UČITELJSKI TOVARIŠ
.........
\
0 + 1
Q~
Glasilo
,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".
Izdavatelj in urednik:
v
Andrej Zumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Št. 13.
Ljubljana, 1. mal. srpana 1893. XXXIII. leto.
Vsebina. J. Dimnik: čitanje. — Lj. Stiasny: O ženski vzgoji v ptujih in domačih šolah. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Čitanje.
Poročal pri društvenih večerih „Slovenskega učiteljskega društva* v Ljubljani dne 4. prosinca, 1. svečana
in 1. sušca t. 1. Jakob Dimnik.
(Dalje).
3. razred:
Učni smoter: „Kakor na prejšnji stopinji s pomnoženimi zahtevami. Pojasnjevati, kar se ječ i-t a 1 o.
Na slovenskih šolah pri nas na Kranjskem je vpeljano „Drugo Berilo" iz c. kr. založbe šolskih knjig. Vsebina tega Berila je razdeljena v šest oddelkov in sicer:
-1. Povesti, pesmi in pregovori.
II.	Človeško truplo, jed in pijača.
III.	Dom.
IV". Polje, gozd in gore.
V.	Nebo in zemlja.
VI.	Domovina in zgodovina.
Izmed teh šestih oddelkov so II., III., IV., V. in VI. oddelek odmerjeni pouku v realijah. Realije se morajo v 3. razredu
klasificirati. Vsled minist. naredbe z dne 5. malega travna 1878. 1. št. 5316 se mora ves pouk v realijah naslanjati na vpeljavo beriia. Posamezna berila realistične vsebine razpravljaj učitelj po istih stopinjah, ki sem jih navedel pri razpravljanji beril v 2. razredu. Po tem učnem potu se lahko razpravljajo vsa berila II. do VI. oddelka v „drugem berilu"; drugače se morajo pa razpravljati berila I. oddelka in o razpravljanji beril tega oddelka sem se namenil nekoliko več spregovoriti.
Kakor je že različen naslov tega oddelka, tako različno je tudi razpravljanje posameznih beril. Pred vsem moram pov-darjati, da se stvarne razprave o posameznih živalih in rastlinah, ki se nahajajo v teh berilih, smejo le tako daleč raztezati, kolikor je to za razumevanje beril neob-
hodno potrebno. Bolj natančna razprava naravoslovnega in zemljepisnega razgovar-janja je pa določena uram, ki so odme-njene pouku v realijah.
Rekel sem, kakor je različen naslov I. oddelka, tako različno je tudi razpravljanje posameznih beril.
Povesti nam pripovedujejo dogodke iz preteklosti, ki oživljajo in razveseljujejo človeka. Povest napravi na učenca najbolj trajen utis, če jo učitelj živo in z zanimanjem čita naprej. Ce je vsebina povesti zgodovinska, treba je pojasniti tudi čas in kraj, kjer se vrši dejanje. Pri povestih inoralične vsebine mora učenec nravstveni nauk sam spoznati, ne da bi ga učitelj še posebej na to napeljavah Predolgo moraliziranje je popolnoma napačno.
Pesem je izraz nežnega čuvstva. Predolgo se pesem ne sme razpravljati. Potem, ko jo učenec razumi, je prav, da se jo uči na pamet in potem pa tudi poje.
Pregovori so resnice versko-nravne vsebine, vkoreninjene v narodu. Berila z napisom „pregovori" ne smemo kot celoto obravnavati, ampak vsak pregovor za se in sicer najbolje pri kaki posebni priliki, oziroma dogodku, na katerem se pregovor uresničuje. N. pr. Cestokrat se pripeti, da se gre učenec potepat, namesto bi šel v šolo. Pri tacih prilikah zaide v slabe to-varišije, ki tudi najboljšega učenca popačijo. V tacih slučajih ima učitelj najlepšo priliko razložiti, oziroma razpravljati učencem pregovor: „Kdorza smolo prime, se o smol i". To se zgodi lahko tako-le:
Kdo pozna smolo? Kateri rokodelci jo rabijo ? Smola je lepljiva, se spoprijemlje. Kakšne postanejo roke tistega, kdor za smolo prime? Ali se jih potem lahko osnaži? Zato ni treba vsakemu za smolo prijemati, komur ni treba.
Crevljarska smola je koristna, vender pa oskruni prste. Jaz pa poznani še gršo smolo, ki srce oskruni. Kdor zahaja med hudobne ljudi, ta pride v dotiko s to grdo smolo. Slabih, hudobnih ljudij se moramo tako ogibati, kakor smole. Zakaj? Zato,
ker dobremu človeku oskrunijo srce in dušo. Kdor greši, oskruni svojo dušo. Greh je oskruinba (smola) duše. Kdor zahaja med hudobne ljudi, postane tudi sam hudoben. Surovega, porednega, hudobnega otroka se morate ogibati. Tisti otrok, ki kaj pregrešnega govori, je podoben smoli, ki vsacega oskruni, kdor se je dotakne.
Jožek je hotel zapeljati Ivana, da bi se šla potepat, namestu v šolo. Jožek je hotel torej Ivana oskruniti s smolo. Ivan ni hotel ž njim iti, ni hotel prijeti za smolo. Posnemajte Ivana, ogibajte se pa porednih in hudobnih tovarišev, kakeršen je bil Jožek.
Pismena vaja:
Kdor za smolo prime, oskruni se. Kdor zahaja med hudobne ljudi, zaide med smolo. Ce rad poslušaš grde besede, oskruniš se s smolo. Ogibaj se hudobnih tovarišev, da te ne oskrunijo s smolo! Kadar grešiš, oskruniš svojo dušo s smolo. Bodi torej previden, s kom hodiš in občuješ!
Podobni pregovori:
Slabe tovarišije popačijo dobre navade. Jedno gnjilo jabolko pokvari deset dobrih. Jeden hudoben otrok popači deset dobrili otrok. Kdor se med otrobe meša, pojedo ga svinje. Kdor pride med volkove, mora z volkovi tuliti.
Vporaba:
„Izgubljeni sin", ki je zašel med slabo tovarišijo.
„Prerok Elizej", ki je bil zaničevan od hudobnih dečkov, kajti marsikateri teh dečkov se je dal zapeljati, se je oskrunil s smolo, ter je moral prestati grozno kazen i. t. d.
Poleg povestij, pesem in pregovorov se nahajajo v I. oddelku „druzega berila" tudi nekateri izreki, pravljice, basni in ugank e.
Izreki so pravila za življenje, ki nas poučujejo, kako moramo živeti, če hočemo biti srečni. Pomen izreka se lahko spozna; uporabiti se pa mora zopet, kakor pregovor, ob ugodni priliki. Tudi metodična razprava je skoraj ista, kakor pri pregovorih; t. j. berilo z napisom „Izreki" ne
smemo kot celoto obravnavati, ampak vsak izrek posebej pri kaki posebni priliki, oziroma dogodku. N. pr. Učenec pride umazan in nepočesan v šolo. V ta namen stopi učitelj pred kacega lepo umitega in počesanega učenca ter mu reče: „No, danes si pa jako lepo počesan, pa tudi roki, obraz in vrat imaš lepo umit; to se mi jako dopada". Take besede na kacega bolj revnega, pa snažnega učenca bolj vplivajo in več koristijo, kakor pa vsakdanja opominjevanja na snago. Vsak učenec teži po tem, da bi dopadel učitelju. Drugi dan ima večina učencev počesane lase ter umit obraz, vrat in roki. Da pa učitelj snago med učenci laže vzdržuje, jim še pove izrek: „Snaga vsakemu je draga". Če potem še kak učenec umazan ali nepočesan v šolo pride, ga pa učitelj opozori na ta izrek.
Pravljica vzbuja otroško domišljijo ter odpre otroku širok svet, v katerem ni laži, goljufije in ne revščine. Neprisiljena, gorka učiteljeva beseda sega otrokom do srca —- posebno pri pravljici, za to pravljico najbolje razpravljamo, če jo otrokom s zanimanjem pripovedujemo, in takoj na to jo pa otroci bero. Preobširna besedna in stvarna razprava ni na mestu, ker navadno uniči to, kar je v pravljici zanimivega in čudovitega in kar — seveda — otroke najbolj zanima. Se celo za pravo-pisje in spisje naj se pravljice ne vporab-ljajo. Citanje in pripovedovanje pravljice — to mladino veseli.
Basen oživlja razum. Izid ali posledek basni je moralični nauk, utemeljen s praktičnimi vzgledi iz vsakdanjega življenja. Stvarna razprava basni bodi, kar le mogoče kratka, besedna razlaga pa natančna; ta in pa posnemanje ter preosnovanje basni nam daje mnogo gradiva za spisje, za koje je basen posebno pripravna.
Uganka vadi otroka misliti. Znano je, da otroka to naj bolj veseli, kar sam iznajde ali ugane. Zato se razgovarjaj z učenci o posameznih znakih uganke, pusti jih, da ugibljejo, primerjajo, pojasni jim jednakosti in dvojne pomene ter jih napeljuj k samodelavnosti. Kadar otrok uganko ugane, treba je dokazati, da ima najdeni predmet res vse znake, ki so našteti v uganki.
Poskusimo obravnavati iz „Druzega berila" 114. berilo „Uganka".
1.)	Najprvo prečitaj učitelj ali pa jeden boljših učencev to vajo in koj potem pa prični „uganko" stvarno razpravljati in sicer prečitaj še jedenkrat prvi dve vrstici. O kom se pa nekaj pripoveduje, v teh dveh vrsticah? Sestre gredo vsako leto križem svet t. j. po vsem svetu nepretrgoma naprej. Kako pa pridejo k nam? Vsaka nam prinese darove. Beseda „dar" pride od besede „darovati" t. j. dati brezplačno. Te sestre nam nekaj darujejo. Ubogim darujemo miloščino, kaj se to pravi? Tudi te sestre nam marsikaj t. j. mnogored darujejo. V nastopnih vrsticah je povedano, kaj nam vsaka sestra da.
2.	Beri nastopni dve vrstici. Kedaj pa vidimo prav veliko cvetja? Katere cvetice nam pa prinaša pomlad? Spomladi ni nebo nič več prepreženo z gostimi oblaki, ampak kaže nam svojo lepo barvo; ka-košna je ta barva? Kakošno barvo imata pa spomladi travnik in gozd? Spomladi vse oživi, vse se veseli mlado in staro, ljudje in živali. Jagnjeta skačejo po travnikih, ptice prepevajo in otroci se igrajo na prostem po zelenih tratah. Spomladi ima vsakdo bolj lahke noge ali lahke no-žice. Spomladi je vse zeleno, pomlad je zavita v zelen plašč. Kako se torej imenuje prva sestrica? Katera sestra se ji mora izogniti? Katere darove nam prinaša
i pomlad?	(Dalje prih.)

O ženski vzgoji v ptujih in domačih šolah.
glejmo si malo natančneje šole, ki
imajo več ko 5 razredov.
V IV. letu ženskega učiteljišča v Ljubljani je bilo začetkom 1892/3. 1. izmed 42 gojenk 17 rojenih v Ljubljani, 18 izvan Ljubljane na Kranjskem, 7 izvan Kranjskega.-
Na c. kr. obrtno-strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani je
bilo koncem šolskega leta 1891/2. v obeh letnikih 61 učenk (med temi 25 hospitan-tinj a 38 Slovenk). Rojenih je bilo 24 v Ljubljani, 25 izvan Ljubljane na Kranjskem, 17 izvan Kranjskega, a po bivališči roditeljev jih je bilo 32 iz Ljubljane, 29 izvan Ljubljane. Ustanove je uživalo 18 učenk 760 gld.
Dekliški nadaljevalni zavodi ter dekliške šole, ki imajo več
kot 5 razredov:
Šola	Skupno število učenk od 5. razr.	Slovenke	R o j e n e			Ustanov je uživalo	Znesek ustanov gld.
			v kraju šole	izvan tega kraja na Kranjsk.	izvan Kranjsk.		
Višja gospodinjska šola mm. Uršulink v Ljubljani........	15	14	9	3	3	1	100
Nadaljevalni tečaj gospe Irme Huth v Ljubljani............	12	4	6	2	4	—	—
Nadaljevalni tečaj gospic Rehn v Ljubljani..............	12	—	8	2	2	—	—
Osmorazredna dekliška šola v Ljubljani ................	109	108	62	39	8	—	--
Osmorazredna vnanja dekliška šola mm. Uršulink v Ljubljani . . .	181	156	109	49	23	5	250
Osmorazredna notranja dekliška šola mm. Uršulink v Ljubljani	143 58	124	41	62	40	3	341
Osmorazredna dekliška šola gospe Irme Huth.............		12	29	3	26	-	—
Sestrazredna notranja dekliška šola mm. Uršulink v Škof ji Loki . .	47	18	5	28	14		—
Skupaj .	577	436	269	188	120	9	691
	-	75°/o 46-5°/ti 32'5°/o			21°/o	• —	—
Največji kontigent učenk daje Ljubljana. Tako je izmed 577 učenk rojenih 264 t. j. 45.5°/o v Ljubljani. Po bivališči roditeljev je pa to število še večje. — Ako se pomisli da je prebivalstvo Ljubljane le 6°/o prebivalstva Kranjskega, je to prav neugodna razmera. Tudi je učenk, ki se uče samo nemško, razmeroma veliko več,
ko učenk, ki se učijo tudi slovensko, kajti akoravno je samo 6°/o Nemcev na Kranjskem, je nemških učenk 131 t. j. 25°/o. Žalibože se pa mnogo slovenskih učenk ne izvežba toliko v mili materinščini kot v nemščini, kajti vsled pomanjkanja slovenskih zavodov ustopijo slovenske učenke v nemške zavode, kjer se slovenščina uči
v 3 oddelkih kot tuj jezik, dočim nemščina kot učni jezik v 10 oddelkih. Bolje se godi Slovenkam v ljubljanskem samostanu, kjer je v vnanji šoli slovenščina učni jezik, a v notranjem prevladuje nemščina, vender se kolikor je možno ozira na Slovenke. Isto se godi v notranji šoli samostana v Skofji Loki.
Kako malo je učenk v višjih razredih iz Kranjskega izven Ljubljane, razvidimo iz tega, da pride v Ljubljani 1 učenka na 115 prebivalcev, a na Kranjskem izvan Ljubljane 1 učenka samo na 2435 prebivalcev, akoravno se prištevajo zadnjim sedaj v Ljubljani bivajoče učenke.
Zakaj pa je tako malo učenk v višjih razredih iz Kranjskega izvan Ljubljane?
Najtehtnejši vzrok so ogromni stroški. Zato se obrazujejo v samostanih in institutih večinoma le hčere premožnejših. Srednjemu stanu izvan Ljubljane so skoraj te šole zatvorjene, kajti on ne more žrtvovati toliko v izobrazbo svojih hčera. Pri nas se prav malo stori, da bi se obiskovanje teh šol olajšalo. Ustanov uživa 9 učenk v znesku 491 gld. To je pač žalostna resnica, katera gotovo ni v spodbudo boljšega obiskovanja. Razven tega morajo plačati učenke izvan Ljubljane šolnino, častni izjemi v tem oziru sta c. kr. obrtno-strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek, ter višja gospodinjska mm. Uršulink.
Da se bo torej doseglo, da bodo učenke izvan Ljubljane bolje obiskovale višje dekliške šole, ustanoviti se bode moralo več štipendij ter gledati, da bo pouk brezplačen.
Drug glavni vzrok, da je tako malo učenk izvan Ljubljane v višjih razredih, je ta, da vstopijo mnogokrat Slovenke iz šol s slovenskim učnim jezikom v šole z nemškim učnim jezikom. Iste morajo Zaradi tega vstopiti večinoma v isti razred v ko-jega so doma hodile ali pa še celo v nižjega. Zato iste, ker večinoma ne ostanejo veliko let v teh zavodih, ne prilezejo visoko. Zalibože se to velikokrat zgodi tudi
v loškem in ljubljanskem samostanu. To je pa gotovo v kvar vzgoji Slovenk.
Drugi zopet trde, da ženi ni potreba višje izobraženosti, ker za gospodinjstvo in vzgojo dece je dovolj malo znanja in več prirojene sposobnosti — ter obdržijo hčere doma. Hčere odrasejo, a vsakdo pogreša pri njih omike. Zato težko dobijo omikanega moža. In če ga dobijo, isti ne bodo z njimi posebno srečni. Marsikatera pa zastonj čaka na moža, kar je umevno, kajti žensk je na Kranjskem več kot moških. Razven tega pa se moški morejo oženiti, ko se odzovejo vojaški dolžnosti, ženska pa 5—7 let poprej. Neoinožene se morajo potem preživeti z nizkimi službami, kajti za kaj boljšega niso sposobne, a vender se pri nas vzgojiteljice, otroške vrt-narice itd. med Slovenci težko dobe. Ni čuda, da so v istih službah tudi v narodnih hišah še vedno trde Nemke.
Drugi zopet pridigujejo zoper vsako izobražbo žensk ter stavljajo učeno žensko kot strašilo. Pri nas o vsegavednih ženskah še ne more biti govora, pač pa o nevednih. Saj se mora pripoznati, da osobito na deželi pogrešamo omikanega ženstva. Mi ne težimo sedaj po tem, da bi si priborili učene ženske, namreč da bi se ustanovili ženski liceji, gimnazije itd. Izobrazba, kojo si pridobijo deklice v dekliških šolah na deželi, pa ne more boljšim krogom zadostovati. Zato se mora skrbeti za to, da bodo slovenske deklice pridneje hodile v višje dekliške šole. Pred vsem se jim pa mora omogočiti, da se bodo vse v slovenskih šolah vzgojevale.
Višja ženska vzgoja na Kranjskem je bila v nemških rokah. Sedaj je vender v mestni dekliški 8 razredni ljudski šoli, v vnanji šoli mm. Uršulink, v c. kr. obrtno-strokovni šoli in v višji gospodinjski šoli učni jezik večinoma slovenski. Nemci vender bolj napredujejo, kajti v zadnjih letih se je ustanovila nemška mestna petraz-redna dekliška šola, nadaljevalni tečaj gospe Inne Huth, ki ima dva letnika, na-
daljevalni tečaj gospic Rehn, ki se bo drugo leto razširil v dva letnika.
Ako si torej ogledamo žensko vzgojo pri drugih narodih, da ako si jo ogledamo pri Nemcih na Kranjskem, ki so tu v zdatni manjšini, prepričamo se, da smo zelo zaostali.
Zato je ustanovitev prve slovenske dekliške meščanske šole v Ljubljani nujno potrebna.
Ista je nujno potrebna za Slovenke v
Ljubljani, še bolj pa za one izvan Ljubljane. Da pa bo zadnjim vstop v slovensko dekliško meščansko šolo olajšan, mora biti tudi za zadnje pouk brezplačen ter skrbeti se mora za primerno število ustanov.
Sedaj imamo za dekliške meščanske šole izborne knjige, zato bi se slovenski ženski vzgoji neizrečeno škodovalo, ako bi se oviralo še naprej ustanovitvi omenjene šole.	Lj. Stiasny.
Ukazi in odredbe
VIII. 0 novih izdajah ljudsko-šolskih učnih knjig.
C. kr. deželni šolski svet je razposlal vsem c. kr. okrajnim šolskim svčtom nastopni razpis: Nr. 730
L. Sch. R. Es wurde wiederholt die Wahrnehmung gemacht, dass bei approbierten Lehr- und Lesebüchern, welche seit Jahren in Verwendung stehen und in zahlreichen unveränderten Auflagen erschienen sind, die letzten Ausgaben theils dem heutigen Standpunkte des Volksschulunterrichtes nicht mehr entsprechen, theils infolge mangelhafter Revision der späteren Auflagen zahlreiche Druckfehler und mitunter auch sachliche Unrichtigkeiten enthalten, so dass die Zulassung einzelner dieser Bücher in Frage gestellt werden musste.
Wenn es auch nach den in Beziehung auf die Lehrtexte geltenden Bestimmungen im Interesse der Schule liegt, dass die thunlichste Stabilität der Lehrtexte angestrebt werde, und dass daher in den approbierten Lehrtexten überflüssige Änderungen vermieden werden, so darf doch durch die in der MinisterialVerordnung vom 25. Mai 1879 Z. 4994 (M. V. Bl. Nr. 37) ausgesprochene Bestimmung, „dass jede neue unveränderte Auflage einer neuerlichen Zulässigkeitserklärung nicht bedarf" die Obsorge der Verleger und der Ver-
šolskih oblastev.
fasser zur Herstellung zweckentsprechender Lehrtexte nicht herabgemindert werden.
Es gehört zu den Aufgaben der Schul-aufsichtsorgane darüber zu wachen, dass die an den Schulen ihres Wirkungskreises eingeführten Lehr- und Lesebücher in jeder Beziehung correct seien, und sowohl den Bedürfnissen der Schule, als auch dem gegenwärtigen Standpunkte der Methodik entsprechen. Namentlich muss darauf Werth gelegt werden, dass die Schulin-spectoren für Volksschulen die Bestrebungen der Unterrichtsverwaltung, die Volksschullehrtexte der möglichsten Vervollkommnung entgegenzuführen, thatkräf-tigst unterstützen und die Correctheit der jeweilig in Verwendung stehenden Lehr-texe auf Grund persönlicher Wahrnehmungen zweifellos sicherstellen. Diese Obsorge ist sowohl den Büchern, welche im k. k. Schulbücher-Verlage, als auch jenen, die in Privatverlägen erschienen sind, zuzuwenden; selbstverstädlich sind die Religionslehrbücher in die zu revidierenden Lehrtexte nicht einzubeziehen.
Hievon wird der k. k. Bezirksschulrath (der k. k. Stadtschulrath) zufolge Erlasses des hohen k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 21. März 1893 Z. 6028 mit dem Auftrage in Kenntnis gesetzt, zum oberwähnten Zwecke den dortigen Bezirkssshulinspector resp. die Bezirks-schulinspectoren anzuweisen, erhebliche
Mängel, welche in dem an Volks- und Bürgerschulen in Verwendung stehenden Lehr-und Lesebüchern wahrgenommen werden, am Schlüsse eines jeden Schuljahres unter Erstattung entsprechender Anträge in ei-
ner Beilage zum Jahresberichte hieher zur Kenntnis zu bringen.
K. k. Landesschulrath für Krain, Laibach, am 11. April 1893.
Hein.
Knjiži
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Sešitek 3. Najnovejši sešitek prinaša času primerno ter znanstveno-poljudno razpravo Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti. Po virih kranjskega dež. arhiva spisal A. Koblar. Ta zanimiva in jako temeljita razprava našega učenega zgodovinarja se nadaljuje v prihodnjih številkah. — Škofa Tavčar in Hren o hitvi pri Sisku. Pod tem zaglavjeni je objavljeno pismo ljubljanskega škofa in cesarskega namestnika Notranje Avstrije Ivana Tavčarja, katero je pisal precej po bitvi kardinalu (Cinthio) v Rim ter ga prosil naj sporoči papežu o zmagi pri Sisku. Pismo je prepisal prof. S. Butar v rimski knjižnici Borghese. — Slovenska osebna imena v starih listinah. Spisal J. Scheinigg-(Dalje.) Tu je objavljenih zopet 25 starih slovenskih osebnih imen. — Drobtinice iz furlanskih arhivov. Nabral Ant. Koblar. (Dalje.) Tičejo se fara Novo Mesto, Osilnica, Polhov Gradec, Poljane, Polšnik, Prem, Preserje, Badeče, Badovljica, Beka, Ribnica, Rova in še nekaj drugih. — Kranjski mahovi. Spisal S. Bobič. (Dalje.) Mali zapiski. V poročilih iz Italije poroča S. Butar nekatere rimske podrobnosti. Vojska kranjskih konji-kov in domobrancev 1. 1591. A. K. Našteva koliko vojakov so poslali kranjski plemenitniki v Novo Mesto. Ura in godalo na ljubljanskem stolpu. J. Vrhovec pripoveduje, koliko so si ljubljanski meščanje prizadevali, da bi se napravila na ljubljanskem gradu „Trompetermaschine". Prek ršč e-valci na Kranjskem. J. Vrhovec. Tu se omenja
ivnost.
verska sekta, ki se je bila pojavila 1. 1547. v Hru-šici pod Ljubljano. Hessendarinstatske čete v Ljubljani. J. Vrhovec. L. 1796. je prišlo v Ljubljano 400 hessenskih pešcev, kateri so se pa obnašali tako divje, da so jih Ljubljančani pomnili še dolgo, dolgo. Stare mere. J. Vrhovec poroča, kako različno mero so vporabljali nekdanji graščaki pri pobiranji desetine, kateri so gledali vedno, kako bi bolj drli kmeta. M o j o r e h. S. Bobič našteva vse zajedalke, katere redi oreh na župnijskem vrtu Št. Urške Gore. B e d k i ptiči na Kranjskem Našteti so vsi nenavadni ptiči, ki so se zaleteli h nam v zadnjih letih. Sledovi rimskih naselbin okrog Medvod. Naša podoba. Nekaka zgodovina podobe o bitki pri Sisku, katera je v deželnem muzeji in jo prinaša v posnetku pričujoči sešitek. — Na platnicah so objavljeni „Darovi deželnemu muzeju Rudolfinumu 1. 1893. in „Glagoliške listine*, katere se nahajajo v deželnem arhivu ter so iz 16. stoletja. Bila so poročila iz Primorske Krajine o gibanju turške vojske. Nekatere sta pisala Herbart Turjaški in Jurij Siegesdorfer. Prepisal jih je gosp. P. Kalist Medič. — Izvestja veljajo vse leto 2 gld.
Slovensko-nemški slovar. Četrti sešitek. Obseza na 80 tih straneh besede od „govoričenje" do „izmo-drovati". Kakor se kaže, ne bodo znižali cene prav nič, kakor je bilo sicer nasvetovano. Vender pa za znanstveno knjigo cena ni pretirana. Kdor se misli naročiti, ne kaže mu več odlašati, ker ni upanja, da bi jo dobil ceneje.
Naši i
Iz Ljubljane. Okrajna učiteljska konferencija za okraj ljubljanske okolice bode dne 19. t. m. v poslopji 1. mestne deške šole v Ljubljani. Na dnevnem redu sta razpravi:
1.)	Kdaj naj začne učitelj poučevati pravopisje in kako inu je postopati pri tem pouku? — Poročevalca Fr. Ks. Trošt in Josip Sedi a k.
2.J	Kako učitelj privajaj otroke k opazovanju narave in sicer a) z izbranim učnim gradivom in b) s primerno obravnavo učnega berila? — Poročevalca Janko Ž i lovni k in Ivana Tominec.
opisi.
Iz Črnomlja. Okrajna učiteljska konferencija za črnomaljski okraj bode dne 12. t. m. v Crnornlji. Na dnevnem redu sta razpravi:
1.)	Važnost npzornega nauka z navodili. (Befe-renta: nadučitelj M. Bartel in učiteljica T. Bitenc).
2.)	O prihodu, bivanji in odhodu Francozov v Belokrajini kot donesek k domači zgodovini.
(Vsak učitelj odnosno učiteljica naj poizve od starih ljudij in zapiše, kaj narod od Francoskih časov še hrani; tudi naj se vpišejo anekdote, pripovedke, ki pojasnujejo istodobno dejanje in nehanje doma-
čincev in Francozov. Dobro bi bilo vpisati kraj, kjer se kaj poizv6.)
Iz kranjskega okraja. Okrajna učiteljska kon-ferencija za kranjski šolski okraj bode dne 26. t. m. v Kranji. Na dnevnem redu sta razpravi: 3.) Podrobni učni načrt za pouk v slovnici na jedno- in dvoraz-rednicah, poročevalec učitelj Fr. Luznar. 4.) Uzroki slabega šolskega obiskovanja in kako jih odpraviti, poroča nadučitelj Mihael Brega nt.
Iz litijskega okraja. Okrajna učiteljska konfe-rencija za litijski šolski okraj se bode letos vršila dne 12vmal. srpana v Litiji. Razven navadnih toček so sledeče razprave na dnevnem redu:
a) Pretresovanje „računic" in „abecednikov" v smislu ministerske naredbe z dne 21. sušca t. 1. št. 6028. (Posebni poročevalec za to točko se ne bode izbiral, ampak obravnava bode splošna; sleharni član konferencijo naj naznani opazke oziroma nedostatke iz lastne skušnje, b) Praktična uporaba dr. Houdek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za ljudske šole. Poročevalec naduč. F. S1 a n c. c) Ženska ročna dela z ozirom na domače potrebe. Poročilo učiteljic K. Demšar in J. Kr o n ab e t h v o g 1. d) Poročilo knjižničnega odbora o novejših šolarskih knjižicah.
Z Iga. Kmalu se bode končalo tekoče šolsko leto in ozirali se bodemo nazaj v preteklost, ali in v kakšni meri smo spolnih stanovske dolžnosti, smo li dosegli kaj uspehov na težavnem polji. Vestni in marljivi učitelj se ozira s ponosom nazaj, a marsikateri se mora trkati na prsa — no, pa naj stori trdni sklep, da v bodoče hoče drugače postopati.
Po nekaterih krajih naše mile domovine pak so imeli letos učitelji težavno stališče radi bolezni in nekoje šole so še zdaj radi bolezni zaprte, res težko se bode nadomestilo tako izgubljeno šolsko leto.
V	tem letu so se otvorile nekatere šole, a druge pomnožile za jeden razred in zopet so tu in tam počeli z zidanjem in razširjevanjem šolskih poslopij.
Visoki deželni zbor je zopet dovolil znatnih podpor v šolske namene in primaknil tovarišem III. plačilnega razreda v glavnem mestu osobno doklado, da bodo vsaj malo lažje preživljali sebe in svoje. Slava mu!
Pri nas se je otvoril na novo III. razred z celodnevnim poukom, a v dveh prvih razredih ostal je poludnevni pouk, radi množine šolskih otrok.
Obiskovanje šole do začetka vel. travna je bilo prav povoljno; niti hudi mraz ni oviral prihajati otrok iz bližnjih vasij, tembolj je pa obisk šole sedaj nedo-staten in to največ radi paše, katero letos tudi bolji posestniki vporabljajo, kajti zmanjkalo je večini prebivalstva sena za živino; tako da je res križ s šolskimi zamudami.
V	naši šolski delarni poučevalo se je v lepljenstvu in lesorezu skupno 24 učencev; ta pouk pa je pri nas le v zimskem tečaji, ko imajo otroci dovolj časa.
Za naše ubožne učence nam je slavna „Narodna šola" lepega blaga preskrbela za male doneske. Tudi vrla „Kmetska posojilnica" ljubljanske okolice se je blagovoljno spomnila naših ubožčekov in darovala nam desetak
V	drevesnici nam je le letošnja suša na novih požlahtnencih nekaj ovir napravila, koje pa se bodo že pretrpele.
Krajni šolski svet je tudi v tem šolskem letu prav marljivo deloval in v vsem podpiral učiteljstvo in vse potrebno brez ovir preskrbel, tako da v tem oziru nima voditeljstvo šole niti najmanjše sitnosti in težave, da bi le povsod tako bilo.
V	teku leta nas je zapustil prešnji katehet g. kaplan Konrad Texter, a mestu njega došel, kot kaplan in katehet g. Jožef Wrus.
Visoki c. kr. deželni šolski svet nam je podaril še en zemljevid „Kranjske", za kar bodi tu presrčna hvala izrečena.	Ksaverij.
Z Iga. Naša šolska mladina praznovala je dne 22. rožnika 3001etnico zmage Slovencev pri Sisku s sv. mašo. Otroci pak so se poučili o tej znameniti bitvi v šoli po spisu iz „Učiteljskega Tovariša".
Tudi naša mladina je imela poinladanji svoj iztet in sicer podalo se je peš 53 bolj odraslih učencev in učenk dne 16. sušca pod vodstvom nadučitelja v deželni muzej.
Tu so otroci imeli obilnega duševnega užitka, so razkazovanjem pazno sledili in si kolikor možno natančno ogledali razne stvari, osobito živalstvo, pa tudi izkopanine so jih močno zanimale, posebno tiste, ki so blizo nas se izkopale! Po dveurnem postanku v muzeji, podali so se otroci k malemu kosilcu in potem pevaje domov.
Dne 19. malega travna je umrla na tukajšnjem gradu visokorodna gospa grofinja Hermina Auersperg, plemenita dobrotnica ubogi šolski mladini in tudi vedno naklonjena učiteljstvu. N. p. v m.!
.	Ksaverij.
Dobrova, dne 21. rožnika 1893. Danes obhajala je tukajšnja šolska mladina dvoje slavnih spominov in sicer: god varuha in zaščitnika mladine sv. Alojzija ter spomin na slavno zmago Hrvatov in Slovencev nad krutim Turkom pri Sisku pred 300 leti.
Ob 7. uri zjutraj je bila šolska sv. maša; udeležilo se je je nad 230 šolskih otrok. Po dokončanem sv. opravilu v cerkvi so se podali šolski otroci paroma za svojo zastavo ob nadzorstvu učiteljskega osobja na prostoren mostovž v farovžu, kjer so se lepo sporazdelili. Tu je bila z venci in cvetlicami na vzvišenem prostoru lepo okrašena podoba sv. Alojzija, a pred njo na tleh nekoliko povišan kraj za govore in deklamacije. Najprvo pozdiavi mladino čast. gosp. katehet A. Lesjak s krščanskim pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Na to pripoveduje in opisuje na kratko in kaj zanimivo ter spodbudno življenje sv. Alojzija, ter odbila iz tega za mladino lepih naukov,
kateri jo, če se bode po njih ravnala, časno in večno osrečijo. Ob konci tega govora se opravi v čast svetniku kratka molitev. Otroci potem zapojo pesem: „Začudite se nebesa — Prahu umrjočemu" itd.
S tem bil je dokončan prvi del slavnosti. Potem slika g. katehet v kaj jedrnatem in priprosto-uinlji-vem govoru zgodovino turških nadlog, katere so imeli osobito Hrvatje in Slovenci od krutega Turka prenašati od prvega začetka pa do slavne zmage pred 300 leti pri Sisku. Ves govor bil je slavnosti primeren, 'ginljiv in navduševalen.
Po govoru so deklarnirali šolski otroci 43 odstavkov obsegajočo narodno pesem o boji pri Sisku: „Raubar". Otroci zapojo kaj navdušeno pesem: „Lav-don" — „Stoji, stoji tam Beligrad".
Vrli gosp. katehet se na to spominja še svetega očeta Leona XIII. in pa presvetlega cesarja Frančiška Josipa I., kot vrhovnih poglavarjev sv. cerkve in svetnega oblastva, katerima zakliče trikrat „slava!" Potein se odpoje prvi in zadnji odstavek „Cesarske pesmi" ter nadučitelj Rant spregovori še nekoliko spodbudnih besedij do šolske mladine, s čemur je bila slavnost končana. Blagodejni učinek njen pa v verskem, moraličnein in patrijotičnem oziru s pomočjo božjo gotovo ne izostane.	Rant.
Mokronog, 22. rožnika. (Šolske vesti.) Včeraj smo pri nas praznovali god sv. Alojzija na posebno slovesen način. To svečanost spojili smo z ono v spomin 300 letnice slavne kristijanske zinage proti Tur-činu pri Sisku 22. rožnika 1593. 1. Šolska mladina se je v ta namen zbrala pod vodstvom učiteljstva pri podružnici sv. Florijana nad Mokronogom, kjer je bila ob 8. uri sv. maša. Po službi božji nagovori šolski voditelj v za to slavnost primernem govoru šoIsko mladino in prisotno občinstvo. Izmed članov krajnega šolskega sveta sta se udeležila te veselice č. gosp. župnik Janez Vi rant in g. c. kr. notar in krajni šolski nadzornik Viktor Rozina, oba vrla prijatelja šolske mladine. Bilo je tudi več odličnih dam navzočnih.
Otroci iz vseh štirih razredov so deklarnirali — reči moramo — prav dobro — tako, da smo videli, kako se naše učiteljstvo trudi vsestranski zadostiti učnim in vzgojnim tirjatvam. Posebno pa nas je presenetilo lepo petje šolskih otrok, ti so letos namreč pri nas prvikrat peli tudi pri šolarski maši, kar je vsem navzočnim posebno všeč bilo. Končno je bila šolska mladina nekoliko pogostena, za kar se je vzlasti
trudila gospica učiteljica Ljudevika Košenina; zato tudi zasluži, da jej na tem mestu izrečemo dostojno zahvalo! Šolski mladini pak ostane ta pomenljiva zgodovinska slovesnost gotovo v trajnem spominu.
Mokronoški trg je jeden izmed tistih krajev na Kranjskem, kjer so tekom let iz stare šole, namenjene za jednorazrednico, učiteljevo stanovanje in mežna-rijo, razširjevali in predelavali tako, da imamo v tem šolskem poslopji danes spravljeno štirirazrednico. Da pri tacem predelovanji ni in ne more tako bili, da bi v pedagogiškem, še manj pa v zdravstvenem oziru zadostovalo vsem potrebam, lahko si mislimo, da kjer je bilo popiej prostora le za jeden — oziroma dva razreda — za štiri razrede nikakor ne more dovolj prostora biti. Zavoljo tega imamo tudi tako majhne šolske sobe, da n. pr. v II. razredu sedi v jednej klopi po osem otrok, a prostora je le za štiri. Skoro nič boljše ni v tem pogledu tudi v ostalih treh razredih. Kakšne učne uspehe — zlasti v ročnostih je moč pri tacih okolnostih doseči, naj presoja le oni, ki ima za to razum — in srce — za nežno mladino! Poleg tega so šolske sobe jako nizke, kar v poletnem času prouzročuje neznosno vročino. Kam in kako so postavili stranišča — no, o tem nikakor ne smemo govoriti, ker kaj jednacega gotovo na vsem Kranjskem ni! če še omenimo, da ima g. graščak tikoma na zid šolskega poslopja naslonjene svinske hleve, se ni čuditi, da razsajajo pri nas — osobito med šolsko mladino že dalj časa razne nalezljive bolezni, kakor da-vica in škrlatinka. V tem šolskem letu je umrlo največ za davico, že 24 šolski h ot^ok! Čudno je vsekako, da najbolj mrjo šolski otroci! Ljudje — so-sebno iz boljših krogov — se že kar boje svoje otroke v našo šolo pošiljati, ker domnevajo, da se raznih boleznij nalezejo v šoli med učenci. Sploh se govori, da se nahajajo glivice, ki so vzrok tem boleznim, v šolskem poslopji. Čudnega bi to nič ne bilo, če se pomisli, na kakšnem prostoru in v kakšnem stanu je šolsko poslopje. O naših šolskih razmerah bi se dalo še marsikaj napisati, a za danes naj to zadostuje. Ob priliki bodemo nadaljevali. -- Sicer pa se nadejamo za trdno, da bode naš vrli g. okrajni šolski nadzornik, ki se trudi vsestranski povzdigniti šolstvo svojega okraja, zastavil tudi v tej kočljivi stvari svojo vplivno besedo, da se kaj stori, kajti štirirazi ednica s 300 šolskimi otroci, kjer je šolsko obiskovanje prav redno, kakeršna je Mokronoška, je v resnici ironija — za denašnje čase!	Gašperetov.
Društveni vestnik.
Iz kranjskega okraja. Vabilo k zborovanji učiteljskega društva za kranjski šolski okraj, katero bode v Naklem dne 6. mal. srpana ob 11. uri do-poludne v šolskem poslopji.
Vspored: 1. Branje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Kako bi se dal napraviti popis kranjskega šolskega okraja v zemljepisnem in zgodovinskem pogledu. Poročevalec gosp. Josip Petkovšek. 3. Važnost, uprav-
Ijanje in uporaba otroške knjižnice. Poročevalec gosp. L. Jelene. 4. Nasveti in slučajnosti.
Kdor se misli udeležiti skupnega obeda, naznani to nemudoma gosp. Jos. Travnu.
K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Iz kamniškega okraja.*) K prvemu letošnjemu zborovanju našega okrajnega učiteljskega društva se je zbralo dne 28. mal. travna nepričakovano veliko število vrlih zanimalcev šole. V brdski prostorni šoli, koder je bil namen zborovanju, smo našteli 24 učiteljev in 4 učiteljice. Tamošoji g. učitelj Marolt je obravnavni praktično domačo šolsko občino. Pričel je pouk z otroci s potrebnimi zemljepisnimi pojmi, narisal pred učenci na tabli šolsko poslopje v vodoravnem obrisu, dalje cerkev, grad, druga poslopja, pota itd. Pojasnil je potem učencem pojme: selo, zaselje, vas, občino. Ko je še naznačil na tabli pota, vodeča v bližnje vasi, prešel je na domače občine posebni zemljevid, ki ga je za šolo sam narisal v meri 1:2000. — Po odhodu otrok iz šole je dodal svoji praktični, vzorno metodični razpravi tudi še prav zanimivo teoretično. Tu omenja, da naša mladina le premalo še umeva čitanje zemljevidov; še celo srednješolci so o tem večinoma slabo izvežhani. Da je temu tako, niso krivi toliko učitelji, kakor učila, katerih večina ne ustreza svojemu namenu. Na šolskih zemljevidih so pogreša domačih imen. Najvažnejše učilo za čitanje zemljevidov je pač vsekako dornaša šolska občina, kar je za vsako šolo neizogibna potreba. Neprecenljivega pomena pa bi seveda bil pri zemljepisnem pouku tudi relief zemljevid domače šolske občine. Na takem zemljevidu bi se otroci brez vsake težave kaj hitro naučili potrebnih pojmov o terenu. Končavši svojo razpravo nam je pokazal še za pojasnjevanje zemljepisnih pojmov priporočena učila: Hirt: die Hauptfor-men der Erde; Tempsky: die Oberflache der Erde (3 table). — Dalje za zemljepisni pouk: Leutemann: zoolog. Schulatlas, die Menschenraeen (1 25 gld.). — Ogledali smo si tudi jako lepo zbirko učil ondotne šole, med temi seveda posebno pozorno zemljevid brdske in moravške šolske občine, katera je zrisal g.
*) Zaradi pomanjkanja prostora zakasnjeuo. Ured.
Marolt. Pri tem so prišli marsikomu na misel mno-gokratni sklepi zborovanj, kakor tudi nasvet poročevalcev: „Vsaka šola naj bi imela zemljevid domače šolske občine". Lepa ta misel, toda ne vemo, kedaj jo bo mogoče realizirati. Večini učiteljev ni mogoče zrisati niti stenski, kako neki relief zemljevid šolske občine in to zaradi tega ne, ker se tega nikdar učili niso, niti prilike imeli videti takih učil izdelovati. Teren, posebno gorski, narisati tako, kakor je v resnici v naravi, je jako težavno. V risanji gorskega terena je imeti mnoge vaje, spoznati pa se tudi kolikor mogoče natančno o terenu sploh. Pred no kdo prične z risanjem domače šolske občine, priporoča se mu Keitzner, Situationszeichnen. Kdor pa se hoče natančno v terenu spoznati, čita naj Keitzner, Tertain-lehre, ki se rabi v voj aških šolah.
Vsekako bi bilo jako žeteti, da bi imeli pripravniki priliko vaditi se tudi v situaeijskem risanji in v izdelovanji relief-zemljevidov. V Švici se še celo učenci višjih razredov in srednješolci uče izdelovati relief-zemljevide. Glede nazornega nauka v zemljepisji je baje češko učiteljstvo prvo v Avstriji, kar je pokazala praška razstava Naj bi se tudi v napominanem pri nas kaj napredovalo!
Vrnimo se zopet k zborovanju.
Društveni predsednik g Janežič v svojem nago-govoru med drugim posebno toplo priporoča pedago-gično društvo v Krškem, katero naj bi tudi pri uči-teljstvu našega okraja našlo mnogo zanimanja. G. nadzornik Letnar prevzame poverjeništvo. Vsi navzočni so takoj dejansko označili svojo podporo s tem, da so se vsi vpisali kot ude tega jako koristnega in delavnega društva.
„O ženski vzgoji v domačih in ptujih šolah" je poročal g. Lj. S t i a s n y. Iz njegovih skrbno zbranih statističnih podatkov zvedeli smo marsikaj zanimivega ¡n nam neznanega. (To razpravo priobčuje „Uč. T." Ured.)
Za delegate k zaveznemu učiteljskemu zborovanju so bili voljeni: gg. Stiasny, Gorjup, Toman in gspdč. Gogala.
Za prihodnje društveno zborovanje določi se dan 22. rožnika ob 10. uri dopoludne v Mengeši. Val.
Ve s t n i k.
Zrelostni izpiti na c. kr. učiteljišči v Ljubljani. Na učiteljišči v Ljubljani so se začele zrelostne preskušnje 5. rožnika, ustmene pa se začno 3. mal. srpana. Preskušnje za ročna dela in otročja vrta prično se 19. mal. srpana. Preskušnje na c. kr. učiteljišči se udeleže sledeči gojenci IV. letnika: Janez Baiaga iz Loškega Potoka, Engelbert Busbach iz Gradca, Valentin Clementa iz Ljubnega, Frančišek Čuk iz Črnega Vrha pri Idriji, Anton Jakše iz Ljubljane, Frančišek Jordan iz Grobelj pri Št. Jerneji, Frančišek Koželj iz Črmošnjic. Vincencij Krek iz Smlednika, Frančišek Lavtižar iz Mojstrane, Frančišek Lesjak
iz Zatičine, Ferdinand Rosenstein iz Šmartnega pri Gornjem Gradu, Janez Rošten z Mirne, Adolf Sader iz Škofje Loke, Rudolf Schlenz iz Kočevja, Avguštin Šabic iz Št. Ilja, Feliks Verhovec iz Ljubljane in -Jane; Zupančič iz Idrije. — Zrelostnih izpitov udeleže se sledeče gojenke IV. letnika: Antonija Avguštin iz Kranja, Gabrijela Cidrich iz Ljubljane, Marija Cim-peršek iz Sevnice, Rosina Coriary iz Ljubljane, Apo-lonija Fatur iz Ilirske Bistrice, Olga Franz iz Pra-gerskega, Olga Gasperin iz Krškega, Emilija Gherbaz iz Ljubljane, Marija Globočnik iz Ljubljane, Viktorija Gotzl iz Ljubljane, Albina Kadinnig iz Metlike, Ana
Krašovic iz Ljubljane, Emilija Kren iz Ljubljane, Pavla Kren iz Javornika, Hermina Lapajne iz Ljubljane, Marija Leinfellner iz Ljubljane, Karolina Lešnjak iz Ljubljane, Ida Mally iz Kranja, Angela Milčinski iz Ljubljane, Karolina Mükusch iz Ljubljane, Vincencija Novak iz Št. Vida pri Ljubljani, Evgenija Pebani iz Mokronoga, Ivana Piller iz Ljubljane, Klodilda Pirch iz Trsta, Apolonija Polž iz Mengiša, Albina Prevc iz Kranja, Ernestina Rekar iz Ljubljane, Marija Sche-scharg iz Trebnjega, Semiramida Schmalz s Peste, Marta Sucher iz Slov. Bistrice, Jakobina Tomec iz Ljubljane, Marcelina Wiltschnig iz Gorji v Zilski dolini, Emilija Wruss iz Škofje Loke in Friderika Zwirn iz Gradca. — Razven tega privatistinje: Jakobina Kump iz Ljubljane, Frančiška Kos iz Kranjske Gore, Marija Lehar iz Lukovice, Leontina Murgel iz Planine, Marija Omejc iz Ljubljane in Filoména Pregenzer iz Albeins-a na Tirolskem, gojenke tukajšnjega uršu-linskega samostana ; dalje gojenke zasebnega ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru: sestre Frančiška Jelen iz Bršlina, Ana Krulc iz Gaberja, Ana Ribšel iz Ostrožnega, Ivana Šah iz Lise in Terezija Weiss; nadalje Marija Bračko iz Desnjaka in Ana Jereb iz Ljubljane. — Za vrtnarice delajo izpit te-le gojenke: Frančiška Bezlaj iz Gline, Marija Dostal iz Ljubljane, Ana Gerstenmayer iz Ljubljane, Etna Malthes iz Ljubljane, Ana Monwirth iz Slov. Goric, Ivana Russ iz Nov. Mesta, Etna Schitnik iz Brda pri Podpeči, Pavla Tavčar iz Kostanjevice, Marija Wagner iz Ljubljane. Nadalje zunanje: Frančiška Aubel iz Ljubljane, Ka-rolina Fak iz Celja, Olga Högenwarth iz Slov. Bistrice, sestr. M. Vincencija Lah iz Pilšteina, Avgusta Laiblin iz Ljubljane, Hermina Martini iz Celja, Ade-lina Rabas iz Maribora, Emilija Rattek iz Ribnice, Ana Rathofer iz Slov. Bistrice, Hedviga Raunacher iz Ljubljane, F. Pavla Schubert iz Ljubljane in Marija Straub iz Celja. — Izpite za ženska ročna dela delajo te-le zunanje kandidatinje : Rozalija Mežnarič iz Žabje Vasi, Justina Lavrič iz Ljubljane, Katarina Mussi iz Vranskega, Marija Pustišek iz Reifensteina, Pavlina Rupnik iz Št. Lorenca, Ivana Slana iz Borovnice, Agneza Weber iz Podloga, Marija Berlpn iz Strug, Marija Blažon iz Begunj, sestr. Mehtilda Cepin iz Tlake in Jerica Grus iz Gornjega Repiča.
Umrla je M. Uršula Potočnik, prefekta in učiteljica na vnanji uršulinski dekliški šoli v Škofji Loki. Umrla je bila izborna učiteljica in se je odlikovala posebno s tem, da si je z ljubeznjivint in mirnim občevanjem znala pridobiti ljubezen in zaupanje svojih učenk. Vsled tega se je njen razred tudi gledé vzgojnih in učnih uspehov vedno odlikoval. Njen pouk poslušati je bil za šolnika izreden užitek, kajti taka harmonija med učiteljico in učenkami, kakor pri nji, je redka prikazen. Zaradi tega je nje smrt za zavod občutna izguba. Svojim bivšim učenkam ostane gotovo v trajnem spominu. V 111. p. !
„Slovenske Matice" predsednikom je bil pri zadnji odborovi seji izvoljen g. profesor Frančišek Leveč, podpredsednikoma pa gg. dr. Frančišek L a m p è in mestni župan Peter Grasselli.
Za „Učiteljski dom" so uredništvu poslali gg. : Ivan Zupanec, učitelj v Gribljah, 1 k.; hospi-tantje v Moravčah 10 k.; Ivan Kuhar, učitelj v Trbojah, 2 k.; Andrej Grč ar, nadučitelj v Radovljici, 2 k.; Jožef Türk, nadučitelj v Begunjah 1 k.; Ivan Šega, učitelj v Dol. Logatci, 1 k.; Hinko Likar, nadučitelj v Grahovem, 1 k.; Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani, 2 k.; Andrej Ž um er, nadučitelj v Ljubljani, 2 k. Denar se je naložil s knjižico „Učiteljski dom" št. 8701 v ljubljansko hranilnico. Vivant se-quentes !
Avstrijske strokovne šole. V Avstriji imamo višjo kmetijsko šolo na Dunaji (220 učencev); akademijo umetnostij na Dunaji (282 učencev); umetnostno šolo v Krakovetn (42 učencev); šolo za umetno obrt na dunajskih muzejih (204 učenci); v Pragi (319 učencev); za fotografiranje in reproduciranje (138); šestnajst državnih obrtnih šol s 4400 učenci, 2 splošni risarski šoli s 338 učenci; 3 šole za risanje in modeliranje s 603 učenci; 14 čipkarskih šol s 667 učenkami ; 30 tkalskih šol s 2597 učenci; 25 šol za lesno in kainenito obrt s 3270 učenci; 6 kerantiških in steklarskih šol s 1449 učenci; 10 poskuševališč za kovinsko obrt s 728 učenci; 5 drugih poskuševališč raznih drugih vrst s 504 učenci; 8 rokodelskih šol s 1795 učenci; 10 višjih trgovinskih šol s 1799 učenci; 8 trgovskih učilišč z državno podporo s 481 učenci; 47 trgovskih nadaljevalnic od države dotiranih s 3044 učenci; 11 šol za babice, živinozdravnico v Lvovu; 5 namorskih šol s 393 učenci.
Iz avstrijskih vseučilišč. Avstrija ima 7, ozir roma 8 vseučilišč, in sicer: Na Dunaji, v Pragi (2), v Gradci, v Krakovem, Lvovu, Inomostu in Črnovi-cah. Najbolj obiskano je vender dunajsko, kjer so se v letošnjem šolskem letu vpisali 4904 slušatelji, v pražko (češko) 2454, v pražko (nemško) 1351, v gra-ško 1349, v krakovsko 1242, v lvovsko 1074, v ino-motsko 882, v črnoviško 281, Avstrija šteje torej letos 13.537 vseučiliščnikov, za 355 več kot lani. Na-rastla so vsa, izimši lvovsko. Največ vseučiliščnikov je tnedicincev, namreč 5151; juristov je 5139, filolo-gov 1679: teologov 1268. — Kljub temu, da je število vseučiliščnikov v primeri z lanskim letom za 355 na-rastlo, se je povečalo le število juristov (za 468); število teologov je palo za 2, število medicincev za 63, število Biologov za 48. Primeroma največ teologov (31°/o vseh slušateljev) ima Inomost; juristov (55°/o) Lvov; medicincev (50°/o) Praga (nemško vseučilišče); Biologov (16°/o) Črnovice. Povsod sta pa juristična in medicinska fakulteta najbolj obiskani.
Drobtinice iz strokovnih listov.
Razmerje otrok k prebivalstvu. Na 100 prebivalcev pripada šolo obiskujočih otrok na Finskem 17, v Prusiji 17, na Švedskem 18, v Švici 16, v južni Nemčiji 15, na Norveškem 15, v Franciji 14, v Veliki Britaniji 14, na Nizozemskem 14, v Avstriji 13, v Zje-dinjenih državah 13, na Ogerskem 13, na Danskem 12, v Španiji 11. v Belgiji 10, v Italiji 7, na Grškem 5, na Portugalskem 5, v Bosni 2, na Srbskem 2, na Ruskem 2 in na Rumunskem 2. „Narod a škola'.
Skrb za otroke v Parizu. V minulem letu je na'stalo v Parizu zelo koristno društvo v nravno in telesno vzgojo pod naslovom: „L' union scolaire de la Jeunese". Cilj tega zavoda je skrb in nadzorstvo otrok po šoli. Dosedaj so bili otroci roditeljev, kateri so delali zunaj doma, do večera a največ do noM sami sebi prepuščeni in od četrte ure popoludne so običajno pohajkovali in posedavali po ulicah. Na hvalo tega društva odprli so pri šolah prostorne sobane, kjer se taki otroci lahko bavijo pod nadzorstvom.
,Narod a škola".
Naklada za šole v Parizu. Proračun mesta Pariza odkaže za letošnje leto naklada za ljudske in srednje šole 2ti1/* mil. frankov, nasproti temu znaša naklada za policijsko prefekturo 27 mil. frankov.
„Učitelske novinij".
V Lvovu je umrl dnč 17 vel. tavna t. 1. gosp. Žiga Sawczynski. bivši dolgoletni predsednik „Towar-zynstva Pedapogicznego", poznati pedagog poljski.
„ Učitelske novinj/".
Zahvala. Slavna kranjska hranilnica v Ljubljani je blagovolila 50 glil. podarili za ograjo in obdelovanje lukajšnega šolskega vrla, oziroma za napravo vrtnega orodja. Za ta velikodušni dar se podpisano šolsko vodstvo najtopleje zahvaljuje.
Šolsko vodstvo sv. Križ pri Turnu, 9. m al. travna 1893.
Janku N. Jeglič, voditelj.
Zahvala. Preslavni deželni odbor kranjski blagovolil je lukajšni šoli podeliti 3t) gld. za podporo za napravo ograje pri šolskem vrlu, za kar se podpisani krajni šolski svet najprisrčneje zahvaljuje.
Krajni šolski svet na Trsteniku, dne 10. vel. travna 1893.
A tU. Perne,	Mihael Debelak,
predsednik.	učitelj.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Ž t. 690
o. š. s\. Na novo ustanovljeni jednorazredni ljudski šoli v Kovorji pri Tržiči je z začetkom šolskega leta 1893/4-, stalno, eventuelno tudi začasno po-polniti mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda, z opravilnino 30 gld. in s prostim stanovanjem. Učitelji, ki so sposobni prevzeti tudi vodstvo cerkvene glasbe, imajo pri sicer jednakih okol-ščinah prednost.
Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlagajo do konca meseca malega srpana 1.1.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranji, dne 26. rožnika 1893.
Št. 672
o. š. sv. Na jednorazrednici v Olševku je s koncem tekočega šolskega leta stalno, eventuelno tudi začasno popolnili mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda, z opravilnino 30 gld. in s prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlagajo do konca meseca malega srpana 1.1.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranji, dne 26. rožnika 1893.
Št. 415
o. š. sv. V črnomaljskem šolskem okraji so razpisane naslednje učiteljske službe v stalno oziroma začasno umeščenje in sicer:
1.)	Služba nadučitelja na trirazrednici v Draga-tuši z letno plačo 500 gld. z doklado 75 gld. in s prostim stanovanjem.
2.)	Drugo učno mesto na dvorazrednici v Vinici z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Za to službo morejo tudi učiteljice prositi.
3.) Služba učitelja-voditelja na nemški jednorazrednici na Planini (StockendorfJ z letno plačo 450 gld. z doklado 30 gld. in s prostim stanovanjem. Prosilci, ki so tudi slovenščine zmožni, imajo prednost.
Prošnje je vlagati do 25. mal. srpana 1893. pri c. kr. okr. šol. svetu v Crnomlji.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji, dne 20. rožnika 1893.
Št. 525	~
o. š. sv. V novomeškem šolskem okraji se razpisujejo v stalno, eventuelno tudi v začasno umeščenje nastopne službe:
1.)	Na dvorazrednici v Dobrničah drugo učno mesto (za učitelja ali učiteljico) z dohodki IV. plačilnega razreda;
2.)	na dvorazrednici v Mirni Peči drugo učno mesto (za učitelja ali učiteljico) z dohodki IV. plačilnega razreda;
3.)	na dvorazredni deški šoli v Š m i h e 1 u pri Novem Mestu a) mesto nadučitelja-voditelja z dohodki lil. plačilnega razreda in prostim stanovanjem, b) drugo učno mesto z dohodki IV. plačilnega razreda;
4.)	na jednorazrednici v Selili mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem;
5.)	na jednorazrednici v Vavti Vasi mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem;
6.)	na jednorazrednici v Topli Rebri mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlagajo do dne 19. mal. srpana t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Novem Mestu, dne 22. rožnika 1893.
Tristoletnica zmage pri Sisku dne 22. junija 1893.
Pri g. Rud. Milicu v Ljubljani je izšel ponatis g. Koblarjevega si avnostnega spisa, ki ga je prinesel „Učiteljski Tovariš", pomnožen z nekaterimi slav-nosti primernimi pesnimi. Knjižica obsega 16 stranij, in slavnostni odbor pridene po 5 podob na 100 knjižic, dokler jih še ima.
1MT 100 iztisov, naročenih s poštno nakaznico, velja s poštnino vred 2 gld. — Primerno darilo marljivim
učencem na konci šolskega leta.
«Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osmerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta
1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o.