1 Ąl@S§®m iz Efrope v Misel železniške zveze pod morjem med Španijo ter Afriko se je rodila na Francoskem. Praktična dela za to spojitev je znala Francija zelo spretno odriniti med Špance. Leta 1919 se je ustanovila v španskem mestu Barcelona posebna družba strokovnjakov, ki se je začela baviti s podmorskim predorom, iki bi naj spajal pri morski ožini Gibraltar Španijo in Afriko. Najožje mesto pri Gibraltarju je dolgo 13 _m, a inženerji iz omenjene družbe so dognali, da je kamenje na najbolj ozkem kraju pretrdo, dalje bi bil tudi pritisk vode pri morski globočini 1000 metrov prehud in radi tega je spojitev obeh delov sveta tamkaj nemogoča. Tehnično mogoča je temeljska zveza na razdaljo 20 krri, ker je tamkaj morje globoko le 300 rii. Ta na.rt bi bil pa v gospodarskem oziru neprikladen in radi tega so se oprijeli na merodajnih mestih tretjega načrta. Pri tretjem zamislu predora gre za podmorsko spojitev rned krajcma Tarifa in Tanger na razdaljo 45 km. Slednja gradnja ne bo delala tehnično, kolikoi- uči izkušnja pri že gotovih predorih skozi Alpe, nobenih težav. Osiguranje sten tunela napram vodnemu pritisku bo brez vsega mogoče. Prcdor bo vodil preko morske ožine po treh ccveh. Dve cevi bosta merili v premeru po 5 m in skozi to bodo položene tračnice, tretja v premeru 3 m bo služila za odvajanje vode, ki bo pronicala od zgoraj iz morja. Skozi ta predor bodo vozdli vlaki s hltrostjo 30 ikm na uro in bo omogočeh dnevno promet s 120 vlaki. Ako ra.unamo, da bo peljal en vlak 100 ton, bi znešal na dan celotni promet 12 tisoč ton. Strošlu gradnje tunela so proračunani na 2500 milijonov dinarjev. . Težkoče, ki so do letošnjega lelal ovirale pričetek dela, nikakor niso blle tehničnega, ampak političnega ter, gospodarskega zna.aja. Španska monarliija je bila odločno proti načrtu in dokler je bila pri lk_y milu vse vladne moči, ni bilo niti misliti na tunel. Sedariji republikanski režim se je tozadevno sporazumel . s Francijo. Španska vlada je odposlala pod vodstvom notrajnega ministra Cararesa v Afriko posebno Itomisijo. Letos septembra je napravila španska torpedna brigada vrtanja na dnu morja med Gibraltarjem in afriško obalo, da je ugotovila, kake zemeljske plastl vežejo pod morjem oba deia sveta. Za preddela je že nakazala španska vlada 3 milijone pezet. Nekaj časa so tvorili omenjenemu načrtu politično zapreko Angleži. Še le oktobra 1925 je dala Anglija dovoljenje za podmorsko zvezo med Španijo in Afriko. Največ zanimanja ikaže za predor, Francija. Potom tunela bo Paris v najkrajši zvezi s svojimi ogromnimd afriškimi ikolonijami. Francozi bodo pričeli prihodnje leto graditi železnico preko afriške puščave Sahare, iki bo dograjena v štirih letih. Francija je tudi dala zagotovilo, da bo priskočila gradnji podmorskega tunela na pomo. z denarjem in materijalom. Kakor so zračunali, predor ne bo prinašal letncga dobička, pač pa zgubo 10—15 milijonov pezet in ta primanjkljaj bode krila Francija. . Za slučaj izbruh*a vojnc bi bil predor pod nadzorstvom Društva naro- dov. V gospodarskem oziru bo železniška zveza med Evropo in Afriko odprla povsem nova pota svetovni trgovini.