PREDSEDSTVO OK SZDL
O davkih in krajevnih skupnostih
Člani predsedstva so se seznanili z vse-bino osnutkov dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1982, ki je tokrat pripravljen na podlagi sprejetih družbe-nopolitičnih usmeritev z namenom, da se doseže enotno izvajanje davčne politike v SR Sloveniji za tekoče leto. Vsekakor gre za spodbuden koraj naprej, so menili člani predsedstva, saj bomo tako vendar-le dosegli enoten pristop pri oblikovanje davčne politike v vseh slovenskih obči-nah. Med vidnimi vsebinskimi spremem-bami samega dogovora so spremenjene oziroma zvišane stopnje pri davku iz kmetijskih dejavnosti za 30 odstotkov.
Da je temu tako, je glavni vzrok v že več let nespremenjenem katastrskem dohod-ku, ki predstavlja v tem primeru davčno osnovo. Razpravljalci so ob tem upravi-čeno zastavili vprašanje o tem, ali ne bi kazalo v prihodnje vendarle pristopiti k spremembi oziroma valorizaciji katastr-skega dohodka, stopnje pa bi ostale ne-spremenjene, kot tudi vprašanje, ali tako zastavljena davčna politika omogočaozi-roma spodbuja kmetijske proizvajalce k yečji proizvodnji. Predvsem okrog sled-njega vprašanja bo po mnenju predsed-stva OK SZDL potrebno v prihodnje več
razmišljati, ob tem pa upoštevati tudi osnutek novega zakona o kmetijstvu, ki je sedaj še v fazi priprav.
Občinskiizvršni svet je še razpravljal o problematiki financiranja razvoja in de-lovanja krajevnih skupnosti. Gradivo, ki je dobro pripravljeno, pa je bilo dano v pretres tudi Socialistični zvezi. Svet za razvoj KS pri OK SZDL je v svojih ugotovitvah tako kot izvršni svet ocenil sedanji način financiranja KS kot ne po-vsem zadovoljiv. Glede na to, da je pri-tok sredstev po sedaj veljavnem sporazu-mu (glavarina) dokaj nezanesljiv in celo z letom 1982 stopi iz veljave, je potrebno zagotoviti čimprejšnji sprejem novega samoupravnega sporazuma. O tem, kak-šen naj bo ta sporazum, je bilo v zadnjeftf letu tudi prelito že veliko črnila, pa ven-darle je bilo stališče predsedstva odloč-no, da se v okviru MK SZDL poda pobu-da o izdelavi enostavnega modela finan-ciranja KS iz sredstev združenega dela. Precejšnje razlike, ki so prisotne v raz-voju med mestnimi in primestnimi kra-jevnimi skupnostmi, narekujejo hkrati tudi pristop k izdelavi ustreznejših meril pri napajanju KS iz proračunskih sred-stev občine.   -
Eden izmed nezanemarljivih virov je
danes tudi krajevni samoprispevek, ki pa včasih ostaja neizkori.ščen, ker ne uspc-mo zagotoviti dodatnih sredstev. O uvedbah teh samoprispevkov pa bi mo-rala biti občina v celoti informirana, saj še vedno ne obstaja pregled nad njim. Skratka, stremeti je potrebno za tistimi in takšnimi oblikami financiranja, ki naj bi na dolgi rok omogočale skladnejši raz-voj vseh krajevnih skupnosti tudi v okvi-ru mesta. Število zaposlenih v krajevnih skupnostih ni majhno, je pa od KS do KS zelo različno. Tu ni enotnih kriterjev, prav tako ostajajo nedorečena številna vprašanja o samoupravnem položaju za-poslenih, zato je bila povsem na mestu pobuda oziroma predlog. da se prouči možnosti za oblikovanje delovnih skup-nosti, poišče možne oblike poenostavitve oziroma združevanja nekaterih opravil v KS (npr. računovodstvo).
Že zgoraj omenjeni svet za razvoj KS pa je dal tudi pobudo, da v KS po sploš-nih volitvah pristopijo k volitvam v sa-moupravne organe KS, pri tem pa se morajo upoštevati splošno veljavna stali-šča v smislu reelekcije ter s tem omogoči-ti sodelovanje večjega števila krajanov v krajevni samoupravi.