naš tednik LETO XXXIX. Številka 8 Cena 8,— šil. (200 din) Četrtek, 26. februarja 1987 PoStnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Predsednik KEL Karel Smolle: „Jedrsko elektrarno Krško je treba zapreti“ V zadnjem tednu so morali jedrsko elektrarno v Krškem zaradi tehničnega defekta spet enkrat za nekaj dni zapreti, od zadnjega torka naprej pa jedrska elektrarna spet deluje. Proti temu ne protestira samo vedno več jugoslovanskih državljanov, temveč je tudi na Koroškem vedno več ljudskih iniciativ, ki zahtevajo dokončno ukinitev te elektrarne. Med drugim so take iniciative ustanovili na Suhi in v Celovcu. V tej zvezi je predsednik KEL, državni poslanec Karel Smolle, v posebni izjavi za tisk poudaril, da je treba jedrsko elektrarno v Krškem za vedno zapreti, „ker se na ta način v nobenem oziru ne dajo rešiti energijski problemi“. Smolle zahteva od pristojnih jugoslovanskih politikov energijsko politiko, ki v jedrskih elektrarnah ne vidi zveličanja in ki odgovarja predstavam tistih, ki se v vedno večji meri izrekajo proti ustanavljanju jedrskih elektrarn. V tej zvezi je predsednik KEL obljubil posameznim komitejem na Koroškem proti jedrski elektrarni v Krškem vso svojo podporo. Na koroškem šolskem vrho v torek, 24.2.87, z deželnimi strankami Strokovna komisija - predlog koroških Slovencev sprejet V torek, 24. februarja, so se zastopniki obeh osrednjih organizacij pogovarjali z zastopniki deželnih strank. Pogovori so potekli zelo konstruktivno, rezultat pogovora pa je strokovna komisija na zvezni ravni. Reakcije na oddajo „Ohne Maulkorb“ v Avstriji zelo pozitivne (str. 5) Pust, pust — masten okoli ust (str. 8/9) Srečanje pisateljev ob meji (str. 16) Nadaljnji razvoj dvojezičnega šolstva na Koroškem je iz Koroške prenešen na zvezno raven, na Dunaj. To je ena od bistvenih točk razgovora med predstavniki koroških slovenskih osrednjih organizacij in predstavniki koroških dežel-nozborskih strank v torek, 24. februarja, na koroški deželni vladi. Po razgovorih z ministrico za pouk Hawlitschkovo v petek, 20. februarja na Dunaju, so slovenski zastopniki v torek predlagali koroškim strankarskim politikom, da se ustanovi STROKOVNA KOMISIJA na zvezni ravni, v kateri naj sodelujejo strokovnjaki iz ministrstva, univerz, strokovnjaki slovenske narodne skupnosti in člani koroške pedagoške komisije. S tem predlogom so se zastopniki strank soglasno strinjali. Govornik slovenskih osrednjih organizacij dr. Grilc je po razgovoru dejal, da je namen tega konstruktivnega predloga ta, da se vprašanje razvoja dvojezičnega šolstva na Koroškem končno prenese na zvezno raven, kar so Slovenci že vselej zahtevali in da se s tem končno potegne in prenese iz politične diskusije in politične odločitvene strukture na pristojno zvezno in strokovno raven. Danes je deželni zbor sprejel resolucijo, namenjeno zvezni vladi, v kateri se zavzema za čimprejšnjo spremembo na podlagi koroškega pedagoškega modela. (Dalje na str. 5) Politika STRAN r\ ČETRTEK, 26. feburarja 1987 STRAN q ČETRTEK, O 26. februarja 1987 Politika Tednikov komentar RISE FRANC WAKOUNIG Ni še tako dolgo od tega, ko je koroški deželni glavar, šef koroških socialistov, zdajšnji predsednik delovne skupnosti Alpe-Jadran in svoječasni „hochrangiger Hitlerjunge“ (lastna Wagnerjeva karakteristika oz. definicija, prosim!) trdil, da je pisanje sloven-skokoroških časopisov podobno „Stürmerju“ ali pa še hujše. Isti Wagner, ki ne zna niti najosnovnejšega slovenskega stavka, je pavšalno in nesramno sramotil tisk no in tendenciozno pisanje o Koroški. Edinole koroški dnevniki, tako Wagner, pišejo pravilno in so seveda tudi o tiskovni konferenci koroških strankarskih predsednikov na Dunaju pravilno pisali. Tega pa Wagner ni povedal, da je bila ta tiskovna konferenca več kot samo „srednjehuda“ polomija, bila je pravi politični fiasko, ki so ga na Koroškem oz. za koroške bralce na silo preobrazili v „ uspeh “. Izven-koroški časopisi in mediji, Juriš na tisk koroških Slovencev. Očitno je s tem hotel doseči mnenje, da so pač ta pravi nacisti na Koroškem v vrstah — eh schon wissn (itak vemo, kje!)! Konec minulega tedna pa je, čuj, o čuj, Pariz potrdil, kar so na Koroškem že vrabčki čivkali s streh, a koroški tristrankarski zbor politikov z Wagnerjem na čelu tega še ni zaznal (morda pa sploh ni hotel?): pisanje Kärntner Nachrichten, glasila Haiderjeve FP, je desnoradikalno. Od pi-sunstva in pisunov ter nem-škonacionalnih štirmerjev v tem listu se je avstrijska svobodnjaška stranka morala eksplicitno, javno in brez kakršnegakoli slepomišenja „že, ampak ...“ distancirati. To se je zgodilo na seji Liberalne internacionale, na kateri so razpravljali o pripetljajih in razvoju v FP, odkar je Haider njen firer. Opraviči! se ni „nekdo“, ampak sem generalni tajnik ter stranke, Guggerbauer. in to za pisarjenje lista, ki ga izdaja koroška F P, katere predsednik je Haider! Istega dne, ko se je v Parizu opravičeval svobodnjaški tajnik, je koroški deželni glavar, šef koroških socialistov ininin ... Wagner dobesedno z verbalnim bičem klatil po avstrijskih medijih in jim očital izpače- ki o slovenski narodni skupnosti in tudi o zadevah dvojezičnega šolstva poročajo bolj objektivno, bolj odprto, se pač tudi v zvezi s tiskovno konferenco niso pustili vpreči v koroške strankarske in protislovenske gare. Zato so jo pa v nedeljo dobili po glavi. In to od samega deželnega glavarja. Bravo, bravo, bravo??? Kajti ti glavarjevi izpadi, ki, kot je Smolle dejal, na las sličijo vzhodnoblokov-skim metodam, se bodo prej ali slej kot bumerang povrnili nazaj na Koroško, v deželo ob Dravi. Do sedaj že, dragi deželni glavar in spoštovani kolegi od Kärntner Nachrichten, že nismo zaman veljali za gnezdo včerajšnjikov in nemškona-cionalne miselnosti, da ostanem samo pri tem pojmu. Nedeljski govor in Pariz sta to grdo, skurno podobo o naši deželi v svetu samo potrdila. Hvala Vam za to medvedjo uslugo. Dali ste „najboljšo“ vizitko dežele, ki vabi svoje goste z geslom „Dopust pri prijateljih“. Tega samo še niste povedali, kako pojmujete prijateljstvo in kaki prijatelji ste Vi. Morda pa pravih prijateljev niti nočete, ampak je Vam le za pajdaše? Konferenca Katoliške akcije Avstrije jasno odklanja modej koroških strank Da se znotraj avstrijske katoliške Cerkve zavzemajo za skupno dvojezično šolo ter mirno sožitje na južnem Koroškem, je znano in razveseljivo dejstvo. Ravno v zadnjih tednih so razne, predvsem laične skupine ponovno izrekle zahtevo po skupnem sožitju in se jasno distancirale od vseh tistih, ki zagovarjajo ločevanje med južnokoroškimi otroki. Med drugim sta Katoliška akcija Avstrije in predsednik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije, dr. Ernst Waldstein, izrazila svojo veliko skrb nad poskusi, da bi uvedli na dvojezičnih šolah ločevanje, kar poskuša predvsem „pedagoška“ komisija koroških strank. Katoliška akcija Avstrije je na svojem vigrednem zasedanju v Salzburgu, ki' je bilo pretekli konec tedna, v skupni izjavi poudarila, da je možno ohraniti obstoj narodnih skupnosti „samo na podlagi aktivnega sožitja večine z manjšino, ne pa na podlagi ločevanja, ki bi potisnilo manjšino v rezervate“. V tej zvezi pomeni, tako Katoliška akcija, šolski model koroške pedagoške komisije „v primerjavi s trenutnim položajem korak nazaj.“ Katoliška akcija se tudi jasno izreka proti pojmu „pravica star- Ob robu povedano: AIDS in dvojezično šolstvo Kdor še ni vedel, da je dvojezično šolstvo nekaj- splošno nevarnega, si zdaj lahko končno oddahne. Nevednost se je razpihnila in koroškega politično-nebeškega prestola odrešilna svetloba nas je vse obsijala. Glasilo koroške deželne vlade „Kärntner Landeszeitung“ nam je končno razodelo, da je tako. V številki 7 od 19. 2. 1987 najavljajo na 1. strani (glej faksimile), da nas bojo obvestili v posebni izdaji „Zweisprachiges Schulwesen“ (Dvojezično šolstvo), ki bo izšla v četrtek, 5. marca 1987, o AIDS, kugi našega časa. Zdaj je vsaj jasno, kod ga je. Morda je to tisto presenečenje, ki ga napoveduje deželni glavar Leopold Wagner, če Slovenci ne bomo pridni in poslušno ubogali gospoda deželnega glavnega nadučitelja. Le dve možnosti sta, kako je moglo priti v uradnem glasilu koroške deželne vlade do te povezave med AIDS in dvojezičnim šolstvom. Ali je tisti, ki je to zakrivil, brezmejno neumen in ne vidi, ne spozna nevarnih posledic takega pisanja. Ali pa se je to zgodilo namenoma. Potem je itak vse jasno. V takem in drugačnem primeru se je odgovorni diskvalificiral kot časnikar. Potem pa v urejeni in demokratični družbi nima ničesar iskati na tako važnem in občutljivem položaju. Prvo, kar lahko zahtevamo, je, da se odgovorni za ta skrajno nesramni in gnusni — da ne uporabljamo še ostrejših besed — dogodek, dvomljivo je, da je bil samo spodrsljaj, opravičijo. Človeku se pač nehote vsiljujejo primerjave s tem, kar so nacisti pisali o Judih in proti njim. • Was Ist AIDS? • Wodurch wird AIDS aufgelöst? • Wie wird das Virus Übertragen? • Wer Ist besonders gefährdet? • Soll man einen Test machen lassen? • Was sagt das Ergebnis aus? Darüber informieren das Gesundheitsreferat der Kärntner Landesregierung und das Bundesministerium für Gesundheit und Umweltschutz umfassend in der Sonderausgabe „Zweisprachiges Schulwesen" der „Kärntner Landeszeitung" am 5. März 1987. dr. Ernst Waldstein šev“. Pravica staršev lahko namreč nasprotuje skupinskim pravicam neke manjšine ali pravnim dolžnostim države. Zato pravica staršev ne more biti neka pravica, ki jo velja za vsako ceno uveljaviti. Ob koncu poudarja Katoliška akcija, da zahteva rešitev šolskega vprašanja medsebojno zaupanje prizadetih. Katoliška akcija poziva odgovorne državne in deželne politike, da naj ustvarijo take razmere, preden se odločijo za kake sklepe. Zadnja številka KSÖ, glasila Katoliške socialne akademije, posveča svoj glavni članek pogovoru s predsednikom nemško-slovenskega koordinacijskega odbora, dr. Ernstom Waldsteinom. Na vprašanje KSÖ, v čem je problem pedagoškega modela, dr. Waldstein odgovarja: Ich möchte dies an einigen Punkten deutlich machen: 1. Die Spannungen zwischen deutschen und slowenischen Kärntnern könnten auf Dauer zum Wohle aller nur gelöst werden, wenn diese immer fähiger werden, miteinander zu leben. Eine Trennung schon im Schulkindalter stellt aber die Weichen in eine ganz andere Richtung! 2. Ein Mitglied der „Kärntner Pädagogenkommission“' fragte dort u.a., ob nun das „absolute Elternrecht“ zum tragen komme, sodaß es dann auch kein Milhören in einer anderen Unterrichtsprache geben könne. Diese sehr enthüllende Frage zeigt genau die Richtung an, die gesucht wird, nämlich, daß von früher Jugend an die Sprache der Minderheit als etwas gelten soll, was besser vermieden, nicht gehört werden sollte. 3. Bisher haben sich die Eltern, die ihr Kind zweisprachig unterrichten lassen wollten, am Schulbeginn der ersten Klasse dazu entscheiden müssen. Bei dem erwähnten Modell kann es dann im Lauf der ersten drei Klassen immer wieder um die Entscheidung gehen, ob die erforderlichen sieben Kinder für eine eigene Klasse da sind. Man kann sich vorstellen, wie die Eltern solcher Kinder in Grenzfällen von beiden Seiten unter Druck gesetzt werden, damit eine Klasse geteilt oder eben nicht geteilt wird. 4. Der sehr fragwürdige Gebrauch des Begriffs „Elternrecht“ für diesen Sachverhalt unterstellt, daß die Forderung nach getrenntem Unterricht die Forderung der Elternschaft sei. Eltern, die anders wollen, werden da gar nicht gefragt. Elternrecht ist aber sicher kein absolutes Recht, weil es am Recht anderer Eltern, am Recht von Gruppen (Volksgruppen) und am Recht der Allgemeinheit seine Grenzen findet. 5. Jede Änderung der bestehenden Situation fordert an sich schon den „Kampf um die Seelen“ in diesem Land heraus und vergiftet das Zusammenleben der Völker; man müßte daher selbst Änderungen, die wirklich Verbesserungen sind, mit Förderungsmaßnahmen für alle jene Schritte verbinden, die das Zusammenleben von deutschen und slowenischen Kärntnern verbessern: gemeinsame Veranstaltungen, gemeinsames Kulturschaffen usw. KSŠG (Klub slovenskih študentov v Gradcu) je pretekli teden bil na obisku na Narodnem svetu. Študentje so NSKS informirali o delovnih načrtih kluba, kjer tudi letos mdr. načrtujejo „slovenski praznik“, ki je lani odlično uspel. KSŠG bo mdr. povabil v Gradec tudi predsednika KSOO, Frica Kumra. Diskusije v „Club 2“ o šolskem vprašanju brez sodelovanja Slovencev ne bo Kot smo že poročali, je bil za začetek marca načrtovan Club 2, v katerem naj bi diskutirali predsedniki koroških strank, zastopnika slovenskih osrednjih organizacij, zvezna ministrica za pouk g. Hawlicek ter dunajski strokovnjak o manjšinskošolski problematiki na Koroškem. Slovenske osrednje organizacije so na ta predlog sporočile šefu Cluba 2 dr. Huemerju, da niso pripravljene diskutirati o tej problematiki na politični ravni. Zastopniki slovenskih osrednjih organizacij so predlagali, naj bi o tem problemu diskutirali pedagogi in strokovnjaki, kajti diskusija na politični ravni ne bi bila nič drugega kakor ponovitev dunajske tiskovne konference predsednikov koroških strank. Na ta predlog nam je tajništvo dr. Huemerja sporočilo, da si ne morejo predstavljati, da bi prišlo do take diskusije, če prizadeti, to se pravi zastopniki koroških Slovencev, v takem sestavu niso pripravljeni diskutirati o tej problematiki. Narodni svet in Slovenska skupnost sta se srečala na Trbižu V okviru stalnih stikov med Narodnim svetom koroških Slovencev in Slovensko skupnostjo sta se obe organizaciji srečali v soboto, 21. februarja, na Trbižu v Kanalski dolini. Obe strani sta se dogovorili, da bodo taka in podobna srečanja odslej redni sestavni del sodelovanja in stikov med njima. Po srečanju je bila sprejeta sledeča tiskovna izjava: Delegaciji koroških Slovencev in Slovencev iz Italije sta soglasno obsodili vse poskuse ločevanja in apartheida na dvojezičnih šolah na Koroškem in zahtevali takojšnjo odobritev pravičnega globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji v rimskem parlamentu. Tako sta na srečanju v Trbižu v Kanalski dolini soglasno poudarili delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti. Na delovnem srečanju je delegacijo NSKS vodil podpredsednik mag. Filip Warasch, delegacijo SSk pa deželni tajnik Ivo Jevnikar. Sestanka se je udeležil tudi drž,-zb. posl. Karel Smolle. V temeljiti razpravi o sedanjem narodnopolitičnem položaju Slovencev v Avstriji in Italiji je bila odločno podčrtana temeljna vloga samostojnega političnega nastopanja. To še posebej potrjujeta prisotnost slovenskih izvoljenih predstavnikov v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine in v pokrajinskih deželnih svetih ter nedavna izvolitev koroškega Slovenca Karla Smolleja v dunajski parlament kot zastopnika narodnost- nih skupnosti v Avstriji. Udeleženci so obširno razpravljali še o gospodarskih, kulturnih in ekoloških vprašanjih v Avstriji in Italiji ter znotraj delovne skupnosti Alpe-Jadran. ^ Na predsednika delovne skupnosti Alpe-Jadran, koroškega deželnega glavarja Wagnerja, so z zasedanja naslovili poziv, naj delovna skupnost v svojem okviru ustanovi stalno komisijo predstavnikov narodnih manjšin iz republik in dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki naj preučuje manjšinske probleme, načrtuje izboljšanje položaja manjšin in obravnava, oceni in dokončno odobri poročilo o manjšinah, ki ga pripravlja delovna skupnost Alpe-Jadran. Samo manjšine namreč, tako udeleženci sestanka, lahko avtentično tolmačijo svoj položaj in svoje potrebe. Politika Prvi državni obisk je avstrijskega zveznega kanclerja povedel v Jugoslavijo. V sredo, 18., in v četrtek, 19. februarja, se je kancler dr. Franc Vranitzky srečal in pogovarjal na Bledu z jugoslovanskim ministrskim predsednikom Brankom Mikuličem in še s slovenskim vladnim šefom Dušanom Šinigojem. Paralelno k temu pa se je z resornimi kolegi pogovarjal tudi finančni minister Ferdinand Lacina. Spis pogovornih tematik je bil obširen, saj je obisk imel značaj strogega delovnega srečanja. Avstrijska in jugoslovanska stran sta prerešetali gospodarsko sodelovanje, pri čemer je medsebojna trgovina zavzemala važno mesto. Pomemben sestav razgovorov je bila seveda gradnja karavanškega predora, ki se bo nadaljevala brez zastojev; v tej zvezi so bili predmet razgovorov še prometne zveze in sploh promet. Konkretno sta se obe strani tudi menili in domenili o medsebojnem informiranju glede delovanja jedrske elektrarne v Krškem. Jugoslavija bo preko avstrijskega generalnega konzulata v Ljubljani stalno in neposredno informirala Dunaj. Zaščita vodnih vrelcev na območju Karavank in sodelo- vanje na področju ekologije sta bili nadaljnji točki pogovorov. Slovenska stran je predvsem pri tovarni celuloze Obir pokazala zanimanje za skupno vlaganje finančnih sredstev in izgradnjo tovarne ter čiščenje odplak. Na pladnju dnevnorednih točk razgovorov je bilo med drugim še zadeva človečanskih pravic, kjer obe državi soglašata in tudi še vprašanje slovenske narodnostne skupnosti, predvsem v senci dvojezičnega pouka na Koroškem. Tu je zvezni kancler dejal, da bojo to vprašanje „dvignili“ na zvezno raven in ga bojo ponovno obravnavali. Sploh pa sta obe strani obisk ocenili zelo zelo pozitivno. Različni odmevi V medijih obeh držav so obisku namenili obširno in dobrohotno poročanje. Predvsem avstrijski mediji so poudarili, da je manjšinsko vprašanje bi- lo le obrobni pojav obiska in razgovorov. Že dneve pred obiskom so se posebno jugoslovanski časopisi kar razpisali o obisku. Dopisnik Večera je v sredo, 18. 2. 87, pisal o meteorskem vzponu Vranitzkega v avstrijski politični sceni, češ da je „na novembrskih parlamentarnih volitvah sam premagal desničarsko Ljudsko stranko in ustavil nadaljnje nazadovanje socialistov“. Dr. Hellwig Valentin pa je v komentarju „Tempora mutan-tur“ v KTZ dne 21. 2. 87 med drugim zapisal: „Celo v kočljivem manjšinskem vprašanju, ki bo, tako je vsaj na začetku kazalo, zasenčilo obisk, je kancler ostal „obvladano-hla-den“. Te teme enostavno ni načel in je svoje pogovorne partnerje pustil „priti“. In ti so si pustili kar precej časa pri tem. Tako je Vranitzkemu in slovenskemu ministrskemu predsedniku uspelo, da med skoraj triurno večerjo niti be- sedice nista spregovorila o manjšinskem vprašanju. Čeprav sta sedela tesno drug ob drugem. Na Koroškem so državniški nastop kanclerja na Bledu zato registrirali z velikim zadovoljstvom“. Neue Kronen Zeitung, pa je v petek, 20. 2. 87, med drugim takole pisala o obisku: „Politična klima na Bledu se je jasno razlikovala od jugoslovansko-avstrijskih srečanj v preteklosti, ki so se odigravala v zelo zadržani obliki. Manjšinsko vprašanje v Avstriji je jugoslovanska stran tu na Bledu načela samo ob robu in vladni šef Mikulič se je na koncu obiska javno zahvalil Vranitzkemu za razumevanje, ki ga zvezni kancler kaže pri reševanju manjšinskega problema v smislu državne pogodbe“. Slovenski vladni šef Šinigoj je v razgovoru z Vranitzkim sicer izjavil, da so manjšine cement medsebojnih stikov in da bi šolsko vprašanje rešili v soglasju s prizadeto narodno skupnostjo, kolegu od slovenske oddaje celovškega radia pa je dobesedno dejal, da je v zadnjem času v zadevi koroških Slovencev bil „dosežen določen napredek in vidim vendarle boljše čase“. Franc Wakounig Obisk Vranitzkega v Jugoslaviji Manjšinsko vprašanje „ni motilo“ razgovorov „Rdeči“ župan Pfeiffer najel kredit pri „črni“ Raiffeisen Na minuli občinski seji, ki je bila v torek, 24. februarja, v Dobrli vasi, se je spet enkrat pokazalo, kako smatrajo SP, VP in FP enakopravnost v občini. Predlog EL, da bi občina najela kredit v enakih delih pri Posojilnici in Raiki, so omenjene tri stranke odklonile. Kot protiutež pa je župan Pfeiffer predlagal, da občina najame kredit pri Raiki, kot že nekaj let. Ta predlog pa je bil od večine — razen odbornikov EL — sklenjen. Obe domači banki — Posojilnica in Raika — sta nudili kredit pod istimi pogoji — z obrestno mero 7,75%, VISPA pa po 8,25%. Zato sta predlagala občinska odbornika EL Tinej Wastl in Andrej Sturm, da bi polovico kredita najela občina pri najstarejšem bančnem institutu — Posojilnici Dobr-la vas —, ki že skoraj 90 let nudi svoje usluge dobrolskim občanom. In pričakovati je bilo, da bo občinski odbor v duhu enakopravnosti to tudi potrdil., Toda argument enakopravnosti so pohodili in sklepali po svoje! V vprašalni uri sta občinska odbornika EL postavila županu vrsto vprašanj. Med drugim je občinski odbornik Martin Wastl vprašal župana, ali obstaja možnost, da bi občina nastavila očesnega zdravnika, ker je v celem velikovškem okraju samo ena očesna zdravnica. Zupan je odgovoril, da je storil vse, ni pa izgledov za nastavitev omenjenega zdravnika. Občinski odbornik Andrej Sturm pa je med drugim vprašal, ali je kulturni odbor že sklepal o tem, da bi občina podelila občinski grb SPD „Srce“. Pristojni referent je na to odgovoril, da kulturni odbor o tem še ni sklepal, ker morajo poprej še izde- lati statute za podelitev občinskega grba raznim društvom. Torej načrtno zavlačevanje. Tujskoprometni urad in knjižnica se bosta preselila v samostan. V ta namen so sklenili oddajo električarskih, mizarskih in pleskarskih del, ki jih bodo izvršila do- mača podjetja. Opremo bo dobavila tvrdka Rutar za 78.000,— šil. Computer znamke Nixdorf pa bo stal 236.000,— šilingov. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila ustanovitev Komunalne družbe z o. j. Ta družba, pri kateri je občina udeležena s 499.000,— šil. in dr. Keber s 1000,— šil. bo od samostana Št. Pavel vzela v najem samostan v Dobrli vasi. Ustanovitev te komunalne družbe, ki ima davčne ugodnosti, je bila sklenjena soglasno. Prav tako soglasno je občinski svet sklenil najemniško pogodbo med samostanom Št. Pavel in občino Dobrla vas za Goselsko jezero. Celotna površina jezera In zemljišč okoli njega znaša 78 ha. Predvidene so investicije 5 milij. v teku 5ih let. Cena za najemnino pa še ni dokončna. Omenjeni dve točki dnevnega reda so označili nekateri odborniki kot „sklep stoletja“. Odbornika EL sta nečelno soglašala, vendar sta opozorila na to, da naj bi občina napravila proračun o stroških in dobičku. Opomnila sta še, da naj bi tudi javna roka kaj prispevala, ker bodo investicije velike. Pri prošnji avtopodjetja Slenč-nik za razširitev koncesije za prevozništvo je edino odbornik Ster-mitz glasoval proti temu, torej proti delovnim mestom v domači občini. Smolle zavrača Wagner-jeve napade na žurnaliste V svoji nedeljski „pridigi“ v koroškem radiu (22. 2. 1987) je deželni glavar med drugim hudo udaril po avstrijskih časopisih, ker da tendenciozno in nepravilno obveščajo svoje bralce o dogajanjih na Koroškem. Posebno velja to za šolsko diskusijo oz. za tiskovno konferenco koroških strankarskih voditeljev na Dunaju. Wagner pa je seveda zamolčal, oz. ni priznal poslušalcem, da je ta tiskovna konferenca politično bila velika polomija za koroške strankarske voditelje. Edino koroški dnevniki so hvalisavo pisarili o njej. Najava, da bojo tisti, ki ne bojo sprejeli modela koroške pedagoške komisije, doživeli svoje čudeže in presenečenje, pa — milo rečeno — močno diši po grožnji. Predsednik KEL, drž.-zb. posl. Karel Smolle je Wagnerjeve „nevzdržne in divje napade na avstrijske časopise in novinarje“ najostreje zavrnil, ker „navdajajo Avstrijce s skrbjo za bodočnost naše demokracije". Kritični žurnalisti in časopisi, tako Smolle naprej, so Wagnerju hud trn v peti, in sleherni, ki se kritično ukvarja s politiko deželnega glavarja oz. koroške enotne stranke SVFP, naj obmolkne. „Znosni so očitno samo tisti, ki nekritično razširjajo in sprejemajo mnenje koroške enotne stranke. To je klasični primer namernega izenačenja medijev in spominja na metode v vzhodnem bloku. Prav ti divji napadi koroškega deželnega glavarja proti medijem pa potrjujejo tudi, tako Smolle zaključno v svoji izjavi, da je za bodočnost demokracije in politične kulture v Avstriji kritični žurnalizem neobhoden več kakor nujno potreben.“ (Nadaljevanje s 1. str.) Po razgovorih je Wagner sicer dejal, da bo najkasneje v šolskem letu 1988/89 izvedena sprememba na podlagi koroškega pedagoškega modela. Spremembo naj bi zato uvedli najkasneje do leta 1988/89, da dvojezično šolstvo pač ne bi bilo predmet volilno-kampanjskega ozračja. Po znani navadi, a popolnoma nepotrebno, je tistim, ki so proti nezrelemu in zgolj politično navdahnjenemu koroškemu pedagoškemu modelu, očital, da ga sploh ne poznajo. Na ministrstvu za pouk, umetnost in šport je prejšnji petek ministrica dr. Hilde Hawlicek sprejela delegacijo osrednjih organizacij koroških Slovencev z namenom, da bi dobila podrobnejše informacije neposredno od manjšine. Predstavniki organizacij (za NSKS so to bili predsednik dr. Matevž Grilc, drž. posl. Karel Smolle in osr. tajnik Franc Wedenig, za ZSO podpredsednik ravnatelj Franc Kukoviča, tajnik dr. Marjan Sturm in Teodor Domej) in prof. Peter Gstettner s celovške univerze, ki je tudi bil v delegaciji, so ministrici obrazložili predvsem politična in razvojna ozadja v zvezi z dvojezično šolo. Model koroške pedagoške komisije so predstavili kot nesprejemljivo, zgolj politično rešitev, to pa zaradi naloga strank, in zaradi dvomljivega sestava te komisije. Delegacija je tolmačila pedagoško utemeljena stališča organizacij, ki so našla široko podporo pedagoško-znanstvenih krogov v državi in predvsem zahtevala ustanovitev strokovne komisije za proučevanje šolske problematike, v kateri bi sodelovali pristojni uradniki ministrstva, strokovnjaki z univerzitetnega področja, pedagogi s Koroške in seveda tudi strokovnjaki slovenske manjšine same, kakor je to predlagala tudi že avstrijska rektorska konferenca. Ministrica Hawlicek je poudarila svoj interes za skupno rešitev, torej za upoštevanje predlogov nemško in slovensko govoreče strani na Koroškem. Njen predlog, ki predvideva ustanovitev komisije strokovnjakov pri prosvetnem ministrstvu, je delegacija pozdravila, ker je videla v bistvu uresničene tiste predstave, ki so bile doslej vedno prezrte: odtegniti vprašanje političnim forumom in ga obravnavati na strokovni ravni ob sodelovanju strokovnjakov ministrstva, univerz, dežele Koroške in slovenske narodne skupnosti, potem šele odločitev za konkretno obliko rešitve. Hawlicek pa je tudi pojasnila, da bo treba najti rešitev vsekakor pred letom 1989, ko bodo na Koroškem spet deželnozborske volitve. Prvo sejo zvezne strokovne komisije je ministrica Hawlicek sklicala za 16. marec 1987. samim pa se bo še ukvarjal odbor za pritožbe pri zastopstvu gledalcev in poslušalcev ORF-a, tako Podgorski. V pogovoru z odgovornimi v redakciji „Ohne Maulkorb“ na Dunaju smo zvedeli, da je film sprožil živahno diskusijo o koroški šolski problematiki po celi Avstriji. Številni odmevi na film so bili v celoti vsekakor pozitivni, negativne kritike so prišle skoraj brez izjeme s Koroškega. Prispevek o koroški šolski problematiki v mladinski oddaji „Ohne Maulkorb“ je med drugim posnet na kaseti tudi v Domu v Tinjah. Če si ga kdo hoče ogledati, ga radi posredujemo, oziroma si ga lahko ogledate tudi v Tinjah. Politika KSOO: Pozdravlja dogovor med koroškimi Slovenci in koroškimi strankami „Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da so koroške deželnozborske stranke sprejele skupni predlog slovenskih osrednjih organizacij in gospe ministrice Hawlltschkove, da v vprašanju manjšinskega šolstva ustanovijo komisijo strokovnjakov“. To je Izjavil predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, mestni svetnik Mirko Kumer, o stališču do torkovega šolskega vrha na koroški deželni vladi. „Hkrati pa pričakujemo“, tako Kumer dalje, „da bo strokovna komisija izdelala predlog, ki bo upošteval trdno željo južnokoroških staršev, da se ohrani skupna dvojezična šola. V ospredju nikakor ne smejo stati kratkoročna volilnotaktlč-na razmišljanja političnih strank, temveč zgolj strokovna. Tako bo mirno sožitje na dvojezičnem ozemlju najbolje zagotovljeno“. Hišo dajem v najem; 90 m2. Nadaljnje informacije po tel.: 0 42 74 / 81 00 od ponedeljka do petka med 15.00 In 18.00 uro. Oddam v najem neopremljeno, srednje veliko stanovanje ob Pliberški cesti 7 v Dobrll vasi. Prijave na Posojllnico-Bank Dobrla vas, tel. 0 42 36 / 20 76. Negativni odmevi na „Ohne Maulkorb“ le s Koroške_ Avstrijci sprejeli objektivno poročilo zelo pozitivno V nedeljo, 15. februarja, je avstrijska televizija oddajala mladinski magacin „Ohne Maulkorb“. Med drugim so moderatorji oddaje pripravili tudi prispevek, v katerem so stvarno in objektivno prikazali koroško šolsko problematiko. Pri tem je prišlo do izraza, da si moderatorji oddaje in avtorji tega prispevka — Thomas Mačk in Paul Sedlaček — želijo tako rešitev šolskega vprašanja, ki bi ustrezala slovenski narodni skupnosti. Zato so koroške stranke in KHD močno protestirale. Neupravičene proteste so zavrnili člani Narodnega sveta koroških Slovencev in številni društveniki s podeželja, ki so poslali moderatorjem omenjene oddaje solidarnostno izjavo, v kateri se zahvaljujejo avtorjema za objektivno poročanje in jima izražajo svoje priznanje. Med drugim so tako solidarnostno izjavo podpisali vsi nastavljene! Mohorjeve hi- še, nad 100 društvenikov SPD „Srce“ v Dobrli vasi in še številni drugi. Na vprašanje Našega tednika, kako ocenjuje generalni intendant ORF-a Podgorski to oddajo, nam je ta odgovoril, da žal oddaje ni videl, ker je bil v inozemstvu, da si pa hoče prispevek nadoknadno ogledati. Z odmevi na film o koroškem šolstvu in s filmom Strokovna komisija - prodlog koroških Slovencev sprejet Idealen bi bil celodnevni slovenski radijski spored Minuli teden je predstavil Mirko Bogataj, vodja slovenskega oddelka koroškega radia, anketo, ki naj bi dala odgovor na vprašanje, kako slovenska narodna skupnost sprejema in ocenjuje svoj radijski spored. Pri omenjeni anketi avstrijskega radia je sodelovalo nad 1700 ljudi in bilo je menda možno zajeti vse starostne in poklicne plasti od Žile preko Roža do Podjune. Kot je Bogataj sam dejal, je zanj posebno razveseljivo dejstvo, da je nad 80% vseh povprašanih ocenilo poročanje o političnem dogajanju kot objektivno. Le 10% se s poročanjem v slovenskem programu ne more strinjati. Kot kažejo podatki ankete, so slovenski rojaki bolj navezani na svoj radijski program kakor pa nemško govoreči. Statistika ugotavlja, da sodi slovenska oddaja med najbolj poslušane v tem dnevnem času v vsej Avstriji. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se je število poslušalcev v zadnjih treh letih podvojilo. „To pa gotovo tudi zaradi tega, ker ne delamo sporeda za ljudi — ampak z ljudmi,“ tako Bogataj. Pri oddajah sodeluje letno več kot 1000 slovenskih rojakov. Jasno je, da idealnega termina za radijski spored, ki bi ustrezal vsem, ni možno najti. Idealen bi bil celodnevni spored, za katerega uresničitev se trudi slovensko uredništvo; upoštevali naj bi tudi slovenski spored v televiziji. Najbolj poslušana oddaja so slej ko prej voščila. Da pa so ko roški Slovenci posebni lokalni pa trioti, govori podatek, da je med najbolj priljubljenimi oddajam redna četrtkova oddaja, pri kater sodeluje nad 60 ljudi iz Roža, Pod june in Zilje. Največje in bistvene spremem be so predvidene za spored v to rek, ki je doslej vseboval težiščne oddaje za otroke, ža ženske, za mlade, za starejše letnike in novice iz življenja Cerkve. Te oddaje so sicer dobro sprejemali tisti, katerim so bile namenjene, vendar ni bilo možno nagovoriti širših plasti poslušalcev. Nova oddaja naj bi zbliževala spole, generacije — to se pravi, da bo to neke vrste partnerski magacin. H. St. Rož, Podjuna, Žila Razstava trofej v Zel. Kapli Občina Železna Kapla-Bela je znana po bogatih gozdovih in plemeniti divjačini. Ker je občina tako velika, je lov razdeljen na štiri gojitvena območja (Hegeringe). Skupno lovi okoli 150 lovcev na površini 19.334 ha. Posamezna gojitvena območja so: l-Bela 2978 ha, ll-Remšenik-Lepena 5178 ha, lll-Obirsko-Korte 8348 ha in IV-Žeiezna Kapla-Lobnik 2830 ha. Vsakoletna razstava trofej je velik dogodek za vse lovce domačine in za lovce iz celotnega \ 14.-19. MARCA 19. MEDNARODNI SEJEM ZA GASTRONOMIJO. TURIZEM IN OBRT, ZA PREHRANO IN ŽIVILA MESSESTADT im. _ forfair^e3S KLAGENFURT AM WÖRTHERSEE Klogenfuilei Messe Belnebsgesellschofl m b H A-902I Klogenfurt, Postfach 220 Telefon: (04222) 56800-0, feie«: 422268 km o velikovškega okraja. Saj ja Kapla znana, da ta dan zna slovesno opraviti. Že v petek se je zbralo veliko lovcev pri ocenjevanju. V soboto popoldan pa je v nabito polni dvorani hotela Obir pozdravil okrajni lovski mojster inž. Albin Knafl v obeh deželnih jezikih vse lovce, med njimi pa tudi obilo častnih gostov kot župana dr. Die-terja Hallerja, župnika Zundra, referenta za lovstvo pri okrajnem glavarstvu g. Kucherja in zastopnike Lovske zveze Slovenije na čelu z inž. Zoranom Rautnerjem. Slovesno razstavo so odprli južnokoroški rogisti, za njimi je zapel tri pesmi mešani pevski zbor iz Železne Kaple pod vodstvom Štefanije Piskernik. Že dvanajstič je nastopil pri tej prereditvi lovski zbor Železne Kaple pod vodstvom Jožka Wrulicha. Zapel je tri pesmi: narodno „Črni kos", nemško „Im Wald und auf der Heide“ v priredbi Jožka Wrulicha ter narodno „Tam v gozdu“. Iz poročila g. Knafla smo zvedeli, da so lovci kar vestno opravili svojo dolžnost. Čeprav je letošnje leto bilo za lovce razmeroma slabo, saj se je lov zaradi reaktorske nesreče v Černobilu začel dva meseca pozneje in tudi divjačina ni imela nobene cene, je bilo odstreljenih od odobrenega odstrela 60% srnjadi, 80% jelenjadi, 114% gamsov in 100% muflonov. To je precej nad deželnim poprečjem. Pri gamsih je največji problem, da se je garjavost še razširila. Najhuje je v Kortah, a tudi v Štruglovem, Kožlaku in Podpesni-kovem v Beli so že uplenili garjave gamse. Na letošnji razstavi je bilo ocenjenih 333 trofej — 156 srnjakov, 12 jelenov, 70 gamsov in 5 muflonov. Od teh jih je bilo 30 z rdečo „piko“ — napačno odstreljenih. Da se gojitveno združenje s Slovenijo pri jelenjadi dobro obnese, dokazuje dejstvo, da sta bila letos uplenjena dva kapitalna jelena, ki štejeta med najboljše na Koroškem; eden z 216 točkami, drugi z 210. cjo Josef Guttenbrunner 70-letnik / A V soboto, 28. februarja 1987, bo obhajal na Talirju pri Kot-mari vasi 70-letnico Josef Guttenbrunner, dolgoletni predsednik koroškega deželnega šolskega sveta in koroškega deželnega zbora. Slavljenec spada med tiste koroške politične osebnosti, ki jim beseda sožitje ni samo fraza, marveč življenjsko navodilo. Kot poslevodeči predsednik koroškega deželnega šolskega sveta je z besedo in dejanji izpričeval svojo pripravljenost in svojo voljo, da se utrdi in izboljša dvojezično šolstvo. Skupna šola in skupna vzgoja otrok, prijavljenih in neprijavljenih, naj bi bila temelj enakopravnemu sožitju obeh narodov in s tem temelj uspešni prihodnosti naše skupne domovine Koroške. Svojo ljubezen do koroških Slovencev kot naroda soseda v deželi, svoje spoštovanje in tudi svojo zaskrbljenost spričo gonje raznih krogov je izpričeval tudi kot član komisije za krajevne napise in kot predsednik koroškega deželnega zbora. Leta 1982 se je umaknil iz političnega življenja. Iz javnosti se seveda ni umaknil. S svojimi nastopi in govori ob proslavah, ki poudarjajo in dokazujejo dvojezičnost naše dežele Koroške in sosedstvo ter sožitje obeh narodov, je rotil svoje rojake in jih pozival k treznosti in uvidevnosti, obenem pa svaril pred nestrpnostjo in njenimi krutimi posledicami. Upajmo, da so njegove besede čuli in pravilno razumeli vsi, katerim so te besede namenjene. S svojim delovanjem in ustvarjanjem si je slavljenec Josef Guttenbrunner pridobil častno mesto v naši koroški zgodovini. Ob 70-letnici mu želimo vse najboljše in mu kličemo še na mnoga zdrava leta. Ad multos annos! Jože Wakounig, glavni urednik Vogrče — Kako lahko iz nesreče kljub temu še postane dobra novica za časopis, kaže naslednji primer. Angelika Polesnig iz Mo-grč hodi v prvi razred ljudske šole — v svojih prvih seme-stralnih počitnicah pa si je žal zlomila nogo. Šest tednov mora ležati v bolnici. Da ne bi zamudila preveč snovi, so tudi v bolnici na razpolago učitelji. Zanjo se je brigal učitelj Peter Zechner. Deklica je bila po- dobra novica gumna in mu je renta, aa je prijavljena k dvojezičnemu pouku. Zechner sam ne zna slovensko. Zato se je obrnil na kolegico Marijo Smrečnik. Sedaj ona poučuje v bolnici Angeliko v slovenščini, medtem ko jo Zechner zastopa v razredu. Torej, starši, ne pozabite: tudi v bolnici imajo vaši otroci možnost za dvojezični pouk! Samo pozanimati se je treba. Pust „pri Kosi“ na Ravnah V soboto, 21. februarja, je kulturno društvo „Peter Markovič“ iz Rožeka vabilo na „pustovanje“ v taberni „pri Kosi“ na Ravne. Ob 20. uri je bila dvorana polna in „Trio Drava“ iz Borovelj je poskrbel, da so se prvi gostje že zavrteli. Zaigrali so nekaj glasbenih komadov, nato pa je „Podhumški balet" odprl pustni ples s tremi plesi. Zaplesal je „čari sten“, „tango“ in „polko“. Na stopili so trije parčki, sicer sa ma dekleta. Podhumški balet je poskrbel za smeh med publiko. Za polnočni vložek pa je bila napovedana že druga točka. Medtem pa je bila še na sporedu tombola in dražba torte. Pogostokrat smo se zavrteli, da nam je postalo kar vroče. Bilo je kratko pred polnočjo In „najlepše“ iz Rožeka so prikorakale v dvorano. Bile so „mis oriental“, „mis balet“, „mis Ha-vai“... Smeh pa je bil, ker so bile „mis“ sami moški. Mislim, da je publika imela dovolj možnosti, da se je ta večer nekajkrat prisrčno zasmejala. V jutranjih urah pa smo jedli kuhano svinjsko glavo in počasi končali naš pustni ples. Povedati pa je treba, da je „Trio Drava“ veliko doprinesel za dobro razpoloženje na našem „pustovanju“. Čestitamo Svoj 80. rojstni dan praznuje gospod Garnbrat, pd. Ježev oče na Metlovi. Za ta visoki jubilej iskreno čestitamo. Številnim čestitkam se pridružuje tudi EL-Dobrla vas. Te dni obhaja svoj 79. rojstni dan gospod Martin Mischitz v Podsinji vasi. Želimo mu mnogo zdravja in božjega blagoslova. V Podjuni slavi svoj 60. rojstni dan gospa Matilda Sadovnik. Želimo ji mnogo sreče in trdnega zdravja. Iskreno čestita tudi EL-Globasnica. Matilda Lutnik, pd. Kriš-tanova babica na Blatu pri Pliberku, praznuje svoj 64. rojstni dan. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga in zdrava leta. Čestitkam se pridružuje tudi EL-Pliberk. Pred kratkim je obhajal svoj 70. rojstni dan Franc Kužnik v Dvoru pri Šmihelu. Želimo mu vse najboljše. Ani Kert iz Celovca te dni praznuje svoj 62. rojstni dan. Slavljenki želimo še mnogo let v krogu njenih domačih. Na Metlovi obhaja svoj 74. rojstni dan Juri Krajnc. Za ta praznik mu želimo obilo zdravja. Še na mnoga leta. Čestita tudi EL-Dobrla vas. * Pepej Brutej, pd. Binat-kov oče ob Zagorjah, je te dni srečal Abrahama. Iskreno mu čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta. Naš tednik — Vaš prijatelj Pred kratkim je praznoval bilčovski podžupan, podjetnik Franc Gasser, svojo 60-letnico. Že 14 dni praznuje priljubljeni tesarski mojster v krogu svojih sorodnikov, znancev in prijateljev ta okrogli jubilej. Minuli ponedeljek pa so ga vaščani Podgrada še posebno počastili: z baklami in glasnim streljanjem so mu pripravili pohod od Podgrada do gostišča Koren, kjer so ga številni domačini slavili do jutranjih ur, vse to pa pod geslom: „Gasser je tudi župan za občinske sirote". Številnim iskrenim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika, ki želi podžupanu Gasserju vse najboljše, posebno pa še zdravja in sreče! „Iz jagrske torbe Dogodivščina z lisico Ker je lisičji kožuh zelo v modi, je zato tudi zelo cenjen. „Kralji mode“ narekujejo modo in če jim že moški svet ne sledi, pa tembolj ženski. Spreminjanje okusa je dostikrat več kot nerazumljivo, do nekaterih, predvsem do kožuho-vin, pa res krivično in niti lisice niso izvzete. Lisic je dosti. Te vrste zveri niti v preteklih, kaj šele v sedanjih razmerah sploh ni oz. ni bilo moč iztrebiti. To se pokaže tudi v času najprizadevnejšega iztrebljanja zaradi stekline. Res pa je, da lisice ni tako lahko dobiti kakor na primer zajca ali fazana. Zelo zanimiv je skupni lov na to zvito zver. Rad se ga udeležujem, tudi pri sosedih. Na predzadnjem pogonu sem dobil stojišče nekako na nasprotni strani Hudičeve peči. V robu pred gosto borovo hošo, ob prav borni lesni, skoraj že zapuščeni poti brezskrbno sedim na jagerskem stolčku. Puško imam čez kolena, v ustih člk in zagledan sem v lepo jesensko naravo. „Saj se mi ne mudi, pogon je zelo dolg, od gonjačev in psov še nobenega sluha“ — tako si „žinjam". Ravno, ko ugasnem cigareto, se za vraga, kakih dvajset do trideset korakov pred menoj, neslišno vleče čez pot rdeče-rjava lisa — brez „Gugalnik“ Radiško slovensko prosvetno društvo že nad osemdeset let uprizarja gledališke predstave. Iz kronike je razvidno, da so prvič uprizorili gledališko predstavo že leta 1906. Igra je bila že od nekdaj jezikovna šola, bodisi za igralca, bodisi za gledalca. Tako so se ljudje izpopolnjevali v slovenščini, ker jim šola tega ni dala. Gledališke predstave danes nimajo nič manj važne naloge. Na Radišah se dandanes naučijo po eno igro letno. Za letošnjo predstavo so izbrali komedijo „Gugalnik“ avtorja Novaka Novaka, znanega pisca televizijskih iger. V komediji skuša predstaviti družinskega očeta, emancipirane-ga moškega v 21. stoletju. Ta mož prevzame vlogo žene, žena pa hoče živeti v neodvisnosti in prostosti. Kot je navada pri takih igrah, se vse konča v splošno zado- pretiravanja gotovo najlepša in največja, kar sem jih sploh kdaj dobil pred oči. Vse se zgodi res tako nenavadno, da kar otrpnem in niti puške ne morem vzdigniti. Res prava smola, kakor da je vse zacoprano. Tako se zelenemu bratu pač vse maščuje, če na stojišču takoj ni pripravljen na vsa presenečenja. V tem, ko začujem gonjače In lajanje njihovih spremljevalcev, zagledam daleč na robu lisico. Naenkrat obstoji, zre naokrog in zdi se, kot da voha. Za strel je predaleč. Nekaj se zveri ne zdi prav. Zaokroži z repom in v beg naravnost proti meni. Menja smer — hoče čez rob. S puško ob Ilcu jo spremljam, in ko usmodim, zvitorepka visoko dvigne rep, naredi še nekaj kljuk in obsedi za drevesom. Se pretkanec morda hoče potuhniti? Ko se mi spet prikaže, spustim bliskovit strel in -vidim, kako se popade za stegno, se vrti v krogu in kmalu obmiruje. Tudi dobremu psu, ki jo togotno pograbi za vrat in jo pošteno strese, niti zob ne more več pokazati. Za zaključek: na stojiščih bodi tih, pozoren od prvega trenutka naprej in pripravljen na vsako presenečenje — in laže boš prišel do dragocenega lisičjega kožuha. Stanko Kraut na Radišah voljstvo in oba, mož in žena, spoznata, da za 21. stoletje še nista zrela. Igralci so besedilo znali na pamet in so svoje vloge dobro predstavili. Režiser je bil domačin Nužej Wieser, svetoval in pomagal pa mu je igralec celovškega gledališča Heino Fischer. Igrali so: Šimi Ogris, Ani Wru-lich, Rosmarija Thaler, Marjan Woschitz, Tomi Rogaunig, Leni Lampichler, Milan Hribernik, Jožica Hribernik, Martin Ogris, Danijel Wrulich in Marjan Wrulich. Za maske je bil odgovoren Andrej Lampichler, tehniko pa je imel na skrbi Manfred Resztej. Nedelja je pokazala, da je igra, odrska predstava, pri ljudeh zelo priljubljena, saj so prišli od blizu in daleč, domačini, okolišnji sosedje ter z obiskom nagradili igralce in režiserja za trud, ki so ga vložili v predstavo. Pust, pust — masten okoli ust KEL ima novega predsednika in novega tajnika Popolnoma na tihem je za kulisami kongresa Zelene alternative Koroška enotna lista izvolila novo vodstvo. Kot je Naš tednik zvedel iz tajnih virov, odslej predseduje KEL dv. sv. dr. Pavle Apovnik, kateremu bo stal ob strani tajnik Jože Broman. Jože Broman je znani član podtalnih „zelenih organizacij“ in je vrhu tega že po lastnih izjavah sodeloval pri nekaterih spektakularnih akcijah Greenpeace. Vsini 'Teret Vino in ples >Ve \^o Koroška samostojna država V dvorjansko pretentanem poročilu o veleuspešnem potovanju koroških velmož pod vodstvom nadvelmoža Leopolda Wagnerja po Kitajskem (veleporočilo je bilo objavljeno v Kärntner Landeszeitung, uradnem glasilu koroške vlade, v četrtek, 19. februarja 1987, predvsem na strani 3), smo smeli brati pod največjo sliko, da je na sliki tudi gospa dr. Jutta Stefan-Bastl, opravnica poslov na avstrijskem veleposlaništvu na Koroškem. Zdaj vsaj tudi uradno vemo, zakaj dunajske ure (Dunaj je glavno mesto republike Avstrije) kažejo drugačen čas kakor celovške. Celovec je namreč glavno mesto države Koroške. Prepirajo se pa še na zlodejevo, kako državno obliko bi si dokončno izbrali. Pravijo, da se koroški nadvelmož Leopold Wagner, po lastnih izjavah zgodovinar z močno zgodovinsko zavestjo, zavzema za kneževino ali pa celo za vojvodino. (V pomiritev duhov smemo reči, da kljub temu, da predseduje delovni skupnosti Alpe-Jadran, še ne steguje rok po avtonomni pokrajini Vojvodini). Koroška bi se potem lahko uvrstila med rdeče (tako ali tako) kneževine in vojvodine. Je pa tudi četrta kitica koroške državne himne zelo rdeča. Kot prvo bojo zdaj preimenovali uradni časopis v „Kärntner Staatszeitung“ (Koroški državni časopis). Vprašanje je še, kaj bojo napravili s Slovenci. Čuli smo, da se nekateri zavzemajo za slovenski nacionalni park v votlinah Obirja ali pa v tistih dravskih lo-gih, ki so že pod vodo. Po teleksu wichtig — stop — wie aus der landesparteileitung der kärntner vp zu erfahren war, wird es dem landesparteiobmann demnächst gelingen, mit seinem grausamen regiment die letzten Wähler zu verscheuchen — stop. Pravijo, da sta začela postajati slovenska tednika na Koroškem glasilo Jčrga Haiderja —-vsako njegovo izjavo namreč citirata na vidnejšem mestu kakor katerikoli drug list, Izvzemši Kleine Zeitung, katere glavni urednik brez Jčrga sploh ne more več živeti. Odgovornemu strokovnjaku za AIDS in dvojezično šolstvo v uredništvu „Kärntner Landeszeitung“, glasila koroške deželne vlade: Če imaš ti že ades, kmalu vzel te bo Hades. Pust, pust — masten okoli ust Sliki iz otroških lot" *ievo:kor°škitristrankars,»>;*«■ iz Salzburga s 85 točkami, noveli Rudija Šelige pa je žirija dala 69 točk. V obrazložitvi za esej je med drugim rečeno: „Gaussov prvona-grajeni esej je povsem v duhu portoroškega srečanja in njegove teme .Književnost in pisatelji ob meji'. Vendar Gauss v njem ne obravnava pojma meje v geopolitičnem smislu, temveč poskuša orisati meje književnega delovanja nasploh“. Karl Markus Gauss je sodelavec številnih avstrijskih in zahodno-nemških literarnih revij in ureja zbirko „Ernst Fischer — Werkausgabe“. Izbor Šeligove novele za najboljšo žirijo med drugim utemeljuje tako: „Rudi Šeligo je v slovenskem in jugoslovanskem prostoru povsem razvidna pisateljska osebnost. Tudi njegova novela „Hleb“ ima vse značilnosti in kvalitete, ki jih je pri Šeligu že ugotovila in ocenila literarna kritika.“ Mednarodno književno nagrado „Portorož — Portorose 1987“ je v kristalni dvorani hotela Palace podelil Giuseppe Delbernardi, kulturni spored sta oblikovala violinist Stefan Milenkovič in ansambel Šok. Ob tej priložnosti smo prosili Rudija Šeligo, da nam pove nekaj besed o svoji udeležbi pri natečaju za nagrado. Rudi Šeligo: Odzval sem se na objavljeni konkurz. Nimam praktičnih vezi s prireditelji, tudi nimam osebnih stikov. V zadnjih dveh letih sem se namenil kratki prozi (žanrom, noveli — vse oblike spadajo pod kriterij sokoljega pogleda). Javil sem se, ker sem imel produkcijo te proze. Da sem se odzval s posebnim veseljem, nič slučajno, je razlog v tem, da okvir srečanja predstavlja duhovne vrednote Srednje Evrope. Ker sem prepričan, da po horizontu spadam v Srednjo Evropo in ne drugam, mi je ta nagrada posebej pri srcu. Naš tednik: Pomeni podelitev te S podelitvijo nagrade se je torej končalo drugo mednarodno srečanje pisateljev ob meji, ki so se ga udeležili tudi besedni ustvarjalci Maja Haderlap, Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner iz Koroške. Sicer malo začudljivo, da jih ni bilo več, vendar je predsednik organizacijskega odbora Eros Bičič dejal, da so vabili na srečanje bolj po oseb nem ključu, nadalje, da so bile tu di denarne zmožnosti precej orne jene. Pa vendar živijo tudi koroški pesniki in pisatelji ob meji, zlasti še na južnem Koroškem, zato je njihova naloga pri premostitvi mej v enaki meri pomembna, kakor naloga pisateljev ob drugih mejah. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU i :<•] :W1 :/ii POKROVITELJ: Zveza slovenskih zadrug v Celovcu v nedeljo, 8. marca 1987, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu SODELUJEJO: Mešani pevski zbor „DANICA“ iz Št. Primoža Mešani pevski zbor „MADRIGALCHOR“ Iz Celovca Moški pevski zbor „VRES“ iz Prevalj Mešani pevski zbor „GRUPPO CORALE“ Iz Trbiža Mladinski zbor „OJSTERNIK“ iz Ukev. Vstopnice v predprodaji pri prosvetnih društvih, zastopnikih farnih mladln, v obeh slovenskih knjigarnah, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu (tel. štev 0 42 22/51 25 28 * 23 ali *24) In eno uro pred koncertom. |