseg in način dokazovanja. Mi bomo zajeli vse tiste, ki se nahajajo v s. k. p. in k. z., od ostalih pa hočemo le tiste in takšne omeniti, ki so posebno značilne. Pri tem bomo skušali s prinašanjem točnega zakonskega besedila pripomoči do lažje opredelitve, v kakšno kategorijo dokazov da spada zakoniti predpis, o čemur bo govora nižje doli: § 3. A) S o d n i kazenski postopnik: 1. V § 4. je govora o tem, da se morajo tako zvana »predhodna vprašanja« javnopravnega ali zasebnopravnega značaja, od katerih zavisi obstoj kaznivega dejanja itd., reševati po predpisih, ki veljajo za »dokazovanje v kazenskem p o s t o p a n j u«. Pristavljeno pa je: Sodba civilnega sodišča ali drugega oblastva o takšnem predhodnem vprašanju ne veže kazenskega sodišča glede ocene kaznivosti obdolženca. Izjema od takšnega obravnavanja predhodnih vprašanj je vprašanje veljavnosti ali neveljavnosti zakona (braka).10 2. Po § 32. mora biti zahtevek neke stranke, da bi se sodnik izločil, podprt z razlogi, iz katerih izhaja »verjetnost osnov e«, na kateri se izločitev zahteva. 3. Po § 44. državni tožilec ne pokrene kazenskega postopanja, če po njegovem prepričanju ni d o k a - 8 Za najnovejšo književnost naj citiramo sodbo, ki gre še veliko dalje v monografiji: Koch: »Die Zeugenbeweisregeln des lnqui-sitionsprozesses im Lichte der modernen forensischen Psychologie« (1937) str. 5: »Das Beweisrecht als Tnbegrifl' aller — gesetzlichen oder auser-gesetzlichen — Regeln und Gerichtsgebrauche zur Wahrheitsfindung ist ein getrenes Abbild der jeweils herrschenden politischen, geistigen nnd kulturellen Entvvicklungsphase in der Geschichte unserer Vor-fahren.« 11 § 13. k. z. pravi »posebnih zakonih«. 10 Gl. Dolenc, loc. cit., str. 47., kjer je naveden še drug primer izjeme od glavnega pravila § 4. Tu gre za pruesuinptio iuvis etdeiure. zov, potrebnih za uspešno voditev kazenskega postopanja.11 4. Oškodovanec in obdolženec smeta zahtevati po § 49., da se izloči član državnega tožilstva, če navedeta takšne »č i n-j e n i c e , zbog katerih postane njegova nepri-stranost d v o m n a.«12 5. Po § 54. sme zasebni udeleženec kot subsidiarni tožilec, dokler traja postopanje, predlagati sodišču »dokaze in vsa druga s r e d s t v a«, s katerimi se njegova tožba podkrepi j nj e.1'1 6. Branilec ima pravico... videti predmete, pribavljene v poizvedbah in preiskavi, ki »s lužijo za d o k. a z« (§ 66. odst. 1). 7. V § 76. je govora o zahtevanju in dajanju »dokazov glede i z v r š e n i li vročitev s p i s o v.« 8. Po § 89. morajo skrbeti oblastva in njih organi, da se ohranijo sledovi, kakor tudi predmeti, na katerih ali s katerimi se je storilo kaznivo dejanje, in »drugi dokaz i«.14 9. Pri dolžnostih, ki jili ima državni tožilec, navaja § 91., da mora on ukreniti vse, česar je treba, da se ohranijo sledovi, nastali po kaznivem dejanj u in pa da se »z berejo in poiščejo osnove, p o katerih naj se pride neznanim storilce m n a sle d.« Glede anonimnih ovadb1" pa pravi ta določba, da naj se poizvedo takšne okol-nosti, zbog katerih se mora smatrati za verjetno, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Slednjič je njegova dolžnost, da se »u ver j a o o s u o v a n o s I i ali n e o s n o v a n o s t i glasu« o kaznivem dejanju, ako se preganja po službeni dolžnosti. 11 Značilna je relacija med dokazi in uspešnostjo. Gl. o tem Dolenc, loc. cit., str. 230: »pričakovati se more obsodba«. 12 Po vsej priliki gre tu za analogijo z drugimi primeri, kjer se ne zahteva dokaz resničnosti, ampak izkuz verjetnosti. 15 Kuj so »druga sredstva«, ki »niso dokazi«, v zakonu ni navedeno. Morda izjave o višini škode oseb, ki niso sodni izvedenci, ker so deloma same prizadete. Pač pa spadajo sem tisti zapisniki policijskih oblastev, ki jili preiskovalni sodnik ni odobril (§ 93). 11 »Drugi« pomeni, da so tudi sledovi in predmeti dokazi. Prvi dve vrsti štejemo za »realije«. ln Velja tudi za pseudonimne prijave; gl. Dolenc, loc. cit., str. 217. 10. Državni tožilec sme po S 92. zahtevati opravo poizvedb radi »dobave potrebnih dokazov, da se začne kazensko postopanje« itd.10 11. Zapisniki policijskega oblastva o preiskavi stanovanj, oseb... se sinejo po § 93. uporabiti za »dokazilo« (srb.-hrv>.: »dokazno sredstvo«) samo, če jih je preiskovalni sodnik o d o b r i 1. 12. Okrajno sodišče mora po § 95. izvršiti vsa »dejanja, ki so za to potrebna, da se ugotovijo (»utvrditi«) leta o s n m 1 j e n e ose b e«, če je verjet n o , da ni dovršila 17. leta. 13. § 96. govori o tem, kaj se zgodi, ko dobi državni ložilec predložene poizvedbe, glede »ocene«, ali je »zadosti razlogov«, da se uvede kazensko postopanje.17 14. V § 98. stoji, da mora tožilec — s predlogom na uvedbo preiskave — vročiti preiskovalnemu sodniku naznanilo, dalj e »d o k a z i I a« (dokazna sredstva), za katere je izvedel, in spise. 15. Določba § 100. odreja, da mora preiskovalni sodnik »zbirati in zavarovati dok a z e« itd.,18 da se »do-ženejo« (»utvrd ji vanje«) dejanje, storilec in udeleženci. 16. § 104. določa, kako je treba postopati s corpora delicti in drugimi predmeti, »k i bi mogli služiti k a k o drugače z a doka z«.10 17. V § 110. je govora o tem, da se »d o ž e n e« opasnost obdolženca za javno varnost zastran uporabe očuvalne odredbe. I 18. O »s n i d e n j u osnov s u m a z b o g z I o č i n -s t v a« in pa o »t e h t n i h razlogih z a s u m p o b e g a« govori § 113.. ko gre za pripor, ki naj ga odredi preiskovalni sodnik zoper ovajeno osebo. 19. V erjetnost, da se bo mogel obdolženec pri hišni raziskavi prijeti in zapreti ali da se najdejo tamkaj corpora delicti, se zahteva v !? 135. Analogen predpis o verjetnosti 1.1 Gl. opombo K A, 3. 17 Isto. 1.1 Tu ni več govoru o »vseli drugih sredstvih« kot v § 54. 19 Mišljene so »realije«, ki so pa /e višji pojem, obsegajoč corpora delicta in scelera ([uaesita; gl. Dolenc, Tolmač k. z. pri § 59. k. z. je vsebovan v § 137. za preiskavo osebe. Odredba takšnih preiskav mora bili pismeno obrazložena. 20. V § 143. je govora o predmetih, »ki morejo v preiskavi »služiti za d o k ti z« in o tem, da se vzemo v srnino hrambo. V nadaljevanju se glasi ta predpis, da naj se pri sodišču shranijo predmeti, glede katerih je priznano, da jih ima dotična oseba ali pa da je »d o k a z a n o« na drug način, da so pri njem. 21. Pisma, telegrami, druge pošiljke, ki utegnejo »sl u-žiti za dokaz« zoper obdolženca, se smejo ustaviti (S 147.). 2. Če navede obdolženec v svojo obrambo »kakšne o k o 1 n o s t i in dokaz e«, j ih je treba zbrati in pre-iskusiti, razen če jih je navedel samo radi zavlačevanja (§ 152.). Predmeti, ki služijo za dokaz zoper obdolženca, se mu morajo predložiti (§ 156.). 23. § 157. je značilen: Če se obdolženčevi »poznejši dokaz i« razlikujejo od p r e j š n j ih, zlasti če obdolženec prekliče »svoje priznan j e«, ga je treba vprašati po vzroku različnosti njegovih izjav. Tu se šteje priznanje med dokazila. Tudi v § 159. je govora o priznanju v nasprotju z drugimi dokazi, vendar se zahteva kvalificirano priznanje.20 24. V § 169. so navedene oprostitve od dolžnosti pričevanja (torej »služiIve za dokaz neke osebe kot priče«), V § 441. pa so te oprostitve v smeri, da se dožene individualnost mlajšega maloletnika, deloma preklicane. 25. Po § 170. se priča ne sme siliti k odgovoru na posamezna vprašanja, »če je verjetno«, da bi nastala zbog tega škoda ali sramota za njo ali za osebo, ki ji stoji blizu. 26. Ne zaprisezajo se osebe, ki jim je »dokazano« ali ki so sumne, da so izvršile kaznivo dejanje; dalje osebe, ki so z obdolžencem v takem sovraštvu, da je popolna verodostoj- 20 »Priznanje« (Gestiindnis) — v sodnem kazenskem postopanju treba razlikovati od »pripoznanja« (Anerlcenntnis). Poslednje je pojem iz civilnosodnega postopka. Kazenski sodni postopnik ga ne pozna, dasi je mogoče, da obtoženec pripozna svojo dolžnost, da bo plačal odškodnino v zahtevani višini. Vendar sodišče niti na to pripoznanje ni vezano; v civilnosodnem postopku pa je. nost njihove izpovedbe dvomna; slednjič osebe, ki so navedle okolnosti, o katerih je »dokazano«, da so neresnične, a priče ne morejo »dokazati«, da so to storile iz zmote (§ 178.). Taka prisega ne velja.21 27. V obtožnici se morajo navesti (§ 202., št. 5.) imena izvedencev in prič, označiti spisi... kakor tudi »drugi dok cizi«; dodati pa je treba tudi obrazložbo o stanju stvari in navedbo »dokazov« (§ 202., odst. 3.). 28. Po § 208. odloči apelacijsko sodišče, da se kazenski postopek ustavi, če ni »d o v o 1 j dokazov, po katerih bi bil obdolženec s u m en de j ti n ja, k i ga je o b t o ž e n«. 29. Stranke (§ 6., odst. 1.) smejo zahtevati pred glavno razpravo dopolnitev dokazov ali dobavitev novi li dokazov, navesti jih morajo prav kakor tudi »č i n j e -n i c e«, o katerih bi bilo zaslišati priče in izvedence ali, ki bi jih bilo dognati (»utvrditi«) z drugimi dokazi. Če se taka zahteva po senatnem predsedniku zavrne, se stranka pouči, da sme sama priče in izvedence privesti na glavno razpravo ali pa tu svojo zahtevo ponoviti (§§ 217., 218.). 30. Obtoženec se mora pred dovršitvijo dokaznega postopanja pozvati na zasedanje, da se obvesti o toku dokazovanja, kolikor se je glavna razprava izvedla v njegovi nenavzočnosti (§ 230.). 31. Ko gre po § 234. za kaznovanje neke osebe zbog dejanja, storjenega na zasedanju pri glavni razpravi, mora sodišče storilca zaslišati kot obtoženca in »zbrati vse potrebne dokaze, ki so pri roka h«, ter izreči sodbo. 32. § 235. veli: če »se pokaže med glavno razpravo za verjetno, da je kakšna priča namerno po krivem pričala« —, se napravi o tem zapisnik, »pa se lahko tudi pripre« (seveda, če so dani pogoji po § 119.). 33. Obolenje obtoženca na glavni razpravi se po i? 237. ne ugotavlja z izvedeniškem mnenjem. Toda, če bi se morala izreči »po uspehu že začete razprave oprostilna 21 Kako pride do tukaj v govoru stoječega dokaza? Gl. Dolenc, loc. cit. str. 206.: po toku dotlejšn jega dokazovanja. To pa mora veljati za pripravljalno postopanje kakor tudi za glavno razpravo, le sodišče posluje v drugačni sestavi. sodba« (bilo formalna, bilo materialna), se glavna razprava nadaljuje, čeprav ni obtoženec navzoeen. 34. Da priče ne bi zadela redovna kazen zbog neprihoda na glavno razpravo, mora ona po § 238. dokazati, da ni dobila poziva itd. Takisto naj »d o k a že«, da niso izrečena kazen ali stroški v nikakršnem razmerju z njegovo krivdo itd., pa se mu sinejo kazen ali stroški znižati (§ 238.). 35. Če je treba dobaviti novih dokazov (gl. II. A. št. 28) ali, če je treba (v isti vrsti!) nadaljnje priprave obtožbe ali obrambe ali novih poizvedb ali preiskovalnega poslovanja. se sme odrejena glavna razprava preložiti (§ 239.). 36. Zapisnik se smatra »za dokaz onega, kar se je godilo na glavni razpravi (§ 245.). Toda nasprotni dokaz ni izključen o onem delu zapisnika, ki se mn ugovarja.22 37. Istovetnost obtožencev se mora uvodoma pri glavni razpravi »d o t r d i t i (»ulvrd jen««) (S 247.). Predsednik »d o t r d i«, da ni zaprek za začetek glavne razprave (§ 248.). On opozori obtoženca, da sme ponoviti svoje predloge za dopolnitev dokazov, ki so mu bili prej zavrnjeni in da sme podati svoje p r i p o m b e na vsak d o k a z (§ 250.). 38. Če se po začeti razpravi ugotovi (»utvrdi«), da je obtoženec po storjenem kaznivem dejanju duševno obolel, se zberejo (»pribirace«) oni dokazi, ki bi se utegnili sčasoma izgubiti (§ 253.). 39. Po § 254. — tu se pričenja Yl. oddelek o dokaznem postopku — obtoženčevo priznanje ne razrešuje sodišča, da opravi »z b i r a n j e n a d a 1 j n j ih doka z o v«, dalje, da se dokazovanje razširi na vse činjenice, važne za presojo same stvari ali za uporabo očuvalnih odredb, dalje, da sodišče ne sme zavrnili zahteve strank v toku razprave radi preiskave novih činjenic ali dobave novih dokazov, dasi so bili prepozno predlagani. Od poedinih dokazov smeta stranki sporazumno odstopiti, to pa ne veže predsednika 1 • v v sodisca. 40. Po § 262. se morajo listine kot važni dokazi na razpravi prečitati ali pa se, Če se strinjajo s tem sodniki in stranke, naznani njih vsebina. Nepovoljna izpričevala o ob- 22 Gre torej 7,n pracsumplio iuris. toženčevem življenju se smejo prečitati samo, če se opirajo na d o k a z a iv e činjenice in če so te činjenice navedene. Določba § 263. pa zabranj uje č i t a n j e zapisnikov o izpovedbah javnih organov kot prič, kolikor gre za obvestila, ki so jih dobili od tajnih zaupnikov.23 41. Diskrecionarna oblast predsednika obsega tudi pravico, da odredi pribavljenje »drugih dokazov«, on pa sme tudi izvršiti s sodiščem ogled, scilicet, dasi ni bil od nobene stranke predlagan (§ 265., odst. 2.). 42. Pred koncem dokaznega postopka se sklepa o predlogu za dopolnitev dokazov (§ 268.), na kar se, če se predlog zavrne, dokazni postopek konča. 43. Toži lec zbere vse podatke dokaznega postopka, t. j. na glavni razpravi (§ 269.), a po govorih strank vpraša predsednik, ako se ne bi mogla spričo govorov strank takoj sodba izreči, da se obtožba zavrne, ker je tožilec odstopil od nje ali če tožilec ne bi započel d o p o 1 n j e v a -n j a dokazov, — dali želi še kdo kaj izjaviti (§ 202.). 44. Najdalekosežnejšega pomena za naš problem so določbe §§ 273. in 274. Najprej je rečeno, da mora sodišče sodbo opreti samo na one dokaze, ki šo bili podani na glavni razpravi in na vsebino onih spisov, ki so se, kolikor so se prebrali na glavni razpravi, ob upoštevanju omejitev po 262. in 263."' Držeč se teh predpisov mora sodišče skrbno i n vestno preizkusiti dokaze, kolikor gre za njih verodost o j n o s t in dokazno moč, tako posamič, kakor tudi po njihovi notranji zvezi. V drugi določbi pa stoji, da odločujejo sodniki ali n a j se smatra, o d n osno ne smatra kakšna č i n j e n i c a za dokazano po svobodnem prepričanju, ki so ga dobili na podstavi vestnega pretresa in ocene vseh dokazov, podanih na glavni razpravi in da pri te m niso v e /. a n i na ni k a k r -š n a dokazna p r ti v i 1 a. 45. Dosledno in v zvezi s predpisi, ki so bili ravnokar navedeni (A, št. 44), pravi § 281., da izreče sodišče v obso- 23 To pa je drugače pred državnim sodiščem za zaščito države (čl. 28., odst. 1., uredbe). •1 Obe izjemi se tičeta legalno dopustne omejitve načela neposrednosti. Tu še ni govora o svobodnem prepričanju. diini sodbi: (.... 2. Kakšno kaznivo dejanje izvira iz čilije n i c 5 ki so se štele za dokazane; v § 280. pa, da sodišče oprosti obtoženca obtožbe, če spozna, da... ni dokazov, da je storil kaznivo dejanje (navedeno v obtožnici ali obtožbi) ali da so dane okolnosti (scilicet: dasi ga je storil), ki izključujejo krivdo ali kaznivost, odnosno poslednjo ukinjajo. Če pa je sodišče p r e p r i č a n o , da obstoje pogoj i za kakšno izmed očuvalnih odredb .. ., izda o tem posebno rešitev. 46. Po § 292. naj pismeni odpravek sodbe obseza razloge sodbe, v katerih je treba po § 293. navesti... č i n j e n i c e , ki jih je sodišče smatralo za dokazane in iz katerih razlogov.25 47. Oškodovanec, ki se je javil s svojimi zahtevami, mora navesti vse zahtevke ter predložiti dokaze (§ 296.). 48. Po § 298. sme sodišče, če se u v e r i, da je neka stvar last oškodovanca, le-to oškodovancu (tudi po preiskovalnem sodniku) vrniti, če je ni treba pri sodišču obdržati za d o -k a z. Po § 299. je treba oškodovanca napotiti na civilno pravdo, če oškodovanec ne more takoj zadostn o d o -kazati svoje pravice na odvzeti stvari. Pretirano zahtevo oškodovanca, zasebnega udeleženca, pa sme sodišče po svobodnem prepriča n j u utesniti. Kakor tukaj, so tudi v § 301. podatki dokaznega postopanja osnova za odločbo o razveljavljenju sklenjenega pravnega posla ali nastalega p ravnega razme r j a.2® 49. Pravomočna odločba (v sodbi) o zasebnopravnih zahtevkih se sme izpremeniti samo po civilnem sodišč u »z b o1 g n a j d e n i h novih d o k a z o v«. To smejo zahtevati obsojenec in njegovi pravi nasledniki (§ 304.). 50. Po §§ 305., 307. se zahteva za dokaz lastninske pravice pri obdolžencih najdene tuje stvari, o kateri se ne ve, čigava je, poseben način postopka; svrha je, da se ugotovi resničnost lastnine. Če nihče ne ... dokaže 25 Gl. pa tudi § 346., odst. 2., po katerem izreče kusacijsko sodišče samo v seji sodbo o stvari, če so bile v sodbi iudexa u quo ugotovljene činjeniee, na katere se mora po pravilni uporabi zakona opreti sodbi. Prim. še § 350. št. 5. radi analogije. 20 Tu so torej dokazi, izvedeni po sodnem kazenskem postopniku, ocenjeni za c i v i I n o pravdno rešitev! svoje pravice do opisanih stvari, izda sodišče rešitev, da se izroči stvar ali izkupiček obdolžencu, ako ne bi spoznalo, da je treba zahtevo zavrniti zbog tega, ker 11 e v e r u j e v zakonitost obdolženčeve pravice.27 51. V § 309. je govora o določitvi stroškov po višini, ki naj se izterja; to pa se zgodi na podlagi »zadostnih p o-d a t k o v« (tudi v srb.-hrv. izvirniku »podataka«). Potrebne podatke mora sodišče pribaviti. Podatki vključujejo pač tudi dokaze; pribaviti jih mora sodišče. V § 310. pa je za isto umstveno delovanje določeno, da naj se izvrši brez »kakršnihkoli poizvedb« (»bez ikakvih izvidjaja«).28 52. Po i? 326. naj se za postavitev v prejšnji stan zaradi priglasitve ... pravnega sredstva »izkaže verjetn o«, da je rok zamujen zbog nepremagljivih zaprek. Mutatis mu-tandis velja isto za postopek pri okrajnih sodiščih (§ 391.). 53. Po novel, i? 327.a je dovoljena — poleg revizije ali priziva — prošnja za postavitev v prejšnji stan. O tej prošnji je treba izvršiti poizvedbe v svrho, da se dokaže, da obtoženec ni mogel priti na razpravo, ali ker mu poziv na razpravo ni bil v redu vročen ali pa zbog drugih nepremagljivih ovir. O tem, ali se je dokaz posrečil, sklepa iudex a quo, vendar ne peremptorno, ker je dopustna pritožba zoper zavrnitev; o njej odloča iudex ad quem (§ 327.b).'“ 54. Trditve, ki so navedene v reviziji in se nanašajo samo na kršitev formalnega zakona, se sinejo podpreti tudi z novimi č i n j e n i c a 111 i. Za te se navajajo dokazi »s točno označbo vseh o k o 1 n o s t i, ki so sposobne za oceno njih veljavnosti« (§ 340.). Isti predpis velja —mutatis mutandis— za »nasprotne razloge« (*5 343.). 55. Znaten dvom o resničnosti činjenic, na katere se sodba opira, ki pa se ni dal odpraviti niti s poedi- -7 Dokaz lastnine je izveden po kazenskem sodniku in ne: kontradiktorno, velja pa za civilnopravdni zahtevek. Zavrnitev obdolženčeve zahteve ne more pomeniti drugega, nego napotitev na civilno pravdo zoper erar! 28 Zoper »odločbo o stroških« je dopusten priziv, kolikor se tiče količine (§ 332., odst. 4.). •>0 O istih okolnostih se odloča na podlagi spisov, v katerih so dokazi, brez neposredne ustne razprave, da-si so »dokazi« morebiti same izpovedbe prič. nimi poizvedbami, ki jili je revizijsko sodišče odredilo, vede do razveljavitve sodbe iudex-& a quo eventualno do takojšnje oprostitve od obtožbe ali do obsodbe po milejšem kazenskem zakonu (§ 354.). To je izredna razveljavitev (še ne pravnomočne) sodbe, ker se je konstatiral error in facto. 56. Po § 355. se ureja analogno postopanje, če gre za konstatacijo znatnega dvoma, kot pri § 354., ob posvetovanju glede že pravnomočne sodbe (o priliki zahtevka v zaščito zakona). To je izredna revizijska obnova, ker se je konstatiral error in facto. 57. XX. poglavje odd. V. ustanavlja pogoje za obnovo postopanja, meti drugim se mora dovoliti: po S 359. slutvo-obnova,'"’ »ker je bila dobava kakšnega dokaza združena z velikimi težkočami«; po § 361. prava obnova na škodo živečega o 1) d o l ž e n c a , če se p r e d 1 o ž e n o v i do- kazi, ki so sposobni, dokazati obdolženčevo krivdo, odnosno tucli, če se dokaže, da so zasebnega tožilca nepremagljive ovire zadržale, postopek pravilno nadaljevati; po § 362. prava obnova11 v korist živečega obsojenca, če se predlože nove činjenice ali novi dokazi, ki so sposobni sami po sebi čili v zvezi s prej preiskanimi dokazi, povzročiti njegovo oprostitev ali milejšo obsodbo,32 v § 363. se ponavljajo okolnosti iz § 362. radi dosege prave obnove v korist umrlega obsojenca; v § 364. so navedene — mutatis mutandis —dokazne okolnosti iz § 362. v dosego prave obnove v škodo živeče oproščene osebe;13 § 365. urejuje pravo obnovo v škodo živeče obsojene osebe ob dokazi h po § 364. Ti predpisi veljajo tudi v postopanju pred sodnikom poedincem (§ 411.). 58. V § 366. stoji, da morajo biti v zahtevi za obnovo postopanja poleg drugega navedeni dokazi, ki so osnova zahteve. Zahteva se zavrne, ...če ni moči priti d o dok a z o v , ki se navajajo; ali, če so dokazi že pravnomočno zavrnjeni, ali pa. če niso sposobni za obnovo postopka (§ 366.). Če se zahteva ne zavrne ex primo decretu, se dajo 30 Gl. Dolenc, loc. cit., str. 385. 31 »Novitar reperla ac producla*\Gl. Dolenc, loc. cit., str. 384., 386. 32 »Noviter producta zadostuje. 35 Mišljena so samo Moviter reperla«. preiskati činjenice, zaslišati priče in preskrbeti še drugi dokazi z ozirom na zahtevo po obnovi ali na nasprotnikovo izjavo. 59. Po § 367. se morajo »zbrani dokazi« preskusiti. Od preskušnje zavisi, ali se zahteva po obnovi takoj na to zavrne ali pa postopek nadaljuje. Samo na podlagi te preskušnje se sme po § 369. razveljaviti prejšnja sodba in izreči nova oprostilna sodba itd. O uspehu »zbranih dokazov« je govora tudi še v § 370. 60. Na glavni razpravi, ki se odredi po dovolitvi obnove, se smejo prebrati zapisniki o zaslišanju onih obtožencev, prič, izvedencev, ki se ne morejo več zaslišati (§§ 371. in 411.). 61. Pri okrajnih sodiščih se sme ustna razprava z mesta pričeti, če so dokazi za o b t o ž b o in obrambo pri roki. Ogled z izvedenci, ki se mora šele opraviti, brani, da bi se razpisala takojšnja ustna razprava (§ 377.). 62. Pri okrajnih sodiščih se sestavi zapisnik samo o takšnih poizvedbah, ki se bodo uporabile za dokaz na ustni razpravi in ki jih ni treba tam ponoviti (§ 380., št. S.). Na razpravo je treba pozvati tudi potrebne priče in izvedence. Po § 383. se pozove obdolženec, naj pride na razpravo z dokazi ali naj jih pravočasno priobči. Po § 385. se sme vršiti ustna razprava izven kraja sodišča, zlasti, če je potreben ogled ali če je to v korist posebni olajšavi postopka. Za dokazni postopek se uporabljajo predpisi za glavno razpravo pred okrožnim sodiščem. 63. Popolni priziv zoper sodbe sodnikov poedincev obsega po § 392. tudi možnost izpodbijanja sodbe zbog odločbe o krivdi (o dokazu č i n j e n i c). 64. V priglašenem popolnem prizivu, odnosno v obraz-ložbi priziva, se smejo navesti tudi novi dokazi in nove činjenice, če jih je kaj. Pri tem se morajo točno označiti vse tiste okolnosti, ki so prikladne, da se oceni važnost teh dokazov in činjenic (§ 394.). Isto velja za »nasprotne razloge« (S 396.). 65. Nepopolna ali neosnovana ugotovitev odločilnih činjenic v izpodbijani sodbi ali pa važnost novih dokazov in činjenic v popolnem prizivu upravičuje iudex-a a quem, da sodbo razveljavi in kazensko stvar vrne 4 (remitira) iudex-u a quo (§ 399., odst. 2.). Nove dokaze in činjenice smatra iudex ad quem — pravi dalje § 399. — za važne, če so sposobni, pokazati za nepravilne one važne činjenice, ki jih je vzelo sodišče prve stopnje v sodbi za dokazane. Za oceno teh novih dokazov, kakor tudi činje-nie, se sme odrediti poseben sodnik, da jih predhodno poizve. Če spozna iudex ad quem nove dokaze in nove činjenice za ne važne, jih ne vzame v poštev. 66. Po § 400. se vrši zbiranje novih dokazov in činjenic, če so važni, zlasti pa zasliševanje novih prič in izvedencev na javni razpravi, kolikor jih ni že zbral ali zaslišal posebej odrejeni sodnik. Ponavljanje dokazov je na javni razpravi samo tedaj dopustno, če spozna to iudex ad quem zbog znatnega dvoma za potrebno, ali je ugotovitev činjenic po prvem sodniku resnična in popolna. Izvzemši ta primer vzarneiudex ad quem »na javni razpravi za osnovo svoje rešitve zapisnike, ki jih je sestavil sodnik prve stopnje o doka z n e m p o s t o p k u«. 67. § 404. dovoljuje strankam, da smejo predložiti tudi še na javni razpravi, ki se vrši pred iudex-om ad quem zbog popolnega priziva, nove dokaze in činjenice. a oceni jih sodišče, ali so važni in ali naj se vzamejo v pretres. Zapisnik o poizvedbah glede novih dokazov in činjenic se prečita, ako se poizvedbe ne ponove na razpravi. Če se spozna za potrebno, da je izvesti nove dokaze, se razprava preloži. 68. Določba § 430. pravi, čim se prvo sodišče u v e r i ,:it da obstoje naknadno po pravnomočnosti sodbe na dan prišli razlogi za omilitev kazni, predlaga apelacijskemu sodišču, naj kazen omili. 69. »Č e je s poizve d b a m i n e d v o m n o u g o -t o v 1 j e n o«, da mlajši maloletnik ni zrel itd., nadaljevanje pregona ni več dopustno (§ 442.). Sodnik za mlajše malolet-nike sodi vobče po svobodnem prepričanju (čl. 15. uvod. zak. Ii kaz. zak.).3ii On ni vezan na predloge strank, on sme izreči na podlagi ustne razprave sodbo po svobodnem prepričanju (§ 446.). 'M O »uverjenju« sodišča govorita tudi 443, 446. “ Ta odredba je prišla v uvodni zakon očividno kot predhodna odredila glede sodišč v Srbiji in Črni gori, pa se znači kot potrditev načela o cMigatorni splošni uporabi svobodne ocene dokazov. 70. Po § 455. je treba zoper odsotne storilce kaznivega dejanja dognati (»utvrditi«) sledove kaznivega dejanja in pribaviti »vse mogoče dokaze«. 71. če misli sodišče, da se je nabralo zadosti d o -k a z o v za verjetnost kri vde odsotne osebe, pride do zaplembe predmetov, ki so last navedene osebe (§ 464.). 72. Po § 470. mora sodišče zastran ugotovitve škode, ki naj se neopravičeno obsojeni osebi vrne, zbrati dokaze, da se doženejo okolnosti, s katerimi so obrazloženi zahtevek, vrsta in višina škode. Na razpravi (§ 472.) izda kasacijsko sodišče rešitev, ko je pazljivo ocenilo vse okolnosti po s v o-b o d n e m p r e p r i č a n j u. 73. Zastran zahteve povrnitve izgubljenih častnih pravic odredi sodnik, ki izvrši p o t r e b n e p o i z ve d b e in d o -žene č i n j e n i c e , na katere se sklicuje prosilec, ter zbere dokaze o vseh okolnostih, najsi gredo v prid, najsi v škodo prosilca. Na razpravo se eventualno pokličejo zanesljive osebe kol priče, ki so potrebne za popolno razjasnitev stvari (§ 477.). 74. Zahteva za izročitev (ekstradicija) mora obsegati osnovo suma ali »z a doka z« o b s o d b e (sic!) potrebne pravdne spise (§ 490.). Preiskovalni sodnik priobči inozemcu, čegar izročitev se predlaga, zbog česa in na kakšnih osnovah suma se stavi zahteva (§ 492.). Pribaviti je treba potrebna pojasnila ali obvestila. 75. Med pogoji za izročitev so navedeni v § 494. št. 5., da je »za krivdo« (ne: obsodbo; prim. zg. št. 74) »obdolžene g a i n o z e m ca dovolj d o k a z o v in o s n o v s u tn a«. Minister pravde preskusi vsako rešitev sodišča, ki predlaga izročitev, on pa sme, če dvomi o dopustnosti izročitve, zahtevati rešiiev apelaci jskega sodišča, kateremu priobči »svoje osnove dvoma«.3u Itd. § 4. B. Kazenski zakonik. Da mora biti po materialnem kazenskem zakonu normativno določen dejanski stan dokazan, če naj pride do obsodbe, io se predpostavlja in velja vseskozi kot aksiom. Razen tega pa govori k. z. 3,1 Kdaj je minister pravde vezan na mnenji spodnjih sodišč, kdaj ne, o tem glej določbe v I? 495.: prim. Dolenc, loc. cit., str. 100, 101. izrečno še o posebnih primerih dokazovanja ali vsaj nekega podobnega umstvenega delovanja v naslednjih primerih: 1. Po § 52. k z. je treba, da sodišče s p o z n a (»najde«), da je oseba, ki se odda v prisilno delavnico, nagnjena na izvrševanje dejanj, a je sposobna za delo. 2. Sodišče mora po !? 53. k. z. spoznati, da je v korist javne varnosti, če se storilec odda v zavod za zdrav- 1. je n j e ali za čuvanje, ali da je ta oddaja v korist zdravju neuračunljive osebe ali osebe, čije uračunljivost je zmanjšana. Odpust iz takšnega zavoda pa se odredi, če sodišče spozna po zdravnikovem pregledu, da nadaljnje zdravljenje ali čuvanje ni več potrebno. 3. Po § 54. k. z. mora sodišče ugotoviti (»utvrditi«), da je storilec kaznivega dejanja habitualen pijanec. 4. O dokazilih je govora v §§ 145.—-146. k. z. (»kaj« se more lažno izpovedati, na kaj se priseže, kakšne posledice ima preklic lažne izpovedbe).37 5. Po š 151. k. z. je naklepoma storjeno objavljenje »zbranega dokaznega materiala v kazenskem postopanju« pred glavno razpravo kaznivo dejanje. 6. Pri določbah 1? 214. k. z. o napravljanju lažnih listin in mer se navaja kot primer blažjega kaznovanja ponareja ali prenareja listin, kjer gre za namero storilca, da pridobi sebi ali drugemu dokaz za terjatev, ki res obstoji (materialna falzifikaci j“)- 7. Overovljenje listine z navedbo neresnične činjenice, ki se hoče dokazati , ni dopustno. Ako se to povzroči naklepno, kaznuje se dejanje (S 218. k. z.) kot intelektualna falsifikacija listine. 8. Kot lažna listina je v § 232. k. z. označena tudi tista listina, na kateri izdajatelj listine poleg svojega pristnega podpisa neupravičeno pristavi, da ima tak položaj ali čin, ki bistveno vpliva na d o k a z n o m o č. 9. Če obdolženec dokaže resničnost svoje trditve, ga ni kaznovati kot klevetnika (§ 311. k. z.). Če gre za predmet 37 K vprašanju garancij za čistost dokazovanja po pričali hi spadala določba § 144. k. z.: »če je lažnjivi zapriseženec krivo prisegel v nameri, da bode kazen obsodbe na smrt resnično izvršena«. Toda možnosti relacije med tako krivo prisego in njenim vplivanjem na resnično izvršitev smrtne kazni si kar ne moremo zamisliti. klevete, ki je kaznivo dejanje, pregonljivo po službeni dolžnosti, se dokaže resničnost č i n j e n i c samo s pravnomočno obsod b o itd. Po § 312. k. z. pa dokazovanje resničnosti ni dopustno v primerih, navedenih v četverih skupinah.37" §5. C. Posebni kazenski in drugi sorodni zakoni. V zakonu o tisku je na več mestih govora o dokazih. Le-te bomo do dobra pregledali, za tem pa vsaj omenili še neke posebne dokazne odredbe drugod. 1. V čl. 34. tisk. zak. gre za določitev krivcaparcascades, če morejo tožilec ali urednik in sodišče na podstavi oznak: začetnih črk ali znanega pseudonima in drugih dokazov ugotoviti osebo krivca, ali. če more urednik z izkazom njenega pristanka za natisk in podpis ». ..ugotoviti ... p i s c a«, dalje »če urednik izda in n e d v o m no dokaže« ... pisca. 2. Po čl. -36. tisk. zak. se sme tožba, ki je bila vložena zoper urednika, razširiti na drugo osebo, ki je pravi urednik, če se izkaže verjetnost, da oseba, označena na listu za urednika, ni dejanski urednik po smislu čl. 9. tisk. zak. 3. Čl. 37. tisk. zak. pravi, da se izdajatelj oprosti kazenske odgovornosti zbog opuščene dolžne pazljivosti, če pove in dokaže pri prvem zaslišanju, kdo je pisec ali urednik. 4. Čl. 52. tisk. zak. določa, da se smatra za kleveto: a) tudi vsaka insinuacija, kadarkoli se more ugotoviti iz besedila sestavka ali v zvezi z drugim besedilom .. . namera povedati nekaj časti škodljivega; b) če se oseba nazove z izrazom, ki vzbudi domnevo, da obstoji časti škodljiva posledica. 5. Čl. 60. tisk. zak. pravi samo: »če ugotovi sodišče, da je klevetnik meril s posebnim načrtom«, ne da bi navajal sredstva. Isto stoji mutatis mutandis v čl. 65. tisk. zak. 37» Tu gre za t. zv. primere praesiunptionis inris et de iure. Gl. iz najnovejše književnosti: Bauer : »Primerni § 311., od. 1. k. z. na krivična dela iz § 301. k. z. i slobodno sudijsko uverenje« v Policiji (Beograd), I. 1938., str. 208 nasl. Pogrešamo v tem članku konstatacije, da-li ni bilo v navedenem primeru iz prakse dokazovanje resničnosti očitanega dejanja ali lastnosti po § 312. k. z. zabranjeno. 6. »Resničnost činjenic« se sme dokazovati vselej, razen v d veli primerih (čl. 61. tisk. zak.).88 7. »Poročilo z razprave o kleveti, kjer d o k a z o v a -nje k le v e t eS!) ni d o p n š č e n o«, se kaznuje po čl. 66. tisk. zak. 8. Po čl. 73. tisk. zak. se naloži tožencu, naj predloži v 8 dneh odgovor na tožbo, v katerem mora navesti predlog radi izvedbe dokazov za obrambo. Na dokaze, ki jih predloži toženec po tem roku, se sodišče ne ozira, razen če se nanašajo na nova »fakta« (sic!), ki jih je navedel tožilec tekom postopanja ali če bi bil toženec s tožilčevimi dokazi izzvan, da predloži po svo j i strani nove doka z e. Sodišče odloči, čili naj se izvedejo pred glavno razpravo dokazi izven sodnega območja.40 9. Po čl. 74. tisk. zak. sodišče lahko ugotovi po svobod -n i oceni, ali je pozivanje na priče izven sodnega območja umestno ali ima samo namen, da se postopek zavlačuje. 10. Čl. 75. tisk. zak. nalaga »izsledovalnemu« sodniku, da priobči tožilcu toženčeve navedbe in d o k a z e ; tožilec sme predložiti nasprotne d o k a z e. 11. V čl. 83. tisk. zak. je omenjeno zasliševanje prič zastran pridobitve dokazov v pripravljalnem postopku: »Zbrani dokazi postopan ja« se izroče z drugimi spisi sodišču. 12. Po čl. 86. lisk. zak. sodišče ni dolžno uradoma p r i -b a v 1 j a t i nikakršnih dokazov v postopanj u po tisk. zakonu, ne na korist, ne na škodo te ali one stranke. 13. Po čl. 99. zakona o zrakoplovstvu z dne 22. febr. 1928. se kaznujejo zbog zločinstva ogleduštva po k. z. osebe posadke in potniki zrakoplovstva, če prelete v času, ko je proglašeno mobilno stanje, prepovedan pas našega ozemlja. 38 Ži vu novic, Krivični zakonik i zakonik o sudskoin krivičnom postupku (1930), uči, da je št. 1 čl. 6. tisk. zak. prišel ob veljavnost po § 312. k. z. V resnici je čl. 312. k. z. le dopolnitev (gl. čl. 6., odst. 2„ uvod. zak. k. z.). 30 Pravilneje hi se moralo besedilo glasiti: »dokazovanje resničnosti činjenice, ki je predmet tožbe zbog klevete«. 10 Čl. 73. je določal po besedilu prvotne razglasitve dne 8. avgusta 1925., torej tildi še pred noveliranjem z dne (>. jan. 1929.: »So j c n j e se vrši po svobodnem prepričanju«. Pri noveli z dne 9. okt. 1931. pa je bil ta stavek črtan: vsekakor, ker je postal spričo ideologije novega s. k. p. odveč. »k o 1 i k o r n e opravičijo razlogov, z a radi katerih je letel zrakoplov nad prepovedali i ni p a s o in«. D o k a z n o 1) r e m e zadene sicer povsod drugod obtoževalca; tu imamo izjemo tega pravila. 14. Po čl. 20. zak. o monopolih, odn. čl. 76. finančnega zakona za I. 1928/29 se take zadolžnice, ki jih predpiše uprava državnih monopolov in ki jili izdajo tako pridelovalci za prejeta posojila, ne smejo in ne morejo izpodbijati ne glede oblike, ne glede vsebine listine. One so torej apriorističen dokaz. 15. Po § 110. zakona o državnih monopolih z dne 5. decembra 1931. se smatra glavar rodbine ali zadruge, odnosno lastnik obratovalnice za storilca monopolnega kaznivega dejanja, dokler ne dokaže nasprotnega, čim je bilo omenjeno dejanje storjeno v hiši ali obratovalnici, če pravi storilec, ki utegne biti le domačin ali nameščenec, ni znan. Tudi tu je dokazno breme obrnjeno. (Prim. C, 12.) III. Problematika dokazovanja na splošno. JI 6. (Material n o i n f o r m a I n o d o k a z o v a -n j e.) Pestra slika v prejšnjem poglavju prikazanih mest v zakonih, katera se bavijo z dokazovanjem ali z dokazi, nam ne morejo sama po sebi nuditi dovolj nega pregleda, kaj je uzakonjeno kot t. zv. svobodno ocen jeva n j e dokazov. Mi bomo morali vse dokazno pravo razčleniti po izvestnih vidikih in šele na to bo mogoče izluščiti tiste primere, kjer gre za svobodno ocenjevanje dokazov. D okazovanje, v f o r m a 1 ii e m pomenu besede, je način postopka in concreto, po katerem naj pride do pridobitve »dokazov« (A, 5. 7. 9 itd.).11 »dokaznih sredstev« (A 5. 11, 14), »podatkov« (A 51). torej p r i b a v I j a n j e , p redi a g a nje i n p r o d u c i r a n j e dokazil, pa t udi prikazovanje logične zveze med vrednostjo dokazil in sklepčnostjo trditve na strani tistega, ki mora dokazati, napram tistemu, ki bo presojal ((d. A 150 |»tok dokazovanja«], 37, 43). V material-n e ni pomenu besede pa je d o k a z o v a n j e u m s t v e n o 41 Vsi citati po velikih črkah A-B-C s številko (brez posebne označbe) ustrezajo razdelitvi primerov dokazovanja v II. poglavju. delovanje presoj evalc a tl o k a z o v a n j a k o t formalnega postopka, pri katerem se poslužuje svojega znanja1"’ in izkustev, da preizkusi zvezo in sklepčnost produciranih in izrabljenih dokazil v pogledu, ali je neka trditev resnična ali vsaj verjetna ali n e p o -j a s n e n a ali neresnična. (A 48: »zadostno dokazati«, A 13, 96). Z a k o n o daveč ne razlikuje str o g o o b o j i li vrst dokazovanja, o n j i h veže, zlasti v m a r -g i n a 1 n i rubriki p red § 254. z izrazom »dokazni pošto p e k«. Koga zadene dolžnost dokazovanja? Pravilno in redno — tudi po našem s. k. p. — po reku Rimljanov »aetori in-cumbit probatio«. v našem primeru: »accusatori«.4:! Izjeme od te dolžnosti dokazovanja v formalnem pomenu tiče v primerih C 13 in 15. kjer se nalaga breme dokaza nekrivde obdolžencu.44 Pri kom se pojavlja sicer potreba ter dolžnost dokazovanja v formalnem smislu in kedaj? Pri sodišču (zbor, poedinec, preiskovalni sodnik): A 7. 15, 20—23, 35. 38, 55, 61, 62; tožilcu: A 9, 10. 14. 27, 29: pri obdolžencu (§ 6., odst. 3., v celoti!): A 9, 10. 14. 27. 29; B 6. 9; pri oškodovancu ali zasebnemu udeležencu: A 5. 47, 48. Vsi ti primeri ne spadajo v okvir, ki obsega čas od začetka glavne razprave (§ 248.: č i t a n j e o h t o ž n i c e), p a d o k o n č a n j a g 1 a v n e razprave (§ 272.: izjava predsednika o te m). Drugače pa je pri dokazovanju v materialnem smislu besede.4'1 Tu ima državni tožilec v skladu z načelom lega-I i tete dolžnost dokazne popresoje (A 3. 57. deloma tudi v primerili A 17. 18) in sicer izven glavne razprave, d oči m zasebni tožilec take dolžnosti nima. On ima le pravico omenjene 12 s-Jura novit curia« se more nanašati samo na tuzemsko pravo. 13 Zopet se smemo pozivati na rek Rimljanov: -pActore noti pro-hante reus absolvitur«. 44 Ratio legis je bila pač obstoj potrebe, da se državne koristi do skrajnosti ščitijo. 05 Gl. Dolenc: k>e. cit., str. 42. pop reso j e.4" Polno in resnično dokazovanje v materialnem smislu pa zadene kot dolžnost sodišče ali sodnike deloma tudi izven glavne razprave (Ali, 26). prav posebno pa na glavni (ustni) razpravi (A 42, 45,46). Prav za vsak stadij kazenskega postopanja pa velja dolžnost sodišča, da ugotovi smrt obdolženca ali obtoženca, preden ustavi postopanje (§ 221.a). Da je za to treba dokazov, je jasno. S 7. (D o k a z č i n j e n i c e.) Vprašanje, kaj je dokaz, je bilo implicite že uvodoma (v § 1. te razprave) stavljeno. Preden pa nanj odgovorimo, moramo razpravljati o tem. kaj naj se smatra za dokazano. Po duhu slovenskega jezika17 je dokazano to, kar obvelja kot č i n j e -n i c a. V naši zakonodaji imamo za činjenico naravnost tuj izraz »fakta« (C 8); factum pa je samo neki dogodek ali neko svojstvo (lastnost) ali razmerje.48 Vsak factum spada in mora spadati v preteklost ali v seda n j ost i e r je nekaj, kar je našim čut o m p o j m o v n o dosegljivo in se izkaže kot posledica umstvene diagnoze. To, kar šele bo. se ne »d o k a z u j e«; o tem se da le razmišljati, ugibati, domnevati (C 4). Lahko smo prepričani, da bo nekaj, ali o tem sodi prognoza,49 (ne diagnoza). Kar je ali kar je že bilo. pa za to obvelja, to je dokazano, namreč, če je bilo sploh sporno ali prerekano. Kar bo. o tem ,0 Zanj velja oportunitetno načelo; gl. Dolenc, loc. cit., str. 42. 47 Isto velja tudi za nemški izraz »bevviesen«; gl. Ditzen, Drei-erlei Beweis im Strafverfuhren, (1926) str. 6. (Opozarjamo, da je izšlo to delo še pred preobratom Nemčije v totalitarno državo!). M Tako je treba tudi izraz »činjenice« v čl. 26. zak. o tisk. razumeti; Henigsberg, Komentar štainparskog prava (1933., str. 80) pa opredeljuje ta pojem le negativno, namreč da to niso kritike, nazori ali ocene. Prim. še Frank Stanko, Kazneno pravo; 11. posebni dio, 2. svezak (1936.), str. 66 nasl. in tam navedeno književnost. 411 Prim. M a k I e c o v : Kriminalno pedagoški smotri v mladinskem pravu, Slov. Pr. 1929, sept. odst. str. 3: Isti ; Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava, Sl. Pr. 1932, sep. odt., str. 43 nasl. Isti : Jugoslovanska judikatura o očuvalnih odredbah, ZZR. XII (1936), sep. odt. str. 8, 9. Dodali bi sedaj k tej razpravi zlasti še odločbo S. S. B. z dne 19. januarja 1938, Sl. Pr. št. 320, kjer je prav lepo rečeno, da sodišče ne more »ugotoviti vnaprej«, kako se bo obsojenec vedel v zavodu za pridržanje. je kdo lahko prepričan, toda dokaza za to nima, niti ne, če je absolutno prepričanje za to nekako utemeljeno in ni samo izraz neke conviction intime (gl. naš § 2 in fine). To se pravi: dokaz je posledica dokazovanja, t. j. umstvenega delovanja, ki mora v sedanjosti uspeti, ali ga pa ni. Naš zakon (gl. B 1, 2) govori o potrebi, da je oseba, ki se naj odda v prisilno delavnico, nagnjena k izvrševanju kaznivih dejanj pro futuro, ali da je oseba, ki se naj da v zavod za zdravljenje, nevarna za javnost profutuvo. Odločilni ei n i tel j mora imeti prepričanje, da bo tako, nima pa za to dokazov, samo sklepa lahko na to za bodočnost. To sklepanje imenuje zako-nodavec »spoznanje« (»nadjenje«); prim, tudi A 45, 50, 67. (C) »spoznanju« — »prognozi« državnega i oži tel j a je govora tudi v § 96.) Ti primeri ne spadajo več v okvir naše razprave o vrednotenju dokazov. Pojem »dokaza« pa si moramo zopet ogledati iz dveh strani. Govorimo o »dokazu« kot o nekem dejansko obstoječem p r edmetu, s kateri m ali na katerem se vrši dokazovanje; govorimo pa tudi o »dokazu« kot u m s t v e n e m z a k I j u č k u d o k a z o -vanj a: Pri prvem pojmu »dokaza« pridejo v poštev izpovedbe prič, izvedencev, listine, reali je, ogled, priznanje (A 20. 23). To so direktna »d o k a z i 1 a«, in pa i n d i c i j i. Dokaz v tem smislu je: skup vseh dokazil. »Dokaz« kot umstveni p r o d u k t pa je prepričanje, overjen je. dognanje, p o s 1 e d i c a po p o 1 n e g a p r e p r i č a n j a p a ugotovitev. S 8. (Predmet dokaza.) V pogledu na oboje vrst dokazov v naši zakonodaji ne najdemo točnega razlikovanja. Seveda je tu govora o dokazih izven glavne razprave in na njej; o dokazih, ki jih obavlja sodišče ali stranka. Tudi predmet dokaza je kaj različen; celo o dokazu sumnje je govora (A 28), o važnih dokazih (A 67, B 8), o nedosegljivih dokazih (A 58), o preiskanih dokazih (A 57, 58), o novih dokazih (A 49), o mogočih dokazih (A 71), o pričevanju kot dokazu (A 21, 25). o potrebnih pričah (A 62). Tu bi bilo odločiti kot quaestio facti, ali so mišljena dokazila ali dokaz kot posledica preizkusa dokazil. Pod A 11 navedeno dokazilo je uporabno samo pogojno, t. j. če zapisnik, sestavljen od policijskega oblastva, odobri preiskovalni sodnik; to odobrenje pa je vendar le odvisno od popresoje dokazov, kako je nastal in kaj vsebuje zapisnik. O predmetu dokaza, torej dokazilih kat’ exochen, je zakonodavec dal izvestne predpise v primerih A 6, 16, 22, B 4. Dokazi, kot predmet dokazovan ja se »zbirajo«, t. j. po izvestnem načrtu s pogledom na cilj pravilnega izvajanja državne kaznovalne pravice iščejo, izvajajo in na dokazno moč preizkušajo (gl. A 15, 31, 38, 39. 43. 59. 66. 73, B It). V primeru A 9 zadene državnega tožilca dolžnost, da »zbere« osnove, po katerih naj se pride na sled še neznanemu storilcu. Jasno je, da so te osnove tudi dokazi la. V primeri A 23 za preklic priznanja, ki se pa mora ipalc preizkusili na podlagi drugih dokazil. Kaj naj se dokazuje? Na največ mestih spravlja zakonodavec dokaz v zvezo verbis erpressis s č i n j eni cam i (A 4. 29. 39. 45. 46. 54. 58. 63. 64. 65). V primeru A 3 (§ 44.) se zahteva, da predleže »dokazi za uspešno voditev kazenskega postopanja«; mišljene morajo hiti tudi tu činjenice, samo da jih presoja državni tožilec. O »osnovah suma« je govora v A 8, toda poleg »dokazov« za krivdo se zahtevajo še »dovolj-ne osnove suma« (A 75). V obeh primerih pa so mišljene činjenice ali na njih sloneče osnove suma, ki so predmet dokaza. Zdi se. da je hotel zakonodavec razlikovati že izvršene dokaze o č i n j e n i c a h in pa d o m n e v a n e uspešne dokaze glede č i n j e n i c , ki še niso bili izvedeni, kamoli preizkušeni. Kaj so »činjenice«, smo že navedli. § 9. (Obseg in meje dokazovanja.) 'Tudi o obsegu dokazovanja z dokazili imamo predpise: oni določajo, katera dokazila so dopustna, katera n e . dalje katera so u p o števna, katera n e. Potrebni so, seveda, dokazi tam. kjer to zakonodavec zahteva. Zahtevo postavl ja pa tam, k jer je vprašanje činjenic odločilno za nek korak v postopanju ali za odločbo v sodbi. — pa je še nerešeno. Kjer je že rešeno, pa bilo na kakršenkoli način, ni dokazovanja. V primeru Al ni treba nobenega dokaza več. če je veljavnost ali neveljavnost zakona (braka) že rešena s sodbo civilnega sodišča o istem predmetu. Sodišče, ki naj sodi o vprašanju, ali je dan dejanski stan bigamije ali ni. mora .sprejeti za osnovo .svoje odločbe to, kar je v tem pogledu izreklo civilno sodišče s pravnomočno sodbo, pa malcar da je samo čisto drugega prepričanja. Ravno tako se kazensko sodišče ne sme baviti z rešitvijo vprašanja o pogojih za podelitev patenta; vezano je na odločbo uprave za zaščito industrijske svojine glede patenta. V primeru B 9 se dokaže resničnost činjenic, ki so bile predmet klevete, pa so kaznivo dejanje, s pravnomočno obsodbo. Po tiskovnem pravu ta izjema pri dokazovanju ne velja ter se more kaznivo dejanje ugotoviti kot resnično zagrešeno fudi na drug način, t. j. ne da bi bila producirana obsodba.50 Vse te utesnitve glede splošne dopustnosti dokazov moramo označiti kot no r m a-t i v n o o d r e j e n e. Rešeno pa je vprašanje, ali obstoji ali ne obstoji odločilna činjenica, tudi kjer gre za n o I o r i e t e t o. Le-ta pa je dvojne vrste. Prvi č : Kjer gre za pridobitev izsledkov »dokazovanja« po metodah eksaktnih ve d , ki so sodišču poznane, ni trebči izvršitve »kakšnih dokazov«. Sem spadajo tudi strogo-logični sklepi. Pa so še druga dejstva, za katere ni treba dokazov, ker so no torna, vsemu svetu, ki pride v1 poštev, že poznana. Za »politični prevrat«, ki je vedel do ustanovitve naše države, ni Ireba dokazov. Da bo vsak človek umrl, je notorno, da pa bo umrl v bližnjem času, če ima n. pr. izvestno bolezen, pa bi se smelo šele sklepati po dokazu o sedanjem stanju iežje. letalne bolezni/’1 Aksiomatična čili notorietetna resničnost veže sod išče brez dokazovanja, enako pa tudi strank e. Seveda, ako bi pa stranka trdila, da resničnost ni dana in bi postala stvar resno sporna, potem sodišče ne l)i moglo ostati brez preizkusa le trdiive. Moralo bo morda vendar le pristopiti dokazom/’2 I) r u g i č : Če smemo prve tu naznačene primere smatrati za absolutne, bi druge imenovali r e 1 a I i v n e. Prvi n" Po ii. ni n. gre za primer iz čl. (>., odst. 2., uvod zak. li k/., ker je to vprašanje v tisk. zak. izrečno drugače urejeno in more v dvomu naša rešitev obveljati kot milejša (in dubio milius). r,‘ Prim. zgoraj v § 7. navedeno o bodočih stvareh: prognoza! 52 Tak primer, se nam zdi, je dan v odločbi Slov. Pr. str. 320, ko trdi sodišče o železniškem skladišču premoga, da je notorno, da ni dostopno neomejenemu številu ljudi. primeri se obračajo do v s e li sodišč, v s e li sodnikov, vseli strank. Drugi samo do i zvestnih sodišč ali sodnikov. Pri t. zv. »incidenčnih primerih« po §§ 229. do 231. gre za dogodke (činjenice), ki se odigravajo praesente iudicio ali vsaj iudice. Samo tam so notorne, za nje ni treba dokazovanja, ko se izreka redovna kazen nad krivcem.58 Nekčitera dokazila pa bi bila morda potrebna in dopustna m abstracto pa so /ubran jena in concreto ali vsaj n e u p o -števna. C) primeru A 11 smo že govorili v našem § 8. Tu naj mu dostavimo, da bi se dokaz po policijskih zapisnikih, ki niso bili odobreni, ne smel izvajati. Ako bi se navzlic temu izvajal, bi pomenilo to kršitev formalnega zakona po § 396., št. 4. Isto velja za primer A 40, ki se tiče razodetja konfiden-tov kot izvestitel jev policije. Nadaljnji primeri so dani v 168., 169. (A 24). Izvestne priče se sploh ne sinejo zaslišati; če bi bile zaslišane, njih pričevanje ne velja. Druge se smejo zaslišati, če same pristanejo na to navzlic temu, da so bile poučene o pristoječi jim pravici, da se pričevanja odrečejo. Ako bi sodišče ravnalo zoper ta predpis in vzelo za podlago dokaza činjenice, ki so predmet samo tega pričevanja, bi bila to zopet kršitev formalnega zakona. Zelo komplicirana zadeva je nedopustnost zapriseganja v primeru A 26. O njem smo že govorili v opombi 21, zato naj tu le še dostavimo, da so izpovedbe prič v takšnih primerih le toliko vpoštevne, kolikor bi jim šlo vere, ako ne bi bile zaprisežene.04 — O M V primeru incideučue »pravde« po i? 234., je stvar nekoliko drugačna. Tu gre naravnost za »kaznivo dejanje«, ki ga je »kdo« (stranke ali poslušalci) coram iudicio ali iudice zagrešil. Tu ni izključeno, da je treba dokazov, ker je dejanje sicer relativno notorno, pa je vendar vprašanje kazenskopravne krivile odprto, morda zelo sporno. Sodišče zadene dolžnost, da »zbere vse potrebne dokaze, ki so p r i ro k a h« , ter izreče in razglasi sodbo. Kaj pa, če dokazi niso pri rokah, pa so vendar potrebni!' Če n. pr. poslušalec izusti kleveto, pa nastopi, da ne bi bil kaznovan, dokaz resnice za očitano dejanje, ali naj se dokaz resnice opusti, ker dokazi niso pri rokah? Ta dvom moramo rešiti po ideologiji s. k. p., ki šteje med osnove sodnega kazenskega postopanja načelo iskanja materialne resnice. Porečemo, da v tein primeru ni mogoče takoj postopati, kakor dopušča S 234., ampak treba bo odložiti incidenčno razpravo. H Tako subtilno razlikovanje pa pač v praksi ne bo prišlo do veljave! Prim. K teinu vprašanju Bel ing, Die Beweisverbote als Gren-zen der AVahrheitserforschung im Strafprozess (1903). str. 6. nasl. relativni nedopustnosti navajanja dokazov za činjeniee, ki so novi, t. j. nastali ali navajam po sodbi iudez-a a quo v postopku pred iudex-om ad quem in se ne tičejo trditev, da je bil formalni zakon prekršen, govori predpis v primeru A 54. Vendar je njega uporaba utesnena samo na postopanje po sodbah pred senati okrožnega sodišča. Priznanje krivde na strani obdolženca ni nedopusten dokaz, dasi je morebiti že preklicano. Zakonodavec priznava sicer možnost lažnega priznanja, ki je bilo vzrok za — nevzdržljivo — obsodbo (§ 466., odst. 2). Toda izrečno predpisuje, da se niti popolno in dovršeno priznanje ne sme smatrati za dejstvo, ki bi razreševalo sodišče iskati za krivdo še drugih dokazov (A 39). Tu gre torej — teoretično — za relativno dopustnost tega dokaza. N e n p o š t e v n i so dokazi: Kolikor gre za pridobitev činjenic, ki so podlaga sodbine odločitve, se smejo upoštevati samo tisti dokazi, ki so bili izvedeni na glavni razpravi, drugi ne (A 44). Po tiskovnem pravu se ne upoštevajo dokazi po pričah izven sodnega območja, odnosno, če imajo dokazni predlogi namen postopek zavlačevati ((' 9). Ne smejo se upoštevati pri dovolitvi obnove kazenskega postopka tisti novi dokazi, ki so bili tožile u že za časa pred sodbo znani, pa ne izrabljeni (A 57 glede š 362.). Oškodovanec kot zasebni udeleženec mora navesti vse zahtevke ter predložiti vse dokaze (A 47). Glede zahtevka, da se mu prizna lastninska pravica na predmetu, ki je bil najden pri obdolžencu, se oškodovanec zavrne na pot civilne pravde, ako ne more takoj dokazati svoje pravice. Pozneje uveljavljeni dokazi niso dopustni, uveljavlja jih lahko v civilnosodni pravdi; le za kazenskopravno odločbo niso upoštevni (A 48). S? 10. (S vrbe d o k a z o v a n j a.) Prav posebno važno je, da spoznamo s v> r h e in posledice d o k u z n e g a post o p k a in s tem v zvezi u č i in e k dokaza, od katerega je zavisna d o k a z n a m o č. Zakonodavec postavlja v tem pogledu različne zahteve za različne primere ne glede na to, ali gre za direktni d o k a z ali za indirektni do k a z p o indici j a h. Državni tožilec izreče, da ne preganja obdolženca, če je »p r e p r i č a n«, da ni dokazov za uspešno voditev kazenskega postopka in concreto (A 3: negativni učinek; podobno A 9). C) prepričanj u sodišča na negativno in na pozitivno stran govorita 280., 281. (A 45). Zahteve oškodovanca sme sodišče po svojem p r e p r i č a n j n utesniti (A 48). Kasači jsko sodišče izda po svojem prepričanju rešitev o vrsii in višini škode, ki se priznava neopravičeno obsojeni osebi (A 72). O u ver j en j n državnega tožilca o osnova-nosti ali neosnovanosti glasu o kaznivem dejanju smo slišali v A 9, o uverjenju sodišča, da je neka stvar last oškodovanca, v A 48.r,r’ Med pojmom »prepričanje (uverjenje)« in med pojmom »dokazna m o č« mora biti neka idejna relacij a. Preden pa o njej razpravljamo, naj se ozremo po s t o p n j a h d o k a z n i li m oči, ki jih navaja naš zako-nodavec sam. Stopnje moči dokazovanja™ pridejo do izraza po vrsti od zdolej, počenši od zgoraj v naslednjih primerih: a) O »snidenju osnov suma« scil. storitve zločinstva, o »tehtnih razlogih za s u m«, SCil,: pobega, je govora ob odreditvi pripora (A 18). O »znatnem dvomu« o resničnosti č i n j en i c odloča kasacijsko sodišče, če razveljavi sodbo iudex-a a quo (A 5, (>). Za to, da se dovoli izročitev storilca kaznivega dejanja v inozemstvo, mora biti »dovol j dokazov in osnov su m a« za krivdo te osebe (A 75). b) Zahteva se »ver j e t no st«: glede osnove, na kateri se predlaga izločitev sodnika (A 2), glede predpostavke, da bo obdolžena oseba pri hišni raziskavi ujeta (A 19); glede trditve, da je priča na glavni razpravi namerno po krivem pričala (A 32); glede domneve, da pride do oprostitve obtoženca, ki je na glavni razpravi obolel (A 33); glede predpostavke, da so bile zapreke obtoženčevega prihoda na glavno razpravo nepremagljive (A 52). c) »Dognanje«, da je obdolženec opasen za javno varnost, je pogoj za to, da se more odrediti očuvalno sredstvo. (A 17). Nove činjenice, ki se predlagajo v svrho dopolnitve dokazov, naj se »doženejo« z »drugimi dokazi«. r’r’ Primeri pa A 50, kjer je podana možnost zavrnitve zahteve obtoženca, ker sodišče me veruje« v zakonitost obtoženčeve pravice: tu je mišljeno samo stanje po reku »non 1 i < 111 e t«. (Gl. op. 27.) “ »Naravnost o dokazni moči« je govora v primeru B 8. Morda bi bilo bolje rabiti izraz o »jakosti dokaza«. č) »Ugotoviti« se morajo: leta osumljene osebe, če je verjetno, da še ni izpolnila 17. leta (A 12); resničnost lastninske pravice (A 50); odločilne činjenice (A 65). K temu pripomnimo, da so zgoraj navedeni primeri c) in č) v bistvu prav isti, ker se glasi dotični izraz samo v slovenskem jeziku drugače. Dal je pa moramo še dodati, da zakonodavec v primeru A 69, ko gre za rešitev vprašanja, o zrelosti mlajšega maloletnika, zahteva za pogoj kazenskega postopanja verbis expressis »n e d v o ih n o ugotovite v«, dočim pripušča v primerih A 55, 56 možnost »znatnega« dvoma o ugotovljenih činjenicah prvega sodišča (§§ 355., 356.). V vseh n a v c d e n i li p r imerih |o d a) d o č) | velja za podlago izvedba dokazov in vendar pride po z a k o n o d a v č e v i h predpisi h d o troje različnih s k u p i n uči n k ti d o k a z o v a -n j a, ki so: sum, verjetnost, ugotovitev. Pri ugotovitvah pa imamo še takšne, ki se izreko v sodbah in se ne dajo v višji instanci izpodbijali, ier takšne, ki se izrekajo drugod, ne v sodbi. IV. Problematika dokazne inoči. § 11. (N a č i n uveljavljanja dokazne moči). Ce zahteva zakonodavec sam za izvestne primere man jši, za druge silnejši učinek dokazovanja, si je moral predstavljati, po kateri poti pride do zahtevanega učinka. Zakonodavec si je sam ustanovil kot prvo in glavno načelo v tem pogled u načelo iskanja materialne resnice. To naj bo ideološka osnova vsega postopanja. V podrejeni vrsti podpirajo to glavno načelo še načela javnosti, ustnosti in neposrednosti postopanja. V tem smislu priznava zakonodavec načeloma povsod s volt o d n o o c e n o d o k a z o v.r’7 l oda že spozinanje in uvaže- r’7 »Povsod« ni v zakonu rečeno, mora pa se iz zgodovine postanka s. k. p. sklepati. Če pravi § 47. poslovnega reda za redna kazenska sodišča z dne 21. nov., odn. 10. dec. 1929, da naj v primeru postavitve branilca po službeni dolžnosti ali zastopnika ubogi li sodišče poskrbi, da se brez odlaganja doženejo imovinske prilike obdolženca, je jasno, da se da to tako nujno izvesti samo po svobodni oceni tedaj že pred-ležečih dokazov in trditev. C) tem gl. Dolenc, loc. cit., str. 140. vanje, da se v izvestnih primerih načela javnosti, ustnosti in neposrednosti ne dajo do skrajnih mej vzdržati, je moralo privesti do ustanovitev izjem, ki pa je pri njih bilo upoštevati vendar le načelo smotrenosti. Materialna resnica je ena in edin a. Dosega te resnice v prav vseh primerih (zlasti če gre za dokaz po indicijah), hi bila ideal. Na ta ideal je usmerjena poi dokazovanja, toda smotrenost veleva, da se ne zahteva povsod najstrožja pot; saj se dejanski niti ne bi mogla izvajati. V naslednjih vrsticah hočemo pregledati nekoliko značilnih primerov, pri katerih je zakonodavec sam verbis ex-pressis označil omenjeno pot: a) »S v o b o d n o prepriča n j e« označuje zakonodavec verbis expressis (A 44. 45. 69 in 72) za tisti način dokazovanja (v materialnem smislu), ki se ga morajo posluževati sodišča, ko odločajo o vprašanju, ali naj neka trditev obvelja za resnično činjenico in tako služi za dokazno podlago sodbi-nega izreka. Naslanjati se pa mora takšno prepričanje na vse dokaze, ki so bili podani na glavni razpravi, ne pa na druge, niti ne samo na del dokazov. Njih pretres in ocena mora biti vestna, ne sme se opirati na golo občutje. Tu pravi zakonodavec še razen tega. da sodišče ni vezano na n i k a k š n a dokazna pravil a.r’8 Od poedinih predlaganih dokazov smeta stranki sporazumno odstopiti, toda to ne veže sodišča (A 39). Vse to — velja za glavno razpravo. Po »svobodnem prepričanju« sme sodišče utesniti pretirane zaliteve oškodovanca do predmetov, ki se najdejo pri obdolžencu (A 48). To velja na osnovi glavne razprave. Po čl. 74. tisk. zak. ugotovi tiskovno sodišče po svobodni oceni, ali jc pozivanje na priče, ki bivajo izven sodnega območja, umestno ali ima samo namen, da se postopek zavla- M Vezano je sodišče vendar le na rešitev t. /v. predhodnih vprašanj. Toda tu gre le za vezanost v pogledu izvedbe dokaza, možnosti dokazovanja. Praesumptioncs iuris et de iure vežejo sodišče, kolikor so zakonite, praesumptiones de iure spadajo med primere, kjer je svobodna ocena dokazov naravnost potrebna. ču je (C 9). Ta odločba se sklene p r e d glavno razpravo, eventualno med glavno razpravo/’” Po či. 15. uvod. zak. h kaz. zak. je odrejeno med »prehodnimi predpisi«, da sodi sodnik za mlajše maloletnike vobče po svobodnem prepričanju. Tsto v i? 446. za odločbe po ustni razpravi. b) P o vsebini spisov, torej brez u s t n o s t i in ne p o sred n osti, pa vendar na podlagi morda že izvedenih in zapisanih ali vsaj predlaganih dokazov pride do sodnega sklepa v primerih: A 4 (izločitev člana državnega tožilstva); A 26 (odločba o odklonitvi zaprisege priče v pripravljalnem postopku); A 28 (ustavitev kazenskega postopka po apelacijskem sodišču); A 51 (porazdelitev stroškov, če je obtoženec bil obtožen več deliktov, pa bil obsojen le zbog nekaterih); A 53 (rešitev prošnje za postavitev v prejšnji stan); A 69 (ugotovitev let mlajšega maloletnika); A 75 (izročitev inozemca tujemu sodišču), l udi v primeru § 47. posl. reda za redna kaz. sod. (gl. op. 56) gre za dognanje imovin-skih prilik izven glavne razprave, vendar le v izvestnem splošnem smislu. Samo fakultativno pride do sklepa brez ustnosti in neposrednosti na podlagi prebranih zapisnikov o zaslišanju onih obtožencev, prič in izvedencev, ki se na novi — zbog dovolitve obnove postopanja odrejeni — razpravi ne morejo več zaslišati (A 60).“" Osnova za rešitev priziva zoper sodbo sodnika poedinca so lahko samo zapisniki, ki jih je sestavil sodnik prve stopnje o dokaznem postopku (A 66). V obeh primerih gre za okrnitev načela neposrednosti na razpravi. vsekakor z ozirom na načelo smotrenosti. I) o d a t i m o r a m o , da v n o b e n e m p r i m e r u d o k a z o v a n ja. ki je zamišljeno v k a zenske m zakoniku, ni govora o te m , n a kakšen n a č i n n a j se o b a v 1 j a j o d o kazi. Naša izvajanja o dokazni moči smemo zaključiti tako-le: Zakonodavec predpisuje strogo dokazovanje po svobodni oceni na podlagi javnosti, ustnosti in neposred- r>" Glej opombo 4-0. 00 Seveda velja tudi v pogledu prečitanili zapisnikov svobodna ocena teh dokazil; to se pravi, da sodišče celo vprav zbog tega, da se je izpovedba samo prečitala, lahko reče, da ji ne gre vera. nosti,1'1 ko gre za pridobitev činjenic kot podlage sodbe v dejanskem pogledu; lo smatra za najvažnejše dokazovanje po načelu smotrenosti; prosto dokazovanje brez zahtev javnosti, ustnosti in neposrednosti pa velja za vse druge primere pri odločbah zlasti v (eku pripravljalnega postopka, kjer ne gre za tako važne zadeve kakor pri strogem dokazovanju. Temu primerno daje zakonodavec ugotovitvi činjenic po strogem dokazovanju v zgoraj.šnjem smislu večjo dokazno moč, namreč, da se ta činjenica praviloma n e more ve č s pravnim sredstvom izpodbijati. Za drugo vrsto dokazovanja (prosto dokazovanje) takšnega predpisa ni. Vendar zakoiuHavec ni prav nikjer popuščal v pogledu veljavnosti načela iskanja materialne resnice, niti tam ne. kjer je— iz višjih razlogov — uporabljivost dokazil po obsegu utesnil (gl. naš § 9!). Ali velja to tudi za postopanje, po katerem naj se dobi verjetnost ali smatra sum za podan? Na prvi videz izkaz verjetnosti še ni dokaz, ampak po vsej priliki le delen ali polovičen dokaz. Toda — če dokaz uspe, izreče presojevalec, da ugotovi činjenico. ne da bi mogel reči, da je resnična v absolutnem smislu besede. On sine le reči, da on sam verjame trditvi, ki vsebuje predlog dokaza in da bo poslej stal na stališču, kakor da je trditev absolutno resnična. Zavedati se mora. da »errare humanum esU, da zmota ni absolutno izključena, zlasti ne pri psihološkem vrednotenju dokazov, še jasneje je. da se za s u m ne zahteva absolutna resnica, ampak le relativna, ker se stvar niti ne more iz vseh kritičnih vidikov presojati, ko se nahaja vse postopanje šele v začetnem stadiju negotovega tipanja... Skratka: Razlika me d d o k a z o m resničnosti in med dokazom verjetnosti ne leži v kvaliteti dokaz o v a 11 j a , ki hoče ve d 11 o č isto resnico dognati, ampak v kvantiteti (o b s e g u) dokaznih sredstev. Dokaz verjetnosti se ravna v pogledu na svrlio postopanja v glavnem po možnosti in smotrenosti, da se čim prej dobi vsaj dosegljiva resnica, kolikor je 1,1 Ustnost in neposrednost stu sostavna delu kontradiktornosti (Gl. pa Ogorelica, Zakonik s s. k. p. |1929| str. 21.). Javnost je kontrola /a pravilno postopanje, zlasti glede iskanja materialne resnice; gl. Dolenc, loc. cit., str. 49.: Ogorelica, loc. cit., str. 22. pač treba, da se pospeši ugotovitev po strogem dokazu. Nepopolnost in karakteristikon dokaza verjetnosti, t od a res-n i c a se v primeru verjetnosti vendar le pričakuje. Pri sumu pa zadoščajo samo trditve in navedbe, ki ga podkrepljujejo, ne cla l)i l)ile po logiki ali praktičnem izkustvu zavržne; tu pase p ričaku je za p o z n e j e izkaz verjetnosti. § 12. (Bistvo prepričanja.) Da gre za rezulta! umstvenega delovanja, t. j. primerjanja in presojanja v zvezi z dokazovanjem zatrjevanih, a še ne pojasnjenih činje-nic, leži na dlani. Prav tako je jasno, da more biti predmet naših razmotrivanj le prepričanje v pravnem smislu, ki velja za kazenske stvari. V tem smislu porečemo: Prepričanje v kazenskopravnem smislu je premišljena zavest, da popolnoma soglašati dve sliki: tista, ki je nastala v sodnikovem umu na podlagi v s eh potrebnih, z a k o n i t o d o p u s t n i h i 11 u p o-števnih ter zakonit o- pravilno izvedenih dokazov glede z a t r j e v a n e č i 11 j e 11 i c e in con-creto, in pa tista slika, ki je na podlagi empiričnega znanja in izkustev, po pravilih logike, zlasti kavzalnosti, in abstracto v u mu i s I e g a s o d n i k a v p r a v v p ogle d u d o 1 o -č e n e č i n j e n i c e kol r e s n i č n a obveljal a. Na z u 11 a j d o j m I j i v miselni izraz t akšne-g a pozitivnega, o d n. negativnega prepričanja v kazenskopravnem smislu pa je sodna ugotovitev resničnosti, o d n. neresničnosti č i n j e n i c e. II. Gross pravi točno: »Ist ja doch das,waswir dasBe-weisverfahren nennen, nichts anderes als das Forscliennach der Kausalitat, d. h.: Aus Vorausgegangenem und Naclifolgen-demauf dasNachfolgendeund Vorausgegangene schliefien«}'-Samo da ne mislimo pri tem na uporabnost analogije, ampak na to, da mora biti logična sklepčnost merilo z a 112 Gl. G r o s s - H o p 1 e r , Handbuch f. s. Untersuchungsrichter, l„ str. 10. Nu tem mestu citirani deli: Ad B o 1 I i n g e r , Das Problem der Kausalitat (Leipzig, 1878) in J. Fischer, Die Kausalitat als Weg-weiser durch die Psycli(>logie (Leipzig, 1909) nam nista bili dostopni. prepričanje, dasi priznavamo, da ima tudi analogija pri postanku prepričanja svojo izdatno vlogo.113 Čim pa smo to spoznali, moramo priznati, da funkcija uma ne more b i t i vedno in povsod absolutno pravilna. V prav radi umešavanja elementov analogije, pa tudi iz drugih razlogov psihološke narave, ki bomo o njih še govorili, moramo priti do zaključka, da se ne sine računati s tem, da bi v vsakem od več s o d n i k o v 11 a -stalo o 1) enaki h (z u 11 a n j i h) p o g o jih e 11 a k o (11 o i r a n j e) p r e p r i č a 11 j e. Poudarjamo, da je tudi prepričanje v kazenskopravnem smislu drugače zasnovano nego prepričanje v običajnem dnevnem življenju. Poslednje črpa iz vseh in vsakojakih dokazov in razlogov na sploh, prepričanje v kazenskopravnem smislu sicer tudi in celo ponajveč po istih pravilih, toda le v okviru zakonitih predpisov o izvajanju dokazov.'1* Prepriča 11 je je p o d 1 a g a ugotovitve m a -te rial n e resničnosti izvestne činjenice, toda ne kot povsem objektivne, a m p a k kot osebi, ki u g o t a v 1 j a . svojske, subjektivne resničnosti, z drugimi besedami, ono je »občutek brezkončne veljavnosti« ali »najvišja stopnja verjetnosti«, ki je tej osebi ob najboljši volji dosegljiva.1" V. Zaključek. § 13. (K r i t i k a vrednotenja dok a z o v.) Izhajati hočemo in moramo iz vidika, posnetega po praktičnem življenju, da se more o enem in istem dokazu priti do različnih rezultatov; 11. pr. od treh sodnikov trdita po javni, 03 Gl. najnovejšo literaturo o tein vprašanju: Frank, Analogie und Fiktion im Strafrecht, Spomenica Dolencu, Kreku, Klišeju, Škerlju, str. 1046 uasl. (kjer pa gre za postanek odločb). Gl. Oeuvres de J c r č 111 i e B e 111 li a m , Tom. II., 1840, str. 245, kjer se stavljajo nasproti »circonstances de la vie, — un procede lo-gi<|ue et, pon r ainsi dire, judiciaire«. V istem smislu razumemo tudi op. 241. v B. F 11 r lan, Problem pravne kavzalnosti, ZZR XIV., str. 222. 05 Gl. Dolenc, Zločinec iz prepričanja, ZZR. VI, str. 26. nasl., kjer se navajajo še naslednja mišljenja: »C. J. A. M i 11 e r m a i e r definira prepričanje kot neko stanje, v katerem naše smatranje za resnično temelji na popolnoma zadovoljujočih, v naši zavesti se nahajajočih razlogih. Prepričanje je čut gotovosti, uči S i g w a r t. Gre to- ustai, neposredni, kontradiktorni izvedbi dokazov dva, da sla o resničnosti zatrjevane, pa sporne činjenice popolnoma prepričana, (ločim izjavi tretji, da se je po njegovem mnenju dokaz izjalovil. In vendar imamo opraviti z osebami iste izobrazbe, skoraj istih izkustev, kakor tudi iste dobre volje, priti resnici do dna. Kako si naj to razložimo? Po načinu, kako se pride do »p r epričanj a«, ki je produkt vrednotenja dokazov. Zajemljivo je že vprašanje, odkod nam prihaja izraz »prepričanje«.'"’ V slovenskem besednem zakladu se nahaja »prepričati« v pomenu »Jemanden iiberfiihren«, »prepričati se na svoje oči« v pomenu »sich mit eigenen Augen iiber-zeugen«, »prepričlm« — »die llandlung des Oberzeugens«, »prepričevalnost« — »Uberzeugungskraft« itd. Etimološka osnova vseh teh slovenskih izrazov je beseda »priča«;117 ta pa pomeni v časovnem smislu sedanjost (n. pr. »pri tej priči«), v stvarnem pa osebo, ki je v sedanjosti s svojimi čutili doživela dogodek, o katerem izpovedu je. Pravnozgodovinsko si to prav lahko razlagamo iz dejstva, da se je za sodno prepričanje kot temelj obsodbe zahtevalo — vsaj od 13. stoletja dalje — izvestno število prič, ki so potrdile ali verodostojnost in poštenost dokazovatelja, ali pa lastno doživetje nekega dogodka, da je moglo priti do obsodbe."8 Nastalo je postopanje v kazenskih stvareli »po prisilnem pozitivnem dokaznem pravilu«; bilo je treba smatrati zatrjevano odločilno činjenico za resnično, čim je bila od izvestnega števila »klasičnih prič« potrjena. Posledica pa je bila: obsodba inkvizita. Ne bi tega omenjali, ako ne bi hoteli s tem poudariti, kako rej za neko psihologično pridobljeno stanje naše vednosti. Tudi moderni kriminalist Radbruch pravi, da se prepričanje spozna po preudarku tistega, ki iz njega nekaj stori.« Gl. tudi E. Wolf, »Ver-brechen aus Ueberzeuguug«, str. 10. 0(1 Za naslednje gl. 1’leteršnikov Slovar. 07 Vse to vel ja —mutatis mutandis — tudi za nemški izraz »Ueber-zeugung«. Morda je slovensko »prepričanje« nastalo vprav- pod vplivom nemškega izraza, ker imamo Slovenci samo la izraz, (ločim ima srbo-hrvatski jezik kot prvi izraz »uverjenje«, »ubedjenje«, in še le na drugem mestu »osvjedočenje«; »svjedok« je pa tisti, ki o nekem dogodku ve. Romani govore o »convietion«, kar kaže na zmago resnice. 118 G. Dolenc, Pravnozgodovinski prikaz dokaznega postopanja, ZZR, XIV., str. 46 (dve priči), 48 (sedem prič), 44 (dve klasični priči). pretežna vloga se je pripisovala dokazovanju s pričami vprav v kazenskih pravdah zbog najtežjih zločinstev. Rezultat dokazovanja je dobil v besedi »prepričanje« za to ljudsko-eti-mologičnega izraza. Vsa druga dokazila skoraj niso prišla v poštev. Nekoliko se je sicer prisilno pozitivno dokazno načelo omajalo. Na njegovo mesto je stopilo namreč prisilno negativno d o k a z n o n a č e I o. Po le-tem sodišče ni bilo več primorano. da obsodi inkvizita, čeprav bi bili drugače vsi pogoji izpolnjeni, toda brez dokaza po dveh klasičnih pričah obsodba še vedno ni bila dopustna. Po Jožefinskem pravu se je smela smrtna kazen in dosmrtna kazen na prostosti izreči edino le na temelju priznanja in zapriseženih izpovedb prič. Na podlagi indicijev je bilo mogoče izreči samo redno kazen do 20 let kazni na prostosti."" V drugi polovici 19. stoletja prodira načelo i s k a n j a m a t e r i a 1 n e r e s n i c e brez prisilni h dokazil i h prav i I. Avstrijski kazenskopravni red iz I. 1873. ga je izvedel in mu pridodal kot višjo garancijo za pravilno izvajanje takega postopanja po svobodni oceni dokazov še — poroto. Ne borno navajali množice avtorjev, ki so pisali o pojavili, kako je padala upoštevnost prič v pogledu dokazne moči.70 O njih je pisal še pred 100 leti Ben t ha m :71 »Les temoins sont le yeux et les oreilles de lajustice.« Danes prednjači vrednost realnih dokazil, d a s i je res, da brez prič kaze n s k o p r a v o s o d je ne m o r e i n ne bo moglo nikdar izhajati. Nas pa zanima predvsem vprašanje, zakaj se je omajala prej tako vseobče upoštevana moč dokaza po izpovedbah prič. ®* G. Dolenc, loc. cit., str. 110.: prim. Markovič, Udžbenik srpskog postopka (1926), str. 21., (1930) str. 31. 711 To smo storili v. Dolenc, loc. cit., str. 192, 193. K le-tem dedujemo še delu — splošno: Gross, Kriminal-Psycho!ogie (1905); G o r p h e , Le criticiue (In Tpmoignage (1927); KI o os: Das Realitats-bewusstsein in der Walirnehmung und Trugwuhrnekmung (1938); glede otrok in mladostnikov: Mi eh el, Die Zeugnisfahigkeit vor Gericht (1907), P 1 a u t, Die Zeugenaussugen jugendliclier Psychopaten (1928); glede telesno poškodovanih oseb: Dolenc, Traumu und Zeugnis- lahigkeit, Gross, Archiv (1908). 71 Tom. II., str. 93. (18-10); gl. opombo 6-1. Psihologi nas uče, kako nastajajo zaznave, predstave, zavest, spomin, kako se po spominu doživetja reproducirajo. Eksperimentalna psihologi ja napravlja poskuse spomina, celo aparate za merilo spomina je izkonstruirala.72 O postanku spomina še ni jasnosti.78 Vprav to vprašanje je odločilno za razumevanje problema o dokazni moči pričevanj, pa tudi drugih podlag za nastanek prepričanja. Eno smemo z gotovostjo trditi. Bodisi zaznava, predstava, spomin, izpovedba po spominu posledica teh ali onih psiholoških ali bioloških trenj —, vsa ta opisovanja se vijejo in sučejo okoli nekega psihološkega procesa, ki naj dozori do izvestne stopnje verjetnosti, kjer nastane po naravnih zakonih mišljenja zastoj.74 Vprav v lem pogledu pa pride pri različnih osebah do časovno in stvarno različnega zastoja, t. j. tiste skrajne meje, kjer se rodi ali odbija prepriča n j a. Ni si mogoče zamisliti, da bi bilo prepričanje po svobodni oceni dokazov pri osebah — sodnikov enako, čeprav gre res pri vseh za vse iste predpostavke. Gor phe razpredelju je točno kritiko osebne vrednosti pričevanja po moralnosti, intelektualnosti, čutnih razpoloženjih, psihičnem stanju priče, pa tudi po stvarni vrednosti pričevanja v pogledu na različne čute; vse to so pogoji za pravilno ali nepravilno funkcioniranje percepcije, spominjanja, reproduciranja.75 P f and er je posvetil posebno poglavje pazljivosti in reliefu vprašanj (Beachtungs-relief). Vse to kaže jasno, da je pri različnih osebah osebna dispozicija za pričevanje tistega, ki priča in naj odkrije res- 72 Gl. P f a n d e r, Einfiihrung in die Psychologie (1004), str. 320. 7:1 Književnost o tein vprašanju je ogromna. Gross, Kriminal-Psychologie (1904) citira preko 50 avtorjev, ki so o tem pisali. Naj navedemo tu primeroma še dva, ki jih Gross ni upošteval: A. F o r e 1, Gehirn und Seele (1902) piše o »Neurokymtatigkeiten« — ohne Praejudiz ihrer noch durchaus unbekannten chemisch-physikalischen Natur; Rothacker, Die Sc Ilich ten der Persbnlichkeit (1938), govori o »Tie-fenperson, Kortikale Person, Rihhvelt des erlebenden Es-das Un-bekannte«, deli čute v »Nahsinne, Fernsinne«, predpostavlja »Person-lichkeitsschicksal«, Personalismus. 74 Citat je namenoma dobesedno vzet iz Do lene, Zločinec iz pre- pričanja, gl. op. 65. 70 La Critique dn Temoignage (gl. op. 64) poglavja 2. (str. 120 nasl.), 3. (str. 258. nasl. Gl. zlasti delo K I o o s, ki je citirano v opombi 70). nico, različna, ravno tako pa tudi osebna dispozicija tistega, ki naj spozna resnico iz pričevanja pri raznih osebah drugačna, celo pri eni in isti osebi o različnih prilikah neenaka. Če pa je stvar takšna, potem se m o r a moderni zakono-davec na to ozirali. To je tudi storil na različne načine. Podvojil, potrojil, pomnožil je število presojevalcev-sodnikov, ker več oči več vidi, bolje sodi. V nekaterih posebno važnih primerih je normiral, da naj se smatra le tista činjenica za resnično in odločilno, za katero govori soglasno prepričanje vseh v kolegiju zbranih sodnikov (n.pr.za smrtno obsodbo po S 282.) ali pa vsaj kvalificirana večina sodnikov (n. pr. pri postopanju pred poroto, kjer je bila potrebna za potrditev vprašanja o krivdi, ki je bilo v njem vključeno tudi vprašanje po storitvi, najmanj dve tretjini glasov porotnikov) (gl. § 329. prejšnjega avstrijskega k. p. r.). Pri nemških kazenskih sodiščih, t. zv. kazenskih komorah pride do oprostitve, če sta le dva od petih sodnikov zanikala vprašanje o krivdi (š 262. s. k. p. za Nemčijo).70 To naj zadostuje; saj smo hoteli le pokazati, da se za-konodavec sam zaveda, tako pri nas, kakor drugod, da je tvegano staviti na polno prepričanje še tako vestnega, pametnega in poštenega sodnika nade, da je v istini njegovo prepričanje vselej zanesljiva podlaga z a s o d bo: bil o o b s o d b o , bilo oprostitev. Vrednotenje dokazov je torej stvar, kateri se mora posvetiti največja pažnja ne samo pri določitvi, kdaj naj se zahteva strogi dokaz, kdaj le prosti (gl. zgoraj naš § 11.) in kakšne posledice naj se vežejo z enim ali drugim, ampak tudi, kaj naj se zahteva za izvedbo dokazov glede obsega, dopustnosti in uspešnosti dokazil. Nemara bi se bilo treba ozirati na načelo smotrenosti, ko gre za direktni ali pa za indirektni dokaz po indicijah, tako da bi ne veljali za oboje postopanj isti predpisi. § 14. (Beseda de lege f e r e n d a.) Videli smo, da za praktične svrhe kazenskega pravosodja ni zadovoljevala ureditev vprašanja prepričanja po prisilnih dokaznih pravilih. Na drugi strani pa izhaja iz zgorajšnjih izvajanj, da 7“ Prim. o tem D i t z e n , Dreierlei Be\veis im Strafverfahren (1926), str. 7. niti svobodno ocenjevanje dokazov ne vede do popolnoma zanesljive podlage za odločbo o krivdi ali nekrivdi. Kaj preostane, kako naj se postopa, da bo bolje? Mari naj se vrnemo k postopanju po prisilnih pravilih negativne dokazne teorije:' Vprašanje je treba postaviti tako, da se zahteva najprej odgovor, kateri način kazenskopravdnega postopanja glede vrednotenja dokazov nudi manj nevarnosti; šele po tem odgovoru smemo reči, kaj naj se de lege ferenda priporoči. V tem pogledu pa je važno pred vsem to-le: Vrednost realnih dok a z o v postaja od dne do dne višja. Vrednotenje dokazov se po naukih kriminalistike izpopolnjujejo. Vrednost personalnih dokazov, kjer ima pretežno vlogo psihologija, ne napreduje. V drugem oziru pa je jasno, da mora kazensko pravosodje razpolagati s sodniki, ki so kar najbolj sposobni za la poklic ne samo po svoj i starosti in splošni izobrazbi, ampak tudi po specialni kriminološki izkušenosti, da bodo znali v pripravljalnem postopanju realne dokaze pridobivati, ohranjati. končno na glavni razpravi njih vrednost povsem pravilno presojati. Če dobimo takšne sodnike in n j i m damo svobodno oceno dokazov, bodo nevarnosti, da bi dobili zlasti ob izvajanju strogih dokazov (gl. zg. naš § 9.) zgrešena prepriča 11 j a, zdrknile praktično tako rekoč na nič. Gibanje, da naj se priprava sodniškega stanu reformira, izpopolni, je vseobče. Ne more biti druge rešitve, nego da vzame država rešitev problema vrednotenja dokazov v svojo roko. Zgradba vseh predpisov glede vrednotenja dokazov se ne sme tikati samo kazenske pravde, ampak tudi glavnih činiteljev v njej. V prvem primeru bi bilo treba revizije v pogledu točnosti. kakšna vrsta dokazov se zahteva, strogi ali navadni dokaz o resničnosti, verjetnosti ali sumu. Mislimo, da bi bilo tudi priporočljivo, da bi se diferenciacije med navadnim in sodnim prepričanjem po možnosti kar najbolj odpravile, zlasti tedaj, če bi imelo prosto prepričanje za obdolženo osebo milejše posledice, neg'o »sodno prepričanje«." 77 Tudi nacionalnosocialisti&no pravo v Nemčiji se kicče v tem pravcu. Gl. Niederreuther, Zeugnisverweigerungsrecht und Straf- V drugem pogledu leže reformne ideje ua dlani; stvar držav je, da jih udejstvijo. Svetovni kongres mednarodnega društva za kriminologijo v Rimu (1938) je v tem pogledu dal jasne smernice.78 Zusaimnenfassung Beweiswertiiiig im gericlitliclicn Strnfverfaliren. Dor Verfasser verweist auf seine, im ZZR., XIV. (1937/38) er-sehienene Abhanclluiig betreffend »clie geschichtliehe Entwicklung des lievveisverfahrens« in den slovenischen Landern. Sie fand im Konig-reiche Jugoslavien mit der Einfiihrung der freien Beweiswiirdigung ihr Ende. Dcch blieben immeihin noch geuug Probleme iibrig, die einer eingehenden Untersuchung bediirfen. So muss im Hinblicke auf die Bedeutung der Tatsachenfeststellung beriicksichtigt vverden, dass es v e r s c h i e d e n e B e w e i s a r t e n u n d B c w e i s w e r -tu n ge n gibt. In einigen Fiillen kanu die urteilsmassige Tatsachen-feststellung iiberhaupt nicht, in anderen dennoch angefochten wer-den. Zum Schlusse der beiden ersteu Kapitel der Abliandlung wird darauf verwiesen, dass es sich eriibrigt, von einer convietion intime zu sprechen. In Frage stehen mir die Falle der conviction raisonnee. Im niichsten Kapitel werden die normativ geregelten B e w e i s e aus der Strafprozessordnung, aus dem Strafgesetzbuche und aus einigen strafrechtlichen Nebengesetzen daraufhin untersucht, in welche Kategorie der Beweisarten (strenger Bevveis, einfacher Be-weis, Wahrscheinlichkeitsbeweis) sie gehoren und welche Moglich-keiten ihrer Anfechtung gegeben erscheinen. verfahrensreform, Zeitsclu-. der Akademie fiir deut. Reclit, 19158, str. 471: »Dus Strafprozessrecht muss den staatliclien Strafverfolgungorganen vielmchr die Zugriffsmoglichkeiten an die Itand geben, die im Einzelfall cine entsprechende Entscheidung des Richters oder Staatsanwalts er-moglichen. Von diesem Ausgangspunkt bediirfen die Fiille der Zeugnis-vervveigemng, in denen der Staat praktisch auf die Aussage und dainit auf ein wichtiges, ja vielleicht unersetzliehes Beweismittel und so die Aufkliirung des Saeliverhalts /ugunsten oder ungusten des Beschuldig-ten verhindern kann, jedenfalls genauer tlberpriifung.« 7" Gl. tudi Dolenc, Uloga sudije u borbi protiv kriminaliteta i njegova kriminološka sprema. Pravosudje, 1938, štev. 8. (Oficijalne resolucije Kongresa v času, ko zaključujemo to razpravo, še niso izšle.) Prim. Z i t e I m a n n , Die Vorbildung des Juristen (1909), in naš prikaz v Slov. Pravniku, 1910., str. 189, 190. Das tolgende Kapi ti'I befasst. sich im Allgemeinen m i 1 do r Problematik d e r Beweisfiihrung. Da werden dio Be-griffe clos formellen mul des materiellen Beweises, weiter dio Beweis-last erortert. Als Thema der Beweisfiihrung werden Tatsachon, also: soi es Ereignisse, sei es Eigenschaft e 11, sei es V e r -h ii 1111 i s s e (Relationen) angegeben, doch iiur insoweit sie aus dor Vergangenheit oder Gegenwart stammen (Diagnose), nielit aber in die Zukunft fallen (Prognose). Ein besonderes Kapitel ist dem Umfange der Beweisfiilmmg gewidmet. Es besprieht eingehend auch die absolute und relative Notoritiit der Tatsachen. Die gesetzlich abgelehnten oder unbencht-liebeu Beweisfiihrmigen werden un der Haiul des Gesetzestextes des Niiheren erortert. Zvvischen den Begriffen »U I) e r z e n g u n g« und »B e w e i s -k r a f t« besteht eine ideelle Relation, doch si url verschiedene Stufeu der Beweiskraft zn untersclieiden: Der Gesetzgeber spridit vom »Ver-dachte«, sei es erhebliclien. sei es gewohnlichen, von der »Wahrschein-lichkeit«, von »Ergebnissen« mul »Feststellungen«. Bei den Feststel-lungen sind noch solehe zu untersclieiden. die anfechtbar sind, und sclche, die, wenn sie im Urteile ausgesprochen wurden, mit einen ordentlichen Rechtsmittel nicht mehi- bekiimpft werden diirfen. Das Prinzip der Pflicht der Suche nach materieller Wahrheit wird stets als vorgeschrieben zu gelten haben, obzwar dies ausdriicklich nirgends normiert wurde. Doch ist die Anwendung dieses Prinzips von der Moglichkeit der Beobachtung weiterer Gruiulprinzipe (Uffentlich-keit, Miindlichkeit, Unmittelbarkeit) bedingt. Diese Beobachtung ist aber nur bei der Beweisfiihrung in der mundlichen Hauptvcrhand-lung moglich. Gerade deshalb haben die Tatsachenfeststellungen im Urteile nach durchgefiihrter Hauptverhandlung erhohten Wert, sie ergeben den stre n gen B e w e i s. Ausserhalb der Hauptverhand-lung kanu — vor oder nach i lir— mir von einem gewohnlichen ge-m e i n e n B e w e i s e die Rede sein. Nebenbei begniigt sich das Gesetz auch nocli mit dem Bestande eines Wahrscheinlichkeitsbewei-ses. Doch ist auch dieser, ((ualitativ genommen, ein B c w e i s , nur quantitativ erscheint er als ein Beweis minderer Kraft, immerhin so, dass er den entsprechenden vol len Beweis (strengen oder gemeinen) erwarten liisst. Der Verdacht ist ein blosser Beweisansatz, der aber dennoch zumindestens einen Wahrscheinlichkeitsbeweis als bevor-stehend voraussieht. Die Grundlage aller Beweise bildet die t) b e r z e u g u n g. Es darf aber nielit iibersehen vverden, dass die im Strafverfahren fest-gelegte richterliche Uberzeugung mit jener (Jberzeugung, die im ge-wbhnlichen Leben getiitigt wird, nicht immer und vollkommen iden-tisch sein kanu. Die erste, die Uberzeugung im strafrechtlichen Sinne, ist das iiberlegte Bewusstsein, dass sich zwei Bilder in včilliger Uber-einstimmi:ng befinden: namlich das Bild, das im richterlichen Ver-stande atd Grund aller notvvendigen, gesetzlich zulassigen und be- achtliehen, sowie gesetzlich richtig durchgefiihrten Bowei.se anlangend die in concreto behaupteten Tatsachen entstanden ist, und jenes Bild. (las auf Grund des empirischen Wissens und der Erfahrungen nach den Regeln der Logik, besonders der Kausalitat, in abstracto im Ver-stande desselben Richtcrs gerade im Bezug auf die gegebene Tatsache als wahr schon bekannt ist. Der ausserlich wahrnehmbare Gedanken-ausdruck der positiven oder negativen Uberzeugung im strafreclit-lichen Sinne ist dann die richterliche F e s t s t e 11 u n g. Die psychologische Betraclitung der Entstehung der richterlichen Uberzeugung fiiHrt zur Erkenntnis, dass eine qualitativ und cjuanti-tativ ganz gleiche Uberzeugung bei verschiedenen Riclitern in con-cretc nicht zu erwarten ist. Im Schlusskapitel wird eine Kritik der Wertung der B e w e i s e versucht und dargelegt, dass sich die Gesetzgebungen in mehreren Riehtungen bewusstermassen Kautelen geschaffen haben, wie man irrtiimlichen Feststellungen bei Schopfung der Urteile bei-kommen kann (Richterkollegien, Einstimmigkeit, cjualifizierte Melir-heit der Stimmen, Einfiilirung von Laienrichtern). Der Verfasser verweist auf die Arbeiten des internatio-n a 1 e n Kriminologe n ko n gresses in Rom (Oktober 1938) und spricht sich, wie dort, auch hier, dafiir aus, dass die f r e i e B e -w e i s w ii r d u n g der Gr u n d p f e i 1 e r d er St r a f r e c h t s -p f 1 e g e v e r b 1 e i b e n m u s s , doch soli die Vorbereitung tur den Strafrichterdienst zweekmassiger als bisher angebabnt werden. Načrt priposestovalno- In zastaralno-pravnih določb za jugoslovanski državljanski zakonik. Pod vplivom splošnega prava, ki je smatralo i pripo-sestovanje i zastaranje z^l primera iste praescriptio ter zato nazivalo prvo: pr. acqnisitiva, drugo: pr. extinctiva, urejujejo starejši civilni zakoniki oba instituta skupaj. Tako avstr, od j., srb. grd j. zaik.. fre. code civil in tudi še bulg. zakon o »davnosti«, dasi je dosti mlajši (1897). Odz. postavlja v §§ 1452., 1478. celo trditev, da obsega vsako priposesto-vanje zastaranje priposestovane pravice (v rokah pripo-sestovalčevega prednika). Prav je, da sta opustila to napačno trditev tako nač. čsl. drž. zak.. kakor naš osnutek k jgsl. drž. zak. (I. 1934). Nista se pa še odločila, da bi določbe za oba instituta razd ruži Iti ter uredila v posebnem poglavju priposestovanje in v posebnem zastaranje. Moderne inozemske zakonodaje, n. pr. nemška in švicarska, sta tako razdružitev zdavnaj in uspešno izvedle. Po njih ne morejo več nastati (kakor sem ter tja pri nas) dvomi, katere določbe veljajo le za priposestovanje, katere le za zastaranje, katere za oba instituta? Od jgsl. civ. zakonikov je izvedel razdružitev edini črnogor. iinov. zak., ki urejuje »održaj« v stvarnem pravu (čl. 45—46 II. dela, 1. razdela), a »zastani« v ob-veznostnem pravu (čl. 615—635 IV. dela. Vlil. razdela). Po mojem prepričanju ni nobenih tehničnih ali drugačnih ovir, da se izvrši razdružitev določb zu oba instituta tudi v našem bodočem jdz.-u. V navzočem spisu napravim tak poskus, a porabim priliko, da predlagam hkratu k določbam osnutka nekaj sprememb in dopolnitev (nekatere po Piiveričevih »Mišljenjih«). — Kar se tiče namestitve določb za priposestovanje in za zastaranje v bodočem jdz.-u, predlagam, naj se namesto prve (kakor v črnogor., nem. in švic. pravu) v stvarnem, pravu (najbolje za pravom služnosti iu realnih bremen), a druge naj tvorijo 8. primer ugašanja pravic po 3. pogl. III. dela.* PR IPOSESTO V AN J E. Pojem. !? I: Priposestovanje je pridobivanje stvari ali pravic z n j ih posedovanjem na predpisani način iu predpisano dobo. P r i posesti j i ve pravi ce. § 2: S priposestovanjem se morejo pridobiti vse zasebno-iii imovinskopravne pravice, ki so predmet posedovanja; zlasti lastninska, služnostna in realne pravice; ne tudi rodbinsko- in staležnopravne in take pravice, katerih priposestovanje branijo posebni predpisi. Vrsti. § 3: Priposestovanje je dolgo ali kratko. Potrebnosti: Kaka mora biti posest za dolgo priposestovanje? § 4: Za dolgo priposestovanje premičnin, nepremičnin in pravic na enih in drugih zadostuje, da jih je posedoval pri-posestovalec pošteno vso priposestovalno dobo. Kaka mora biti posest za kratko priposestovanje? § 5: Za kratko priposestovanje premičnin in pravic na njih je treba, da je bila posest priposestovalca pravno osnovana, poštena in brezhibna. a) pravno osnovana: § b: Pravno osnovana posest se mora opirati na tak naslov, ki bi bil zadostoval za pridobitev premičnine ali pravice na njej, da je premičnina bila last prepodavca, oziroma da je pravica bila dana od upravičene osebe. * Zaradi tesnega prostora objavljam tukaj le besedilo za jdz. predlaganih priposestovalno- in zastaralnopravnih določb; napisano imam tudi obširno motivacijo k njim, ki jo dam na razpolago vsakomur, ki se zn predmet zanima. S <: Zastavljenih, zadržanih, v najem ali zakup vzelili. na uslugo, čuvanje ali v užitek prejetih premičnin upniki, najemniki, zakupniki, izposojevalci, čuvarji in užitkarji ne morejo priposestovati v svojo last. I udi njih dediči nimajo več naslova, nego oni sami. b) p o š t e n a : S H: Nepoštenost prejšnjega posestnika ne ovira njegovega poštenega dediča ali drugačnega naslednika, da začneta priposestovati od dneva lastne posesti. c) h r e z h i I) n a : § 9: Hibnost posesti ovira priposestovanje tudi po dedičih. Priposesiovalne dobe: a) red 11 a : § 10: Za dolgo priposestovanje premičnin, nepremičnin in pravic na enih in drugih je treba, da traja v § 4 zahtevana poštena posest trideset let. (1) Za kratko priposestovanje premičnin in pravic na njih zadostuje, da traja v §§ 5—9 označena posest tri lela. (2) Priračunanje časa prednikove posesti. § II: Pri dolgem in kratkem priposestovanju so dediči in drugačni nasledniki upravičeni, da priračunajo dobi lastne priposesiovalne posesti čas prednikove. b) izredne: § 12: Za priposestovanje pravic, ki se morejo izvrševati le redko, je treba poleg poteka tridesetletne dobe, da se je nudila prilika za njih izvrševanje v tej dobi najmanj trikrat, in da jih je oni, ki se sklicuje na priposestovanje, izvrševal najmanj tolikokrat. Ako ni bilo trojne prilike, se zavleče dovršilev priposestovanja dotlej, da ho pravica izvrševana tret j ikral. S 13: Proti državi in drugim pravnim osebam javnega in zasebnega prava se dovrši dolgo priposestovanje v štiridesetih letih, kratko v šestih. Ta ugodnost velja tudi tedaj, kadar je priposestovalec sam pravna oseba. (1) Ako sledi za osebo, ki ne uživa take ugodnosti, oseba, ki jo uživa, se računa čas posesti, ki je potekel proti predniku, v štiridesetletno priposestovalno dobo s štirimi tretjinami, v šestletno dvojno. Ako sledi obratno za osebo, ki uživa ugodnost, oseba, ki je ne uživa, se računa čas posesti, ki je potekel proti predniku, v tridesetletno priposestovalno dobo s tremi četrtinami, v triletno s polovico. (2) § 14: Bivanje lastnika premičnine izven države ovira kratko priposestovanje v toliko, da se računa čas, ko je bil lastnik prostovoljno odsoten, samo s polovico. Vendar se na kratke čase odsotnosti, ki niso trajali nepretrgoma leto dni, ni ozirati. (1) Kadar tvori lastnikova odsotnost izven države kaznivo dejanje, ali je bilo kaznivo dejanje vzrok, da je bil lastnik odsoten, se priposestovalno doba ne podaljšuje. (2) § 15: Kdor je v skupnosti z osebo, ki uživa ugodnost v pogledu priposestovalne dobe, temu gre enaka ugodnost, če je skupnost taka. da morajo učinki priposestovanja nastopiti nujno za oba. i? 16: Kdor je pridobil premičnino neposredno od nepoštenega ali hibnega posestnika, ali kdor ne more navesti svojega prednika, mora čakati, da poteče triletna priposestovalna doba dvojno. Zastoj priposestovanja. S 17: Proti mladoletnim, duševno bolnim ali slaboumnim osebam, dalje proti onim, ki so zaradi duševne bolezni ali slaboumnosti popolnoma ali omejeno preklicane, priposesto-vanje ne more pričeti teči. dokler jim ni postavljen zakoniti zastopnik. Že pričeto priposestovan j e teče naprej, a se ne more dovršiti, dokler ne mineta dve leti. odkar je oseba dobila zakonitega zastopnika, ali postala sposobna, da opravlja svoje posle sama. i? 18: Med soprogi, otroki, posvojenci, varovanci in skrbljenci na eni strani in njih roditelji, posvojitelji, varuhi, skrbniki in pomočniki na drugi, priposestovanje ne more pričeti teči, niti se nadaljevati, dokler živita prva dva v zakonski skupnosti ter so drugi pod roditeljsko oblastjo, pod varuštvom. skrbstvom ali pomočništvom. § 19: Odsotnost izven države v javni službi in prestanek vršit ve pravosodstva na pr. ob času vojne ali drugih katastrofah ustavljata pričetek in nadaljevanje priposestovanja, dokler te ovire trajajo. § 20: Priposestovanje zoper zapuščino se ne more dovršiti, dokler ne poteče šest mescev, odkar je dobila zapuščina svojega zastopnika. Prek i nitev priposestova n j a. § 21: Priposestovanje se prekine, ako tisti, ki se hoče nanje sklicevati, pravico drugega pred potekom priposesto-valne dobe pripozna, izrečno ali molče, ali, če ga drugi toži ter tožbo redno nadaljuje. (1) Enako, kakor s tožbo, se prekine priposestovanje z drugimi koraki na sodišču, ki povedejo, slično tožbam, iz uradne moči do ugotovitve ali zadovoljitve zahtevka. (2) Če spozna pravnomočna odločba, da tožbeni zahtevek ni obstajal, priposestovanje ni bilo prekinjeno. (3) § 22: Priposestovanje prične teči dalje, ako je mirovalo pravdno postopanje tri leta. Učinek pri posestov a n j a. § 23: Kdor je stvar ali pravico priposestoval, more zahtevati od sodišča, da mu jo prisodi, in. če je stvar ali pravica predmet vpisa v javne knjige, da se prisojena pravica vknjiži na njegovo korist. (1) Dokler priposestovana pravica ni vknjižena. priposestovanje ne more škodovati onemu, ki izposluje v zaupanju v knjižno stanje vpis kake pravice. (2) Pridobivanje pravic po zemljiškoknjižnem pravu. § 24: Kako se pridobivajo s potekom časa pravice, ki so bile za nekoga vpisane v zemljiško knjigo, ker niso bile pravočasno spodbijane, izhaja iz zemljiškoknjižnega zakona (S 70 sled.). ZASTARANJE. Pojem in učinek. § 1: Pravica zastara, če je bila poškodovana, a kljub poškodbi ni bila uveljavljena v zakonito določeni dobi (zastaralni). (1) Zastaranje ima za učinek, da se pravica ne more več prisilno ostvarjati. Vendar se na zastaranje ni ozirati uradoma, ampak le na ugovor interesirane stranke. (2) Vrsti. § 2: Zastaranje zahtevka nastopi, če je bila pravica kršena po zavezancu ali drugačnem obremenjencu, in ni bil pravočasno uveljavljen iz kršitve nastali tožbeni zali tevek. (1) Zastaranje zaradi nevršitve nastopi, če je bilo izvrševanje pravice zanemarjeno po upravičencu samem in ni bilo povzeto do poteka zastaralne dobe. (2) Izjeme zastarijivosti. 5? 3: Obojnemu zastaranju, zaradi kršitve in nevršitve. so odtegnjene rodbinsko- in staležnopravne pravice, kolikor jih poznajo zakoni v javnem interesu. Dalje iz njih izvirajoče vzdrževalne pravice; ne tudi posamezni vzdrževalni obroki. § 4: Zastaranju zaradi nevršitve so odtegnjene pravice, ki nikogar ne obremenjujejo; zlasti lastninska pravica in iz nje izhajajoče upravičenosti, na pr. na delitev skupnosti, na obnovitev ali določitev meje, na odkup realnih bremen, na razne vrste izkoriščanja, na spremenitev kulture in dr. i? 5: Niti zaradi kršitve, niti zaradi nevršitve ne morejo zastarati terjatve, ki so zastavnopravno zavarovane na premičninah. dokler je zastava v rokah upnika, in kolikor je terjatev krita z vrednostjo zastave. (1) Isto velja za terjatve, zavarovane v zadržanih premičninah, kolikor so krite z njih vrednostjo. (2) Pravna narava. i? 6: Zastaranje se ne sme z dogovorom ne izključiti, ne otežiti, zlasti ne podaljšati zastaralna doba. Dopustno pa je. zastaranje z dogovorom olajšati ter zastaralno dobo okrajšati. nekvarno posebnim prepovedim. Potrebnosti: Kdaj prične zastaranje teči? § 7: Zastaranje prične teči s poškodbo pravice; vendar pri zastaralnih dobah treh let in krajših šele potem, ko je 6. interesent zvedel za poškodbo in za osebo, ki je zanjo odgovorna. (1) Kadar je pri i z vest n i li terjatvah običaj, da se poračunajo za neka obdobja, prične leči zastaranje šele s potekom obdobja. (2) § 8: Terjatve s pričetnim rokom pričnejo zastarati z dospetkom roka; terjatve s končnim rokom in nerokovne s svojim nastankom in z nespolnitvijo. (1) Pri terjatvah na občasno se ponavljajoče činitve pričnejo zastarati posamezne činitve s svojim dospetkom: osnovna (plodeča) pravica sama z dospetkom prve nespol-n j ene činitve. (2) Ako je treba za to, da dospe terjatev v spolnitev, odpovedi, prične teči zastaranje, čini je odpoved možna. Ako mora poteči po odpovedi do dolžne spolnitve neka doba (odpovedna doba), se zavleče pričetek zastaranja do poteka te dobe. Ako je treba za io, da dospejo v spolnitev posamezne, občasno se ponavljajoče činitve, odpoklica, pričnejo zastarati posamezne činitve, čim je možen njih odpoklic. (3) S 9: Terjatve pod odložnim pogojem pričnejo zastarati z nastopom pogoja; terjatve pod razveznim pogojem s svojim nastankom. S svojim nastankom prične zastarati odložno pogojna terjatev, kadar zavisi spolnitev pogoja od upnika, ter upnik pogoja ne spolni. (1) Terjatev zoper poroku prične zastarati z neplačilom glavnega dolžnika. (2) Odškodninski zahtevki prično zastarati s svojim nastankom. (3) Zastaralne dobe: a) r e d n a: S 10: Zastaranje se dovrši v dobi tridesetih let. če ni s predpisi, ki sledijo ali so uzakonjeni drugod, določeno drugače. Pravica torej zastara, če iz njene kršitve nastali tožbeni zahtevek ni bil uveljavljen trideset let, ali če izvrševanje zanemarjene pravice ni bilo povzeto v isti dobi. Priračunanje časa, poteklega pod predniki. Sil: Dediči in drugačni nasledniki oseb, ki so bile intere-sirane na zastaranju, so upravičeni, priračunati svoji zastaralni dobi čas. ki je potekel pod njih predniki. § 12: Za zastaranje pravic, ki se morejo izvrševati le redko, je treba poleg poteka tridesetletne dobe. da se je nudila prilika za njih izvrševanje v tej dobi najmanj trikrat, in da je upravičenec zanemaril izvrševanje pravice vsaki-krat. Ako ni bilo trojne prilike, se zavleče dovršitev zastaranja dotlej, da bo izvrševanje pravice zanemarjeno tretji-krat. !? 13: Proti državi in drugim pravnim osebam javnega in zasebnega prava se dovrši zastaranje v štiridesetih letih. Ta ugodnost velja tudi tedaj, kadar je zastaralni interesent sam pravna oseba. (I) Ako sledi za osebo, ki ne uživa lake ugodnosti, oseba, ki jo uživa, se računa čas zastaranja, ki je potekel proti predniku, v štiridesetletno zastaralno dobo s štirimi tretjinami. Ako sledi obratno za osebo, ki uživa ugodnost, oseba, ki je ne uživa, se računa čas zastaranja, ki je potekel proti predniku. v tridesetletno zastaralno dobo s tremi četrtinami. (2) § 14: Kdor je v skupnosti z osebo, ki uživa ugodnost v pogledu zastaralne dobe. temu gre enaka ugodnost, če je skupnost taka. da morajo učinki zastaranja nastopiti nujno za oba. c) triletne: S 15: Terjatve na zastale občasne činitve, ki se opravljajo v največ letnih rokih, zlasti obrestne, rentne in preživninske terjatve, dalje činitve na podlagi realnih bremen, preživitkov in anuitete, dogovorjene za odplačevanje glavnic, zastarajo v treh letih. Osnovna (plodeča) pravica sama zastara šele v tridesetih letih. S 16: V treh letili zastarajo dalje: 1. terjatve iz dobave stvari ali izvršitve del ali iz drugih činitev v obrtnem, trgovskem ali drugem poslovnem obratu; 2. terjatve iz dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov v kmetijskem ali gozdarskem obratu; 3. terjatve iz prevzema v prehrano, negovanje, zdravljenje. vzgajanje in pouk po osebah, ki se bavijo s tem, ali iz prevzema v zavode, ki služijo temu namenu; 4. najemnine in zakupnine; 5. terjatve pomožnih delavcev, dninarjev, hišnih poslov in vseli zasebnih uslužbencev v pogledu mezde in povračila izdatkov iz službenih pogodb, kakor tudi terjatve službo-dajalcev iz predujmov, danili na lake terjatve; 6. terjatve zdravnikov, zobnih tehnikov, živinozdravni-kov, babic, zasebnih učiteljev, odvetnikov, patentnih odvetnikov. patentnih in drugih inženjerjev, arhitektov, zemljemercev, javnih beležnikov in vseh drugih oseb. ki so javno postavljene za opravljanje izvestnih poslov, v pogledu nagrad za njih činitve in povračila izdatkov, kakor tudi terjatve strank iz predujmov, danih takim osebam. i? 17: V treh letili se morajo dalje, da ne zastarajo: spodbijali odredbe za primer smrti; zahtevati dolžni del i in njih dopolnitve; opozivati daritve zaradi obdarovančeve nehvaležnosti; tožili obdarovanci zaradi okrnitve dolžnega dela; zahtevali ukinitve odmenskih pogodb zaradi prikrajšanja nad polovico; osporavati opravljene delitve skupne dobrine; spodbijati pogodbe zaradi pripetivšega se strahu ali zmote, pri čemer drugi pogodbenik ni zakrivil zvijače. (1) V primerih, ko se spodbijajo odredbe za primer smrti, ali ko se zahtevajo dolžni deli in njih dopolnil ve. ali so toženi obdarovanci zaradi okrnitve dolžnega dela, se zastaralna doba ne dovrši prej. nego so minula tri leta izza prisoji la dediščine. (2) § 18: Služnosti zastarajo v treh letih tedaj, kadar se je obremenjena oseba uprla njih izvrševanju, ter upravičenec ni uveljavil svojega zahtevka v treh letih. § 19: V treh letih zastarajo končno vsi zahtevki iz utrp-Ijene škode (§ 843). naj je škoda nastala po nedopustnem dejanju, po kršitvi pogodbene ali druge poslovne obveznosti, ali iz kakega drugega, v tem zakoniku ali izven njega predvidenega, škodovalnega dejanskega stanu, kolikor niso predvidene za uveljavljenje takih zahtevkov posebne zastaralne dobe ali druge vrste roki. Med zadnjenavedene odškodninske zahtevke spadajo zlasti: kondikeijski (§ 1373 sled.), gestijski (§ 1020 sled.), verzijski (§ 1026 sled.), regresni (§ 882 in dr.), impenzni (§ 368 in dr.) in revokacijski (S 934 sled.). (1) Zastaranje odškodninskih zahtevkov po odst. I prične teči od trenutka, ko je oškodovanee zvedel za poškodbo in za osebo, ki je zanjo odgovorna. Ako za eno ali drugo ne zve, ali. ako izvira škoda iz zločinstva, zastara odškodninski zahtevek šele v tridesetih letih. (2) V (reli letih, razen če gre za zločinstvo, zastarajo tudi odškodninski zalilevki iz ogrožanja kredita, pridobivanja ali napredovanja druge osebe z iznašanjem neresničnih vesli (po določbi § 1280. odst. 2). (3) § 20: Zahtevki iz čuvalne in posodbene pogodbe, ki so bili prijavljeni po določbah §§ 953 in 970. zastarajo v treh letih od poteka zakonite prijavne dobe. Zastaranje judikatnih terjatev. § 21: Terjatve, prisojene s pravnomočno razsodbo ali z drugim pravnomočnim izrekom, terjatve, priznane z izvršno poravnavo ali z drugo izvršno listino, in terjatve, ugotovljene v stečajnem ali poravnalnem postopanju izven stečaja, zastarajo v trideset oziroma štirideset letih (§ 13). dasi 1)i zastarale sicer v krajši zastaralni dobi. Kolikor nalagajo navedeni izreki oziroma pravni posli dolžnikom občasne, šele v bodočnosti dospevajoče činitve, zastarajo terjatve na posamezne činitve (po § 15) iv treh letih. Zastoj zastaranja. § 22: Zastaranje zastane iz listih razlogov, kakor pripo-sestovanje po gori (§§ 17—19 prip.) navedenih določbah: ako je ob zastoju po § 17 zastaralna doba krajša, nego dve leti. velja ta krajša doba na mestu dveletne. (1) Zastaranje pravic zapuščine in pravic zoper zapuščino se ne more dovršiti pred potekom šest mescev, odkar je dobila zapuščina svojega zastopnika; ako je zastaralna doba krajša, nego šest mescev, vel ja ta krajša doba na mestu šestmesečne. (2) Prekinitev zastaranja. S 23: Zastaranje se prekine iz istih razlogov, kakor pri-posestovanje (S5? 21, odst. I—2 prip.): tudi zastaranje prične leči dalje, ako je mirovalo pravdno postopanje tri lela. Učinek zastaranja vknjižene pravice. § 24: Ako je zastarana pravica vpisana v javne knjige, more zahtevati obremenjenec po dovršitvi zastaranja od sodišča. da pravico izknjiži. (1) Dokler pravica ni izknjižena, zastaranje ne more škodovali onemu, ki je, zaupajoč v knjižno stanje, izposloval vpis kake pravice. (2) Zastaranje ugovorov. §25: Ugovori so podvrženi zastaranju, če so oprti na lasten zahtevek ugovarjajočega, a ne pobijajo zgolj protiv-nikovega zahtevka. Zastaranje pohotne protiterjatve. i? 26: V pobot ugovorjena toženčeva protiterjatev velja za zastarano, če je bilo njeno zastaranje dovršeno že v trenutku, ko je dospela v plačilo od tožnika uveljavljena terjatev. Resume. LJne prcposition comment codifier clans le nouvcnii Code civil yougosluve los dispositions eoncernant la prescrfption acquisitive ct extinctive. En prenant pour exemple quelques anciens Codes civils euro-peens, notamment ceux de la France, de I ancienne Autriche et de l’ancienne Serbie, on avait redige l Avant-Base du Code oivil unifie du Royaume de Yougoslavie (1934) de fa^on ti grouper les dispositions ccncernant la prescription acquisitive et extinctive ensemble dans un seul chapitre (sc. le chapitre 4 de la partie III.). Or, dans les Codes civils modernes, les dispositions eoncernant les denx institutions mcntionnees, il y a longtemps, ont ete arrangees separement avec succes p. e. dans les Codes civils de la Suisse, de 1'Allemagne et de 1’ancien Montenegro. Dans son article, rautenr fait un essai de grouper separement aussi les dispositions de futur Code civil yougoslave relatives. Quant a leur placement au meme Code l auteur propose de con-sacrer aux dispositions concernant la prescription acquisitive un nou-vean chapitre dans la I. scction de la partie II (droits reels). Les dispositions reglant la prescription extinctive <|ui constitne ime zialwissenschaft und So~ zialpolitik. Bd. 61. 1929. 3. Die Welt in Zahlen. Bd. 1—VII. — D r. R e n g e r : Kriminalitat, Preis und Lohn. — H. B e r g : Getreidepreise und Kriminalital in Deutschland seit I!SS2. Berlin. 1902. — F. Ess I inger : Zusammenhange zwischen Teuerung und Kriminalitat. MUnchen. 1927. — I I. IVI ii I 1 e r : Untersuchungen iiber die Bevvegung der Kriminalitat in ihrem Zusaminenbang mit den wirtschaftlichen Verluiltnissen. Halle 1899. — A. M e y e r : Die Verbrechen in ihrem Zu-sainmenhang mit den wirtschaftlichen und sozialen Verhaltnissen in Kanton Ziirich. jena. 1895. — Loewe: Arbeits-losigkeit und Kriminalitat. 1914. — J. S o ude k: Die sozialen Ausvvirkungen der Konjunkturforschungen. 1929. — E. J oachim: Konjunktur und Kriminalitat. Offenburg. 1933. — D o r o ( h y S vv a i n e I h o m a s : Social aspects of tlve business cycles. London. 1925. — E. I ar novski j : V I i j a ii i j e hlebnih cen na dviženije prestupnosti protiv sol>-stvennosti v Rossiji. 1898. — F o r n as ari d i Verče: La criminalita e le vicende economiehe d Italia. Torino. IH94. — Sel lin: Le correlazioni tra hi criminalita e le crisi eco- nomiche. La Giustizia penale. 1938. — Mil. D. S tet « n o -vic: Nezaposlenost kao socialno-ekonomski faktor kriminaliteta. Policija. 1932. III. Endogeni (notranji) faktorji zločinstvenosti. K u r e 11 a : Naturgeschichte des Verbrechens. Stuttgart. 1893. — K r a e p e 1 i n : Das Verbrechen als soziale Krank-heit. — (i. Bon ne: Das Verbrechen als Krankheit. Seine Entstehung, lleilung und Verhiitung. Miinchen. 1927. — J. Lange : Verbrechen als Schicksal. Studien an kriminellen Zvvillingen. Leipzig. 1929. — II. H abel : Die Bedeutung der kriminalbiologischen Forschung. Monatsschr. I. Kriminalbio-logie. 1939. H. 1. — F r i e d r i c h St u m p £ 1 : L Erban-lage und Verbrechen. Charakterologische und psychiatrische Sippenuntersuchungen. Berlin. 1935. 2. Die Urspriinge des Verbrechens, Leipzig. 1936. 3. Verbrechen und Vererbung. Monatsschr. f. Kriminalbiologie. 1938. H. I. — Heinrich Kranz: Lebensschicksale krimineller Zwillinge. Berlin. 1936. — R at h : Ober die Vererbung von Dispositionen zum Verbrechen. 1914. — Adolf L e n z : Grundriss der Kriminalbiologie. Graz. 1927. — I I a r t ra a n n : Uber hereditiire Verluiltnisse bei Verbrechern. Monatsschr. C. Kriminalpsycho-logie. I. Bd. — Bernhard : Studien iiber erbliche Be-lastung bei Vermogensverbrechern. 1930. — Ben C a r p -ra a n : The individual Criminal. Studies in tlie psychogenics of Crirae. Wasliington. 1937. — Giuseppe Montalba-n o : Concetto biologico e clinice di predisposizione alle ma-lattie mentale e al delitto. Palermo. 1936. — P i n t e r a : De-dičnost disposic k ziočinnosti a sterilisace. Milotova poeta. Praha. 1937. — B i r n b a u m : Kriminalpsyehopathologie. Berlin. 1921. — Sichert: Uber individuelle Faktoren des Verbrechens. Z. f. die gesamte StrRW. Bd. X. — F. E x n e r : Volkscharakier und Verbrechen. Monatsschr. f. Kriminalbio-logie. 1938. H. 9—10. — I I a n s W. G r u h 1 e : Čl. Vererbung v HWB der Kriminologie. — Max Hagemann: Čl. Rasse, istotam. II. — Mitteilungen d. kriminal-biologischen Gesellschaft. Bde I.—V. — A. Maklecov: Biološki pra-vac u modernoj kriminologiji. Arhiv za pravne i društvene nauke. 1932. — Dr. B. I). Petrovič: Individualni uzroci kriminalitela. Policija. 1936, št. 23—24. IV. Specialna kriminalno-etiološka vprašanja. A. Alkoholizem in z I o e i n s t v e n o s t. A b d e r h a 1 d e n : Bibliographie der gesamten wissen-schaftlichen Literatur iiber den Alkohol und Alkoholismus. Berlin-Wien. 1904. — B a e r : Der Alkoholismus, seine Ver-breitung und seine Wirkung auf den individuellen und so-zialen Organismus. Berlin. 1878. — A. H o p p e : Alkohol und Kriminalitiit in a 11 e n ihren Beziehungen. (Grenzfragen des Nerven- und Seelenlebens.) VViesbaden. 1906. — v. K obli n s k y : Alkoholismus und Verbrechen. — G. Stark: Kriminalittit und Alkohol. Wissenschaftliche Veroffentlichun-gen zur Alkoholfruge. Heft 10. Berlin-Dahlem. 1934. — R. W a s s e r in a n n : Beitrage zur Lehre von den Beziehungen zwischen Alkohol und Verbrechen. Gerichtssaal. 78. Bd. 1911. O. Lang : Alkoholgenuss nnd Verbrechen. Basel. — VV. J a li r r e i s : Alkoholismus, čl. v. 11 VV 15. der Kriminologie. I. — S c li a r I f e 11 b e r g : Der Einfluss tles Alkoholverbots an Sonn- mul Feiertagen auf die Trunkenheit mul Korper-verletzungen. Internat. Monatsschr. z. Erforschung des Alko-liolismus. 1901. Bd. XXI. — R. C li arpenlie r : Alcoolisme el criminalite. Pariš. 1916. — Leg ra i n : Consequences so-ciales de 1’alcoolisme des ascendants au point de vue de la degenerescence, de la morale el de la criminalite. I V(' Congres d’anthropologie criminelle. — Milan Kosi i č : Alkohol, kriminalitet i pravo. »Mjesečnik«. 1912. — M. Dolenc: Alkohol in kriminaliteta. »Prerod«. Ljubljana. 1922. B. V o j n a in z I o č i n stve n ost. F. Ex n e r : Krieg mul Kriminalitat in Osterreich. 1927. — M. L i e p ni a n n : Krieg mul Kriminalitat in Deutschland. 1930. M. N. G e r n e i : Prestupnost i samoubijstva vo vreinja vojny i posle nejo. Moskva. 1927. — V. Sol nar: t. La guerre mondiale el la criminalite en Tschecoslovaquie. Revne de droit penal e( de criininologie. IX. 2. Zločinnost v zemicli českych v leiech 1914—1922 s lilediska kriminalni etiologie a reformy trestniho prava. V Praze. 1931. — De R o o s n n d S a u e r m o n d : Die Kriminalitat in den Nie-derlanden \vtihrend mul nacli dem Kriege. Monatsschr. liir Kriminalpsychologie. XIV. — O. C ron I u n d : Uber die Kriminalitat in neutralen Landern. Istotam. XVI. — S. v. K a p p e n 1’e I s : Die Kriminalitat der Fran im Kriege. Kriminal. Abh. Leipzig. 1926. — P. J o c a s : L influence de la guerre europeenne sur la criminalite. 1926. — F. v. L i s z t : Der Krieg mul die Kriminalitat der Jugendliehen. Zeitschr. f. die ges. StrRW. 37. Bd. — 11 e I I vv i g : Der Krieg nnd die Kriminalitat der Jugendliehen. Halle. 1916. — II. Trom-m e r : Urkundenfalschung mul Betrug im Weltkriege. Fine kriminologische Untersuchung. Leipzig. 1928. — M. Dolenc: Kazensko pravosodstvo na bojnem polju. Slov. Pravnik. 1920. S 3. Nastanek in razvoj kriminalne etiologije. Nauk o faktorjih zločinstvenosti ima svojo zgodovino. Sistematična raziskovanja v področju kriminalne etiologije so se pričela šele v novejši dobi. S tem pa ni rečeno, da je vprašanje o vzrokih zločinov povsem novega datuma. Že v Bibliji, v književnosti antičnih narodov, v literaturi srednjega veka in dobe prosvitl jenstva najdemo nemalo gradiva, ki se nanaša na ta problem. Vendar so* to bila več ali manj slučajna, nesistematična opazovanja in razmišljanja, izražena večinoma v aforistični obliki. Pregled te »prazgodovine« ki ■iminalne etiologije presega okvir naše razprave. Novejša kriminalna etiologija se je izoblikovala postopoma, sporedno z uveljavljenjem ideje o univerzalni determiniranosti vsega bitja. Pod vplivom novih filozofskih koncepcij opažamo že počenši od 17. stoletja stremljenje ugotoviti neko pravilnost ali celo zakonitost ne samo v pojavih narave, temveč tudi v človeškem dejanju in nehanju. Posebno pozornost so pritegnile nase take pravilnosti v gibanj u prebivalstva (smrtni slučaji, rojstva) in v ponavljanju števila samomorov in zločinov. Prvi poskusi razkriti take »zakonitosti« so storili angleški in nemški ikzv. politični aritmetiki. Anglež John Graunt (1620—1074) je opozoril na presenetljivo stabilnost v številu bolnikov in umrlih v Londonu.4 Nemški teolog, konsistorialni svetnik Johann Peter Siiss-milch (1707—1707) je v svoji knjigi s karakterističnim naslovom »Die golliche Ordnung in den Veranderungen des menschlichen Geschlechtes« (1741) v bistvu le nadaljeval Grauntovo delo. »Zakonitosti« v dinamiki socialnih pojavov pa ni pripisoval naravnim vzrokom, temveč Božji previdnosti/’ Označeval je Boga kot »unendlichen und genauen Arithmeticus..., der alles Zeitliche und Natiirliche nach Zalil, Mass und Gevvicht bestimmt bat.« Vendar ni zanikal pomena statističnih raziskovanj tudi za pravilno presojo 1 J. Graunt: Naturul and political observations upon tlie bills of niortality etc. — S ii s.s m i l c li označuje njegova metodo tako-le: »Graunt nalun zuerst in den Registern der Toten und Krankheiten in London cine Ordnung wahr und wurde dadurch auf den gliickliehen Schluss geleitet, dass dergleiclien Ordnung auch in anderen Stiicken des menschlichen Lebens sein diirfte.« Cit. po W a s s e r m a n n : Die Ent-wicklungsphasen der kriminalstatistischen Forschung. Leipzig. I927. Str. 8. 5 Primerj.: F. v. L i s z t : Dus Verbrechen uls sozial-pathologische Er-scheinung. Str. 233. — E. Spektorski: Zgodovina socialne filozofije. I., str. 268. notranje zveze med poedinimi pojavi: »Wenn wir auf diesem Gebiete menschlichen Daseins imstande sein werden, alle Fiille in der Welt nach allen ihren Umstlinden einzusehen mul alles ans Licht zu bringen, dan n konnen wir die Hoff-nung hegen, dass wir aucli imstande sein werden von allen richtig zu urteilen und d en Zusammenliang richtig einzusehen« (Siissmilch, cit. delo, i? 17). Ko je 1. 1825. francosko justično ministrstvo jelo redno objavljati uradne podatke o kriminalni statistiki p. n. Compte general de l’administration de la justice criminelle en France, se je prvič pojavila možnost natančnejšega proučavanja zlo-činstvenosti kot socialnega pojava. Značilno je, da se je te naloge kol prvi lotil belgijski znanstvenik Adolphe Quetlet (1796—1874), ki je bil po svoji ožji stroki astronom. Že v svojem delu »Penchant au crime« (1831) je Quetlet napovedoval, da postane socialna znanost v bodočnosti »ime veritable mecanique sociale«. Prepričan je bil, da bo ta znanost v rednem ponavljanju družabnih pojavov razkrila iste čudovite zakonitosti, ki jih opažamo n. pr. v nebesni mehaniki. Vprašanje je le: »Quel sera 1’autre Newton epii 1’impo-sera les lois de celic autre mecanique celeste?« V svojem glavnem delu »Sur lhomme et le developpe-ment de ses facultes ou Kssai de physique sociale« (1835) je Quetlet oblikoval znano tezo o stalnem »budžetu zločinstve-nosti«. Ni budžeta. oziroma davka, ki bi se plačeval s tako presenetljivo pravilnostjo, kakor tisti, ki ga zahtevajo ječe, robijašnice in šafoti: »II est un budget qu’on paie avec regu-larite effrayante, c’est celui des prisons, des bagnes el des echafauds ... II est un tribut epie l homme acquitte avet; plus de regularite IT): »Ja, Quetlet hal ■'eclit, es gibt kein zvveites Budget, das mit solcher Regelmassigkeit ge-zahlt wird, wie das des Kerkers, der Galeeren mul des Schaffots... (■esetzniassigkeit iiberull, mir der Mensch ilir nielit untervvorfen? Das liesst sich annehmen, hevor die relativ untergeordnete Stellung des Menschen im Bau der Welt erkannt war, aber seitdem nicht mehi\« Adolf VVagner: Die Gesetzinassigkeit in den scheinbar vvillkiir-lichen Handlungen. Hamburg. 1864. 7 To je razvidno i/ naslednjih izvajanj belgijskega znanstvenika: »Devant un pareil ensemble (1’observations faut-il nier le libre arbitre de Ihomme? Certes, je ne le crois pas... Je cdh^ois seulement que 1 effet de ce libre arbitre se trouve reserre dans des limites tres etroites et joue dans les phenomenes sociaux le role d’une cuuse accidentelle.« Quetlet: op. cit. Primerj. k temu Spektorski: Stogodišnjica Quetletove »Socialne fizike«. Arhiv za pravne i društv. nauke. 1935. Str. 329. V okviru te naše razprave ne moremo podrobno zasledovati nadaljnje usode Quetletovih etioloških naukov." Omenimo samo na kratko, da je njegov nauk naletel od raznih strani na zelo tehtne ugovore. Že trdiitev o stalnem bu-džetu zločinstvenosti se je izkazala kot netočna." Statistika ugotavlja nadalje le empirične pravilnosti, ki jih ne smemo zamenjati z »naravnimi zakoni«, ki bi že vnaprej določali ponašanje posameznega človeka.1" Kakor je naglašal zlasti Drobisch, pravilnost v ponavljanju človeških hotnih dejanj ne izvira iz »zakona«, ki predhaja tem dejanjem in nujno zahievii njih storitev.11 Vsaka pravilnost, ki jo ugotavlja k r •iminalna statistika, je proizvod relativno konstantni h iti torej ne absolutno neizpremenljivih razmer in sodelujočih vzrokov. Isto misel je še z večjo jasnostjo izrazil VVindelband: »Ako razodeva statistika, da podleže približno enako število oseb v enakih časovnih presledkih vplivom, ki vodijo do zločina, priča (o dejstvo prej o nekih stalnih svoj-stvih človeške narave, nego o učinkovanju nekega zakona, ki omejuje svobodo posameznika.« Ali. kakor pravi slovenski teoretik statistike Žižek — »Natur und GeselIscliaft machen normalervveise keine Spriinge.«’“ " Izčrpni pregled tega vprašanju gl. v cit. delu W a s s e r m a n n a. Str. 41 in liasl. 11 G. v. Mayr je v svojem delu »Statistik der gerichtlichen Polizei im Konigreich Bayern< prepričevalno dokazal nevzdržljivost teze, »als sei gewissermassen ein jahrlich ziemlich gleichbleibendes Kontingent von Reaten und 1’ersonen, die sie zu begehen haben, bestimint; denn es zeigt sicli, dass die zeitlichen Scinvankungen niclit so unerheblicli sind. wie man gewohnlicli niinmt.« V istem smislu Franz Žižek: Grund-riss der Statistik. »Die 1' iille der Beobachtungen, die im Limfe der Jalire gesainmelt werden, hat gezeigt, dass die von Quetlet mehr supponierte, als nachgewiesene Konstanz niclit die allgemeine Hegel bildet, dass viel-inehr manche Erscheinungen sehr grosse zeitliche Scinvankungen auf-weisen.« (Str. 160.) 10 »Diese empirische Gesetze haben natiirlich niclit die Bedeutung eines Gesetzes fiir den einzelnen, sondern sie gelten nur 1'iir den mittle-ren Menschen, fiir ein Wesen der Abstraktion, vvelclies niclit existiert.« W a s s e r m a n n : op. cit., str. 54. 11 Žižek: cit. delo. 12 Po besedah prof. Spektorskega, je napačno pojmovanje »naravne zakonitosti zmedlo take znanosti, kakor sta kriminalna veda in ekonomika«. Spektorski: Usoda ideje naravnih zakonov v socialni filozofiji. Zb. zn. r. IX. Str. 18!), 186. Metodologi splošne in kriminalne statistike (Inama Ster-negg. Forscher, Lexis, Tonnies, Wassermann in dr.) so opozorili tudi na to, da kriminalna statistika ne more prevzeti nase naloge kriminalne etiologije. Predmet kriminalne statistike je to. kar je relativno individualno v zločinu (starost, spol. poklic, izobrazba, čas izvršitve zločina itd.), ne pa to, kar je absolutno individualno. Kriminalna statistika nam razkriva le »die durchschnittliche Handlungsweise der durchschnitt-lichen Menschen«. Za Tonniesa (gl. njegov članek p. n. Moral-statistik v HWB d. Staatswissenschaften) je kriminalna in vobče Ikzv. moralna statistika le znanstveno razčlenjena zbirka gradiva, a ne samostojna znanost. Forscher (Die sta-tistische Metliode als selbststandige Wissenschaft) vidi končni cilj statistične metode vobče v matematičnem preciziranju funkcionalnih zvez. ki jih je treba razlikovati od zveze med vzrokom in učinkom v smislu naravoslovnih ved.ia V novejšem času se statistika bavi ne toliko s pojmom vzročne zveze, kolikor s pojmom korelacije in stohastične (probabilistične) zveze.14 Tudi novejša kriminalna etiologija ugotavlja, da je za razjasnitev pomena poedinih čini tel jev, ki vplivajo na storitev zločinov, oziroma na povečanje ali zmanjšanje kriminalitete. potrebna izpopolnitev statistične metode z metodo 13 V večini, primerov »gelangt man ... erst auf niclit statisti-s c li e m Wege /ur Aufhebung einer erheblichen Anderung der Ur-sachenkomplexes mul /ur Erken iitn is, welclie v on den beiden variablen (irossen, dessen gegenseitige funktkinelle A1 >hiin^iit durcli die stati-stische Zalilreilien ausgeriickt ersclieint, die Ursaclie und welclie die Wirkung ist.« Forscher: cit. delo. Str. 3*1-7. Povsem v istem smislu tudi Žižek: »...Die Statistik kanu genau genommen mir eine Koiu-zidenz, ein Zusammentreffen /weier Momente nachweisen.« Pri tem pogostokrat ni jasno. »welche Tatsaclie die Ursaclie und welc!ie die Wir-kung ist. Diese Frage muss dann auf G rund andenveitiger nichtsta-t i s t i s c h e r Kenntnisse beantwortet werden.« Žižek: cit. delo. Str. 166. 11 »Korelacija je nadomestek medsebojne funkcionalne zveze v njenem splošnem smislu, ne pa kavzalne zveze.-Ugotovitev korelacije pomeni ugotovitev kavzalne zveze le tedaj, ako iz katerihkoli drugih virov n. p. iz teoretične analize pojavov vemo, da je ta ali oni pojav vzrok drugega.« A. Bilimovič: Nauk o konjunkturah. Zb. zn. r. VIII, Str. 82. Primerj. tudi: Boris Furlan: Problem pravne kavzalnosti. Ponatis iz Zb. zn. r. XIV. Str. 127. natančne preiskave konkretnih zločinov, kakor tudi tipičnih skupin deliktov.15 Ako upoštevamo morfološko kompliciranost in raznovrstnost kriminalnih pojavov, ne moremo govoriti o nekem enotnem vzroku zločinov. Raznoterost oblik zločinstvenosti opravičuje domnevo o pluralizmu njenih vzrokov.1" Po drugi strani bi bilo naravnost naivno pričakovati od kriminalne etiologije, da nam dokončno razkrije in dožene ves neskončni kompleks notranjih in zunanjih vzrokov zločina.17 Naloga kriminalne etiologije je mnogo bolj skromna. Zaenkrat se moramo zadovoljiti s tem, da nam postane geneza zločina bolj jasna in pojmljiva kot je bila prej. Iz neskončne verige »vzrokov« skušamo izločiti najbolj tipične in kriminalno-politično bistvene faktorje. Tu pride do veljave poleg čisto-teoretičnega tudi teleološki moment. Zločin po svoji mate- 15 Že G. v. M a y r je priporočal kot pripomoček »ausserstatistische Orientierung«, zlasti »typische Einzelbeobachtung«. Vendar je vztrajal na tem, da statistični podatki »fiir die Atiologie (les Verbrecliens umfang-reicliere und zuverliissigere Erkenntniss liefern als einzelne Versuche von subjektiven Studien eines Ursachenfoyschers an einzelnen vvillkiir-lich ausgewahlten Kriminalftillen«. G. v. Mayr: Kriminalstatistik und Kriininalatiologie. Monutssclir. f. Kriminalpsycliologie. (912. Str. 338. Primerj. dalje v. Lisztovo pripombo: »Audi die umfassendste und ein-dringendste Statistik bedarf der Enganzung dureh systematische Einzel-beobaclitung. Kausale Zusaminenluinge vermag nur die Beobaclitung des Einzelfalls einwandfrei nachzuvveisen.« F. v. Liszt : Zur Vorbereitung des Strafgesetzentwurfs. Gl. tudi: Passow : Die Notwendigkeit krimi-uologischer Einzelbeobachtungen. Arcli. f. Kriininalantliropologie. 12. W a s s e r m a n n : op. cit. — A. W e t zel : Die allgemeine Bedeutung des Einzelfalls fiir die Kriminalpsycliologie. Arch. f. Kriminalantliropo-logie. 55. 1,1 V tem pogledu je zelo posrečena aforistična formula R. v. llippela: >Eiir die Gesamtlieit der Kriminellen ergibt sich nur eine gemeinsaiue Ursache: ungeniigende Achtung frenuler Interesse. Diesc aber kann auf den verschiedensten G r ii n d e n berulien«. — R. v. 11 i p pel : Deutsches Strafrecht. 1. Bd. (S 29: Kriminalpolitik.) Berlin. 1925. Str. 542. V jugoslovanski kriminološki književnosti zagovarja idejo pluralizma vzrokov zločinstvenosti /.lasti J. Šil o vic: Uzroci zločina. Zagreb. 1913. Str. 6. 17 Gleispach upravičeno pripominja: »...Es gibt sclilechterdings keine inenschliche Eigenschaft, die nielit schon einmal Bedingung eines Verbrecliens gewesen wiire oder dazu vverdeu kdnne.« W. G 1 e i s-pacli : Die Erforschung der Verbrechensursachen. Z. f. die ges. StrRW. Bd. 48. Str. 134. rialni vsebini pomeni nekaj, kar je škodljivo ali nevarno za poedinca in družbo. Poznanje pogojev, ki pospešujejo zločin-stvenost, olajša možnost smotrene ureditve preventivne in represivne borbe zoper njo. Povsem umljivo je torej, da utegnejo izsledki resnih kriminalno-etioloških raziskavanj služili koi temel j za zgraditev kriminalne politike, ki ustreza tem izsledkom.18 V zvezi s teni je treba navesti vsaj najvažnejše podatke 0 organizaciji sistematičnega proučavanja kriminalne etio-logije. Važen mejnik v tem pogledu je pomenila ustanovitev Mednarodne zveze kriminalistov (1889). Pobudo za to mednarodno združitev so dali Belgijec Adolphe Prins (1845— 1919), Nemec Franz von Liszt (1853—1919) in Holandec van 1 lamel (1842—1917). Osnovna programatična teza Mednarodne zveze kriminalistov se je glasila, da se morajo zločinstve-nost in sredstva borbe zoper njo motriti ne le s pravnega, temveč tudi z antropološkega in sociološkega vidika. Svoj smoter je Zveza videla v sistematičnem znanstvenem pro-učavanju kriminalitete, njenih vzrokov in sredstev borbe zoper njo: »Son bul esl l’čtmle scientifique de la crimi-nalite, de ses causes et de moyens a la combattre.«10 S tem seje tudi kriminologija oprijela Baconovega gesla: Vere seire est per causas scire. V tem razvojnem stadiju kriminalne etiologije je očitno prevladovala naturalistična smer. Sam ustanovitelj in idejni voditelj Mednarodne zveze kriminalistov Franz v. Liszt je istovetil znanstveno proučavanje zločinstvenosti in njenih vzrokov z naravoslovnim: »Vom n a I u r w i s s e n s c li a f t -I i c h e n Standpunkt aus .. . slelll sich uns das Problem, die Kriminalitat kausal zu erkliiren. Als ein Ereignis, als eine Erscheinung der Sinnenwelt haben wir das Verbrechen zu begreifen. es zu erklaren, indem wir die U r s a c h e n Fest-stellen, als deren YV i rku n g das Verbrechen erscheint.«20 1,1 Podr. gl.: A. Muklecov : O pojmu in nalogah kriminalne politike. Zb. zn. r. X. 18 Gl. Statuts de 1’Uiiion Internationale (le D rt) it penal, arretes par la Session de Lisbonne. IK97. Art. I. Podrobneje gl.: K i t z i n g e r : Die internationale kriininalistische Vereinigung. Betrachtungen iiber i lir VVesen und ilire bisherige Wirksanikeit. 1905. 20 F. v. Liszt: Das Venbrechen als sozial-patliologisehe Erschei-nung. Strafrechtl. Anfsatze und Vortrage. 11. Str. 231, 232. Ta formula je zelo karakteristična. V drugi polovici 19. stoletja se je namreč vpliv nemške idealistične filozofije (Kant, Hegel) na kazensko-pravno doktrino močno omajal. Od tega časa se pričenja nova preusmeritev v duhu anglo-francoskega pozitivizma (Aug. Comte, J. S. Mili, Dar\vin. Spencer). Izmed nemških kriminalistov je to smer posebno vneto zagovarjal vprav F. v. Liszt, ki je zgradil tudi svoj kriminalno-etiološki sistem na pozitivistični kav žalno-m e-hanični osnovi.21 Še bolj odločno je to smer zastopal italijanski kriminalist Enrico Ferri (1856—1929). Že leia 1883.. i. j. še pred ustanovitvijo Mednarodne zveze kriminalistov, je pisal: »Zločini predstavljajo prav tako, kakor vsa druga človeška dejanja, naravne pojave (Naturerscheinungen), ki so nujno determinirani po različnih kavzalno učinkujočih faktorjih.«22 Ta enostranski naturalizem v kriminalni etiologiji se je pozneje znatno omilil. Vendar se je vsaj v začetku kriminalna etiologija razvijala pod prevladujočim vplivom čisto naturalističnih koncepcij. Pomen kriminalne etiologije naglašajo v naj novejšem času razen Mednarodne zveze kriminalistov tudi druge mednarodne strokovne organizacije. Tako je n. pr. Mednarodni kongres za kazensko pravo in penitenciarno vedo v Pragi 1. 1930. uvrstil v svoj program vprašanje o mednarodnem sodelovanju pri proučavanju vzrokov zločinstvenosti (»des causes generalrices du crime«).28 V zvezi s tem je na istem 21 Gl. k tein ti zlasti: IJ. W c t z e I : Naturalisinus mul VVertpliiloso-pliic im Strafreclit (str. I—40: I1'. v. Liszt mul Positivismus). Berlin. 1935. 22 Enrico Ferri: Das Verbrechen in seiner Abhiingigkeit von dem jiilirlichen Teniperaturwechsel. Z. fiir die ges. Str.RW. II. Str. II. 2:1 »Une cooperation internationale en vue de l’observation des clian-geinents dans la criminalitč et de I ’ e x a m e n de I e u r s causes est-elle possible et dans c|uelles conditions?« Actes du Congres pčnal et penitentiaire iinterimtional de Pragne. Vohune IV. Str. 135 in nasl. Med poročevalci o tem vprašanju je bil tudi univ. prof. dr. M Dolenc: (str. 199—203). Njegov referat je bil objavljen tudi v srbščini: dr. Me- tod Dolenc: Da li je inoguče medjunarodno surailjivanje u cilju posmal ran ja promena kod kriminaliteta i istraživanju njegovih uz.roka i pod kojim uslovinia? Policija. 1930. Str. 865 in nasl. Zanimiv poskus kongresu bila ustanovljena posebna komisija, ki si je nadela nalogo, da primerjalno prouči kriminalno statistiko različnih držav tudi z eliološkega vidika (Commission mixte pour letude comparative des statisticpies criminelles dans les di-vers pays). Prvi mednarodni kongres za kriminologijo v Rimu. ki se je vršil v oktobru 1. 1938, je s svoje strani v posebni resoluciji izrazil željo, da se izenačijo metode pro-učavanja etiologije mladinske zločinstvenosti v mednarod-nem okviru. S 4. Klasifikacija faktorjev zločinstvenosti. Preden preidemo na karakteristiko različnih smeri v kriminalni etiologiji. se hočemo dotakniti vprašanja klasifikacije faktorjev zločinstvenosti. V strokovni književnosti so se s tem problemom bavili zlasti Ferri, Aschaffenburg in v. Liszt. Ferri jeva klasifikacija. Ferri razliku je troje vrst kriminogenih faktorjev (la triplice serie delle cause del delitto): 1. antropološke ali individualne; 2. socialne in 3. kozmične ali fizikalne. Antropološki činitel j i so po Ferriju: starost, spol, poklic, pripadnost temu ali drugemu družabnemu razredu ali stanu, stopnja izobrazbe in vzgoje ter organska in psihična svojstva zločinca. V skupino socialnih faktorjev spadajo: gibanje prebivalstva, rodbinsko stanje, družabno mnenje, religija, politične in gospodarske razmere, organizacija uprave in pravosodstva. Kozmični faktorji so: rasa. klima, spremembe letnega časa in temperature itd."’4 A s c h a f f e n b u r g o v a klasifikaci ja. Nemški kriminolog deli vzroke zločinov v dvoje velikih skupin: I. splošne in 2. individualne vzroke. Splošni vzroki kriminalitete so tisti, čigar vplivu se nihče ne more izogniti. Splošnim vzrokom prišteva Aschaffenburg vplive letnega časa in njegovih sprememb, mesta, odnosno podeželja, gospodarskega primerjalnega pregleda kriminulno-stutističnih podatkov v raznih državah nudi razprava: H a c k e r : Statistične comparee de la criminalite. Ilevue internutionale de droit penal. 1936. M Enrico ferri: cit. delo. Gl. k temu tudi: A z z a 1 i n i : La dottrina plurulisticu dei futtori della criminalitu nellu concezione di Enrico Ferri. »La scuola positiva«. 1934. položaja, alkohola in drugih opojnih strupov, kakor tudi vpliv umazanega slovstva, kina in pod. Skupina individualnih vzrokov pa obsega osebna, zlasti biološka svojstva zločinca.2'1 Pomanjkljivost obeh pravkar omenjenih klasifikacij je očividna. Ferrijeva delitev predstavlja združitev najrazličnejših momentov, ki so precej arbitrarno razvrščeni med poedinimi skupinami faktorjev. Ni razumljivo n. pr., zakaj spadajo poklic, pripadnost temu ali drugemu stanu, vzgoja in izobrazba mod antropološke, a ne socialne čini (el j e. Uvrstitev rase med kozmične, a ne antropološke faktorje prav tako ni utemeljena.20 Kar se tiče Aschaffenburgove delitve, priznava avtor sam njeno nedovršenost. S svojo klasifikacijo je avtor hotel namreč določiti le okvir vprašanj, ki jih obravnava v prvem delu svoje knjige »Das Verbrechen und seme Bektimpfung«. (Str. 15.) Lisztova klasifikacij a. Liszt je prvotno sprejel Ferrijevo trodelbo kriininogenih faktorjev. Pozneje pa je prišel do zaključka, da tkzv. kozmičnih ali fizikalnih činiteljev ni moči smatrati kot samostojno skupino. Za njimi vsaj praviloma tičijo bodisi antropološki, bodisi socialni faktorji. Na mesto Ferrijeve trodelbe predlaga v. Liszt dvojno delitev (eine Zweiteilung) kriininogenih faktorjev — v individualne in zunanje. Njegova etiološka formula se glasi: Vsak poedini zločin nastaja vsled součinkovanja dveh skupin pogojev individualne osebitosti zločinca na eni strani in zunanjih, zlasti gospodarskih, razmer na drugi strani.27 Lisztovi delitvi sledi v glavnem tudi 1L v. ITippel.28 Vendar 25 A s c h a f f e n b u r g : Das Verbrechen und seine Bekiimpfung. 1923. Str. 14 in passim. 80 Že v. Liszt je v svoji kritiki Ferrijeve klasifikacije naglašal, dass Ferri, slalt einer begrifflichen Bestinimung der sozialen Ftiktoren, die ih re Abgrenzting von den beiden anderen Gruppen ermoglichen wiirde, niclits giibt als eine vol lig t n m n 11 u a r i s c h e Aufziih-Inng«. F. v. Liszt: Die gesellschaftlichen Fak toren der Krimina-litiit. Str. «7, «8. 27 F v. Liszt, cit. delo, in Lehrbuch. 28 JI. v. Ili p.pel : Das deutsche Strufreclit. I. Str. 539, 540. pripominja k temu vprašanju še to-le: Vsaka obrazložitev zločina z individualnimi in socialnimi vzroki predpostavlja — zavestno ali nezavestno —, da sta že podana dva faktorja: celokupnost kozmičnih pogojev (geografski položaj, klima-tične razmere itd.) in določeni pravni red, zlasti kazensko pravo. Slednja sprememba kazenskega prava povzroča namreč spremembo kriminalitete, ker je po jem zločina istoveten s pojmom kaznivega dejanja. Kavzalno proučavanje zločinstvenosti nam mora potemtakem razkriti, zakaj in v kakem obsegu se izvršujejo zločini »trotz oder infolge des bestehenden Strafrechts« (R. v. Hippel). V novejši strokovni literaturi prevladuje vobče dvojna delitev kriminogenih faktorjev, terminološko se nam zdi še najbolj posrečeno razlikovanje med uplivom p r i r o j e n i h n a g n j e 11 j (Anlage) na eni in okolja (le Milieu, die Umge-bu ng) na drugi strani. Prvi faktor označimo lahko kot notranji ali endogeni, drugi pa kot zunanji ali eksogeni.20 S tem seveda še ni dan odgovor na vprašanje o tem, kakšen pomen ima v etiologiji zločina celotna storilčeva osebnost. Kriminalna etiologija stremi za tem, da razkrije specifične kriminogene fakt o r j e. Za to je potrebna vsestranska, a ne samo statistična analiza notranjih in zunanjih momentov v nastanku zločina.80 Pojem faktorja, s 30 »Anlage mul Milen, endogeno und exogene Verbrechensfaktoren«. Mezge r: Kriininalpolitik. Str. (89. Tbbben govori v istem smislu o »Tnweltschiiden« (Genotypisclie Ursachen) in »Umweltschaden« (Ikiru- typische Ursachen). — H. Tbbben: Čl. Vervvahrlosung v HWB. der Kriminologie. II. Str. 969. Točno karakteristiko odnosa med endogenimi in eksogenimi faktorji podaja Ziehen: »Unter endogen entstandenen Eigenschaften verstehen wir solche, die bereits in der befruchteten Eis- zelle als Disposition vorhanden sind, unter exogen entstandenen solche, die aus spateren, gewi,ssermassen von »aussen« her erfolgenden Einwir-kungen, also aus Umgebungseinfliissen (»Milieueinlliissen«) im weitesten Sinn hervorgegangen sind.« — Th. Z i eh en : Die Grundlagen der Cha- rakterologie. Langensalza. 1930. Str. 18. Gl. tudi: A. Len z: Čl. Krimi- nogene Disposition und Struktur v HWB. der Kriminologie. II. Str. 63. 30 Grulile, avtor izvrstne monografije o vzrokih mladinske zanemarjenosti in zločinstvenosti (Die Ursachen der jugendlichen Venvahrlo-sung und Kriminalitiit. Berlin. 1912), poudarja, da zahtevajo kriminalno-etiološke študije »eine ungemein grosse Kenntnis technischer, politi-scher, wirtschaftlicher, juristischer, psychologischcr, biologisclier, ras-senkundlicher Momente. Nor die sorgfiiltigste Abiviigung aller dieser katerim se bavi statistika, ni vedno istoveten s pojmom specifičnega kriminogenega faktorja. Če n. pr. ugotavlja kriminalna statistika večjo udeležbo nezakonskih otrok v zločin-stvenosti v primeri z zakonskimi, s tem še ni dognan specifični vzrok tega pojava. Ta specifični vzrok ni nezakonsko rojstvo kot tako. temveč povprečno šibkejši gospodarski položaj takih otrok, zanemarjena vzgoja in pod.31 Kriminologa zanimajo v prvi vrsti oni faktorji, ki pospešujejo zločinstvenost. Njegova pažnja je obrnjena pred vsem na negativne pojave i n d i v i d u a 1 n e g a i n socialnega življenj a kakor degeneracija, alkoholizem. zanemarjenost mladine, demoralizirujoči vplivi okolja, pauperizem ild. To je tudi umljivo, ako upoštevamo poseben pomen leli kriminogenih faktorjev v genezi najvažnejših in najrazširjenejšili vrst zločinov. V kriminalni etiologiji je treba razlikovali dve glavni metodi: individualno in socialno etiološko. Prva hoče pojasnili vzroke poedinih zločinov, druga proučuje etiologi jo kriminalitete kol množinskega pojava, l a različnost izhodišč in metod je v novejši krijninologiji splošno priznana.3" Na c u u s a e oder con d i ti on es vvird eine glanbliafte Atiologie lie-fern«. — II. W. Grulile: Čl. Verbrechensursachen v HWB. d. Krimi-nologie. II. Str. 885. 31 Na to stran vprašanja povsem upravičena opozarja Žižek: Statistična ugotovitev vpliva nekega faktorja (n. pr. spola, starosti) tvori lini' den Rti h men liir die Wirksamkeit der tiefer liege.nden eigentliclien Griinden«. — F. Žižek: Grnndriss der Statistik. 1921. Str. 166. 32 Naj navedemo le nekaj karakterističnih zgledov iz novejše strokovne književnosti: »Auf der sorgsainen Scheidung der i n d i v i d u e I I ersielitlichen unmittelbaren »Motive« und der allgemein kollektiv als M a s s e n w i r k u n g auftretenden »Beeinflussungen« der Verfelilig-keits-ErscIieinungen berulie die ernstliafte kriminal-atiologische Unter-suchung«. — G. v. May r : Statistik und Gesellscliaftslehre. III. Bd. Tii-bingen. 1917. Str. 926. — >>Die Aufgabe der Erkliirung der K r i m i n a -I i t ii t ist... von der kausalen Untersucliung e i n z e I n e r Verbre-elien wesentlich verschieden«, — Gl ei spačit, cit. delo. Str. 156. »Tu der Lehrc von den Ursachen des Verbrechens stehen sicli... zwei Anschauungen als Gegenpole gegeniiber. Eine i n d i v i d u a I - p s y -c It o I o g i s c h e , die das Verbreclten vorziiglicli aus der Personliclikeit de,s einzelnen Individuuins zu erklaren sucht, eine s o z i o 1 o g i s c h e , welche seine Entstehungsgriinde in den ausseren Momenten, in den nm-gebenden natUrliehen und sozialen Umsttinden zu fin d e n glaubt.« -F. Exner: Krieg und Kriminalitat in Osterreich. Wien. 1927. Str. 2. tej različnosti izhodišč in metod temelji tudi razmejitev področij kriminalne biologije in kriminalne sociologije. Prva proučuje zločin kot individualni pojav in funkcionalne zveze, ki so podane v konkretnih primerih. Druga se bavi s kriminogenimi faktorji v socialnem življenju.™ Prepričali smo se (gl. gori), da statistična metoda kot osnovna metoda kriminalne sociologije ne more gl oboke j e poseči v notranje psihološke vzroke individualnega zločina. Po drugi strani vpoštevata kriminalna biologija in psihologija vplive okolja lc v omejenem obsegu. Ena metoda torej izpopolnjuje drugo. Zato je vsaka izmed njih enako upravičena in koristna z ozirom na osnovni smoter, ki ga zasleduje kriminalna etiologija. V novejšem razvoju kriminalne etiologije so se izoblikovale naslednje glavne smeri, ki se dajo shematično razvrstiti fako-le: 1. Teorija okolja, ki se snuje iz ideje, da imajo v etiolo-giji zločinstvenosti pretežen pomen eksogeni (zunanji), naravni in socialni, zlasti gospodarski vzroki ali faktorji (Mi-lientheoric). 2. Naturalistično-biološka teorija, ki brani nazor, da pripada prevladujoča vloga v etiologiji zločinstvenosti endogenim (notranjim) vzrokom, namreč prirojenim nagnjenjem in nespremenljivi dedni osnovi (Anlagetheorie). 3. Teorija, ki ne zanika pomena okolja in dednih dispozicij. toda bistveno vlogo v genezi zločina pripisuje celotni duhovni in moralni osebnosti zločina. Formula le teorije se glasi: okolje — dispozicija — osebnost (Milieu — Anlage Personlichkeii). S 5. Teorija okol ja. Okolje (le milieu, dic Umgebung) pomeni celokupnost naravnih (klima, geografski položaj, sezonske spremembe 3:1 »Da die K r i m i n a 1 b i o 1 o g- i e in der einzelnen Personlichkeii das Subjekt erblickt, ist sic geschieden von der K r i in i na 1 s o z i o I o -g i e , die (las menschliche/usaininenleben in seinen verschiedenen kri-minogenen Formen betraclitet.« — A. Len z: Grundriss der Kriininal-biologie. 1927. Str. 20. letnega časa itd.) in socialnih pogojev, ki vplivajo na človeka.'14 Že v zvezi z vprašanjem klasifikacije faktorjev zločin-stvenosti (§ 4) smo mimogrede opozorili na nasprotstvo v nazorih o tem. ali je treba priznati naravnemu okolju pomen samostojnega in primarnega kriminogenega faktorja ali ne. Na tem mestu hočemo prikazati to sporno vprašanje nekoliko podrobneje. Nauk o vplivu naravnega okolja (the doctrine of phisical environment, kakor ga imenujejo Angleži) na različne strani socialnega življenja zavzema pomembno mesto v zgodovini znanosti vobče, počenši od Aristotela in Hippokrata. V novejši dobi so posebno naglašali važno vlogo tega faktorja Bodi n, Montesquieu, I ingot, Herder, Taine, Buckle, nemški antropogeograf Ratzel in drugi. Tudi kriminalni statistiki in kriminologi niso mogli iti preko tega problema. Že prve kriminalno-statistične študije Gerryja, Quetleta in Ottingena so obravnavali vprašanje o vplivu klime na zločinstvenost. Naj navedemo kot zgled naslednja izvajanja Quetleta: »Le climat parait avoir de 1’influence, surtout sur le penchant au criines con tre les personnes ... On observe cn-core qne les climats rigoureux qui font naitre les plus de besoins, font naitre aussi le plus de crimes contre les pro-prietes.«’5 Nasprotstvo v oceni fizičnega okolja kot kriminogenega faktorja je nastalo šele pozneje. Nekateri pisatelji (Ferri, Murrison, Aschaffenburg, Hosner, Čubinski in dr.) priznavajo primaren pomen fizičnega okolja kot »vzroka« kriminalitete, drugi (n. pr. v. Liszt, C. Tarde, Bonger, Gleispach. Battaglia) stoje na nasprotnem stališču. 31 S pojmom okolja se bavi tudi pedagogika. Slovenski pedagog p rol. K. Ozvald daje to-le definicijo okolja: »Vse tisto (tvarni svet, duhovno-kulturni vplivi, osebe), s čimer imaš v tej ali oni dobi svojega življenja trajnih ali vsaj trajnejših stikov, tvori tvoje okolje, ali tvoj milje.« -K. Ozvald: Duševna rast otroka in mladostnika. Ljubljana. t9:5(). Str. 14, 14. Primerj. tudi: VV. Pop p : Der padagogische Milieu in Bu-semann: Piidagogisohe Milieukunde. 1927. n'' Q ii e 11 e t : cit. delo. II. Str. 244. Podr. gl.: E. I? o s n e r : Jahres-zeiien, čl. v HWB. der kriminologie. I. Str. t>H<). Enrico Ferri, ki je proučeval zlasti vpliv sezonskih temperaturnih sprememb na gibanje kriminalitete (tkzv. calen-clrier criminel), je iz paralelizma teh pojavov sklepal o nujni opredeljenosti človeških dejanj po naravnih pogojih povsem v smislu čisto naturalistično pojmovanega determinizma."' Aschaffenburg, ki je v svojih zaključkih mnogo bolj previden nego Ferri, je opozoril zlasti na razmerje med letnim časom in seksualno zločinstvenostjo v zvezi s periodičnimi valovanji v spolnem življenju človeka (»der Rythmus der Natur«).37 Tudi avtor najnovejšega dela o tem problemu, Hosner, prihaja do zaključka, da imajo klima in sezonske spremembe letnega časa poleg posrednega tudi neposreden vpliv na kriminaliteto.”8 Drugačno je stališče nasprotnikov tega nazora. V svoji polemiki s Ferrijem je F. v. Liszt dokazoval, da sezonske :,u »Wir konnen ... unser allgeineinstes Endergebnis dahin fassen, dass der Mensch, trot/, seines angebl ichen freien Willens, der Gesell-schaft and seinen Menschen gegeniiber rnehr oder weniger schuldig wird, je nachdem die jeweiligen Temperaturverhiiltnisse seinen Orga-nismns entziindbar gemacht haben.« — E. Ferri: Das Verbrechen in seiner Abhiingigkeit von deni jahrlichen Teinperaturwechsel. Str. 49. a7 »Wir unterliegea alle einer ausserordentlichen Steigerung der Erregbarkeit, und zwar besonders der geschlechtlichen Erregung im Friihjahr, der schon bald mit beginnendem Soinmer cine Absclnvachung folgt.« Avtor domneva, »dass die Ab- und Zunahme des Geschlechts-triebes, die alle Alton der sexuellen Befriedigung vom elielichen Bei-schlafe bis /ur brutalen Vergewaltigung von Kiindern umfasst, der Brunst der Tiere, wenn auch in selir abg"eschwachter und erheblich ningestalterer Form, entspricht.« ■— Aschaffenburg: cit. delo. Str. 27. Primerj. tudi: Č u b i n s k i : Kriminalna jKilitika. (Glava druga: Kosmički faktori kriminaliteta i borba sa njima.) Str. 196. j\Venn bei iler spezifischen Kriminalitiitsgestaltung selbstver-standlich auch ethnograpliisclie und Nationalitiitsfaktoren, fernerhin wirtschaftliche Momente mitwirken, so kan n naeli den Forschnngs-ergebmssen iilteren wie neueren Datuins, auch dem Klima e i n kriminogener E i n f 1 u s s n i c h t a b g e s p r o c h e n w e r d e n« (str. 691). O kriminogenem vplivu sprememb letnega časa pa pravi isti avtor, da te spremembe »in direktem physiologischen Wege auf die Stim-mung des Menschen wirken und das Hervortreten der Leidenschaftein, beispiehveise der sexuellen, begiinstigen oder hemmen.« (Str. 694.) Ernst Roesner: Cit. članek — Jahreszeiten. Primerj. tudi Ernst Roesner: Der Einfluss von Wirtschaftslage, Alkohol und Jahreszeit auf die Kriminalitiit. 1930. spremembe letnega časa niso samostojen faktor kriminalitete. Svojo trditev je utemeljeval z naslednjimi razlogi. Vzrok naraščanja seksualnih zločinov v poletnih mesecih ni vročina kot taka. Pravi vzrok tega pojava tiči v specifični reakciji poedinih osel) na v|>1 iv vročine. Odločilen pomen v tem primeru ima potemtakem biol oš k i faktor. Po drugi strani vzrok povečanja števila tatvin v zimskem času ni nizka temperatura kol taka. Pravi vzrok tega porasta je treba iskali drugje. Potrebe človeka v pogledu hrane, obleke, kuriva itd. so v zimskem času mnogo večje kot poleti, (ločini je možnost zaposlitve in zaslužka pozimi bolj omejena. Tu pride do veljave s o c i a I n i , zlasti gosp o d a r s k i faktor. Vobče imajo, po Lisztovem mnenju, tkzv. kozmični ali fizikalni faktorji80 v genezi zločina le sekundaren pomen. »V nasprotju z JV1ontesquieu-jem in Quetlet-om, pa tudi z marsikaterim novejšim avtorjem. — pravi Liszt na drugem mestu — ne ver jamemo več, da eksistira neka posebna f a u -n a ali f l o r a c r i m i n a I i s , ki naj bi bila odvisna od klime in od svojstva tal.« »VVir glauben nicht, dass durch die Zalil der Breitengrade tlie Zalil und die Art der Ver-breehen unmittelbar bestimmt werde.«4" Francoski kriminalist in sociolog (i. Tarde prav tako zanika, da liči vzrok regionalnih razlik v pogledu razširjenosti in oblik kriminalitete v fizikalnih razmerah okolja, lo razliko skuša Tarde pojasniti z neenakim niveaujem civilizacije poedinih dežel in pokrajin." Zaključkom Liszta in I arda se pridružuje tudi holandski kriminolog Bonger.’2 :l" F. v. Lis/l: Die gesellschaftlichen Faktoren der Kriminal i tat. Str. 438. 10 I*’. v. Liszt: Die so/.iulpolitische Auffassmig (les Verhrechens. Str. Primer j. tildi: Louis Proul: Le Crime et la Peine. Pariš. I899. Str. I70. ,l G. Tarde : La criminalite coniparee. Pariš. I886. ** »....The importance of physical environment for tlie etiologv of crime, if it exists ut ali, is of a very secondary nature«. (Str. 116.) Ako bi klima imela odločilen kriminogeni pomen, potem bi morali /e a priori pričakovati večjo imovinsko kriminaliteto v severnih državah v primeri z južnimi, česar pa v resnici ni, »because tlie effect of tlie greater needs vvhicli tlie northern climate entails may easilv be neutra-lized by provident social measures«, (Str. 108.) — W. A. B o g n e r : An Introduction to Crimiiiology. London. (936. O vplivu klime na zločinstvenost imamo v strokovni literaturi nekaj študij, vendar so ustrezni podatki tako nezanesljivi, da iz njih ni moči izvajati kakih dokončnih zaključkov. Jo tem bolj, ker je vprašanje o kriminogenem vplivu različnih klimatičnih con tesno prepleteno z rasnimi, etnografskimi, kulturnimi in drugimi momenti. Vpoštevaii je treba, po našem mnenju, tudi to, da je — vsaj v novejšem casu — tehnična kultura tako zelo napredovala, da fizično okolje dandanes vobče nima tako odločilnega vpliva na človeka kol nekdaj. Kar se liče razpredelbe zločinov po letnih mesecih (ca-lendrier criminel), ugotavlja kriminalna statistika v glavnem to-le: Kazniva dejanja zoper osebo, pred vsem nasilna dejanja zoper življenje in telo, dosežejo svoj višek poleti, tatvina kulminira pozimi, dočim odpade največje število primerov detomora in odprave telesnega plodu na februar in marec. Značilno je. da beležita vprav ta dva meseca tudi največje število nezakonskih rojstev.111 lu pride torej zopet na dan izrazito socialni moment. Po mnenju nekaterih avtorjev (Gleispach), spadata geografska razpredelba kriminalitete (kriminalna geografija, die Kriminalgeographie), kakor tudi njeno sezonsko gibanje (der saisonnnissige Verlauf der Kriminalitat) v opisni (deskriptivni) del kriminologije, v tkzv. kriminografijo, a ne v njen etiološki del.41 To pa zopet zavoljo tega, ker za kriminalno etiologijo imajo ustrezni podatki le indirekten pomen. Prepričali smo se, da je vprašanje o pomenu fizikalnih (kozmičnih) faktorjev zločinstvenosti doslej še sporno. Naravno okolje vpliva na izvršitev zločinov praviloma le po- 1:1 Primer j.: W. Sun er: Kriminalsoziologie. Str. 697, op. 56. Roesner: Der Einfluss etc... Str. 70 in nasl. 11 Gleispach: cit. delo. Str. I46. Tudi Rattaglaa v svojem delu: La dinamica del delitto trdi, da klima in drugi fizikalni činitelji ne spadajo med prave kriminogene faktorje (»i fattori veramente crimino-geni«), Bonger resumira argumentacijo italjanskega znanstvenika takole: »Ancun de ces facteurs ne peut, a lui seul, faire naitre un crime. Sans cela toute une population devradt etre criminelle de la meme maniere, puisque quelques facteurs, par exemple le cliniat, exercent leur influence sur la population entiere.« — Bonger: Criminalite et conditions economiques. Str. 270. — Primerj. tudi: Proal: cit. delo, poglavje VII.: Le crime, le cliniat ot la nourriture. Str. 159—171. sredno, ker je tesno povezano z neštevilnimi biološkimi in socialnimi momenti. Vprašanje o kriminogenem vplivu socialnega okolja spada med temeljne probleme kriminalne etiologije. Karakteristično je, da posveča kriminološka književnost največjo pažnjo g o s p o d a r s k i m vzrokom zločinstvenosti. Nekateri pisatelji vidijo v tem socialnem kriminogenem faktorju pravo središče sociološkega razmotrivanja zločina.45 Misel, da siromaštvo, beda, stiska pospešujejo zločine, je stara kot svet. Značilno pa je, da je že Aristoteles (Politika, II., pogl. IV.) nastopil zoper upreproščeno razlago zločinov zgolj z bedo in stisko: »Ljudje ne izvršujejo zločinov le zato, da zadovoljijo svojim najnujnejšim življenjskim potrebam, temveč tudi iz pohlepa po uživanju in vsled nebrzdanosti svo jili strasti«. V srednjem veku je vprašanje o zvezi med materialno bedo in zločinom obravnaval zlasti Tomaž Akvinski (1226— 1274): »Est autem paupertas occasio mali, quia propter eam ad furta, adulationes. periuria et h is similia aliqui inducuntur.« (Siimma contra gentiles. III., 131.) »Mendicitas autem est occasio furandi et mentiendi ant etiam periurandi.« (Summa tlieo-logia. III.. 40, 3.) Tudi v poznejši dobi, n. pr. v »Utopiji« Thomasa Morusa (1478—1535), v delih Erasmusa, Lutra, Kalvina, v literaturi dobe prosvitljenstva je raztresenih nemalo — večinoma bežnih — opazk o tem problemu.4" Predmet bolj natančnega, zlasti statističnega, raziskava-nja je to vprašanje postalo šele v 19. stoletju. Prvi glasnik moderne teorije socialnega okolja je bil Quetlet. V svojem večkrat omenjenem delu »La physique sociale« je med drugim pisal: 1!i »Im Mittelpuukt so/.iologischer Verbrecliensbetraclitung stehen ... tlie wirtschaftlichen Verliiillnis.se, insbesondere die wdrtscliaft- liche Not, in ih rer Beden tim g als kriminogener faktor.« — M e z g e r : Kriminalpolitik. Str. 148. — »Das Problem des kausalen Zusammenlnuiges zwischen Kriminalitiit nnd Konjunktur ist jedenfalls aines der wichtig- sten Kapitel in der Atiologie des Verbreehens.« — Itoesncr: Wirt- scliaftslage nnd Straffiilligkeit. MWB. der Kriininologie. II. Str. I()7<). 111 Podr. gl. v cit. delili van Kana. Roesnerja, Bongerja. »Družba vsebuje v sebi kali vseli bodočih zločinov, ona tako rekoč pripravlja zločine. Krivec je le orodje, ki jih izvršuje«: »C’est el le (sc. la societe), en quelque sorte, qui prepare ces crimes, et le coupable 11’est que rinstrument qui les execute.«47 Prevladajoči pomen socialnih faktorjev zločinstvenosti (»die grossere „Dignitat“ der gesellschaftlichen Faktoren«) je v nemški literaturi posebno vneto dokazoval vodja sociološke šole F. v. Liszt. Socialni faktorji vplivajo na storilca ae samo ob času dejanja, temveč v teku vsega storilčevega življenja in celo pred njegovim rojstvom, kolikor neugodne socialne razmere izpodkopavajo življenjsko moč njegovih prednikov.48 Najvažnejšo vlogo v socialni genezi zločinov je Liszt pripisoval gospodarskemu faktorju. Geografsko razpre-delbo zločinov po poedinili pokrajinah in porast imovinskih deliktov v zimskem času (gl. gori) je Liszt pojasnjeval z gospodarskimi vzroki. Z istimi razlogi je skušal obrazložiti tudi manjšo kriminalnost pri ženskah in neenako udeležbo v kriminaliteti zastopnikov poedinili konfesij.40 V novejši francoski književnosti zastopajo teorijo socialnega okolja (la theorie mk]ues. Str. 724. Primer j. tudi: K. K a u t s k y : Loinbroso und seine Verteidiiger. Neue Zeit. 1893—1894, II. k. •iminalna politika/’7 Za etiološki nauk kri minologov-mar-ksistov je posebno značilen nekritičen dogmatizem. Materialistično pojmovanje zgodovine in sociologije je za pristaše te doktrine neka neovrgljiva resnica. Iz te premise izvajajo tudi svojo teorijo o zločinstvenosti kot o funkciji kapitalističnega družabnega reda in o gospodarskem faktorju kot o glavnem in odločilnem vzroku zločinstvenosti. Odtod izvira tudi njih prepričanje, da bo proces socializacije avtomatično odstranil najvažnejše vire kriminalitete — pauperizem, socialno neenakost in gospodarske krize, ki so neizogibne v kapitalistično urejeni družbi/’8 Pri vsej očividni enostranosti tega stališča je vendar treba priznati, da so zastopniki te smeri pritegnili pažnjo k vprašanju o kriminogeni vlogi gospodarskega faktorja. Mnogo večji pomen za nepristransko proučevanje vpliva gospodarskih pogojev na kriminaliteto imajo čisto znanstvene študije o tem vprašanju. Na prvem mestu je treba navesti dela nemškega statistika Georga v. Mavra, ki mu pripada v tem oziru vloga pionirja. L. 1867. je izšla prva tozadevna v. Mayrova monografija p. 11.: »Statistik der geriehtlichen Polizei im Konigreich Bayern mul in einigen anderen Liin-dern«. V tem svojem začetniškem delu je nemški statistik opozoril na presenetljivi paralelizem med gibanjem žitnih cen na Bavarskem v letih 1886—1861 in številom kazenskih ovadb radi imovinskih deliktov v tej deželi ob istem času. r’7 Podr. gl.: A. Maklecov: Das Strafrecht Sow jetrusslands v zbirki: Das Reclit Sovvjetrusslands, hgg. von A. Maklezow, N. Tima-scliew 11. a. Ttibingen. 1925. Primerj. tudi: W. Gal las : Kriminalpolitik und Strafrechtssystematik miter besonderer Beriicksichtigung des So-vvjetrussischetii Rechts. Berlin. 1951. — R. M a 11 ra eh : Grundlagen des raterussischen Strafreclits. Berlin. 1933. — R. M a 11 r a c h : Der Bank-rott der l)olscliewistischen Strafrechtsdoktrin. Deutsclies Strafrecht. 5. Bil. 11. 10/11. 1938, — F r e 11 11 d : Strafrechtsreform im Zeichen der marxi-stischen Theorien. Z. f. die gesamte StrRW. Bd. 51. Str. 301 in nasl. II. Donnedieu de Vabres: La politique criminelle des etats au-toritaires. Pariš. 1938. (Str. 142 in nasl. La ;politique criminelle de 1’lStat sovietkpie.) 58 »Ed allora il delitto, coine la miseria, coine Tignoranza, come la prostituzione, come rimmoralita in genere, avra finito la sna tristo ti-rannide nel mondo umano.« Tako formulira Enrico Eerri to socialistično prognozo. Lastno stališče Ferrija pa je mnogo jirevidnejše. Diag ram, s katerim je G. v. Mayr ponazoril svoja izvajanja, je služil kot zgled za mnoge poznejše diagrame te vrste v raznih državah/’" Važnejši izmed njih so reproducirani v gori citiranem delu Bongerja o ekonomskih vzrokih zločin-stvenosti. V pojasnilo k temu grafikonu je G. v. Mayr pisiil med drugim to-le: »Ein Bliek auf die graphischen Darstellungen zeigt dann auch sofort den germesten Zusammenhang zwischen der Bewe gung der Figentumsbeeintrachtigungen und dem Fal I e n und Steigen der Getreidepreise. Die Linien sind so iiber-raschend parallel. dass man nicht anstehen kan n, zu erken-nen, dass in der Periode 1835—1861 so ziemlich jeder Sechser, um den das Getreide im Preise gestiegen ist, auf je 100.000 Finwohner im Gebiete diesseits des Rheins eineu Diebstahl niehr hervorgerufen h at, wahrend andererseits das Fallen des Getreidepreises um einen Sechser je einen Diebstahl bei der gleichen Zalil verhiitet hat.« Iz konkordance gibanja žitnih cen in krivulje imovin-skih deliktov, je avtor sklepal o obstoju neke zakonitosti (»eine gewisse Gesetzmiissigkeit«) bolj splošnega značaja: Stremljenje, kriti svoje potrebe za prehrano na protipraven način, je tem večje, čim z večjo težavo je zvezano zasigu-ranje prehrane na zakonit način, to se pravi, z gospodarsko delavnostjo. V svojih poznejših delih o istem problemu"" (I. v. Mayr daleč ni več tako kategoričen v oceni gospodarskega faktorja. Po poglobljenih študijah se je namreč prepričal, da odnos med gospodarskimi razmerami in delikti zoper imovino ni tako enostaven, kakor se mu je prvotno zdelo, ko je označeval imovinsko kriminaliteto »als einfaehe Funktion der 50 Za predvojno Srbijo je konkordanca med krivuljo koruznih cen in krivuljo imovinskih deliktov ugotovil A. W a d 1 e r : Die Verbre-clien.sbewegmi(' im ostlichen Europa. I. Ud. Die Kriminalitat der Balkan-liinder. Kratke podatke o Jugoslaviji navaja dr. B. Škerlj: Nekaj populacijskih osnov Jugoslavije. Evgenika. 19:57. St. 4, str. 53 in 55. Avtorjevi zaključki pa se ne strinjajo povsem s splošno tendenco v drugih državah. 00 G. v. M a y r : t. Getreidepreise und Verbrechen. 1895. 2. Der Zug des Verbrechens im Jahre 1903. Getreidepreise«. Namesto monističue razlage dinamike kaznivih dejanj zoper imovino zgolj z gospodarskimi vzroki je prišel do pluralistične obrazložitve tega pojma: poleg gospodarskega faktorja, ki deluje tako rekoč podtalno, imajo vzročni pomen tudi individualne dispozicije storilcev in konkretni, t. j. v poedinih primerili učinkujoči motivi."1 Do sličnih zaključkov so dospeli tudi nekateri drugi znanstveniki, ko so obravnavali ta problem. Ruski nacionalni ekonom M. I ugan-Baranovski ugotavlja n. pr., da gospodarska kriza in brezposelnost v Angliji vsaj v novejši dobi ne povzročata več vidnega porasta zločinstvenosti.112 Pisatelj pripisuje to spremembo vplivu novih nasprotno delujočih činiteljev, kakor splošno izboljšanje gospodarskega položaja angleških delavcev, smotrenejša socialna politika, razvoj trade unionizma in pod. Kompliciranost problema naglasa j o tudi Doroty Svvaine Thomas.®’ Esslinger, Soudek in dr. Prvotno tezo C. v. Mayra brani v novejšem času Wl. Woytinsky. Po njegovih izsledkih se konkordanca med dinamiko imovinske kriminalitete in gibanjem krušnih cen opaža 111 Dokončno formulacijo te pluralistične razlage daje G. v. Mayr v svojem monumentalnem delu: Statistik mul Gesellscliaftslelire. III. Bd. Tiibingen. 1917: »Die...in Betraclit gezogene „allgemeine wirtscliaftliche Beeinflussung" ist mir eine und /war als Unterstromung vvaltende ent-ferntere Kausalitiit der Verfehligkeit, fiir deren Eintreten im starkem Masse die gegebenen differenzierten P r a d i s p o s i t i o n c n der V e i' f e h I e r und deren konkrete im Einzelfall wirksam werdende Motive entscheidend vvurden.« (Str. 952.) 02 »Die ungiinstigen Phasen der iiulustriellen Zyklus iiben aul' die Lage der Arbeiter die friihere zerstiirende Wirkung niclit melir aus. Selbst in iiulustriellen Bezirken wachst die Steublichkeit mul die K r i -m i n a I i t ii t niclit melir.« — M. '1 u g a n - Bar a novski : Studien zur Theorie mul Geschiclite der I landelskrisen in England. Jena. 1901. Str. 293. 03 O o r o t li y S w a i n e T Ii o m a s : Social aspects of tlie business-cycles. London. 1925 in Fritz Esslinger: Zusammenliiinge zwi-sclien Teuerung und Kriminalitat. Miinchen. 1927. — Soudek: cit. delo. — Tudi Roesner, avtor na j novejšega dela p. n. Wirtscliaftslage und St ra f fii 11 igkei t, oblikuje svoje zaključke zelo previdno. »Die Konju n k-turbewegung ist oben mir als e i n e r der zalilreichen Bestimmungs-griinde des Verbrechens zu betracliten, der miter Unisliinden allerdings von vviclitiger Bedeutung sein kann.« (Str. IIII.) tudi dandanes celo v imlusfrialnili državah.'14 Vendar \Voy-tinsky ne trdi, da je gibanje imovinskih deliktov odvisno edinole od valovanja cen življenjskih potrebščin. Prav tako priznava vpliv socialne zakonodaje na razvojno tendenco imovinskili deliktov.117’ V novejši dobi se je pojavilo stremljenje, izboljšati metodo proučavanja odnosa med gospodarsko konjunkturo in kriminaliteto. Že G. v. Mayr je priporočal, da se v to svrho uporablja matematično-statistična metoda korelacije.00 Te metode se v izdatni meri poslužujejo biometrika, nacionalna ekonomija in druge vede.07 Tudi v področju kriminalne elin-logije so že storjeni prvi poskusi uporabe te nove metode. Soudek, ki je podal pregled tozadevnih prizadevanj, pravi, da doslej še ni bila ugotovljena povsem jasna korelacija med gospodarskimi konjunkturnimi valovanji in imovinsko kriminaliteto.08 111 W l. Woy tinski: Leben smittelpreise, Besclniftign ngsrad mul KriininaHtat. Arcliiv f. Soziahvissenschaften und Sozialpolitik. 61. Bd. 1929. Gl. zlasti diagram št. 3 na str. 29 cit. dela: Die prozentualen Sclnvankungen der Kriminalitiit und der Roggenprei.se in Deutschland in den Jahren 1882—1913. Isti nazor zagovarja tudi Bonger: »The eco-noinic criminality varies with wholesole grain prices and trade cycles.« Bonger: Introduction ... Str. 108. — Prav tako prihaja do zaključka Lduard Joachiin: »... dass der von G. v. Mayr im agrarischen Bayern der ersten Hiilfte des XIX. Jalirhunderts gefundene Parallelismus mit 'vachsender Industrialisierung nicht abgeschvvacht vvurde, sondern audi in den kap i ta I i st iscli sich ent\vickelnden Staaten Englands und Deutsch- lands fiir die Folgezeit bestelien blieb.« — E. Joachim: Verbreclien und Konjunktur. Offenburg. 1933. Str. 49. '!5 sNiclit mit der Industrialisierung, sondern mit dem Diirclulringen des Staates mit einem neuen sozialen Geist, verschwindet der v. Mayr"-sclie Parallelismus.« VV I. Woy tinski: cit. delo. Str. 55. <«> Qer matheinatiscli veranlagte und geschulte Statistiker \vird cine konzentrierte Priifung des Ob und des Wie der in Frage stehenden neziehungen mittels Berechnung besonderer Korrelatioiiszahlen ver-suchen.« — G. v. Mayr: Statistik und Gesellscliaftslehre. III. Bd. Str. 941. 117 Primer j. cit. delo prof. A. Bili mo vic a; kjer je izčrpno navedena tudi bibliografija vprašanja. 'w Primerj. Soudek : cit. delo (str. 73) in poročilo nemškega instituta za proučavanje konjunktur: 2. Beilage zum VVoclienbericlit des I n -stituts fiir Konjunkturforschung v. 3. VI. 1931. - Podr. gl. v cit. delu Hoesnerja (str. 1093) in v cit. monografiji: Joachim: Konjunktur Vpliv gospodarskega faktorja se opaža v glavnem v pogledu tkzv. priložnostnih zločincev, dočim poklicna zločin-stvenost, po posrečeni karakteristiki Heindla, »voni Brotpreis und vom Thermometer ni elit im geringsten beriihrt wird.«"u Da vpliva gospodarski faktor na imovinsko kriminaliteto, tega načeloma ni moči zanikati. Imovinski delikti, zlasli tatvina, pripadajo skupini zločinov, ki kažejo posebno občutljivost napram gospodarski konjunkturi (ikzv. konjunk-turempfindliche Verbrechen). Nasprotno naziranje branijo le zastopniki antropološko-pozitivistične šole z Lombroso in Garofolo na čelu.70 Sicer pa se razlika v oceni gospodarskega faktorja tiče v glavnem stopnje in načina njegovega vplivanja. V tem pogledu je vsekakor značilno dejstvo, da je število imovin-skih deliktov, storjenih pod neposrednim vplivom skrajne bede in stiske, razmeroma neznatno. Že Gerry je ugotovil, da tvorijo tatvine življenjskih potrebšin radi neposredne uporabe le majhen drobec vseh tatvin.71 Mnogo večji pomen ima nesposobnost, prilagoditi se izpremenjenemu gospodarskemu položaju in se odreči življenjskim navadam, pridobljenim v boljših časih. Belgijski mladinski sodnik Paul Wets zatrjuje na podlagi svojih praktičnih izkušenj, da je nagib pri tatvinah, storjenih po nedoletnih, le redkokdaj beda. V mul Kriininalitžit. Nadalje: Schmolders: Kriminalitat mul Konjunktur. Die Leliren der Reichskriminalstatistik 1923—1025 v Juhrbiicher fiir Nationalokonomie und Statistik. Bd. I2S. 1928. "" R. II e i n d I : Der Berufsverbrecher. Berlin. 1927. Str. 200. 70 Garofalo, ki podrobno obravnava to vprašanje, prihaja do naslednjega zaključka: »Les oscillations dans l’e<|uilibre economiijue... ne sont pas la vraie cause de la criminalite, inais seulement de la forme sous la (pielle celle-ei manifeste.« — Garofalo: La Criminologie. Sir. 178. 71 »...Le vol de vivres n’oceupent ipie la centieine plače dans la statistk|iie des objets voles.« — G e r r y : Cit. po B o n g e r j u : Criini-nalite et conditions economiques. Str. 135. Les cas on le crime est commis sous la pression de le misere ne sont pas nombreiix.« Proal : Le Crime ot la Peine. Str. 202. Vendar je trditev Grulileja, da takili zločincev, ki bi storili kaznivo dejanje zgolj zaradi stiske, sploh ni, vsekakor pretirana: »Der Verbrecher aus Not gibt es im eigentlichen Sinne nicht. Das lieisst, es gibt keinen Verbrecher, der allein d u reli die Not zum Verbrechen kiinie«. II. W. Grulile: Čl. Kriminalpsyclio-logie v IIWB. der Kriminologie. I. Str. 913. večini primerov gre za pohlep po uživanju in zadostitev takih »potreb«, ki nimajo ničesar skupnega s pravim pomanjkanjem.72 Vprašanje o tem, kako je treba razlagati porast imovin-skih zločinov pod vplivom poslabšanja gospodarske konjunkture, je torej bolj zamotano kakor se zdi na prvi pogled. In pridejo v poštev različni momenti. V gospodarsko slabih časih se posebno poostrujejo medsebojna socialna nasprot-stva. Brezposelnost, ki spremlja gospodarske krize in ki je po svetovni vojni dosegla nenavadno velik obseg, predstavlja že kot taka kriminogeni faktor. Ne gre samo za skrčenje dohodkov, temveč tudi za socialno in psihološko situacijo, v kateri se nahajajo mnogi brezposelni. To situacijo označimo lahko kot deklaSacijo, kot socialno »iziirjenje«, ki mu sledi včasih tudi propad moralno najmanj odpornih elementov. Vpliv neugodnih gospodarskih razmer v konkretnih primerih je prav gotovo odvisen tudi od stopnje odporne moči in od moralne osebnosti poedincev. Nepobitno dejstvo je, da učinkuje materialno pomanjkanje povsem različno na poedine osebe. Nekatere skušajo najti zaslužek izven svojega pravega poklica, druge skrčijo svoje potrebe do skrajnosti in potrpežljivo čakajo na boljše čase, še drugi emigrirajo in le manjšina zapade zločinu ter si pomaga s tavinami. prevarami. včasih celo z razbojništvom. Gospodarski faktor ni edini socialni čini tel j, ki ima pomen za dinamiko zločinstvenosti. O tem priča zgovorno med drugim tudi dejstvo, da kažejo z ozirom na gospodarsko konjunkturo kazniva dejanja zoper osebo v primeri s kaznivimi dejanji zoper imovino ravno nasprotno tendenco. Poslabšanju gospodarske konjunkture sledi zmanjšanje deliktov zoper življenje in telo. pri izboljšanju iste pa opa- 72 »En ce <|ni concerne les infractions, coinmises par les jeunes (lelinquants... ce sont rarement (les vol s inspires par la inisere. Le mobil en est pour les filles le desir de cociuettrie (vols de poudre, par-fuins, fards, coliFicliets), pour les gar^ons le desir de plaisirs dispencieux et varies (vol d’argent destine aux dancings, aux cabarets, vols de bi-cyc!ettes). La paresse, 1’erotisine naissant, la manie du vagabondage sont les grands inspirateurs des cuuses de chute, la mi sere tres exception-nellement.« — Paul W e t s, juge des enfants a Bruxelles: Les effets de la crise et du elidmage sur Pentance et 1’adolescence. »Pour l‘enfance „coupable“.« Bulletin d’information. 1936. No. 14, Str. 3. žarno njih porast. Kaj je vzrok tega sociološko interesantnega pojava? Gttingen, G. v. Mayr, Sauer in nekateri drugi ga razlagajo pred vsem z različnostjo nagibov deliktov zoper osebo na eni in deliktov zoper imovino na drugi strani. »Dort ist der gesteigerte Ubermut, liier das wachsende Elend die mitbedingende Ursaclie.« (Ottingen, cit. delo, str. 488; Sauer, cit. delo, str. 184), označuje kazniva dejanja zoper osebo naravnost kot »delikte in blagostanja« (Wohlstands- oder Uberflussdelikte). IUdi Garofolo (cit. delo, str. 178) brani v bistvu isto stališče: »La nourriture et la boisson abondante rendront 1 individu susceptible d’excitation (tpierelles, rixes, vengeances).« Novejši raziskovalci lega vprašanja (Soudek, Lsslinger, Roesner in dr.) spravljajo omenjeno tendenco v gibanju zločinov zoper osebo pred vsem v zvezo z večjo potrošnjo alkohola v dobi gospodarske prosperitete.73 V tem pogledu je zelo karakteristična statistična tabela o vplivu alkohola na kriminaliteto v Nemčiji v letili od 1882 do 1931, ki jo je objavil Roesner (cit. delo, str. 1108. tabela št. 13). Ugotovil je namreč presenetljivo konkordanco med potrošnjo piva, ki odpade na vsakega prebivalca (Bierverbrauch pro Kopi der Bevolkerung), in kaznivimi dejanji kot so težka telesna poškodba. molitev hišnega miru, poškodba imovine in nasilna dejanja zoper uradne osebe.74 Važen kriminogeni pomen alkoholizma izpričuje nadalje nenavadno razširjenje nasilnih in napadalnih deliktov v vinorodnih krajih. Z ozirom na število umorov in ubojev je to dejstvo statistično dognano tudi za Slovenijo. »Vsi okraji, kjer je na 100.000 prebivalcev povprečno letno umorjenih, oziroma ubitih več kot 10, so vinorodni kraji (tako n. pr. Ljutomer, Črnomelj. Metlika, okolica Ptuja, Brežice). Med okraji, kjer je število umorov in ubojev pod 10. skoraj ne vidimo vinorodnega okraja. Podatki so torej že 7:1 »Die positive Korrelation der Verbreelien gegen die Person mit der Konjunktur wird /umeist dem Einllnss des Alkohols ziigesclirieben, dessen Konsnm... eine der Konjunktur positiv korrelierte Bevvegjing aufvveis.« — Soudek : cit. delo. Str. 72. 74 Poškodba imovine, ki spada s pravno-dogmatičnega stališča med kazniva dejanja /oper imovino, je socialno-psiliološko bolj sorodna kaznivim dejanjem zoper osebo. sami po sebi zelo zgovorni.«75 Proučavanje vprašanja o vplivu alkoholizma v Sloveniji se je šele pričelo. Važno bi bilo med drugim ugotoviti vpliv potrošnje žganja in drugih močnih alkoholnih pijač na kriminaliteto. Vpliv alkohola na nasilno kriminaliteto potrjuje končno tudi razpredelba zločinov po dnevih tedna. Statistika kaže namreč, da število zločinov zoper osebo znatno narašča ob sobotah, nedeljah in praznikih, t. j. ob dnevih največje potrošnje alkoholnih pijač. Pretežni del telesnih poškodb je namreč v zvezi s pretepi, ki se odigravajo v krčmah ali v njih neposredni bližini.70 V okviru te študije o osnovnih vprašanjih kriminalne etiologije žal ne moremo podrobneje razpravljati o alkoholizmu kot kriminogenem faktorju. C) tem so spisane cele knjige (gl. bibliografični pregled v i? 2). Omenimo v tej zvezi samo še lo-le: Nekateri pisatelji svarijo pred enostranskim pretiravanjem kriminalno-etiolo-škega pomena alkoholizma. I ako nastopa G. v. Mayr zelo odločno zoper tako obravnavanje vprašanja o vplivu alkohola na zločinstvenost, ki nosi obiležje tendencioznega boja zoper alkohol (»den Stempel tendenzioser Alkoholbekamp-lung«, str. 921). Učeni avtor zagovarja zmerno uživanje alkohola in govori celo o kulturno upravičeni funkciji takega uživanja (»die kulturberechtigte Funktion des verniinftig geleiteten Alkoholkonsums«, str. 929). Alkohol — pravi nadalje (J. v. Mayr — ne ustvarja kriminalnega nagnjenja, temveč le potencira že obstoječe latentno nagnjenje, ki se le sprosti pod vplivom alkohola. Pri degenerirancih pa alkoholizem ni vzrok, marveč posledica degeneracije. Vzrok naraščanja nasilnih zločinov ob praznikih skuša avtor obraz- 75 Dr. Bojan Pirc — Dr. Ivo Pirc: Zdravje v Sloveniji. I. knjiga. Življenjska bilanca Slovenije v lotili 1921—1935. Ljubljana. 1937. Str. 62. Primerj. tudi zanimive podatke o manjši nadarjenosti in moralni pokvarjenosti mladine v vinorodnih pokrajinah Slovenije: Vojko Jagodič: Razširjenost in vpliv alkohola na slovensko mladino. Evgenika. 1938, št. 3. 70 »Deutlicher kanti vvohl durcli nichts gekennzeichnet vverden, was zn den Korperverletzungen Anstoss gibt, als durcli die Tatsache, dass sich 2/:t aller Raufereien i n o d e r v o r d e m VV i r t s h a u s abspie-len.« — A s c h a I I e n b u r g' : cit. delo. Str. 85. ložiti vsaj deloma z večjim socialnim trenjem serte soziale Reibungsfltiche«) v teh dnevih, iz česa izvirajo številni osebni prepiri. V nekaterih primerih pa utegne uživanje alkohola privesti do oslabitve in celo dokončne opustitve zločinskega namena, ker zmerna opijanitev povzroča »die Erheiterung mul Entlastung des Gemiits«.77 Navajamo to mnenje nemškega statistika in sociologa, ne da bi smatrali njegove zaključke za prepričevalne, ampak samo zato, da naglasimo precejšnjo zamotanost vprašanja o pomenu alkoholizma kot faktorja zločinstvenosti. Za oceno kriminogenega vpliva socialnih faktorjev imajo poseben pomen izredni dogodki, kot n. pr. vojna in revolucija, ki povzročajo nenavadne pretresljaje v družbeni strukturi in v dinamiki narodnega gospodarstva. O tem priča bogata izkušnja svetovne vojne (1914—1918) in povojne dobe. In ravno zavoljo tega so izsledki raziskovanj o vplivu svetovne vojne na zločinstvenost posebno zanimivi in poučni. Iz številnih monografij o tem vprašanju so zlasti važna temeljita dela Exnerja (b. Avstrija), F. v. Liszta, Liepmanna, Hell-vviga (Nemčija), Ljubi inskega in Černeta (Rusija), Solnafa (Čehoslo vaška) .78 O tem, kako je uplivala svetovna vojna na gibanje zlo-činstvenosti v vojskujočih državah, pričajo najbolj zgovorno statistične številke. Iz obširnega kriminalno-slatističnega gradiva navajamo na tem mestu le najvažnejše podatke. 1. Imovinski delikti, /.lasti tatvine. V Avstriji je tatvina v zadnjih letih pred svetovno voj no tvorila le 39%, v štirih letih vojne (1914—1918) pa 73%, v prvih štirih letili po vojni celo 80% vseh zločinov (Exner, str. 65). Število iavin, kvalificiranih kot zločinstvo (liudo-deltsvo), je bilo v Avstriji: 1915 — 3.230 1918 — 9.118 1916 — 4.375 1919 — 17.853 1917 — 6.700 1920 — 26.050. 7V G. v. M a y r : cit. delo. Str. 929, 930. 7H Podrobni pregled literature vprašanja gl. v S 2 te razprave. Gibanje števila tatvin, storjenih prvič in drugič v Nemčiji, kaže to-le sliko: 1. 1914 — 38.985; I. 1915 — 56.044; |. 1916 _ 71.299; 1. 1917 — 96.910 (Liepmann, str. 51). Pri tem so vpoštevane le osebe, ki niso bile poklicane pod orožje in ostale doma. Značilno je tudi, da gre porast takih deliktov kot ponareja listin in prevara v Nemčiji med vojno v glavnem na račun falsifikaci je nakaznic za živila (»krušnih kart« in pod.) in prevar, storjenih prav tako radi nabave živil.70 2. Udeležba žensk v kriminaliteti. Pred svetovno vojno je udeležba žensk v kriminaliteti Nemčije tvorila povprečno V, celotne kriminalitete, v zadnjih letih pred vojno le 16 od sto. Vojna je povzročila nenavadno naraščanje ženske kriminalitete, ki je tvorila I. 1915— 27,5%, 1. 1916 —' 33,6%, I. 1917 — 37.8% in 1. 1918 — 37,25% celotne k. iminalitete (Liepmann, 13). 3. Udeležba maloletnikov v zločinstvenosti. Šlevilo maloletnikov, obsojenih zaradi tatvin v Avstriji, je bilo I. 1913 — 1009. To število je med vojno postopoma naraščalo ter je doseglo 1. 1920 — 7.800, z drugimi besedami, se je povečalo skoro osemkrat (Exner, str. 169). število ovadb proti maloletnikom radi kaznivih dejanj vobče, je znašalo samo pri policijskem ravnateljstvu na Dunaju: I. 1914 — 1833. 1.1915 — 4015, 1.1916 — 4433, 1.1917 — 5313. Značilni so tudi podatki o gibanju mladinske zločinstve- n os ti vobče (torej ne samo i imovinske) v Nemčij i za časa vojne, ki ji h navaja Tiibbe n:81’ 1914. 1915. 1916. 1917. 1918. 1. četrtletje 14.087 14.560 22.442 33.310 42.220 2. četrtletje 14.153 17.465 25.484 36.997 3. četrtletje 12.118 23.069 33.904 62.392 4. četrtletje 11.142 20.691 32.790 56.784 70 Dr. Harry Trominer: Urkundenfalschung und Betrug im VVeltkriege. Leipzig. 1928. Str. 58. 1,0 Tobben: Die Jiigemlvenvahrlosuiig and ihre Bekampfung. Miinster i. W. 1922. Str. 90. Po poročilih ruskega kriminalista prof. P. Ljublinskega se je mladinska kriminaliteta v Leningradu (I). Petrogradu) v letih 1920—1921 (doba državljanske vojne v Rusiji) dvignila šest do sedemkrai v primeri /. letom 1913/1914.81 Sociologija se vobče ne more posluževati eksperimentalne metode. In vendar lahko primerjamo take dogodke kot svetovna vojna s socialnim eksperimentom sui g e n e r i s. Po posrečeni karakteristiki Exnerja, pomeni svetovna vojna v socialnem pogledu »eine ungeheure Milieuveriinderung l iir die Masse des Volkes«.82 Za presojo osnovnih tendenc v gibanju kriminalitete med vojno in po vojni je važna pred vsem naslednja ugotovitev. Z ozirom na prirojene individualne dispozicije, na Ikzv. dedno osnovo (Erbanlage), prebivalstvo, rojeno pred vojno, za časa vojne ni pretrpelo sprememb. Če opažamo torej v gibanju zločinstvenosti med vojno in v prvih letih po vojni neke nenavadne perturbacije, v prvi vrsti izreden porast zločinstvenosti doslej kriminalno intaktnih oseb, potem moramo z naj večjo verjetnostjo pripisovati ta pojav vplivu zunanjih (eksogenih) činiieljev. l)o tega zaključka prihajajo skoro vsi avtorji, ki so se bavili s tem vprašanjem.8S Svetovna vojna je vnovič in posebno jasno pokazala, da Qučtletova ideja o stalnem budžetu zločinstvenosti, spričo naravnost presenetljivih sprememb v gibanju zločinov pod vplivom izrednih dogodkov, nima pozitivne empirične podlage. Odporna moč povprečnega človeka pod pritiskom skrajno neugodnih socialnih razmer očitno ponehuje. To dokazuje /c rapidno povečanje iinovinske zločinstvenosti med vojno, ki opravičuje znano karakteristiko: »Notjahre sind Diebstahlsjahre«. Porast ženske kriminalitete je v neposredni zvezi s spremembo življenjskega in gospodarskega 81 P. Ljubi inski j : Borjba s prestupnostju v detskom i junoše-skoin vozraste. Moskvu. Str. 30. F. Exner: Krieg untl Kiiminalitiit in tisterreicli. 1927. Str. 3. 83 Po mnenju Exnerju, se tendence v gibanju kriminalitete med vojno in po vojni dajo ra/lagati mi ur aus dem Wandel der ausseren Lebensbedingungen«. (Cit. delo, str. 3.) S svoje strani pravi Solnaf: »II faut caracteriser la criminalite de guerre comme une criminalite exo-gene par excellence.« — Sol nar: cit. delo. Str. 138. V istem smislu tudi M c/go r: A n luge und Umwelt als Verbrccliensursaclie. Sir. 143. položaja žensk med vojno, zlasti z njih večjo udeležbo v samostojnem pridobitnem življenju, ko so se ženske morale lotiti takih poklicev, ki so bili prej izključna domena moških. Odtod izvira pojav, ki ga označujejo nemški statistiki kot »die Vermannlichung tler weiblichen Kriminalitat«.84 Posebno simptomatičen pa je katastrofalni dvig mladinske zločinstve-nosti. Prvo mesto med vzroki tega dviga zavzema pomanjkljiv nadzor od strani staršev in šole, nadalje splošna podivjanost, ki je vladala med vojno, mladinski avanturizem (pobegi nedoraslih na fronto). Zelo važen pomen je imela tudi predčasna gospodarska osamosvojitev znatnega dela nedorasle mladine, ki je morala nadomestovati na odgovornih položajih odrasle osebe, poklicane v vojsko.8" V zvezi s tem so nastale nenavadne skušnjave, ki jim je nezrela mladina pogostokrat tudi podlegla.80 Temu se je pridružilo še slabo delovanje preventivnega in represivnega državnega aparata vsled pomanjkanja strokovnega osobja in preobremenjenosti varnostnih in sodnih organov. Podatki o gibanju in značaju zločinstvenosti med vojno so važni za kriminalno etiologijo v dveh glavnih pogledih: 1. iz njih se posebno jasno vidi vpliv socialnih faktorjev na kriminaliteto; 2. kriminogeni pogoji socialnega okolja med vojno pa so zelo raznovrstni ter se ne dajo reducirati zgolj na gospodarske vplive. V našem pregledu teorije naravnega in socialnega okolja smo se omejili na najbolj bistvene momente. Nekatera specialna kriminalno-etiološka vprašanja (n. pr. o praznovernosti kol faktorju zločinstvenosti in o vplivu umazanega slovstva in kina na kriminaliteto) smo izločili iz našega pregleda. ker jih nameravamo obravnavati posebej na drugem mestu. Vprašanja o vplivu spola, starosti, poklica, izobrazbe 84 Tu pojav označuje novejši raziskovalec kot »die Erscheinung, cluss die Kriminulitiit der Fran der dos Mannes um so iihnlicher wird, je inehr sie in ihrer sozialer Stellung sicli ihm niiliert oder ihn gar er-setzt«. — J. K r u g : 50 Juhre Frauenkriininalitat. Miinchen. 1937. 8r> »Wir finden Jugendliclie als Kassierer, Ba.nkboten, Kontoristen, Verkaufer.« — Exner: cit. delo. Str. 180. N“ »So ist der Krieg in nngevvohnlich starkein Mas se ein Verfiihrer zn Diebstahlen. vor allein auch zu nicht entdeckten, niclit verfolgten, niclit bestraften Diebstiililen.« I.iepma ii n : cit. delo. Str. 69. itd. na oblike in značaj kriminalitete spadajo, po našem mnenju, v področje kriminografije kot opisnega dela kriminologije, a ne v področje kriminalne etiologije. S 6. Teorija zločinske dispozicije (prirojenega nagnjenja). Pravo nasprotje teori je okolja predstavlja naturalistična teorija, ki pripisuje prevladujoči pomen v etiologiji zločin-stvenosti prirojenim nagnjenjem in neizpremenljivi dedni osnovi. Prvi poskusi ugotoviti kavzalno zvezo med telesnim ustrojem človeka in njegovim zločinskim značajem segajo v antično dobo.87 S lem vprašanjem so se ukvarjale tudi srednjeveške scientiae o c c u 11 a e. V novejši dobi so to smer zastopali tvorec tkzv. fiziognomike Lavater88 (1741— 1 HO 1). frenolog Gali (1752—1823), avtor teorije o Ikzv. moralni blaznosti (moral insanity) Prichard (1786—1848)811 in prvi utemeljitelj nauka o degeneraciji Morel (1809—1873)."" Toda le Cesare Lombroso (1836—1909) in njegovi idejni nasledniki so razmahnili ono znanstveno gibanje, ki je privedlo do ustvaritve antropološke šole v kriminologiji. Kriminalno-etiološki nauk Lombrosa označuje najbolj točno njegov vnel pristaš Kurella: »Vsi pravi zločinci imajo cel niz med seboj kavzalno povezanih telesnih in duševnih znakov, s katerimi se karaklerizirajo kol posebna zvrst človeškega rodu, koi poseben antropološki lip. Nosilelji teh znakov ali stigmatov nujno poslanejo zločinci, povsem neodvisno od vseh socialnih i n i n d i v i d u a 1 -n ih pogjev« (»ganz unabluingig von allen sozialen und i nd i viduellen Bed i ngu n gen«)."1 M7 »Schon Aristoteles glaubte un (len erblichen Charakter verbre-chcrischer Neiguugen und a n den Zusamnionhang von Schadelform mul geistiger Veranlagung.« — A seli a I' I' c n l> n rg : Kriminalanthropologie mul kriminalbiologie. Str. 833, Lavater: Pii ysiogiioniischo Fragmente /nr Beforderung der Mensclienkenntnis und Menschenliebe. (1775—78.) K” J. C. Prichard: Treati.se on insanitv and other discorders affecting the niind. 110 Morel: Traite (les degenerescences physi(|nes, psychiques, in-tellectnelles et morales de l’espece hninaine et (les causes ([ni produi-sent ees varietes maladives. 1858. 01 Kurella: Naturgeschichte des Verbrechers. Str. 2. Tekom svojih raziskovanj je Lombroso oblikoval več kriminalno-etioloških hipotez: pravi ali rojeni zločinec (il tlelinquente nato) nosi v sel j i atavistične ostanke prazgodovine človeštva, on je divjak v sedanji kulturni družbi, sličen je otroku z njegovo moralno brezčutnostjo in parazitizmom ali pa je epileptoid, ki se označuje z nebrzdano afektivnostjo. Vse omenjene hipoteze so se izkazale kot nevzdržne. Zoper atavistično teorijo so nastopili pred vsem zastopniki bioloških ved. Potegniti mejo med pravimi atavističnimi znaki in abnormalnostmi, ki nastajajo kot posledice okvar med porodom in v zgodnji mladosti, s k or o ni mogoče."2 Najuglednejši strokovnjaki zanikajo specifičen značaj večine stigmatov, ki jih navaja Lombroso kot atavistične, l opinard naglasa, da je kontinuiteta med primitivnimi in sedanjimi rasami pretrgana."3 Lombrosu se ni posrečilo dokazati, da eksistira v sedanji družbi posebna »rasa zločincev« (une race de criminels) kot nek ostanek prazgodovinske rase. Ideja o atavistični genezi zločina je imela odmeve v romanih zastopnikov naturalistične struje v književnosti, zlasti v delih Irancoskega pisatelja Krnila Zola (»La bete humaine«)."4 Kot A s c h a f f e n I) u r g : Das Verbrechen mul seine Bekiimpfung. •Str. 220. S svoje strani pripominja Nacckc: »Jedenfalls wird nie sicher der Nach\veis zn erbringen, dass in con c ret o ein Atavisnius lind keine blosse I (eminungsbildung vorliegt.« — Dr. I’a u I Naecke: Verbrechen und VValinsinn beim Weibe. Leipzig 1804. Str. 135. »Entre les races presentes et les primitives, toutc continuite a disparu ... nne mnltitude de races se sont interposes.« — Topi na rd v Revne d’anthropologie, 1887, novembre. U1 Junak tega romana Jacjues Lantier ima celo zunanjost Loinb rosečega »delinquente nato«: »Sa maclvoire inlerieure avancait dans une sorte de gueule.« Lantier je rojeni sadistični morilec. Njegova zločinska nagnjenja so neodoljiva ( la fatalite du meurtre«). Njegove žrtve so ženske: »Coinine les antres, sous 1'eveil de la pu.berte, revent den pos-seder une, Ini s’etait enrage a l’idee d’en tner une.« Maščevanje nad ženami predstavlja Zola kot atavistično, ki izvira »de la rancune amas-see de male en male, d epu is la premiere tromperie an fond d e s c a v e r n e s«. Proal (cit. delo, str. XVIII in XIX) navaja tudi karakteristične izjave nekaterih francoskih literarnih kritikov: »La ferocite des criminels est heritee des lointains anthropopi-theques« (Jules Lemaitre). — »l/humanite a commence tout entiere par le eri me« (Anatole France). — Celo zastopnik idealistične struje Brune-tiere označuje zločinca »comme un e\emplaire attarde de 1’anthropoide ipiaternaire«. znanstvena hipoteza pa dandanes skoro nima pristašev. Primerjanje zločinca z divjakom (»im sauvage reapparu parmi nous«) nima pozitivne znanstvene podlage. Kritika je upravičeno opozorila nu to, da dejanj in nazorov primitivnih narodov ne smemo presojati s stališča moderne duhovne kulture. Niti to ni točno, da se primitivni narodi označujejo vseskozi z brezobzirno surovostjo in sebičnostjo."5 Infantilistično koncepcijo rojenega zločinca oblikuje Lombroso tako-le: »Otrok, t. j. človek, ki nima moralnega čuta, predstavlja isto, kar imenujejo psihijatri moralno blaznega in mi označujemo kot rojenega zločinca.« Tudi zoper ta nazor navaja kritika zelo tehtne ugovore. Res je, da živi otrok v začetni dobi svojega razvoja povsem nagonsko življenje, usmerjeno na utešenje lastnega ugodja. Vendar ta pojav nima ničesar skupnega s socialnim parazitizmom zločincev. Zato je Lombrosova karakteristika otrok kot »les criminels temporaires« vsekakor paradoksna. Končno je Lombroso trdil, da obstoji sličnost med zločinci in epileptiki (»la ressemblance des criminels avec les čpilepiifjues«): »J ai trouve chez tous les deux la tendance au vagabondage, lobscenile, la paresse, la vanite dti delit, la grapliomanie, l’argot, le latouage, la dissimnlalion, labsence de caractere, lirritabilite insianianee, la megalomanie, 1 in-lermittence dans les sentimenta el. dans l intelligence, la lachete.«u7 V nasprotju s tem nazorom ugotavlja novejša psihija-trija, da kaže zločinec epileptične poteze le lakrat, če trpi sam na lej bolezni. Sicer pa imata zločin in epilepsija le skupno podlago degeneracije.1’8 “r’ »...II n’est pas exact de tlire (Lombroso: LMionune criminel, ]). 36) (|uc le crime chez les sauvages est la reg'le generale et qu’il n y a pas de difference entre eux et les aniinaux au i>oint de vue de la moralite«. I’r o a 1 : cit. delo. Str. 46. Primerj. tudi kritične pripombe v knjigi: Ta rde: La philosophie penale. Str. 236. Lombroso: L’antliropologie eriniinelle et ses recents progres. Pariš. 1904. Str. 108. 117 L o m broso: cit. delo. Str. 108. ““ »Mit dem Verbreclien hat die Epilepsie mir den Boden der Ent-artung gemeinsam.« — A s c h a I’ f e n b u r g : cit. delo. Str. 221. V istem smislu tudi B i r n b a u in : Kriminnipsycliopathologie. Berlin. 1021. Str. 77, 78 in S t u ni pil: Erbanlage mul Verbreclien. Berlin. 1 Str. 81. Kljub nevzdržnosti Lom brusov ih kriminalno-etioloških hipotez, mu niti najhujši teorei.ski nasprotniki ne odrekajo pozitivnih zaslug. Kakor se je duhovito izrazil ruski filozof Vladimir Solovjev, je kriminalna antropologija tista zgrešena pot v Indijo, ki vendar utegne privesti do okritja novega sveta. Celoten problem o faktorjih kriminalitete motrimo sedaj s stališča križajočih se vpli vov endogenih dispozicij in eksogenih faktorjev, vpoštevaje tudi duhovno osebnost storilca. Nekateri avtorji skušajo opredeliti relativen pomen teh faktorjev v konkretnih primerih. Naj navedemo kot zgled temeljita raziskovanja prof. Hansa W. Gruhleja in njegove šole. V zadnjih desetletjih se je močno razvil nauk o vplivu telesne konstitucije na značaj človeka. Omeniti je zlasti delo marburškega psihijatra Kretschmerja »Korperbau und ('hči-rakter«. Kriminalna antropologija se razvija tudi v novejši dobi kot tkzv. kriminalno-biološka smer. Nova kriminalno-biološka šola (Lenz. Viernstein.Seelig in dr.) izhaja iz edinstva telesno-duševnega življenja. Individualna osebnost je zanjo vedno psiho-fizični problem. Pri tem imajo poseben pomen storilčeve kriminogene dispozicije, to se pravi, ona nagnjenja, ki utegnejo ob skupnem učinkovanju pod vplivom okolja privesti do zločina. Videli smo. da pripisujejo zastopniki biološke smeri v k, iminologiji pretežen pomen endogenim faktorjem zločin-stvenosti. Njihova ideja-vodnica je izražena v znanih izrekih: »Nous ne sommes pas libres de choisir nos ancetres.« »Les cri-mes des vivants sont commis par les morts.« Slovenska strokovna revija »Evgenika« navaja to-le biološko formulo: »Naša usoda je določena v hipu oplodnje naših roditeljev. Mi smo le funkcija svojih prednikov, skoro nič smo iz sebe.«99 — Dr. Božo Škerlj, urednik omenjene revije, pravi: »...Dedna snov je važnejša nego razni vplivi nanjo, ki prihajajo iz okolja.«100 "" »Evgenika«. 1936. Str. 5. 11111 Dr. Bo/o Škerlj : Socialno-antropološka študija k vprašanju manjvrednega otroka. Ljubljana. 1933. Str. 2. Primerj. tudi ITožo Škerlj : Človek, l/brana poglavja i/. pri rodoslovja človeka. Ljub- ljana. 1934. Str. 60. Povsem umljivo je, die erbbiologische Kartei« pri pravosodnem ministrstvu na Saškem. Študij rodovnikov je brez dvoma važen pripomoček za proučevanje dednosti. Vendar bi bilo prenagljeno izvajati iz njega dokončne zaključke o podedovanju zločinskih lastnosti. Nekateri avtorji (Carrel, Grulile, Bernhardt, Seelig) naravnost zavračajo to hipotezo.1"4 Drugi jo označujejo kot nedokazljivo ter izražajo upravičene pomisleke, da se podeduje vprav zločinsko nagnjenje.1"5 Kvečjemu gre za podedovanje takih psiho-fizičnih svojstev. ki tvorijo podlago za razvoj asocialnih teženj (Birnbaum). Glavni del zločinstvenosti predstavljajo manj važni delikti. Zločin je pravni pojem, ki se izpreminja tekom časa. l ako je n. pr. 1. 1913. nemška kriminalna statistika beležila 500 različnih oblik kršitve kazensko-pravnih predpisov, leta 1927. pa je tozadevno število znašalo že 790, z drugimi bese- m »Nous savnus (|iic 1’apathie intellectuelle, riminoralite et I a c r i m i ii a 1 i t e sont en general, (les caracteres no n transmis-s i I) I e s h 6 r e d i t a i r e m e n t.« — Dr. A 1 ex i s Carrel: L’homme cet ineonnu. Pariš. 1936. Str. 325. — »Sicherlicli ... si ml die einfaehen Behauptungen falseli, die man iminer wieder ans Tenden/. oder Be-er Erbforschung an Verbrechern. Miti. d. ki imi-nnl-biologischen Cesellsclmft. I5sychopathologischen Varietat«. (Str. 146.) 118 »Die meisteii der Verbrechen, die zur Bestrafung gelangen, ent-stelien entweder clnreli die Gehirnvergiftting mit dem Alkohol oder durcli den Tabak sowie durch die Erkrankung der Gehirne infolge von Sifilis.« — G. Bonne: cit. delo. Str. 113. ji11 opazovanj v kazenskih zavodih je avtor prišel do prepričanja, da je število dedno obremenjenih pri zločincih razmeroma neznatno (str. 7). Večina zločincev so »gevvordene Ver-brecher«, to se pravi osebe, ki so prvotno bile povsem normalne ter postale zločinci šele pod vplivom treh omenjenih strupov. Delo Bonneja navajamo le kot tipični zgled enostranske in tendenciozne obravnave težavnih in zamotanih vprašanj kriminalne etio-logije.110 Posebno varianto naturalističnih kriminalno-eiioloških teorij predstavlja nauk, po katerem je izvor mnogih zločinov treba iskati v motnjah, ki nastajajo v delovanju žlez z notranjo sekrecijo. Španski kriminolog Saldana govori v zvezi s tem o »kriminalni endokrinologiji« (Pendocrinologie cri-minelle) celo kot o posebni grani znanosti.117 Na splošno lahko rečemo, da skoro ni antropološke, biološke in psihopatološke doktrine, ki ne bi našla odmeva v naturalistični kriminalni etiologiji — od Lavater ja do Lomil rosa in od Lombrosa do Forela, Kretschmerja. Freuda in Adlerja. Istovetenje zločina in bolezni je seveda le skrajna formulacija omenjenih kriminalno-eiioloških naziranj. Zoper to enostransko razlago geneze zločina so nastopili ne samo pristaši sociološke šole v kriminologiji, temveč tudi avtoritetni predstavniki medicinske vede. 1 kriminalist sociolog Bonger i biolog Carrel sta soglasna v tem, da so zločinci po večini normalni ljudje.118 Temu ne nasprotuje dejstvo, da sreča- 11,1 O skrajni enostranosti Bonnejevega nauka priča zlasti njegova oči vidno pretirana ocena nikotin izinu kot glavnega faktorja mladinske zločinstvenosti: »Bei den jugendilichen Verbrechern, besonders bei den jugendlichen Mordern, war in den ineisten Kiillen (!) niclii der Alkohol, sondern vorzugsweise der Tab a k, der durch die Umnebelung der kritiischen Vernunft mul durch gleichzeitige Reizung der endokrinen Driisen diese jungen Menschen vom egozentrischen zum Asozialen, zum Verbrecher machte.« — B o n n e : cit. delo. Str. 23. 117 Q. S a I da n a : La Criiminologie nouvelle 1920. Str. 210. Primerj. tudi Gor in g: Der Wert der neuen Forschungen auf dem (lebietc der inneren Sekretion fiir die Kriminalpsychologie. Arcliiv f. Kriminologie. Bd. 73. lls »Tile majority of criminals are lisica 11 y and mentally (|uite sound.« — Bonger: cit. delo. Str. 1(8. — »En realite, la plupart des criminels sont des homnies normaux.« — Carrel: cit. delo. Str. 164. varno v kazenskih zavodih precejšnje število psihopatičnih i 11 duševno manjvrednih oseb: spretnejši in prebrisanejši se znajo izogniti odgovornosti in kazni in živijo v prostosti.110 Pri presoji tega vprašanja je potrebna posebna previdnost. Ni mogoče zanikati, da je v nekaterih skupinah delinkventov odstotek telesno in duševno manjvrednih izredno velik. Vendar je degenerativna konstitucija značilna le za en in sicer manjši del zločincev, nikakor pa ne za vso maso delinkventov. Nemški psihijater in kriminolog Grulile nastopa z vso odločnostjo zoper pavšalno karakteristiko zločincev kot abnormalnih subjektov. »Die Verbrecher sind korperlich mul scelig včillig uneinheitlich, krank und gesund, normal mul abnormal.«12" J u je vsekakor potrebna diferenciacija med poedinimi kategorijami zločincev. Skupini telesno in duševno manjvrednih je treba prišteti predvsem asocialne (parazitarne) subjekte, kakor potepuhe, poklicne berače in prostitutke. Med 404 vagabundi v Breslav-skem kazenskem zavodu je po Bonhofferju bilo 59 imbecili-kov, 33 epileptikov, 14 paralitikov, 157 kroničnih alkoholikov itd., vsega skupaj 275 abnormalnih subjektov.121 S tem se strinjajo tudi številke, ki jili navaja VVilmanns.122 Analogne podatke najdemo v strokovni literaturi tudi glede prostitutk.’28 »Dan« los prisons il y a seulement les criniinels <|iii sont pen intelligents on mul niIil>ros. I.es uutres, de beuucomp plus nombreux, vivent en liberte.« — Carici: istotam. Str. 18t. V istem smislu tudi W n I f f en : Kriminalpsycliologie. Str. 162. — Mnogo preje je že Manou-vrier trdil, da »les criniinels emprisonnes sont evideniment ceux (|iii ont le moins reussi«. 1211 II. VV. (I r u li I e : Geisteskranke Verbrecher und verbreelierisclie Geisteskranke. HWB der Kriminologie. I. Str. 554. Isti avtor naglasa, da družabno mnenje pogostokrat zelo pretirava vlogo duševno bolnih in psihopatičnih oseb pri storitvi zločinov (istotam. str. 559). 121 K. B o n ho e f f e r : Ein Beitrag zur Kenntnis des groflstadtischen Bettel- und Vagabundentiims. Z. f. die ges. StrllW. 21. Primerj. tudi: A I e x a n d e r El ste r: Landstreiclier, Bettler, Vagalninden. IIWB. d. Kriminologie. II. Str. 118. 122 K. W i 1 m a n n s : D as Landstreiclier- und Bettlertum der Gegen-wart. Leipzig. 1911. 123 »Die auffallend liohe /ahi von Schwachsinnigen unter den Prosti-tuierten ist dnrch Untersuchungen einuandlrei festgestellt.« — Max Hagemann: Prostitution. IIWB. d. Kriminologie. II. Str. 412. — K. Psihofizična manjvrednost je karakteristična nadalje za mnoge seksualne zločince, kakor tudi za osebe, ki so pričele svojo zločinsko karijero s težjimi zločini že v zgodnji mladost i, za nepoboljšljive povratnike in za nekatere druge. Iz tegu pa nikakor ne sledi, da je vsa masa delinktventov abnormalna, degenerirana in psihopatična. V tej naši razpravi ne moremo podrobneje obravnavati vprašanja o razmerju med psihopatologijo in zločinom, ki tvori predmet posebne znanstvene grane, izv. kriminalne psihopatologije.124 Med širšim občinstvom je precej razširjeno mnenje, ki skuša razlagati vsako moralno slabost, sleherno zavržno in celo zločinsko početje z nekim patološkim stanjem ali abnormalnostjo.1"'’ Tako stališče nima ničesar opraviti s pravo znanostjo. Podobno vulgarizaci jo odločno zavračajo (udi odlični sodobni psi hi j at ri (Wilmanns, Grulile, Birnbamn in dr.). Celo ugotovitev, da ima zločinec abnormalno konstitucijo ali bolezen, sama ob sebi še ne pomeni, da jc njegovo kaznivo S c h 11 e i d e r : Stuclieu iiber Personlichkeit untl Schicksal eingesehrie-bener Prostituierten. Berlin. 1921. Priinerj. tildi: dr. Božo Škerlj: /lir Antliropologie der Prostituierten. 1933. Str. 281. /nuna Lombrosova hipoteza, ki smatra prostitucijo kot nek ekvivalent prirojene zločinstve-n os ti (»das Aquivalent der angeborenen Kriininalitiit beim Wei.be«) je sporna. Novejša psi li i j ut r i ju ugotavlja večjo analogijo med prostitucijo in parazitarnimi oblikainij asocialnosti. Tako po Aisclniffenburgu (cit. delo, str. J04) prostitutka »entspriclit in ilirem Parasitentum und ilirer seelischen Eigenart im grossen und gan/.en de n 15 e t I I e r n und V a g a 1) u n d e n«. B i r n I) u u m pojmuje kriminalno psihopatologijo v ožjem smislu. kot vedo, »die den allgeineinen Bezieliuiigen zvvischen Psycliopatlio-logie uii' piri : Principii di Diritto criininale. Str. +:i. vprav v nevpoštevanjn osebnostnega faktorja v nastanku človeških dejanj. Za enostranske teoretike okolja in nagnjenja je človek le pasivni objekt prirodne kavzalnosti. Kot geslo etičnega pravca navaja novejši kritik naturalistične smeri v kriminologiji J. Nagler Goethejeve besede: »Des Menschen grossies Verdienst bleibt wohl, wenn er die Uni-stande soviel als moglich bestimmt und sich so wenig wie mbglich von ihnen bestimmt lasst.« (Goethe: VVilhelm Meisters Lebensjahre, Teil II., Bucli 6.) Ce so človeška dejanja nujno pogojena po naravnih in socialnih faktorjih, potem niti z moralnega niti s pravnega stališča ne moremo očitati človeku njegovih zavržnih in celo zločinskih dejanj. Toda človeška osebnost se ne izčrpava v prirojenih dispozicijah, temveč tvori že kot taka posebno determinanto in izhodišče za nove kavzalnosti.1:10 I udi Fr. YV. Foerster odločno zavrača idejo mehanične kavzalnosti, ki pretvarja človeka zgolj v refleks zunanjega okolja in v marioneto notranjih fizioloških procesov. Podobno Naglerju priznava tudi Foerster samostojno kavzalno lunkcijo osebne volje (die kausale Funktion des persdnlichen VVillens), na kateri temelji načelo osebne krivde in odgovornosti.1”' Foerster podrobno kritizira teorijo socialnega okolja, ki hoče razbremeniti zločinca osebne odgovornosti za storjeno po načelu: »Toul le monde est eoupable exceptc le criminel«. Avtor očita tej teoriji nedoslednost, v kolikor ona zanika osebno krivdo in hkratu govori o krivdi občestva. 1:10 »Jede Frforsch u ng zeigt, da.ss der Mensch nicht nnr eindeutig vorlierbestinunter Durchgangspunkt kausuler Abliiufe ist, sondeni selbst den A n s g a 11 g s p u n k t u e u e r K a ii s a 1 i t ti t e n bildet.« (Str. 60.) S tem pridržkom priznava tudi Nagler pomen naravnih in socialnih faktorjev: »Das Gebiet der Freiheit selien wir begrenzt durch eine Menge natiirlicher und so/.iuler Unvollkoinmenheiten und Bindungen mir dass diese chen nicht absolut sind und das Individuum nicht in votle Abhiingigkeit bis /um Automutismus venstricken.« (Str. 66.) J. Nagler: Antage, Umwelt und Persbnlichkeit des Verbrechers. 1933. Str. 60. 131 »Mit dem Schuldbewusstsein trenile ich mieli von der Kausalitat, die mich bisher im Banu hatte, und werde einer anderen Ordnung von Motiven untertan.« — Fr. W. Fbrster: Schuld und Siihne. Str. 70. Podr. gl.: A. M a k lecov : F. W. Filister. K karakteristike j ego vozzre-u i j \ oblasti obšeej i kriminalnoj pedagogiki (ruski). Kusskaja škola za rubežom. Praga, 1924. Omenimo ob tej priliki, da ruski pisatelj Dostojevski, na katerega se pogostokrat sklicujejo najodličnejši moderni kriminologi kot na globokega poznavalca zločinčeve duše, nikoli ni pritrjeval nazorom, ki razlagajo zločinstvenost zgolj z vplivom zunanjih činiteljev. V »Dnevniku pisatelja« se Dostojevski spominja besed vnetega pristaša zgodnjega francoskega socializma ruskega literarnega kritika Belinske-ga: »Naša družba je tako podlo urejena, da človek ne more shajati brez zločina, če ga gospodarski vzroki pahnejo vanj. Zato je kruto in brezmiselno, zahtevati od posameznika to, česar tudi pri najboljši volji ne zmore, ker nasprotuje ta zahteva naravnim zakonom.«132 Tako miselnost označuje Dostojevski kot sofistično. Ljudstvo ne zanika, da obstoje zločini in tudi ne, da je zločinec kriv. »Ni si mogoče izmisliti večje nesreče« — pravi Dostojevski — »kakor če bi se postavilo ljudstvo samo na stališče zločinca in mu odgovorilo: „Ne, ni kriv, ker zločinov sploh ni'1.« Vobče je avtor »Zločina in kazni« in »Zapiskov iz mrtvega doma« globoko nasproten nazorom, ki skušajo odpraviti načelo osebne odgovornosti ter ga nadomestiti s problemom mehanično delujočih faktorjev zločinstvenosti.1” Nemški kriminalist in pravni filozof VVilhelm Sauer je bil menda prvi, ki je skušal zgraditi na etičnem temelju celoten sistem kriminalne sociologije.134 Smer, h kateri se prišteva Sauer, je sociološki neoklasicizem, ki naglasa zahtevo po etizaci ji kazenskega prava (die Ethisierung des Strafrechts). Pisatelj pojmuje zločin kot socialno-nevarno dejanje, ki izvira iz moralno zavržnega mišljenja. Pri zločinu součin- 1:12 »...Die Tendenz der Neueren gelit durcliaus dahin, den einzelnen nach allen Seiten zu entlasten mul die Ursachen fiir sein eigenstes Fallen ausserlialb seines Innern /u suchen. Wie kanu icli aber ilin noch zur Ursaclie fiir das Fallen anderer inachen wollen?« — Fr. W. Forster : cit. delo. Str. 71. 133 Podr. gl. A. M a k 1 e c o v : Problem zločina v ruskem leposlovju. Lj. Zvon. 1930. 134 Sauerjev traktat o kriminalni sociologiji (Kriminalsoziologie. Berlin. 1933) je volumen, ki vsebuje poleg številnih tabel in prilog več kot 800 strani teksta. Podrobno oceno tega dela smo podali v našem članku: Kriminalna sociologija in etika. Sl. Pr. 1936. — Primerj, tudi: Sauer: Anlage und Uimvvelt als Venbrechensursachen. /eitsclir. der Akademie fiir Deutsches Recht. 2. Jg. 1935. kujejo vedno (rije faktorji: okolje, nagnjenje in svobodna odločitev volje.18” Svoje stališče označuje Sauer kot zmerni indeterminizem; priznava namreč, da ima tudi človekova volja svoje stopnje, počenši od pretežno svobodne odločitve do popolne nesvobode kakor v primerih nevračunljivosti. skrajne sile in pod.1:111 Emi najvažnejših nalog kriminalne sociologije je, da odgovarja na vprašanje o relativnem pomenu križajočih se vzrokov zločinov. V to svrho se pisatelj poslužuje tkzv. monadološke metode.187 Osnovna deliktična monada (Deliktsmonade) in hkratu pravi povzročitelj zlo-činstvenosti (Kriminalitatserreger) je svobodna volja subjekta, usmerjena na izkoriščanje, izdajstvo, nepoštenost ali nasilje. Na posebnih tabelah (str. 710, 711) navaja pisatelj številčne, v odstotkih izračunane podatke o etiološkem pomenu okolja, nagnjenja in svobodne odločitve volje pri različnih skupinah zločinov. Tako je n. pr. vpliv okolja pri telesnih poškodbah po Sauerju enak —30%, vpliv nagnjenja - .30%, vpliv svobodne volje — 40%. Pri tatvinah znašajo zadevne številke — 50 — 20 — 30. pri odpravi telesnega plodu pa 60 — 35 — 5 ild. Ni jasno, kako je prišel avtor do take številčne točnosti. Sauer se sklicuje na svojo intuici jo. Toda, k je je jamstvo, da je ta intuicija res nezmotljiva? Prav tako je sporna tudi avtorjeva trditev, da je moralna zavržnost najgloblji koren sleherne zločinstvenosti (die innerste Wur-zel aller Kriminalitat) ter da je zločinec vedno človek z moralno zavržnim mišljenjem (»Ein Verbrecher ist imnier nur ein Mensch mil moralisch venverflicher Gesinnung«, str. 85). Saj je splošno znano, da kriminalizira državna zakonodaja poleg moralno zavržnih dejanj tudi taka, ki niso amoralna. V primerih kolizije med storilčevim individualno- »Am Venbrechen vvirken štet« (Irci Fuktoren mit: Uimvelt, Anlage mul freier Willensentschluss.« — Sauer: cit. delo. Str. <)4. i8u ,Qer Menscli cnt.sclilic.sst aucli nacli iiKlcterininistischcr Auffas-sung niemals ganz Irci aus sicli herans.« Istotam. Str. 121. Na istem stališču stoji tudi zastopnik etične smeri v Belgiji M. (le Boets. Avtor navaja sholastično tezo: imperium voluntatis n on est despoticum, sed poli-ticum, ter jo razlaga tako-le: »Le libre arbitre n'exerce pas sur 1'activitč huimaine un pouvoir ahsolu, mais seulcmcnt un ipouvoir du gouverne-nient.« — M. de Baets: Les influences de la misere sur la crimina-litč. Gand. 1895. 1:17 Podr. gl. \ našem članku, navedenem v op. 134. etičnim prepričanjem (n. pr. nekdo se iz globokega notranjega prepričanja odteguje vojaški službi) in interesi pravnega reda daje država prednost javnim interesom. V francoski strokovni književnosti zastopata etično smer zlasti Jules Proal in Henri Joly. Oba pisatelja sta odločna nasprotnika materijalističnega naturalizma v kriminologiji, ki trdi, da »les crimes sont aussi independants de la volonte des criminels, que la couleur de leurs yeux ou la forme de leurs nez«. (Proal, str. 13.) Vzroke zločinov je treba iskati v moralnem propadanju, v slabili strasteh, kakor so pohlep po dobičku, maščevalnost, lenoba, gonja za poltenim uživanjem i. t. d.138 S 8. Zaključki. Naše zaključke skušamo strniti v nekolikih kratkih stavkih. Če naj pojmujemo kavzalnost kot strogo zakonitost v zaporedju pojavov, potem smo v področju kriminalne etio-logije še daleč do ugotovitve take stroge kavzalnosti. Vprašanje je celo, ali bo to sploh kdaj dosegljivo. V naših izvajanjih smo se namesto besede »vzrok« namenoma posluževali manj določenega izraza »faktor«. Pri tem smo izhajali iz misli, da v kriminalni etiologiji ne gre za ugotovitev neke absolutne vzročnosti, temveč za oceno s p 1 o š n e g a pomena različnih činiteljev, ki so ali zasidrani v storilčeve osebnosti ali pa prihajajo od zunaj iz naravnega ali socialnega okolja. Kriminalna etiologija se bavi pred vsem s faktorji, ki pospešujejo zločinstvenost, t. j. s tkzv. kriminogenimi faktorji. Ce hočemo pojasniti genezo zločina kot individualnega in socialnega pojava — in ravno v tem je glavna naloga kriminalne etiologije — moramo skrbno proučiti njih vlogo in pomen. Ločitev poedinih faktorjev služi pri tem edinole kot metodološki pripomoček. S to ločitvijo hočemo le olajšali *•'" »Si les criminels agissaient sans motifs, sans profit, on ponrrait supposer <|ue ce sont des malades, des nevroses, des fous. Mais si on re-cherche les causes des eri in e s, on trouve tonjours ime passion par mobile, la cupidite ou la vengeance, la paresse ou la debauche.« — J. Proal: Le Crime et la Peine. Str. 249. — »Le crime est presque tonjours un fait d’entrainement graduel, debutant par le vice, continuant par le delit, s'accelerant, se repandant par 1’a'ssociation irreguliere et inal fii i sn n to.« II. J o I v : l.e Combat contre le Crime. Str. IX. in poenostavili opazovanje in vrednotenje kriminalno-etio-loško vpoštevnih činjenic, n. pr. moralne deklasacije, neugodne gospodarske konjunkture, alkoholizma, dedne obremenjenosti itd. V resničnem življenju so vplivi notranjih in zunanjih faktorjev nerazdružljivo povezani med seboj ter učinkujejo vedno s posredovanjem psihofizične osebnosti poedincev.13" V naši razpravi smo se postavili na stališče pluralizma faktorjev zločinstvenosti. Na več mestih smo poudarjali nevzdržnosi etiološkega monizma. Kritično smo premotrili različne formule, s katerimi skušajo nekatere doktrine ali posamezni pisatelji pojasniti notranji mehanizem nastanka zločinov. Naši zaključki so izzveneli negativno. Zločin ni niti zgolj funkcija gospodarske konjunkture ali določenega družabnega ustroja (sociološka in zlasti socialistična teza), niti i z k I j učn o p o s 1 e d i c a degeneracije ali b o -1 e z n i (n a t ii r a 1 i s I i č n o - a n t r o p o 1 o š k a teza), niti samo rezultat moralne pokvarjenosti in slabih strasti (m oralistična teza). Pravne dobrine, ki tvorijo predmet napada pri kaznivih dejanjih, so skrajno divergentne. Prav tako so različni tudi nagibi zločinov in inodalitete njih izvršitve. Poleg tega je treba vpoštevati zgodovinsko spremenljivost obsega kaznivega neprava. Naravno je, da pod takimi okol nosim i ni mogoče izvajati vseli zločinov iz nekega edinega vzroka. Zato niso uspeli tudi poskusi odkriti prvinske elemente vsakega zločina, specifično »deliktično monado« ter obravnavati kriminalno etiologijo kot neke vrste »kriminalno bakteriologijo« (Kriniinalbakteriologie) v smislu Sauerja. ia» ;\|a [() strun vprašanja opozarja v novejšem času zlasti E. It. Ro-senfeld: ». ,.l)ie sogenannten exogenen wie die sogenannten enilogenen Fakturen cler Verbrecliensen tstelumg iniissen stets erst irgendwie da* psychische Mediuin paissieren, ehe sie uus blossen Moglichkeiten zn Wirklichkeiten werden.« — E. II. Rosen f el d : čl. Kriminalpolitik v. Herre-Jagow Polit. 11WB. I.. str. 1082. Isto misel je lepo izrazil že Gabriel Tarde v predgovoru Ii knjigi Saleillesa: L’individualisation de la peine, str. XV: »Le crime et la criminalite sont clioses emineminent individuelles, en depit (les influences exterieurs dont Pindividu s’est servi, encore plus <|u’il ne s'y est asservi.« Zaverovanost v upreproščene etiološke formule je v naši dobi bolj redek pojav. V zadnjih desetletjih se je pričel poglobljen in podroben študij posameznih kriminalno-etiolo-ških problemov, ki naj bi ustvaril podlago za popolnejšo in zanesljivejšo sintezo. Na mesto preoptimistične ocene doseženih uspehov, ki je bila značilna i za kriminologe Lornbro-sove smeri i za zastopnike marksistične struje, je postopoma obveljalo prepričanje, da smo šele v začetku težavne poti. V tem pogledu je posebno karakteristična razlika med samozavestnimi trditvami Lombrosa in skrajno previdnimi zaključki novejših kriminalnih biologov.140 Praktični uspehi poglobljenega proučavanja kriminalne etiologije niso izostali. Že v naši razpravi o tipologiji zločincev (ZbZR XIV) smo pokazali, kakšen pomen imajo izsledki novejše kriminalne etiologije za razvrstitev zločincev v tipološke skupine endogenikov in eksogenikov. Kot posebno plodna se je izkazala novejša dinamična koncepcija zločina, ki v pošteva ne samo statiko, temveč celoten razvoj zločinčeve osebnosti, kakor tudi situacijo ob času storitve kaznivega dejanja. Podedovana nagnjenja se pojavljajo le v obliki po-tcncij ali dispozicij. Ali se v življenju aktualizirajo ali ne. to je v znatni meri odvisno od vplivov zunanjega okolja (tkzv. »tatauslosende Bedeutung der Umweltreize« v smislu Lenza in Seeliga).141 Mnogo važnega gradiva so prinesla tudi 1,(1 Tako n. pr. označuje Aschaffenburg kriminalno biologijo kot »eine werdende Wissenschaft«, »in fast jeder Beziehung noch zu schaf-fende Wissenschaft«: »Man darf... von einer werdenden Wissenschaft nielit mir ausgereifte, vvertvolle mul endgiiltige Ergebnisse erwarten.« (Str. 825.) O dednostnem nauku in njegovem pomenu za kriminologijo pa pravi isti avtor: »Die Erbforschung ist eine junge Wissenschaft, de-ren Ergebnisse vorerst mit grosser Vorsiclit verwertet werden miissen.« (Str. 828.) — Aschaffenburg: cit. delo. V istem smislu tudi Carrel (cit. delo, str. 228): »Les theories presentes des geneticistes ne nous apportent pas urne luiniere complete.« 111 Primerj. formulo Seeliga: »Statt der iiblichen Gegeniiberstellung der beiden kausalen Faktoren des Verbrechens — Anlage mul Umwelt, ist fiir die iitiologische Fragestellung vvesentlich die Unterscheidung des A n s 1 o s u n g s p r ob 1 e ms (Anteil von Tatzeitpersdnlichkeit mul Um-weltlage mn Zustandekommen des Verbrechens) mul des E n t w i c k -1 u n gsp r ob 1 e m s (Anteil von angeborener Anlage und Umvveltein-fliissen um Zustandekommen der Tatzeitpersonlichkeit).« — Ernst Seelig: Anlage, Personlichkeit und Unnvelt... Str. 130. kriminalno-etiološka raziskavanja iui manjših tipološko sorodnih skupinah zločincev. Sporu o tem, kaj ima večji pomen v genezi zločina — podedovana nagnjenja ali vplivi zunanjega okolja, — sedaj ne pripisujemo več tako odločilnega pomena kot prej. Belgijski kriminalni biolog Vervaeck označuje ta spor celo kot »ime discussion bizantine«. V področju kriminalne etiologije pričakujemo lahko mnogo koristi od koordiniranega sodelovanja zastopnikov naravoslovne in duhoslovne antropologije. Da je tako medsebojno pojmovanje in sodelovanje mogoče, o tem pričajo dejstva. Pristaši zmernega indetermi-nizma ne zanikajo važnosti okolja in dednih dispozicij v ctiologiji zločinstvenosti. Po drugi strani priznavajo mnogi moderni biologi duhovno samobitnost človeka: »Cliez I homme, ce qui se ne mesure pas est plus important que ce qui se mesure.« (Alexis Carrel.) Kesuinc. Letiologie criinincllc. Par A 1 e x a n d r e Makletsov, professeur a I Universite do Ljubljana (Yougoslavie). L’etiologie criminelle coinmr thčorie des facteurs de la criminalite appartient au groupe as davantuge dans tous les cas ramener cette cause a la devia-tion morale et aux mauvaises passions (these moraliste extreme). Heuresement la foi dans les formules etiologiques siinplifiees qui caracterise le XlXfi siecle s‘affaiblit maintenant. On commence ii approfonclir l’etude (les problemes partiels de l etiologie criminelle. Cest ainsi que se prepare une synthese plus solide et plus sure. An lieu de l’appreciation trop optimiste (les resultats dej a acquis on fin it par conclure (|ue l etiologie criminelle n’est qu’au debut d une route cpii, d ailleurs. ne sera facile. On ne peut attendre de resultats positifs que d ime collaboration des biologistes et des anthrcpologistes pourvus d une culture philoso-phique. Les faits temoignent qu'une collaboration pareille est possible. Les adeptes de rindeterminisme modere ne peuvent supprimer l’im-portance du milieu et de la predisposition hereditaire. D autre part les biologistes modernes qui portent leurs vues assez loin reconnais-sent 1’originalite spirituelle de I hcmme: »Chez 1 homme, ce qui ne se mesure pas et plus important que ce qui se mesure« (Alexis Carrel). Nekatere krivičnosti v sistemu naših neposrednih davkov (zlasti uveljavljanje davka prostega minima). Vsak davčni sistem mora ustrezati predvsem dvema načeloma : 1. Zadeti mora vse one predmete, (donos, dohodek, imo-vino. ev. še druge), ki so dokaz davčne sposobnosti, t. j. one gospodarske sposobnosti, ki omogoča plačevanje davkov, in 2. zadeti jili mora tako, kakor to odgovarja davčni sposobnosti; davčni dolg naj torej ustreza sposobnosti davčnega zavezanca, da plačuje davek. Mora torej biti enakomeren. Prvo načelo je načelo davčne splošnosti. drugo načelo načelo davčne enakomernosti. Obe načeli skupaj predstavljata načelo davčne pravičnosti. Posamezni neposredni davek naj bi ustrezal obema tema načeloma, ker se splošno zahteva, da naj bodo zakoni pravični in enaki za vse državljane; zlasti naj to velja za one zakone, ki nalagajo državljanom (in celo tujcem) tako težke obveznosti kot davčni zakoni. Ne zadošča seveda, da ustreza le posamezni davek obema načeloma davčne pravičnosti: ves davčni sistem, in sicer ne le sistem neposrednih davkov, temveč vse davščine v svojem skupnem učinku (vštevši tu ne le državne, temveč tudi samoupravne davščine) naj ustrezajo obema načeloma. Ne zadošča končno niti pravično besedilo davčnih zakonov zato. da bi se mogel kak davčni sistem kvalificirati kot v vsakem oziru pravičen. Zakon namreč lahko pravično razdeljuje davčno breme po davčni sposobnosti ali davčni moči prebivalcev, življenje, zlasti pa poslovni promet, pa razdeli davčno breme popolnoma drugače, kakor je zakono-davec verjetno želel. Zakonodavec, sicer želi pri mnogih davkih, zlasti pri trošarinah, da davka ne nosi oseba, ki je bila pozvana na plačilo davka (davčni subjekt), temveč druga oseba, tako zvani davčni destinatar, torej zlasti po- Irošnik s trošarino zadetega predmeta. Zakonodavec se po-služi producenta trošarinskega predmeta samo kot posredovalca, želi pa zadeti potrošnikovo davčno sposobnost, ki se kaže v trošenju trošarinskega predmeta. Pri neposrednih davkih hoče zakonodavec zadeti z davkom redno ono osebo, ki naj davek plača. Zadeti hoče namreč njeno davčno sposobnost, ki se kaže v donosu, dohodku ali i mo vini te osebe. Torej naj bi zakonodavec skrbel pri neposrednih davkih zalo. da nosi davek res ona oseba, katere davčno sposobnost hoče zadeti. Davčni sistem naj bi ustrezal vsem tem zahtevam, da bi se mogel kvalificirali kol pravičen. Prvo imenovane zahteve imenujemo načela formalne pravičnosti — davčni zakon naj predvideva splošnost davčne obveznosti in enakomernost pri odmeri davka, medtem ko zahteva načelo materialne pravičnosti, da je davčno breme tudi dejansko pravično razdeljeno tako, kakor je to zakon želel. Načelom formalne pravičnosti je seveda laže ugoditi kot načelom materialne pravičnosti, ker je težko regulirati odnošaje praktičnega življenja tako, kakor to zahtevajo pisana načela zakona. Seveda naj bi bila tendenca zakona, da izsili s svojimi sankcijami zaželeno razdelitev davčnega bremena. Naš zakon dopušča (čl. 5) prevalitev vseh neposrednih davkov, medtem ko dopuščajo drugi zakoni prevalilvene pogodbe le v korist socialno šibkejših davčnih zavezancev (11. pr. le pri usluž-benskem davku). Torej se lahko kršijo načela o obdavčenju podane davčne sposobnosti. Moderno načelo davčne splošnosti vsebuje že (udi načelo davčne enakomernosti ter se glasi, da naj plačuje vsak. ki ima davčno sposobnost, davek po svoji davčni sposobnosti. Načelo pravičnost v obdavčenju se smatra za tako važno, da ga sprejemajo celo ustave v svoje besedilo. Naša vidovdanska ustava je določala v čl. 116, da je davčna obveznost obča in da so vse državne davščine enake za vso državo. Davek naj se plačuje po davčni moči in progresivno. Stara ustava je torej imela še druge zelo moderne določbe; zlasti se je lo kazalo v določbi, da naj se plačuje davek po davčni moči in progresivno; davčni zavezanec, ki ima višjo davčno sposobnost, naj ne trpi od svojega davčnega predmeta davek z islo stopnjo kot gospodarsko šibkejši zavezanec, temveč naj stal no narašča davčna obveznost, izražena v odstotkih davčne osnove. Po načelih le ustave bi se torej moral ravnati sistem neposrednih davkov, in so res naši neposredni davki v bistvu progresivni izvzemši rentnino. Danes je sicer vidovdanska ustava samo še zgodovinskega pomena, toda tu moramo ugotoviti, ali je naš zakon o neposrednih davkih, ki je bil izdan še pod veljavnostjo stare ustave, v svojih določbah ustrezal načelom stare ustave o davčni pravičnosti. Ugotoviti je treba, ali je davčna obveznost res splošna, kakor to ponavlja zakon o neposrednih davkih v čl. 2. in ali se plačuje davek res vedno po davčni moči in progresivno. Da so državne davščine enake za vso državo, izhaja že iz besedila zakona samega, četudi ni izključeno, da morda kako davčno oblastvo tolmači zakon mileje kot drugo, kar je pač lahko posledica tega, da zakon ne more razrešiti vseh vprašanj, katera prinaša življenje. Nikjer seveda zakon ali ustava ne postavljata načela, da bi morala biti enaka tudi davčna bremena samouprav, ker imajo posamezne samouprave prerazlične naloge in vire prejemkov, da bi mogle biti enake njihove davščine, zlasti doklade k državnim neposrednim davkom. Neenakost doklad je sicer mogoče izravnati z državnimi ali banovinskimi subvencijami za preobremenjene samouprave ali s prispevki iz izravnalnih fondov, v katere prispevajo posamezne samouprave določene stalne zneske, tako da je mogoče znižati previsoke doklade, ki lahko ovirajo gospodarski napredek kakega kraja. Toda načelo solidarnosti samouprav je pri nas uveljavljeno v zelo mali meri (drugače v Nemčiji in na Češko-Slovaškem). Zato se zaenkrat ne more smatrati neenakost samoupravnih doklad za krivičnost, ker se z njo splošno računa. Vsekakor pa moramo želeti, da se tudi pri nas pristopi na drug način k rešitvi vprašanja samoupravnih financ, da ne bodo razlike v višini doklad n. pr. v posameznih banovinah tako ogromne kot so danes. Kriva je tu razdelitev izkupička skupnega davka na poslovni promet, kolikor se pobira ob uvozu ter skupnih banovinskih trošarin. Tudi občinske doklade kažejo previsoke medsebojne razlike v svojih stopnjah. Davčni zavezanci smatrajo seveda različno višino doklad za krivico, kateri se morejo izogniti zlasti tudi z legalnim davčnim umikom, namreč s tem, da prenesejo davčni predmet (podjetje, ev. tudi hišo, če jo prodajo in kupijo drugod drugo) iz kraja, kjer je zavezan visokim dokladam, v kraj z nižjimi samoupravnimi dokladami, n. pr. v Beograd, kjer odpadejo zaradi posebnega upravnega stališča prestolnice banovinske doklade, ki so v drugih banovinah deloma zelo občutne. Vsi davčni predmeti seveda ne izkazujejo enake sposobnosti za davčni umik. Nekaterih sploh ni mogoče prenesti v drug kraj ali je tak prenos združen z velikimi težavami, pogosto pa je tradicija močnejša kot volja izogniti se plačevanju previsokih samoupravnih doklad. Glavno vprašanje za nas je, ali so državni neposredni davki pravični, in sicer tako posamezni davek, kakor tudi ves davčni sistem. Predvsem je treba ugotoviti, da se sedanja ustava ne peča mnogo s problemom pravičnosti davka. Določa namreč samo (čl. 105): Davčna obveznost je občna in državne davščine so enake za vso državo. Tem kratkim zahtevam je precej lahko ustreči, mnogo laže kot predpisom stare ustave. Navzlic temu bomo morali ugotoviti, da naši neposredni davki ne ustrezajo niti zahtevam nove ustave, četudi slednja nima več nikakih določb, da bi se moral davek plačevati po davčni moči in biti progresiven. Kljub temu seveda ne more biti ugovora proti temu. da se ne bi davki ravnali po davčni moči in da ne bi smeli biti progresivni, kakor to zahteva moderno pojmovanje davčno-političnih načel. Seveda pa se kak naš davčni zakon ne hi mogel kvalificirati kot protiustaven, če ne bi poznal progresivnosti v davčni meri in če se ne bi ravnal po davčni moči, razen ako se vzame, da itak načelo splošnosti ali občnosti davka vsebuje že zahtevo po enakomernem obdavčenju vseh, ki imajo davčno sposobnost. Pri pregledovanju naših posameznih neposrednih davkov opažamo, da pogosto nasprotujejo pojmom davčne pravičnosti. Deloma davki niso splošni, kakor to zatrjujeta ustava in čl. 2 zakona o neposrednih davkih (Zond.), ker dovoljuje Zond. nebroj oprostitev kljub ev. znatni davčni sposobnosti, deloma ni davčna obveznost določena enakomerno. To moremo ugotoviti pri posameznih davkih, četudi se tu ne moremo spuščati v razglabljanje napak vseh naših neposrednih davkov, f. j. davka na donos zemljišč (zeinlja-rina), davka na donos zgradb (zgradarina), davka na donos podjetij, obratov iu poklicev (pridobnina), davka na rente (rentnimi), davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek) ter davka na dohodek od nesamostojnega dela in poklica (uslužbenski davek). Posebno obdelavo bi zaslužili še davek na neoženjene osebe (samski davek) ier vojnica in tudi določbe o oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki, izmed katerih pomeni samski davek še poostritev vseli napak, katere skrivajo že v sebi posamezni neposredni davki. Končno bomo morali ugotoviti, da so številne napake našega sistema neposrednih davkov, ki predstavljajo v glavnem donosninski sistem, še poostrene baš zaradi donos-ninskega sistema, in da bi bilo mogoče odpraviti glavni del teh napak, če bi se naš zakon oziral mesto samo na posamezne donose, katere dobiva davčni zavezanec, raje na njegovo celokupno davčno sposobnost, ki se kaže predvsem v dohodku kot glavnem in najzanesljivejšem merilu davčne sposobnosti; poleg tega so potrebni še davki na donos in ev. na imovino, katera tudi predstavlja znatno davčno sposobnost. Pri posameznem davku najdemo lahko predvsem take napake, ki povzročajo, da kak davčni predmet ni pravično obdavčen, bodisi da ni obdavčen sploh, bodisi prenizko, torej manj. kot odgovarja davčni sposobnosti (potem je predmet pogodovan), bodisi previsoko, torej več, kot odgovarja davčni sposobnosti. Domnevati je seveda treba, da hoče davčni zakon že v smislu ustavnih določb zadeti davčno sposobnost pravično. Vendar pa vidimo pogosto, da hoče pogodovati kak davčni predmet namenoma, četudi ima davčno sposobnost, ali ga namenoma pregravirati. četudi nima primerne davčne sposobnosti. Take namene diktira navadno splošna državna oz. samoupravna politika, ki ni v rokah finančnih strokovnjakov, temveč drugih resornih ministrov, ki hočejo določen cilj doseči z različnimi sredstvi, med njimi tudi z davčnimi ugodnostmi, če hočejo kak cilj podpirati, ali z davčnimi pregravacijami, če hočejo kak cilj ovirati. Davčni strokovnjak mora te namene jemati na znanje, mogel bo ev. pokazati na neugodne posledice ugodnosti za državno blagajno ali pa na neugodne posledice, katere lahko povzroči pregravacija za pregravirano gospodarsko panogo oz. davčni predmet, lake neugodne posledice bodo seveda poiskali tudi drugi strokovnjaki. Četudi mora finančni strokovnjak opozoriti na neugodne posledice davčnih ugodnosti in pregravaci j, bo končno to vprašanje političnega značaja in torej ne spada v finančno vedo, ki mora končno politične namene vzeli na znanje. lakih ugodnosti oziroma pregravacij bomo našli dovolj tudi v naših neposrednih davkih. Baš zaradi političnega ozadja lahko vzbujajo veliko nezadovoljnost med prikrajšanimi. ker ne uvidijo, zakaj bi druga, mogoče konkurenčna gospodarska panoga uživala davčne ugodnosti, medtem ko je njihova panoga pregravirana. Pregravirani davčni zavezanci morajo torej nositi finančno breme gospodarske ali druge politike, ki jim ev. ne konvenira četudi zaradi njihovih čisto osebnih koristi, ki ne poznajo kakega višjega interesa, kateremu se mora podrediti njihov interes. Pogosto opažamo davčne ugodnosti in pregravacije ne zaradi davčnopolitičnih razlogov, temveč iz tehničnih razlogov: zakonodavec se sicer zaveda, kako bi moral hiti urejen kak davek zato, da bi ustrezal vsem načelom pravičnosti, toda davka samega ni mogoče skonstruirati tako popolnega, kakor bi to zahteval ideal tega davka. V leh primerih se mogoče zakonodavec zaveda napake, katere ne more preprečiti, ker pač ne more doseči pravičnega obdavčenja na tehnično pravičen način. Če se zaveda tehnične nemožnosti pravične ureditve davka, mu preostane še možnost skorigirati to napako s tem, da jo skuša odpraviti pri kakem drugem davku. Tako obstoja možnost odpraviti največje napake donosninskih davkov s tem. da se poleg nizkih donosnin pobira še dohodnina ali tudi imovinski davek, ki omogočata zadeti celokupno davčno sposobnost, katera sc kaže v celokupnem dohodku ali v celi imovini. Kjer dohodnine ni, kakor je to pri nas, je seveda taka korektura težavna oziroma pri nekaterih davkih sploh nemogoča. Druga vrsta tehničnih napak, namreč nehotene tehnične napake, se pojavljajo tedaj, če je zakonodavec sicer imel voljo urediti davek po načelih davčne pravičnosti, pa je zaradi nepopolne stilizacije zakona omogočil bodisi davčne ugodnosti bodisi davčne pregravacije. lake napake pokaže navadno šele praksa, če jih še niso grajali ob sestavi zakona. Odvisne so tudi od legislativrie prakse, zlasti od naglice, v kateri se je vršilo zakonodavno delo, ter od sodelovanja strokovnjakov, lake krivičnosti naj bi seveda zakonoda-vee odpravil čim preje, medtem ko seveda nima namena spremeniti hotene krivičnosti, dokler vlada svoječasno pri sprejetju zakona odločilna politika. Hotene tehnične napake naj skuša zakonodaja odpraviti z novelizacijo zakona, ev. z davčno reformo, ako je novelizacija nezadostna. Tudi davčna praksa lahko povzroči krivičnosti pri odmeri davka in ev. tudi še pri izterjevanju davka, bodisi v škodo bodisi v korist davčnih zavezancev. Njene napake lahko popravijo nadrejena oblastva, zlasti pa upravna sodišča in državni svet. Glavna napaka naših neposrednih davkov (davka prosti inini m um). Preden preidem k glavni napaki, katero najdemo pri posameznih naših neposrednih davkih, moram poudariti, da tu ne morem navesti vseh napak pri vseh davkih, ker bi razpravljanje vseli napak preveč raztegnilo lo razpravo, ki je omejena na določen prostor. Zato naša kritika napak ne more bili popolna, temveč se bo omejila le na nekatere napake. Glavna napaka posameznih naših neposrednih davkov je v tem, da skušajo zadet i p o s a m e z n e donose, katere prinašajo davčnemu zavezancu njegovi imovinski objekti in pravice ter zaslužek od dela. ne skušajo pa na noben način zadeti celokupne davčne sposobnosti, ki se kaže v njegovem dohodku, naj zanesljivejšemu dokazu davčne moči. ker upošteva vse zavezančeve prejemke iz najrazličnejših virov ev. po odbitku pridobitvenih izdatkov, t. j. izdatkov, potrebnih zato. da se doseže, zavaruje in ohrani kak donos oz. dohodek. Posamezni donos je sicer lahko dokaz celokupne zavezančeve davčne sposobnosti. To velja zlasti v vseh onih primerih. ko ima zavezanec le ene vrste donos. n. pr. iz zemljišči! ali zgradbe, l ake primere bomo našli predvsem v zaključenem hišnem gospodarstvu, ki še ni doseglo zadostne diferenciacije poklicev. Če se torej obdavči z donosnino tak edini donos, ki ga prejema zavezanec, je lahko zadeta nje- gova celokupna davčna sposobnost, če je seveda ia donosil ina urejena tako, da upošteva tudi vse okolščine, ki utegnejo zmanjšati ali povečali zavezančevo davčno sposobnost. Če izvira zavezančev dohodek iz različnih podjetij oz. panog, se seveda ves problem zelo komplicira. Pri donosninah je seveda zelo težavno upoštevanje vseh takih okolščin, ker tega ne dopušča njihova tehnična konstrukcija. Prejemnika dveh čistili donosov (kaj šele dveh enakih kosmatih donosov!) enake višine imata morda zelo različno davčno sposobnost, ker ima prvi večje število rodbinskih članov, zlasti otrok, drugi pa nobenih. Na deželi je lahko za zavezanca ugodno večje število otrok, ki mu pomagajo pri kmečkem delu in mu prihranijo najemanje dragih delovnih moči. v mestu pa je večje število otrok za zavezanca redno breme, ki njegovo davčno sposobnost seveda zmanjšuje. Zato se more pri posameznih donosih upoštevati število rodbinskih članov na različen način za kmečkega posestnika ter za hišnega posestnika ali obrtnika v mestu. Število rodbinskih članov se ne upošteva le pri ugotavljanju davčne osnove, temveč ev. tudi pri davčni stopnji, manjše število rodbinskih članov se pa da upoštevati tudi s posebnim pribitkom za manj obremenjena gospodinjstva ali s samskim davkom. Glavni problem pri donosninah je, ali je pri njih dopustno in mogoče upoštevanje eksistenčnega minima. Vsak donos, četudi je fundiran, namreč še ne daje dokaza davčne sposobnosti. Davčno sposobnost, t. j. sposobnost, plačevati davke, dokazuje šele tako visok donos, ki omogoča plačilo davka in vzdrževanje zavezanca ter njegovih rodbinskih članov, pri čemur sc seveda lahko razvije sporno vprašanje, kakšno naj bo to vzdrževanje — ali naj vsebuje le najnujnejše izdatke za preživljanje ali povprečno potrebne izdatke za vzdrževanje vse rodbine na višini povprečnega življenjskega standarda. Pravičnejše je seveda upoštevanje življenjskega standarda. Davčna sposobnost torej pričenja šele pri oni višini donosa, ki omogoča pokriti poleg davka vse izdatke, potrebne za vzdrževanje zavezanca in njegove rodbine, la znesek mora ostati zavezancu nedotaknjen in se imenuje eksistenčni minimum. Eksistenčni minimum je lahko zelo različno visok celo za člane istih poklicev v istem kraju, kaj šele za pripadnike istih ali celo različnih poklicev v različnih krajih, in sicer celo v isti državi. Davčni zakoni bi mogli upoštevati eksistenčni minimum na ta način, da bi ga določali individualno za vsakega davčnega zavezanca, ozirajoč se zlasti na velikost kraja, ki leži v mestu ali na deželi, povprečne cene, predvsem pa na število rodbinskih članov. Če naj bi se upoštevala le dejanska davčna sposobnost, bi se smeli upoštevati le oni rodbinski člani, ki obremenjujejo davčnega zavezanca, ne pa oni, ki so že preskrbljeni. Eksistenčni minimum torej v življenju ne more biti enak niti v isti državi, da ne govorimo o razlikah med dvema državama. Da ostane davčnemu zavezancu njegov eksistenčni minimum prost davka, oproščajo davčni zakoni nek najmanjši znesek (donos ali dohodek, ev. tudi imovino) tistega davka. Ta znesek, ki je navadno določen enotno za vso državo in za vse zavezance, je davka prosti minimum. Lahko je torej istoveten z eksistenčnim minimom. Vendar je to malo verjetno zaradi že omenjenih razlik. Pravično bi bilo, da bi se določal davka prosti minimum individualno za vsakega zavezanca. kakor ustreza njegovemu eksistenčnemu minimu. V praksi je seveda nemogoče, da bi smel vsak zavezanec navesti njemu domnevno potrebni eksistenčni minimum. Zato ga določa država enotno za vse pokrajine, ozirajoč se na število rodbinskih članov, zaradi katerih je treba zvišati davka prosti minimum. Zvišanje je mogoče na ta način, da se za vsakega rodbinskega člana (vendar navadno razen žene!) prišteje enak znesek k davka prostemu minimu ali pa se prišteva progresivno naraščajoči znesek, torej za vsakega nadaljnjega otroka višji znesek kot za prejšnjega. Ta progresija se mora že smatrati za ukrep populacionistične politike. Če torej določi država davka prosti minimum enotno za vse poklice in za vse kraje v državi, hoče biti pravična na-pram vsem prebivalcem. Hoče se izogniti številnim sporom in dokazovanju o višini dejanskega eksistenčnega minima, ki bi zelo zaposlili davčno administracijo in zavezanca. Seveda so tu neizogibne krivice. Mogoče je, da je davka prosti minimum sploh prenizek in posega torej obdavčenje v ne-obhodno vzdrževanje zavezanca in njegovih rodbinskih članov, kar lahko škoduje tudi fizični rasti in napredku naroda in vzbuja nezadovoljnost med prebivalstvom ter slabi davčno moralo. Če je davka prosti minimum previsok, škoduje državni blagajni. Slednje je malo verjetno. Če je davka prosti minimum določen po državnem povprečju, so lahko pregravirani kraji, kjer je eksistenčni minimum višji, ker tam posega država v ta minimum, medtem ko je za drugi kraj davka prosti minimum določen ev. previsoko. Končno se tudi spreminjajo cene. ki lahko kažejo v teku istega leta znatno kolebanje, in bi se torej moral davka prosti minimum menjati ev. vsak mesec — mogoče po indeksu cen, če bi bilo mogoče izdelati ga po zadostno zanesljivi podlagi. Davčne osnove se določajo skoro vedno za celo leto. V davčnih sistemih opažamo zelo redko davka prosti minimum pri donosninah, nasprotno pa je dosledno izveden pri dohodnini. Zato zastopajo mnogi pisci1 mnenje, da je »pri čistem donosninskem sistemu upoštevanje davka pro-slega eksistenčnega minima skoro nemogoče« (Lotz) in da je mogoče »upoštevanje eksistenčnega minima p r a v -zaprav le pri onih davkih, ki se odmerjajo po celokupnem dohodku, torej pri splošnih dohodninah« (Eheberg). Naš donosninski davčni sistem je sicer skušal upoštevati razne okolščine. ki povečujejo ali zmanjšujejo davčno sposobnost. toda to je storil na zelo nepopolen način. Zlasti ni zadostno upoštevan davka prosti minimum. Naši neposredni davki namreč ne poznajo (z redkimi izjemami) načeloma nobenega davka prostega minima kljub gori navedenim načelom, ki ga zahtevajo, če naj bo davčni sistem pravičen. Sicer pa posegajo v eksistenčni minimum že razne trošarine, najbolj pa davek na poslovni promet, ki ne pozna skoro nobenih oprostitev, ozirajočih se na konsu-mentovo davčno sposobnost. Pravi davka prosti minimum poznamo le pri našem uslužbenskem davku. V primeri s tujimi davki je zelo nizek, saj znaša komaj 400 din. mes. za zavezanca, ter nadaljnjih 100 din za vsakega zakonskega otroka (za ženo nič!) do IS lei, ki nima samostojnega zaslužka. Tu bi se lahko upošte- ' W. Lotz : Finunzvvissensclnift, 2. izd., Tiil>ingen 1931, str. 341! ter K h e b e r g : Finanzwissenschuft. IH. in !*). izd., I.eipzig-Erlangen 1922, str. 187. vali tudi starejši otroci vsaj do 21 let, ki študirajo in torej obremenjujejo zavezanca na zelo občuten način, morda tudi drugi rodbinski člani, katere zavezanec vzdržuje, n. pr. starši ali za delo nesposobni otroci. Deloma se s takimi podporami zmanjšujejo izdatki javnih ustanov za preživljanje bolehnih in prosjakov. Seveda davčna zakonodaja ne dopušča rada takih odbitkov, da se ne bi zlorabljali. Če pravi zakon (čl. 90), da je prostih prvih 400 dinarjev pri mesečnih prejemkih, medtem ko je pri tedenskih prejemkih prostih 100 dinarjev, je v tem pri vilegiranje tedenskih prejemkov. Pri tedensko izplačevanih prejemkih namreč ostane mesečno prostih 4 krat 100 din, k temu pa še za dva dneva petega tedna 33 din, torej skupaj din 433.—. Davka prosti minimum za tedenske prejemke je torej višji, kar se da nekako opravičiti z manjšo stalnostjo zaposlitev, ki se honorirajo tedensko. Dalo bi se torej pričakovati, da l)o pri dnevno izplačevanih prejemkih davka prosti minimum še višji. Če računamo 4 tedne po 6 delavnikih plus 2 dneva (iz petega tedna), dobimo 26 delavnih dni po 16 din; torej je prostih le 416 din, ne upoštevajoč še možnosti, da pade tudi kak praznik v ta mesec. (Sicer računa zakon, da ima mesec 2o dni in bi torej bil prost znesek 400 din.) Potem se lahko davka prosti minimum za dnevne prejemke zmanjša še pod minimum za mesečne prejemke! Odbitki za otroke so sorazmerni, znašajo namreč eno četrtino glavnega zneska. Netočna je trditev, da so gornji zneski davka prosti mi-nimi. Člen 93 Zond. namreč dopušča odbiti od ponavljajočih se prejemkov do din 4000 — najbrže iz naslova prido-bitvenih izdatkov — po 400 din na mesec, 120 dinarjev na teden, oz. 16 dinarjev na dan. Te številke se ne ujemajo z onimi iz čl. 90, in sicer glede tedenskih prejemkov. Če ima torej kdo 400 din mesečnih prejemkov, so prosti iz naslova člena 90 (kot davka prosti minimum), tako iz naslova čl. 93 (odbitki od bruto-prejemkov). ker od 400 din prejemkov po odbitku 400 din ne ostane nič. Isti rezultat dobimo pri dnevnih prejemkih, kar je v redu. Pri tedenskih prejemkih pa imamo dva davka prosta minima — iz naslova čl. 90 100 din tedensko ali 433.— din mesečno, iz naslova odbitkov iz čl.93pa4krat 120 din plus za dva dneva po din 20 pri dnevnih prejemkih samo po din 16.—. I u znaša davka prosti minimum u po odbitkih kar 520 dinarjev, proti 400 din pri mesečnih in 416 ali 400 din pri dnevnih prejemkih. Te razlike v korist tedenskih prejemkov se ne dajo nu noben način utemeljiti in seveda zapeljujejo k tedenskemu izplačevanju prejemkov, ki je lahko privilegirano tildi v drugih ozirih (n. pr. glede eksekucije, kar velja še bolj o dnevnih prejemkih). Pri odbitkih za otroke tako velikih razlik ni,~ pač pa se pojavljajo tudi pri prejemkih nad 4000 do 6000 dinarjev; pri njih so dopustni polovični odbitki od davčne osnove za zavezanca samega kakor tudi za otroke. Če je kdo v več službenih razmerjih, ki ne dosegajo davka prostega mi nima, n. pr. dvakrat po din 400.—, bi bil popolnoma prost davka. Glede odbitkov je zakon natančnejši, ko določa, da se upošteva odbitek od prejemkov le pri onem izmed več službenih razmerij, ki donaša največji dohodek. Če ima torej dvojni zaslužkar din 2000 plus din 3000 mesečnih prejemkov, se mu odbije od din 3000 din 400.—. Če bi se oboji prejemki sešteli, bi smel znašati odbitek samo polovico (din 200.—), če bi pa imel 3000 plus din 3500, si sme odbiti din 400.— od višjega prejemka. Če l>i se ti prejemki sešleli. ne bi smel odbiti ničesar, ker bi imel skupaj nad 6000 din. Podobno je. če sla mož in žena v nesamostojni službi. Odbitek za otroke se upošteva le pri očetovem dohodku. Torej je odbitek ev. manjši v normalnem primeru, da ima mož večje prejemke. Če l)i se seštevala oba dohodka — možev in ženin, l>i se ev. odbitek zmanjšal na polovico (pri skupnih prejemkih nad 4000 din mesečno) ali bi sploh odpadel (pri skupnih prejemkih nad din 6000). Vidimo torej, da naš zakon favorizira dvojne zaslužkarje — najbrže nehote, ker nima zato nobenega drugega razloga kakor tehnične težave pri upoštevanju dvojnih zaslužkov (ki jih prejema ista oseba odn. zakonca), ker se odmerja inslužbenski davek po službodavcu, ki navadno nima nobenih podatkov o obdavčenju svojega nameščenca v drugi službi odn. o obdavčenju zakonskega druga svojega nameščenca, zaposlenega v tujem podjetj u. 3 Davku prosti minimum st' poveču pri tedenskih prejemkih zaradi otrok za nesorazmerno večji znesek kot pri mesečnih ali dnevnih prejemkih. Popolnoma pravično l)i bilo. če bi se seštevali vsi službeni prejemki dvojnih zaslužkarjev ter zakoncev, kakor je to mogoče pri naših dopolnilnih davkih, in če bi se odbitki upoštevali od skupnega dohodka in bi se potem seveda tudi davčni znesek odmerjal od skupnega dohodka. Večji skupni dohodek bi bil tako zadet s progresivno davčno mero, ki hoče zadeti večjo davčno sposobnost.3 Davka prosti minimum poznamo nadalje pri vseh neposrednih davkih v smislu zakona o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki, la zakon je izšel šele leta 1930. ko se je vendarle rodilo spoznanje, da je treba upoštevati celokupno davčno moč, ki se kaže v skupnih dohodkih kakega zavezanca. Seveda so ti obziri minimalni, ker so oproščeni vseh neposrednih davkov in doklad na te davke (razen samoupravnih!) zavezanci, ki imajo devet ali več živih otrok, če njihov davek po vseh davčnih oblikah ne presega din 500 in najmanjši otrok ni starejši od 14 let. Tu je vendarle prodrlo pravilno spoznanje o tem, da je treba upoštevati celokupno davčno moč. Toda kako nepopolno je vse skupaj! Zopet so se uveljavili zagonetni popu-lacionistični motivi. Prvotno je bilo še slabše. Če je kdo imel devet otrok, je bil prost vsakega davka, četudi je bil milijonar in otroci ev. niso bili več živi, torej četudi ga niso sploh na noben način več obremenjevali. Kdor ima 8 otrok, katere mora event. še vse vzdrževati, pa mora plačati vse 3 Primer: Če dobiva kdo brez otrok mes. 3000 plus 2000 din, se obdavči od prvega zneska le 2600 in plača davka din 112 plus 74, t. j. skupaj 186.—. Odpadejo tudi vse samoupravne doklade, ker se pobirajo šele od mesečnih netoprejemkov presegajočih din 4000. Če bi se njegovi prejemki sešteli, bi se od din 5000 smelo odbiti le din 200.— in bi plačal od din 4800 prejemkov davek v znesku din 300.— in tudi samoupravne doklade od din 300.— manj 228.—, ki se smejo odbiti od davka z,a vsak mesečni prejemek pri izračunavanju doklad, torej od din 72.—. Tudi za zakonce bi se dala številčno dokazati ugodnost ,našega davčnega sistema v primeri z drugimi davčnimi sistemi, ki seštevajo prejemke zakoncev, ker smatrajo, da so skupni prejemki dokaz njihove davčne sposobnosti, medtem ko se naš zakon ozira bolj na posamezne prejemke oz. donose in smatra vsakega kot poseben davčni predmet. davke v polnem obsegu (izvzemši neznatne odbitke pri dopolnilnem davku k zemljarini), četudi je davčna sposobnost osebe z 8 ali 9 otroki skoro enaka. Če se upoštevajo celo otroci, ki nikakor ne obremenjujejo davčnega zavezanca, je torej mogoče, da oče 8 živih otrok vzdržuje vseh 8 otrok in plačuje davke, oče 9 večjih otrok pa morda vzdržuje le še enega, ki ni starejši od 14- let, pa je davka oproščen. Zato moramo smatrati določbo o oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki za nepopolno iu nepravično. Tu se je pač določila oprostitev z ozirom na tradicijo, ki se ozira baš na devet otrok. Osnovna misel, da je treba upoštevati večja rodbinska bremena z oprostitvijo, je sicer pravilna in naj bi bila prvi poskus z.ii uveljavljenje načela, da se morajo zavezanci obdavčiti po celokupni davčni sposobnosti. Seveda je census 500 din neposrednih davkov, ki daje pravico do oprostitve, precej imaginaren. Če plačuje oče 9 otrok 510 din davkov, plača torej vseh 510 din. Zavezanec uslužbenskega davka, ki bi imel 9 otrok in 1300 din mesečnih prejemkov (po odbitku za otroke), bi bil oproščen, ker bi plačal letno 468 din davka. Drugi bi imel 1310 din mesečnih netoprejemkov, pa bi moral davek plačati, ker bi znašal letni davek din 516.—. Prvemu bi torej ostali mesečni netoprejemki din 1300. drugemu pa le 1267.—. Kdor ima 9 otrok, ima torej mesečno proste prejemke do zneska 1300 din plus 400 din odbitka zase in ev. 9 krat po din 100 (če otroci niso starejši od 18 let), torej mesečno skupaj din 2600 ali letno din 31.200. Nasprotno pa se ta znesek znatno zmanjša za prejemnike drugih donosov, ker se ne upoštevajo skupni prejemki, temveč skupni davek. Če torej plačuje oče 9 otrok 8%-ne rentnine letno din 500, je prost davka njegov letni dohodek (če nima drugih virov) v znesku samo 6250 din! Čim večja je torej davčna stopnja kakega davka, tem manjša davčna osnova je zanj prosta davka, če ima 9 otrok. Tu navedena ogromna razlika najboljše dokazuje. da bi moral služiti kot osnova za oprostitev dohodek ali donos, ne pa davek! Rentninski zavezanec z din 31.200 letnega donosa bi plačal kljub devetim otrokom 15%-ne rentnine din 4680. k temu pa še doklade, ki znesejo najmanj 100%. Tu je načelo davčne pravičnosti brez dvoma prekršeno, četudi nehote. Krivica je tudi, če umre vdovec — oče devetih otrok (zavezanec n. pr. kake donosnine), ki je bil prost davka. Po njegovi smrti odpade ev. otrokom njihov rednik, njihova davčna sposobnost se zmanjša; ker pa ni davka prostega minima. bodo morali sedaj vsi otroci plačevati vse davke! Izrecen davka prosti minimum poznamo sicer v našem davčnem sistemu le v redkih primerih. Samskega davka so oproščeni moški* v službenem razmerju, katerih prejemki ne presegajo 2500 dinarjev na mesec. Logično bi moral veljali davka prosti minimum tudi za samske zavezance, ki ne izvršujejo nesamostojnega poklica, temveč dobivajo donose druge vrste. Izmed naših dopolnilnih davkov, ki bi se morali pobirati po zamisli našega davčnega sistema k vsem neposrednim davkom (razen k uslužbenskemu) zaradi dosege progresivnosti v obdavčenju.0 pozna davka prosti minimum le dopolnilni davek k zemljarini. in sicer, če katastrski čisti donos istega zavezanca z ozemlja iste davčne uprave ne presega 1000 dinarjev. Davka prosti minimum, določen s fiksnim denarnim zneskom, je torej v našem davčnem sistemu zelo redek. Vendar bomo našli številne primere, ko je zakon hotel verjetno oprostiti davka nekatere poklice oz. donose, ker pripadajo večinoma takih osebam, ki nimajo zadostne davčne sposobnosti, da bi mogle plačevati iisii neposredni davek. Iz značaja teh poklicev oz. donosov se pač lahko sklepa, da te osebe ne dobivajo niti eksistenčnega minima. zaradi česar se ne smejo sploh obdavčiti. Vkolikor je predpostavka o nezadostnem donosu pravilna, ne more biti ugovorov zoper njihovo popolno oprostitev vsaj pri onih davkih, ki poznajo davka prosti minimum. Če pa presega tako oproščen donos davka prosti minimum, ki je v veljavi za tisti davek, nastopi davčna ugodnost. Neumestne pa so v našem davčnem sistemu oprostitve posameznih poklicev in donosov od onih neposrednih 4 V nekaterih drugih državah ga plačujejo ev. pod imenom pribitka za manj obremenjena gospodinjstva tudi ženske, ker se pač ti zakoni ozirajo le na davčno sposobnost. 5 Rentnina ne pozna dopolnilnega davka! davkov, ki ne poznajo davka prostega minima. Če zakon oprošča očitno zaradi manjkajoče davčne sposobnosti tak donos ali poklic, ki res dokazuje nezadostno davčno sposobnost, je taka oprostitev, četudi je s splošnega vidika pravična in utemeljena, vendarle nepravična, če zakon ne oprošča istega davka tudi vseli ostalih donosov in poklicev, kolikor ne dosegajo eksistenčnega minima. Zato moramo ugotoviti, da naš zakon favorizira z oprostitvami le določene poklice, druge pa obdavčuje, četudi ne dosegajo eksistenčnega minima. V mnogih primerili izreka naš zakon oprostitve posameznih poklicev tudi iz tehničnih razlogov, ker so osebe, ki bi morale odvesti državni blagajni davek (n. pr. razni posamezni službodavci) nezanesljive ali ker je tehnično nemogoče ali vsaj težavno ugotoviti davčni predmet in davčno osnovo ali bi pobiranje davka zahtevalo pri malih davčnih osnovah" preveč stroškov. Naš zakon torej oprošča davka zlasti te-le poklice in donose, očitno predvsem zato, ker ne dosegajo eksistenčnega minima odn. davka prostega minima, kolikor ga vendarle pozna posamezni chivek: Pri ženil j arini odpisuje osnovni davek zaradi ele-mentarnih nezgod, ki uničijo vso letino, začasno pa oprošča davka nekatera meliorirana zemljišča, če se nekaj časa od njih ne more pričakovati noben donos. Od zgradarine so oproščeni zaradi manjkajoče davčne sposobnosti razni objekti, našteti v čl. 30 Zond. (11. pr. primitivne zgradbe, koče pletenfače). pa tudi gospodarske zgradbe na kmetih, v nekaterih primerih tudi zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh.7 Zgradarina se sme odpisati tudi zaradi manjkajoče davčne sposobnosti. 11. pr. zaradi neiztirljivosti najemnine in zči prazna stanovanja. Od p r i cl ob 11 i 11 e so oproščeni hišno gospodarstvo zgolj v laslne namene, nadalje domače rokodelstvo (samo v obsegu čl. 46 Zond.!) in postranska gospodarstva malih kmetovalcev, obrati vojnih invalidov, ne- 11 N. pr. pri najnižjih mezd 11 i h razredih zn uslužbenski davek. Davek za tedenski dohodek do din 48.— znaša I.— dinar! 7 V številnih primerih seveda obstoja tudi tu davčna sposobnost. sposobnih za vsak drugi zaslužek, ier drugih oseb, ki hi drugače obremenjale državo ali samouprave, če ni povprečni dnevni donos po cenitvi davčnega odbora večji od običajne mezde v dotiČnem kraju,s poklici književnikov, umetnikov in novinarjev, če se izvršujejo kot postranski poklici in z zaslužkom, ki ne zadošča za njih vzdrževanje,0 poklici z duševnim in telesnim delom oseb pod 16 leti vobče in dijakov glede kondicij, kmetijski sezonski delavci in telesni delavci nad 66 let starosti, ribiči, potočni mlini ob presihajočih potokih. osebe, ki so samostojno drugim na službo za odškodnino z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči. če ne delajo v stalnem lokalu. R e n t n i n e so oproščeni podpore in preživnine, ki jih dajejo zakonci drug drugemu, roditelji otrokom in otroci roditeljem (lahko bi tudi presegale eksistenčni minimum!), štipendije, invalidske podpore po zakonu o invalidih ter podpore z značajem invalidnine, invalidi in druge za obdelovanje zemlje nesposobne osebe glede v zakup oddanega zemljišča. Sem spadajo tudi i n d i -v i d u a 1 n e oprostitve, katere sme izreči po čl. 64 za rentnino finančni minister, ki ima isto pravico za zavezance družbenega davka (po čl. 79) ter zavezance pridobnine po čl. 47. Uslužbenskega d a v k a so oproščeni (poleg že preje navedenih primerov) dohodek kmetijskih delavcev in služabnikov pri kmetijskem delu ter delavcev pri postavljanju kmetijskih zgradb na kmetih, plače in prejemki vojakov stalnega kadra v nižjem kot podnaredniškem činu. dijakov glede kondicij ter dohodek nekvalificiranih delav-cev-dninarjev, najetih na hitro roko za posel ob izrednih in nujnih potrebah. Tu navedene oprostitve se dajejo predvsem zato. ker tisti donosi oz. poklici v večini primerov po mnenju zakono-davca ne dosegajo eksistenčnega minima. Te oprostitve bi bile vsekakor pravičnejše, če bi se ozirale na konkretno višino davčne osnove, ne pa le na posamezni poklic, ker je prav lahko mogoče, da presega donos N Običajna mezda bi bila zelo verjetno obdavčena, ker najbrže presega davka prosti minimum. 9 Pravi eksistenčni minimum, seveda težko določljive višine. kakega hi izrecno oproščenega poklica eksistenčni minimum oz. davka prosti minimum pri davku, ki pozna tak minimum. Z vidika posameznega davčnega zavezanca, ki dobiva ves svoj dohodek le iz enega davčnega predmeta, bi bilo vsekakor naj pravične jše, da bi poznal davka prosti minimum vsak naš neposredni davek. Toda proti tcnui se navajajo številni ugovori. Tu ne moremo natančneje razpravljati, zakaj je lahko pri donosninah nepravilno določevanje davka prostega mi nima, zlasti če izvira dohodek davčnega zavezanca iz različnih davčnih predmetov. S tem vprašanjem sem se pečal obširneje drugod.10 Krivica je pogosto v tem, da oprošča naš zakon donosnin i/, razlogov državne politike kak davčni predmet, ki pripada osebi z znatno davčno sposobnostjo, zato pa ne pozna davka prostega minima za druge poklice oz. donose, četudi pripadajo osebi, ki nima davčne sposobnosti. Mogoče je celo, da plačuje kdo donosnino. četudi nima od davčnega predmeta nobenega čistega donosa, temveč celo izgubo in torej mora plačati davek iz imovine. Marsikatero krivico je še mogoče odpraviti v okviru našega sedanjega davčnega sistema, druge pa bo mogoče odpraviti šele, ko bo splošna dohodnina omogočala upoštevanje celokupne davčne sposobnosti, ki se kaže v zave-zančevem celokupnem dohodku. Počasi izginjajo razlogi, ki so bili v času naše davčne reforme (I. 1928) odločilni za ukinitev dohodnine,11 ki omogoča pravilno upoštevanje davčne sposobnosti, tako da bi bilo mogoče upoštevati v sistemu neposrednih davkov davka prosti minimum v polnem obsegu vsaj pri vseh zavezancih dohodnine, če se ne bi mogel upoštevati v večjem obsegu tudi pri posameznih donosninah. 10 Davčne oprostitve in davčne olajšave, Ljubljana str. 40/41 ter System jilioslovanskvcli pKmych dani, Bratislava str. 16 sl. " Ogris: Unifikace finančniho prava v Jugoslavii. Bratislava str. 21. Quelques inegalites (le notre systeme des impots direds (concernant surtout le minimum imposable). Tout impot ainsi que le systeme fiscal tout entier doivenl remplir la condition priucipale d’etre justes. Toute matiere imposable doit etre imposee, si elle fait preuve de la faeulte de payer Cimpot et le cciiti ibuable doit payer l’impot suivuiit ses facultes. Limposition moderne comprend alors une imposition progressive. Surtout les impots directs doivenl remplir ces ideaux de justice, pour ne pas provoquer des critiques 011 affaiblir la volonte de payer les impots. L’auteur etudie alors les defauts dn systeme yougoslave d impots directs qui ne connait pas 1’impot complementaire sur le revenu global. Les differents impots sur les revenus ne sont pas justes, paree qu’ils ne peuvent pas tenir eompte d"uue fa?on suffi-sante de toutes les circonstances pouvant affaiblir on accroitre la capacite de payer les impots. Ces circonstances sont surtout le nombre des personnes a la charge du contribuable et de Tantre cote le maiujue des personnes a la charge, ce qui concerne surtout les contribuables 11011 maries qui peuvent etre frappes a cote de limpot normal d im impot additionnel special qui existe aussi en Yougo-slavie. Mais les impots sur les revenus (sur ses differentes cate-gories, provenants des differentes sources) ne permettent pas d ime fa^on suffisante de tenir compte des circonstances ci mentionnees, influantes sur la capacite de payer limpot. C’est la specialite de I impot complementaire sur le revenu global de pouvoir tenir compte de toutes ces circonstances. Le principe de toute imposition doit etre de laisser libre tel revenu global qui ne suffit pas ii 1’entretien du contribuable et de sa famille (exemption du minimum d’existence). Ce principe est viole surtout par I impot sur le chiffre d’affaires hg (pvast iariv... rj ds qvmg rilo g tar ir. primerjal pravnike z duhovniki, in pravne kulture, t. j. obdelave empiričnega materijala pravnega življenja. Obdelava pa je obstojala v tem, da sta j us civile, zasnovano na ratio civilis in jus gentium predelavah v duhu naravnega prava, zasnovanega na ratio naturalis. Naravno pravo pa se je smatralo za pravo, quod natura omnia animalia docuit. Zato si je pravoslovje, istotako kakor etika, osvojilo načelo secundum naturam vivere. Naravo pa so Rimljani, istotako kakor Cirki, istovetili z božanstvom: quid enim aliud est natura quam Deus? vprašal je Seneka.21 V zvezi s tem so juristi privajali naravno pravo na »božjo previdnost« (§ tl I. de jure nat. 1, 2). Po rimskih naziranjih se da človek, za katerega bi ne veljalo naravno pravo, le umetno izmisliti.22 Za to so >se institucije imperativnega prava smatrale za nenormalne, ako so nasprotovale »naravi«. Tako se je smatrala na pr. institucija suženjstva kakor se to vidi iz Florentinovega besedila o njem.28 Za pravi zakon, t. j. po Krizippovi definiciji za »kanon pravičnosti in nepravičnosti«24 se je smatral ne impe-rativ komicij ali princepsa, ampak večna in nepromenljiva norma: una lex et sempiterna et immutabilis.25 Cicero je dokazoval, da je nesmiselno staviti politične imperative namesto normativnega pojma pravičnosti: jam vero illud stultissinuim existimare omnia justa esse, quae scita sint in populorum institut is ant legibus. Quod si populorum jussis, si principum decretis, si sententiis judicuni jura constitue-rentur; jus essei latrocinari, jus adulterare, jus testamenta falsa supponere, si liaec suffragiis aut scitis multitudinis probarentur.21' Vendar se je že v Rimu pojavila imperativna pravna teorija. Cel prevrat je pomenila v tem oziru že določba XII plošč, da postaja odslej zakon vse, kar definitivno izglasuje 21 De beneficiis, IV, 7. 22 Quintilianus, Dedamutiones, ('('('XXII: fingainus homineni... apnel quem niliil valcant iura naturae. 23 Servitus est constitutio juriš gentium, qua (juis dominio alieno contra naturam suibjicitur. 21 Joannes ab Arniin, Stoicornm veteruin Fragmenta, lil, I903, s. 77. 25 De repnblica, III, 33. 2" De legibus, I, 15. narodna skupščina.27 Še več je bila norma potisnjena v ozadje, ko je lex data nadomestila legem latam in juriskon-sultova hiša nehala biti »državni orakelj«.28 V kolikor je obstojala diarhija princepsa in senata, so jeli senatovemu voluntarizmu (senatus voluntas D. 16. 1, 2, 1) pripisovati pravo ustvarjajoči pomen. Nato je bil conditor legum prin-ceps proglašen za »oduševljen zakon« (lex animata) in celo za božanstvo. Vse, kar je izhajalo iz njegovih božanstvenih ust (profusum est ex ore divino), se je proglašalo za pravno pravilo. Celo njegova pomota: error principis faeit j us. Ves pravni red in ves civilni promet se je ratione auctoritatis privajal derivativno na primarne princepsove pravice. Zato je Avguštin pisal: »uniči imperatorske pravice — kdo tedaj bo smel reči. da je to posestvo moje ali da je ta suženj moj. (a hiša moja?« Nekaieri juriskonsulti so skušali z naravno ali zakonsko normo omejiti prosti prevdarek senata in princepsa.20 Vendar je dosledna logika doktrine zahtevala, da se imperativna volja osvobodi od zakonov: princeps legibus solni us. Že v Rimu je bila torej izklesana popolnoma določena imperativna pravna teorija, ki je pretvorila zakon v oblastni predpis ter zahtevala, da se sodi le po takem zakonu: legibus judicandum est.an Poznejši kritiki te teorije, na pr. Duguit. so jo zvezali uprav s to tradicijo rimskega imperiuma.31 Vendar se je la teorija pojavila pri Rimljanih že v dobi novel. t. j. v dobi zatona, in sicer tedaj, ko je po volji prin-cepsov samih. ex auctoritate principium, bilo kodificirano ono rimsko pravo, ki se je razvijalo in obdelovalo v duhu normativne teorije. Zato se pričenja Corpus juriš civilis z formulami, ki opredeljujejo jurisprudenco kot čisto normativno disciplino: j usti atejne i n j usti scientia, ars boni et aequi. Ulpianovi »pravni predpisi« (honeste viverc, alterum non laedere. suum cuique tribuere) se ne sklicujejo na lojalnost napram oblasti, temveč na to. da ustrezajo normam. 27 Cf. Fustel de Coulanges, La cite antique, L. IV, Cii. VII. 5S Cicero, De oratore T. 95. 20 Digna vox majestate regnanfis, legibus alligatimi sc principom profiteri. :l" L. 13. Cod. de Scnt. 7. 45. 31 Traite de droit constitutionnel, troisieme edition, T, 543, lf, 35. Toda pri rimskih juristih nahajamo tudi že marsikatere začetke indikativne teorije. To je popolnoma umljivo, ako upoštevamo empirični in kazualni značaj razvoja rimskega prava in predvsem pretorske prakse, ki se je vršila prout res incidit. V razliko od kazuističnega razvoja prava, ki gre od norme k posameznemu primeru (er s pomočjo fikcij in drugih umetnih sredstev aplicira preozko in zastarelo normo na nove in nepredvidene primere, gre kazualni razvoj od posameznega primera k normi, išče novo normo za nov primer ter s tem »pomaga, izpopolnjuje in popravlja«82 veljajoče pravo. Formula Pavla gre tako daleč v pojmovanju indikativnega momenta, da kakor hi proglašala primat opisa nad predpisom: regula est quae rem quae est breviter enar-rat: non ut ex regula j us sumatur, sed ex jure, cpiod est. regula fiat. Za Juliana je bilo jasno, da se pravni red ustvarja ne samo z normami in imperativi, ampak tudi via facti ali, kakor se izraža ta jurist, rebus ipsis et factis. Gaj je mnenja, da dolgotrajni običaji »posnemajo zakone«.88 Vendar se pri tem ni nikdar ignorirala normativna funkcija prava. Tako je na pr. v pretorskem pravu imela normativna aequitas večji pomen kakor dejanske izpremembe družabne strukture. »Narava stvari« v smislu Lucretijeve naturalistične metafizike ni imponirala rimskim juristom. Še več prevladuje v pravni teoriji normativni moment v srednjem veku. V tem se je kazal vpliv krščanstva. Krščanstvo je postavilo na mesto orientacije na naravo, ki se je pojmovala več ali manj imanentno ali panteistično, orientacijo na transscendentnega Boga. To je še več ločilo deon-tološke norme od fenomenologije resničnosti. Po sholastičnih naukih Bog je »arhetypus« prava ali »esencialne« pravičnosti. Ker pa je bil človek ustvarjen po božji podobi, se kljub izvornemu grehu, ki je izopačil človeško naravo, ohranjujejo v človeku sledovi božje pravičnosti, in sicer v njegovi vesti: per reliquias imaginis divinae. Potencialna božja pravičnost postaja aktualna, v kolikor jo uresničujejo ljudje na zemlji. Po stari tradiciji se ta pravičnost imenuje naravno pravo, toda se to pravo teologizira: Natiirlich Reclit 33 D. t, 1, 7, 1. 33 Diuturni moreš... legem imitantur. lieisst man Gottes Kechl. Ulpianovo definicijo jus naturale est, cpiod natura omnia animalia docuit, je nadomestila Gra-tianova formula: jus naturale est, quod in lege et evangelio continetur. Recepcija rimskega prava ni izpodrinila teološke pravne teorije. Kajti, kakor pravi v XVI. stol. na novo izdana Collatio legum Mosaicarum et Romanarum, ni bilo rimsko pravo ničesar drugega kot recepcija Mojzesovih zakonov. Srednjeveška teorija je uvrščala ves pravni red samo v eno normativno dimenzijo. Tako je na pr. Irnerius izvajal vse iz aecpiitas kot iz vrhovnega pojma, ter jo je delil v sirovo in ustanovljeno.34 Pozitivno pravo je imenoval aucto-ritas cmn aequitate.35 Po naukih Tomaža Akvinata predhaja večni zakon (lex aeterna) kot suinma ratio in Deo existens genetično in načelno imperativnemu Božjemu zakonu (lex divina). Tem zakonom pa so skupaj podrejeni naravni in človeški zakoni. Z vidika le teorije ni stala državna oblast izven zakona (e.\lex), ampak pod zakonom (sublex). Lex stat, rex cadit. S tem je bila odstranjena imperativna teorija. Zlasti še zaradi tega. ker se v srednjem veku niti monarhi niti skupščine predstavnikov niso bavili z zakonodajo. Kar se tiče indikativne teorije, za njo bi moglo v srednjem veku dati marsikatero gradivo predvsem običajno pravo in nato sodna praksa. 'Joda temu se je upirala vsa tedanja metodologija. Sholastik je razlikoval obliko in materijo, esencijo in ekzistencijo ter je pojmoval ekzistencijo kot delno realizacijo esencije. Kako je tedaj mogel tak sko-lastik postaviti vse na glavo ter priznati, bodisi da obstoja samo materija z njenim kaosom, bodisi da ima materija primat nad formo in esencijo? Po končani srednjeveški dobi stopa na mesto metafizične orientacije na naravo in Boga orientacija na človeka. Človek pa se smatra za absolutno, samo sebi zadovoljujoče bitje, za alfo in omego kosmosa in etosa. Ni mu tujega 34 Sumina Codicis (les Irnerius, hernusgegeben von Hermann Fitting, 1894, p. 3: aecjuitas rudis sen jam constituta. 35 Questiones de iuris subtilitntibus des Irnerius, lieruusg. von II. Fitting, 1894, s. 54. ničesar človeškega. Toda mu je tuje vse nadčloveško. Pričenja se doba imanentnega humanizma. Človek proglaša sebe samega za sodnika svojemu ravnanju. On avtonomno normira svoje ravnanje ali ga sploh ne normira ter se omejuje na teleologijo brez kakršnekoli deontologije. Najširše polje za delovanje takega človeka je postala država kot umetnina.3'1 Na ta način se je istodobno z humanizmom pojavil novi človek, liomo politicus. To je človek, čigar smoter je — dobiti in obdržati v svojih rokah državno oblast, l a oblast pa se pojmuje kot absolutna, t. j. dobesedno — osvobojena. Osvobojena namreč tako od transscendentnih norm kakor od vpliva socialnega okolja. Njo ne veže niti deontološki determinizem norm. niti ontološki determinizem družabnih procesov. Ona sama determinira i deontologijo i ontologijo. Etatizem zmaguje nad normativizmom in socio-logizmom. Proglaša se primat političnega činitelja. kateremu so vse norme le nekaj derivativnega ali pa samo oblastna sredstva, instrumenta regni. Naravno je, da je v zvezi s tem jela prevladovati imperativna pravna teorija. Svoj višek je dosegla in teorija pri »velikem decizio-nistu«37 Hobbesu. Po njegovem nauku stoji država kot »umrljivi bog« nad religijo, moralo in pravom in kot biblijski Leviatan (Job XLT 26) »gleda od zgoraj vse naj višje«.38 Edino le javna oblast je kompetentna ugotavljati razliko med pravo vero in praznoverstvom ter celo napravljati čudeže.39 Konformizem sestoji ravno v neprerečnem sprejemu verskih imperativov državne oblasti.40 Samo ta oblast je kompetentna določati, kaj je dobrega in zlega: mensura boni et mali in omni civitate est lex;41 regum est discernere inter bornim et malum.42 Samo oblast je kompetentna dolo- 3(1 J. Burckharclt, Die Kultur dcr Renaissance in Ttalien, Erster Al>-sclinitt, Dcr Staat als Kunstwerk. 37 Carl Schmitt, Dcr Leviatlian in dcr Staatslehre dcs Thomas Hobbes, 1038, s. 82. 3S Videt sublimia omnia infra se. 30 Carl Schmitt, 80 sq. 40 Religio itaipie Philosophia non est. sed in omni civitate lex; et propterea non disputanda est, sed implenda (De homine, Cap. XIV, 4). 41 Leviatlian, Cap. XLVI. 42 De cive, Cap. XII, I. čiii. kaj je pravično in kaj nepravično/3 Zakon se iz nad-državne norme pretvarja v »deklaracijo volje« državne oblasti.44 Država izdaja zakone ne auctoritate rationis, marveč ratione auctoritatis: auctoritas, non veritas, facit legem.45 Ratio juriš se istoveti s tem. kar se je v tem času imenovalo ragione di stato. raison d’l5tat. Staatsraison.40 Zalo država sama ni vezana na zakone.47 Njeni zakoni ustvarjajo ves pravni status podložnikov. Zločinsko je samo to, kar je z zakonom prepovedano.48 Lastnina obstoji ne kot primaren, iemveč kot derivativen institut: constitutio proprietatis civi-tatis opus est.4n Sodišče se iz organa, ki išče in svobodno uporablja pravno normo, pretvarja v izvršilni organ oblasti.00 Na kontinentu Evrope je ia teorija etatizma ali celo, po zatrdilu nekega nemškega avtorja01 teorija totalitarne države, kar najbolj ustrezala vladajočemu v njej »politeizmu«: non juxta leges, sed legibus ipsis imperandum, uči I lippolithus a Lapi d e.02 Magistratura postaja organ pravosodnega ministrstva,03 ki po besedah Justi ja. prevzema nase die Verwaltung der Justiz. In Bielfeld pretvarja jurispru-denco iz ponosne Ulpianove »vednosti o božjih in človeških 43 Doctrinas ile j 11 sto et injusto, bono et malo praeter leges in ima- < 11 i ti c 111 e civitate constitutas autlienticas esse nullas (De cive, Praefatio ad Leetores). Regulas boni et mali, justi et injusti, honesti et inhonesti esse leges civiles (Ib. Cap. XII, 1). 44 Est enim lex legislatoris mandatum; mandatum autem est decla-ratio voluntatis; non ergo Iex est, nisi voluntas legislatoris declaretur (De cive, Cap. XIV, XIII). 45 Leviathan, Cap. XXVI. 10 De cive XIV. XVII: contra rationem civitatis, id est contra leges. 47 De cive, XII. IV: civitatem sni ipsins legibus non teneri; VI, XV: constat legibus civilibus non teneri ipsam civitatem. 4S Ubi lex non est, peccaturn non est. Cessantis legibus civilibus cessant crimina (Leviathan, XXVII). 49 De cive VI, XV: sequitnr proprietatem initium sumsisse cuni ipsis civitatibus; XII. VII: dic ergo, unde tibi proprietas liaec nisi a civitate? 50 Judicare enim nihil aliud est quam leges singulis casibus inter-pretando applicare (De cive, XIV, XIII). 51 Paul Ritterbuscl), Der totale Staat bei Thomas Hobbes, 1938. 52 De ratione status in imperio nostro Romatio-Germanico, 1640, Pro-legomena, Sectio, V, (4. 53 De cive, XVI, XVI: non magisterium, sed ministerium. stvareh in vede o pravici in krivici« v navado uporabljati primere k zakonom: la jurisprudence esi rhabitude de savoir appliquer les cas aux lois.54 Misel pravnikov je toliko vezana, da postaneta razumljiva Cujacijev dvom quid lioc ad edictum praetoris in Baconova pritožba: tanquam e vin-culis sermocinantur. Obračajo se na zakonodavca z molitvijo: »Zgodi se tvoja volja« neodvisno od tega. kakšna je vsebina te volje. Zaradi tega se pravna teorija preoblikuje iz normativne discipline v čisto-formalno. Jurisprndenca postaja dogmatična. S tem dogmatizmom se združuje tudi skepticizem, kajti vera v neomajno pravičnost se izpodrinja s priznanjem relativizma pozitivnih’5 pravnih predpisov, ki se menjajo odvisno od kraja in časa. Pascal je pisal: »smešna pravičnost, ki jo omejuje reka! Na tej strani Pirenejev resnica, onkraj — zabloda«; »pravo ima svoje dobe!«60 Neuer Konig. neu Clesetz. V koliko se zakoni smatrajo samo kot človeške imperative, v toliko postajajo relativni. Za absolutne se imajo le naravni zakoni, pojmovani bodisi v prejšnjem čisto-deon-tološkem smislu, v čigar duhu so se v XVII. stoletju pojavile knjige Hemminga in Cnmberlanda pod naslovom »O zakonih narave«, bodisi v novem smislu indikativnega naturalizma. Predstavniki nove imperativne teorije se še niso povsem oprostili normativizma. Bodin je priznaval dualizem normativnega prava (jus), ki je objektivno samo po sebi, in zakonskih imperativov, ki so obvezni samo zaradi sankcije državne oblasti. Imenoval je monarhe »pobočnike Boga«/'7 (ega »absolutnega senjorja vseh poglavarjev sveta«.58 Vico je opominjal, da državna autoriteta ne sme »vojskovati proti razumu«, ker sicer dobimo ne zakone, marveč monstra legum. 04 Institutions politic|nes, I. I7(>2, Ch, Vf, § 2'.i, p. 247. 55 Positivuin est idem quod constitutuin arbitrio, Lege a rte: institutu m. legitimum, Ac opponitur Naturali... Quae natura sunt, invaria-bilia sunt et perpetua (Goclenius, Lexicon pliilosophicuin, 16(3, p. 838). 56 Oeuvres, Pensees, II, 1025, p. 216. 57 Les six livres de la Repiiblii|ue, 1629, L. I, Cliap. X, 211. M Ib. L. I, Ch. Vlil, 152: le subicct doit obeissance a son Prince souverain, envers et contre tous, reserve la maieste de Dieti (|iii est seigneur absolu de tous les Princes du monde. Hobbes se je zavzemal za odpravo takega dualizma v prid monizmu imperativov. Vendar je tudi on pisal: Mortalis Deus . .. sub Deo Immortali.59 Povsem kot Irnerij, učil, da državna oblast le tehnično precizira to, kar je prepovedano po naravnih zakonih."0 Poudarjal je normativni značaj teh zakonov.'11 Razen tega je izvzemal iz pristojnosti državne reglementacije vest, quia cogitatio omnis libera est in javna konfesija se ne strinja z zasebno fides. Še dalje je šel v tej smeri Spinoza v Tractatus theologico-politicus. Potemtakem so, kakor posebno poudarja Carl Schmitt glede Hobbesa,112 imperativisti sami niso pazili na čistost svoje doktrine. Kakor sta se izrazila J. Figgis in Pollock. se je Leviathan znašal kakor bi z obročkom v nosu. Toda taka koncesija normativizmu je bila pri večini pravnih filozofov dosežena za visoko ceno, namreč za ceno demoralizacije pozitivnega prava in subjektivizacije njegovih normativnih vrednotenj. V razliko od rimske formule ars aequi el boni se je pravna deontologija pričela ločiti od moralne. To je odgovarjalo težnjam imperativistov. Na to so pristali tudi normativisti, ki so skušali na ta način rešiti kar se je dalo pred povsod prodirajočim državnim voluntarizmom. Tako se je poleg komutativne in distributivne pravičnosti pojavila tudi »legalna«.0" Tako sta nastala katoliški nauk o leges mere poenales, ki so obvezni ad poenam, a ne ad culpam,04 in teorija protestantov Ch. Tomasiusa in Kanta o razlikovanju med forum externum in forum internimi. med legalnostjo in moralnostjo. Moralni imperativ more in. kakor je trdil Kani. mora biti kategoričen. Vendar to nikakor ne velja za legalni imperativ. Ena stvar je pravo. Povsem druga pa je morala. Morala je ali popolnoma avto- “ Leviathan, II, 17. °® De cive, VI, 16: Furtum, homicidium, adulterium at(|iie iniuriae oiiiucs legibus naturae prohibentur: ceternm (|uid in cive furtum, ([uiil adulterium, quid deni<[ue iniuria appellandum sit, id non naturali, sed civili lege detenninaiidum est. 111 De cive, Cap. III, XXXI: legem naturalein earinlem esse cum lege morali. Leviathan, Cap. XV: Leguiu naturalium scientia vera et sola etliica est... Doctrina ergo de legibus naturae vera est ethica. 02 Der Leviathan, 84 sq. "3 C). Schilling, Die so/iale Frage, 1931, s. 124. 84 G. Renard, La thčorie des »leges mere poenales«, 1929. nomna ali pa veže svoje imperative z Bogom koi pravim in edinim cesarjem. Siimmus i 1 le Imperator.05 Pravo pa je vedno heteronomno. Imperativna teorija se je pridružila normativni še v drugem pogledu. »Veda o zakonodaji«, ki je nastala v XVIII. stoletju.1,0 si je prisvojila nazor, da utegne državna oblast pri vsej svoji omejenosti biti despotična samo v tem smislu, v katerem je despotičen tudi Evklides. To je namreč despotizem očividnosti.07 Pojavila se je misel o tem. da obstoja nek racionalni prototip družabnega ustroja. Prosvitljeni zakono-davec ga mora samo kodificirati ali. kakor je dejal Quesnay. proglasiti »deklaracijo naravnih zakonov«.00 Tako se je avto-kratija združila s fiziokratijo, pojmovano ne ontološko in lizično. marveč deontološko in etično, v soglasju z navodili lin gona Grotiusa. non secundum phvsicam subtilitatem. sed moraliter.00 Normativna teorija se je razvijala v dveh smereh: v teološki in v logični. V prvem pogledu je novo bilo to. da se je h katoliški doktrini srednjeveškega izvora pridružila pro-testantovska teorija,70 ki se od nje v tem oziru z ničemer ni razlikovala. Protestantovska pravna deontologija se je ravnala po formulah Luterja Das Recht ist in der Theologia,” Wineklerja juriš principia a Deo repetuntur ;72 jurispru-dentia theologiae famnla est.70 AValterja causaliter est juris-prudentia a Deo74 in Beverja. ki je v 20. letih XVIII. stoletja zatrjeval: atheismus totam jurisprudentiam destruit.75 65 Geulincx, Etliicu, Tractatus I. Cap. 11, Seet. II, § 5 (Opera, Lami, III. 38). 011 E. Spektorski, Zgodovina socialne filozofije, 1932. I. 223. 117 Mercier de la Riviere, L’ordre natnrel et essentiel des societes politiipies, 1767, p. 137. 08 Oeuvres econoinicpies et philosophkpies, p. 376. (il' De jure belli ac pacis, Lib. III, Cap. I, II. 7(1 E. Spektorski, Jestest ven noje pravo u protestantskih avtorov XVI. veka, 1914.. 71 Werke, Erlangen. LXII, 279. 77 Principiorinn jnris libri ipiiiupie, Lipsiae, 1615, l.ib. I. Cap. III. 16. 7,1 Lib. H, Ca)). VII, 28: Lib. I, Cap. II. 15. 74 Postillae harmonične Theologo-juridico-politico-pliilologicae. Pars prior, 1659, Prooemium. 75 Delineatio juriš divini, naturalis et positivi universalis. Editio altera, 1726. Praecognita, Cap. I, I. Normativisti teološke smeri so se odzvali na novo imperativno teorijo v dvojnem pogledu. Prvič, so dali transscen-dentnim normam pravičnosti značaj imperativov nebeškega cesarja. Tipična za srednji vek predstava o Bogu kot o sodniku se je nadomestila s pojmovanjem Boga kot zakono-davca v duhu besed apostola Jakoba: unus est legislator.76 Katoličan Suarec piše knjigo: De legibus ac de Deo legis-latore.77 Protestant Heresbach označuje Dekalog kot pravi stalni edikt večnega pretorja.78 Drugič, kadar nasprotujejo imperativi posvetnih oblastev ukazom nebeškega cesarja,7" zoperstavljajo normativisti takšni »teomahiji«80 monarho-mahijo, t. j. pravico podložnikov na odpor.81 Logična smer juridičnega normalivizma je bila naravna posledica sekularizacije in antropologizacije teoretske misli. V razliko od Ulpiana. ki je primerjal juriskonsultov duhovnikom, naglašata Hugo Grotius82 in posebno Leibniz, da je juriskonsult lahko tudi ateist: ut atheus potest esse Geometra, iia atheus Jureconsultus esse posset.83 Celo pobožni ( h. Thomasius ni pripisoval Bogu avtoritete zakonodavca, temveč »doktorja naravnega prava«.84 Hugo Grotius pojasnjuje, da kakor Bog ne more napraviti, da bi ne bilo dva- 7,1 Jacobi epistula IV, 12. 77 Dico ... legem naturalem esse veram, ac propriam legeni divinum, en j n s legislator est Deus (Tractatus de legibus ac Deo legislatore, 1679, L.il). II, Cap. VI, 13). 7S Christianae jurisprudentiae epitome, 1386, 3: Dei anteni aeterni Praetoris Edicta ad omniiim teinporuin Jnrisdictionem pertinere ct per-jietua esse et inuuutabilia. 70 Vindiciue contra tyrannos, 1380, p. 107: Qui Regi parere mavult, epiam Legi: belluae, quam Dei imperium malle videtur. Ib. 5: Dei iinmensam esse jnrisdictionem, Regnm dimensam, Dei infinitam poten-tiam, Regum praefinitam. 30 Hemming, De lege naturae apodictica methodiis, Opuščala theolo-gica, 1634. 81 E. Spektorski, Epigoni monarhomahov, 1916. 82 De jure belIi ac pacis, Prolegomena: etiamsi daremus ... non esse Deum. S. Cocceji, Dissertatio de jure naturae sociali, § XLI: Deus ex bypothesi Grotii abesse potest. 83 Observationes de principio juriš, XIII (Opera, Dutens, IV, 111,273). 87 Sapiens Deum magis concipit ut Doctorem juriš naturae quam ut legislatorem. krat dva štiri, istotako ne more izpremeniti naravnega prava.85 Učena deontologija .se torej poslavlja od Boga in postaja človeška, menschliches, allzumenschliches. Išče oporišče v človeku in samo v človeku. Takšno oporišče najde v razumu, točneje v »pravem razumu«: recta ratio, quam virtus ubique sequitur. Tako je prišlo do nove formule naravnega prava: jus naturale est dictatum rectae rationis.8" Deontološko naravno pravo se pretvarja v pravo razuma. To spremembo pripisujejo navadno Kantu. Vendar je že Glafej I. 1739, t. j. več kol pred 50. leti do Kantove knjige o pravu, objavil delo p. n. »Geschichte des Rechts der Vernunft«. Pravi oče »razumnega prava« je bil Hugo Grotius, ki je I. 1625, t. j. 12 let pred Discours de la methode, proglasil svoje cogito in postal tako rekoč juridični Descartes.87 To tradicijo so nadaljevali Christian Thomasi lis,88 Domat,8” ta, po Boileau-jevih besedah, »obnovitelj razuma v jurisprudenci«, in posebno Leibniz. »Obširnejši ocean prava« je Leibniz hotel reducirati na »nemnoge prozorne vire« »pravega« ali »zdravega« razuma,”" dostopnega celo kmetom.”1 Naslanjajoč se na Hugo Grotiusa, ki je trdil, da apriorna načela razuma prav tako niso odvisna od empirije kot geometrične oblike,"2 je Leibniz ostro ločil pravo in fakt ter uporabljal na ta dualizem svoje splošno metodološko razlikovanje med resnicami razuma in resnicami fakta.":i Dal je logiki juridično investi- 85 Do jure belIi uc pacis, Lil). I, Cap. I, X. 5. s" II). "7 E. Spektorski, llugo Grotius kao filozof (Arhiv /a pravne nauke, juli-avgust, 1930, s. 6). m Grund-Lehreu (les Natur- mul Volker-Rechts, 1709, s. 99. T. Taranovski, Dogmatika polo/.iteljnago gosudarstvennago prava vi) Franciji, 1911, s. 145. Opera, Dutens, V, 118. 01 Nova methodus discendae docendae(|ue jurisprudentiae, Pars spe-eialis, § 24. 92 De jure belIi ac pacis, Prolegomena: sicut mathematliici figuras a corporibus semotas considerant. 113 Juriš et aequi elementa: Doctrina juriš ex earuin numero est, (|uae non ab experimentis, sed definitionibus, nec a sensuum, sed rationis demonstrationibus pendent et sunt, ut ita dicam, juriš, non faeti (Mittheilungen aus Leibni/ens ungedruckten Scliriften, von Georg Mol-lat, 1893, s. 21—2). turo04 in reduciral pravno teorijo na definicije in teoreme: ex definitionibus omnes veritates demon,sirari possunt."5 Še dalje je šel v tej smeri Kant z njegovim naukom o »noume-nalni«, a ne fenomenološki, naravi prava in z njegovim zaničevanjem empiričnega pravoznanstva kot glave brez možga-nov.sli Tako se normativna teorija pretvorila v »jurispru-denco pojmov« (Begriffsjurisprudenz). Toda že v XVII. stoletju so nastopili tudi znanstveniki ki so uvedli v teorijo prava indikativni ontologizem in naturalizem. Oče obeh tendenc je bil Descartes."7 Bil je racionalist. Ali v razliko od dialektičnega racionalizma Platona, ki je iskal resnico v idejah očiščenih od empirije, in od terminološkega racionalizma sholastikov, ki so, po Leibnizovih besedah, smatrali slamo terminov za zrno stvari, se je njegov racionalizem orientiral na stvarnost. To ni bil niti normativni niti formalni, marveč indikativni racionalizem. Njegov ideal je rei veritas. Descartes je, po priznanju enega njegovih kritikov, »držal zvezo stvari«, connexionem rerum.1’8 Ali vso stvarnost je reduciral na prirodo. In radi razlage njenega smisla se je zatekel k naturalizmu. Istovetil je svet z naravo, toda ne v panteističnem smislu antične dobe, temveč v novem mehaničnem smislu, instar machinae.09 V tako naravo je uvrstil tudi človeka kot machinamentum quod-dam.1,111 O duševnem življenju takega človeka je razpravljal izključno s fizičnega stališča, solummodo ut decuit physi-cuni."" Imenoval je celo človeka stvar, une chose qui pense, res cogitans.1"- V zvezi s tem je odvzemal etiki njen norma- 01 Nulliim est theorema logicum, quod non aliquo theoremate juri-dico investiri queat (Contnrat. La logique de Leibniz, 1901, p. 566). Schriften, Gerhardt, Vil. 295. Trendelenburg, l)ber das Element dei' Definition in Leibni/ens Philosophie (Historische Beitriige zur Phi-losophie, lil. 1867). *“ Metaphysische Anfangsgriinde der Rechtslehre (Werke, Cassirer, VII, 31). 1,7 E. Spektorski, Descartov uticaj na društvene nauke, Arhiv za pravne nauke, maj 1937. 401 sq. "s Huetius, Censura philosophiae cartesianae, Cap. VIII. 911 Principia philosophiae, Pars IV, CLXXXVIII. Meditationes de prima philosophia, Med. VI. 101 Passiones animae, Responsio ad secundani epistolam. 102 Meditationes, Med. II. tivni značaj. Deloma jo je pretvarjal v teleologijo brez deontologije. Deloma pa je, zlasti takrat, ko je nekoliko odrinil krinko s svojih intimnih idej,"111 reduciral vso etiko na fiziko.1"4 Zvest svojemu učitelju, je kartezianec Klauberg uvrstil j urisprudenco v »ontosofijo«105 in imenoval fiziko »koren in podlago jurisprudeuce«.1011 Obe Descartesovi tendenci, ontologizem in naturalizem, je še bolj ostro in jasno izrazil Spinoza. Tako odločno je izključil iz stvarnosti vse transscendentno in normativno, da so v njegovem sistemu videli »smrt morale«.1"7 Zasmehoval je »predsodek dobrega in zlega, zasluge in greha, pohvale in obsodbe«.11”1 Ni videl razlike med stvarnostjo in dovršenostjo: per realitatem et perfectionem idem intelligo.1011 Se ni zadovoljeval zgolj z ugotovitvijo stvarnosti, temveč jo je še naturalistično razlagal. Zanikal je, da je človek, ta »drobec narave«,110 »država v državi«. Imenoval je človeka stvar111 ler ga karakteriziral cpiasi aliquod automa spirituale.112 Ponašanje takega človeka reduciral je na mehaniko afektov,1111 podrejenih zakonom. Toda pri tem ni imel v mislih normativnih zakonov deontologije, marveč ontološki zakoni narave. ker ni dopuščal nobene druge razlage stvarnosti, razen (e, ki se vrši per leges et regulas Nalurae universales.114 Na la način se pojem zakona iz pravnega področja prenaša v 10:1 Maxime Leioy, Descartes, le philosophe au masque, 1929. )CI1 Je vous clit'ay en confidence que la notion telle quelle de la Physique que j’ai taclie d’acquerir, m’a grandement servy pour eta-blir des fondemens certains en la Morale (Oeuvres, Adam et Tannery, Correspondance, IV, 441). 105 Metaphysiea de Ente, quae rectius Ontosophia, aliarum discipli-narum, ipsius quoque Jurisprudentiae et Literarum, studiosis accomo-data, Opera, 1691). I"“ Disputationes physicae, Disp. I. Opera, p, 53. 1(17 O. Willmann, Geschiehte des Idealismus, III, 1897, v. 308. 108 Etliica, Pars 1, Appendix. Ib., Pars N, Definitio VI. "" Particula Naturae (Tractatus politicns, II, 8). 111 Etliica, Pars 111, Propositio XXXIII: Quum rem nobis similem amanuis. Propositio XXXV, Seliolimn: Odiuin erga rent n mu tam. 112 Tractatus de intellectus eraendatione (Opera, van Vloten et Land, I. 29). 1,3 Etliica, Pars lil. "* Ib., Prooemium. svet narave: nomen legis per translationem ad res naturales applicatum.115 Omenjene ideje so naložile svoj pečat tudi na juridično teorijo. V njej se pojavljajo ne samo ontološki, temveč tudi naturalistični motivi. Quaestiones juriš se zlivajo s quaestio-nes facti, ki se vrhutega motrijo ne in genere morum, a in genere naturae in ad normam entium physicorum,lln celo ad analogiam systematis Copernicaei.117 Celo Hugo Grotius je pri vsem svojem načelnem normativizmu doprinesel svoj delež ontologizmu. Dasi je Rousseau pretiraval, trdeč, da je Cirotius večinoma utemeljeval pravo s pomočjo fakta,"8 vendar se je v resnici v pogledu prava vojne posluževal aposterioristične metode.11" Tudi po Leibnizu je tista ona nižja stopnja prava, ki jo je imenoval j us strictum seu mer um, v bistvu le faktični odnos borbe med ljudmi in ljudmi ali med ljudmi in med predmeti narave.120 V tej borbi nastaja lastninska pravica,121 pri čemer Leibniz ne čuti potrebe, razlikovati faktično possessio phaenomenom in normativno possesio noumenon, kakor je to storil Kant. Karak-terizujoč naravno stanje, pojmuje Hobbes naravno pravo tako, kakor da ne bi bilo nobenega prava v normativnem smislu. Hobbes122 in Spinoza123 istovetita to naravno pravo s prirodno potenco vsakega individua. Trčenje teli potenc, ki pretvarja ljudi v sovražne drug drugemu po naravi, se 115 Tractatus theologico-politicus, Cap. IV. 118 Puffendorf, De jure naturae et gentium, Lil). T, Cap. I, § 5. 117 Puffendorf, Elementorum jurisprudentiae universnlis libri II, Ap-pendice de Sphaera morali aucti, 1669, j). 515. “K Contrat social, I, II. 11.1 De jure belli ac pacis, I ib. I. Cap. I, XII: Lib. III, Cap. XVII, II: denicjue necesse est concedamus fieri posse, qnod factum videmus. 120 Nova methodus discendae docendaeque jurisprudentiae, Pars spe-cialis, § 75. 121 Ib.: Victoria autem personae super rein reique captivitas dicitur ]>ossessio. 122 Leviathan, P. I, C. XIV: j us naturale est libertas quam habet unusquisque, potentia sua ad naturae suae conservationem suo arbitrio utendi. 12.1 'I ractatus politicus, Cap. II. S 3: Uniuscuiusque individui naturale j us eo us(|ue se extendit, quo ej us potentia. Tractatus tlieologico-politi-cus, Cap. XVI: jus itaque naturale uniuscuiusque hominis non sana ratione, sed cupiditate et potentia detorminatur. smatra kot normalno,124 kakor je naravno to, da požirajo večje ribe manjše.125 Tako se preoblikuje formula: jus na-turale est, quod natura omnia animalia docuit. Montesquieu je dobro razumel, kako je nevaren Spinozin nauk za juridično in etično poznanje: »mi odvzema motive vseli mojih dejanj in me razbremenjuje vsake morale. Izkazuje mi posebno čast s tem, da hoče, da bi jaz bil veliki ničvrednež ne da bi bil zločinec in ne da bi kdo imel pravico, smatrati to za slabo«.12" Kljub temu je Montesquieu sam opredelil zakon kot »nujen odnos, ki izvira iz narave stvari«,127 s čemer je navdušil Comteja,128 ter uporabil I,očkovo sensu-alistično gnoseologijo na zakonodavea, ki črpa »duha zakonov«120 iz zunanjega okolja, ne samo socialnega, temveč tudi fizičnega. Ta težnja, iskali ontološki smisel »duha« pravnih norm, je dobila še ostrejši izraz v nauku Savigny-ja o »narodnem duhu«. V Iheringovem »duhu rimskega prava« se je temu pridružila še naturalistična doktrina. Ta smer pravne teorije je popolnoma ustrezala miselnosti XIX. stoletja. Cointe je prišteval ne samo etiko, temveč tudi vso pravoznanstvo k »metafiziki«, ki ji ni mesta v pravi pozitivni vedi. Hegel je zasmehoval tiste, ki »smatrajo domišljije svojih abstrakcij za nekaj resničnega in se ukvarjajo z najstvoni. . . kakor da bi svet le čakal nanje, da bi zvedel, kakšen 011 mora biti ali ne sme biti«.130 Soglasno Schopenhauerjevi formuli operari sequitur esse.131 Deontologija se nadomestil j e z ontologijo. Ontologija pa se mobi- 124 Ib. S 14: Sunt ergo homines cx natura hostes. I2r> Tractatus theologico-politicus, Cap. XVI, 2. Pensees et fragments inedits de Montesquieu. 1899—1907, I, 294. 127 De l’esprit des lois, L. I, Ch. I. 128 Cours de philosophie positive, 47‘- le^on, tome IV. edit. 1908, ]>. 128: pour la premiere lois depuis 1’essor primitif de la ra.ison humaine, l’idee generale de loi se trouve enfin directement definie. 120 De 1‘esprit des lois, L. I, Cii. III. K. Spektorski, Montesquieu, Arhiv za pravne nauke, februar, 1939. 1:10 Encyelopiidie der philosophisehcn VVissensehaften, § 6. E. Spektorski, Mesto Hegelja v istoriji filosofiji (Zapiski Russkago naučnago Instituta v Belgrade, 1932, VII, 282, 291 sq.). ls' Demnach steht ftir die Welt der Erfahrung das Operari sequitur esse ohne Ausnahme fest (Preisschrift iiber die Kreiheit des Willens, VVerke, Inselverlag, III, 487). lizira. Iz statične postaja dinamična, razvojna. Na ta način se svet po Fr. Schlegelju iz sistema preoblikuje v zgodovino. Po formuli Baaderja, nihil est in intellectu quod non fuerit in historia.182 Fenomenologija duha zamenjuje njegovo ontologijo. In ta fenomenologija se zliva v zgodovinski potek. Ta potek zajame tudi fenomenologijo pravnih norm. To, kar je izzvalo otožno iznenadenje Pascala, namreč zgodovinska relativnost prava — le droit a ses epoques! — se smatra kot nekaj, kar je povsem normalno. O fenomenologiji prava učita že v samem začetku XIX. stoletja Portalis in Savigny. Portalis je 1. 1799. obsojal tisti »filozofski duh«, za katerega je realno to, česa mi ne vidimo in ne čutimo.188 Proglasil je zgodovino za »eksperimentalno fiziko zakonodaje«134 in trdil les codes des peuples se font avec le temps; mais a proprement parler, on ne les fait pas. Savigny je videl v oblikovanju prava le realizacijo »narodnega duha«, pri čemer se zakonodavec nahaja ne izven nacije, temveč v njenem središču.180 Sociologi so se jeli zanimati za pravo, toda ne kot za regulatorja družabnega elementa, temveč kot za njegov proizvod, ki je podrejen determinizmu indikativnih zakonov evolucije. Normativna deontologija se pretvarja v zgodovino pravnih ustanov. Ker je Ang. Comte vendar priznaval potrebo »kakršnekoli teorije, da se povežejo fakte«,180 so se sociologi, ne zadovoljujoč se opisovanjem zgodovine ustanov, lotili njiliove razlage. Razlagali pa so jih z delovanjem faktorjev, ki indikativno determinirajo socialno deontologijo. Pri tem niso izognili naturalistične metafizike. Že v začetku XIX. stoletja se je v Franciji pojavila šola tzv. ideologov. ki jo je V. Cousin imenoval naravna hčerka Locka. V knjigi »Razmerja med fizičnim in moralnim v človeku« VVcike, XV, 539. Cf. Ilainann, Sihyllinische Blatter des Mugus in Norden, 1810, s. 337. 1:13 De 1’usage et de l’abus de l’esprit philosophique d it ra n t le dix-huitičme siecle, 1820, I, 112. 131 J. G. Locre, Esprit du C«de Napoleon, 1807, I, (34. j. Bonnecase, La pensee juridique fran^aise, I, 1933, 512. Systein des hentigen Romischen Reclits, I, 1840, S 13, s. 39. 136 Cours de philosophie positive, Tome I, Premiere legon, 6 edition, 1934, p. 4. je Cabanis dokazoval, da moralne vede niso nič drugega kakor »panoga naravoslovja o človeku«. Comte je smatral za predmet znanosti samo telesa'17 in pojmoval sociologijo kot socialno liziko.188 Taine je reduciral etiko na kemijo in vkljub oči vidnosti ličil, da so kreposti in pregrehe prav takšni produkti kakor žolč in sladkor.1'” Antropologija, t. j. veda o človeku, je postala zgolj biološka disciplina in s tem je odpadlo Kantovo razlikovanje med »pragmatično« antropologijo, ki proučuje to, kar dela človek, kol svobodno bitje, iz samega sebe ali more in je dolžan delati, in »fiziološko«, ki proučuje to, kar dela iz človeka narava.140 V zvezi s tem je tudi beseda »primat« dobila nov pomen. Nehali so jo uporabljati v Kantovem smislu prvenstva etike. S tem imenom so jeli označevati nekega hipotetičnega sesavca, sorodnega opici, ki se naj šteje za praočeta sodobnega človeka. V vsem tem se je pokazala težnja, reducirati ne samo vse komplicirano na preprosto, temveč vse visoko na nizko, nizko pa na najnižje. V soglasju s tem se je duhovna stran človeškega bitja degradirala na duševno, duševna na telesno, telesna na kemijo, kemija na liziko in končno fizika na mehaniko. Na ta način so jeli reševati mysterium hominis, tajnost človeka, »tega neznanca«, po besedah Alexisa Carrela, in vsekakor mnogostranskega141 bitja s pomočjo upreproščene formule Le Dantec-a: un mčcanisme de mecanismes de mecanismes.142 C ela vrsta pravnikov se je podvrgla vplivu takih idej. Se niso zadovoljili s tem. da so potegnili deontologijo v evolucijo stvarnosti, temveč še nadomestili tradicionalno idealistično metafiziko z metafiziko naturalistično. Med civilisti je v tem pogledu posebno tipičen bil Ihering. Uvedel je v pravno teorijo biološke in mehanične modele. Istovetil je »višje pravoznanstvo« in »naravoslovno metodo«.1111 Ilotel ls7 Ib., detixieine le^on, p. 49: corps liruts, corps organisčs. ,:IM II)., 12, 52. 1:111 E. Spektoiski, II. Tuinc i njegove ideje, Srpski knji/, glusnik, 1029, I. jun. Anthropologie in pragmatischer Hinsieht, Vorrede. 111 Cicero, De legibus, I. 7: Animal hoc... multiplex... (|uem voca-mus hominem. Cf. Iv Spektoiski, Etika i antropologija (Zapiski R. N, J., 1934, XI, 109 sc|.); Tri antropologije (Bratstvo, 1938, III IV). 142 Eleinents de philosophie l)iologi(|ue, 1907, p. 147. 1,5 Geist (les roniisehen Rechts, zweite Abteilung, 1858, II, II, 385. je prepričati, tla se bavi z anatomskim in fiziološkim izsle-dovan jem144 okostja1’-’ in drugih delov »juridičnih teles«1*11 in z »juridično kemijo«.147 Uvrstil je »mehanizem norm«11" v »socialno mehaniko«.14" Cel niz kriminalistov je pustil v nemar vprašanje quid enim corpora delinquere possunt in je. po besedah Gentili-ja, prišel do zaključka, da se kazensko pravo nanaša ne na zločinčevo osebnost, temveč na njegovo telo. Jeli so zatrjevati, da obstojajo, po besedah Garofala. »naravni zločini« in da eksistirajo, kakor pravi Marijo Carrara, fizični lipi poštenjakov in zločincev, katerih ponašanje je predeterminirano z ustrojem njihovih črepinj in čeljusti. S tem se normativno kazensko pravo podreja indikativni in naturalistični kriminologiji, ki se bavi z »naravoslovjem zločina«"" in tvori del kriminalne biologije.151 V obče predstavljajo tipične za XIX. in začetek XX. stoletja pravne teorije nenavaden pojav. Pravniki se odrekajo lastne starodavne »prave in nepotvorjene«, po Ulpianovih besedah, deoniološke filozofije, sramujejo se svojega tradicionalnega dela kakor nečesa neznanstvenega in se soglašajo priznati pravoznanstvo za vedo le pod pogojem, če se podredi kakršnikoli tuji indikativni vedi kot svoji osnovi, ali temu, kar imenujejo Nemci Grundvvissenschaft. Njim se zdi. da s tem gredo nasproti Comtejevi zahtevi de positiver la science sociale en la deduisant de quelqu’une des differentes sciences fondamentales deja constituees.152 Tako je nastal juridični biologizem in antropologizem. Kot zgled navedemo lahko še psihologizem168 in sociologizem. Riimelin je pripomnil, da dočim strokovnjaki psihologi nikakor ne morejo priti do sporazuma, se pravoznanstvo 111 II). I. I4. 1,5 II). 25. •'fl Ib. II. II. 389. 1,7 Ih. 361. n" |3er Z\veck im Redit, vierte Anflnge, 190-4—5, XVIII. 1,11 II). 71—2. ,r’° Arcliiv fiir Kriminologie, 1935, V—VI, 256. 151 Ed m u nd Mezger, Kriminalpolitik, 193-4, s. I. 152 Cours de pliilosopliie positive, IV, 1908, p. 138. 153 E. Spektorski, Pravne nauke i psihologija, Arhiv za pravne nauke, septembar 1936. poslužuje svoje lusine psihologije.154 Binding jo je imenoval »esoterična pravna psihologija«.155 Wundt pa je smatral, da imajo juristi tudi upravičen razlog zalo.15" Kljub iemu so se našli pravniki, ki so zavrgli ne samo lastno psihologijo, temveč vso pravno tradicijo radi tega, da zgrade novo pravno teorijo na osnovi psihologije. In sicer ne glede na to, da psihologija, ta disciplina s »kaotičnim aspektom«157, ki se je zapletla v svojih lastnih teorijah,158 doslej predstavlja, po Jamesovi karakteristiki, le upanje na vedo. Nekateri pravniki so preobrnili pravo v fenomenologijo socialne psihologije. Drugi so skušali rešiti »uganke zakonov«, aenig-mata legum, kakor se izraža Corpus juriš ci vi lis, s pomočjo individualne psihologije. Posebno vztrajen je bil v tem oziru L. J. Petražicki. Reduciral je pravno teorijo na fenomenologijo subjektivnih emocij, impulsov, refleksij, projekcij in podobnih procesov, ki se dogajajo v duši človeka, kadar se smatra za pooblaščenega nositelja imperativno-atribu-tivnih zahtevkov ali obveznosti.150 Čeprav je davno znano, da ubi societas, ibi j us, čeprav je Kelsen opozoril na to, da je nauk Spencerja, Durkheima in drugih sociologov prožet s »tajno-pravno metodo«.11'0 čeprav trdi Bougle, da mora nad zgradbo, ki jo nameravajo zidati sociologi, stati napis: »naj nihče, kdor ni pravnik, ne pride noter«,181 vzlic temu so mnogi pravniki XIX. stoletja in naše dobe prišli do zaključka, da utegne resnična teorija 134 Reden und Aiifsiitze, Neue Folge, 1881, s. 40. lr,r’ Die Normen und ihre Uebertretung, tt. Band, zweite Auflage Krste Hiilfte, 1914 s. 3 sq. ,r’“ Vdlkerpsychologic, IX Bund, Dus Reclit, 1918, s. 335. Cf. Arliiv za pravne nauke, 1921. maj. 137 F. Rauli, De la methode dans la psychologie des sentiments, 1899, p. 304. 138 J. Plenge, Deutsche Propaganda, 1922, s. 44: Wic sich \Visseu- schaft ins Theoretische verlieren kann, zeigt selu- lustig, aber viel- leicht erschreckend, die Psycliologie. 150 T. Taranovski, Lav Petražicki, Arliiv za pravne nauke, juni, 1931, s. 429 sep ITugh. W. Babb, Petrazhitskij: Science <>f legul Policy and Theorie of La\v (Boston University Law Review, XVII. 4. 1937, XVIII, 3, 1938). 100 Der soziologische und der juristische Staatsbcgriff. 1922, s. 47, 58. 101 Bilan de la sociologie framjaise contemporaine, 1935, p. 96. pravu biti samo sociološka. In to ne glede na dejstvo, da je sociologija vse doslej še mnogo manj izoblikovana kot psihologija. pa tudi neglede na to. da sociologi sami vpoštevajo razliko med normativno in indikativno vedo. zanikajo možnost sociološke jurisprudence.1"2 Pristaši sociološke revolucije v pravoznanstvu1"3 se pogostokrat ne zadovoljujejo s tem. da reducirajo juridicno deontologijo na fenomenologijo prava in na borbo fakta zoper pravo. Vrb tega uveljavljajo še tradicionalni nazor,1"4 da je sociologija ena izmed naravoslovnih ved. V zvezi s tem pa se zatekajo k naturalistični razlagi pravnih institucij kot »fiziko-kemij-skih pojavov«.1"5 Tedaj trdijo, da je pravo kot socialni pojav18" »izcimek«167 ali »mašinerija«.1"8 Tedaj postane vsako pravo naravno, vendar v čisto-prirodoznanstvenem smislu besede.1"8 Razcvet indikativnega »scientizma« je vplival tudi na imperativno teorijo. Dogmatična jurisprudenca se je jela ponašati s svojim pozitivizmom ter ga spravljati v zvezo s Comteovim pozitivizmom. Na Angleškem se je pojavila analitična šola Austina,170 ki je v marsičem presegel Hobbesa. Reduciral je vse pravo na imperativno oblast. Oblast pa je 1112 Das ist eiu unmogliches Beginnen (Kraft, Reehtssoziologie, Hand-vvbrterbuch i morala vedno pomeniti uporabnost ali pomanjkljivost za druge oblike združb. Lahko se pokaže tudi to, da določba, ki vstre/.a uli ne vstreza zadrugi, ne vstreza ali vstreza drugi obliki. To bi dokazalo le, da ni bilo prav, isto določbo dati za vse oblike. 2 Gl. tudi moj članek v Pravosudju 19:58, str. 427. sl. in str. 502. sl. 3 Kjer je citirana zakonska določba samo s številko paragrafa, gre za določbo zakona o gospodarskih zadrugah. namena in se bolj neposredno obračajo do zadruge kot take in njenih organov, do zadružnih zvez in do oblastev, imamo celo vrsto drugih, ne manj bistvenih, ki so za toliko bolj subjektivne, če se sme tako reči, kolikor bolj neposredno zadevajo posameznika, ki hoče postati zadružnik, je zadružnik ali je bil zadružnik. S temi določbami, ki bi jih skupaj označil kot določbe o članstvu v zadrugi, se bom tu bavi 1.‘ Razdelitev snovi je dana s samim predmetom: pridobivanje članstva, prestanek članstva, članske dolžnosti in pravice. Ker so tudi zadružne zveze zadruge, bo treba opozoriti na posebnosti, ki v nekaterih točkah veljajo za članstvo v njih. II. Pridobivanje članstva. 1. Zakon sam postavlja nekaj zahtev, ki jih mora spolnjevati, kdor hoče postati član zadruge, ob enem pa predpisuje (§ 5.. odst. I., št. 4, in § 91., odst. .3), da morajo pravila obsegati določbe za pridobitev in prestanek članstva. Ker so predpisi zakona o pridobivanju članstva večji del prisilni, jih bodo pravila lahko samo dopolnjevala in tudi to le tako, da se odredbe pravil ne bodo križale z zakonskimi določbami/' Zahteve, ki jih treba spolnjevati za pridobivanje članstva, lahko delimo v stvarne in oblične. 2. Stvarne zahteve. Nekatere navaja zakon izrečno, nekatere slede posredno iz drugih določb zakona. a) Zadružnik lahko postane fizična ose b a , pa tudi nefizični pravni subjekt. Zakon sam sicer ni povsem jasen, kajti v $ 3.. odst. 1., govori v zvezi z ustanovitvijo zadruge o pravnih osebah kot ustanoviteljih, v § 10, odst. 1., v zvezi z upravnim odborom o zadružniku, ki ni liziična oseba, v § 28., odst. 2., (skupščina) o zastopnikih zadružnikov, ki niso fizične 1 Znaten del teli določb je zbran v I., 2. in :t. oddelku IV. poglavja, vendar nikakor ne vse; precej je uvrščenih na drugih mestih, kamor se je pač zdelo da bolj spadajo po sistemu zakona. 5 Od zakonskih zahtev je po I? 5., odst. 4., mogoče odstopiti le, kolikor dopušča zakon in kolikor se odstopanje posebej navede v pravilih. Ni pa treba v pravila sprejemati določb, ki se popolnoma skladajo s predpisi zakona (S 5., odst. 5.), torej zlasti ne določb, ki so prinudne narave. , osebe. Stvar ni brez pomena; ako bi mogle poleg fizičnih oseb zadružniki postati samo juristične osebe v pravem pomenu, ne bi mogle postati one trgovinske družbe, ki jim navadno odrekamo svojstvo juristične osebe, ki so pa po pozitivnem zakonu vsaj v določnih pogledih brez dvoma vendar pravni subjekti. Po mojem mnenju velja širši pojem, dvomljivo bi moglo biti le, ali more pri ustanovitvi kot ustanovitelj sodelovati nefizični pravni subjekt, ki ni juri-stična oseba v pravem pomenu besede. Jaz bi vprašanje navzlic besedilu § 3., odst. 1., potrdil, zakon se v tem paragrafu izraža preozko, to se vidi iz ostalih določb, ki povsem vstrezajo življenjskim potrebam. Drugačne združbe pa pač ne morejo postati zadružniki. V zadružnih zvezah more načelno zadružnik postati samo zadruga ali zadružna zveza, le toliko, kolikor je potrebno za sestavo upravnega in nadzornega odbora, tudi fizične osebe, nikakor pa ne drugi nefizični pravni subjekti (§ 91., odst. 1., 2.). b) Neomejena svojepravnost je pogoj za ustanovitelje (§ 3., odst. 1.), ne pa za druge zadružnike, § 39., odst. 1., izraža to izrečno; pač pa bomo morali svojepravnost zaliie-vati za fizične osebe, ki postanejo zadružniki zvez, kajti te smejo, kakor že rečeno, postilii zadružniki le radi postavitve v organe zadružne zveze, člani zadružnih organov pa morejo sploh biti samo svojepravne osebe (§ 10., odst. 1., § 21, odst. 1., in v zvezi z njima po § 92. pač tudi § 93., odst. I.). Nefizični pravni subjekt in nesvojepravna fizična oseba poslane zadružnik po svojem zakonskem (s pravili določenem) zastopniku (š 39., odst. 1., v zvezi s § 10., odst. 1.). c) Negativno zahtevo postavlja zakon izrečno v § 2.. odst. 2.: »Član zadruge z neomejenim jamstvom ne more" postati oseba, ki je že član ene take zadruge. O tem se mora izjaviti pri vpisu v zadrugo«. Na drugem mestu sem pokazal, da daje ta na prvi pogled tako jasna določba, poleg dvomov o 0 Naš prevod pravi »ne sine«, izvirnik »ne može«. Razlika je naravnost usodna. Če »ne sme«, je pač disciplinski kazniv (S 112., odst. 1., št. II., 2., ali 111.), postane pa zadružnik; ec »ne more«, je morda tudi kazniv, ne postane pa zadružnik; posledice glede dolžnosti vplačil in glede jamstva so prav nasprotne. njeni smotrenosti, ob natančnejši preiskavi povoda za celo vrsto vprašanj.7 Tu naj zadostuje ugotovitev, da zapreka za vpis v drugo zadrugo ne nastopi šele s sprejemom, ampak že s prijavo za vpis v prvo tako zadrugo, in traja, dokler se prijava ne odkloni ali ne ugasne, če se pa prijava sprejme, dokler ne prestane članstvo, ne pa šele ko prestane jamstvo. č) Le navidezno posredno zahtevo bi našli v določbah § 1., odst. 1. in 2. Zakon v odst. 1. zahteva »neposredno« udeležbo v »združbi«. To ne daje smisla, član zadruge sem ali pa nisem." Pač pa treba besedo »neposredno« dopolniti v odst. 2., po katerem se zadruga lahko bavi z vsakim nepre-povedanim poslovanjem, ki lahko povečuje dohodke ali zmanjšuje izdatke njenih zadružnikov. To povečavanje ali zmanjševanje mora biti neposredno, sicer ne bi bilo bistvene gospodarske razlike med zadrugami in drugimi gospodarskimi združbami. Ko bi »zadruga« s pravili nekim članom onemogočila, da se njihovo gospodarstvo pospešuje neposredno, ne bi bila zadruga.” Izjemo imamo morda glede 7 »Pravosudje« 1938., str. 428. in sl. 8 Nekako posredno članstvo bi mogli videti v določbi § 93., odst. 1., po kateri se člani upravnega in nadzornega odbora zadružne zveze volijo izmed zadružnikov včlanjenili zadrug. Vendar mislim, da niti tu ne gre za posredno članstvo, kajti kdo more biti član zveze, je v § 91., odst. 1. in 2., točno povedano; gre le za odstopanje od načela, da naj bodo samo zadružniki člani zadružnih organov. Drug primer bi se moral videti v § 89., odst. II.: revizijska zveza mora sodišču prijavljati tudi tiste zadruge, »ki niso njene članice, so pa članice zveze, ki nima revizijske pravice, in je le-ta članica te revizijske zveze«. To je pa naravnost v nasprotju s § 89., odst. ki zahteva, da se zadruga, včlanjena v zvezi, ki ni revizijska, včlani v tisto revizijsko zvezo, v kateri je včlanjena njena poslovna zveza. Markovič. Komentar zakona o privrednim zadrugama, str. 267., razume § 89., odst. II., samo v zvezi s § 89., odst. 6., sicer se mora zadruga formalno včlaniti v revizijsko zvezo. ® Do istega sklepa pridemo, če oni »neposredno« postavimo v odst. I. pred besedo »pospešuje«. Definicija se pač ni popolnoma posrečila. Natančneje sem pomen besede »neposredno« obdelal v članku, ki je izšel v »Slovenskem Pravnik« 1939., št. I. — S pravno izključitvijo »neposrednega« pospeševanja se ne sme zamenjavati čisto dejansko ali prostovoljno, n. pr. kreditna zadruga zbog pomanjkanja sredstev ne more dati posojila vsem članom, ki ga žele, ali nekateri člani sploh ne nameravajo zahtevati posojila, pristopili so zadrugi 'iz ideoloških nagibov. fizičnih oseb. ki smejo po S 91., odst. 2., postati člani zadružne zveze. d) S pravili se lahko postavijo še druge zahteve, samo ne smejo nasprotovali zakonskim, lake zahteve so lahko izražene neposredno, lahko tudi posredno. Poslednje bo pogosto, n. p. z določitvijo krajevnega območja zadruge (kreditna ali živinorejska itd. zadruga za to in to občino ali župnijo ali okraj), z določitvijo kroga oseb (uradniška, delavska. trgovska iid. zadruga), z določitvijo predmeta poslovanja (čevljarska, mizarska itd. produkcijska zadruga), seveda je lahko združenih tudi več vidikov. V dveh primerih se mora krog oseb, ki morejo biti zadružniki, izrečno odrediti s pravili; po § 54.. odst. 6., je zavarovanje penzij in rent dovoljeno samo. če je omejeno na določen krog oseb; po § 54., odst. 4., št. 4., pa se morajo posebne olajšave dati samo tistim zavarovalnim zadrugam, ki, poleg drugih zakonskih zahtev, s pravili določijo krog oseb, ki morejo biti zadružniki. Posredno se s pravili zahteva posebna sposobnost, če se po § 5., odst. 3., uvede zaveza postranskih periodnih nedenarnih dajatev; jasno je, da n. pr. ne more postati član mlekarske zadruge, kdor ne more, kakor zahtevajo pravila od njega, dajati določene količine mleka, ker sploh ne goji krav. — Za zadružne zveze daje zakon deloma pozitivne predpise (§ 89., odst. 2.. 7.), deloma sledi krog zadrug-članic, zlasti pri poslovnih zvezah, že iz predmeta poslovanja (na pr. poslovna zveza zadružnih elektrarn). Lahko pa zveza s pravili določi še druge pogoje za članstvo, n. pr. da so v pravilih zadrug, ki hočejo postati članice, določne odredbe, ki jih sam zakon ne zahteva, pa mu tudi ne nasprotujejo. — Ne sme se pa s pravili število članov številčno omejiti navzgor, ker bi to nasprotovalo zakonski definiciji zadruge kot združbe nedoločenega števila članov, navzdol pa ne pod zakonski minimum članov (§ 3., odst. 1., 5? 61.. št. 4., S 91.. odst. 1.. !? 93., odst. 9.). 3. O b 1 i č n e zahteve. Prisilno članstvo v zadrugi pozna zakon o gospodarskih zadrugah samo pri zadružnih zvezah, ne pa tudi pri drugih zadrugah.10 Vedno, tudi pri 10 Drugo vprašanje je, ali ne morejo biti pripadniki določenega kroga oseb po drugih predpisih prisiljeni, da pristopijo določeni zadrugi. 14» zvezali, zahteva zakon prijavo za pristop in sprejem prijave; izjemo bi mogli videti le pri spajanju zadrug, kjer § 73., odst. 2., določa, da postanejo zadružniki sprejetih zadrug z vpisom sklepa o spojitvi v zadružni register tistega sodišča, v čigar območju je sedež sprejemajoče zadruge, zadružniki sprejemajoče zadruge z vsemi pravicami in obveznostmi po pravilih te zadruge. Vendar je v bistvu tudi tu potreben poseben čin zadružnikov sprejete zadruge, namreč sklep skupščine te zadruge, da se spaja z drugo zadrugo, in poseben čin sprejemajoče zadruge, namreč sklep skupščine te zadruge, da se spaja z drugo. Res je le, da ni potreben poseben izraz volje posameznega zadružnika, kajti član sprejemajoče zadruge postane tudi tisti zadružnik sprejete zadruge, ki ni glasoval za spojitev ali morda sploh ni prišel na pravilno sklicano skupščino, razen če se posluži določb S 50 (gl. spodaj lil. 2.. b, dd). V podrobnostih treba razlikovati: a) Ustanovitelji zadruge morajo v pismeni izjavi, da hočejo ustanoviti zadrugo, navesti rodbinsko in rojstno ime ali, če je ustanovitelj juristična oseba, naziv, dalje poklic in prebivališče in število poslovnih deležev,11 ki jih vpisujejo; »ta izjava velja namesto pristopne izjave po § 39.« (§ 3., odst. 1.). Posebnega sprejema zakon v tem primeru ne zahteva, saj tudi še ni zadruge in njenega organa, ki bi izjavo mogel sprejeti; smatrati bo treba, da je izjava vsakega ustanovitelja dana ostalim ustanoviteljem in po njih sprejeta, mogli bi pa tudi reči, da gre za vsebinski enake, konvergentne pravoblikujoče akte z istim ciljem, ki postanejo glede članstva končno obvezni z nastankom zadruge. Za drugo mnenje govori § 39., odst. 3. 11 »Poslovni deleži.« Terminologija zakona ni točna. »Poslovni delež« je pravzaprav skup pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz članstva. Vpisujoč »poslovne deleže«, se prijavilec pravzaprav samo zaveže, da hoče spolniti in spolnovati dolžnosti za toliko, kolikor hoče dobiti pravic. Ko zakon v S 5., odst. I., št. 5., zahteva, da pravila določijo »višino posameznega deleža, ki ga mora član vplačati (,poslovni delež')«, je jušno, da misli samo na imovinski vložek, ki ga mora prijavilec storiti, da dobi članske pravice. Razlika je ista. kakor med »osnovnim vložkom« in »poslovnim deležem« pri družbi z o. z. Isto terminološko napako je imel tudi naš prejšnji zadružni zakon. b) V v.seli drugih primerili je potrebna posebna pismena, datirana in podpisana pristopna izjava. Ročni znak nepismenih oseb smeta overiti tudi dve osebi, upravičeni za podpisovanje zadrugine firme. Nesvojepravne osebe morajo imeti privolitev zakonskega zastopnika in skrbstvenega oblastva (§ 39., odst. 1.). Za nefizične pravne subjekte zakon ne daje posebnih določb; da morejo pristopiti zadrugi, smo že omenili; izjavo bo moral podpisati tisti, ki je po zakonu ali po pravilih pravnega subjekta upravičen zastopati ga pri pravnih poslih. Potrebo datiranja in podpisa bomo pač morali priznati tudi za izjave ustanoviteljev, dasi je zakon ne omenja izrečno. Vsebina pristopnih izjav je v bistvu ista kot vsebina izjav ustanoviteljev, le da zakon (§ 39., odst. 2.) izrečno naglasa, da mora izjava biti brezpogojna in da mora izjavilec v nji poirditi, da so mu znana pravila, zlasti pa določbe o vrsti in obsegu jamstva. Prvo, brezpogojnost, bomo morali zahtevati tudi za izjavo ustanoviteljev, drugega pa ne, ker so, dasi zakon tega ne izraža izrečno, pač ustanovitelji tisti, ki sestavijo načrt pravil za ustanovno skupščino, tako da jim pravila in vrsta in obseg jamstva morajo biti znani. Drugače kot v primeru v a), je tu za sprejem v zadrugo potreben izrečen čin sprejema. Izjave sprejema upravni odbor; o sprejemu odloča svobodno (izjemo gl. spodaj), t. j. izjavitelja lahko odkloni tudi če so pri njem spolnjeni vsi stvarni in oblični pogoji za pristop zadrugi. Nobenega pravnega leka ne priznava zakon, tudi ne priziva na skupščino. e) Ostaneta še vprašanji, doklej je mogoča izjava kot ustanovitelj in ali in kdo sprejema pristopne izjave, ki niso ustanoviteljske, dokler zadruga ni pravno nastala, kar se zgodi šele z vpisom v zadružni register (§ 4.. odst. 1.). Po eni strani zakon ne zahteva, da bi ustanovitelji svoje izjave, da hočejo ustanoviti zadrugo in ji pristopiti kot člani, dali skupaj, uno actu. Misliti bi se torej smelo, da so ustanoviteljske pristopne izjave mogoče vse do ustanovne skupščine, dasi je že prej bilo danih deset izjav, kolikor jih namreč zakon najmanj zahteva. Po drugi strani določa i? 7.. odst. 1., št. 3., da je treba prijavi za vpis zadruge v zadružni register priložiti spisek ustanoviteljev in naknadno vpisanih zadružnikov; § 39., odst. 3., govori o pristopnih izjavah, danih pred registracijo zadruge; !? 39., odst. 4-.. pa določa, da more upravni odbor sprejemati nove zadružnike po ustanovni skupščini. To se razume po sebi. saj se izvoli upravni odbor šele na ustanovni skupščini, ne pojasnjuje pa dvoma, ali velja to samo za pristopne izjave, dane po ustanovni skupščini. ali tudi za liste, ki bi se dale potem ko so bile dane ustanoviteljske izjave, pa pred ustanovno skupščino. Pri tem treba upoštevati, da morajo pristopne izjave, ki niso ustanoviteljske, vsebovati potrdilo, da so izjavilcu znana pravila, ta pa končno sprejema prav ustanovna skupščina (§ 6., odst. 2), tako da pravzaprav pristopna izjava, ki ni ustanoviteljska, pred ustanovno skupščino niti ni mogoča. Sklep l>i torej bil: čim je danili prvih 10 ustanoviteljskih izjav ali tudi več. če se dajo uno actu —, niso dotlej, da ustanovna skupščina sprejme pravila, mogoče nikakršne pristopne izjave. Ta sklep je videli logičen, praktično pa je prav malo zadovoljiv; po mojem mnenju se bo praksa morala in ob nejasnosti zakona smela odločili ali za rešitev, da vse pristopne izjave do ustanovne skupščine veljajo za ustanoviteljske — ali pa da veljajo za »navadne«, o katerih odloča upravni odbor, čim je izvoljen. Prezreti se pa ne sme, da ho v prvem primeru trebalo rešiti še vprašan je, kdo sprejema take prijave — pač onih prvih deset ali več ustanoviteljev — v drugem primeru, kako naj se stilizuje potrdilo znanja po ustanovni skupščini ne še sprejetih pravil in vrste in obsega zaveze: morda: da izjavilec pristaja na pravila, vrsto in obseg zaveze, kakor jili sprejme ustanovna skupščina. Jasno je. da bi v prvem primeru laki naknadni izjavilci imeli pravico soodločati na ustanovni skupščini, v drugem pa ne. Vsem težavam se ho moči ognili, če se ustanoviteljske izjave formalno dado še-le lik pred ustanovno skupščino, kar je mogoče, ker zakon ne določa, da bi med dnem sklica in dnem skupščine moral preleči določen rok.1" 12 Markovič, str. 161., je za prvo rešitev. — Po § 6 veljujo za ustanovno skupščino od določb za skupščino samo določbe o opisovanju zapisnika in o izvolitvi upravnega in nadzornega odbora. Ni pa izključeno, da načrt pravil sam da odredbe za ustanovno skupščino, in tudi ne, da bi se praksa odločila za smiselno uporabo določb o skupščini za ustanovno skupščino. Novi trgovinski zakon to za delniško družbo izrečno določa v S 202., odst. 4. č) Nič ne omenja zadružni zakon o hibah volje (strah, zmota, zvijača). Za ta del je mnogo pomanjkljivejši od novega trgovinskega zakona, čigar določbe (§§ 194., odst. 5. in 6., S 197.. odst. 3.) se bodo ob pravno povsem sličnem položaju pač smele analogno uporabljati. 4. a) Nekatere posebnosti veljajo za zadružne zveze. Tudi njihova pravila morajo vsebovati »natančnejše predpise o tem, kako in po katerih pogojih se pridobi... članstvo« (§ 91., odst. .3.. § 96.. odst. 1.), posebnost pa je. da vsaka za-dr uga mora biti članica kake zveze. Če ta zveza ne opravlja revizij, ampak je samo poslovna zveza, se mora zadruga včlaniti v tisto revizijsko zvezo, v kateri je včlanjena njena poslovna zveza (§ 89., odst. 1.; gl. tudi op. 8.). Po besedilu zakona torej članstvo v — čisto — poslovni zvezi ni obvezno, dovolj je. da je zadruga včlanjena v revizijski zvezi, toda če je včlanjena v poslovni zvezi, ki ni revizijska zveza, .se mora včlaniti v določno revizijsko zvezo. Za prijavo v zvezo določa zakon tromesečen rok od vpisa zadruge ali zveze, ki sama ni revizijska, v zadružni register; če tega ne stori, izreče registrsko sodišče njen prestanek (!? 89., odst. 9. in 10.). Po § 94. pa mora biti vsaka revizijska — torej ne tudi čisto poslovna zveza — članica Glavne zadružne zveze: pogoj je. da je revizijska zveza že vpisana v zadružni register. 'I a pogoj velja po § 89., odst. 8., tudi za sprejem v poslovne in revizijske zveze. b) Da po zadružnem zakonu ni pravice do sprejema v zadrugo, je že bilo omenjeno. To tudi ne more drugače biti. Clede zvez pa zakon po eni strani zahteva, da se vsaka zadruga včlani vsaj v revizijsko zvezo, po drugi strani pa v 89.. odst. 8.. določa, da zveza po svoji svobodni oceni odloča, ali sprejme zadrugo ali ne. Posledica nesprejema je, da sodišče mora izreči prestanek zadruge, seveda tudi poslovne zveze, ki sama ni ob enem revizijska (§ 89.. odst. 9. in 10.). Edino Glavna zadružna zveza je dolžna sprejeti revizijsko zvezo, ki poleg tega, da je že registrovana. vstreza pravilom Glavne zadružne zveze. Odklonitev mora Glavna zadružna zveza obrazložiti, revizijska zveza pa ima pravico pritožbe na ministra za kmetijstvo; zoper ministrovo odločbo ima vsaka stranka tožbo na državni svet. Zakaj te ra/like? Reklo se je, da ne gre trpeti takozvane »divje« zadruge, ki da rade kršijo ne samo zakon nego tudi načela zadružne ideologije. Mene ta razlog ne prepričuje. Po mojem mnenju bi bilo dovolj zahtevati, da se vsaka zadruga mora podvreči strokovni reviziji. To je potrebno ne samo v interesu zadruge in zadružnikov temveč tudi v interesu javnosti, že celo, ko zadruga ne posluje samo z zadružniki. Doseglo bi se pa to lahko bodisi tako, da bi tudi za sprejem v revizijsko zvezo veljala slična načela kakor za sprejem v Glavno zadružno zvezo, ali pa da bi se zadruge ali zveze, ki dokažejo, da jih ena ali dve revizijski zvezi nista sprejeli, podvrgle oblastveni reviziji, ki bi jo odrejalo registrsko sodišče ali upravno oblastvo. Kakor je stvar urejena sedaj, se lahko izopači v tiranstvo, vsekakor pa iz zadrug ustvarja nekako državo v državi.ls 5. Zakon ne rešuje naravnost vprašanja, kdaj tisti, ki se je prijavil za sprejem v zadrugo, postane zadružnik. Ker zadruga pravno nastane šele z vpisom v zadružni register, je jasno, da tisti, ki so se prej prijavili, torej zlasti tudi ustanovitelji, postanejo zadružniki na ven šele z registracijo zadruge; med seboj se bo smelo reči, da postanejo z ustanovitvijo zadruge. Razlika je važna zbog § 4.. odst. 3.. po kateri osebe, ki poslujejo za zadrugo pred njeno regi sl racij o. odgovarjajo osebno, če ne dokažejo, da je drugi stranki bilo znano, da zadruga še ni registrovana.14 Kdor pa pozneje pristopi zadrugi, postane zadružnik z dnem, ko ga upravni odbor sprejme; zadruga ga mora o tem obvestiti pismeno in z objavo v poslovalnici zadruge (§ 39., odst. 4.). Za sprejem v zadružno zvezo ho treba zlasti reči. da zveza kot taka nima svobodnega prevdarka o sprejemu zadrug, dokler ni doseženo zakonsko najmanjše število, potrebno za ustanovitev zveze. Položaj je za zadružne zveze tak kakor za ustanovitev vsake zadruge.1" Za Glavno zadružno zvezo zakon ne 13 Določbe o zadružnih zvezah so dobile svojo sedanjo vsebino šele v odboru Narodne skupščine. Nekatere prejšnjih ureditev (vladni predlog' in starejši načrti) so po mojem mnenju za ta del bile boljše. 11 Markovič, str. 161., je mnenja, da ustanovitelji postanejo člani zadruge že z ustanovitvijo zadruge. 10 Mnogo s tem ni doseženo, ker je mogoča, kakor bomo čuli, izključitev po svobodni oceni. Kaj pa bo storila zveza, ko bi se z izklju- določa minimalnega števila članic; sicer bo zanjo velja‘lo isto kar za druge zveze (š 96.. odst. 1.). 6. Ali se prijava more preklicati, zakon ne omenja. Po mojem mnenju načelno ne. Ona je nekakšna ponudba za sprejem v zadrugo, zakon sam pa določa, kdaj ta ponudba ugasne, in sicer v § 39., odst. 3.: pristopne izjave, dane pred vpisom zadruge v zadružni register, niso več obvezne, če se ustanovna skupščina ne opravi v roku treh mesecev po dnevu izjave, v § 6.. odst. 3.. pa: če se zadruga ne prijavi za vpis v zadružni register v šestili tednih od dne ustanovne skupščine, velja, da ni ustanovljena. Za zveze velja po §§ 92. in 96. odst. 1., isto.111 Pristopne izjave, dane po registraciji zadruge, izgube veljavo, če upravni odbor v mesecu dni ne stori sklepa (§ 39.. odst. 5.). Pristopne izjave zadrug za sprejem v zvezo pa ugasnejo po § 91., odst. 4., če upravni odbor zveze o njih ne odloči v dveh mesecih; to velja tudi za sprejem zvez v revizijsko zvezo, ne pa za sprejem zvez v Glavno zadružno zvezo, ta mora odločiti o prijavi, saj ima zveza pritožbo in tožbo na državni svet, kakor sem že omenil.17 7. Zakon molči o posledicah sprejema osebe ali zadruge, ki bi se ne bila smela sprejeti v zadrugo ali zvezo, ker pri nji niso bili spolnjeni stvarni ali oblični pogoji za sprejem. Po mojem mnenju treba reči. da se v takem primeru ne dobi članstvo. Torej se stvar tudi ne more razčistiti z izključitvijo v pravem pomenu, temveč le s čisto formalnim izpisom. l ak »član« seveda tudi ne jamči za zadrugine zaveze in vrniti mu treba vplačila, odgovoren pa je za škodo po čitvijo število elanov znižalo pod minimum? Če tako stanje traja več kot dve leti, izreče sodišče prestanek! Svobodno izključevanje ima torej svoje meje, ne pravne, pač pa praktične. 10 Dvomljiva je stvar v primeru §-a 8., odst, 1. Če sodišče da rok za popravo pogreškov, ki jih je našlo v prijavi za registracijo, pravilih ali drugih prilogah prijave, in se pogreški ne odstranijo v roku, velja prijava za umaknjeno. Ali s tem ugasnejo tudi pristopne prijave? Po mojem mnenju le, če je med teni že pretekel šesttedenski rok. Če pa še ni, bo pred pretekom še mogoče ponoviti — popravljeno prijavo. To bo smiselno veljalo tudi, če sodišče prijavo odbije. V razne podrob- nosti tu ni da bi se spuščali. 17 Kar je bilo ob izjavi ali pozneje morda že vplačano na račun poslovnega deležu, sme izjavilec pač zahtevati nazaj, causa 11011 secutu. določbah o. d. z. -a, in morda iudi kazniv po § 112.. odst. L, št. II., 2., ali III« 8. Po § 41., odst. 2., treba tudi za vpis prekoštevilnih deležev, t. j. več deležev kot pravila zahtevajo, dati posebno pismeno izjavo z označitvijo datuma in števila deležev. Mogoče pa je prekoštevilne deleže vpisati le, če in kolikor dopuščajo pravila. 9. Vpis ali nevpis v spisek zadružnikov po §§ 51. in 52. za članstvo ni odločilen. III. Prestanek članstva. 1. Ločiti treba prestanek zadruge same od prestanka članstva v nji brez prestanka zadruge. Tudi v prvem primeru prestane članstvo — za vse zadružnike — s popolnim prestankom zadruge; v drugem primeru gre samo za pojav načela, da je zadruga »združba nedoločenega števila članov« (§ L, odst. 1.). O prestanku zadruge članstvo ne prestane že z nastopom vzroka za prestanek. ampak šele s popolnim prestankom zadruge, t. j. z izvršitvijo likvidacije, z registracijo spojitve, z dokončanjem stečaja; to se jasno vidi iz § 66., odst. 2., št. 1. § 7.3., odst. 2. in §§ 75. do 88. Kaj je z njihovo zavezo vplačati še ne popolnoma vplačane poslovne deleže in zlasti z njihovim jamstvom, o lem zakon molči. Mislilo bi se. da ugasne. To velja brez dvoma, če se je izvršil postopek po §§ 75. do 88.. bolj dvomljivo je pa. če se po formalno končani likvidaciji pokaže »kakšna imovina zadruge«. V tem primeru se po § 71., odst. 4.. obnovi likvidacijsko postopanje. Ali more biti »imovina« tudi terjatev zoper zadrugo, torej pasi v um? Mislim da more. Rok. v katerem naj upniki v likvidaciji priglase svoje terjatve (§ 67., odst. 1.) ni izključitveni rok v tem smislu, da bi z zamudo roka ugasnila terjatev, to se vidi iz § 69., odst. 1. Upniku, ki ne prijavi svoje terjatve, preti, če ni terjatev sicer znana zadrugi, samo nevarnost, da ne pride do plačila, ker pač ni več fonda, iz katerega bi mogel dobiti plačilo. To se pa ne more reči. dokler ni pretekel rok, s čegar pretekom po pre-stanku članstva ugasne jamstvo. Zakon res rok izrečno do- 18 Več o tem za primer po S 2., odst. 3., v »Pravosodju« 1938., str. 428. sl. ločti samo zti primere prestanka članstva brez iprestanka zadruge, toda za upnike položaj ni bistveno različen zato, ker enkrat prestane članstvo posameznemu zadružniku, drugikrat pa vsem. Kaj pa naj bi bilo, kadar zadruga prestane zato, ker odpovedo članstvo na en mali vsi člani? Ako bi zavzeli stališče, da s prestankom članstva zbog prestanka zadruge ugasne samo po sebi tudi jamstvo, bi celo ne bilo nemogoče namerno izigravanje upnikov. Pri tem ne sme motiti, da zakon v § 76., odst. 2., obvez zadružnikov iz jamstva ne smatra za imovino, kajii takoj iz odst. 3. se vidi, da je to mišljeno bolj računski, knjigovodstveno, kot gospodarski; prim. tudi § 78.10 2. Za prestanek članstva posameznega zadružnika daje zakon izrečne določbe. Razlikovanje stvarnih zahtev za pre-stanek od obličnih je in mnogo manj važno kot pri pridobi vanj n. Članstvo prestane: a) Z zadružnikovo smrtjo in sicer z dnem smrti, ne šele z dnem ko zadruga ali dediči zvedo za njo. Posebne oblike za prestanek torej ni treba. Poslovni delež kot skup članskih pravic in dolžnosti ni podedljiv kot tak. kot cel o i a. dediči morejo postati zadružniki le po redni pristopni izjavi in njenem sprejemu (§ 46). b) Z odpovedjo. Tu Ireba razlikovati popolni pre-stanek članstva od delnega. Drugi je mogoč le, če je zadružnik vpisal več poslovnih deležev kot je moral.20 V prvem primeru govori zakon o izstopu. aa) Odpoved edinega ali vseli poslovnih deležev se opravi s pismeno prijavo upravnemu odboru, prijava se mora dali vsaj mesec dni pred koncem poslovnega leta. S pravili se odpoved članstva lahko povsem prepove, toda le za tri leta od dne registracije zadruge, lahko pa se določi tudi daljši odpovedni rok, ioda ne nad eno leto. Odpoved učinkuje s koncem poslovnega leta. V mesecu dni po prejemu odpovedi 18 Ni da bi lu razpravljali podrobno o vseh pravnih položajih, ki se utegnejo pojaviti /lasti z ozirom na določbe S 69., odst. 4. do 7.; prav tako ne o vprašanju, kaj je zbog določb S 74.. /lasti odst. 3., z jamstvom bivših zadružnikov sprejete zadruge. 20 Pravila morajo določiti »osnovo za določanje števila deležev, če bi število deležev ne bilo enako za vse člane ali če se določi obvezen vpis večjega števila deležev po določenem ključu« (S? 5., odst. 1., št. 5.). obvesti upravni odbor zadružnika pismeno, ali sprejme odpoved ali ne; če je ne sprejme, mora iz zakona ali pravil navesti razloge za io; če jo sprejme, mora člana obvestiti, s katerim dnem prestane njegovo članstvo, doklej traja jamstvo in da je izstop vpisan v spisku zadružnikov. Če upravni odbor ne odgovori v roku, odpove zadružnik članstvo lahko tudi po registrskem sodišču. Ako pa zadruga prestane v teku letii. v katerem je zadružnik odpovedal članstvo, odpoved ne velja. Drugačna je stvar, če ima zadružnik obveze proti zadrugi. V tem primeru mu članstvo prestane šele s koncem tistega poslovnega leta, v katerem poravna svoje zaveze, dotlej pa izgubi aktivno in pasivno glasovalno pravico (S 45.). Dvomljivo je, ali so mišljene samo obveze iz članskega razmerja, ali tudi druge obveze, pač samo prve. bb) Odpoved posameznih poslovnih deležev je mogoča le. če pravila ne zahtevajo, pa vendar dopuščajo (§ 41., odst. 2.) vpis več kot enega deleža; samo prekoštevilni deleži se morejo odpovedati, in tudi li le, če so že vplačani (§ 43., odst. 1.). Postopek je enak kakor pri popolnem izstopu, le da upravni odbor seveda odloča samo o delnem izstopu, (. j. o odpovedi posameznih deležev (S 45.). cc) Stvar je po teh določbah videti povsem priprosta, pa ni. Predvsem se lahko zgodi, da bi se križala enomesečni odpovedni rok pred koncem poslovnega leta z enomesečnim rokom, ki ga daje zakon upravnemu odboru za odločitev, tako namreč, da prvi pač preteče pred ali s koncem poslovnega leta, drugi pa ne. Ne bom trdil, da se bo to pogosto zgodilo, saj imajo zadruge večinoma majhno krajevno območje, toda če se zgodi, ali velja izstop s koncem poslovnega leia. v ktilerem je bila odpoved dana, ali s koncem poslovnega leta. v katerem je bila sprejeta? Mislim, da velja prvo. Rok za pri javo izstopa je materialnopraven, rok dan upravnemu odboru zgol j instrukcionalen, io se vidi že iz tega, da se v primeru prekoračitve roka lahko da sodna odpoved. Za io odpoved pač velja nesporni postopek; odpoved bo učinkovala z dnem, s katerim hi bila učinkovala prvotna odpoved. torej za nazaj, če je med tem preteklo poslovno leto. Izjavo upravnega odbora o prestanku članstva, s koliko deleži prestane, doklej traja jamstvo, da je odpoved izvršena v spisku zadružnikov, bo pa zadružnik moral izsiliti s tožbo. Dvomljiva je .slednjič določba o zgubi aktivne in pasivne glasovalne pravice, zlasti kadar niso odpovedani vsi poslovni deleži.21 čč) Vse te določbe veljajo tudi za odpoved članstva v zvezi, samo da mora imeti odpovedujoča zadruga ali poslovna zveza pred očmi določbo § 63., odst. 2., po kateri mora sodišče izreči prestanek zadruge ali zveze, ki ostane dalje od šest mesecev izven — revizijske — zveze, dalje določbo § 99., odst. 5., da zadruga ne more izstopiti iz revizijske zveze, dokler ne izvrši njenih odredb ali dokler ne izreče sodišče, da jih ni treba izvršiti. dd) Posebne določbe o izstopu dajejo §§ 43., 50., 72., pač tudi § 44. ,V § 43. je določeno, da zadružnik prekoštevilne vplačane poslovne deleže (§ 41., odst. 2.) lahko prenese na drugega zadružnika ali na osebo, ki spolnjuje pogoje za pridobitev članstva v zadrugi, toda,le cele deleže (§ 43., odst. 2.). Edinega ali obveznik deležev torej ne more prenesti, ampak jih more samo odpovedati. Zakaj tako, mi ni jasno. Formalna odpoved pri prenosu prekoštevilnih deležev pa ni potrebna, zadostuje prijava prenosa na določno osebo. Po besedilu zakona bi se mislilo, da upravni odbor mora priznati vsak prenos na drugega zadružnika ali na drugo osebo, ki spolnjuje pogoje za članstvo. In vendar ni povsem res ne eno ne drugo. Ako bi pravila določevala največje število deležev, ki jih sme imeti posamezen zadružnik, se delež ne more prenesti na zadružnika, ki že ima največje dopustno število deležev. Po drugi strani upravni odbor ni dolžan sprejeti za člana vsako osebo, ki spolnjuje pogoje za pridobitev članstva. To sledi iz že omenjene svobode uprav- nega odbora pri sprejemanju članov. Ko bi to ne veljalo tudi tu, bi vsaj pri zadrugah, ki dovoljujejo vpis prekošte-vilnili deležev, posamezen zadružnik zadrugi lahko vsilil člane, ki ji, dasi spolnjujejo pogoje za članstvo, niso po godu. n. pr. ker so prepirljivci, na slabem glasu in sl. Skupščinski sklepi, s katerimi se spreminjajo pravila glede trajanja zadruge, povišanja poslovnih deležev23 ali povečanja postranskih občasnih nedenarnih dajatev ali zvi- 21 O teni vprašanju prim. »Pravosudje« (938, str. 504. 22 Tu se jasno vidi, da gre /a povišanje vplačil. sanja jamstva, po § 50. nimajo pravne moči za tiste zadružnike, ki na skupščini izjavi jo na zapisnik ali, če niso bili na skupščini, v 15 dneh pismeno sporoče zadrugi, da se ne strinjajo s sklepom skupščine, laka izjava ali sporočilo velja kot izjava ža izstop iz zadruge. Vse to velja po § 72., odst. 4.. tudi za zadružnike, ki se ne strinjajo s sklepom, naj se zadruga spoji z drugo. Posebne izstopne izjave ni treba, upravni odbor mora sprejeti tako izjavo, nadaljnji postopek: obvestilo člana itd. bo pač smiselno isti kakor sicer po !? 45. To bo veljalo tudi v primeru S 43.. saj ima tudi tu član, ki je prenesel delež, interes na tem, da zve, da res ni več član ali vsaj ne z vsemi prejšnjimi poslovnimi deleži, kdaj mu prestane članstvo in jamstvo, da je res izbrisan iz spiska zadružnikov. — Zakon ne omenja, ali je v teli primerih mogoče izstopiti tudi samo s prekoštevilnimi deleži. Rekel bi da je. saj ima pomena pri povišanju zneska deleža in pri povečanju postranskih dajatev, če je njihova mera zvezana s številom poslovnih deležev, zlasti pa pri povečanju mnogokratnika omejene zaveze. Zadrugi pa je omejen izstop manj škodljiv od popolnega. Po § 44., odst. 2.. slednjič sme zadružnikov upnik, ki mu je sodišče dovolilo izvršbo na zadružnikove vplačane poslovne deleže, v zadružnikovem imenu najkasneje mesec dni pred iztekom poslovnega leta odpovedati te deleže. Ne more pa upnik seči na nevplačane deleže in ne na tiste deleže, ki jih zadružnik po pravilih mora vpisati. Torej stvarna omejitev izvršbe. Predmet pokritja je seveda znesek, ki bi zadružniku pripadel, ko bi sam odpovedal te prekoštevilne poslovne deleže. Tudi v tem primeru upravni odbor ne bo mogel odkloniti odpovedi, moral bo pa zadružniku, ne upniku, dati obvestilo, predpisano v š 45.. odst. 3. Smiselno ho (o veljalo tudi v zadružnikovem stečaju. c) 1 z ki j u č i te v. Upravni odbor lahko izključi zadružnika iz zadruge po odredbah pravil (§ 47.. odst. 1.). Pravila morajo po S 5., odst. 1., št. 4., vsebovati tudi odredbe za prestanek članstva v zadrugi. Ni pa rečeno razen za zveze (S 91., odst. 3.), da morajo kot razlog prestanka navesti prav tudi izključitev; če je ne navajajo, izključitev pač ne bo mogoča. Kajti, drugače kot glede smrti in odpovedi, za katere kot razloge prestanka članstva zakon sam daje določbe, se glede izključitve sam poziva na pravila. Skrb ustanoviteljev bo torej, da pravila za ta del ne ostanejo nepopolna. Izključitev mora upravni odbor zadružniku priobčiti s priporočenim pismom, ki mora vsebovati dan, ko prestane članstvo. dan ko prestane jamstvo, določbo pravil, po kateri je izrečena izključitev, in potrdilo, da je izključitev vpisana v spisek zadružnikov. Članske upravne, ne pa imovinske, pravice prestanejo z dnem, ko je bil zadružnik obveščen s priporočenim pismom. Po besedilu ni jasno, ali naj velja pošiljalna ali prejemna ali zaznalna teorija. V dvomu bi se pač morali odločiti za prejemno, ki jo vsaj kot načelo- priznavata obči državljanski in trgovinski zakonik. Tu se pa pojavi težava. V obvestilu treba navesti dan, s katerim prestane članstvo, članske upravne pravice pa bi prestale z dostavitvijo pisma, torej morda pozneje kot članstvo. Če upravni odbor, da bi se ognil ti težavi, v obvestilu označi dan po dnevu dostavitve, je neskladnost samo obrnjena. V praksi bi torej kazalo kot dan prestanka navesti dan dostavitve, pismo pa poslati ne samo priporočeno temveč tudi s povratnico. Toda tudi tako ne bi bile odstranjene vse težave, ker v pismu treba potrditi, da je izključitev vpisana v spisek zadružnikov, tja je pa vendar ni mogoče vpisati preden je nastopila. Kaže torej, da se bo treba odločiti za pošiljalno teorijo, ki bi odpravila vsaj del težav, vendar ne vseh. Še bolj zapletene so nadaljnje določbe o izključitvi, to pa večinoma zbog sprememb, ki so se izvršile v Nar. skupščini v § 47. Izključeni zadružnik lahko v roku meseca dni od dne obvestitve, najkasneje pa osem dni pred skupščino vloži pritožbo na prvo prihodnjo skupščino; če pa se ne obvesti o izključitvi o pravem času, to je vsaj osem dni pred skupščino, se lahko pritoži pismeno neposredno skupščini sami brez ozira na kak rok; to pritožbo sme na skupščini uveljavljati vsak zadružnik. Pri kom se vlaga pritožba ob pravočasni obvestitvi, ni rečeno; pač pri upravnem odboru. Osemdnevni rok ni v skladu s sedemdnevnim rokom, ki naj po § 31., odst. 5., preteče med dnem objave sklica in dnem skupščine. Zadružnik svoje pritožbe očito ne sme sam uveljavljati na skupščini, dasi še ni pravnoveljavno izključen. Določba § 47., odst. 3., da se o pritožbah zadružnikov zoper izključitev razpravlja na prvi prihodnji skupščini po vrsti, kakor jo določajo pravila, Lucli ne vstreza povsem, ker § 5 ne zahteva, da se v pravilih mora določiti vrstni red za pritožbe. Z eno besedo, § 47. je po spremembah v Nar. skupščini eden izmed najmanj posrečenih v celem zakonu,23 zaščita zadružnikov zoper samovoljo upravnega odbora je prav pomanjkljiva; določba § 47., odst. 4., da upravni odbor v času meseca dni pred skupščino ne more zadružnika izključiti iz zadruge, je sama po sebi dobra, ne daje pa dovolj zaščite. Od posebnih določb naj omenim § 21., odst. 3., da upravni odbor sploh ne more iz zadruge izključiti člana nadzornega odbora; § 89., odst. It., da mora revizijska zveza kakor sprejem zadruge v članstvo, tako tudi prestanek njenega članstva javiti registrskemu sodišču včlanjene zadruge, in da to velja tudi za zadruge, ki niso neposredno članice revizijske zveze, so pa članice zveze, ki je včlanjena v revizijski zvezi, ker sama nima revizijske pravice (gl. op. 8); § 100., da se zadruga, ki jo revizijska zveza izključi, ker noče izvršiti zvezinih odredb, lahko pritoži pri Glavni zadružni zvezi, ki odloči dokončno;24 § 118., odst. 5., ki daje prehodne določbe za odpovedi in izključitve, izrečene preden se v zadružni register vpiše sprememba pravil, s katero se je zadruga prilagodila novemu zakonu. Ni pa rečeno, ali in komu se sme pritožiti revizijska zveza, ki bi jo Glavna zadružna zveza izključila. Po mojem mnenju se sme po analogiji i? 94. pritožiti ministru za kmetijstvo, zoper njegovo odločbo pa imata obe stranki tožbo na državni svet. Če teh pravnih sredstev ne priznamo, pravna sredstva §-a 94. zoper odklonitev sprejema ne bi imela pomena. Glavna zadružna zveza bi lahko takoj izključila revizijsko zvezo, ki jo je zbog uspešne pritožbe ali tožbe morala sprejeti zoper svojo voljo. Slednjič naj k vsemu, kar smo govorili o pridobivanju in prestanku članstva, omenim še dvoje. Prvo je, da se po prestanku zadruge poslovni deleži ne morejo ne vsi ne posamezni več odpovedavati ne prenašati, člani tudi ne več 2:1 C) neskladnostih v § 47. gl. »Pravosudje« 1938, str. 436. sl., 502. sl. 21 Izključitev iz revizijske zveze ima dalekosežno posledico, da mora sodišče izreči prestanek zadruge, ki mu v šestili mesecih ne naznani, da je zopet včlanjena pri kaki revizijski zvezi (š 63., odst. 2.). izključevati (§ 49., odst. 2.). Namen zakona je ohraniti upnikom in prej izločenim zadružnikom imovino zadruge in jamstvo neokrnjeno, kakršno je bilo v trenutku, ko je nastal vzrok za prestanek. Drugo je, da morajo zadružniki izjave o pristopu, o vpisu prekoštevilnih deležev, o odpovedi in prenosu — ne »članstva«, kakor pravi zakon, marveč — poslovnega deleža dajati v dveh izvodih; eden ostane pri zadrugi, drugi se pošlje s prepisom spiska zadružnikov revizijski zvezi (§ 51., odst. 6.. 7., 8.). IV. Članske dolžnosti in pravice. Zadružnik ima kot član svoje dolžnosti in pravice, razen tega lahko ima z zadrugo pravne stike, ki ne slone na članskem razmerju. S temi se zadružni zakon ne bavi.25 Dolžnosti so pred vsem imovinske narave, pravice pa so upravne in imovinske. Ene in druge, dolžnosti in pravice, so različne v času članstva in po njega prestanku. A. Dolžnosti. 1. Zakon ne ustanavlja pravne dolžnosti, da si res da zadružnik svoje gospodarstvo pospeševati s tem. da sodeluje v zadrugi; io je samo po sebi samo njegova moralna dolžnost, neposredna sankcija za njeno kršitev s pasivnim držanjem more biti samo izključitev iz zadruge, posredna gospodarska sankcija je, da tak zadružnik ni deležen poslovnega prebitka, ki se sme, če pravila to sploh dopuščajo, deliti samo v razmerju poslovanja posameznega zadružnika z zadrugo (S 1., odst. 3.). seveda pa je la sankcija precej oslabljena z določbo § 1., odst. 4., da zadruga iz poslovnega prebitka do določene mere lahko obrestuje poslovne deleže, t. j. vplačila nanje. 2. Vplačila na poslovne deleže so občna in glavna dolžnost zadružnikov. Od nje zakon ne pozna izjeme, ne ustanavlja je niti za one fizične osebe, ki po § 91.. odst. 2., postanejo člani zadružne zveze. Pravila morajo določiti višino posameznega deleža in kako ga treba vplačati (roki in obroki, § 5., odst. I., št. 5., § 41.. odst. J. in (>., § 93., odst. 4.). 25 Dvomljiva je že omenjena določba S 4.1., odst. 2. Od poslovnega prebitka, ki pripada zadružniku, sine zadruga poračunati dospela vplačila njegovih deležev, nasproti zadružnik vplačil ne more opravljati s pobotom svoje terjatve zoper zadrugo (§ 41., odst. 4.), pač brez razlike, ali terjatev izvira iz članskega razmerja ali ne. Ni pa zadružnik zavezan ponovno vplačati delež, če je prejšnje vplačilo izgubljeno zbog poslovnih zgub, razen če je ponovno vplačilo za tak primer določeno v pravilih (§ 42., odst. 2.). Dodati bomo morali, da je moralo biti v pravilih določeno že prej, preden se je pripetil primer, da treba zahtevati ponovna vplačila. Ne gre, da bi se v takem primeru šele s spremembo pravil uvajala, dolžnost ponovnih vplačil, i? 50. sicer tega ne izraža naravnost, vendar je v njem izraženo splošno načelo, da se članske dolžnosti brez privolitve prizadetih članov s spremembo pravil ne morejo povečavati, poleg tega naknadna uvedba ponovnih vplačil ni mnogo različna od povišanja poslovnih deležev, morda obremenjuje člane še bolj. Potem ko je nastopil razlog za prestanek zadruge, se ponovna vplačila ne morejo več zahtevati, pač pa smejo likvidatorji tudi še v likvidaciji od zadružnikov izterjati še nevplačane dele njihovih deležev, kolikor je potrebno za plačilo upnikov in izločenih zadružnikov, ki jim je jamstvo že prestalo, toda ne več kot bi bilo potrebno za pokritje zgube ob času prestanita zadruge. To se pravi: ob nastopu vzroka za prestanek je zadruga imela zgubo, ki se je pa dala pokriti z vplačilom še ne vplačanih poslovnih deležev. Kolikor bi bilo potrebno za pokritje te zgube, toliko se sme izterjati za poplačilo upnikov in izločenih zadružnikov, ne pa več, tudi če bi se zguba v teku likvidacije’povečala — prav dvomljiva določba. Še ne dospeli deli vplačil veljajo v tem pogledu za dospele (i? 68.. odst. 3.). Pri presoji vprašanja. ali naj se poskusi sanacija prezadolžene zadruge, veljajo za izračunanje prezadolženosti še ne vplačani deli deležev in že prej zahtevana, pa še ne vplačana naknadna vplačila koi aktiva, kolikor je verjetno, da se bodo izterjala (§ 76. odst. 2.).“" Če pa se v likvidaciji pokaže sum prezadolženosti, za njeno izračunavanje že sklenjena ponovna 211 Slov. prevod: »du bodo vplačune« (sc. terjatve), izvirnik: »da ee se iiaplatiti«. vplačila ne veljajo kot imovina (§ 78., odst. 2.). Vzrok razlike je pač ta, da se v likvidaciji, kakor sem že omenil, ponovna vplačila ne morejo zahtevati. V stečaju se primanjkljaj najprej pokriva iz še ne vplačanih delov poslovnih deležev (§ 81., odst. 1.). V nobenem primeru ne morejo upniki neposredno prijemati zadružnike za svoje terjatve zoper zadrugo; za stečaj je to izrečno določeno v § 75., odst. 6., velja pa tudi sicer, to sledi že iz tega, da zakon povsod govori samo o zavezi zadružnika proti zadrugi. Ostane vprašanje, ali velja vse to, kar je določeno glede vplačil po nastopu vzroka za prestanek zadruge, tudi ob prestanku članstva posameznega zadružnika. Brez dvoma je pravni položaj različen. Ob nastopu vzroka za prestanek zadruge članstvo samo po sebi ne prestane, pač pa zakon določa, kdaj prestane članstvo posameznega člana brez prestanka zadruge. Kolikor zakon izrečno ni ukrenil drugače, bo treba reči. da zaveza vplačil na deleže in seveda tudi zaveza ponovnih vplačil prestane s trenutkom prestanka članstva. Kar in kolikor je bilo treba plačati prej, pa treba plačati tudi po prestanku članstva. Za primer prestanka po odpovedi določa zakon celo, kakor smo že čuli, da članstvo niti ne prestane, dokler zadružnik ne poravna svojih obvez proti zadrugi. Prenesti se ne more nevplačan delež (§ 43.. odst. 1.), pri tem pa je nejasno, ali »nevplačan« zadeva tudi primer, da delež sicer res ni povsem vplačan, toda zato, ker del vplačila še ni dospel. Po mojem mnenju se tudi tak poslovni delež lahko prenese, na nezadružnika le, če upravni odbor hoče nezadružnika sprejeti v zadrugo. Ob izvršbi zadružnikovega upnika na zadružnikove prekoštevilne deleže se pojavlja isto vprašanje; tudi tu govori zakon o vplačanih poslovnih deležih. Itešitev bi se dala najti tako: če je zadružnik v zamudi z vplačilom, ni dopustna izvršba; če ni. je dopustna. Prav zadovoljivo to ni, saj zakon (§ 44., odst. 1.) sam pravi, da je mogoča izvršba le na to, kar zadružniku pripada na račun njegovega poslovnega deleža, kadar mu prestane članstvo in. jamstvo; jasno je, da mu ne pripade več kot pokaže obračun. Iz tega bi pa sledilo, da je beseda »vplačan«, ki je v § 44., odst. 1.. ni, v drugem odstavku odveč, seveda pa tudi, da upnik ue more zahtevati izplačila že s 15* prestankom zadružnikovega članstva, marveč šele s pre-stankom njegovega jamstva, kar je v skladu z določlbo §-a 48. Če je članstvo prestalo zbog zadružnikove smrti, preidejo njegove obveze na dediče po določbah dednega prava, l udi tu bomo morali reči, da samo na dan smrti že dospele obveze (§ 48). Tako tudi ob izključitvi. Izjema §-a 45., odst. 4., da ne velja odpoved, če v letu, v katerem je dana, prestane zadruga sama, se ne more razširiti na prestanek zbog smrti ali izključitve, saj v teh dveh primerih ni mogoče, da bi se zadružnik svojim dolžnostim hotel svojevoljno odtegniti, morda v škodo zadruginim upnikom. 3. C) b č a s n e n e d e n a r n e p o s t r a n s k e d a -j at ve mora zadružnik opravljati, če in kakor so v pravilih določene, za zamudo se s pravili lahko določi konvencionalna kazen. Če so take dajatve po pravilih odplatne, se sme plačilo zahtevati brez ozira na to, ali se je poslovno leto končalo s poslovnim prebitkom ali ne. Obojestranske obveze zastare v treh letih.'7 Na odmeno za take dajatve lahko segajo zadružnikovi upniki (§ 44., odst. 1.), ne da bi morali prej izposlovati izvršbo na poslovni delež. Povečanje talci h dajatev daje zadružniku že omenjeno pravico izstopa (§50). Dvomljivo je, ali ta dolžnost ostane v likvidaciji ali stečaju. Načelno pač ne ; namen dajatev te vrste je omogočiti ali pospeševati redno poslovanje zadruge, ki prestane s prehodom v likvidacijo ali stečaj. Če pa so, v likvidaciji, take dajatve potrebne zaradi dovršitve že prej sklenjenih poslov, bo dolžnost pač trajala dalje, saj morajo likvidatorji spolniti zadrugi ne zaveze. 4. Jamstvo je omejeno ali neomejeno, pri prvem jamči zadružnik poleg vplačila deležev s tolikokratnim zneskom svojih vpisanih deležev, kolikor določajo pravila, toda najmanj s še enkratnim zneskom, pri drugem s celo svojo imovino (§ '2., odst. 1., 2., § 5., odst. 1., št. 6.). Jamstvo je solidarno, seveda omejeno jamstvo samo v mejah omejitve (§ 2., odst. 4), in traja ves čas članstva, pokaže se pa šele, če zadrugina imovina ne krije več njenih zavez, torej 27 Zastaranje zaveze vplačil na poslovni delež se ne more začeti, dokler članstvo traja; po prestanku članstva veljajo določbe občega državljanskega prava, ker zadružni zakon molči. v stečaju, pa tudi v primerili, ko se stečaj ne uvede ali odpravi, ker niti z ozirom na jamstvene zaveze zadružnikov ni pričakovati, da bodo stroški stečaja pokriti, ali ko se stečaj ne uvede, ker ima zadruga enega samega upnika (§ 2., odst. 4..‘R § 75.. odst. 7.. S 88). Dokler torej ne nastopi vzrok za prestanek zadruge, miruje zaveza iz jamstva, prestanek članstva posameznega zadružnika njegove zaveze iz jamstva ne more sprožiti. Nasprotno, prestanek članstva ima za posledico prestanek jamstva, toda šele s pretekom dveh let po preteku poslovnega leta. v teku ali s koncem katerega je prestalo članstvo. Zakonski rok se s pravili lahko podaljša do desetih let (§ 49.. odst. I.). Avtomatič no se rok podaljša v stečaju in stečajni likvidaciji. K pokritju zadruginih dolgov in verjetnih stroškov stečajnega ali likvidacijskega postopka morajo doprinašati vsi zadružniki, ki jim jamstvo še ni prestalo v trenutku uvedbe postopka (§§ 80., 88.). Uveljavlja se zaveza iz jamstva po posebnem, z zakonom natančno urejenem postopku (š§ 80.—88.). ki naj se tu oriše le v glavnih potezah. Upravitelj stečajne mase izračuna prispevke. ki naj jih plačajo posamezni družbeniki na temelju jamstvene zaveze, prej pa presodi po zaslišanju upniškega odbora, ali in kako naj se pri izračunavanju prispevkov, ki se zahtevajo od zadružnikov na podstavi jamstva, vpošte-vajo oni zadružniki, ki očito niso sposobni plačati celi prispevek ali del prispevka. Zoper odločbo upravitelja stečajne mase smejo upniki in zadružniki vložiti svoje pripombe, ne more pa noben zadružnik s pripombo zahtevati, da se mu spreglej prispevek, celi ali delni. Končna odločba o preračunu prispevkov in o oprostitvah gre stečajnemu sodišču, po instančni poti tudi nadrejenemu sodišču. Prispevki, ki so spregledani katerim od zadružnikov, povečavajo prispevke ostalih zadružnikov v okviru njihove jamstvene zaveze. Pravnomočen preračun prispevkov je izvršen. Če se pokaže, da prvotno izračunani prispevki ne pokrivajo stečajnega primanjkljaja. se napravi dodaten račun; če se je izterjalo 2* § 2., odst. 4„ pravi, da se more jamstvo uveljavljati samo v stečaju in v likvidaciji zadruge. To je preširoko rečeno. Likvidatorji smejo jamstvo uveljavljati le v stečajni likvidaciji po § 88., ne pa v redni, to se vidi iz § 68., odst. 3., sledi pa tudi iz samega bistva jamstva. preveč, se presežek razdeli najprej med liste zadružnike, ki so plačali sorazmerno več kakor drugi, nadaljnji presežek pa med vse zadružnike, ki so kaj prispevali, nolben zadružnik pa nima za prispevek, ki ga je plačal na osnovi preračuna. regresa zoper ostale zadružnike. V stečajni likvidaciji stopijo na mesto upravitelja stečajne mase upravni odbor ali likvidatorji, registrsko sodišče pa po predlogu kakega interesenta ali po službeni dolžnosti lahko postavi tudi druge osebe (§§ SO.—88.). Naglašeno bodi še enkrat, da upniki sami jamstvene zaveze zoper posamezne zadružnike neposredno ne morejo uveljaviti (§ 75., odst. 6.). Omeniti je še nekaj posebnih določb, ki se tičejo jamstva v zvezi s članstvom: a) kdor vstopi v registrovano zadrugo, jamči tudi za tiste zadrugine zaveze, ki so nastale pred njegovim vstopom; nasproten dogovor ne velja, ne zoper upnike, ne med zadrugo in zadružnikom (§ 40.). — b) Povišanje jamstva s spremembo pravil, bodisi da naj se pri omejenem jamstvu poveča mnogokratnik, bodisi da se spremeni omejeno jamstvo v neomejeno, daje pravico do izstopa iz zadruge. Za zaveze, ki so nastale do izstopa, jamči bivši zadružnik seveda naprej kakor tudi drugi izstopivši zadružniki (§ 50.). — c) Nasprotno pa zman jšanje jamstvene zaveze ne daje posebne pravice do izstopa, tu treba ščititi upnike, za kar je urejen poseben postopek (§ 55.). — č) Zaveze zadružnikov iz jamstva se pri izračunavanju prezadolženosti zadruge ne upoštevajo (§ 76., odst. 2, § 78., odst. 2.), vendar niso brez pomena pri odločanju o vprašanju sanacije in prijave stečaja. Če namreč prebitek pasiv nad aktivi presega četrtino vrednosti zavez iz jamstva vseh zadružnikov, se niti ne skliče skupščina, ki naj odloči o sanaciji (§ 76.. odst. 3.), temveč treba takoj predlagati uvedbo stečaja ali postopka za prisilno poravnavo izven stečaja (§ 77., odst. 1.). Ako se pa prezadolženost pokaže v likvidaciji, ko seveda sanacija nima več smisla, morajo likvidatorji takoj predlagati uvedbo stečaja, če presežek pasiv presega polovico verjetne vrednosti jamstvenih zavez vseli sedanjih in onih bivših zadružnikov, ki jim jamstvo še ni prenehalo, kakor tudi, če sicer treba smatrati, da imovina zadruge skupaj z zneskom verjetno izterljivih zavez iz jamstva ne bo pokrila zadruginih zavez in stroškov likvidacije (§ 78., odst. 3.). — d) Nejasno je, kaj je z jamstvom pri spajanju zadrug. Seveda, po spojitvi mora biti obseg jamstva pri spojenih zadrugah prav tako za vse zadružnike enak kakor poslovni deleži in način njihovega vplačevanja (§ 72., odst. 3.). Ali velja to tudi glede jamstva za zaveze, ki so obremenjevale posamezne zadruge pred spojitvijo? Po mojem mnenju bi vsekakor moglo veljati, če jamstvo pri prevzemajoči zadrugi za upnike ni neugodnejše kot je bilo pri sprejetih. Zadružnikom le-teh se ne godi krivica, saj so mogli ob spojitvi izjaviti svoj izstop (§ 72., odst. 4.). Drugače bo, če naj bo obseg jamstva pri sprejemajoči zadrugi manjši, kot je bil pri eni ali drugi spojenih zadrug. Mislim, da sicer ne bo treba izvesti posebnega postopka po § 55.. ker se morajo upniki pred opustitvijo ločenega upravljanja imovine vsake od spojenih zadrug pozvati, da prijavijo svoje terjatve, in se morajo te terjatve na zahtevo zavarovati ali poplačati, toda ako bi se v tem postopku pokazalo, da je sprejemajoča zadruga prezadolžena, bi v stečaju ali stečajni likvidaciji zadružniki bili zavezani po svoji prejšnji večji jamstveni zavezi (§ 74.). 15. P r a v i c e. Ne hom se tu bavil z onimi v teoriji, pa tudi v praksi toliko spornimi delitvami na splošne, manjšinske, posebne (individualne) pravice, s kriteriji, ki so odločilni za podreditev posameznih pravic v eno ali drugo teh skupin, z vprašanjem, ali in katere pravice se smejo s pravili ali s skupščinskim sklepom odvzeti ali omejiti, za vse ali pa posamezne člane. Ne bi trdil, da je vse to brez praktičnega pomena, gotovo se mi pa zdi. da je toliko manj važno, kolikor popolnejši je zakon; kar je po starejših zakonih delalo včasih skoro nepremostljive težave, je ob novejših, ki so izkoristili izsledke vede in skušnje prakse, često prav eno-stavno. rudi novi zadružni zakon smemo za ta del šteti med dokaj popolne. 1. Upravne pravice. 1. Skupščina. Načelno ima vsak zadružnik pravico, vdeleževati se skupščine, na nji glasovati, zlasti tudi voliti člane zadruginih organov, in biti izvoljen. S 28., odst. 1.. določa, da izvršujejo zadružniki svojo pravico odločati v poslih zadruge na skupščini osebno. Samo nesvojepravne zadružnike in liste, ki niso fizične osebe, smejo zastopati njihovi zastopniki; ii morajo dokazali svojo zastopno pravico. Vendar osebna vdeležba ni brez-izjemna pravica: če ima zadruga več od 1000 članov, se s pravili lahko odredi, da skupščino sestavljajo delegati, ki jih prej izvolijo zadružniki. Način teh voliiev se predpiše s pravili. Če zadruga nima več ko 5000 članov, sme en delegat zastopati največ 50 zadružnikov, ob več ko 5000 članov največ 100. Določba, da vsak presežek preko tega števila zadružnikov voli enega delegata, je nejasna: ali ostanek nad skupnim številom zadružnikov, deljenim n. pr. s 50 ali s 100. ali v vsakem volilnem okrožju, če jih določajo pravila (§ 28)? Po mojem mnenju velja drugo, kajti iz omejitve števila zadružnikov, ki jih more zastopati en delegat, se vidi, da zakon ne favorizuje izjeme od načela, da naj se zadružniki osebno vdeležujejo skupščine, samo uklanja se praktični potrebi. Pri zvezah tvorijo skupščino delegati učlanjenih zadrug, ki jih te odrejajo po svojih pravilih, dati pa jim morajo pismeno pooblastilo, sicer ne morejo prisostvovati skupščini (§ 93.. odst. 3., § 96.. odst. 1.). 2. Glasovalna pravica. Načelo je, da ima vsak zadružnik samo en glas, tudi če je vpisal več poslovnih deležev. Vendar se sme s pravili zadruge za proizvajanje, predelavanje in prodajo določiti, da smejo imeti zadružniki sorazmerno jamstvu20 tudi več glasov, največ pet (§ 33., odst. 2.); pri zvezah imajo predstavniki vsake zadruge po en glas, s pravili pa se lahko določi, da imajo zadruge glas v razmerju vplačanih deležev ali v razmerju z obsegom poslov z zvezo ali v razmerju števila članov včlanjenih zadrug, tako da bo pri zvezah od načela pravzaprav malo ostalo (§ 93.. odst. Pri sklepanju, ali naj se zadružnik osvobodi kakih zavez proti zadrugi ali dobi od nje kako »Jamstvu« je očit redakcijski pogrešek, za število vpisanih poslovnih deležev gre; o sorazmernosti se pri neomejenem jamstvo sploh ne da govoriti, omejeno jamstvo pa se ravna po številu deležev, ki morajo biti enaki pri isti zadrugi. 30 Po š 118., odst. I„ smejo zadruge, ki so bile dne 24. septembra 19:57. že registrovane ali vsaj pravilno prijavljene za registracijo, še deset let obdržati določbe svojih pravil, po katerih gre posameznemu zadružniku na skupščini več glasov, vendar tega števila ne sinejo zvišati. ugodnosi, ali ki se tiče sklenitve pravnega posla ali uvedbe ali končanja pravde med zadrugo in zadružnikom, ne sme ta zadružnik glasovati ne v svojem imenu ne kot zastopnik (§ 34., odst. 1.). Posebej še člani zadružnih organov, vštevši likvidatorje, ne smejo glasovati o svoji razrešnici (§ 34., odst. 2.). Da izgubi zadružnik, ki je dal odpoved, pa še ni poravnal svojih zavez proti zadrugi »aktivno in pasivno glasovalno pravico«, se je že omenilo. 3. Pravica poučevati se o zadružnih stvareh je zadružnikom dana v § 31.. odst. 2.: popolno besedilo predlaganih sprememb ali dopolnitev pravil mora biti zadružnikom na vpogled razpoloženo vsaj tri dni pred skupščino v poslovalnici zadruge ali na drugem primernem mestu, ki se pa mora označiti v vabilu na skupščino; — v § 30.. odst. 5.: sklicatelj skupščine je dolžan pravočasno vložene predloge in pritožbe zadružnikov objaviti še tisti dan, ko so se vložili. s tem, da jih razpoloži na vidnem mestu v poslovalnici zadruge; — nadalje v § 58., odst. 5. in H.: letni sklepni računi se morajo, ko jih je preskusil nadzorni odbor, objaviti po predpisih pravil, vrh tega pa se morajo najmanj sedem dni pred skupščino v poslovalnici81 razgrniti na vpogled zadružnikom in sicer tudi bivšim, katerih jamstvo še ni prestalo; razen tega sme vsaka teh oseb zahtevati, naj ji upravni odbor ob njenih stroških izda prepis letnih sklepnih računov in poročil upravnega in nadzornega odbora. iz česar treba v zvezi z določbo § 58., odst. 6., pač sklepati, (hi se morajo tudi ta poročila razgrniti na vpogled; - v § 36.. odst. 4.: upravni odbor mora dati skupščinski zapisnik in priloge v poslovalnici zadruge ob rednem poslovnem času zadružnikom na vpogled najkasneje od petega pa do petnajstega dne po končani skupščini.82 V prvih treh primerih gre za to. da se zadružniki pripravijo na skupščino, v zadnjem zlasti za to. da se zadružnikom, pred vsem tistim, ki niso bili na skupščini, omogoči kontrola dela skupščine in pobijanje nepravilnih sklepov. 4. Članstvo v za d r u ž n i h o r g a n i h je načelno pridržano zadružnikom. Po § 10.. odst. I.. more biti član 31 Zakon tu ne omenja drugega »pripravnega« mesta. 3i Gl. op. 31., tu je govor o rednem poslovnem času; to velja tudi v primerih § 31., odst. 2., S 30., odst. 5., in § 58., odst. 5. upravnega odbora le zadružnik, ne more pa ne postati ne ostati član upravnega odbora zadružnik, ki je zadrugin nameščenec ali ki je pod stečajem ali je obsojen na zgubo častnih pravic ali mu je po S 58 kz. s pravnomočno sodbo prepovedano izvrševanje določenega poslovanja, poklica ali obrta, ki je isti ali soroden s predmetom poslovanja zadruge, vse dokler traja zapreka; vendar sme biti en vodeči uslužbenec član upravnega odbora, pri čemer je nejasno, ali mora biti zadružnik ali ne; vsled zveze, v kateri se govori o tem, bi skoro dejal, da mora biti, dasi ratio legis tega ne zahteva (§ 10., odst. 4., 5.). Za člane nadzornega odbora velja isto, razen tega pa ne more biti član nadzornega odbora, kdor je član upravnega odbora ali uslužbenec, tako da treba navzlic temu, da § 2t., odst. 1., citira ves § 10., reči, da niti en vodeči uslužbenec ne more biti član nadzornega odbora. Za namestnike članov upravnega ali nadzornega odbora veljajo pač iste določbe. Razen teh funkcij so zadružnikom pridržane še funkcija predsednika skupščine (§ 35., odst. 1.), zapisnikarja in overitelja (§ 36., odst. 1. in 3.). Likvidator pa ni da bi moral biti zadružnik (§ 65., odst. 2., pač tudi odst. 3. in 4.). Za zadružne zveze določa § 93., odst. 1., da morajo člani njihovega upravnega in nadzornega odbora biti zadružniki katere od včlanjenih zadrug ali pa posamezne fizične osebe, ki po § 91., odst. 2., smejo biti člani zveze, kolikor je to potrebno da se sestavita upravni in nadzorni odbor, dalje en vodeči uslužbenec zveze, če to ni posebej prepovedano s pravili. 5. Pravica predloga in pritožbe na s k u p -š č i n o. Vsak zadružnik ima pravico na skupščini staviti predloge in pritoževati se zoper poslovanje članov upravnega in nadzornega odbora. Da zakon smatra to pravico za jako važno — po pravici, saj ona omogočuje zadružniku aktivno sodelovanje pri upravljanju in pri kontroli —, se vidi iz tega, da mora biti na dnevnem redu vsake skupščine točka za predloge in pritožbe zadružnikov. Skupščina mora o (eh predlogih in pritožbah sklepati, če so sklicatelju skupščine pismeno predani najmanj osem dni pred sestankom skupščine, sklicatelj pa jih je dolžan objaviti (§ 30.. odst. 5., § 29.. odst. L, št. 9., gl. zgoraj št. 3.). Poleg vse upravičene skrbi za točno ureditev le stvari pa se je ukradel v zakon redakcijski pogrešek glede dolžine roka, o katerem je že bilo govora v zvezi s pritožbo zoper izključitev; vladni predlog je določal štiridnevni rok.33 6. Zakon daje samo dve m a n j š i n s k i pravici, dočim jih sodobni zakoni pri delniških družbah in pri družbah z o. z. dajejo znatno več. Z ozirom na to, da zadružni zakon vsakemu posameznemu zadružniku daje pravico staviti predloge in vlagati pritožbe in z ozirom na to, da so zadruge pod nadzorstvom svo j'h zvez. smemo upati, da varčnost zakona ne bo imela slabih posledic. Ena teh manjšinskih pravic je urejena v § 30., odst. 4. Najmanj ena dese-tina zadružnikov — ne imetniki ene desetine deležev — lahko vsak čas zahteva sklic izredne skupščine. Postopek je v zakonu natanko urejen. Drugo manjšinsko pravico daje § 65., odst. 3.: Na predlog vsaj desetine zadružnikov sme registrsko sodišče iz važnih razlogov poleg ali namesto likvi-dalorjev, ki jili je izvolila skupščina, ali namesto članov upravnega odbora, ki opravljajo likvidacijo, postaviti druge osebe za likvidatorje. 7. T o ž b e z a d r u ž n i k o v. Zadružnik sme kakor vsakdo tožiti člane zadružnih organov in druge osebe, ki delajo za zadrugo, na povračilo škode, ki so mu jo prizadejali neposredno, to je njemu samemu, ne pa posredno, i. j., ker je oškodovana zadruga in z njo zadružnik; tudi zadruga mu odgovarja za tako škodo kolikor vsakomur odgovarja po določbi S 53., odst. 2. O ti pravici ni treba posebej govoriti, ker ni vezana na članstvo, tudi zakon je ne omenja. Pač pa zakon v dveh primerih daje tožbo, s katero zadružnik ne zasleduje neposredno svojih interesov, temveč interese zadruge in zakonitosti, kjer torej ravna kot nekak izreden organ zadruge. To sta tožbi po §§ 18 in 38. Po § 18., odst. 2., sme vsak zadružnik za zadrugo s tožbo uveljavljati odškodninske zahtevke zoper člane upravnega odbora, ki jih po § 17. zadeva odgovornost za škodo, zakrivljeno zadrugi s kršitvijo zakona ali pravil, ne tudi s kršitvijo skupščinskega sklepa. Pogoj je, da je skupščina, bodisi s posebnim sklepom bodisi s tem da je, vedoč za škodo, krivcu 33 Prim. »Pravosudje« 1938., str. 436., 437. dala razrešimo, odbila predlog, da se uveljavljaj zadrugin zahtevek, ali pa da sploh ni storila sklepa o takem predlogu, dasi je bil pravilno postavljen na dnevni red. Rok za tožbo je tri mesece od dne skupščine, t. j. od dne, ko se je skupščina končala. Toženec lahko zahteva varnost za škodo, ki mu preti od tožbe, tožniki pa, ki so tožbo vložili zlonamerno ali iz lahkomiselnosti,84 so odgovorni tožencu in zadrugi osebno in nerazdelno za škodo, če se tožbeni zahievek zavrne ali tožba umakne. Vsak zadružnik se ob svojih stroških lahko pridruži pravdi, ker zakon ne razlikuje, pač na eni ali drugi strani (§ 18., odst. 3 do 5). Vse to velja smiselno tudi za tožbo zoper člana nadzornega odbora (§ 27.). Po § 38. pa sme vsak zadružnik, ki je bil navzoč na skupščini, je proti njenemu sklepu vložil upor in zahteval, naj se to sprejme v zapisnik, vložiti pri registrskem sodišču tožbo zoper sklep, ki ne vstreza predpisom zadružnega zakona ali pravil glede sklica in dela skupščine ali krši prisilne določbe zadružnega zakona ali spreminja pravila, pa ni bil storjen na način, ki je za to predpisan z zakonom in pravili. Toženec je zadruga. Rok za tožbo je mesec dni od preteka roka za upogled v skupščinski zapisnik. Tožitelju sodišče na predlog tožene zadruge lahko naloži varščino za morebitno škodo od tožbe, kdor pa pri tožbi ali v pravdi ravna zlonamerno ali lahkomiselno, je zadrugi odgovoren za škodo od tožbe, več tožiteljev solidarno. Po drugi strani sme toži tel j predlagati, da sodišče začasno prepove izvršitev izpodbijanega skupščinskega sklepa, če verjetno izkaže, da bi za-druga z izvršitvijo pretrpela nepopravljivo škodo. Vsak zadružnik se ob svojih stroških lahko pridruži pravdi (§ 38.. odst. I. do 6. in 9.). II. C m o t n e p r a vice. I. Pravice zadružnika, da uporablja zadrugo v okviru zakona in pravil za pospeševanje svojega gospodarstva, zakon izrečno niti ne omenja, razume se iz same definicije zadruge; združba, ki bi te pravice ne priznavala, ne bi bila zadruga. 2. Izrečno pa govori zakon o u p o r a b i d o b i č k a zadruge, ali. kakor ga zakon v smislu zadružne ideologije 31 O težavah, ki jih zadaja izraz »lahkomiselna« gl. »Pravosudje« 1938., str. 435. in 436. imenuje, poslovnega prebitka. Pravice nanj zakon sam zadružnikom ne daje. § 1., odst. 3., določa, da zadruga ali sploh ne deli poslovnega prebitka ali pa ga deli v razmerju poslovanja posameznega zadružnika z zadrugo, torej morajo vprašanje rešiti pravila (§ 5., odst. 1., št. 9.). Določba, da se poslovni prebitek, če se sploh deli. sme deliti le v razmerju poslovanja Posameznega zadružnika z zadrugo, vsebuje samo po sebi jako zdravo misel, siliti zadružnike, da z zadrugo res delajo. V primerili pa, v katerih zadružnik z zadrugo kljub svoji dobri volji ne more poslovati, ker zadruga ne more, je načelo očito nepravično. Če ima stanovanjska zadruga 100 članov, pa samo 20 stanovanj, pač 80 zadružnikov z njo ne more poslovati, torej tudi ne biti deležnih poslovnega prebitka. Da se jim, če pravila tako določajo, iz poslovnega prebitka smejo plačevati navzgor z zakonom omejene »obresti«, ne popravlja nepravičnosti, razen ako bi bilo s pravili odrejeno, da se te obresti ne plačujejo tistim, ki so stanovanja imeli ali pa bi jih lahko dobili, pa jih niso vzeli. V vsakem primeru pa morda tudi odredba take vsebine ne bi vstrezala položaju. Določba o delitvi poslovnega prebitka je vsekakor ena izmed točk. glede katerih summum ius — dosledna zadružna ideologija — lahko pomeni summam iniuriam; kjer je tako, ne bo koristila pospeševanju zadružništva. Priznati pa je treba, da je silno težko najti formulo, ki bi vstrezala za vsak primer, pa ne bi bila ob enem preohlapna in ne bi omogočavala, da se v obliki zadrug ustanavljajo kapitali-stiška podjetja. V okviru zakona in pravil določa vsakoletna, tzv. redna skupščina o uporabi poslovnega prebitka minulega poslovnega leta (§ 29.. odst. I., št. 2.. § 30.. odst. 1., § 59., odst. 2.). Predloge za to morata staviti upravni in nadzorni odbor ob predložitvi letnih sklepnih računov (S 58., odst. 6.). Če pa eden ali drugi odborov ugotovi, da se je imovinsko stanje zadruge od konca preteklega poslovnega leta do dne skupščine znatno pogoršalo, morata predložiti skupščini posebno poročilo s predlogom, naj se poslovni prebitek ne razdeli zadružnikom, kolikor je potreben za pokritje zmanjšanja imovine (§ 59.. odst. 3.). Če oba odbora nista istega mnenja, treba vseeno predložiti črnogledo poročilo skupščini, ki odloči.35 Šele s skupščinskim sklepom o predlogih za razdelitev poslovnega prebitka dobe zadružniki terjatev zoper zadrugo, ki se jim niti s poznejšim sklepom skupščine ne more odvzeti zoper njihovo voljo. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi smela skupščina brez zadostnega razloga (prim. § 59., odst. 3.) skleniti, naj se poslovni prebitek ne deli, če pravila dopuščajo delitev; tak sklep bi lahko pomenil nepravilno spremembo pravil, vsak zadružnik bi ga smel pobijati. Zakon ne določa ničesar o prednostnem razmerju pravic po § t., odst. 3., (delitev poslovnega prebitka po razmerju poslovanja zadružnika z zadrugo) in po § 1., odst. 4., (»obre-stovanje« poslovnih deležev), dasi se tudi te obresti morejo plačevati le iz poslovnega prebitka. Stvar ni brez pomena. Recimo, da ima zadruga 100 zadružnikov s 100 deleži po 100 din. 50 zadružnikov je poslovalo z zadrugo, 50 ne. Poslovni prebitek je 400 din. Pravila dovoljujejo obrestovanje do 4%. Če imajo »obresti« prednost, ne ostane nič posebej za one zadružnike, ki so poslovali z zadrugo. Ali naj odloča skupščina? Svobodno ali po kakšnem merilu? Ali naj imajo tisti, ki so poslovali, prednost? To bi se dalo reči, če so vsi imeli enako možnost poslovati, pa je niso vsi izkoristili, drugače bi bilo krivično. Pri sestavi pravil bo kazalo misliti na točno ureditev tega vprašanja. Posebno določbo ima S 54., odst. I., za premije nekih vrst zavarovalnih zadrug: čisti prebitki poslovanja se ne izplačujejo, ampak poračunavajo na prihodnje premije, ki se seveda za toliko zmanjšujejo. V likvidaciji ne veljajo določbe o delitvi poslovnega prebitka (§ 66., odst. 3.), t. j. poslovni prebitek se v likvidaciji ne tleli. 3. Dokler članstvo traja, zadružnik ne more zahtevati, da se mu vrne »poslovni delež« (!? 41., odst. 3.). Šele ob izločitvi iz zadruge ali v likvidaciji zadruge ima to pravico, toda njen obseg je nekoliko različen v vsakem teh primerov. :,r’ Prim. § 82., odst. 5.. zak. o družbah z o. z. in S 340., odst. 2. novega t. z., ki sta pa nekoliko milejša: pogoršanje imovinskega stanja mora biti ne le znatno, temveč tudi ne .samo prehodno. Z ozirom na načelno stališče zadružnega zakona proti delitvi dobička je postrožitev razumljiva. a) Izločen zadružnik, 1. j. tisti, ki je izstopil z odpovedjo ali je l)il izključen, dediči umrlega zadružnika in upnik bivšega zadružnika smejo, kadar prestane zaveza iz jamstva, zahtevati samo denarno vrednost poslovnega deleža, k o I i -kršna se pokaže na osnovi odobrenih letnih sklepnih računov za tisto poslovno leto, na koncu ali v teku katerega je članstvo prestalo, nikoli pa več kot je res vplačal. Za odpoved prekoštevilnih poslovnih deležev velja isto (S 48.). brez dvoma tudi v primerih izstopa po §§ 50. in 72., odst. 4. Čim je nastal razlog za prestanek zadruge, se ta izplačila ne morejo več vršiti posamezno, kakor bi dospevala (§ 49., odst. 2.), marveč se v likvidaciji taki zahtevki poravnajo za terjatvami drugih upnikov, pa pred zahtevki zadružnikov, ki so bili člani v trenutku, ko je nastopil vzrok za prestanek zadruge (S 69., odst. 2.). V stečaju zadruge pa se zahtevki »izbrisanih« zadružnikov iz njihovih poslovnih deležev ne morejo uveljavljati kot stečajne terjatve (§ 75., odst. Za primer fuzije § 49., odst. 2., ne more veljati doslovno; zahtevki gredo zoper sprejemajočo zadrugo. b) V likvidaciji zadruge pridejo, kakor je bilo pravkar rečeno, zadružniki na vrsto na tretjem mestu. Njim se izplača vrednost deležev na temelju prve bilance v likvidaciji. To določbo treba prav razumeti v zvezi z naslednjo, da se. kadar se deleži ne morejo izplačati popolnoma, izplačilo opravi sorazmerno, razen če določajo pravila drugače. Vrednost po prvi likvidacijski bilanci je samo maksimum; če se pozneje pokaže, da bi se bilo lahko dalo več, presežek ne gre v korist zadružnikom, temveč pač rezervnemu fondu; če se pokažejo nove terjatve, ali se zadrugina aktiva pokažejo kot manjša, se ne more izplačati omenjena bilančna vrednost deležev, ampak se razpoložljiva imovina razdeli sorazmerno, če pravila ne določajo drugačne razdelitve (!? 69., odst. 3.). l)o rezervnega fonda in do drugih fondov ™ »Izbrisani« ni dobro rečeno. Izbrisati treba tudi navideznega zadružnika, ki ni nikoli postal zadružnik in zato ni imel poslovnega deleža (prim. zgoraj št. II., 7.). in ki se mu mora njegovo vplačilo vrniti tudi v stečaju. '/, »izpisanimi« so mišljeni tisti bivši zadružniki in druge osebe, ki jih ima v mislih Š 48. To se vidi tudi iz § 69., odst. 2., ki govori o »izločenih« zadružnikih, misli pa tiste osebe, ki jih navaja š 48. nimajo zadružniki nikakršnih pravic (§ 69., odst. 6. in 7.). vendar pa je njihov položaj boljši od položaja »izločenih«, ker lahko dobe več kol golo vplačilo na poslovne deleže.17 Posebej naj se še omeni dvoje. Če so morali zadružniki po § 68., odst. 3., v likvidaciji še kaj plačati na svoje še ne popolnoma vplačane deleže, pa se ta vplačila ne porabijo za poplačilo upnikov in izločenih zadružnikov, se jim presežek vrne v razmerju vplačil (§ 69., odst. 4.). Vsi zneski, ki jih zadružniki ne vzemo do konca likvidacije, se polože pri registrskem sodišču. Če se niti tu ne vzemo v dveli Letili od dne izročitve sodišču, pripadejo revizi jski zvezi ali Glavni zadružni zvezi, ki jili morata porabiti kakor določa zakon (§ 69., odst. 5.). Kadučnost v korist državi je torej izključena. 37 Markovič, str. 230., misli, da se morejo vrniti samo vplačilu. Vzemimo pa tu-le primer: Dolgovi 100.000 din, izplačila bivšim zadružnikom 5000 din, rezervni fond in drugi fondi 50.000 din, vplačila na 100 deležev po 100 din 10.000 din. Aktiva se realizirajo s 180.000 din, čisti prebitek bi bil 15.000 din. To ni poslovni prebitek, ki se sme deliti samo po § 1., odst. 3. in 4., kum torej ž njim? Jasno je, da je bila dejanska vrednost deležev večja od »imenske«. Ce se je večja izračunala že v prvi likvidacijski bilanci, mora presežek aktiv nud pasivi po i? 69., odst. 3., pripasti zadružnikom, do te izračunane bilančne vrednosti. Še-le presežek bi, ker pač ni drugačne določbe, pripadel rezervnemu fondu. Posledica bodo optimistične prve likvidacijske bilance. To ni dobro, ampak zakon navaja na to. Moral bi bil ali jasno reči, da se vračajo samo vplačila, ali pa na mesto prve likvidacijske bilance za merilo postaviti poslednjo, na vsak način pa odrediti, kaj je s prebitkom. No. nevarna stvar ni. tako »lepili« likvidacij bo mulo. Z lisa m menfassu ng. Die Mitgliedschaft in der Erwerbsgenossensclinft. Anf Grumi des lieuen jsl. Gesetzes liber die Ervverbsgenossen-schaften werden der Erwerb und das Aufhoren der Mitgliedschaft in Erwerbsgenossenschaften und deren Verbanden sowie die mit der Mitgliedschaft verkniipften Pflichten und Rechte behandelt. Im Abschnitt iiber (len Erwerb werden clie materiellen und formalen Voraussetzungen, der Zeitpunkt des Erwerbes der Mitgliedschaft und die Folgen der Aufnahme in die Genosseiischaft trotz Nichtvor-handensein der Voraussetzungen besprochen. Der niichstc Abschnitt stel It das Aufhoren der Mitgliedschaft boi Auflosung der Genossen-schaft und ohue deren Auflosung dar (Tod, Kiindigung durch das Mitglied oder dessen Gliiubiger, (Jbertragung des Geschaftsanteiles auf eine andere Person, Ausschliessung). Der letzte Abschnitt um-fasst die Mitgliedspflichten und -rechte. Zu den ersteren werden die Pflicht zur (allenfalls wiederholten) Einzahlung des Geschiiftsanteils, die Pflicht zu periodischen nicht in Geld bestehenden Nebenleistun-gen, die beschrankte oder unbeschrankte Haftung (samt deren Gel-tendmachung) geziihlt. Die Mitgliedsrechte zerfallen in Verwaltungs-und Ve rinogensrechte. Verwaltungsrechte sind: das Recht auf Teil-nahme au der Generalversammlung, das Stimmrecht, das Recht auf Information, das passive Wahlrecht in die Genossenschaftsorgane, das Antragsstellungs- und das Beschwerderecht, das Recht auf Anfechtung von Generalversainmlungsbeschliissen und auf Gel-tendmachung von Schadenersatzanspriichen gegen Genossenschaftsorgane zu Gunsten der Genosseiischaft; in diesem Zusammenhang werden auch die wenig zahlreichen Minderheitsrechte behandelt. Zu den Vermogensrechten rechnet der Verfasser, dem Begriff der Genosseiischaft entsprechend, das Recht durch gemeinschaftliche Geschaftsfiihrung aus den Genossenschaftseinrichtungen den gesetz-und satzungsgemassen Vorteil zu ziehen, das Recht auf den Gewinn-anteil — wenn es in der Satzung eingeraumt ist, das Recht auf Riick-erstattung der Einzahlungen auf den Geschaftsanteil bei Aufhoren der Mitgliedschaft ohne Auflosung der Genosseiischaft, das Recht auf den Anteil an dem Liquidationsiiberschuss. Znanstvene razprave objavljene v Zbornikih I. — XIV. 1. Pravnozgodovinske: DOLENC: n) Pruvosodstvo pri novomeškem inkorporirnnom uradu nemškega viteškega reda v lotili 1721 do 1772 (Zb. I); h) Pravosodstvo cister-eienške opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidence v Pleterju od konca 16. do konca 18. stoletja (Zb. il(); c) Pravosodstvo klevevške in boštanjske graščine od konca 17. do začetka 19. stoletja (Zb. V); č) Pravni institut »Klausel des allgemeinen Landschadenbundcs« v slovenskih deželah (Zb. VII): d) Osebno- in rodbinskopravna vprašanja v pravosodstvu slovenskih ljudskih sodišč (Zb. X); e) Pravne razmere v Brežicah od I. 1585. do 1. 1651. (Zb. XII); f) Pravnozgodovinski prikaz dokaznega postopanja pri sodiščih slovenskega ozemlja s posebnim ozirom na ljudska sodišča (Zb. XIV). JASINSKI: a) Kaj je najpotrebnejše za slovansko primerjalno pravno zgodovino? (Zb. l); b) Kada i na koji način je bio sastavljen kastav-ski statut? (Zb. III); c) Prehod od ustnega obit rajnega prava k pisanemu zakonu (Zb. IV): č) Zakoni grada Veprinca (statut Veprinački) (Zb. V): d) Iz istorije Kastavskog statuta (Zb. VI). KOROŠEC: a) Sistematika prve hetitske pravno zbirke (K Bo VI :{) (Zb. VII); b) Usoda rimskega prava v Angliji (Zb. IX); c) Novi odlomki Gajevih institucij (Zb. X). KREK: Pomen rimskega pravu nekdaj in sedaj (Zb. I). POLEC: a) Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do (8. stoletja (Zb. VI); b) O odpravi nevoljništva na Kranjskem (Zb. IX); c) Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja (Zb. XIII). 2. Cerkvenopravne: KUŠEJ: a) Codex juriš canonici in njegov pomen za cerkev in državo (Zb. 1); b) Posledice državnega preobrata na polju patronatnega prava (Zb. TI); c) Vera in bračna vez v naši državi de lege lata in de lege ferenda (Zb. IV); č) Pasivna asistenca pri mešanih zakonih po prejšnjem in po novem katoliškem pravu (Zb. V); d) Katoliška cerkev in njeno pravo v povojni dobi (Zb. VII); e) Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve (Zb. X); f) Mešani braki v bračnih pravilih srbske pravoslavne cerkve (Zb. XI). 3. Kazenskopravne: DOLENC: a) Kriminalnopolitična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12 Vidovdanske ustave (Zb. II): b) Problem izvrševanja kazni na prostosti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Zb. IV): c) Zločinec iz prepričanja (Prinos k vprašan ju o smotreni določitvi kazni) (Zb. VI); č) Opredelitev kriminalne in civilne prevare (Zb. IX): d) Naklep in namen v kazenskem zakoniku kraljevine Jugoslavije (Zb. XT); e) Odnos med glavnimi in stranskimi kazenskimi zakoni (Zb. XIII). MAKLECOV: a) Zmunjšana vračunljivost v načrtu za edinstveni kazenski zakonik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Zb. VT); b) Osebnost zločinca v modernem kazenskem pravu s posebnim ozirom na kazenski zakonik 'kraljevine Jugoslavije (Zb. VII); c) Pravna narava odredb zoper otroke in mlajše maloletnikc v kazenskem pravu kraljevine Jugoslavije (Zb. IX); č) O pojmu in nalogah kriminalne politike (Zb. X); d) Pravna narava prisilne objave sodbe (Zb. XI); e) Jugoslovanska judikatura v oču-valnih odredbah (Zb. XII); f) Kazenskopravna veda in kriminologija (Zb. XIII); g) Tipologija zločincev (Zb. XIV). •t. Državljanskopravne: LAPAJNE: u) Današnje kondicije (Zb. V); b) Spori o osnovnih pojmih prava zastaranja (Zb. VII); c) Regresni zahtevki našega državljanskega prava (Zb. IX); e) Spori za mejo (Zb. X); d) Spori v pogledu vzročne zveze; (Zb. XI); e) Načrt odškodninskopravnih določb za jugoslovanski državljanski zakonik (Zb. XIV). 5. Negmotnopravna: ŠKERLJ: a) Uredba o zaščiti industrijske svojine (Zb. I); b) O izumu, stvorjenem v »službi« (Zb. V). 6. Pravdnopravni: SKUMOVIČ: O dokazni moči trgovskih knjig (Zb. I). SAJOVIC; Prvenstvene terjatve v poravnalnem postopku (Zb. XI). 7. Državnopravne: KUŠEJ G.: a) Kraljevska oblast in njen obseg po Ustavi kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 193! (Zb. XI); b) Kratek oris značilnih potez avstrijske zvezne ustave 1934 (Zb. XII); c) O razmerju med državo in veroizpovedmi po jugoslovanski verski zakonodaji (Zb. XIII). PITAM 1C; Državno in meddržavno pravo pod vidikom enotnega sistema (Zb. II). TASIČ; a) Da li država može činiti protipravne radnje (Zb. III); b) O teoriji narodne suverenosti, naročito u Francuskoj, i o jednom skorajšnjem pokušaju tamo (Zb. IV); c) Jedan pokušaj podele državnih funkcija u formalnom i materijalnom smislu (jedno metodološko izučavanje) (Zb. V). 8. Upravnopravne: JURKOVIČ: a) Javni interes (Zb. IX); b) Svobodni prevdarek (Zb. XII); c) Javnopravna pogodba (Zb. XIII): č) Ničen upravni akt (Zb. XIV). TASIČ: Jesu li ministri činovnici? (Zb. VI). 9. Narodnogospodarske, gospodarskopolitične, statistične: BIL1MOVIČ; a) Nekoliko misli o narodnogospodarski vedi (Zb. I); b) Pojem statike in dinamike v narodnogospodarski vedi (Zb. III); c) Nekoliko podatkov o delniških družbah v Sloveniji (Zb. IV); č) Položaj delavcev v Jugoslaviji po poročilih inšpekcije dela (Zb. V); d) Nove metode proučevanja konjunktur in gospodarska prognoza (Zb. VI); e) Racionalizacija gospodarstva (Zb. VII); f) Nauk o konjunkturah (Zb. Vlil); g) Oblike obrtnih in industrijskih obratov (Zb. XI): h) Načrt zadružnega zakona (Zb. XII); i) Organizacija ekonomskega pouka na visokih šolali glavnih evropskih držav (Zb. XIV). OGRIS: a) Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (Zb. VI); b) Delniške družbe dravske banovine v desetletju 1919 do 1928 (Zb. VII). (0. Finančnopravna: SAVNIK: Pravna funkcija številke v budgetu davčnih dohodkov (Zb. V). II. Mednarodno- in medpokrnjinskopravne: LAPAJNE: a) Kolizijske norme civilnega medpokrajinskega prava v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Zb. I); b) Meddržavno in med-pokrajinsko stečajno pravo kraljevine SHS (Zb. II); c) Kaj je in kaj ni med- državno zasebno pravo? (Zb. III); č) Občni del k mednarodnemu zasebnemu pravu (Zb. IV); d) Izenačeno mednarodno zasebno pravo za slovanske države srednje in južne Evrope (Zb. XII). ŽOLGER; Kršitev mednarodnih obveznosti in njena pravna posledica (mednarodna krivica) (Zb. II). TOMŠIČ: a) O najnovejših naporih, da se vojna odvrne (Zb. X); b) Sveta aliansa in Zveza narodov (Zb. XI). 12. Pravnofilozofske, občepravne, sociološke: FURLAN; a) Problem realnosti prava (Zb. IX); b) Teorija pravnega sklepanja (Zb. X); c) Filozofske osnove pojma nevarnosti v kaz. pravu (Zb. XII); č) Problem pravne kavzalnosti (Zb. XIV). JURKOVIČ: O pojmu prava (Zb. XI). KOSIČ: Novi tipični pokušnji konstituisanja sociologije (Zb. III). PITAMIC: a) Nove smeri v pravni filozofiji (Zb. I); b) Kritični pogledi na juridično osebo (Zb. IV); c) Pomen človeških in državljanskih pravic (Zb. V). SPEKTORSKIJ: a) Usoda ideje naravnih zakonov v socialni filozofiji (Zb. IX); b) Nastanek konstruktivne metode v pravoznanstvu (Zb. X); c) Pojem univerzalnega prava v XVII. stoletju (Zb. XI); č) Historični problem pri racionalistih 17. stoletja (Zb. XII); d) Osemdesetletnica Rudolfa Stammlerja (Zb. XIII); e) Tdnnies in Michels (Zb. XIV). 1'ISK.AKNA »SLOVENIJA. V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN)