FR. LOČNIŠKAR:                          .                   v     ;>         ...»•¦        .     .
,                        Dete se igra.
^^L^^^ J"     1 sako jutro opazujem pod oknom igrajoče se dete.
^i«%p^^iid   Lepo jutro se razliva na zemljo, a dete ga ne vidi;
^Jwj^-'l^Jrj   ne vidi lepote okrog sebe, ker je pTeveč zaverovano
"R^^^^r^S^l   v ^e"° sv0Jih r°k- To je njegovo vse: delo, delo,
is^^^^jj^r^isj         Iz kamenja in kosov opeke sestavlja  že  celo
¦ ' '¦"¦ ' • uro hišico, ki se mu sproti podira. A nikoli se dete ne razjezi, kvečjemu začudeni »na!« se mu izvije iz prsi. In zopet začne iznova z isto potrpežljivostjo kakor prvič. Nič ne de, če se delo tudi sedaj ne posTeči. Senca bridkega spoznanja mu nikoli ne zatemni jasnega obraza. Z istim veseljem gre zopet in zopet na novo delo.
Blagor ti, dete! Da bi bili vsi, kakor si ti! "»                                            —                  .                             --»
55