J^lllotfmR^^^oieCe^^ SIT Glovni in odgovorni urednik NT Bronko StomejčiT^^
idaMija po dolini Savinjsl(i?
Govedu na farmi Podlog delajo družbo prašiči. Stran 8.
domačih polj
slano njivo
Sfo l(mečkil) žensl( na morju in v reportaži
na straneh 24 in 25.
mmnm
NOČ wm\
Velikonočne običaje, ljubenske potice in druge zanimi-
■   vosti predstavlja Jure Krašovec na strani 9, veliko-
nočni jedilnik na strani 40 pa je pripravil Boris Jagodic.,
Vroča tema
Bo plazzdmilmSolčavo? Stran 7.
Žalec
Breitftmestonim^aTi,
Reportaža
Oana in MejŠepec■ Bliže očem in
biižesm.$\m5.
Tednikova Petica
lzi(lep!iho(lnjite(ien,asam
zanaroMelSttanli
Kronika
Nahčerliiio!nHpaiice.Stm2l).
Kaj te pim
s Katjo Koren, zmagovalko državnega prvenstva v
slalomu, resno o neresnih rečeh. Stran 19.
Vse o veliki sejemski prireditvi na straneh 32 do 37
in na strani 6.
Avto in
vzdrževanje
uvodnik
Noči
brez
sani
Noč s ponedeljka na to-
rek je za Slovence minila
brez sanj. Čemeli smo
pred TV zasloni in radij-
skimi sprejemniki in ča-
kali na vsako besedo, ki
bo prišla iz ministrskih in
poslanskih ust. Poslanci
so odstavljali dotedanje-
ga obrambnega ministra
Janeza Janšo in tisoči so
pred parlamentom na ves
glas protestirali.
Kot da nam ni bilo že
davno dovolj nočnih sej,
grobih napadov levo in
desno, ljudi na protestnih
shodih in vnaprej znane-
ga rezultata! Priznajmo
- samo največji optimisti
in nevedneži so pred in
med zasedanjem držav-
nega zbora še verjeli, da
hočejo vsi (je kje kakšna
izjema?), ki so nastopali
pred slovensko javnostjo,
pošteno navesti argu-
mente in enako pošteno
prisluhniti nasprotnim
argumentom. Teh smo se-
veda slišali že kar nepre-
bavljivo kohčino, a pra-
viloma so bili nedorečeni,
zgolj nakazani, če je bilo
med njimi pa kaj res moč-
nih in neovrgljivih, zrnja
med toliko plevami ni bi-
lo mogoče najti. (Očitno
bo potreben močan veter,
da bo odpihnil vse te ple-
ve.) Glasovanje kot zak-
ljučni akt večumega ob-
toževanja je nesporno po-
kazalo, da nihče ni poslu-
šal nikogar, da so vsi gla-
sovali tako, kot so se
v svojih poslanskih sku-
pinah dogovorih. Prav ah
ne - takšna je politična re-
alnost. Kot tudi to, da bo-
do kmalu lokalne volitve
in da je treba zbirati gla-
sove (dobiš jih lahko le,
če jih vzameš komu dru-
gemu). Tako smo bili spet
prostovoljne žrtve med-
sebojnih obračunov in
strankarske propagande.
Saj med nami menda ni
veliko ljudi, ki bi lahko
s čisto vestjo in globokim
prepričanjem zatrdih, da
vedo, kateri so dobri
fantje in kateri grdi in
zli? Ah pa je povsod nekaj
takih in nekaj drugačnih?
Tudi od še tako natanč-
nih preiskav (tokrat »pri-
mera Smolnikar«) afer ni
mogoče pričakovati, da
bomo dobili v kozarce res
čisto vino.
In to je tisto najbolj bo-
leče: komu in kaj še sploh
verjeti? Ko pa izgubiš ve-
ro, pa naj bo v ideje ali
ljudi, ostaneš praznih
rok. Še več - šele potem
lahko delajo s tabo, kar
hočejo. Ker se ne greš več,
ker ti je vseeno. To, samo
to, pa se nam res ne sme
zgoditi. To bi bil konec
sanj o svobodni državi
Sloveniji, o demokraciji
in pravni državi, o lepšem
življenju v prihodnosti.
Ne, zaradi nas, zaradi na-
ših otrok in njih otrok, se
ne smemo pustiti. Pone-
deljkova noč brez sanj
nam sicer še prišepetava,
da nam ni vseeno - a kako
dolgo še?
MILENA B. POKLIC
SDSS na zboriii
Ministra Janše nI bilo ne v Velenju ne ¥ Nazarlah
Sobotno popoldne in večer
je v velenjski in mozirski ob-
čini minil v znamenju Soci-
aldemokratske stranke Slo-
venije. Javna razprava v Ve-
lenju in ustanovni zbor
SDSS v Nazarjah sta bUa
sklicana že pred zadnjimi
dogajanji v zvezi z mini-
strom Janšo in povsod so na-
povedovali, da bosta sodelo-
vala tudi Janez Janša in dr-
.Jože Pučnik, vendar se vo-
dilna socialdemokrata sre-
čanj nista udeležila.
V Velenju naj bi govorili
o aktualnih političnih do-
godkih, zlasti vključevanju
Slovenije v Partnerstvo za
mir in problematiki lokalne
samouprave, v Nazarjah pa
ustanavljali občinski odbor
SDSS. Zaradi zadnjih do-
godkov pa so predstavniki
SDSS in obiskovalci pred-
vsem podprli ministra Jane-
za Janšo, v Velenju kritizira-
li delo ministra Bizjaka,
v Nazarjah pa predsednika
Kučana. Obeh zborov se je
udeležilo izredno veliko šte-
vilo ljudi, ne le članov SDSS,
povsod pa so podpisovali
podporo ministru Janši in
obljubljali, da se bodo udele-
žili ponedeljkovega protest-
nega shoda pred državnim
zborom.
»Janez Janša je prvi stal
na pragu, da smo si pridobili
svobodo«, »V nevarnosti ni le
slovenska demokracija, tem-
več slovenska država«, »Ja-
nez Janša je simbol uporni-
štva proti nepravilnostim in
grdim igram v politiki«,
»Trubar nam je dal Abece-
darij, Janez Janša pa svobo-
do« ... To je le nekaj najbolj
značilnih mnenj v razmišlja-
njih ljudi, ki so v razpravah
stopili na stran obrambnega
ministra.
V Nazarjah so po konča-
nem zborovanju izvedli še
ustanovni zbor Zgomjesa-
vinjskega odbora SDSS. Na
zboru so sprejeli program
stranke in pooblastili inici-
ativni odbor, da najkasneje
v dveh mesecih ponovno
skliče zbor stranke, na kate-
rem bodo sprejeli program-
ske smernice in izvedli vo-
litve.
Rogla k Vitanju?
If konilškl občini zapleti tuai y novem
naselju DobrovUe
Odprtih vprašanj, vezanih
na bodočo lokalno samou-
pravo, v konjiški občini niso
uspeli sporazimino razrešiti.
Še vedno ostaja najbolj spor-
no, kam bo sodilo turistično
naselje Rogla: k bodoči obči-
ni Vitanje ali Zreče.
Da bi našli skupno rešitev,
je konjiški župan Jože Bara-
ga v ponedeljek povabil na
sestanek predsednika kra-
jevne skupnosti Zreče Jožeta
Koširja in Vitanje Jožeta Ja-
koba ter stalne prebivalce na
Rogli (tri zreške in štiri vi-
tanjske). »Žal se nismo niče-
sar dogovorili, saj so se, ra-
zumljivo, stanovalci odločali
po sedanji pripadnosti,
predsednika pa sta vztrajala
vsak pri svojem: vitanjski,
da je Rogla ozemeljsko ved-
no sodila k Vitanju, zreški
pa, da so vse, kar je na Rogli,
zgradili sami oziroma Unior.
Po neuspelem pogovoru so
predstavniki Vitanja sicer
dejali, da bodo še skušali na-
vezati stike z Zrečani in Uni-
orjem, a če dogovora ne bo,
bom predlagal, da turistično
naselje Rogla ostane pri re-
ferendumskem območju Vi-
tanje,« je povzel sestanek Jo-
že Baraga.
2^dnji konec tedna pa so
se na zborih krajanov sestali
še prebivalci Ljubnice in
Hudinje. Oboji so se odločili,
da se priključijo k referen-
dumskemu območju za bo-
dočo občino Vitanje. Odloča-
li so se tudi krajani v sedanji
občini Slovenska Bistrica in
sicer v Zgornjem Grušovju
in Pobrežu. Oboji so se odlo-
čili za bodočo občino Te-
panje.
Zapletlo pa se je pri enem
izmed novo imenovanih na-
selij. Medtem ko v Osredku
v krajevni skupnosti Strani-
ce ni dvomov, da želijo k ob-
čini Zreče, pa v novem nase-
lju Dobrovlje v krajevni
skupnosti Dobrava-Gabrov-
Ije očitno ni vse jasno. Kra-
jani Gabrovelj so namreč
zbrali 95 podpisov, s kateri-
mi so potrdili, da se ne stri-
njajo s spremembo vasi Ga-
brovlje in da želijo ostati ob-
čani Slovenskih Konjic in ne
Zreč, kamor bi se naj prik-
ljučilo naselje Dobrovlje, se-
stavljeno iz dela Dobrave in
dela Gabrovelj. Referen-
dumskega območja niso po-
trdili na zboru krajanov, ka-
že pa, da se bodo nove Do-
brovlje vseeno priključile
Zrečam, le da v manjšem ob-
segu.
MILENA B. POKLIC
Celjani na finančnem sejmu
Minuli teden je bU v Cankarjevem domu v Ljubljani drugi slovenski finančni sejem. Letos se je
šest tisoč obiskovalcem s svojo ponudbo predstavilo preko 50 slovenskih in tujih bank, borznih
hiš in podjetij z nepremičninami, med drugim pa so na sejmu organizirali še prvo slovensko
avkcijo diamantov, avkcijo starih vrednostnih papirjev in denarja ter številna posvetovanja.
S celjskega območja so se na sejmu s svojo ponudbo predstavili Zlatarna, Celjska borzna hiša,
Cetis ter Splošna banka Celje. IB, Foto: EDI MASNEC
Oicrogla miza
o relcormonu
Oddelek za ledvične bo-
lezni in dializo v celjski
bolnišnici je za danes, v če-
trtek, pripravil okroglo mi-
zo o rekormonu oziroma
eritropoetinu. O zdravilu,
ki ga uporabljajo za zdrav-
ljenje slabokrvnosti ne le
pri ledvičnih bolnikih am-
pak tudi pri drugih bolez-
nih in ob krvavitvah, saj
uspešno nadomešča trans-
fuzije, bodo spregovorili
zdravniki iz vse Slovenije.
Okrogla miza se bo pričela
ob 12. uri v dvorani Zava-
rovalnice Triglav v Celju.
MBP
Jelifo Kacin novi
obrambni minister
Po razrešitvi Janeza Janše
je postal novi obrambni mi-
nister Republike Slovenije
Jelko Kacin, diplomirani
obramboslovec in od blej-
skega kongresa LDS član iz-
vršnega odbora stranke.
Rojen je bil leta 1955 v Ce-
lju, živel nato leto dni v Ro-
gaški Slatini, od koder se je
družina preselila na Gorenj-
sko. Danes živi v bližini Kra-
nja. Po končani gimnaziji le-
ta 1975 se je kot eden izmed
29 študentov prve generacije
vpisal na študij obrambo-
slovja, ki so ga odprli na
FSPN. Diplomiral je leta
1981 pri dr. Bebelerju z nalo-
go o vlogi žensk v oborože-
nih silah.
Širši javnosti je postal
znan leta 1991, ko je kot ta-
kratni namestnik sekretarja
za ljudsko obrambo in letal-
ski strokovnjak komentiral
zalivsko vojno. Aprila istega
leta je postal minister za in-
formiranje, ko se je posebej
izkazal med vojno za Slove-
nijo kot voditelj novinarskih
konferenc v Cankarjevem
domu. Na zadnjih predsed-
niških Volitvah je kandidiral
za predsednika kot kandidat
Demokratske stranke, ven-
dar se je odrezal slabo. Preu-
smeril se je v gospodarstvo
in sodeloval pri sanaciji
Adrie Caravan.
rekli 80
Dr. Franc Zagožen, pred-
sednik Kmečke zveze Sloveni-
je pri SLS in poslanec v držav-
nem zboru: »Leta 1991, ko smo
odhajali iz Jugoslavije, me je
bilo manj strah kot danes, ko
se vračamo nazaj v neko novo
jugoslovansko zvezo. To mora-
mo preprečiti z vsemi legalni-
mi sredstvi! Morda se bo po
dogajanjih z ministrom Janšo
opozicija okrepila, vendar ne
dovolj, da bi preobrnila doga-
janja v Sloveniji in državnem
zboru. Izredno pomembne bo-
do jesenske volitve v novih ob-
činah, zato sedaj ni čas, da bi
ljudje rekli: >Naj se politiki
prepirajo med seboj, mi pa bo-
mo ostali doma.< Vsak mora
v svojem okolju storiti vse, da
zmagajo demokratične sile. Če
ne, bomo doživeli katastrofo.«
Primer
Smolniicar
LJUBLJANA, 23.
(Delo) - Vladna komisijj^
jo vodi minister brez listi
ce Lojze Janko, je poroč
premieru dr. Janezu {
novšku o ugotovitvah ^
dogodka v Depali vasi. p
padniki varnostnega ot\
na obrambnega minij
stva so po oceni komi
prekoračili pooblastila.
LJUBLJANA, 23.mai
(Večer) - Minister za not
nje zadeve Ivan Bizjak
zanikal, da bi njegovo \
nistrstvo zavrnilo prevze
Smolnikarja in povedal,!
so nepravilnosti pri d« 1
ministrstva za obrani |
zaiznali že v preteklosti.;
njegovih besedah naj bio
stajala skupina delavc i
ministrstva za obrambo
različnih enot, večji del
iz Morisa, ki naj bi izvaji
nekatere aktivnosti v Lj\i
Ijani. '
LJUBLJANA, 23. man
(Delo) - Predlog, da bi c
marčno sejo državnej
zbora uvrstili vladno poru
čilo o primeru Smolnikj \
so kasneje imiaknili. F |
slanci namreč račimajo, i
bo vlada kljub temu pri
pravila ustrezno poročil
in sprejela določen
ukrepe.
LJUBLJANA, 24. man
(Delo) - Premier dr. Jane
Drnovšek je državnem
zboru poslal predlog za za
menjavo obrambnega mi
nistra Janeza Janše in z
novega ministra predlagi
Jelka Kacina. Drnovšek]
v obrazložitvi zapisal, daj
iz poročila vladne komisij
ugotovil, da je šlo v prime
ru Smolnikar za prekorači
tev pooblastil in za kršite
ustavno zagotovljenih člo
vekovih pravic, za to pa j
po položaju odgovoren mi
nister za obrambo.
LJUBLJANA, 24.marc
(Delo) - Na novinarski kon
ferenci je Janez Janša izja
vil, da se glede političc
odgovornosti ne nameravi
skrivati za svojimi sodelav
ci, zahteva pa, da se do
končno razišče ozadje pri'
mera Smolnikar in da kriv
ci odgovarjajo. Pojasnil ji
tudi nekatere manj znaif
podrobnosti primera «
vpletenost nekaterih kri'
minalistov ministrstva S
notranje zadeve v »obveš-
čevalno vojno«.
LJUBLJANA, 25.marci
(Delo) - Predsednik vladi
dr. Janez Drnovšek je ni
novinarski konferenci za
vrnil namig, da ima pred'
log za razrešitev JaneH
Janše politično ozadje. ?^
udaril je, da po dogodkii
v Depali vasi ni imel drug'
možnosti, saj bi to pomeni'
lo, da dobivajo legitimnost
incidenti, ki so nezakonita
in nedemokratični.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni uredoi''
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ur"'
nika: Milena Brečko-Poklič
Uredništvo: Marjela Agt^^
Irena Baša, Tatjana Cvim, J*'
nja Intihar, Brane Jeranl"'
Edo Einspieler, Edi Masnf'
Urška Selišnik, Ivana Stam^';
čič, Željko Zule. Tehnič*
urednik: Franjo Bogadi. Ob'''
kovanje: Minja Bajagič. Taj"'
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešerno^'
19, Celje. Telefon: (063) 29-431
fax 441-032. J
Št. 3 - 31. marec 1994
OMENTIRAMO
čeraj sosedje,
anes sovražniki
■fiaslovu zapisana misel
■0ko bila poročilo z zbo-
^ajanov Prihova, naselja,
^tega med Rečico ob Sa-
|j in Nazarjami. Po šestih
prizadevanj dela prebi-
(ev Prihove za priključi-
jo Nazarjam, so na zboru
ftimi glasovi preglasovali
ki bi raje še naprej
UJi v novi občini Rečica,
l^odovina dogodkov je
p in pestra, Prihovčani
se kar štirikrat sešli na
gih krajanov, pobirali
Jpise in se prepirali. Zad-
H torej prepiranje s takš-
pj in drugačnimi argu-
fti, bodo zagotovo delali
0prej.
fo pa je tisto, kar je pri
^videni reorganizaciji
on vsaj tako hudo kot ne-
ječenost nove lokalne sa-
aprave s strani države,
lehni prepiri med ljudmi,
tj bolj ali manj dobrimi
|edi, ki jih je ta lokalna
puprava vzpodbudila ta-
|da si nekateri ne pogle-
jo več v oči. To je problem,
la ne bo konec z novo za-
mimi mejami. Sosedske
mere in nerazumevanje
idi sta ponekod tolikšna
mer iz mozirske občini
\žalost ni edini, brez težav
našli še veliko hujše teža-
\ da bo za pozabo potreb-
\veliko let. Očitki iz prete-
)sti, polpreteklosti in se-
njosti, ki križem kražem
\jo na zborih krajanov,
j>vo marsikoga zabodejo
globoko v srce. Sicer je
fda prihaja do prepirov in
terjanja zaradi teženj, že-
lin dovolj velikega vpliva
iameznikov, toda na kon-
so vsi sprti med seboj.
Ob prebiranju ali sprem-
nju takšnih kregarij, ki
10 jih doživeli na spornih
orih krajanov v zadnjem
iu, se vse bolj globoko vsi-
k prepričanje, ki ga je ne-
redko slišati tudi med ljud-
mi. Namreč prepričanje
o tem, da je reorganizacija
občin le pesek v oči, da je
država na takšen način dala
kost za glodanje in prepir
navadnim ljudem ter s tem
odvrnila pozornost od škan-
dalov v državi. Če bi lahko
krajani upali, da bo z odda-
nim poročilom županov dr-
žavnemu svetu konec vsaj
navideznih prepirov! Toda
v času, ko nihče več ne spo-
štuje zakonov in veljavnih
določil, ni tudi nikjer zago-
tovila, da državni svet ne bo
spreminjal odločitev kraja-
nov. Potem bomo spet na za-
četku: prepiri, huda kri, ža-
litve in obračuni. Sicer pa so
za načrtovano spremembo
v lokalni samoupravi tako
ali tako krivi župani, vsaj ta-
ko je bilo menda slišati na
zadnjem posvetu v državnem
zboru. Torej naj v občinah,
še bolj pa v posameznih kra-
jih, sami uredijo svoje teža-
ve. Samo da navadni smrtni-
ki pustijo državo pri miru!
URŠKA SELIŠNIK
Premalo za
čistilne
naprave
Pretekli teden je velenj-
ti izvTŠni svet sklical po-
>vet, na katerem so obrav-
lavali državni proračun.
Sot že nekajkrat doslej Ve-
lenjčani tudi pri tem prora-
čunu opažajo, da so prezrti.
V republiškem proraču-
nu namreč ni sredstev za
čistilno napravo na petem
'iloku šoštanjske termo-
flektrame, za katero bi
■Horali do konca leta pod-
pisati pogodbo. Poleg tega
ie za čistilno napravo na
^hku IV., ki je že v gradnji,
Po mnenju strokovnjakov
Predvidena le polovica
ffedstev. Na posvetu so Ve-
*njčani opozarjali na ne-
katere postavke v republi-
škem proračunu, ki se za-
strašujoče večajo. Pri tem
^ mislili na osebne dohod-
ke in sredstva za blagovne
fezerve. V nasprotju s tem
1^ postavka za varstvo na-
^^vne in kulturne dediščine
j^redno nizka. Hkrati Ve-
'^njčani še zeihtevajo, da
^ občini ostane vsaj 80 od-
mikov sredstev za požar-
no varnost.
Poleg tega so na posvetu
pregovorili še o oblikova-
''iu mestne regije in sklepih
^zborov krajanov, ki so jih
^ Velenja že odposlali na
^avni zbor.
US
----
Le papirne prepovedi
Celjski izvršni svet je na
zadnji seji obravnaval spre-
membe odlokov, s katerima
naj bi ustrezneje uredili
cestni promet v naseljih, za-
gotovili primeren videz na-
selij in snago na javnih povr-
šinah občine Celje.
Za spremembe odloka
o ureditvi cestnega prometa
v naseljih občine so se odlo-
čili po letu dni veljave doku-
menta, saj so v tem času ugo-
tovili pomanjkljivosti. Spre-
membe in dopolnitve naj bi
omogočile lažje in bolj učin-
kovito delo občinske straže
in pristojnih inšpekcij. Od-
pravili so tudi neskladje
omenjenega odloka z odlo-
kom o komunalnih taksah in
natančneje določili pogoje za
oddajo javne prometne povr-
šine v druge namene kot so
gostinski vrtovi, stojnice in
podobno. Poleg tega so v od-
loku uredili pogoje za oddajo
posameznih javnih površin
v upravljanje drugi pravni
osebi.
Precej več razprav pa je na
seji izvršnega sveta sprožil
osnutek odloka o spremem-
bah odloka o javni snagi in
videzu naselij. Ta namreč
vsebuje vrsto določil, ki
ostajajo zgolj na papirju in
tudi ni jasno, kako naj bi
sankcionirali njihovo neupo-
števanje. Na javne in druge
zelene površine je namreč
prepovedano odmetavati pa-
pir in smeti, zlivati odpadne
vode in odlagati odpadke,
prepovedano je na takšne
površine voditi pse brez vr-
vice, njihove iztrebke pa mo-
rajo lastniki takoj odstraniti.
Na javnih zelenih površinah
tudi ne bi smeli uničevati
nasadov in klopi, otroških
igral, parkirati vozil in do-
voliti prostega gibanja psov.
Odlok vsebuje vrsto podob-
nih določil in prepovedi, ki
pa jih v praksi bolj malo
upoštevamo, še bolj nejasno
pa je, kdo naj bi vse to učin-
kovito nadziral in kršitelje
kaznoval.
TC
Proračun brez zapletov
šentjurska vlada je v torek
sprejela zaključni račun pro-
računa občine in predlog
proračuna za leto 1994.
Letos bo občina razpola-
gala z okrog 670 milijoni to-
larjev, od tega je namenskih
sredstev od odprodaje stano-
vanj 10 milijonov. V primer-
javi z osnutkom ni večjih
sprememb, razen tega, da so
se povečala sredstva za
zdravstveno zavarovanje za
štiri milijone tolarjev, za
kulturno in naravno dedišči-
no za dva milijona, za požar-
no varnost za tri in za vodo-
vode v občini za milijon in
pol. Pač pa so malo priškmi-
li pri cesti Kalobje-Vezovje
in nekaj več kot milijon in
pol namenili za cesto Tumo-
Voglajna. K sredstvom za ce-
sto Rozalija-Repno pa so do-
datno primakrdli 800 tisoč
tolarjev. Novost je tudi to, da
se bodo letos za pospeševa-
nje drobnega gospodarstva
v občini namenila sredstva
od odprodaje vrednostnih
papirjev v višini 31 milijo-
nov tolarjev. Sicer pa Šent-
jurčane v tem trenutku naj-
bolj skrbi dvoje; da se za iz-
gradnjo cest v občini name-
nja preveč denarja, vzdrže-
vanje že obstoječih pa je po-
stalo precej postranska
stvar. Tako se v občini doga-
ja, da medtem ko vztrajno
gradijo nove ceste, za njiho-
vim hrbtom razpadajo stare.
Drugi pereči problem pa so
plazovi, za katerih sanacijo
bi potrebovali kar 180 mili-
jonov tolarjev. V zvezi s tem
so se že oglasile nekatere
krajevne skupnosti in zapro-
sile za sredstva za sanacijo
plazov. Med njimi tudi Pla-
nina, ki je med krajevnimi
skupnostmi z največ plazo-
vitega terena in za katerega
sanacijo potrebuje vsaj 10
odstotkov vseh namenskih
sredstev.
VESNA LEJIČ
Srečna mdti - srečna družina
v petek, 25. marca, na materinski dan, so v imenu Slovenskih
krščanskih demokratov Celje, mladi mimoidoče žene in matere
pozdravljali in jim darovali šopke spomladanskega cvetja. Slo-
gan mladih, ki so s podarjenimi šopki ženam lepšali dan (prizor
je v objektiv ujel Edo Einspieler), je bil Srečna mati - srečna
družiriSL
Novo vodstvo Zdravilišča Lašico
Svet Zavoda za medicinsko
rehabilitacijo Zdravilišče La-
ško je na seji v februarju spre-
jel sklep o razrešitvi oziroma
sporazumni prekinitvi delov-
nega razmerja za direktorico
Zavoda Marino Seničar Borič.
Z istim sklepom je za vršilca
dolžnosti direktorja imenoval
Cvetko Jurak, dosedanjo pred-
sednico sveta Zavoda.
O razrešitvi direktorice Ma-
rine Senčar Borič je na zadnji
seji razpravljal tudi Izvršni
svet Skupščine občine Laško,
ki je dal soglasje k njeni razre-
šitvi, kot tudi soglasje k ime-
novanju Cvetke Jurak za vršil-
ko dolžnosti direktorice.
Jurakova je naloge v.d. di-
rektorice prevzela s 15. mar-
cem, z dnem, ko se je prejšnja
direktorica Zdravilišča Laško
zaposlila kot direktoricia celj-
ske območne enote Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije.
M. A.
Priznanja dr. Antona Schwaba
Društvo zobozdravstvenih delavcev Celje je tudi le-
tos podelilo priznanja najzaslužnejšim zobozdravstve-
nim delavcem na Celjskem. Priznanja, imenovana po
dr. Antonu Schwabu, zobozdravniku, zdravniku, skla-
datelju, zborovodji in šahistu, so podelili na dan sv. A-
polonije, prejeli pa so jih: Andrej Rant, Marica Kamer,
Marija Lavrič, Sonja Veber, Jelka Brodej, Aleksander
Stankovič in Franc Štolfa.
I. K.
Kriv vloželc
v Štalersko banico
Izvršni svet Skupščine ob-
čine Slovenske Konjice je na
seznamu tistih občinskih
vlad, pri katerih bi naj opra-
vili kontrolo poslovanja.
Predsednik izvršnega sve-
ta Rudi Petan je o poslova-
nju izvršnega sveta jedrnat:
»Vsako leto smo imeli kon-
trolo SDK - redno in >izred-
no<. Ugotovili niso nič take-
ga, kar bi zahtevalo ukrepa-
nje.« Po njegovih besedah je
razlog, da so se znašli da dol-
gem seznamu občin, kjer je
potrebno preveriti poslova-
nje, samo vložek v bivšo Šta-
jersko banko brez sklepa ob-
činske skupščine: »Vložili
smo 50 tisoč nemških mark
in smo danes lastniki stotih
delnic Ljudske banke. Po in-
formaciji parlamentarne ko-
misije za preverjanje poslo-
vanja izvršnih svetov je
ovadbo vložilo tožilstvo pro-
ti vsem občinskim izvršnim
svetom, ki so se odločili za
vložek v Štajersko banko
- med drugim tudi v občini
Laško, Šentjur...
MBP
Zanimanje za plinifiicacijo
v konjiški občini že ves
mesec zbirajo prijave za pli-
nifikacijo. Zanimanje je pre-
cejšnje, zato bodo čas za pri-
javo podaljšali še v april, ko
bodo pričeli s podpisova-
njem pogodb.
Prijave zbirajo na vseh se-
dežih krajevnih skupnosti in
v tajništvu občinskega izvrš-
nega sveta v Slovenskih Ko-
njicah. V samih Konjicah so
doslej prijavili za plinifika-
cijo preko sto objektov. Če-
prav prijavni list nikogar še
ne zavezuje, pa je pogoj za
podpis pogodbe. Poleg tega
bodo občini služili predvsem
za ugotavljanje, v katerih
delih je zanimanje za plinifi-
kacijo največje, da najprej za
te dele naredijo projekte.
Za Slovenske Konjice že
pripravljajo načrte za plin-
sko postajo, ki bo previdoma
v industrijski coni. Poleg te-
ga pa s predprijavami želijo
dobiti podatke o gospodinj-
stvih, da bodo lahko ocenili
porabo plina, potrebe po
projektih, opremi, inštalaci-
jah ... To jim bo tudi olajšalo
PO SVETU
Medalja svobode
za Kučana
CLEVELAND, 28. mar-
ca (Delo) - Slovenci v Cle-
velandu so sprejeli pred-
sednika Milana Kučana.
Nekdanji župan Ralph
Perk mu je podelil medaljo
svobode. V torek se je pred-
sednik Kučan sestal še
z ameriškim podpredsedni-
kom Alom Gorom.
Skupščina BiH
s Hrvati
SARAJEVO, 28. marca
(Delo) - Prvič po aprilu
1992 se je stala skupščina
Bosne in Hercegovine, na
kateri sodelujejo tudi bo-
sanski Hrvati. Delo bo na-
daljevala, dokler se ne pre-
oblikuje v ustavodajno
skupščino, na kateri bodo
sprejeli washingtonsko
ustavo federacije.
Dvodnevne volitve
v Italiji
RIM,   28. marca   (Delo)
- Ob 22. uri bodo v Italiji
zaprli volišča in začeli pre-
števati glasove. V nedeljo je
bila udeležba na voliščih
dokaj skromna, komaj 57-
odstotna. Rezultati naj bi
bili znani že v torek, malo
pred polnočjo.
Kučan pri SNPJ
PITTSBURGH, 27. mar-
ca (Delo) - Predsednik Slo-
venije Milan Kučan je ZDA
obiskal zaradi 90. obletnice
Slovenske narodne pod-
porne jednote SNPJ, hkrati
pa gre za obisk, ki naj bi
utrdil vezi med ameriškimi
Slovenci in domovino. Ob
tej priliki se je Kučan ude-
ležil odprtja novega središ-
ča SNPJ v bližini Pitts-
burgha.
Srbi ukradli
pomoč
SARAJEVO, 24. marca
(Delo) - Srbski vojaki so
v bližini Tesliča oropali de-
set tovornjakov UNHCR
s 94 tonami pomoči, danske
voznike pa so prisilili, da
so zapustili vozUa. Nekate-
ri predstavniki srbske voj-
ske so izjavljali, da je šlo za
samostojno akcijo lokalne-
ga poveljnika, drugi pa tr-
dijo, da je šlo za neprištev-
no osebo. Zaradi možnosti
novih ugrabitev se je visoki
komisariat Združenih na-
rodov za begunce odločil,
da bo ustavil DO.šilianip
konvojev iz Zagreba proti
Maglaju.
Podpora
ameriškemu
načrtu
SARAJEVO, 27. marca
(Delo) - Na skupščini bo-
sanskih Srbov so podprli
ameriški načrt za federa-
tivno in demokratično BiH
ter se izrekli za celovito,
suvereno in demokratično
državo. Seveda ta zbor Sr-
bov ne podpira Karadžiča
in beograjskega režima.
Washingtonski sporazum
o hrvaško-muslimanski fe-
deraciji v Bosni je potrdil
tudi parlament Herceg
Bosne, samooklicane drža-
ve Hrvatov v BiH. Alijo
Izetbegoviča so ponovno
izbrali za predsednika
Stranke demokratske akci-
je, glavna zahteva stranke
pa bo vrnitev musliman-
skih ozemelj.
dogovarjanje z dobavitelji,
saj je mogoče pri večjih koli-
činah doseči ugodnejše cene.
Koncesionar Europlin iz Tr-
bovelj se že dogovarja z ban-
kami za kreditiranje opreme
in z dobavitelji ustrezne
plinske opreme.
Ne le zaradi vsega tega,
ampak predvsem zaradi ve-
likih razlik v ceni plinskega
priključka glede na čas pri-
jave, se s prijavo splača po-
hiteti, poudarjajo v občini.
MBP
št.3 - 31. marec 1994
Kako razdeliti
doliičel(?
V Rogaški se premika - Delničarll bodo
oaiočall o Olvltlemlab
v drugi polovici aprila se
bo sestala skupščina delni-
ške družbe ZHT Rogaška.
Tokrat se članom ne bo treba
ubadati s problemi, temveč
bodo med drugim odločali
o delitvi dobička. V lanskem
poslovnem letu je namreč
ZHT Rogaška prigospodari-
la za 700 tisoč mark dobička.
Na skupščini, ki bo pred-
vidoma 22. aprila, bodo del-
ničarji odločali o dveh mož-
nostih. Ali z denarjem pokri-
ti izgubo iz prejšnjih let ali
pa dobiček izplačati pred-
nostnim, morda pa tudi red-
nim , delničarjem. Kupon
prednostne delnice namreč
za lani ni bil izplačan, zato
naj bi letos, če bodo tako od-
ločili na skupščini, izplačali
oba kupona. V ZHT menijo,
da bi bilo za ugled Rogaške
morda pametneje izplačati
vsaj dividende na prednost-
ne delnice. Na skupščini bo-
do zato predlagali izplačilo
dividend v obliki storitev
zdravilišča, seveda pa imajo
delničarji tudi pravico do iz-
plačila v gotovini. Razen te-
ga bodo delničarji govorili
V Rogaški so na Borzo naslo-
vili tudi prošnjo za kotacijo
rednih delnic, ki za zdaj še
ne kotirajo. Prepričani so, da
izpolnjujejo vse pogoje, po-
trebujejo le še poročilo revi-
zije lastninjenja. Uradno po-
ročilo bo znano v kratkem.
tudi o načrtih. Letos priča-
kujejo v Rogaški vsaj enak
dobiček kot ga je pokazal to-
kratni obračun, letni promet
pa naj bi se povečal za 10
odstotkov. IB
Sempetrski Avtoprevoz v stečaj
stečajni upravitelj Je Lojze PoseiJel
Načrti o pridobivanju tu-
jih sovlagateljev se v šempe-
trskem podjetju Avtoprevoz
niso uresničili. Da bi preki-
nili agonijo, so delavci sami
predlagali stečaj.
V tem prevozniškem po-
djetju je agonija trajala že
več kot leto dni. Firma je
v glavnem životarila, žiro ra-
čun je bil z vmesnimi preki-
nitvami blokiran že od po-
mladi 1992, vozila so bila ne-
registrirana, delavci pa že
več kot pol leta niso dobili
plač.
V Avtoprevozu so večkrat
zatrjevali, da poskušajo najti
tujega partnerja, s pomočjo
katerega naj bi se podjetje
spet postavilo na noge. Pred
leti je bilo tam zaposlenih 70
ljudi, ki so tovor prevažali
po celi Jugoslaviji. Da bi
prekinili nevzdržne razmere,
je nekaj delavcev samih
predlagalo stečaj, denar za
uvedbo stečajnega postopka
pa jim je posodila žalska ob-
čina. Za stečajnega upravi-
telja je sodišče določilo Loj-
zeta Posedela, v tem času tu-
di stečajnega upravitelja
Strojne in pred tem Zarje
Lesne Petrovče.
m
Zdravilišče delnišiia družba?
Posebna komisija za ugoto-
vitev statusa Zdravilišča Do-
brna je oblikovala predlog, po
katerem naj bi Zdravilišče po-
stalo delniška družba s tretjin-
skim občinskim deležem. Tak-
šen predlog mora obravnavati
še izvršni svet in ga predložiti
v sprejem skupščini kot usta-
noviteljici ZdravUišča. Če se
bo na aprilskem zasedanju
skupščina strinjala s predlo-
gom komisije, bo s tem razre-
šen spor med izvršnim svetom
in Zdravihščem Dobrno.
Komisijo je skupščina ime-
novala prav zaradi različnih
stališč izvršnega sveta in
Zdravilišča do njegovega last-
ninskega preoblikovanja. Iz-
vršni svet je namreč z name-
nom, da čim bolj zavaruje ob-
činsko premoženje, zahteval
da se Zdravilišče najprej preo-
blikuje v javni zavod in se šele
nato lastnini, medtem ko so se
na Dobrni zavzemali za delni-
ško družbo in nasprotovali
preoblikovanju v javni zavod.
Niso pa oporekali občinskemu
deležu v bodoči delniški druž-
bi. Po predlogu komisije naj bi
ta znašal 30 odstotkov premo-
ženja, s čimer soglaša tudi Do-
brna. Ostalo premoženje pa
naj bi lastninili v skladu z za-
konom o lastninskem preobli-
kovanju podjetij.
TC
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Nemško podjetje Bimex
- Baumaschien Imp.-Exp. nudi
usluge zastopanja in svetova-
nja. Hkrati želi sodelovati
s slovenskimi uvozno izvozni-
mi podjetji, ki trgujejo z novi-
mi in rabljenimi kmetijskimi
stroji, tovornjaki, kmetijsko
opremo, avtomobili, rezervni-
mi deli in gumami. Informaci-
je: tel. 0049/65-26-592 in fax
0049/65-26-86-61 (Heinz
Ranft)
- Italijansko podjetje Euro-
sportello IT 377 Udine nudi
oblačila (modna, za novoro-
jenčke, ženske, moške, intim-
no perilo, trikotaža, športna
oblačila) ter dišave, dežnike,
senčnike, papirno galanterijo,
svetila, električni materija!
ipd. Informacije: tel. 0039/
432-273-289 in fax 0039/432-
509-469 (Valentine ZofferU).
- Nizozemsko podjetje SMU
- Commisiehandel, ki se ukvar-
ja z odstranjevanjem in uniče-
vanjem azbesta, nudi tehnično
pomoč in tehnologijo. Zainte-
resirana jKKijetja lahko dobijo
predstavitveni katalog v infor-
macijski pisarni. Informacije:
teL 0031/4923-65-965 in fax
0031/4923-66-739 (Saši Mac-
hiels).
Povpraševanje:
- Italijansko podjetje Euro-
sportello IT 377 Udine išče
slovenska podjetja za šivanje
zgornjih delov ženske obutve.
Informacije: tel. 0039/432-
273-285 in fax 0039/432-509-
469 (Manuela Rucli).
- Nizozemsko podjetje SMU
- Commisiehandel je zaintere-
sirano za odkup neuporabnih
in zastarelih račvmalnikov in
delov (čipi, tipkovnice, di-
ski...). Informacije: tel. 0031/
4923-65-965 in fax 0031/4932-
66-739 (Saši Machiels).
- Poljska firma PHZPolcoop
želi uvažati imietna in mine-
ralna gnojila, sredstva za zaš-
čito rastlin, poljedeljsko pre-
hrambene proizvode, stroje in
opremo za poljedeljstvo ter
predelovalno industrijo. Infor-
macije: tel. 0048/22-270-587
in fax 0048/22-271-053.
- Taivanska firma Taipeiak-
siom Asia želi uvažati kvali-
tetno leseno pohištvo za hiše,
kuhinje, pisarne in hotele. Za-
interesirana podjetja naj po-
nudbe pošljejo direktno na na-
slov: Taipeiaksiom, Lane 159,
Mucha Rd, Sec. 4, Tayvan ali
na fax 00886/2-239-2065 (Rita
Yao).
-Finsko trgovsko podjetje
AK Trading želi vzpostaviti
sodelovanje s slovenskimi
uvozno izvoznimi podjetji
s področja surovin in potroš-
nega blaga. Informacije:
tel. 00358/21-654-721 in fax
00358/54-43-63-536.
- Avstrijski agent je zainte-
resiran za vzpostavitev po-
slovnega sodelovanja na po-
dročju pohištva, predpražni-
kov, vrtnih garnitur ter delov
za avtomobilsko industrijo.
Hkrati išče uvoznike in grosi-
ste za prodajo v Sloveniji. In-
formacije: tel. in fax 0043/
2243-33-714 (Sakari Lohi).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int.290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
po čem so devize?
•Tečaji deviznih valut na dan 30. 3. 1994
GOSPO
DARSKI
Kračun v Žalcu
v prostorih Hmezad Ex.
port Importa se bodo nocoj
sestali člani žalskega kluba
Manager. Dogovorili se bo.
do za letni plan dela kluba^
na srečanje pa so tokrat
povabili ministra za eko.
nomske odnose in rcizvoj
dr. Davorina Kračuna
Udeležencem naj bi spre-
govoril o aktualnih gospo,
darskih razmerah in prc
blemih v Sloveniji. Pogo.
vor se začenja ob 17. uri.
O Štorah še
Francozi
Pred dnevi se je v Ljub-
Ijani na svoji konferenci
sestal sindikat kovinske in
elektroindustrije, na njej so
sodelovali tudi predstavni-
ki stavkovnega odbora
štorske železarne. Med
drugim so jih seznanili že
s tretjo študijo o slovenskih
železarnah. Po strokovnja-
kih Phara so se proučeva-
nja železarstva zdaj lotili
še Francozi, za razliko od
optimistične študije Phara
pa gre menda spet za dokaj
črne scenarije.
V Štorah zato skupaj
s kriznim štabom pod vod-
stvom Borisa Marolta po-
udarjajo, da ne pristajajo
več na sanacijo, ki samo
redči njihove vrste. Na slo-
vensko vlado pa so ponov-
no naslovili kup vprašanj,
na katera še vedno nimajo
jasnih odgovorov.
Zadržati
strokovniake
v radeški papirnici so iz-
gubo jugoslovanskega tr-
žišča doslej uspešno nado-
mestili z vlaganji v posodo-
bitev proizvodnje ter kako-
vost ponudbe. Da bodo tu-
di v prihodnje lahko ures-
ničili zastavljene cilje, pa
potrebujejo dobre strokov-
njake, ki obvladajo moder-
no tehnologijo.
Zato je podjetje Radeče
papir pred kratkim na slo-
vensko ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve
poslalo prošnjo za sofinan-
ciranje programa ohrani-
tve delovnih mest. Za ta
program bi v radeški pa-
pirnici potrebovali 25 mili-
jonov tolarjev, njihovo vlo-
go pa je podprla tudi ob-
činska vlada.
Obrtniki
v IMunchenu
Pred kratkim se je i
v Miinchenu končal eden
največjih obrtnih sejmov
na svetu. Letos je sodelova-
lo preko 1600 razstavljav-
cev iz 40 držav sveta, se-
jemske površine pa so bile
kot ponavadi razprodane
že pred letom dni.
Na sejmu se je predstavi-
lo tudi 10 slovenskih obrt-
nikov oziroma zasebnih
podjetij, med njimi: Jakša
magnetni ventili, plastična
embalaža Milan Aleš, Fla-
mingo, Orodja Erhart, Pla-
koles, Prof 20, Pe-Te-Ze in
Gaby Šport. Na razstav-
nem prostoru slovenske
obrtne zbornice je bilo tudi
nekaj družbenih podjetij,
ki jim je zbornica zaradi
premajhnega zanimanja
obrtnikov odstopila del se-
jemskega prostora. Po oce-
ni razstavljavcev samih so
bili z letošnjim nastopom
zadovoljni, saj jih je obi-
skalo veliko število poten-
cialnih kupcev in part-
nerjev. IB
novo na borzi
Raste promet
in tečaji
Zadnji trije dnevi trgovanja
z vrednostnimi papirji, ki ko-
tirajo na Ljubljanski borzi, so
minili v znamenju rastočega
prometa, pa tudi rasti tačajev.
V petek je bilo sklenjenih po-
slov za 3,3 mio DEM, v pone-
deljek za 5,2 mio DEM, v torek
pa za okoli 6 mio DEM. Skoraj
polovica prometa je odpadla
na delnice SKB banke, v preo-
stali polovici pa so najmočneje
zastopane po višini delnice
Dadas, Mladinske knjige Za-
ložbe, Probanke in Nike, ne-
običajno velik pa je bil tudi
promet z obveznicami OZ G.
Kot rečeno minevajo zadnji
dnevi predvsem v znamenju
rasti tečajev. V torek je skoraj
za 8% porasel tečaj prednost-
ne delnice Rogaške, s katero se
je po dvodnevnem premoru
zopet trgovalo. Pri tem velja
omeniti, da je k povečanemu
povpraševanju po tej delnici
svoje prineslo tudi obvestilo
Rogaške o pozitivnem poslo-
vanju v preteklem letu in tudi
možnosti izplačila dividend, ki
pa mora svojo potrditev dobiti
še na Skupščini delničarjev te
družbe.
CELJSKA   BORZNA   HIŠA
sporoča, da je vrednost enote
vzajemnega sklada HERMAN
CELJSKI na dan: 29. 3. 1994
1058.553 SIT_
Relativno močno so na zad-
njem sestanku porasli še tečaji
rednih delnic SKB (1,35%)
prednostnih delnic SKB
(2,6%), Nike (2,2%), Dadasa
(1,6%) ter Mladinske knjige
Založbe (1,3%). Rahel padec
tečaja je bil opazen le pri eni
delnici in sicer Terme Čatež,
katere povprečni tečaj je zna-
šal 859,00 SIT.
Drugače je bilo pri obvezni-
cah, saj so vsi tečaji z izjemo
obveznic OZG in RSLl, v to-
rek rahlo padli. Opaznejši so
bili ponedeljkovi padci tečajev
obveznic RSL2 in MU, ki pa
niso bili povezani z zmanjša-
nim povpraševanjem, pač pa
z dejstvom, da tečaj obveznic
na borzi vključuje tudi obresti
in da tem obveznicam 1. aprila
zapade kupon. Zaradi tehnike
poravnave borznih poslov pa
se s takšnimi obveznicami tr-
guje brez kupona že štiri de-
lovne dni pred zapadlostjo.
Piše: Darja Orožim
Takih dni, kot je 1. april, je
v borznem letu zelo malo, saj
le redko z zapadlostjo kupo-
nov pride na trg toUko svežega
denarja kot prav na 1. aprilski
dan. Nekaj podobnega se do-
gaja samo ob zapadlosti kupo-
nov RSLl. Vrednost tokratnih
zapadlih kuponov bo znašala
slabih 13 mio DEM. Od tega je
vrednost kuponov RSL2 za iz-
plačilo polletnih obresti okoli
10,5 mio DEM, kuponov ob-
veznic Mesta Ljubljane, ki
vsebujejo poleg obresti tudi
del glavnice, pa dobrih 2,4 mio
DEM. Imentik obveznice
RSL2 (apoen 1000 DEM) bo
tako iz državnega proračuna
dobil 17,50 DEM obresti. Pre-
cej več bodo v žep dobili imet-
niki obveznic. Mesta Ljublja-
ne, ki bodo (pri apoenu obvez-
nic 250,00 DEM) dobili kar
60,72 DEM ali 21,6% sedanje
vrednosti obveznice. Precej
večja vrednost kupona, kot
smo jo bili vajeni v prvih treh
letih, je posledica izteka trilet-
nega moratorija na izplačilo
glavnice.
Prva dva dni v tednu se
skladno z določili borznih
uzanc, ki zadevajo spremembo
tečajev vrednostnih papirjev
za 30% navzdol ali navzgor,
do predložitve ustreznega ob-
vestila izdajatelja ni trgovalo
z redno delnico družbe LEK
d.d. Tečaj je nanu-eč padel za
več kot 30% navzdol in znaša
10.105,00 SIT. Še vedno pa ni
bilo objavljeno ustrezno obve-
stilo v sredstvih javnega ob-
veščanja za redne delnice Sa-
lusa, katerih tečaj pa je pora-
sel za več kot 30%.
Št.3 - 31. marec 1994
Miže očem in bliže srcu
^fia In Amirel Šepec — podjetnika, ki sta v Žalcu misnlla svoj pečat
^gt majhna deklica je sanjala o tem, da
postala medicinska sestra. Nikoli ni
^l(la modre halje, zamenjala so jo ele-
oblačila. Dana Šepec je danes uspeš-
podjetnica in skupaj z možem Andrejem
gjtnica številnih trgovskih lokalov v sre-
ju Žalca.
nog do glave
}a pogovor je prišla ob dogovorjeni uri.
ijvse elegantna in urejena. Nasmejana in
jre volje. Pravzaprav nič drugačna, kot
[čajno, ko jo človek sreča na žalskih uh-
I pred leti je bila zaposlena v celjskem
Ijvojnem centru. Gradbeništvo je ljudem
takrat rezalo vse tanjši kos kruha. »Bila
10 vajena dela, ne čakanja, zato sem se
jočila, da uberem svojo pot,« je začela
ipoved. V prijetnem bistroju butika Dana
itekel najin pogovor. Tam, kjer je Dana
jvzaprav začenjala. »Najprej sem se lotila
jelovanja svečanih in poročnih oblek, če-
rpred leti resnično ni bilo na našem tržiš-
^ Začela sem doma v Vrbju, vedela sem,
tam ne bo šlo, zato smo kupili lokal
Licu, kjer je zrasel butik Dana.
Indrej se je odločil še za
tro, kar se je pokazalo kot
petna rešitev. Poročne
peke namreč ne pride ku-
bt samo nevesta, ponava-
lje z njo kar cela družina,
idje lahko v miru posedijo
izbirajo. Potem je bilo vse
jč povpraševanja po mo-
jih oblekah in dnevni kon-
kciji,« je nadaljevala sogo-
rnica. »Dobro smo poslo-
vi, nova vlaganja so pome-
la tudi razne olajšave in
kiku Dana je sledilo od-
ne trgovine Škorpijon.«
jTrgovina se je prijela in
jst je bilo treba naprej. Ali
pravi Dana: »Z Andre-
sva rojena za to, da stal-
nekaj ustvarjava. Meni
li moda, Andrej bi kar na-
|ej gradil.« Žalec je tako
Ibil tretji lokal Kroko, na-
tnjen prodaji obutve, modi
ladih in modi za najmlajše,
[pet smo ugotavljali, da ne-
Ij manjka, ljudje so pov-
taševali po pleteninah in to
zel sva zapolnila s trgovi-
Plet v novem poslovnem
»tru,« je razlagala sogo-
•mica. Da bi bila ponudba
»polnejša, je bilo treba mi-
Iti na obutev. »Ko vidiš vse
I kolekcije, moraš vedeti,
>kšna bo obutev, zato smo
poslovnem centru v sodelo-
inju s Planiko odprli še eno
fodajalno s ponudbo šport-
t in elegantne obutve,« po-
isnjuje Dana.
Ena sama vrzel še ostaja,
^ bo ponudba resnično po-
gina in da se bodo ljudje
' njunih trgovinah lahko
^ilekli od nog do glave. Pe-
jlo Čez nekaj tednov bosta
*na in Andrej zapolnila tu-
Uo vrzel, prodajalna s peri-
"n bo odprta v Mikovem
•"slovnem centru. »S tem
opiramo svoj krog v Žalcu.
^ sc bomo trudili, da bo
naših prodajalnah vedno
''jboljši izbor in najboljša
'^alitcta,« načrtuje Dana, ki
^prepričana, da samo njuna
"•ibicioznost ne bi bila do-
\ če ne bi v svojih lokalih
" šivalnici imela  11  nič
manj ambicioznih deklet.
Vsi skupaj delujejo pod okri-
ljem podjetja Zlati D, kate-
rega ustanovitelja in lastni-
ka sta Dana in Andrej. Di-
rektor podjetja je Andrej Še-
pec, ki je obenem tudi direk-
tor podjetja MIK Prebold.
Sedenje na dveh stolih, oči-
tajo nekateri. A o morali bi
najbrž lahko razpredali, če
bi družbeno podjetje slabo
poslovalo na račun zasebne
»Moja najljubša barva? Zdi
se mi, da se z leti okus spre-
minja. Včasih sem prisegala
na črno barvo, zdaj imam ra-
je tople, nežne barve. Takš-
ne, kot so barve pomladi.«
dejavnosti. V tem primeru to
pač ne drži.
Iz gradbeništva
v svet mode
čeprav se je Dana najprej
ukvarjala z gradbeništvom,
ji skok v svet mode ni delal
preglavic. »Moja mama je ši-
vala celo življenje. Kot dekle
sicer nikoli nisem želela
opravljati šiviljskega pokli-
ca. Ker pa ni bilo druge mož-
nosti, je bilo izziv pač treba
sprejeti. Danes mi sploh ni
žal,« zatrjuje sogovornica.
Ko govori o svojem delu, do-
bi človek resnično občutek,
da ga z užitkom opravlja.
»Toliko vsega se dogaja, toli-
ko lepega vidiš in vsako leto
je drugače. Vedno nove ko-
lekcije, novi modeli, dizajni,
materiali. Res uživam v svo-
jem poklicu.«
Je podjetništvo domena
moških, povprašam sogovor-
nico? Smeh in preprost od-
govor: »Ni problema. Če je
človek prijazen, dostopen do
ljudi, sploh ni težav.« Se pa
delovni dan seveda ne konča
ob štirinajsti uri. »Zjutraj
odpeljem otroka v šolo, po-
tem grem najprej v šivalnico.
Tam sem začela in še vedno
je šivalnica zame najbolj
dragocena. Obleko lahko na-
baviš, lahko jo plačaš in pro-
daš, težko pa jo je narediti.
»Vozim devet let star mercedes, ki ga zlepa ne
bi zamenjala. Hiter je in v njem se počutim
vama na dolgih poteh.«
Če ni potrebnega znanja, lju-
di, ki bi ti pomagali, potem
tudi rezultatov ni. Zato sem
najbolj ponosna na svojo ši-
valnico. Po jutranji kavi
obiščem vse trgovine, se po-
govorim z dekleti v prodajal-
nah, potem grem skoraj vsak
dan na teren, v nabavo in se
popoldne vračam domov.
Letim na kosilo, za kar na
srečo poskrbi moja tašča in
proti večeru spet nazaj v lo-
kale. Delovni dan se ponava-
di zame konča okoli dvajsete
ure. Ko mi ostane kaj časa,
pa najraje poklepetam z An-
drejem in domačimi. Noben
posel ne gre, če za njim ne
stoji vsa družina. Če se odlo-
čiš za takšen poklic, je prva
stvar podjetje, še vedno pa
ostanejo tudi skrite minute
zase in za družino,« pravi
Dana. In včasih tudi morje,
njeno veliko ljubezen.
»Po horoskopu sem vodnar. Andrej je škorpijon in to tipični
škorpijon, takšen, kakršnega opisujejo horoskopi. Za vodnarja
astrologi pravijo, da je prilagodljiva osebnost. Bo kar držalo.«
Prvi korak še nI
zadnil
Ustvariti pravo pravcato
trgovsko mrežo - to brez gore
denarja že na začetku pač ne
gre, so prepričani Slovenci.
»Ne bo držalo,« pravi sogo-
vornica. »Ko začneš, moraš
biti najprej sam zase prepri-
čan, da boš zmogel. Ce tega
prepričanja nimaš, je bolje,
da sploh ne začneš. In ko
zmoreš prvi zastavljen ko-
rak, to ne pomeni, da si delo
končal. Ko se lotiš dela, ne
smeš biti prepričan, da si do-
ber, da si uspel. Vsako leto je
treba delati nove korake, biti
boljši in to je tisto, kar vodi
do uspeha. Niti slučajno ne
denar. Normalno, če svoje
cilje dosežeš, se ti ta čas
ustvari denar, da lahko greš
naprej,« razmišlja Dana.
Mimogrede pove zgodbo.
Pred leti se je s svojimi ta-
krat kar revolucionarnimi
svečanimi oblekami prvič
pojavila na celjskem sejmu
in dobila naročilo za izdela-
vo večih oblek za neko ples-
no šolo. Podjetniška žilica ji
pač ni dala miru, najela je
kredit za nakup blaga in
obleke so bile kmalu nared.
Danes ni nič drugačna. Ko se
odloči, da bo kaj naredila,
potem tisto tudi spelje.
Dana svoje obleke obliku-
je sama. »Ni stvar samo
v oblikovanju,« je prepriča-
na. »Veliko žensk ima smisel
za dizajn, problem je zamisel
izpeljati do konca. Nam
s skupnimi močmi to
uspeva.«
Ljubosumni so tisti,
ki naiu ne poznajo
Zavidanje, Ijubosvminost,
tipična    slovenska    zavist
uspešnim podjetnikom niso-
neznanka. Dana pravi: »Lju-
dje, ki so ljubosumni in
v njih gori zavist, me ne poz-
najo. Vsak, ki naju z Andre-
jem pozna, prav dobro ve, da
sva si vse prislužila z lastni-
mi rokami, ne pa s kakšnim
prekupčevanjem.« O očitkih,
da trgovci živijo na račun vi-
sokih marž pa: »Marže sploh
niso visoke. To trdijo ljudje,
ki ne poznajo poslovanja tr-
govine. Pozabljajo, da je tre-
ba najprej kupiti lokal, ga
opremiti, nabaviti blago. Vse
to se zdi enostavno. Lahko je
kupiti lokal, če imaš denar,
lahko ga je opremiti, pro-
blem je blago. Ko nabaviš
poln lokal blaga, so to zalo-
ge, ki ponavadi pokopljejo
vse majhne obrtnike, vse ti-
ste, ki nimajo dobrih lokacij
in dobrih delavcev. Niti slu-
čajno marže v tekstilu niso
sto odstotne, kot pravijo lju-
dje. Pri nas se konkretno vr-
tijo od 30 do 50 odstotkov.«
Povprečno življenje
Je najlepše
Dana in Andrej Šepec sta
nedvomno uspešna podjetni-
ka. V očeh ljudi bogata člo-
veka. Kaj je tisto, kar takšne
ljudi žene naprej, v nenehno
ustvarjanje nečesa novega,
drugačnega? »Ljudje, ki so
povprečni, naj bodo srečni
zaradi svoje povprečnosti.
To je najlepše življenje,« je
prepričana sogovornica. »Ko
»Skrite želje? Dokončno bi si
rada uredila svoj dom v Vrb-
ju. Tam je še vse tako, kot
pred leti. Čez pet ali največ
deset let si želim v navidezni
pokoj, do takrat pa bi rada
imela urejeno hišo, rada bi
imela vrt, rada bi imela rože
in rada bi te rože sama nego-
vala.«
pa stopiš iz tega povprečja,
si nenehno izpostavljen kri-
tikam, večkrat si kritiziran
kot pohvaljen. Težko se je
privaditi temu, da sam sebe
kontroliraš in da si vedno
nasmejan. Vse to ima" svojo
ceno. Zmotno je prepričanje,
da imajo uspešni ljudje na
kupe denarja. Ljudje ne po-
mislijo na to, da vsak tolar
vlagaš v objekte, blago, avto,
ki ga potrebuješ zaradi last-
ne varnosti na poti.«
S prodajalno perila bosta
Dana in Andrej v Žalcu zak-
ljučila svoj krog. Bo sledilo
osvajanje drugih mest?
»Sploh ne,« pravi sogovorni-
ca. »Star pregovor pravi:
Daleč od oči, daleč od srca.
V vsakem svojem lokalu mo-
raš biti prisoten, imeti moraš
stik z zaposlenimi in stran-
kami. Zato ostajamo samo
v Žalcu in nikjer drugje.«
Mestu, ki sta mu podjetnika
v teh letih nedvomno vtisnila
svoj pečat in ki je po Dani-
nem prepričanju tudi najlep-
še in najbolj prijazno mesto
v Sloveniji.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
LJUBLJANA, 25. marca
(Delo) - Lojze Peterle je na
pogovoru krščanskih de-
mokratov z novinarji pove-
dal, da ne podpira kandi-
datvu-e Jelka Kacina za
obrambnega ministra. Na
tiskovni konferenci SLS pa
so nasprotovali razrešitvi
Janše. Predsedstvo SDSS
je ugotovilo, da je Drnov-
šek s predlogom o razreši-
tvi kršil koalicijsko pogod-
bo. Skupina 20 poslancev
je Hermanu Rigelniku pi-
sala, da se ne strinja
s predlaganim načinom od-
ločanja o razrešitvi. Skupi-
na 83 podpisnikov iz kroga
blizu Nove revije pa je ugo-
tavljala, da gre za razkra-
janje legitimnih institucij
naše ustavne ureditve.
LJUBLJANA, 28. marca
(Večer) - »Komisija, ki jo je
vodil Lojze Janko, je bila le
krinka za za odločitev, ki je
bUa sprejeta že pred mese-
ci,« je dejal Janez Janša na
sobotni novinarski konfe-
renci. Drnovškovo trditev,
da njegova odločitev ni bila
politično motivirana, pa je
zavrrul z besedami: »Ce ne
ugotoviš pravnih dejstev,
se odločiš politično, kar je
tudi legitimno na podlagi
koalicijske pogodbe«.
LJUBLJANA, 28. marca
(Dnevnik) - O primeru
Smolnikar oziroma o delo-
vanju varnostnih služb
v tem primeru je pred
izredno sejo parlamenta
razpravljala Bučarjeva ko-
misija za nadzor nad delom
varnostnih in obveščeval-
nih služb. Osrednje vpraša-
nje je bilo, ali je varnostni
organ ministrstva za
obrambo prekoračil poo-
blastila ah ne. Nazadnje so
se z osmimi glasovi za in
sedmimi proti odločili, da
je Vomo prekršil poobla-
stila.
LJUBLJANA, 28. marca
(Dnevnik) - Na izredni seji
državnega zbora so se po-
slanci z 49 glasovi za in 39
proti odločili za razrešitev
obrambnega ministra Ja-
neza Janše. Razprava se je
zavlekla pozno v noč, pred
parlamentom pa se je v tem
času zbralo več tisoč ljudi
v podporo Janezu Janši.
Poslancem je premier dr-
. Janez Drnovšek utemeljil
svoj predlog v povezavi
s primerom Smolnikar, od-
ločitev pa nasloml tudi na
mnenje vladne ministrske
komisije, da je šlo za poseg
vojaških oseb proti civili-
stu. Dejanje je bilo izpelja-
no na spektakularen način,
pred očmi javnosti, njegov
pomen pa je postal simbo-
ličen. Na ta primer je mo-
goče odgovoriti samo na
dva načina: zaostriti pravi-
la igre ali to tolerirati. Dr-
novšek se je odločil za prvo
možnost. Poslanci SDSS,
SLS in SKD so napovedali,
da bodo ob glasovanju
o razrešitvi zapustili dvo-
rano. Po številnih razpra-
vah, ki so sledile, se je ogla-
sil tudi Janez Janša, ki je
zbranim poslancem govoril
skoraj eno uro.
Št.3 - 31. marec 1994
Slovenska, ne le celjska
sejemska prireditev
Na sejmu Avto In vzdrževanje pričakujejo 25 do 30 tisoč obiskovalcev
Celjski sejem bo v torek odprl vrata raz-
stavljavcem in obiskovalcem letošnjega, že
petega sejma Avto in vzdrževanje. Kakšen
bo tokratni sejem v mestu ob Savinji in kaj
pričakuje organizator - to smo povprašali
direktorja Celjskega sejma mag. Franca
Pangerla.
Čez nekaj dni se v Celju pričenja prva
letošnja večja sejemska prireditev. Kaj lah-
ko pričakujejo obiskovalci in tudi razstav-
ljavci?
Zanimanje za sejem Avto in vzdrževanje
je tokrat izjemno veliko. V Celjskem sejmu
beležimo v primerjavi z lanskim letom 15 do
20 odstotkov več razstavljavcev oziroma
udeležencev sejma. To pomeni, da sejem
pridobiva na svoji veljavi in da se vrašča
v to okolje. Letos dobiva sejem nove razsež-
nosti predvsem na področju tovornega pro-
grama in vzdrževalnega dela, kar je pravza-
prav glavni vsebinski sklop tega sejma.
Če malce primerjate lanski in letošnji se-
jem Avto in vzdrževanje - katere so bistvene
razlike in novosti?
Razen večje in kvalitetnejše ponudbe bo-
do značilnost letošnjega sejma predvsem
spremljajoče prireditve.
V času sejma bomo organi-
zirali posvetovanja in okro-
gle mize, na katerih bodo so-
delovali številni udeleženci.
Zanimiv bo predvsem pogo-
vor o izgradnji avtocest, na
katerem pričakujemo tudi
direktorja Družbe za izgrad-
njo avtocest Jožeta Brodni-
ka. O programu gradnje av-
tocest se je v slovenskem
prostoru sicer že večkrat go-
vorilo, vendar je treba vede-
ti, da je celjsko območje
močno zainteresirano za
gradnjo novih cest. Zato so
za Celje in celotno naše ob-
močje ti pogovori še kako
pomembni. Obenem priča-
kujem, da bodo na posveto-
vanjih sodelovale tudi stro-
kovne službe občine, ki bi se
po moji oceni morale vklju-
čiti v razprave in jasno pove-
dati svoja stališča in zahteve
za konkretno uresničevanje
zastavljenih načrtov. Tu vi-
dim velik pomen in napre-
dek sejma. Pomembno je na-
mreč tudi vse tisto, kar se
dogaja ob sejmu in to tudi
daje pečat sami sejemski pri-
reditvi.
Veliko se je v zadnjem ča-
su govorilo o podvajanju sej-
ma v Celju in Ljubljani, ka-
ko ste rešili ta problem?
Direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl.
Z Ljubljančani smo pro-
blem reševali že lani, koliko
so bili dogovori uspešni, bo-
do presodili obiskovalci.
Programsko smo stvari za-
stavili tako, da naj bi v Celju
imeli program avto in vzdr-
ževanje, v Ljubljani pa naj bi
organizirali čisti avto salon,
torej predstavitev novih vo-
zil po vzoru avto salonov
v Frankfurtu ali Ženevi. Le-
tos smo se pogovarjali tudi
s predsednikom kluba eks-
kluzivnih uvoznikov Slove-
nije, ki je tudi nosilec sejma
v Ljubljani. Bili smo enotne-
ga mnenja, da na njihov se-
jem   vzdrževanje,   oprema,
predstavitev delavnic, ne
sodi.
Kako ste sicer zadovoljni
z udeležbo domačih in zlasti
tujih razstavljavcev?
Udeležba bo dobra, oce-
njujem, da imamo tudi do-
volj dober tehnični servis in
da bomo udeležencem lahko
ponudili vse tisto, kar od nas
pričakujejo. Letos smo za-
stavili široko medijsko pro-
pagando po televiziji, časo-
pisih in radiu, tudi na ta na-
čin smo povečali zanimanje
za ta sejem znotraj celotnega
slovenskega prostora, pa tu-
di v tujini. Obenem smo upo-
števali gospodarske razmere,
zato smo sejemske cene pri-
lagodili razmeram in zmož-
nostim povpraševalcev. Po
zadnjih podatkih bo na sej-
mu sodelovalo 148 razstav-
ljavcev, direktni tuji raz-
stavljavci prihajajo iz Italije,
Avstrije, Hrvaške in Mad-
žarske, poleg njih pa še cela
vrsta tujih zastopnikov. Če
bi sejem ocenjevali samo po
udeležbi, potem bo to sejem,
ki zagotovo sodi v zgornji ra-
zred sejemskih prireditev
v Sloveniji.
Na skupno 10 tisoč kvadratnih metrih sejemskih površin si
bodo obiskovalci lahko ogledali opremo za avto servisne in
remontne delavnice ter lakirnice, na voljo bodo ravnalne
mize za osebna in tovorna vozila, dvigala, vodne črpalke,
brizgalne pištole, testerji, ročno orodje, mešalnice avto
lakov, sušilne komore, kompresorji ter vulkanizerski stroji.
Poleg skladiščne opreme bodo na sejmu ponujali rezervne
dele in opremo, predvsem karoserijske dele, motoma olja,
maziva, avto plašče, filtre, jermena, avto kozmetiko, ležaje,
zavorne obloge ter hladilne tekočine. Razstavljavci bodo
v Celju prikazali tudi betonske garaže ter dodatno opremo
za vozila, predvsem vlečne kljuke, prevleke in preproge.
Nova in rabljena osebna vozila po ugodnih sejemskih cenah
bodo prav tako sestavni del ponudbe sejma Avto in vzdrže-
vanje, možen bo tudi nakup na leasing. V Celju bodo na
voljo praktično vse znamke avtomobilov. Poleg tega pa
organizatorji obljubljajo pestro izbiro tovornih ter speciali-
ziranih in posebnih vozil.
Kakšna so pričakovanja
pred začetkom letošnjega
sejma?
Osebno pričakujem od te-
ga sejma zelo veliko. V Celj-
skem sejmu smo se zelo res-
no lotili dela, zato pričaku-
jem, da bodo zadovoljni tako
obiskovalci kot razstavljav-
Za vstopnico bodo odrasli
odšteli 300 tolarjev, dijaki in
upokojenci 200 tolarjev, za
skupine nad 10 obiskovalcev
pa bo vstopnica veljala 150
tolarjev. Vsi obiskovalci sej-
ma bodo lahko sodelovali
v nagradnem žrebanju. Prva
nagrada bo motorno, druga
gorsko kolo in tretja nagrada
avto plašči Sava.
ci. Že večkrat sem dejal, da
ni razstavljavcev brez obi-
skovalcev in ni obiskovalcev
brez razstavljavcev, to dvoje
se dopolnjuje. Za podrobne
analize bo čas seveda šele po
sejmu, pričakujem pa 25 do
30 tisoč obiskovalcev. Obe-
nem pa pričakujem, da bodo
sejem obiskali tisti, ki od
njega nekaj pričakujejo in da
bo sejem komercialno uspe-
šen tudi za vsakega razstav-
ljavca.
m
Konferenca Društva upokojencev
Prejšnji petek je bila v prostorih Društva upokojencev Celje na Muzejskem trgu konferenca
Društva upokojencev. Govorili so o izpolnjenih načrtih v preteklem letu. Kot je povedal predsed-
nik Ludvik Zupane, so pripravljali izlete, se udeleževali športnih iger, v tednu starejšega občana
organizirali meddržavno srečanje šahistov in osvojili 1. mesto, sicer pa so tudi lani pripravili
tradicionalni sprejem osemdesetletnim jubilantom. Na konferenci so sprejeli tudi program dela
društva za leto 1994. Sproti bodo spremljali nove zakonodaje Skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja Slovenije, potek zdravstvene zakonodaje, v okviru finančnih zmožnosti
bodo pomagali bolnikom in socialno ogroženim članom društva, ter si prizadevali za to, da bodo
popestrili delo in aktivnosti v društvu in na terenu. Seveda bodo še naprej organizirali tudi izlete,
sicer pa so na konferenci imenovali tudi dva častna člana, in sicer Katico Mihelak in Načeta
Sivca. N-M. .S Foto: E. EINSPIELER
Znanje je pravi prijatelj
Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
Celje pripravlja za svoje članei vrsto strokovnih semi-
narjev.
Minulo sredo je bil v Celju seminar o zobozdravstveni
vzgoji otrok, mladine in odraslih, v sredo, 6. aprila ob
11. uri, pa bo v dvorani kulturnega doma Polzela seminar
na temo Svet zasvojenosti z drogo. Na njem bodo izhajali
iz projekta »Če sovražnika bolje spoznaš, ga lažje prema-
gaš«, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Polzela
z mentorico Valerijo Pukl. Na seminarju bo o zdravstveni
vzgoji v osnovni šoli spregovorila Marjana Jager, o življe-
nju z ali brez droge dr. Andrej Kastelic, o vrednotah mla-
dih, spoznavanju sarmh sebe, iskanju samopodobe in
samospoštovanja pa prof. Katarina Lavš.__      MBP
Zbor urarjev
Prejšnjo soboto je bil na
Srednji tehniški šoli v Celju
zbor urarjev Republike Slove-
nije.
Urarji so najprej izvolili de-
lovno predsedstvo, nato potr-
dili člane Odbora urarjev RS
pri Obrtni zbornici (OZ) Slo-
venije, nato pa sta gosta iz Be-
den Wurtenberga v Nemčiji,
gospoda Kapp in Graber,
predstavnika urarske šole
v Scwenningenu, podrobneje
predstavila delo njihove šole,
kar je bilo zanimivo predvsem
za predstavnike Srednje teh-
niške šole iz Celja, saj namera-
vajo v novem šolskem letu od-
preti urarski razred, ki bo edi-
ni tovrstni oddelek v Sloveniji.
Na zboru so potekale tudi
volitve v upravni odbor »Od-
bora urarjev« pri OZ Slovenije
in za predsednika le-tega izvo-
lili Staneta Kajfeža.
Sicer pa so na zboru ugoto-
vili, da so aktivnosti OZ tre-
nutno še neuspešne, saj je za
prodajo ur v urarski delavnici
še vedno potreben trgovski iz-
pit, zaradi česar so na zboru
predlagali, naj bi v poklicnih
šolah uvedli program trženja.
Sicer pa so si urarji zadali kar
nekaj nalog tudi za v prihod-
nje. Kot glavne jih čakajo na-
daljevanje aktivnosti na po-
dročju izobraževanja, izdelava
kriterijev izpopolnjevanja
v tujini, odločili so se proučiti
pobudo o združevanju z zla-
tarji, sicer pa nameravajo re-
ševati tekočo problematiko na
strokovnem področju.
N-M. SEDLAR
Foto: E. EINSPIELER
Janša ne bo
poslanec
LJUBLJANA, 29. mat,
(Delo) - Z razrešitvii
s funkcije obrambnega rr'
nistra je Janez Janša sr
postal poslanec državnec.
zbora, Ivu HvaUci, nadt
mestnemu poslancu, pa;
prenehal mandat. Takšu
je bUa ugotovitev mandai
no imunitetne komisij!
preden je dobila izjavo Jj
neza Janše, da se nepr^
klicno odpoveduje poslaf
skemu mandatu.
Sejem Alpe-Adria
LJUBLJANA, 23.marc
(Delo) - Na Gospodarskei
razstavišču so odprli 33. s(
jem Alpe-Adria - Svobod
gibanja, na katerem s
predstavlja 400 razstav
Ijalcev. Do 29. marca si bo
do obiskovalci lahko ogle
dali plovila, navtično opre
mo, prehrano, gostinsko i
športno opremo...
Klinarjeva na poti
v vlado
LJUBLJANA, 25.marc
(Slovenec) - Odbor zi
zdravstvo, delo, družino ii
socialno politiko je z osmi
mi glasovi za in štirim
proti podprl imenovanji
Rine Klinar za ministri«
za delo, družino in socialnfl
politiko.
Zakon o javnih
glasilih
LJUBLJANA, 25.marc
(Slovenec) - Državni zbor j
sprejel zakon o javnih gla
šilih, ki ureja uresničeva
nje svobode javnega ob veš
čanja ter pravice in odgo
vomosti javnih glasil ii
novinarjev. Med drugin
določa, da ima lahko posa^
mezna fizična ali pravni
oseba v podjetju, ki izdaj«
dnevni tisk ali ustvarji
RTV program, največ 33
odstotni delež.
Potrdili
kandidaturo
Kacina
LJUBLJANA, 28. marca
(Republika) - Odbor za
obrambo je zaslišal Jelka
Kacina, kandidata za no-
vega obrambnega ministra:
in ugotovil, da je primeren
za predlagano funkcijo
Razprava in glasovanje sta
minila brez sedmih poslan-
cev, ki so sejo zapustili p«
uvodnih proceduralnih za-
pletih.
Zamrznjene cene
učbenikov
LJUBLJANA, 28. marca
(Dnevnik) - Vlada je za štin
mesece zamrznila cene uč-
benikov, kar pomeni, da so
po več takšnih odredbab
cene na ravni aprila 1992
Po sprejetem zakonu o šol-
skem tolarju ima ministr'
stvo za šolstvo možnost,
do leta 1999 vsako leto ot
založb kupi po 200 tisof
učbenikov za šolske knji^'
niče, saj je cilj, da bi otroC
knjige dobili v šoli, zanjf
pa plačah le obrabnino.
Višja TV naročnina
LJUBLJANA, 28.marc»
(Dnevnik) - Svet RTV S\c;
venije je sprejel letošnji f''
nančni načrt in s tem s p'
vim aprilom za 12,5 odstot'
ka zvišal radijsko in televi'
zijsko naročnino. Ta bo ta'
ko znašala 1.350 tolarjev-
_--^
Št.3 - 31. marec 1994
{rez tržnice
nesto ni pravo
iIsHa Je enim trn v peti, tJrugl so z njo povsem zaiJovolJnl
[gčrtovalci, ki so pred
[,ližno dvajsetimi leti sre-
2;alca zarisali tržnico, res
J imeli srečne roke.
lama tržnica in objekti na
iJi 800 kvadratnih metrih
povsem nefimkcionalni, je
jtavljala že prejšnja last-
4, Hmezadova Agrina.
I drugačnega nuienja ni
janji lastnik, SM Savinj-
3 trgovska družba, ki pa
^oč v prihodnosti obljub-
inovo tržnico.
ipirnata vojna
agrina je tržnico prodala-
ninjski trgovski družbi,
trat še Savinjskemu ma-
pnu, pred tremi leti. Pra-
pravcata tržnica se v sre-
ču mesta nikoli ni razvila,
stojnicami sta sadje in ze-
javo, kar običajno iščemo
tržnicah, prodajala le
>n ali dva prodajalca, kdaj
kdaj še kakšen zasebnik,
[er pa so v objektiii živeli
fcji, trgovina, nekdaj tudi
iamica. Da je tržnica po-
em nefunkcionalna, tudi
ičinskim možem ni bilo tu-
iDo konca lanskega oziro-
^začetka letošnjega leta so
ijemnike bolj ali manj pu-
|li na miru. Pred kratkim
I so trgovski družbi kot
rtniku in najemnikom po-
ivili določene pogoje, ki
I je treba izpolniti. Če bi
Ičani imeli tržnico, kakrš-
je zapisana v zakonih, bi
rali najemniki, predvsem
!ja to za prodajalce sadja
zelenjave, imeti pozidane
ijne skladiščne prostore,
r je na tistih nekaj kva-
atnih metrih prava uto-
Da bo zakonu zadoščeno,
ljudje pa bodo še vedno lah-
ko kupovali na tržnici, so
problem razvozlali drugače.
Po novem tržnica nima več
statusa tržnice, temveč na-
jemnike obravnavajo kot sa-
mostojne enote, ki morajo iz-
polnjevati zahtevane pogoje.
Konkretno to pomeni, da
lahko ima najemnik skla-
diščne prostore tudi v nepo-
sredni bližini tržnice. Volk je
sit in koza cela, bi lahko
rekli.
Papirji so seveda eno,
praksa drugo. Žalčani lahko
zaenkrat izbirajo sadje in ze-
lenjavo le pri prodajalcu
Bajramiju, medtem ko stoj-
nice drugega prodajalca Ra-
miča samevajo, čeprav ta
lastniku plačuje najemnino.
Bajrami si je na tržnici ure-
dil montažno skladišče, isto
je storil Ramič, vendar obe
skladišči inšpektorjem ne
ustrezata, ker sta menda pri-
merni le za dnevno, ne pa
tudi večdnevno skladiščenje
blaga. Ramičeve stojnice
menda še vedno samevajo
zato, ker je imel prej obrtno
dovoljenje, na osnovi tega
ima trgovska družba z njim
sklenjeno najemno pogodbo.
Ima pa Ramič podjetje Fer-
promet in po novem naj bi
posloval na tržnici kot na-
jemnik preko tega svojega
podjetja. Pa menda ne izpol-
njuje pogojev, ker nima pri-
mernega skladišča v Žalcu,
ne pride pa v poštev, da bi
blago vsak dan prevažal iz
svojega celjskega skladišča
na žalsko tržnico. Kaj je tu
spornega, očitno vedo samo
žalski občinski možje. Da je
ponudba na tržnici skromna,
če je tam en sam prodajalec,
pa vedno znova okušajo po-
trošniki.
Za drevo, namesto
po Idjuč
Precej pripomb je med
ljudmi slišati na račim čisto-
če na žalski tržnici. Tudi
takšne očitke je slišati, da je
tržnica polna bifejev, nima
pa nobenih sanitarij, zaradi
česar je bližnji park postal
pravo javno stranišče. To je
malce natolcevanja, tržnica
ima v resnici tri sanitarije.
Prvo za delavce, ostala dva
prostora sta namenjena go-
stom bifeja. Res pa je, da so
sanitarije zaklenjene, ker na
tržnici pač ni javnega stra-
nišča. In če je sila, potem se
morajo obiskovalci bifejev
potruditi do njihovih lastni-
kov in prositi za ključ. Če se
jim to ljubi ali pa je v večer-
nih urah preprosteje stopiti
za najbližje drevo v parku, je
pač stvar kulture ali bolje
nekulture obiskovalcev. Da
so sanitarije imiazane, očita-
jo nekateri. So pač takšne,
kakršne ljudje pustijo za sa-
bo. Pa smo spet pri kulturi
slovenskega naroda.
So pa na tržnici delno reši-
li vsaj en velik problem. Do
lanske jeseni je na parkir-
nem prostoru za tržnico stal
kontejner, ki pa je postal
pravo smetišče in odlagališ-
če odpadkov. Nezadovoljni
so bili krajani, mestu kup
smeti tudi ni bil v ponos, nad
smradom so se upravičeno
pritoževali v bližnjem žup-
nišču. Kontejner so odpelja-
li, vsak najemnik pa si je mo-
ral pripeljati svojo posodo za
smeti.
Nelcoč bo poicrita in
pozidana
Sedanji lastnik, SM Sa-
vinjska trgovska družba, je
tržnico kupil predvsem zara-
di odlične lokacije. Zaradi
Poleg Bajramija in Ramiča
so najemniki na žalski tržni-
ci še Pucko, ki ima trgovino
z osnovnimi živili in je obe-
nem s strani lastnika zadol-
žen za red na tržnici, potem
Šabani, Marin, Jakupi, Delo,
pred kratkim pa se jim je
pridružila še najemnica Ci-
zejeva z otroškim butikom.
zakona o denacionalizaciji
izgublja trgovska družba
kup objektov. V naravi mo-
rajo vrniti ali pa v nekaterih
primer za lep kup denarja
najeti svoje dosedanje poslo-
valnice Kveder, Manufaktu-
ro, Pohištvo, Kurivo in Teh-
nično trgovino. Skratka vse,
kar je bilo nekoč nacionali-
zirano. Iskali so in še vedno
iščejo nadomestne površine,
da bi lahko obdržali sedanji
obseg prometa in število za-
poslenih. Dolgoročno name-
ravajo tržnico preseliti na
drugo lokacijo, med drugim
se je v občini omenjala soseš-
čina Juteksa. Kjerkoli bo, bo
to pokrita in zidana tržnica,
na prostoru poleg blagovnice
Savinjka pa naj bi zrasel nov
poslovni center. Dotlej pa
bodo Žalčani živeli s tržnico,
ki je enim trn v peti, spet
drugi pa so z njo povsem za-
dovoljni. IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
tO plaz zdrsnil na Solčavo?
hzirska vlaiJa obljublja skorajšnjo sanacijo plazu v PoiJolševI, hkrati pa načrtuje še iJruge cestne
Izboljšave^'
o nevarnem Macesniko-
to plazu v Podolševi smo
fd časom že pisali. Tudi
toa in prvi pomladni mese-
' niso prinesli odrešitve.
I^sprotno, ljudje v Solčavi
|tisti, ki so vezani na cesto,
'vodi preko plazu, se vse
gosteje oglašajo in opo-
'fjajo na nevarnost, saj
l^z nenehno drsi. V najbolj
"•i varianti bo plaz, če se bo
Pfozil, obstal šele v Solčavi.
Plaz je od Solčave odda-
nekaj več kot 5 kilome-
'"v bolj ali manj (ne)urejene
"^kadamske ceste. Lastnik
l^iljišča, na katerem je
'^z, je Peter Krivec, po do-
'^če Macesnik. Da gre za
hud problem, pričajo os-
"^i podatki o plazu, ki naj
'bil dolg 2 kilometra, širok
metrov in približno 10
J^trov globok. Domačini vi-
lo rešitev le v tem, da bi
^0 s plazu speljali dru-
m. »Plaz drsi že leta, ven-
v zadnjih nekaj letih vse
^'i hitro. Edina rešitev je,
^ bi plaz ustavili. Nekateri
r^iiišljajo o drugačnih reši-
na primer novi cesti, ki
} Seveda šla mimo plazu,
'l^tno po moji najboljši
■''^Iji. Ko so govorili o cesti,
'^'^e niti niso pretirano
'faševali. Dejstvo je, da
-Ha ne dam^zastoi^. Toda
- kdo bi plačal odškodnino?«
pravi Peter Krivec, ki je do-
dal, da zadnja dva meseca
domačini sami urejajo cesto,
da je cesta preko plazu vsaj
zasilno prevozna. Krivdo za
hitro drsenje plazu iščejo tu-
di v tem, ker so pred časom
na 20 hektarjih gozda pose-
kali 4 tisoč kubikov lesa!
V mozirski občini je bilo
slišati tudi mnenje, da še ni
tako hudo, dokler lahko čez
plaz vozijo tovornjaki, polni
lesa. »Tu v teh krajih vsi ži-
vimo samo od lesa. Kako naj
plačamo davek ali druge pri-
spevke, če pa lesa ne moremo
spraviti v dolino? Sicer je ce-
sta čez plaz tako ali tako zelo
redko prevozna za tovornja-
ke,« pravi Peter Krivec.
Na mozirski občini je sli-
šati bolj pomirjujoče tone, ki
že letos obetajo rešitev tega
problema. »IBT Trbovlje pri-
pravlja sanacijski projekt, ki
bo končan konec aprila ali
v prvih dneh maja. Pri pri-
pravi sodeluje strokovnjak iz
republiške uprave za ceste,«
je povedal mozirski izvršnik
Jakob Presečnik, ki problem
plazu v Podolševi dokaj po-
drobno pozna. »Plaz je za sa-
nacijo izredno problemati-
čen, verjetno bodo sanacijo
pripravili v več fazah. Po
moje bodo najprej že kar na
vrhu >odpeljali< vodo, kar bo
na tem terenu izredno težko,
nato pa ukrepali naprej. Plaz
je takšnih razmer, da ga bo
izredno težko popolnoma za-
ustaviti.«
Problem pri vodi je v tem,
ker jo bo treba speljati čisto
drugam, verjetno na travni-
ke. Vode v tem plazu je na-
V mozirski občini se ukvar-
jajo tudi z drugimi cestami.
Objavili so že javni razpis za
prvi odsek ceste v Podvolov-
Ijek, skupaj s Črnjani in
Kamničani pripravljajo
predlog za prekategorizacijo
ceste med Cernivcem, Kranj-
skim Rakom, Podvezo, Lu-
čami, Solčavo, Podolševo in
Črno. Ta povezava naj bi po-
stala regionalna turistična
cesta. Na cesti ljubno-Luče
je skoraj zaključen prvi od-
sek, v reviziji je projekt za
drugi del ceste in Presečnik
upa, da bo kmalu v javnem
razpisu. Za zadnji del ceste
pa že izbirajo projektanta.
mreč ogromno, saj so naredi-
li vrtine in odkrili mulj
v globini 8-10 metrov.
Drugačna rešitev po mne-
nju Presečnika skoraj ne pri-
de v poštev..Za nadomestni
vojaški most, o katerem so
nekaj časa govorili, ni ga-
rancij, da bi vzdržal, saj bi
ga lahko spod jedlo in vse
skupaj odneslo. Tudi grad-
nja nove ceste je skoraj ne-
mogoča, saj bi jo morali
praktično na novo delati že
skoraj v Solčavi, sploh pa ce-
sta ne reši problema plazu.
Kar tiče urejanja sedanje ce-
ste, Presečnik pravi, da so se
v Javnem podjetju Komuna-
la dogovorili z domačini, da
cesto sami urejajo, in jim to
delo plačujejo.
Na cesto preko Podolševe
se bo vsaj delno navezoval
tudi mejni prehod Pavličevo
sedlo, kjer na slovenski stra-
ni že opravljajo potrebne ge-
odetske izmere. Trenutno
usklajujejo elemente ceste
(kakovost, širino...) z Av-
strijci, idejna skica ceste pa
je že na Dunaju in na Repu-
bliški upravi za ceste. Av-
strijci obljubljajo mejni pre-
hod v letu 1996, takrat pa
naj bi sredstva za gradnjo
našli tudi v Sloveniji. Obeti
so dobri, samo držati se jih je
treba, pa naj bo to Macesni-
kovev plaz ali cesta na med-
narodni mejni prehod Pavli-
čevo sedlo.
URŠKA SELIŠNIK
PO SVETU
Kučan v Avstriji
DUNAJ, 24. marca (De-
lo) - Slovenski^predsednik
Milan Kučan se je z avstrij-
skim predsednikom Tho-
masom Kleistilom, kanc-
lerjem Franzem Vranitz-
kim, zunanjim ministrom
Aloisom Mockom in pred-
sednikom parlamenta He-
inzem Fischerjem pogovar-
jal o evropskih integracij-
skih procesih, položaju na
Balkanu in dvostranskih
odnosih.
v Italiji zmaga
desnice
RIM, 29. marca (Delo)
- Na volitvah za dvanajsti
parlament italijanske re-
publike je zmagala koalici-
ja treh desnoliberalnih
strank, ki jo vodi Silvio
Berlussconi. V poslanski
zbornici je dobila 366 od
630, v senatu pa 154 od 351
sedežev. Levica se je odre-
zala približno enako kot
pred leti, hud polom pa je
dočakala sredina.
Opomin Grčiji
JANINA,27.marca (De-
lo) - Enajst članic Evropske
imije je na neformalnem
sestanku strogo in enoglas-
no opomnilo Grčijo, naj
prekliče trgovinski embar-
go s sosednjo Makedonijo
ali pa bodo proti njej ukre-
pale po sodni poti.
»Posojeni« otroci
VARŠAVA, 27. marca
(Delo) - S sodelovanjem
agentov Interpola se je za-
čela preiskava proti uprav-
nikom nekaterih otroških
domov, ki so v zadnjih letih
nenadzorovano pošiljali
mladoletnike v tujino.
V nekaterih primerih je šlo
za državljane zahodnoe-
vropskih držav, ki so po-
svajali otroke kar mimo
poljskih predpisov, še veli-
ko bolj sumljivo pa je po-
stalo posojanje otrok tujim
državljanom med poletni-
mi in zimskimi počitnica-
mi. Nekateri otroci iz teh
domov so bili »posojeni«
homoseksualcem v Švedski
in Nizozemski, nasploh pa
naj bi otroke iz Vzhodne
Evrope nmožično uporab-
ljali za prostitucijo.
Nizki predvolilni
udarci
REM,   25. marca   (Delo)
- Opolnoči se konča volilna
kampanja, do takrat pa so
dovoljeni vsi udarci, še zla-
sti nizki. Tako je predsed-
nik italijanske vlade Carlo
Azeglio Ciampi ukoril Sil-
via Berlusconija, ker je ta
izjavljal, da so vladni fi-
nančni podatki zlagani in
ponarejeni. Sicer se je Ci-
ampi zaobljubil, da se ne
bo mešal v boj za sedeže
v parlamentu.
Na Palah zavrnili
sodelovanje
SARAJEVO, 25. marca
(Delo) - Skupščina bosan-
skih Srbov na Palah je za-
vrnila sodelovanje v musli-
mansko-hrvaški federaciji.
Ugotovili so, da je z izsto-
pom iz pogajanj Republiki
srbski dejansko priznana
državna samostojnost, in
zahtevali, da prekličejo
sankcije proti Srbiji in Čr-
ni gori.
Št.3 - 31. marec 1994
Kdo svinja po doiini Savinjsici?
Puščice letllo na farmo Poniog, kjer govedu zdaj delajo družbo prašiči
Krajani Gotovelj se ne jezijo sa-
mo nad traso avtoceste, ki je po
njihovem prepričanju ne bi bilo
treba zarisati ravno sredi polj,
temveč bi jo načrtovalci lahko po-
maknili nekoliko višje v hrib in
zaradi česar napovedujejo tožbo.
Ljudem je v zadnjem času zavrela
kri tudi zaradi Hinezadove farme
v Podlogu.
Dolga leta so na tej farmi, kakš-
na dva kilometra oddaljeni od Go-
tovelj, redili govedo. Zdaj so men-
da govedo zamenjali s prašiči. An-
ton Četina, eden izmed tamkajš-
njih krajanov, nas je pred dnevi
popeljal k potoku, ki teče tik za
novim naseljem in se potem izliva
v Ložnico. Kljub hladnemu jutru
je iz potočka, ki si v teh sušnih
dneh komajda zasluži svoje ime,
kar lepo smrdelo. Četina je pove-
dal, da jih včasih farma ni motila.
»Pred kratkim pa smo slišali, da
so na farmi začeli rediti prašiče.
Tudi sam sem jih slišal, ko sem
hodil tam naokoli. Koliko jih je,
ne vemo, niti ne vemo, kdo je far-
mi dal dovoljenje za rejo prašičev.
Že zdaj pošteno smrdi, kaj bo šele
poleti ali pa v dolgih sušnih ob-
dobjih. Ni mi jasno, kdo dopušča,
da se odplake iz tega potoka izli-
vajo v Ložnico in potem v Savinjo.
Če so se na farmi odločili za pra-
šič jerejo, bi najbrž morali urediti
kakšne zbiralnike in zagotoviti
čiščenje, to naj povedo strokov-
njaki. Zlasti takrat, ko je dovolj
vode, radi spuščajo odplake v ta
potoček. To je sicer že star pro-
blem, vendar je le razlika, če ima-
jo na farmi govedo ali če redijo
prašiče. Ljudje, ki živimo tukaj,
smo si morali sami plačati in zgra-
diti kanalizacijo, drugi pa lahko
odplake spuščajo po potokih, ka-
dar se jim ljubi. To po moje ni
prav,« je prepričan Četina.
»Vse, icar smrdi, pa tudi
ni naše«
Kaj se dogaja v Podlogu, smo pov-
prašali še drugo stran, direktorja
Hmezadovega Kmetijstva Edija
Omladiča. Pojasnil je, da so pred
kakšnima dvema mesecema res za-
čeli z rejo prašičev na tej farmi, za-
gotovo pa jih niso pripeljali toliko,
da bi s tem ogrozili življenje v dolini
ali pa bližnji soseščini. »Na farmi
Anton Četina: »Farma govedi nas ni motila, prašiči pa so nekaj povsem
drugega.«
Podlog smo nekoč imeli preko tisoč
govedi, ker pa se je treba prilagajati
tržnim razmeram in se boriti za pre-
živetje, smo število govedi zmanjšali
za polovico, v Podlogu je danes i
bližno 650 krav. V enega izmed)
vov smo na nastilj namestili ;
prašičev.« Omladič nadalje prav;
bodo pri takšnem številu ostali
v prihodnje in da je odveč boja^
da bi Savinjska dolina dobila ^
šičjo farmo večjega obsega, kakti
burijo duhove drugod po Slovenjj
Posebnih dovoljenj, dodaja Oni
dič, niso iskali. »Tudi kmet, ki v s
hlev pripelje nekaj prašičev narnei
govedi, ne išče soglasij. Povsem_
no pa je, da bi morali zbrati pot^
ne dokumente, če bi se odločili
spremembo namembnosti cel«
farme. To pa ni naš cilj,« zatrj
direktor Kmetijstva.
Prav tako zavrača očitke na rač
smrdljivih odplak. »Vse, kar srm
tudi ni naše. Na farmi imamo urj
ne greznice, prav tako skrbimo
odvoz fekalij. Najbrž bo treba kri
iskati tudi med tistimi, ki nim
greznic in odplake spuščajo v ]
tok,« je še menil Omladič.
A tistega jutra iz potoka v Got(
Ijah resnično niso vele prijetne i
njave. Na potezi so najbrž inšpJ
torji, da povedo svoje in najdd
krivce. Nekdo pač svinja po doi
Savinjski. j
ffiENA BAi
Osebnost meseca
Bo osebnost meseca Mirko Fric Krajnc?
Kdo ve, kako se bo razpletla
bitka za prvo mesto. Bo uspelo
obdržati prvo mesto in s tem
ubraniti naziv »osebnost me-
seca marca« Mirku Fricu
Krajncu, ali ne? V uredništvu
smo ta teden preštevali glaso-
ve in ugotavljali, kako tesno so
si nekateri za petami.
Mirko Fric Krajnc vodi s ta
teden prejetimi 34 glasovi,
v dveh dneh pa je bilo poslanih
tudi 29 kuponov za Tončka
Rateja, tako da je na drugem
mestu zamenjal Marjeto Mar-
tinšek, ki je prejela 24 glasov
in je trenutno tretja. Zdaj gre
torej zares. Danes še zadnji
objavljeni kupon za mesec ma-
rec, mora biti v tajništvo
NT&RC oddan oz. poslan naj-
kasneje do sobote, 2. aprila (to
pa zaradi praznika, ki je v po-
nedeljek in ni dostave pošte)!
Torej, kasneje prispeli kupo-
nov, žal, ne bomo mogli več
upoštevati, zato jih pravočas-
no dostavite.
Glasove so ta teden, med pr-
vimi tremi že zgoraj omenjeni-
mi, prejeli še: 10 dr. Janez Ta-
sič, 9 Rolando Pušnik, 5 Boris
Jagodic, 4 Vinko Skale,
3 Boštjan Strašek in Jelko
Vidmar, po 2 glasova so zbrali
Zvone Štorman, Melita Furla-
ni in Borut Alujevič, po enega
pa Jože Volfand, Tone Domik,
Rolanda Fugger-Germadnik,
Brane Mihajlovič, Izidor Pe-
čovnik, Jurij Šmarčan, Maks
Šikovec, dr. Janez Cvim, dr-
. Dušan Polinar in dr. Ana
Logar.
Prihodnji četrtek vam bomo
torej postregli s končnim re-
zultatom in številom vseh pre-
jetih glasov na kuponih ter
glasov, ki so jih včeraj oddali
poslušalci Radia Celje in tako
razglasili »osebnost meseca
marca«. Objavljen pa bo tudi
prvi kupon za osebnost meseca
aprila.
Regijsko tekmovanje v angleščini
v petek, 24. marca, je bilo na Gimna-
ziji Celje regijsko tekmovanje v angleš-
čini, ki se ga je udeležilo 49 dijakov
celjske regije.
Prvih deset (ki so na tekmovanju do-
segli vsaj 80%) se bo udeležilo tudi dr-
žavnega tekmovanja. Sicer pa je prvo
mesto na tekmovanju dosegla Biserka
Kišič, dijakinja Gimnazije Celje, druga
je bila Tina Štekojnik, prav tako z Gim-
nazije, tretje in četrto mesto pa si delita
Al j a Sotlar (GC) in Gregor Stamejčič
(Gimnazija Center Celje). Med tistimi,
ki imajo angleščino za drugi tuji jezik,
se je na regijskem tekmovanju najbolje
uvrstila Tanja Topič iz Gimnazije Vele-
nje, druga je bila Vida Čakl, GC, tretja
pa Suzana Verdel iz Srednje ekonomske
šole v Celju.
N-M.SEDLAE
Št.3 - 31. marec 1994
Ifelika noč
ppek pomlailnih šeg In verovanj
pvoje največjih krščanskih
Unikov — božič in velika noč
e pri nas v prvih desetletjih
drugi svetovni vojni glede
^jskih šeg utrpelo največ
e. Versko obredje je zno-
Lj cerkvenih zidov samo še
ujobilo na svoji sakralni te-
Icer so se spremljajoče šege
[grale umakniti, kot so zahte-
ji odloki »o javnem redu in
||fU« v pritajo in tako mar-
l^je v pozabo.
Xako se zdaj, ko se šege
jračajo«, dogajajo tudi pona-
fjanja in pretiravanja, ki so
opreki s pravim pomenom in
mirnostjo šege. Vse, kar se od
[iredja dogaja za veliko noč
cerkvi, se je dogajalo še na-
(ej: božji grob, privezovanje
pnov, molk orgel, petja, glo-
Ija vstajenja, žegen ognja in
idil. Ostalo je tudi vse tisto
pma. So že kako dobili v hišo
[gne, od zelenja, ognja, je-
nn. Če ne drugače, pač pri-
ito pod suknjičem, ali v roč-
torbici.
Velika noč je bila po nekda-
jem šesttedenskem postu in
idržanosti   velik   preobrat
življenju posameznika in
ružine. Verujočim, pač veliki
ečini Slovencev, pomeni po-
[g božiča največji verski
raznik z globoko tragiko kri-
anja in skrivnostjo vstajenja,
[temu se pridružuje še nara-
B, ko je premagana zima in se
fčne vračati mlada, nova
ist. Včasih sicer premaklji-
ost praznikov, ki se ravnajo
0 lunarnem koledarju, veliko
pč postavi še v hlad in sneg.
ivetnonedeljski
ušeljc - butara
1 Ves postni čas, od pusta sem
E kar zadeva cerkvene praz-
like, premakljiv, tako tudi še-
ta postna ali cvetna nedelja,
D je začetek velikonočnih
bredij in običajev. Z zele-
ijem, lesom in cvetjem prihaja
I hiše žegen v obliki pušeljca,
lutare, repa ali kot rečejo na
jjubnem »potice - povitice«.
Jotovo je, da je bilo prvo zele-
ije in cvetje v posebni časti že
d nekdaj, v krščanstvu pa je
obilo še simbolični pomen
idrešenikovega prihoda v Je-
iuzalem, kjer ga je množica
lozdravila s palminimi in oljč-
limi vejicami v rokah.
Ti dve skupaj zliti prvini sta
lali ljudski ustvarjalnosti kri-
J in ker je imela simbolika za
Sudi velik pomen, so začeli tu-
ii tekmovati. Med posamezni-
1, vasmi, in celo farami je ve-
lalo »skušanje«, kdo in kje bo-
prinesli k žegnu najlepše
"bašeno in najdaljšo butaro.
Kmetje so potrebovali več
iegnanega lesa kot meščani, ki
""nesli domov le oljčne vejice,
fiutare so razdrli in zataknili
Po nekaj vejic za strešni tram
"sake stavbe. Nekaj zelenja so
Pomešali med živinsko krmo,
'ak košček so dali v skrinjo
"imenskega žita, v vogal vsake
"jive zapičili po vejico, prav
^ko v vinograd in sadovnjak,
'^spodinja je imela nekaj žeg-
''anega lesa pri roki, da ga je
'fgla v ogenj, če je grozila ne-
■'hta. Križce iz lesa butare so
Pfibijali na vrata, da bi se ob-
darovali pred nesrečo.
Kaj vse je povezano v tak
'slikanski pušeljc? Na vrhu se
^čne s cvetočim križem dre-
•^a. Pod vrhom so pasovi dišeče
'•■ave, petelinčkov, rdeče-vijo-
Jčnega resja, ki se pojavlja tu-
^ med pušpanom, božjim
'^■evcem in bršljanjem. Vse to
dopolnjevali obroči iz ni-
^^nih narcis, in bogatili z ja-
''^Iki in pomarančami. Cvet-
lonedeljska butara ni bila kak
^ikm drog, na katerega bi
l^fivezali za pest zelenja ali
Od držaja do vrha je bila
Fa sama »ikebana« zelenja,
etja in pisanih trakov.
Včasih so si s takšnimi naj-
butarami fantje prislužili
vstop v fantovsko družbo na
Florjanovo, če so takšno veli-
kanko sami prinesli k žegnu in
domov.
Strašnice - namesto
zvonov raglje - vraže
Ragljice in kladiva - klopo-
tala s kakršnimi fantiči — mini-
stranti na veliki četrtek rag-
Ijajo in ropotajo namesto
zvončkljanja, so spretni in do-
miselni sejmarji spet spravili
na police. Malokje pa se še
oglasi velika raglja iz zvonika
v dneh, ko so zvonovi priveza-
ni, oziroma ko so šli v Rim.
Takšne raglje so vabile k cerk-
venim opravilom.
Na veliki četrtek so tudi
manjši dečki pomagali po-
spravljati razno navlako, ki se
je nabrala po cerkvenih kotih.
Od doma so prinesli neupo-
rabno leseno posodo in drugo
ropotijo. Vse skupaj so spravili
pred cerkvijo na velik kup, ki
so ga po končanem opravilu
v cerkvi z velikim navduše-
njem napadli s koli in palica-
mi, drobili lesovino in tako
»strašili« boga. V Loki pri Zi-
danem mostu so tej šegi rekli
strašnice. Ponekod so pokali
z biči okoli cerkve in po vasi,
češ da s tem odganjajo čarov-
nice in zle sile.
Če je bilo na veliki četrtek še
slišati ropot, je na veliki petek
vse imiolknilo. Še govorili niso
dosti in na glas, kaj šele, da bi
peli, žvižgali. Kdor bi razteg-
nil mehe, bi s tem tvegal ob-
sodbo in prezir vse okolice.
Veliki četrtek je bil bolj praz-
ničen od prejšnjih dni. Ko so
se pri popoldanskem opravilu
v cerkvi zvonovi zadnjič ogla-
sili, so se ljudje pokrižali, ne-
kateri pokleknili in poljubili
zemljo. Tako naj bi počastili
prst, v katero je bil položen
imirli božji sin. Vendar pa je to
poljubljanje zemlje pomenilo
tudi obrambo pred zobobo-
lom, katerega naj bi bil obva-
rovan.
Po tistem, ko so zvonovi
utihnili, je zavladal mir. Na
velik petek tudi živine niso
vpregah in tudi hrupnih del se
niso lotili.
Ljudje so verjeli, da ko je
bog mrtev, ima hudoba pro-
stost. Zato so na velik petek
branili tujcem vstop v hleve,
ker bi lahko zavdali živini.
Gospodinje so zapirale kure
v temen prostor in jim niso da-
le hrane dokler se zvonovi spet
niso oglasili. Tako naj bi bila
perjad vse leto vama pred lisi-
co, dihurjem in jastrebom.
Verjeli so, da kdor ima razpo-
kane prste in dlani, mora na
veliki petek pred zoro po vodo,
jo molče prinesti domov, se
priporočiti sv. Tereziji in se
umiti. Nadložna razpokanost
rok, da potem mine. Mačice iz
cvetnonedeljskih butar osmu-
kane med živinsko krmo, na]
bi obvarovale živino pred bo-
leznijo in zvermi.
V zadnjih letih pa v vseh
predvelikonočnih dneh poslu-
šamo kanonade, kot da smo
sredi bojne vihre. Spet dokaz,
da s starimi šegami ne vemo
kaj niti kako ravnati.
Žegnani ogeni in
dobrote v Jerbasu
Na veliko soboto zjutraj, po-
tem ko je v cerkvi končan
obred vstajenja, je bil veliki
preobrat, ki ga je spremljalo
duhovno in čutno ugodje. Ko-
nec je bilo zatajevanja, raznih
vzdržnosti in zadržkov, v času
posta, ki je že začel presedati.
Prvi so prišli na vrsto neug-
nani fantiči, ki jih na veliko
soboto zjutraj ni bilo treba
dramiti in dvakrat klicati. To-
krat ni bilo težko vstati in iti
k zgodnji maši. Vsak je imel
pripravljeno kresilno gobo
z držajem in kup netilnih
koščkov v platneni torbi, ki je
bila pripravna tudi za hrambo
podarjenih pisank...
In za pisanke je ravno šlo.
Najhitrejši, tisti prvi, so dobili
največ, včasih poleg pirha, ja-
bolka ali pomaranče še kak
kovanec, danes je pač banko-
vec privlačnejše vrednosti...
Vendar je nekoč veljalo pravi-
lo, da je bilo vso pot treba
opraviti peš. Tisti, za katerega
se je zvedelo, da ni počakal in
ni prižgal gobe pri žegnanem
ognju pred cerkvijo in ki bi se
peljal s kolesom, bi to obžalo-
val. Ne le kritiki, tudi zasmehu
bi bil izpostavljen in prikraj-
šan bi bil za prenekateri veli-
konočni dar. Danes pa očetje
sami kršijo staro pravilo in
razvažajo svoje razvajence na-
okrog. To pa je v spregi s so-
dobnim mišljenjem, da je za
lastno korist vse dovoljeno, tu-
di goljufija. Iz Janezka pa zra-
ste Janez...
Druga tekma, tokrat deklet,
se je začela popoldne, ko so
k cerkvam ali vaškim kapelam
nosile k žegnu. V jerbase ali
velike peharje so jim doma na-
ložili kruh, šarkelj, pisanke,
kračo, hren, klobase in druge
dobrote. Te so potem, ko je bil
podeljen blagoslov, hitro, koli-
kor se je dalo, pospešile vsaka
na svoj dom. Tiste, ki so bile
najbolj hitre, se jim je obetala
ohcet, a tudi pri delu naj^^bi
bile tisto leto hitre, spretne tn
učinkovite. Ponekod so njihov
prihod na dom oznanili s stre-
lom iz možnarja, da se je na
daleč vedelo, katera je bila
najbolj uma.
Te slikovite podobe pražnje
oblečenih mladenk, ki so mo-
rale pokončno držo pri nošnji
jerbasov dolgo vaditi, skoraj
ni več videti (glej sliko na na-
slovnici tokratnega NT). Zdaj
pač stlačijo posodo z žegnom
v avtomobil, ga zadnji kos do
cerkve sicer nesejo, potem pa
spet na enak način nazaj
domov.
Na veliko soboto je bila tudi
blagoslovitev krstne vode. S to
vodo so potem doma poškropi-
li prostore v hiši, poslopja, ži-
vino v hlevu, vrt, vinograd in
polja. Marsikje počnejo to še
danes.
Vrnitev zvonov »iz Rima« je
bil, vsaj nekoč, velik dogodek.
Ko so po vstajenski gloriji za-
donele orgle in se oglasili zvo-
novi, se je sprostilo tudi veliko
vraž. Zlasti umivanje v tekoči
vodi je bilo bojda zelo korist-
no. Ne samo zato, da bi se
oprali grehov. V okolici Dobr-
ne naj bi si dekleta s takim
umivanjem zagotovila za vse
leto rožnata lica, na Kozjan-
skem naj bi se s tem rešili kož-
nega lišaja. Tam so tudi tresli
drevje, da bi dobro obrodilo.
Streilanje z možnarji
- velikonočni zajtrk
Gotovo je naveličanost nad
zimo in veselje nad prihajajo-
čo pomladjo od davnin sprav-
ljalo ljudi v posebna razpolo-
ženja.
Svetopisemsko izročilo pra-
vi, da je v vehki noči - ko je
božji sin vstal od mrtvih, mo-
čan potres odvain skalo, s ka-
tero je bil zaprt v svoj grob.
No, ta potres, ta pok so ljudje,
ki so vedno imeli radi ponazo-
ritve, na različne načine pov-
zročali. Najbolj pripravni so
bili topiči, z možnarji ali »štu-
ki«, s katerimi so streljali tudi
proti toči. Ve se, da je bilo to
primemo od obreda vstajenja,
vse tja do večera na veUki po-
nedeljek.
Dr. Niko Kuret je zapisal, da
so ponekod namesto streljanja
uprizorili tmšč padajočih dre-
ves, ki so jih v vrhovih med
seboj povezali, spodžagali pa
tako spretno, da so družno
zgrmela na tla. Takšen trušč so
na Gorenjskem povzročili tudi
v petek popoldne ob treh, ko
naj bi bila ura Kristusove
smrti.
Po dolgotrajnem postu je bil
na velikonedeljsko jutro v vsa-
ki hiši žegnanjski zajtrk. Ko se
je družina vrnila od maše, je
vsakega na mizi čakala pisan-
ka. Dobra poznavalka starih
šeg, Marija Salobir iz Trobne-
ga dola pove, da je vsak dobil
enako, naj bo dmžinski član
ali posel. S tem, kar je imel na
mizi na svojem prostom, je
pripadalo samo njemu. Kakš-
na dekla zelo revnih staršev je
svojo pisanko odnesla v pone-
deljek svojim, ki takega »žeg-
na« niso bili kos pripraviti.
Otroci so pirhe hranili za po-
nedeljkove igre, dekleta in
fantje za svoje - so že vedeli
katere. Za velikonočni zajtrk
je gospodinja prinesla na mizo
okrogel šarkelj, ki je simboli-
ziral Kristusovo tmovo krono,
in ga narezala. Na lesenem
pladnju je bilo narezano pre-
kajeno meso, bodisi šunka,
najraje pa krača in suhe klo-
base. Na to mesto je gospodar
nastrgal hrena treh korenin, ki
so predstavljale tri žeblje
s križa. Pirhi, rdeči in rdečer-
javi, ki so jih natrli in olupili
vsak zase, naj bi spominjah na
kaplje Jezusove krvi.
Nekoč, ko je bila drobnica
še na vsaki kmetiji in kočariji,
so nesli k žegnu pečeno jagnje,
ki je bilo namenjeno opoldan-
skemu kosilu. Lupine pisank
so trosili okoli hiše, da bi pole-
ti kače ne silile k domu. Tudi
semenu, ki naj bi bilo na po-
mlad posejano, so dodah nekaj
žegnanega.
Od jutra so nekoč goreli ve-
likonočni ognji, pravcate gr-
made dračja in drevesnih
obrezlin, močno pomešanih
s suho travo in nagrabi j enim
listjem, da se je močno kadilo.
Križanemu v kotu so v vino-
rodnih krajih k nogam prive-
zali mladiko vinske trte, da bi
Zelenje, cvetje, ogenj, voda,
vse to so že v davnini bili sim-
bolični predmeti okraševanja
ob raznih obredjih in prazni-
kih, ki so bili znani tudi naj-
starejšim kulturam.
Obarvano jajce so našli
v babilonskih (perzijskih) ru-
ševinah. Torej so tudi oni, kot
drugje po svetu, imeli jajce za
simbol življenja.
očuvaU vinograde pred točo in
pozebo.
VeiikI ponedeljek
pripelje botre
s pisanko
Na ponedeljek po veliki noči
so bili spet svojski običaji. Tu-
di ti so šli močno v pozabo, ker
veliki ponedeljek desetletja ni
bil dela prost praznik. To je bil
in je najbrž spet dan, ko se
ljudje obiskujejo. Predvsem
krščenci in birmanci so na ta
dan pričakovali botre in botri-
ce, predvsem pa pisanko, ki so
jim jo prinesli.
Če je bilo lepo in toplo vre-
me, so se otroci zbrali kje na
kakšni trati in začeli svojo
igrivo kupčijo s pisankami.
Tulčali so pirhe drug za dru-
gim po žlebu v travo, kdor je
pri tem balinanju s svojim za-
del pirh drugega, je smel oba
pobrati. Večji fantje so sekali
pisanke, pomaranče tn tudi ja-
bolka. Kdor je izpolnil pogoje,
je bUo oboje njegovo, pirh in
kovanec, s katerim je sekal.
Dobivali so se tudi zaljub-
ljenci in se obdarovali s pisan-
ko. Fant je na primer prinesel
dekletu zidano ruto, dekle pa
njemu v »obšlingani« robček
zavito cigaro. Šla sta tudi tr-
kat s pirhi. Tisti, ki je s svojim
pirhom natrl pirh dmgega,
njegov pa ni bil načet, je dobil
oba.
Velikih prazničnih dni je bi-
lo konec. Kako tudi ne, čakala
je obilica dela in le nedelje so
bile za počitek. Do binkošti.
JURE KRAŠOVEC
Foto: EDI MASNEC
Takole so lani na Dolgi gori pri Ponikvi prinesli »žegen« kar k vaškemu razpelu, kamor ga je
prišel blagoslovit farni gospod župnik.
Prizor s snemanja velikonočnih običajev pri Brezah ali Šentru-
pertu. Fantiči so prinesh žegnan ogenj.
Velikonočni žegen na bogato obloženi mizi.
Št.3 - 31. marec 1994
Matiček in upori posameznikov
SLG Celje Je uprizorilo kar iJve premieri — Linhartovega Matička In Bakerjeve
NepredvItJIJIve posledice
Minuli konec tedna so se na odrih
SLG Celje odigrali izbrano oblikovani
dogodki s posebnimi razmerji med
ljudmi, akterji in simboli. Gre za pre-
mieri baročno razsvetljenske komedije
Antona Tomaža Linharta Ta veseli
dan ali Matiček se ženi in petih enode-
jank sodobnega angleškega dramatika
Howarda Barkerja pod skupnim na-
slovom Nepredvidljive posledice na
eksperimentalnem odru Herberta
Griina. Dvoje različnih svetov, različ-
nih časovnih izkušenj pod isto' streho
in seveda z različno odmevnostjo in
namenom. Skupen zapis o povsem
drugačnih predstavah je zgolj nak-
ljučje.
Zanimivo bi bilo zvedeti, kako so
Celjani sprejeli Tauferjevo postavitev
Linhartovega Matička, glede na to, da
je ta režiser, ki največ dela v Sloven-
skem mladinskem gledališču v Ljub-
ljani, tokrat drugič gostoval na celj-
skem odru, prvič je pred leti prav sli-
kovito uprizoril Dumasovega Pokvar-
jenca. Iz tišine, ki je spremljala erotič-
ni prizor v petem dejanju, ki ga za
grmičevjem, vendar dovolj razvidno
uprizarjata baron in žena Rozala, pre-
oblečena v Nežko, pač ni mogoče skle-
pati nič drugega, kot da gre za zbra-
nost občinstva. S tem prizorom je na-
rm-eč režiser prignal osrednjo rdečo nit
svoje uprizoritvene zamisli do vrha,
saj skozi ves potek dogajanja nakazuje
in poudarja erotično jedro predstave
in tudi osrednji konflikt med baronom
in njegovim prvim služabnikom na tej
osnovi. Tudi ženske soigralke v vlogah
Rozale, Nežke in Jerice učinkujejo
v smislu spodbujanja tega konflikta,
za kar je še posebno značilen prizor,
ko baronica in Nežka preoblačita
Tončka v dekle, da bi ga prikrili pred
oblastnim baronom. Erotična naelek-
trenost predstave je torej več kot
očitna.
Sicer pa so časovno pomešana in
prepletena scenska izrazila v celoti in
detajlih oblikovana tako, da bodisi kot
dekoracija, bodisi kot pomenski znaki
združujejo časovne razdalje v aktuali-
zirano korespondiranje z duhovno kli-
mo današnjega časa, njegovo površ-
nostjo in naglico ter zlasti z usmeritvi-
jo na uživanje. Ko v četrtem dejanju
praznujejo Matičkovo zaroko, se ga vsi
po vrsti pošteno nacedijo. Skratka, po-
mensko in sporočilno aktualizirani,
odrsko baročno uprizorjeni Matiček
na celjskem odru je zabaven in gleda-
liško izzivalen dogodek.
V ta namen se združujejo vse izrazne
sestavine, od baročno razkošne scene,
ki jo je zasnoval Samo Lapajne, zlasti
slikovito je dekorirana baroničina
spalnica in dvorana, v kateri poteka
sodna procedura zoper Matička N.N.
z olasuljenimi portreti prednikov, ka-
kor se za grajsko dvorano spodobi. De-
korativni in izrazno podprti so tudi
kostumi Alana Hranitelja, v svoji stil-
ni zasnovi pa zajemajo obdobje od po-
zlačenega baroka do današnjih dni,
tudi Matiček se na svoji veselici pojavi
v fraku. Hierarhična razmerja so s tem
odstranjena, kar sicer v nekaterih si-
tuacijah učinkuje protislovno.
Poglavitna sestavina predstave pa je
seveda stil igranja, kakor ga usmerja
režiser Vito Taufer z izrazitejšimi po-
udarki značajskih lastnosti. Tako Pe-
ter Boštjančič oblikuje Matička kot
malce postaranega, prebrisanega pa
tudi pokvarjenega povzpetnika, do-
sledno skozi vso predstavo. Intenzivna
je kreacija Vlada Novaka v vlogi baro-
na Naletela, tako v figurativnem po-
menu kot v govoru, ko z nivojskim
pristopom stopnjuje humomost in uči-
nek. Živahno upodabljata žensko izzi-
valnost Vesna Maher v vlogi Nežke in
Nataša Konc kot baronica Rozala,
medtem, ko drugi igralci dodajajo svo-
jim figuram precejšnjo dozo karika-
ture.
Uprizoritev Matička v režiji Vita
Tauferja je potemtakem vsekakor
eden izmed večjih uspehov Slovenske-
ga ljudskega gledališča v Celju tudi
v konkurenčno (tekmovalnem) smislu
v kontekstu sodobnega slovenskega
gledališkega snovanja.
Povsem iz druge snovi pa je seveda
eksperimentalna predstava na tesnem
odru Herberta Griina, ki združuje pet
izmed desetih enodejank Howarda
Barkerja pod skupnim naslovom Ne-
predvidljive posledice. Uprizoritev
v režiji Bojana Jablanovca je intenziv-
na in izrazno čista, tudi v kompozicij-
skem smislu, sodi pa v okvir angažira-
nega gledališča, ki se znova oglaša.
FRANCE VURNIK
Koncert Ceijskega pevskega društva
Narodni dom Celje; koncert
CPD v okviru »Ljubiteljskega
kulturnega abonmaja«; diri-
gent prof. Edvard Goršič; pe-
ster pevski večer in zadovoljni
poslušalci; to so generalni po-
datki petkovega koncerta me-
šanega pevskega zbora CPD,
ali nekdanjega »Prešernovega
zbora«.
Zveza kulturnih organizacij
Celje že drugo leto organizira
»Ljubiteljski abonma« vseh
najboljših glasbenih izvajal-
cev iz občine pod geslom: Iju-
biteljstvo za ljubitelje, in tako
nam je Edvard Goršič s svojim
zborom pripravil resnično pri-
jeten večer. Menim, da je vsa-
ko predstavljanje tako uve-
ljavljenega zbora nepotrebno,
kajti vsak njegov nastop je do-
živetje, je sprostitev in dokaz
več o pomembnosti preproste
resnice, kako je kultura vpeta
v naše čustvovanje in razmi-
šljanje. Slovenci smo na tem
malem delu Evrope ohranili
svojo narodno verodostojnost
samo zato, ker smo znali od
drugih sprejemati vse, kar je
imelo trajno vrednost. Sloven-
ska kultura, ki je del Evrop-
skega civilizacijskega prosto-
ra, se je v njem oplajala in gra-
dila. Slovenski skladatelji so
v tem okviru doprinesli zelo
velik delež in v tem smislu je
treba dojemati tudi petkov
koncert.
Dirigent Goršič programa ni
oblikoval niti po tematskem
niti po stilnem kriteriju, ven-
dar pa ga je zaokrožil tako, da
je upošteval kontinuiteto od
čitalniškega obdobja do da-
nes; v programu si vendarle
v.nekem ne urejenem zapore-
dju sledijo skladbe od Ipavcev,
Nedveda, Švaba do Ukmarja
in Lebiča. Že takšno program-
sko postavitev je treba razu-
meti kot uvod v praznovanje
stoletnice zbora, ki bo v na-
slednjem letu. Prav zaradi te-
ga je bil koncert še posebej za-
nimiv in ne glede na začetno
nervozo in tremo je zvenel pre-
pričljivo, usklajeno v vseh di-
namičnih stopnjah. Petje je bi-
lo sproščeno in disciplinirano,
predvsem pa smo ponovno
ugotovili, da imajo tudi pevci
izdelan kritičen odnos do glas-
bene tvarine, ki jo podajajo.
Naj mi bo dovoljeno citirati
prof. Goršiča iz koncertnega
lista v katerega je napisal ne-
kaj zelo preprostih resnic: »Ko
govorimo o domoljubju v naši
pesmi, seveda ne moremo mi-
mo vseh obdobij v slovenski
zgodovini in če gre za narodno
pesem, oziroma njene prired-
be, ne moremo mimo mnogih
značilnosti vezanih na posa-
mezne pokrajine. Nekaj vsega
tega je v našem nocojšnjem
sporedu. Pripravljali smo ga
skrbno in z veliko ljubeznijo.«
Želja se jim je uresničila!
MARJAN LEBIČ
Foto: EDO EINSPIELER
IVIirjam Kolar, prvonagralenka
Prejšnji teden (20.-27. mar-
ca 1994) je potekalo v Ljublja-
ni že 23. tekmovanje mladih
glasbenikov Republike Slove-
nije. Nastopilo je 284 mladih
glasbenikov iz 33 glasbenih šol
na petih različnih instrumen-
tih: orgle, harfa, violina, vi-
olončelo, kitara in komorne
skupine s pihali. Otvorili so ga
učenci, ki igrajo na eno najsta-
rejših pa tudi najbolj razširje-
nih glasbil vseh časov - harfo.
Umetniško okrašene harfe
se omenjajo že v najdbah iz
bronaste dobe. Seveda so bUe
komajda podobne današnji
harfi. Oblika, število stim, pe-
dala, vse to ji je dajalo zdaj
takšen, zdai povsem drugačen
Mirjam Kolar na tekmoval-]
nem nastopu.
videz. Sumerci so že 3000 let
pred Kristusom poznali pet in
sedemstnmsko harfo. Poznali
so jo tudi Babilonci, Egipčani,
Indijci, Perzijci in kasneje
Germani. Na harfo je igral sta-
rozavezni kralj David, knezi in
kralji Britanskega otočja,
Francije, Španije, Nemčije in
Italije, ki so bili veliki častilci
glasbe, pa so pevca s harfo
smatrali celo za svojega dru-
žabnika.
Na elegantno koncertno
harfo, iz katere prihaja »an-
gelska glasba«, je dokaj težko
igrati, saj ima kar 47 strun in
7 pedalov, s katerimi spremi-
njamo   uglasitev.   G. Dalibor
Bematovič, pedagog za hali
na glasbeni šoli F. Korun K<
željski v Velenju, je mort
ugrizniti v precej kislo jabol
ko, preden mu je uspelo spo
buditi in navdušiti svoje učei
ke, da so se s trdim delom pri
pravile na glasbeno tekmova
nje, kjer so vse štiri njegov
udeleženke osvojile zavidljiv
število točk. Nina Miklavčičj
osvojila tretjo nagrado (f
točk), zlato pa je pripadlo Mif
jam Kolar, ki je s svojim ns
stopom dosegla 97 točk, kar]'
bilo več kot dovolj za osvojitf
prve nagrade.
Na 23. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije v LjubljaD'
se je od osmih glasbenih šol celjskega območja tekmovaDJ'
udeležilo šest šol. Iz celjske je sodelovalo deset tekmovalcev
nagrade pa so osvojili: Lucija Laubič, kitara, 1 c kategorija, 2
nagrada; Svetlana Pušnik, kitara, 2. a kategorija, 3. nagrad^
Saša Mareš, violina, 1 a kategorija, 2. nagrada; Daniela Djo^'
djevič, violina, 1 b kategorija, 2. nagrada; Nastja Cajhe«
violina, 1 b kategorija, 3. nagrada. Iz Šentjurja sta sodeloval'
dva tekmovalca, iz Rogaške Slatine eden, iz Žalca pet, iz Naz^'
rij eden, iz Velenja pa sedemnajst. Velenjčani so dosegli nasle<i'
nje rezultate: Suzana Hebar, kitara, 1 c kategorija, 2. nagrad3
Mirijam Kolar, harfa, 1 a kategorija, 1. nagrada; Tomaž Sevšel'
orgle, 2 a kategorija, 1. nagrada; Andreja Golcž, orgle, 2 a kat^'
gonja, 2. nagrada; Barbara Sevšek, orgle, 2 b kategorija, ^
nagrada; Maruška Škoda, kitara, 2 a kategorija, 2. nagrad^;
Kvartet klarinetov: Boštjan Mesarec, Dejan Muhič, Ur"*
Suparc in Lovro Vrzelak, 2. kategorija, 2. nagrada; Blank'
Gagalič, orgle, 2 b kategorija, 3. nagrada; Jasna Njenič, kitari'
2 b kategorija, 3. nagrada; Nina Miklavčič, harfa, 1 a kategorija
3. nagrada.
Maieševe monotipije v Radečaii
Galerija trgovine Radeče papir in Zveza kulturnih organiza-
cij v Laškem sta pripravila razstavo monotipij iz zapuščine
akademskega slikarja Mihe Maleša. OdprU so jo v omenjeni
galeriji prejšnji petek, o slikarjevem delu pa je govoril kustos
karrmiškega muzeja Marko Lesar.
{ zapiscmvnja
Razdrobljenost
razumniških
podjetij
Piše: Tadej ČateJ
Če se gremo politikante, po-
tem se moramo v »aferi Smol-
nikar«, kije najedla možganč-
ke marsikateremu bodisi za-
vednemu bodisi manj zaved-
nemu Slovencu (ker nezaved-
nih Slovencev menda sploh
ni!), postaviti ali na to ali na
ono stran. Še posebej, ker nam
je vsem bolj ah manj jasno, da
vanjo ni vpleteno zgolj
obrambno ministrstv Tiarveč
kar en cel korpus slovanskega
političnega osebja. Kar niti ni
tako zelo pomembno. Oprede-
liti se je pač treba. To nalaga
že intelektualni habitus vsa-
kega posameznika. Pa res?
Cankarjanski kompleks, iz
katerega izhaja domala vsa
slovenska intelektualna stvar-
nost, je načel že marsikatero
temo, ki ni povezana zgolj
s kulturnim življenjem. Največ
politično. To si lahko prizna-
mo. In podobno se dogaja tudi
v »aferi Smolnikar«. Slovenski
intelektualci se čutimo pokli-
cane, da razsodimo odločujo-
če. Toda ravno ob zadevi
»Smolnikar« je prišlo do neke
vrste preloma znotraj sloven-
ske intelektualne scene, v ka-
tero - zelo cankarjansko - še
vedno vključujemo zgolj hu-
manistično intelegenco. Pa še
to največkrat le pisatelje in tu
in tam kakšnega sociologa in
filozofa. Filologi in umetniki
drugih disciplin so več ali
manj out. Če se pa že nekaj
gredo, potem jih v glavnem ne
poslušamo in jim očetovsko
predlagamo (ali pa kar zabru-
simo), češ naj se raje gredo ti-
sto svojo umetnost in se ne
vmešajo v zadeve, v katere ni-
so posvečeni. Ali še boljše;
v zadeve, v katere jih ni vplo-
klical Ivan Cankar. Da o inte-
ligenci, ki prihaja iz nehuma-
nističnega polja niti ne govo-
rimo.
Zgodilo se je tbrej nasled-
nje; spet se je zbralo nekaj he-
rojev in podpisalo laž. »Dvain-
trideset slovenskih razumni-
kov« je zgolj jedro ene izmed
slovenskih literarnih ali kar
družboslovnih revij — Nove re-
vije - kisežekot taka politično
opredeljuje. Kar pomeni, da
prvič, to ni apolitična izjava,
za kar se sicer ta razglaša in
drugič, to je le mnenje en^j
izmed kulturniških krogov,
jih sirom Slovenije kar mrgo
Kredibilnost odločanja v p^
djetju slovenskega razun^
štva jim je torej apriorno od
zeta. Ali vsaj zmanjšana.
Kar pa spet ni tako zelo p(
membno. Janez Strehovec
v Sobotni prilogi osrednje^
slovenskega časopisnega m
dija poudaril malenkostna
»afere Smolnikar« in to pi
merjal z nogometnima kluk
ma bivše Jugoslavije - odna
med Crveno zvezdo in Partiz
nom in življenje okrog njij
Oziroma  drugače; policijsl
(udbaške) in vojaške lobije,
ostajajo v zaprtih krogih in '
širših množic niti ne dotikaj
Kogar to ni zanimalo, je en
stavno navijal za Dmamo i
Hajduka. Ali pa Olimpijo.
podobno je tudi v pričujoči v ■
»slovenski« zdrahi; kogar
ne zanima, bo preklopil kan
na svojem televizijskem spi
jemniku. V TV dnevniku i
spremljal le šport in vrem
Potem si pa v miru ogled
kakšen film. In to se na srei
že dogaja. Zlasti med mlajšh
generacijami, ki so bolj k
s slovenskimi zdrahami obi i
menjene z denarjem in teiev
zijo. Odlično. Le pisatelji,
še ti zgolj iz določenega k
novskega združenja, so tisti,
menijo, da je to pač nujn
poklica. Da to sodi k pokli
zavezanosti. Kar je hudo žal
vo za sam pisateljski pokli
Kot da nek Janša ne bi in\
dovolj moči, kot da bi nek Jai
ša za svojo »pravico« potreb
val še pomoč pisateljev. G
torej za vprašanje moči. i
razdeljenost  moči.   Oziroa
drugače; za vrnitev pisatelji
moči, ki bi se naj v popk
družbenih sprememb izgubil
In splahnela. Za občutek dnM
bene nekoristnosti torej gi
Za tisto, česar pisatelj ne i
nikoli prebolel. Ker za koga}
naj še piše, če nima več brli
cev. Stvarnost, skratka. Ki
pa je že drug problem.
Št.3 - 31. marec 1994
pncertiral le
jan Khadem-
issagh
\j Galeriji sodobne
^tnosti v celjskem Mest-
ip gradu je minuli pone-
[jek zvečer koncertiral
,linist Bijan Khadem-
jsagh, sicer solist in di-
jnt komornega orkestra
jnkiinstler« iz Dima j a in
pfesor na konservatoriju
}J[. Hauer« ter ustanovi-
jj in umetniški direktor
Ijdnarodnega komornega
jtivala Avstrija. Na po-
^eljkovem umetniškem
lieru je govoril na temo
5lasba, človek in njegova
^ničnost« ter izvajal dela
^ka, Vi talij a tn lastne
[ladbe. Umetnik je študi-
,1 pri profesorjih Moraw-
^ Steinbauerju tn Samo-
to na dunajski glasbeni
[ademiji, kjer je diplomi-
|1 z odličnim uspehom,
iian je kot solist in ko-
prni glasbenik, za svoje
tlo je prejel že mednarod-
»nagrade.
^ D. M.
spomin Bukowskemu
toes, v četrtek, se bo v okviru boemskega večera ob 22. uri
br-flyu pričel večer, posvečen spominu na pred kratkim
binidega pisatelja Charlesa Bukowskega. Odlomke iz njego-
ftopusa bo predstavil Aleš Štorman, in sicer ob glasbeni
ffliljavi Staneta Sotlarja, organizatorji pa so se odločili, da
k) ob tej priložnosti izdali tudi spominsko mapo, ki jo bodo
JaU urejevalcem avtorjeve umetniške zapuščine.
.....______________........^.....................^.MM^
SIfuIpture Jifija Bezlaja
v okviru Pegazovih dnevov,
ki jih vsako leto prirejajo
v Rogaški Slatini, poteka po-
leg ostalih prireditev tudi raz-
stava akademskega kiparja Ji-
rija Bezlaja, njegova dela pa so
postavljena v Muzeju grafične
umetnosti.
Bezlajeva dela spremlja jav-
nost že približno dvajset let,
od leta 1974, ko je končal Aka-
demijo za likovno imaetnost na
smeri kiparstvo. Je član Zveze
društev Slovenskih likovnih
umetnikov in redno sodeluje
na skupinskih razstavah dru-
štva kot tudi na drugih sku-
pinskih predstavitvah umetni-
kov, še večje število pa je imel
samostojnih razstav.
Pobude za svojo vmietniško
ustvarjalnost je Jifi Bezlaj
iskal v različnih zgodovinskih
in kulturnih dejavnikih. Zato
je tudi njegovo delo sestavlje-
no iz heterogenih plasti, in po-
samezne od njih so bolj ali
manj označile njegova kre-
ativna obdobja v preteklih
dveh desetletjih. Pogosto se je
nagibal k virom, ki so oddedje-
ni od našega vsakdanjega živ-
ljenjskega utripa in so zaviti
v misterioznost, imajo mitolo-
ški pomen ali k filozofiji ljud-
stev z Daljnega vzhoda.
S takšnim odnosom do materi-
ala, ki ga fizično oblikuje, je
vanj vnesel izrazito duhovno
substanco, ga postavil v polje
simboUčnega delovanja in
v katerem univerzalna brezča-
sovna enota združuje različne
civilizacijske kot tudi subjek-
tivne prakse, ki so lahko ali pa
tudi ne neposredno povezane
z umetnostjo kot takšno.
Skulpture iz njegovega zad-
njega obdobja, te so tudi na
ogled v Rogaški Slatini, nas
s svojimi oblikami spominjajo
na neko daljno preteklost ter
dajejo asociacije na fosilne
okamenine. V njih lahko pre-
poznavamo dele živaU ali rast-
linja, ki pa so seveda preobli-
kovani v posebno avtorsko go-
vorico, ki se od jasnih potez
spreminja v grobe gmote, na-
polnjene z emocionalno širino
in sproščeno hkovno izraz-
nostjo.
BORIS GORUPIČ
Havajsici biseri
Turistična agencija Kompas
v Celju občasno stene svoje
poslovalnice nameni tudi
predstavitvam likovnih del.
Tako si lahko še do konca
aprila ogledamo razstavo slik,
katere je naredil Franci Kosec
Karaš.
Akademski slikar Franci
Kosec Karaš je domačin, ki
danes živi in dela v Celju, sicer
pa je je bil rojen v Šoštanju
v zgodnjih petdesetih letih. Po
srednji šoli, ki jo je obiskoval
v Celju, je študiral na ljubljan-
ski Akademiji za likovno
imietnost, ^er je diplomiral
pri profesorju Gabrijelu Stu-
pici. Za tem se je ukvarjal
s pedagoškim delom, zadnja
leta pa deluje kot semiostojni
likovni umetnik.
Razstava akvarelov, ki jo je
avtor tokrat pripravil je vse-
binsko zaključena o njenem
značaju pa nam dosti že pove
sam naslov serije, to je Havaj-
ski biseri. V njegovem obsež-
nem opusu imajo morski moti-
vi dokaj izpKJstavljeno mesto
in so se mnogokrat našU v nje-
govih slikah kot osrednji pri-
zori, v katerih pa je iskal posa-
mezne vrednosti, ki jih je nato
lahko izpostavil. Tako v neka-
terih kompozicijah prihajajo
v ospredje ritmične linije, ki
med sabo spletajo harmonične
vezi, v kakšnih drugih domini-
rajo kontrasti in nasprotja, ki
izhajajo iz razmerja med svet-
limi ter temnimi enotami spet
drugje je prvem planu ekspre-
sija barv. Tihomorski biseri so
nastali v okolju, kjer je prav
slednjega, torej barv resnično
v izobilju in kjer močno sonce
sp>odbuja rast in nastanek naj-
različnejših naravnih struk-
tur, ki se lahko povsem razbo-
hotijo. Ne glede na to, ali nam
slikar predstavlja morje, oba-
lo, vegetacijo, posega po zelo
intenzivnih barvah, ki žarijo
in so del tamkajšnjega eksotič-
nega sveta. Ta komponenta
njegove mnetnosti pa se dobro
dopolnjuje tudi s samim slo-
gom slikanja, ki je v velikem
delu zavezan realističnim od-
slikavam, pogosto pa se od te-
ga oddalji v abstrakcijo, kjer
prihajajo še do izraza fantazij-
ske prvine njegovih krajin.
BORIS GORUPIČ
Ekslibrisi
z versko vsebino
V Savinovem likovnem salo-
nu v Žalcu so v torek, 29. mar-
ca odprli razstavo Ekslibrisi
z versko vsebino. O njih je go-
voril dr. Rajko Pavlovec in
predstavil zgodovinski razvoj
in vsebinski ter umetniški po-
men ekshbrisov. V umetni-
škem programu sta sodelovala
kitarista Marija Alatič in
Srečko Lavbič. Razstava bo
odprta do 16. aprila.
Le predi, dekle, predi
Zavod za kulturo Žalec je letošnji materinski dan počastil
s koncertom slovenskih ljudskih pesmi pod naslovom Le predi,
dekle, predi. Pele so Šaleške predice, na citrah pa jih je sprem-
ljal Marjan Marinšek. Prireditev je bila v Občinski matični
knjižnici Žalec. Knjižnico so za to priložnost olepšale likovnice
ljubiteljske likovne sekcije Polzela Juljana Juhart, Anja Maček-
Ključar, Andreja Novak, Irena Pevnik, Anja Pinter in Anica
Tamše, ki so razstavile svoja likovna dela. Razstava je še odprta
do 5. aprila. Na sliki: Pogled na del razstave.
T.TAVČAR
NACEUSKIH PLATNIH
ir Imenu očeta. Vel. Britanija,
Irska, ZDA, 1992
iežija: Jim Sheridan; vloge: Daniel Day Lewis, Emma
Thompson, Pete Postlethwaite, John Lynch, Mark Sheppard
in drugi.
Britanska vlada je
1975. leta mladeniča iz Bel-
fasta s prijatelji in družin-
skimi člani po krivem obso-
dila bombnega napada
v dveh pubih v Guildfordu,
mestecu pri Londonu. Med
zaprtimi je bil tudi Conlonov
oče Giuseppe, ki ga je čisto
po naključju poUcija prijela,
ko so po pokolu iskaU storil-
ce. Poštah so znani kot »gu-
ildfordska četverica« in so
bili zaprti kar 15 let, preden
so si izbojevah svobodo
v procesu, ki je bil predmet
številnih polemik in še danes
do temeljev pretresa britan-
ski sodni sistem.
Čeprav je potreba po dra-
matičnosti ustvarjalcem na-
rekovala, da so nekatere do-
godke skrčili in združili več
oseb v eno, je V imenu očeta
Zvesta upodobitev resnične
zgodbe o »guildfordski če-
tvorici«.
Film se začenja v zgodnjih
Sedemdesetih letih, ko se je
po vsem svetu razširjeno gi-
banje za mir in svobodo sku-
šalo ustaliti tudi na Irskem,
kjer so neprestano divjali
spopadi med katoliškimi in
protestantskimi frakcijami.
fVotestanti, ki so predstav-
ljali skoraj dve tretjini sever-
lOLTskega prebivalstva, so
združili moči, nova generaci-
ja katolikov pa je z malošte-
vilnimi protestanti upala, da
bo spremenila stanje z nena-
silnim gibanjem za človeko-
ve pravice. Gibanje je kmalu
^čelo privlačevati levičarje
in simpatizerje Irske repu-
^»likanske armade, ki so ga
hoteli izkoristiti za revoluci-
jo - združitev Irske. Poleti
f968 so se oborožene skupine
infiltrirale v katoUške sose-
ske, požigale domove in
^ustrahovale prebivalce. Av-
gusta 1969 so prispele bri-
tanske čete, da bi vzdrževale
lur. Najprej so jih navduše-
no pozdravili, ko pa so začeU
preiskovati hiše, je zaupanje
splahnelo. Prišla je IRA, ki
naj bi ščitila katoUške prebi-
valce. Odtlej okupirani Se-
verni Irski vladajo iz Lon-
dona.
V takem okolju je odraščal
Gerry Conlon (D^D.Leivis),
priljuden, a samovoljen mla-
denič. 5. oktobra je bila noč,
ko sta eksplodirali dve bom-
bi. Ubih sta pet ljudi, veUko
je bilo ranjenih. Temu so sle-
diU še drugi bombni napadi
in angleška pohcija in jav-
nost so bih prepričani, da je
to začetek novega vala irske-
ga nasilja.
28. novembra 1974 so bri-
tanske oblasti pod izjemnim
pritiskom, da bi rzizrešile
zločine, sprejele nov zakon
za preprečevanje nasilja, ki
je pohciji dajal ogronmo
moč. Na žalost je Gerry po-
polnoma ustrezal predsta-
vam o tipičnem irskem tero-
ristu. Njega in njegove prija-
telje so zaprli, morilci pa so
ostah na prostosti.
V naslednjih letih so več-
krat zahtevah obnovo proce-
sov in v osemdesetih so zah-
teve postajale vse glasnejše.
1987. leta je po neutrudnem
rjiziskovanju Gareth Peirce
(E. Thompson), Conlonova
pravna zastopnica, naletela
na bistven dokaz, ki pa ga
pred leti, ko je potekalo soje-
nje, niso izročili obrambi če-
tvorice. Odkritje je zadosto-
valo za obnovo procesa in
1989 so bili oproščeni.
Odslej so v zvezi s soje-
njem »guildfordski četvori-
ci« in prikrivanjem dokazov
ugotovUi, da je bilo vpletenih
kar nekaj uradnikov krone,
ki zdaj zasedajo pomembna
mesta v pravnem sistemu.
Predvsem iz tega razloga bo-
sta ostala primer in obsodba
predmet mnogih polemik.
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob 12. uri za
abonma Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ob 19.30 pa
za abonma četrtek in izven, uprizorjena komedija Ta veseli dan
ali Matiček se ženi, režiserja Vita Tauferja. Jutri, v petek
1. aprila, bodo to Linhartovo komedijo uprizorili ob 11.30 za
abonma 8. mladinski in izven, ob 19. uri pa za abonma Študent-
ski večerni in izven. V torek bodo ob 10.30 za abonma Srednje
ekonomske šole I Celje, uprizorili PirandeUijevo predstavo Kot
me ti hočeš, v sredo ob 11. viri za abonma Čebehca ni. in ob
13. uri zaključena, pa Zeleno kapico, Bogomira Verasa in reži-
serke Katje Pegan.
OMCERTI
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek
1. aprila ob 19. uri koncert kvarteta Vigre in folklorne skupine iz
Dobrne.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob
20. uri koncert zimzelenih melodij, v izvedbi učencev Glasbene
šole iz Rogaške Slatine.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob
20. uri, velikonočni koncert Revijskega orkestra Akord iz Celja,
z dirigentom Matjažem Breznikom. Izvajali bodo dela StradeUa,
Stamitza, Mozarta, Schuberta, Bizeta, Francka in Verdija.
V torek ob 20. uri pa bo v istem prostoru koncert pianistov
Alenke in Igorja Dekleve, ki bosta v sporedu odigrala nekaj
skladb Faura, Brahmsa, Griega in Dvofaka.
AZSTAVE
V podjetju Interkontrakt na Gregorčičevi 6 a v Celju je na ogled j
razstava del z otroške likovne kolonije. |
V Likovnem salonu v Celju je le še danes odprta razstava;
likovnih del Tanje Špenko-Novakovič. \
V galeriji Gorenje servisa v Velenju bo do 10. aprila odprta :
razstava Jureta Gtodca iz Celja pod naslovom Ženski akt odi
realizma do abstrakcije. j
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina je odprta ]
razstava AmaUje Hribar, ki predstavlja slike na svili.
V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah so razstavljene \
monotipije iz zapuščine akademskega sUkarja Mihe Mjdeša.     J
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 16. aprila na ogled i
razstava ekshbrisov z versko vsebino.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini razstavlja svoja ;
dela akademski kipar Jifji Bezlaj. |
V galeriji kultum^a centra Ivan Napotnik v Velenju je na ogled j
razstava del Klavdija Tutte.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo le še danes na ogled razstava
za obiskovalce z motnjami v vidu z naslovom Prosimo, dotikajte i
se predmetov.
V avli Osrednje knjižnice v Celju si lahko danes še ogledate;
Topografije grofije celjske. V torek ob 13. mi pa bodo odprli;
razstavo najlepših slikanic svetovne Uterature, ki jih bo razsta- |
vila založba Epta.
V Laškem dvorcu razstavlja okamnine iz fondov Muzejske \
zbirke v Laškem in svoje zasebne zbirke, geolog Tomaž Majcen, i
V Muzeju novejše zgoddvine v Celju si lahko do konca aprila j
ogledate razstavo Riharda Jakopiča z naslovom To sem jaz, \
vunetnik...
V avli Zdravilišča Laško razstavlja oljne slike Jože Barachini. ■
V galeriji sodobne lunetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega i
gradu bodo drevi ob 19. uri odprh razstavo likovnih del slikarke \
Metke Kraševec. i
19 I     M    o
Celje: Union do 6.4. ob
16.,18.15 in 20.30 britansko-
irski film V imenu očeta; Mali
Union do 4.4. ob 20. uri angle-
ški film Howardov kot, od 5.4.
dalje ob 20. uri pa ameriški
film Neoproščeno; Metropol
do 6.4. ob 16. ,18.15 in 20.30
ameriški film CUffhanger-Ple-
zalec; Dom do 4.4. ob 18. uri
ameriški film Romanca v Se-
attlu, ob 20. uri pa ameriški
film Begunec, od 5.4. dalje ob
18. in 20. uri pa španski film
Zlati časi.
Kino Polzela 31.3. ob 20. uri
ameriški film Očka v krilu,
3.4. ob 19. uri ameriški film
Živi.
Kino Žalec 31.3. m 1.4. ob
20.vui ameriški film Živi, 2. in
3.4. ob 18. in 20. uri ter 4.4. ob
20. uri ameriški film Očka
v krilu.
KINO METROPOL:
16., 18. in 20. uri
ra]s T A L o
V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 16.30 in 19.30
show program Plesne skupine Urška iz Ljubljane.
Št.3 - ai.maroc 1994
Monografija
o Šercerjevi
v Narodnem domu so včeraj
v organizaciji Muzeja novejše
zgodovine iz Celja predstavili
monografijo profesorja Jožeta
Marolta Šercerjeva brigada na
Štajerskem. O knjigi sta govo-
rila avtor in recenzent dr. Mi-
lan Ževart.
Knjiga je izšla ob 50-letnici
pohoda XrV. divizije na Šta-
jersko. Prihod divizije je ta-
krat pomenil veliko prelomni-
co v oboroženem boju proti
okupatorju v tem delu Slove-
nije, močno pa je okrepil tudi
narodno zavest prebivalstva.
V razmahu narodnoosvobodil-
nega boja je odigrala po-
membno vlogo tudi Šercerjeva
brigada, o čemer govori delo
Jožeta Marolta in odgovarja
tudi na marsikatero vprašanje
o boju na Štajerskem v zadnjih
dveh letih vojne.
Opusti kajenje - zmagaj!
Slovenija je vključena
v program zmanjševanja in
opuščanja kajenja. Kampa-
njo Opusti kajenje - zmagaj!
je pripravil nacionalni finski
institut za promocijo zdravja
in je sestavni del programa
CINDI, ki ga vodi Svetovna
zdravstvena organizacija.
Kampanja združuje 14
evropskih držav. Pričakuje-
jo, da bo v kampanjo opuš-
čanja kajenja letos vstopilo
preko 50 tisoč ljudi. Sedež
CINDI   za    Slovenijo   je
v Ljubljani, v državi pa
v zdravstvenih domovih de-
luje že preko 70 ekip. Njihov
skupen cilj je podpora kadil-
cem pri opuščanju kajenja.
Kadilci v starosti od 18 do
64 let, ki se želite odvaditi
kajenja, se lahko za sodelo-
vanje prijavite do 6. aprila
letos. Prijavnice lahko dobi-
te v vseh CINDI poslovalni-
cah v Sloveniji (na primer
v Dispanzerju za pljučne bo-
lezni in tuberkulozo v celj-
skem zdravstvenem domu.
Zavodu za zdravstveno var-
stvo Celje, v bolnišnici ali
v domačem zdravstvenem
domu, objavljene pa so bile
tudi v Večeru in Republiki-
).Pošljite jih na Zavod za
zdravstveno varstvo Celje,
Ipavčeva 18. Za vsa dodatna
pojasnila lahko pokličete dr-
. Marjana Mramorja, telefon
061 321-580 ali Viktorijo Re-
har, telefon 063 33-407.
Tisti, ki se boste prijavili,
boste morali opustiti kajenje
7. aprila in pri odločitvi
vztrajati najmanj do 6. maja
1994. Za to morate imeti pri-
če, ki pa naj ne bi bili svojci,
poleg tega pa bodo kandida-
te preverjali tudi s posebnim
testom izdihanega ogljikove-
ga monoksida. Ob zaključku
kampanje bo med udeleženci
javno izžrebanih 10 dobit-
kov. Če bo skupno število
preseglo 300 prijavljenih
(zaenkrat jih je v Sloveniji
približno 200), se bo eden
potegoval tudi za superna-
grado v višini 5 tisoč ameri-
ških dolarjev.
Seveda pa organizatorji
kampanje želijo pomagati
kandidatom, ki se odločajo
za opustitev kajenja, tudi po
6. maju. Kako uspevajo pri
zastavljenem cilju, jih bodo
povprašali po enem, treh in
šestih mesecih ter po letu
dni.
Poleg potrebne trdne odlo-
čitve in vztrajnosti so bodo-
čim nekadilcem na voljo tudi
različni pripomočki, ki po-
magajo pri odvajanju od ka-
jenja. Povrhu pa jim pomoč
obljubljajo ne le vsi sodelav-
ci v ekipah CINDI, ampak
tudi Društva nekadilcev.
Korajža velja, pravijo!
MBP
Sedemdeseti občni zbor I
trnoveijsicih gasilcev      1
člani Gasilskega društva v Trnovljah so se prJ|
kratkim zbrali, na že sedemdesetem občnemu zborJ
Najstarejši še živeči član društva je Franc Cerar (o,
leta 1908), društvo pa bosta še naprej vodila dosedanj
predsednik Jani Pire in poveljnik Franc Pire.
Društvo, ki so ga ustanovili spomladi leta 192/
v nekdanji gostilni Kramer v Trnovljah, šteje sedaj g
aktivnih gasilcev, od tega je 9 pripravnikov. Da ]ey
društvo v verigi požarne zaščite v občini še posebe
pomembno, so na zboru poudarili predstavniki Občili
ske gasilske zveze in drugih gasilskih društev, saj S(
prav Tmovlje v Celju eno od najbolj ogroženih požar
nih območij zaradi neposredne bližine Petrola in Pij.
name. Prav zavoljo tega pa so člani Gasilskega društvj
Tmovlje že do sedaj veliko pozomosti namenili vzgojj
kadrov, še posebej gasilcev specialistov za delo z dihal,
nimi aparati in za gašenje vnetljivih snovi. Kot ena od
prioritetnih nalog pa izobraževanje ostaja tudi v bo
doče.
Seveda pa se, poleg gašenja in reševanja, vključujej
tudi v druge akcije in jih tudi organizirajo v domačei
kraju. Tako so v sušnih obdobjih dovažali kmetoi
pitno vodo za napajanje živine in izvedli vrsto akci
požame preventive.
Za svoje operativno delo imajo tmoveljski gasilci ti
gasilske avtomobile - eno avtocisterno, eno kombini
rano in eno orodno vozilo, poleg tega pa še gasilni toj
za gašenje s peno. Njihova največja pridobitev in naj.
večji delovni uspeh v zadnjem letu pa je brez dvoma
obnovljen gasilski dom, ki ga bodo predali namen
2. julija letos, na slavnostni prireditvi ob 70-letnic
Takrat bodo razvili tudi nov društveni prapor.
V adaptacijo doma so že do sedaj vložili 7 do 8 tiso
ur prostovoljnega dela, pomagajo pa jim tudi dmgi.
ŽIVKO BEŠKOVNIJ
S pesmijo v pomiad
Pred kratkim so Velenjčani s pesmijo pozdravili pomlad. Na občinski reviji odras
pevskih zborov in oktetov je nastopilo 16 zborov. Prvič sta se vabilu Zveze kulturi
organizacij odzvala oktet TEŠ in Šaleški študentski komorni zbor, ki sta svojo nal(
opravila zelo uspešno. Na posnetku fotoreporterja Lojzeta Ojsterška so pevke iz ženski
pevskega zbora Lokovica, ki ga vodi pevovodkinja Simona Strahovnik. '
Geološka učna pot na Govce
Tomaž Majcen je s sode-
lavci pripravil zanimivo raz-
stavo v razstavišču Laški
dvorec v Laškem, kjer je
predstavil okamnine iz fon-
dov muzejske zbirke v La-
škem in zasebne zbirke ter
predstavil geološko učno pot
na Govce, kraj, ki ga zaradi
rudnika ni več.
Tomaž Majcen je diplomi-
rani inženir geologije, ki se
je med drugim lotil tudi razi-
skovanja okolice Laškega,
kjer je našel veliko zanimi-
vih primerkov okamnin ali
fosilov iz različnih obdobij.
»Naš planet sestavljajo ra-
zlične kamnine, tako kot ce-
lice sestavljajo človekovo te-
lo. Lep dokaz za te trditve je
vasica Govce, ki je bila vča-
sih pravi raj na zemlji, danes
pa od nje in njenih ljudi, za-
radi intenzivnega rudarjenja
pod njo, ni ostalo nič,« je
v uvod zapisal avtor razstave
in nove učne poti, ki je dolga
okoli deset kilometrov in jo
je z ogledi možno opraviti
v petih urah.
Start je pri železniški po-
staji v Laškem, pot pa po-
hodnika vodi do Govc in se
končna pri zdravilišču La-
ško. Pot vodi preko Šmihela,
Kuretna in Trnovega hriba
proti Govcam, kjer se strmo
spusti v dolino potoka Reči-
ca ter vodi mimo Hude jame
in Spodnje Rečice nazaj
v Laško. Ob počasni hoji
z vmesnim ustavljanjem na-
menjenem nabiranju kamnin
in fosilov, opazovanju nara-
ve in uživanju v prelepi ne-
okrnjeni naravi bo pohodnik
potreboval pet ur.
»Žal pot zaenkrat še ni
markirana,« pojasni Tomaž
Majcen »in se bo to treba do-
govoriti s planinci, morda za
kakšno posebno markacijo.
Najlepši del poti je s Trnovega
hriba proti Govcam, kjer je
možno videti kamnino, izred-
no bogato z ostanki školjk iz
rodu Ostrig. Z malo truda si
lahko domačo zbirko fosilov
obogatite z lepimi školjkami,
polži, rakci...
Kdor si želi pot ogledati, si
lahko v Laškem nabavi bro-
šuro z opisom poti ali pa me
povabi k sodelovanju. Pot je
zlasti primerna za šole, kjer
je ta predmet, žal, preveč za-
postavljen. V svetu se do na-
šega nastanka drugače ob-
našajo.«
Brošuro Geološka učna
pot na Govce je izdala Zveza
kulturnih organizacij občine
Laško, oblikoval jo je Jože
Majcen, fotografije so delo
Tomaža Majcna, Boža Bar-
ka, dr. Jožeta Sirca in Marja-
na Grešaka, natisnili pa so jo
v tiskarni Padežnik v La-
škem. Vse skupaj je lep in
dragocen prispevek za ljudi,
ki obiskujejo Laško.
T.VRABL
IMATE DOMA KAJ
»PIVA ' CVETJA«?
Turistično društvo Laško
pripravilja ob 30-letnici prireditve Pivo - cvetje
posebno razstavo in publikacijo.
Odbor za prireditev želi oboje pripraviti čim bolje,
tudi z vašo pomočjo. Zato vabi vse, ki imajo
v svojih albumih in predalih zanimive fotografije,
ki so bile narejene ob tem prazniku, predvsem
tiste iz prvega desetletja.
Če ima kdo doma fotografijo ali foto film, in če
seveda želi sodelovati, naj se po telefonu, pisno
ali osebno zglasi v Turističnem društvu Laško.
Za vse ostale informacije se iahiko obrnete na Turi-
stično društvo Laško, telefonska številka je 731-
304, g. Rudi Grosar. ^
Kreativci zelo pogosto
vnašajo humor v okoliščine,
v kakršnih je to povsem ne-
primerno, in s tem osvetlju-
jejo probleme v drugačni lu-
či. Puharjeva v enem izmed
člankov o humorju navaja,
da v družbi, ki tako malo da
na humor in ki je dolgo suro-
vo preganjala politične vice,
ne bo odveč navodilo: po-
skusite iz petnih žil potegniti
skrite zaloge humorja.
Humor je tudi bistven ele-
ment vodenja. Humor pre-
maguje stereotipe - brez nje-
ga ostaja naše mišljenje uje-
to v kalupe. Če imamo smisel
za humor, potem ne potrebu-
jemo penicilina za jezo. Hu-
mor nam pomaga, da tudi
grenke stvari gledamo s hu-
morne plati.
Smeh ne sme biti samo
Franci Čeč
všečen in prepričevalen, am-
pak je lahko tudi vznemirljiv
in zato zahvaljujoč svoji mo-
či stoji nad oblastjo poslu-
šalcev. Zavidanja vredna je
sposobnost umetnika, da se
vživi, da se za trenutek poi-
stoveti s svojimi junaki, da
izvleče iz sebe tako močan
diapazon normalnih člove-
kovih emocionalnih stanj. To
uspeva samo ljudem, ki ima-
jo največje umetniške spo-
sobnosti. Takšen smeh delu-
je neobičajno in vzvišeno.
Takšno duševno stanje pri-
pada višji eksistencialni sfe-
ri. Emocije, ki se ustvarjajo
ob gledanju in poslušanju te-
ga smeha so veselje, včasih
strah, radostno preseneče-
nje. Smeh je tudi najmočnej-
ša oblika psihološkega orož-
ja za zaščito in napad.
V nadaljevanju predstav-
ljamo nekaj teorij o smehu.
Bergsonova teorija trdi, da
družba zahteva od človeka,
da razume neposredno situ-
acijo in se ji prilagodi. Ta
sposobnost je odvisna od
dveh komplementarnih sil:
živahnosti in napetosti. Če
posedujemo te sposobnosti,
lahko dogodek takoj oceni-
mo. Tu je beseda o duševni
elastičnosti, ki nam omogo-
ča, da se prilagodimo. To
omogoča tudi smeh.
Freud je svojo teorijo
o smehu razvil v eni izmed
svojih študij. Pravi, da šala
nastaja na principu ekono-
mije psihične energije, ki se
manifestira v smehu. Pod
ekonomijo psihične energije
Freud razume proces menja-
nja ali pretvarjanja psihične
energije iz nezavestnega
v zavestno. Kasneje je Freud
oblikoval svojo teorijo ega,
super ega in ida ter pojas-
njuje, da pri humorju npr.
super ego teži k egu.
Eastmanova teorija trdi,
da so vse šale navadne brez-
veznosti in po svoji vsebini
nekoga prizadenejo. Vendar
pa se te neprijetnosti trans-
formirajo, mi pa jih oživlja-
mo kot užitek. Kako to, da se
te neprijetnosti transformi-
rajo in postanejo užitek, pi-
sec ne obrazloži. Dokazuje,
da je smeh instinkt, je torej
biološka zadeva, toda vpra-
šanje transformacije ni re-
šeno.
Čeprav Eastmanova teori-
ja - kot tudi druge - nima
posebnega pomena za psiho-
logijo smeha, pa je treba
priznati, da je ta teorija pro-
nicljiva in originalna, da da-
je nove prostore za prouče-
vanje smeha. Vsekakor je
pozitivno, da se je Eastman
zoperstavil tistim teorijam,
ki prikazujejo smeh kot izraz
prezira, superiornosti in
agresije. Zanj je smeh nekaj
lepega in vedrega. Ne glede
na to. da je smeh kompleks-
no področje znanstvenega
proučevanja, se pojavlja
v spontani obliki.
Kant pravi, da je vzrok
smehu »nenadna transfor-
macija napetega pričakova-
nja v nič«, ali z drugimi be-
sedami povedano - iztegniti
roko za nečim, toda nič do-
seči.
Renesančna teorija smeha
počiva na antičnih izvorih.
V prvi vrsti se naslanja na
teorije o smehu, ki izhajajo
od očeta medicine Hipokra-
ta. Demokrit izpostavlja
smeh kot celovit pogled na
svet, s čimer se strinja tudi
Hipokrat.
Drugi temeljni izvor filo-
zofije smeha predstavlja
Aristotelova definicija:
Smeh je najvišji duhovni
privilegij človeka, ki je ne-
dostopna drugim živim bit-
jem. Po Aristotelu postane
otrok človek takrat, ko se
začne smejati. Prvi smeh no-
vorojenčka ohrabri in razve-
seli mater, ko z njim prične
konverzacijo, pri kateri se
obrača na otroka. O smehu
so sanjali tudi veliki umetni-
ki, in to ravno o trenutku, ko
mati sprejme prvi smeh svo-
jega otroka.
S smehom se začenjajo
mnoga dela. Smeh je kritika,
odobravanje in zadovoljstvo,
potreba in upanje. Smeh či-
sti dušo in osvežuje, deli
podobno kot solze; »Mudi
mi, da se vsemu nasmej*
sicer bi moral začeti jokat
pravi francoski komec
graf.
Tretji izvor renesančne
lozofije je Lukijanova
arija.
Vsi ti izvori v glavn
odrejajo smeh kot univeri
ni princip pogleda na s\
kot nekaj, kar zdravi.
Literat pa je o nasmi
zapisal:
Nasmeh nič ne stane, v
dar čudežno deluje. Oboi
tistega, komur je namen}
in ne osiromaši tistega, ki
poklanja. Zablesti kot so
ni žarek, a spomin nanj I
ko ostane za vedno. Nihči
tako bogat niti tako reV
da si ga ne bi mogel privoi
ti. Z njim lahko vsak le f
dobi. Nasmeh prinaša sf
v hišo, pozdrav pri jate
pomoč pri sklepanju posl
Je počitek utrujenemu, kB
pot zgubljenemu, sončni
rek žalostnemu in najbo.
naravno zdravilo proti J<
Ni ga moč kupiti, izproS
izposoditi ali ukrasti, ^
ima vrednoto samo, kadat
podarja.
KONEC
Št.3 - 31. marec 1994
sak četrtek v hrib po časopis
,|}čevi živijo bogu za
Lpi, kot rečemo območ-
[id so težko dostopna,
^loijena od občinskih in
Lvnih središč ter z njimi
|jinikacijsko nepoveza-
takšnih območij je
|v laški krajevni skupno-
jreze, tam, kjer v samoti
jajc Bevčeva domačija.
J stoji tik ob potoku Ko-
fa, čistem kot solza, in
jieji treh občin: laške,
[jurske in celjske. V tem
hribovju je v gozdovih in
grapah med drugi svetovno
vojno padla legendama Prva
celjska četa. V Bevčevi hiši,
ki samuje na položnem griču
med temi hribi, pa je zadnje
čase življenja toliko, da se ga
sliši po vsej hiši in okrog nje.
Še do lanskega decembra je
bila družina Bevčevih štiri-
članska, danes je Bevčevih
sedem: dva od starejše gene-
racije in pet iz nove. Mladi-
ma dvema so se sredi decem-
bra lani rodili trojčki, ena
deklica in dva fantka.
Petinšestdesetletna mama
Lojzka Gk)bec, vsa žari od
sreče, ko nam hiti pokazat
svoje tri vnučke, ki so v hišo
prinesli toliko sreče, da je res
ne more nikoli več zmanjka-
ti. Gospa Lojzka pa je tudi
ena tistih, ki jih lahko uvr-
stimo v skupino naših naj-
starejših zvestih naročnikov.
Novi tednik je pri hiši že od
leta 1952, torej dvainštiride-
set let. Najprej je prihajal
kot Savinjski vestnik, potem
kot Celjski tednik in nato
Novi tednik. Prva naročnica
je bila Lojzkina, zdaj že šti-
rinajst let pokojna mama.
»Kolikor se jaz spomnim, se
ni niti enkrat zgodilo, da bi
časopis ne bil prišel pravo-
časno. Smo pa nekaj časa,
tega je že davno, prejemali
kar dva izvoda. Potem sem
pisala v Celje, da dveh časo-
pisov res ne potrebujem, ker
v obeh do potankosti enako
piše, sem se pošalila. Vsak
četrtek dobimo v roke Novi
tednik. Seveda moramo ponj
na pošto v Brezah, saj k naši
hiši poštar ne prihaja. Je
predaleč. Dvajset minut ho-
da po bližnjici v hrib je do
pošte in krajevnega urada,
včasih gre po časopis in po-
što moj mož, včasih sin, ob-
časno pa ga prinese tudi so-
sedova punčka,« pripovedu-
je gospa Lojzka, ki pokaže
na sosednji hribček, na do-
mačijo najbližjih sosedov.
»Pri nas ni tako kot v mestu,
ko ti ni več sosed tisti, ki
stanuje v sosednji stolpnici.
Če si pri nas pol vire hoda
narazen, si še zmeraj sosed,«
govori naša zvesta naročni-
ca, ki je polna optimizma in
humorja. In kaj v Novem
tedniku najraje prebira?
»Najprej pogledam, kdo je
umrl, pa oglase pregledam,
če kdo kje kaj za nas zanimi-
vega prodaja, zanimajo me
prometne nesreče in kako pri
nas kradejo, ropajo, se tepe-
jo. Med temi vrsticami sko-
raj vedno najdeš koga, ki ga
poznaš ali ki si ga poznal. Pa
tiste vaše muzikante na zad-
nji strani vedno z veseljem
preberem, pa vice, da se na-
smejim. Za križanko pa mi
vedno zmanjka časa,« pravi,
in še doda, da pri Gobčevih
niso nikoU niti pomislili, da
bi časopis odpovedali, pa so
bili vmes tudi zelo hudi časi.
Kot jim tudi nikoli ni prišlo
na misel, da bi se odpovedali
Kmečkemu glasu. »Če nič
drugega. Novi tednik in
Kmečki glas morata biti pri
vsaki hiši,« postavi Lojzka
Gobčeva piko na i. Ko nam
ob odhodu pokaže, kje je
boljša pot proti Celju, še po-
tama: »Ko bi imeli dobro ce-
sto, bi bilo življenje pri nas
veliko lepše. Ko nas je pred
petimi leti zalila povoden j,
so nam obljubili cesto, pa
zdaj od te obljube ni nič, so
na nas čisto pozabili.«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Velenjski kinologi slavijo
Kinološko društvo Velenje slavi letos 20-letnico delovanja,
v tem času pa so izšolah več kot tisoč psov različnih pasem. Tudi
jubilej bodo proslaviU delavno, saj na lastnem vežbališču že
urijo pasje ljubljenčke na začetnem tečaju za A in B izpite.
Zanimanje je izredno, saj imajo zasedene vse vadbene ure
v popoldanskem času. LOJZE OJSTERŠEK
Št.3 - 31. marec 1994
Pust mozirski je razgibal dogajanja na letošnjem sejmu AJpe-Adria.
Zlata vrtnica In metla
Celjsko turistično društvo
bo po nekajletnem premoru
ponovno podelilo zlato vrt-
nico in številna priznanja za
urejenost okolja v preteklem
letu.
Zlato vrtnico bo prejelo
Vrtnarstvo Celje - enota na-
sadi za obnovo mestnega
parka po poplavi. Podelili pa
bodo tudi številna priznanja
za urejenost okolja v krajev-
nih skupnostih. Metlo za ne-
urejene in zapuščene površi-
ne pa bodo tokrat podelili
Železniško transportnemu
podjetju Celje.
Akcijo Zlata vrtnica 93
bodo zaključili s prireditvi-
jo, ki bo nocoj (četrtek) ob
19. uri v dvorani Glasbene
šole v Celju. Za kulturni pro-
gram bodo poskrbeli učenci
Glasbene šole.
Po prireditvi bo letna kon-
ferenca turističnega društva,
ki je ob tej priložnosti izdalo
prvo letošnjo številko glasila
Lepo mesto. V njem je pred-
sednica Danica Doberšek
povzela lansko delo društva
in poudarila, da je bilo veli-
ko napora vloženega zlasti
v urejanje odnosov iz pogod-
benih obveznosti za Stari
grad. Odnosi s sedanjimi na-
jemniki se niso sporazumno
uredili, zato so se morali za-
teči k manj prijetnim ukre-
pom. Letos naj bi z razpisom
pridobili novega izvajalca
gostinskih in turističnih sto-
ritev na Starem gradu. Dru-
štvo je vse leto posredovalo
turistične informacije o *
lju in okolici in organizi
vodstva po Celju, Stai
gradu in okolici. Da je ta
javnost potrebna, dokazi
jo vodstva 810 udeleže5
iz 14 šol v Sloveniji, štj
skupin odraslih iz domov
in skupine 54 udeležence
tujine. Društvo je aktii
sodelovalo na Mednarodj
obrtnem sejmu, se lotilo |
prav za izdajo novega vod
ka in celostne podobe ^
štva. Organiziralo je puj
sprevod kurentov, tradj
onalni Valčkov večer in'
ristične dneve v Celju. L«
bodo omenjene aktivni
obogatili in pripravili
kakšno novo.
Kje smo v turizmu
v Ljubljani je včeraj zaprl
svoja vrata naš največji se-
jem turizma, gostinstva, pre-
hrane in rekreacije - Alpe-
Idria Svoboda gibanja.
Okrog 40 tisoč obiskoval-
cev nad ponudbo ni bilo pre-
tirano zadovoljnih, vsaj kar
turizma tiče, kajti predstavi-
' so se le redke turistične
agencije, velika in bogata
mesta so imela zakupljen ve-
lik del prostora, pa nimajo
bogve kaj pokazati (Ljublja-
na, Maribor, Vrhnika). Tako
ni bilo zastopano Celje (ra-
zen zdravilišča Dobrna), tu-
di Žalec se je lani solidno
predstavil, letos sta ga zasto-
pali le agenciji Dober dan iz
Šempetra, ter Geneza iz
Vranskega, ki pa se je prik-
ljučila projektu alpskih cest.
Drag prostor je odškmil
velik del prostora Mozirju in
je tako od lanske bogato zas-
novane propagandne akcije
ostalo bore malo. Solidno so
se predstavila še zdravilišča
Atomske Toplice, Rogaška in
Zreče z Roglo, s prehrano pa
je vidno izstopal AC Marke-
ting iz Braslovč.
Slika tako kaže na podobo
prejšnjih let, ko smo v pro-
pagandno turistične ponud-
be vložili veliko premalo, tu-
di zaradi cen, tako tržnikov,
kot hotelirjev, ki še vedno
kažejo ponudbo, »svetovnih«
cen, nesprejemljivih za žepe
domačih, pa tudi tujih go-
stov. Kot ocenjujejo strokov-
njaki, si bodo naši gostje
v veliki meri tako tudi letos
iskali svoj prostor na obalah
sosednjih, turistično razvitih
deželah tn o lanskih 700 mi-
lijonih tolarjev, ki naj bi jih
doma zaslužili s turizmom
razmišljajo le optimisti.
EDI MASNEC
Najdaljša butara iz Polul
v množici butar, ki so jih na cvetno nedeljo prinesli v cerkev sv. Cecilije na Bregu pri Celji
izstopala butara osnovnošolcev iz Polul. Robi Horjak, Andrej Prevolnik, Sabi Sadek in Jei
Odlazek so komaj prinesli 19 metrov dolgo lepotico. Prislonili so jo kar ob brezo na cerkvei
dvorišču. Seveda so bili deležni tudi pohvale gospoda p. Koširja, ki je tiste, ki so prinesh najlc
butare, nagradil s knjižnimi nagradami.
MALČKA ARBEn
Uspešno konilško
turistično društvo
Prejšnji četrtek, 24. marca
so se v hotelu Dravinja
v Slovenskih Konjicah na
občnem zboru sestali člani
konjiškega Turističnega
društva.
Društvo, ki v svoje vrste
vključuje skoraj 400 priza-
devnih delavcev iz cele obči-
ne, je v lani uresničilo večino
zadanih nalog. Tako so orga-
nizirali predavanja, priredi-
tve, strokovne izlete ter cvet-
lične, kulinarične, obrtne,
vinogradne in razne druge
razstave. Na zboru so spreje-
li tudi pester program dela
za letošnje leto, ki pa ga - po
besedah predsednika Jožeta
Fiderška - zaradi sprotnih
potreb, želja in zmožnosti ni
mogoče natančno predvideti.
Komisija za ocenjevanje,
ki deluje v okviru društva, je
podelila priznanja lastnikom
najbolje urejenih okolij sta-
novanjskih hiš, kmetij, go-
stišč, raznih ustanov ter
družbenih ali zasebnih po-
djetij. Priznanja so dobili tu-
di lastniki najlepših cvetlic
na oknih in balkonih ter po-
djetja, ki vsesplošno sodelu-
jejo z društvom. Med tokrat-
nimi dobitniki priznanj so se
v posameznih kategorijah
najvišje uvrstiU: Jožica Leš-
nik, Rozika Sodin, Jože Kuz-
man, Milan Brglez, Vilma
Topolšek, restavracija Fink,
Osnovna šola V parku, po-
djetje Oplast Ofentavšek,
Poslovno-trgovski center
Slovenske Konjice ter po-
djetje Žito iz Ljubljane.
B.Z.
Iz soseščine
odlagališča
odpadicov
Predsednik krajevne skup-
nosti Konjiška vas Franc Je-
lenko je na zadnji seji Skupš-
čine občine Slovenske Konjice
poslance opomnil na problem
odlagališča odpadkov.
Le-to je v kraju Prežigal, ki
spada pod krajevno skupnost
Konjiška vas. Kljub temu, da
se na odlagališču kopičijo od-
padki iz cele konjiške občine,
pa krije stroške vzdrževanja
infrastruktiu-e le domača kra-
jevna skupnost. Po mnenju
Franca Jelenka bi morala ob-
čina vsaj za razvoj samega
kraja Prežigal nameniti več
sredstev iz letošnjega proraču-
na, saj odgovora na to, kje bo
predvidena nova lokacija za
smetišče, ne ve nihče. V prime-
ru, da za načrtovano lu-editev
infrastrukture v okolici cen-
tralne deponije ne bodo našli
sredstev niti v posameznih
krajevnih skupnosti niti v ob-
čini, bodo krajani prisiljeni
ukrepati po svoje, je dejal
Franc Jelenko.
TASK
Za 200 plač šicode
Vsaj enkrat na mesec je treba na Splavarskem mo-
v Celju zamenjati razbite luči, v mestnem parku pa P'
bUžno enkrat na dva meseca. Tako pravijo v občinski slu*
za komunalno gospodarstvo v Celju, kjer se nenehno sre^
jejo s tovrstnimi razdejanji sirom občine. Če k temu priš'
jejo še ukradeno in uničeno cvetje, polomljene prom^^
znake, poškodovana avtobusna postajališča.. .potem je ti'
treba lani za vse tovrstne škode odšteti kar 200 povprečij
plač ali od 8 do 10 mihjonov tolanev. Pa naj še kdo reče,'
urejeno okolje nima svoje cene! Žal jo po zaslugi razgre'
glav plačamo vsi. Foto:EDO EINSPIEL^
V spomin
Konrad Sodin
Poznal sem ga vrsto let.
In kdor je poznal Konrada
Sodina, je bil srečen člo-
vek. Čeprav sva si bila ge-
neracijsko kar precej nara-
zen, sva se odlično razume-
la. Kajti Rado je bil dober
človek z veliko srčne kultu-
re, ki je vse svoje življenje
posvetil šoli in kulturi.
Rodil se je 7. novembra
1908 v tisti hiši, kjer je po-
tem vsa leta po drugi sve-
tovni vojni tudi živel, na
Stranicah št. 69 tik ob cesti
Celje-Maribor. Na Strani-
cah je tudi končal osnovno
šolo, v meščansko pa je ho-
dil v Vojniku in Celju. Na
učiteljišče se je vpisal leta
1927 in ga končal leta 1932,
kajti tedaj je šolanje za uči-
telje trajalo pet let. Ko je'
odslužil jugoslovansko
kraljevo vojsko v šoli za re-
zervne častnike v Bileči, se ■
je vrnil v Slovenijo in na-
stopil prvo učiteljsko služ-
bo leta 1934 v tedanji
Sv. Kunigundi, današnjem
Gorenju nad Zrečami,
1939. leta pa so ga preme-
stili v Vitanje. Tam ga je
zatekla druga svetovna
vojna. Vrnil se je k očetu na
Stranice in se zaposlil
v frankolovškem kamnolo-
mu, s katerim so upravljali
Nemci. Kmalu seje povezal
z aktivisti OF in partizani.
Ker je postalo zanj prene-
varno, se je tudi sam leta
1943 odpravil v gozdove
nad Lindekom in na Konji-
ško goro, pozneje tudi na
Pohorje. Pot ga je vodila
celo v Gradec in na Dunaj
po zdravila za partizanske
ranjence. Partizanil je tudi
v Savinjski dolini.
Po drugi svetovni vojni
je opravljal različne dolž-
nosti pri razvoju nove ljud-
ske oblasti, leta 1946 pa je
postal šolski nadzornik
v Mozirju in Šoštanju. Leta
1948 se je vrnil v Stranice,
kjer je prezidal domačo hi-
šo in si pozneje ustvaril
družino. Leta 1949 je po-
stal na Stranicah šolski
upravitelj in ostal na tej šo-
li vse do svoje upokojitve
leta 1968.
Bil je občinski in okrajni
odbornik, predsedoval je
borčevski organizaciji, bil
predsednik sveta za šolstvo
v konjiški občini, predsed-
nik Zveze prijateljev mla-
dine, dvanajst let je bil na
čelu krajevne skupnosti
Stranice in dvanajst let je
bil predsednik Zveze kul-
turnih organizacij konjiške
občine. Za naštevanje priz-
nanj in odlikovanj in dru-
gih funkcij bi zmanjkalo
prostora. Sam tudi ne bi
maral te nečimrnosti. Vsa
leta je delal za kulturo in
ljudi, ki so jo ustvarjali, je
dobro poznal. Rad je bil
med njimi. Za vsakogar je
našel toplo besedo in do-
brohoten nasvet. V njego-
vem ravnanju ni bilo do-
bičkonosnega taktiziranja.
Verjel je v svoje ideale,
v človeka.
Spremembe v zadnjih le-
tih so ga zaradi samostoj-
nosti Slovenije navdajale
s ponosom, toda ravnanje
nekaterih ljudi, zlasti pa
političnih strank, ga je
navdajalo z velikim razo-
čaranjem. To je zadnja leta
najbolj težilo dušo ponos-
nega starca, ki je živel pri
svoji hčerki Ireni v Sloven-
skih Konjicah. Tisti, ki smo
ga poznali, ga bomo pogre-
šali, kajti zapustil nas je
dober in plemenit človek.
DRAGO MEDVED
Št.3 - 31. marec 1994
!ivljenje ji iepša veseije
aeMeset let Marije Ramšak Iz Hramš
nedeljo je dopolnila 90 let življe-
|]Vlarija Ramšak iz Hramš pri Gali-
I Sovaščani jo poznajo predvsem
I Cviklovo teto.
|jarija Ramšak je živi leksikon do-
lgega kraja, živo pa se spominja
ili podrobnosti iz svojega življenja,
liko težkega je doživela predvsem
^ vojno, ko so odpeljali očeta in
iter, njo in sestro, domačijo pa pož-
|. Med vojno je izgubila tudi brata,
so ga Nemci ubili v eni od hajk.
iisila je Stari pisker, mariborske za-
te in Begunje. Bila je dvakrat poro-
la in dvakrat vdova.
Je veliko drugih težav jo je doletelo,
idar je bilo njeno vodilo, da se je
ba kljub vsemu poveseliti. Njeno
jko veselje je petje in kar 75 let je
la v cerkvenem pevskem zboru. Zelo
bro pozna tudi vse stare običaje, ki
spremljali v vaškem življenju vesele
žalostne dogodke. Najbolj pestro je
o ob porokah, saj je bilo od takrat.
ko sta bila ženin in nevesta oklicana
pa do takrat, ko sta postala mož in
žena, kup običajev, ki so mladima
ostali še dolgo v spominu. Tako je po-
vedala, da so šrangali samo takrat, če
je nevesta šla v drugo faro, danes pa so
to popačili tako, da šrangajo tudi, če
nevesta ostane doma. Ohceti so trajale
po štiri dni, začelo se je na nedeljo
zjutraj, končalo pa na četrtek. Še mar-
sikaj drugega je povedala, saj je njen
govor zelo živahen, spomin zelo bister,
pa tudi sicer je Marija Ramšak krepka
devetdesetletnica. Domači so ji za ta
visoki jubilej pripravili veliko slavje,
na katerem je bilo kar osemdeset po-
vabljenih.
Mi pa smo jo obiskali na materinski
dan, ko tudi goduje. Da bi bilo njeno
praznovanje še lepše, je prav ta dan
dobila prvo pravnukinjo, Patricijo.
Marija živi pri družini sina Jožeta,
kjer ji je dobro in srečna je, ker še
vedno lahko dela.
TONE TAVČAR
Kulturni maraton na SŠTD
Prejšnji torek je bil na Srednji trgovski šoli v Celju prvi
kulturni maraton, na katerem so se predstavili posamezni
razredi. Kot je povedala mentorica Kulturnega društva,
Tea Finžgar-Plavčak, je Kulturni maraton nastal na
pobudo dijakov, ki so ga v glavnem tudi sami pripravili.
Na maratonu si je bilo mogoče ogledati dve likovni raz-
stavi, nekaj dramskih uprizoritev, izstopal pa je predvsem
3. C razred, ki je pripravil predstavitev treh slovenskih
praznikov; Velike noči, Maritnovega in Božiča. V okviru
predstavitve praznikov so pripravili tudi degustacijo zna-
čilnih slovenskih jedi. Kulturni maraton se je končal
s koncertom skupine Bahnhof.
N-M. S.
Teden aktivnosti na IV. OŠ
Na rv. osnovni šoh v Celju se je v ponedeljek pričel Teden
aktivnosti, v okviru katerega je bilo v torek srečanje z Dušico
Kunaver, avtorico priročnika Učim se učiti, včeraj, v sredo, so
mladi raziskovalci v okviru Kluba mladih raziskovalcev, tek-
movalcev in njihovih mentorjev na IV. OŠ predstavili svoje
raziskovalne naloge. Letos so se lotili proučevanja domačih
živaU v mestu, kolesarskih izpitov, osebne higiene sošolcev,
preobrazbe ekološko ogroženega Bukovžlaka, raziskovali pa so
tudi knjižnice na celjskih osnovnih šolah. Danes, v četrtek, bo
predstavitev zimske šole v naravi, na kateri so bili petošolci
pred dvema tednoma, v torek, 5. aprila, pa bo ob šestnajsti uri
zaključek projektnega dela z naslovom Naš prosti čas-naši
konjički.
N-M. S.
I Čisto in lepše okolje
1 KS Braslovče in Polzela se zavedajo da je prav, da se
)mladansko čiščenje opravi tudi v naseljih, ne le v stano-
ijih. Akcija v Braslovčah že teče, na številnih mestih so
stavili kontejnerje, v katere lahko krajani odložijo tudi
ike odpadke, kot so npr. izrabljeni pralni stroji, štedil-
ii, razni pločevinasti sodi in drugo. Sedmega aprila pa
lo s takšno akcijo začeli tudi v KS Polzela. 'Od tega dne
do konca meseca bodo na določenih mestih stali kontej-
iji po dva dni, tako da bo dovolj časa za vse, da bodo
jrečno navlako odložili tja, kamor spada. Določeno je
fetnajst takih mest. Na sliki: Eno od odlagališč v Pariž-
i; T. TAVČAR
epljenje proti steklini
v teh dneh veterinarji opravljajo obvezno cepljenje psov
"oti steklini. Tudi v žalski občini je tako. Registriranih je
trog 3500 psov, ki jih cepijo na številnih mestih, tako da
stnikom kar najbolj olajšajo to obveznost. Cepljenje bo
^jalo ves mesec, zamudniki pa bodo seveda morali pse
''peljati na Veterinarsko postajo Žalec. Vsekakor je prav,
'cepljenje proti steklini vsi lastniki psov jemljejo resno,
1 je steklina še vedno neozdravljiva, smrtno nevarna bole-
li in najboljše preprečevanje je prav preventivno ceplje-
P- Na sliki: Veterinar Jože Žolnir pri cepljenju psov v Bra-
dah.
T. TAVČAR
Turistična vzgoja v osnov-
nih šolah naj ostane ena od
oblik interesnih dejavnosti
ali vgrajena v učne programe
različnih predmetov, so med
drugim sklenili na okrogli
mizi, ki so jo na Dobrni pri-
pravili v okviru srečanja os-
novnih šol iz zdraviliških
krajev v Sloveniji.
Zbrali so se predstavniki
osmih šol v Sloveniji, ki so
predstavile najzanimivejše
izseke iz svoje turistične de-
javnosti. Okrogla miza pa je
bila namenjena problemom
turistične vzgoje v šolah in
so se je udeležili tudi pred-
stavniki Zavoda za šolstvo.
Turistične zveze Slovenije
ter regionalnih turističnih
zvez iz Celja, Maribora in
Brežic. Predstavniki šol so
ugotovili, da so oblike turi-
stične vzgoje pestre, le šola
iz Podčetrtka pa se je lahko
pohvalila, da je pri njih turi-
stična vzgoja organizirana
kot fakultativni pouk. Po
programu ministrstva za šol-
stvo takšen pouk namreč ni
posebej plačan in ga šola
lahko organizira le, če ga
plačuje'občina ali podjetje.
V primeru Podčetrtka so to
Atomske toplice, medtem ko
je na drugih šolah turistična
vzgoja organizirana kot in-
teresna dejavnost ali vgraje-
na v druge predmete. Tako
naj bi ostalo tudi v prihod-
nje^ čeprav so na okrogli mi-
zi predlagali, da tudi mini-
strstvo v ta namen prispeva
nekaj denarja.
Na Dobrni so vistanovili
aktiv učiteljev turistične
vzgoje v Sloveniji. Učenci
tamkajšnje osnovne šole pa
so poskrbeli za prijetno po-
čutje gostov s sprehodom po
kraju in koncertom vokalne
skupine osnovne šole v pod-
zemni jami. TC
Veliko neznank pred riiiiči
Celjski ribiči ocenili delo na zboru delegatov
Letošnje leto bo v marsi-
čem odločilno za ribištvo in
s tem tudi za Ribiško druži-
no Celje. Sprememba Zako-
na o varstvu okolja je odvze-
la pravico do voda in ribjega
življa sedanjim upravljalcem
in vse to centralizirala v dr-
žavno lastnino, so opozorili
celjski ribiči pretekli teden
na zboru delegatov.
Pred ribiči je postopek
o koncesijah na vodah
z mnogimi neznankami. Kdo
bo glavni koncesor v državi,
pogoji za konkuriranje v po-
stopku za odkup koncesij
nad vodami, veliko denarja
za plačilo koncesij in še dru-
Zbora se je tudi udeležil Jože
Hartman, predsednik komi-
sije za mednarodne odnose
in član predsedstva Ribiške
zveze Slovenije, ki je celjske
ribiče seznanil z novostmi iz
zakonodaje in predlogi o no-
vem organiziranju sloven-
skega ribištva.
ge neznanke. Pričakovati je
vse mogoče, tudi v škodo ri-
bištva.
Lani so uspeli uresničiti
dolgoletno željo, saj so po
sporazumu med lastnikom in
dediči Gologranc in denaci-
onalizacijsko komisijo odku-
pili in s tem pridobili lastni-
štvo nad petimi ribniki na
Blagovni. Ze prihodnje leto
bo eden izmed ribnikov na-
menjen le komercialnemu ri-
bolovu. Temu namenu so že
letos prilagodili vložek in
vzrejo krapov v tem ribniku.
Problem predstavlja krivo-
lov v ribnikih in potokih, saj
so lani ribiški čuvaji »ulovi-
li« 19 krivolovcev.
»Lani je suša naredila
ogronmo škodo na ribah,
največ v varstvenih vodah.
Precej potokov je presušilo,
zaradi česar je nastala škoda
na ribah več kot pet in pol
milijonov tolarjev,« je v svo-
jem poročilu poudaril pred-
sednik družine Franc Vitanc.
Kataster onesnaženih voda
obstaja že več let, vendar se
stanje ni izboljšalo. Ribiči
trdijo, da so oddaljeni potoki
postali prava smetišča in
prostor za odpadke. ,..
Ohranjanje ribjega staleža
so dosegli z bogatimi vlaga-
nji in kontrolo ob vodi. Lani
so v tekoče ribolovne vode
vložili 22.500 raznih vrst rib,
v Šmartinsko jezero pa je bil
vložek 8.300 kilogramov, od
tega največ krapov. V ena-
kem obdobju pa so celjski ri-
biči ulovili 17.721 rib, ki so
tehtale 11.720 kilogramov.
FRANJO BOGADI

Gospodarska komisija celjske družine je zelo delavna. Na posnetku razkuževanje krapov pred
vlaganjem v Šmartinsko jezero.
Št.3 - 31. marec 1994
Na Dobrni o turistični vzgoji
Aeroklub
bogati ponudbo
Aeroklub Slovenske
Konjice, eno izmed naj-
močnejših ljubiteljskih
društev v občini Sloven-
ske Konjice, se namerava
letos vključiti v gospo-
darske tokove.
Tako bodo v bodoče
poleg organizacije vrhun-
skih športno-turističnih
prireditev in izvajanja le-
talskih šolskih progra-
mov izvajali tudi pano-
ramske tviristične polete,
z bojem proti toči pa se
bodo vključili v kmetij-
sko dejavnost.
Tehnična opremljenost
in strokovnost kadrov
aeroklubu vsekakor omo-
goča izvedbo načrtov. Po
besedah predsednika ko-
njiškega aerokluba, Dar-
ka Mastnaka, pa v klubu
upajo, da bodo po 16. le-
tih prizadevanja članov
letos le postavili letalsko
lopo, s čimer bo rešen
glavni problem infra-
struktume ureditve leta-
lišča.
V Aeroklubu Slovenske
Konjice uspešno delujejo
sekcije jadralnih padal-
cev, motornih pilotov in
sekcija ultra lahkih letal,
kmalu pa bo klub oboga-
ten tudi z novo sekcijo pi-
lotov helikopterjev. Štirje
njihovi člani se v teh
dneh usposabljajo v Por-
torožu, skupaj z dvema že
poklicnima pilotoma he-
likopterja pa želijo kupiti
prvi helikopter, kar bo
ponudbo aerokluba še
povečalo. g 2
So pa fantje zgodaj vstali
Ob ^5-letnlcl KMZ Imajo tudi veterani zbora 10-letnlco
Pred desetimi leti so pri
Komornem moškem zboru
v Celju, ki letos slavi 45-let-
nico delovanja, ustanovili
tudi klub veteranov, člani pa
so vsi tisti pevci, ki so že
srečali Abrahama. Za svojo
himno so si izbrali Cirila
Preglja So pa fantje zgodaj
vstali, ki dovolj zgovorno
simbolizira življenjsko ve-
drino veteranov.
V teh zahtevnih in nič kaj
prijaznih časih je pravi bal-
zam za ušesa, če slišimo, da
se zbirajo veterani, vendar
ne zato, da bi rožljali z orož-
jem ali kolajnami, temveč
zato, da bi zapeli lepo pesem,
se z duhovitim humorjem in
radoživostjo spominjali do-
godkov iz časov aktivnega
petja.
V prvih letih, se spominja
predsednik komoraških ve-
teranov Risto Gajšek, so se
sestajali vsak mesec, zdaj pa
redkeje, toda redno. Prva ge-
neracija veteranov izhaja iz
časa, ko je zbor vodil mae-
stro Egon Kune j, ki je kot
letnik 1912 tudi najstarejši
v tej častitljivi družbi. Po le-
tih mu sledijo Karlo Saga-
din, rojen leta 1913, pa dva
iz letnika 1914, in sicer dr-
. Franc Lah in Miloš Žekar,
pa Ivan Šepec, letnik 1916 in
dr. Herbert Zaveršnik, letnik
1918. Sledijo pa tako mladi,
da jih bomo omenili kdaj
drugič, ob dvajsetletnici.
Pobuda za ustanovitev
kluba veteranov se je poro-
dila pred desetimi leti na
zborovskem   silvestrovanju
na Dobrni. Klub šteje tre-
nutno 31 članov, vendar je to
število zelo prožno, saj novih
kandidatov ne manjka.
Najraje se spominjajo ti-
stih pevskih vaj, ki so jiJi na-
daljevali pri starem Ribiču,
v bunkerju. In kdo bi pozabil
podoknice, ki so jih peli pod
izbranimi okni na celjskih
ulicah. Ni manjkalo tudi pri-
zorov, ko so jim hvaležni po-
slušalci po vrvici z okna
spuščali steklenico z žga-
njem ... Franc Lukač, ki je
bil osem let tudi tajnik zbo-
ra, se spominja, da se včasih
nikomur ni mudilo s pevskih
vaj domov.
Ob koncu leta na zborov-
skih silvestrovanjih veterani
prispevajo svoj del progra-
ma. Še vedno se radi zbero in
zapojejo, saj jih pesem tudi
najbolj druži. Čeprav jim ne
manjka humorja in hudo-
mušnosti, pa se z veliko
spoštljivostjo najraje spomi-
njajo težkih, napornih, a ne-
pozabnih koncertov, ki so jih
izvajali doma in v mnogih
evropskih državah.
Prenekateri trenutek velja
tudi spominu na tiste pevce,
ki se jih sicer spominjajo
v svojih jubilejnih publika-
cijah pod naslovom Al' pri-
jatla sem nazaj nikdar več ne
bo...
Veterani ohranjajo pristne
vezi tudi z nizozemskim pev-
skim zborom Oranje, ki jih
druži že staro prijateljstvo.
V svoj pravilnik pa so zapi-
sali, da je klub vesela drušči-
na bivših pevcev KMZ, po
službeni dolžnosti pa je to
tudi dirigent zbora. Klub
ima svoj sedež praviloma
v gostilni ali njej podobni
ustanovi. Čas mokrih in su-
hih sej se določi sproti, se-
kretar kluba dogodkov z mo-
krih sej ne zapisuje. Vetera-
ne pravilnik obvezuje, da va-
rujejo in v javnosti razvijajo
ugled Komornega moškega
zbora, da pomagajo pri orga-
nizaciji koncertov, da zbira-
jo zgodovinsko gradivo
o zboru in da obujajo pevsko
kulturo.
Na diplomi, ki jo prejme
pevec, ko postane član klu-
ba, je zapisano: »Zdaj druga
je mladost prišla, ki kratka
bo, a temeljita. Podrla mar-
siktero bo drevo, brez škode,
če dovolj bo skrita.«
DRAGO MEDVED
FIT-MEDIA d.o.o.
razpisuje delovno mesto
vodje komerciale
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: najmanj višje-
šolska izobrazba (ekonomska ali komercialna smer), vsaj 10
let izkušenj na komercialnem področju, znanje nemškega
jezika in delo z računalnikom.
Prijavo z ustreznimi dokazili pošljite v roku osmih dni na
n€^]ov: RT-MEDIA, d.o.o. CEUE, Mariborska 116.
Cvetnonedeljske
umetnine z Ljubnega
Kdo ve, če je razen Ljub-
nega še kje kraj oziroma
fara, kjer bi za cvetno ne-
deljo pripravili tako domi-
selne potice-povitice, kot
butaram, repom ali pušelj-
cem tam rečejo. Ime potica
imajo najbrž že zato, ker so
po dolgem postu potice na
Veliko noc še prav posebej
dišale in mikale.
Na Ljubnem za to pri-
ložnost sprostijo domisel-
nost do pravih umeniških
idej in kreacij. Zlasti še za-
to, ker je poleg lesa, cvetja.
sadežev uporabljajo samo
še papir, ki je tudi iz lesa,
torej gorljiv.
Tam tekmovanje ni
v tem, kdo bo imel najdalj-
šo in najlepše okrašeno bu-
taro, kot je to vsepovsod
drugje. Na Ljubnem pride
do ideje, kaj narediti za
»potico« na podoben način,
kot nastajajo zamisli, pri-
merjava je sicer malce čud-
na, ob pustu. Skrbno čuva-
jo skrivnost in šele na cvet-
no nedeljo, ko izdelek pri-
nesejo k »žegnu«, je kaj vi-
deti. Prava paša za oči, raz-
stavišče        domiselnosti,
spretnosti in praznične poj
trpežljivosti. Najrazličnej
še   upodobitve   delovnil
orodij, pohištvenih koso\
posodja, makete stavb o
hišk,   kozolcev,   cerkvK
mlinov, instrumentov, ži
vali, pa še in še. Tako n
posnetku te pisane zbirk
lahko vidimo na desni str«
ni deklico, ki drži v rokal
piščančka nadnaravne vCi
likosti, katerega puh je i*
razcvetelih vrhovih mačic
Ni dvoma, da gre tu
izvirne   primere   ljudski
umetnosti, ki je vrh vseg^
še   zaokrožena   v   enei"
kraju.
JURE KRAŠOVE^
Foto: EDI MASNEC
Slovenske pisanice
na Bavarskem
Predstavniki zavoda Koz-
janski park so se pred dnevi
vrnili iz bavarskega kraja
Neusath-Perschen, kjer so
pred velikonočnimi prazniki
predstavili belokranjske pi-
sanice.
Neusath-Perschen je znan
predvsem po čudovitem mu-
zeju na prostem, tokratna
prireditev, na kateri so sode-
lovali tudi Bavarci in Čehi,
pa pomeni otvoritev letošnje
sezone. Muzej vsako leto
obišče veliko domačinov in
turistov, tokrat si je razstavo
že prvi dan ogledalo 2 tisoč
ljudi, veliko obiskovalcev pa
so pritegnile prav slovenske
pisanice. Kozjanski park je
namreč v sodelovanju z Be-
lokrajnci predstavil preko 40
let stare pisanice s sloven-
skimi motivi ter podloge za
risbe iz dvajsetih let, na os-
novi katerih so nekoč pisali
pirhe. Obiskovalcem so obe-
nem pokazali tudi izdelov,i
nje slovenskih pisanic, j
prireditvi pa so predstavni]
Kozjanskega parka poskrbi
li tudi za promocijo Slovenj
je. Na tokratni razstavi i
Kozjanski park sodelovj
prvič, stike pa so navezali j
lani, ko je Kozjanski paj
sodeloval na predstavi^
Slovenije na Bavarskem.
Tesnejšega sodelovanja i
obetajo tudi v prihodnj,
o čemer so se ob tokratnei
obisku pogovarjali s pred
sednikom deželnega svet
Oberfalt Hansom Bradloj
ter vodjo muzeja in urada i
kulturo dr. Adolfom Eicheu
seerjem.
I!
Kultura je žarek, ki bogati življenje
Pod tem naslovom je Šolsko kulturno društvo Osnovne šole Vere Šlander na Polzeli pripravilo
prireditev, na kateri so v društvu sprejeli okrog petdeset prvošolcev. Ob tem so pripravili bogat
kulturni program, v katerem so nastopili že novo sprejeti učenci prvega razreda, otroški pevski
zbor, ki ga vodi Mija Novak, učenci drugega razreda in ritmična skupina. Mentorica ŠKD na OŠ
je Jožica Ožir. Na shki: Med nastopom najmlajših pevcev, ki jih vodi Mija Novak.
T. TAVČAR
Št.3 - 31. marec 1994
gmanjkalo časa
Ma boljša od Pivovarne Laško za en gol, 20:19 — Ob zmagi na Dunaju v sredo
iffrtia drugI v skupini
ijajbrž bi bil za celjske ro-
Ipetaše zadosti že neodločen
j s Teko za nastop v finalu
kala prvakov. Na prvi po-
^ je do tega manjkalo malo,
pet minut pred koncem je
^ še 20:15. Šele v končnici
pivovarji zaigrali odlično in
(setn nadigrali zmedene go-
telje, ki pa so spretno zadr-
iji žogo v svojih rokah zad-
tj] 30 sekund.
finale je bil najbrž izgub-
p že na prvi tekmi v Celju,
igotovo pa v Santandru v pr-
J01 polčasu (7:12) in uvodnih
inutah drugega, ko so Špan-
vodili dvakrat s po sedmimi
li prednosti. Do takrat sta
aelska sodnika Zinger in
lier šestkrat oškodovala na-
najhuje z izključitvami po
fkrških Načinoviča, I*un-
rtnika in Tomšiča. V naši
pravi so se prijemali za gla-
, eden najbolj gorečih navi-
fiv, župnik Dori Pečovnik iz
ez nad Laškim pa je po tek-
vseeno bil pripravljen za
0.
Pri 8:14 je trener Šojat poiz-
sil z obrambo 4:2, ko je Jer-
tesno pokrival Jakimoviča,
virk pa Dušebajeva. Pun-
rtnik je v svojem petem po-
usu končno premagal odlič-
ga Olssna in s tretjim zapo-
inim golom so se Celjani
ibližali na 11:15, Jeršič in
virk pa sta samo zamenjala
me najbolj znanega špan-
ega športnega dnevnika
irce: Teka - Villaldea 3, Ur-
illes, Melo 2, Ollson, Caba-
s, Nesterov, Dominguez,
išebajev, Jakimovič, Rekon-
I, Femandez 1; Pivovarna
eko - Šerbec 3, Jeršič, Pun-
rtnik. Leve 2, Pušnik, Šafa-
t, Načinovič, Begovič,
tvirk 1, drugi brez ocene.
Iaj\išja ocena je trojka.
|ogi pri tesnem pokrivanju.
zadnjič sta posegla vmes
raelca in izključila Levca,
frstnemu Šerbcu pa je spo-
■snilo, poškodoval si je pre-
mo ter moral za nekaj časa
klop.
Potem sta sodnika spreme-
la kriterij, kar je poudaril
di Šojat. Naši so to na čelu
Levcem in Šerbcem, ki se je
nil v igro, izkoristili in za-
ladali na igrišču, a je bilo za
*liko presenečenje že prepoz-
' Mnogi med našo kar 90-
Isnsko odpravo so menili, da
v celjska vrata prepozno
stopil Strašek, ki je od 36. mi-
We zabel(^ itiri (rfirambe m
Šerbec je ob natančnih strelcih tudi mojstrsko preigraval.
dobil pet golov, ter da bi učin-
kovita obramba 4:2 z nekaj
več poguma lahko bUa postav-
ljena že prej.
Pimgartnikovih šest zgreše-
nih strelov je najbrž kar ključ-
nih za poraz. Junaki? Načino-
vič je izkoristil oba meta in
priigral tri sedemmetrovke.
Šerbec je že nekaj časa roko-
metaš »izven konkurence«, kar
je znova potrdil, fant, ki pri-
haja, pa je nedvomno Ocvirk,
ki je v »panterski« preži one-
mogočil Jakimoviča.
V sredo še West
Wien
Dvanajsto tekmo v letoš-
njem pokalu prvakov bodo Ce-
ljani odigrali v sredo na Dima-
ju (19.30). Izmed sedmih zmag
so dve zabeležili v gosteh,
v Bitoli pri Pelistru in v Luzer-
nu pri Borbi. Moštvo Vinka
Kandije za razliko od pivovar-
jev (Teka) poraza doma ni do-
živelo. V zadnjem kolu se je
dobro upiralo Wallauu
v Frankfurtu in klonilo 15:17;
oba polčasa je izgubilo z go-
lom razlike. Celje Pivovarna
Laško in West Wien imata po
štiri točke, skupno razliko
v zadetkih pa boljšo kar za 11
naši rokometaši, ki bi v prime-
ru zmage lahko zasedli drugo
mesto na lestvici; samo da
v Santandru, kjer gostuje Wal-
lau, ne bi bilo neodločenega
izida.
»Ni enako, če si drugi ali
četrti v skupini, to je jasno,« je
začel napoved sredine tekme
Josip Šojat. »Imamo boljšo
ekipo od West Wiena, vendar
ta na Dunaju igra odlično.
Francoska sodnika Garcia in
Moreno se naj ne bi šla kakš-
Celjani bodo na Dunaj odpo-
tovali že v torek zjutraj, v sre-
do pa se bodo na pot z dvema
avtobusoma podali Hmelj bo-
ysi in Florjani. Za vse druge
navijače ogled tekme s prevo-
zom pripravlja Kompas.
nih igric, tako da ob polni zav-
zetosti igralcev račimam na
uspeh.« Predsednik kluba To-
ne Tumšek je napovedal ob
primeru osvojitve 2. mesta
v skupini možnost dodatnega,
neuradnega dvoboja z drugo-
uvrščenim iz skupine A, Šojat
pa pravi: »Težko bo s termini,
vendar  pozdravljam  takšno
Igralce, vodstvo in druge
spremljevalce je pred tekmo
v hotelu sprejel veleposlanik
v Španiji Franco Juri, ki si je
kljub drugačnim načrtom tudi
ogledal tekmo.
odločitev, ki bi še prispevala
k atraktivnosti celotnega le-
tošnjega projekta. A najprej
moreimo osvojiti to drugo me-
sto, kar je, roko na srce, le naš
letošnji višek zmožnosti. Vsa-
ka stvar ima namreč svoje za-
poredje.«
Grenko, grenko
Med in po tekmi s Teko so
pivovarji v prvenstvu postavili
dva grenka mejnika. V Hrpe-
Ijah so z Jadranom izgubili za
štiri gole, kar je najvišji poraz
v slovenski državni ligi, v ne-
deljo pa v Golovcu v ligaški
konkurenci prvič oddali točko
po 16. decembru 1989. Takrat
so v Celju Velenjčani na čelu
z desetimi gola Šerbca celo
zmagah v srečanju takratne
n. YU lige, tokrat pa igrali ne-
Mladinska ekipa je zmagala
na močnem turnirju v Frank-
fiu-tu, kjer je nastopilo kar 45
moštev iz 12 držav. Celjani so
gladko dobili vseh osem te-
kem, v odlično uigranem mo-
štvu pa sta še posebej izstopa-
la Bilbija in vratar Podpečan.
odločeno 16:16. Zadnjo minuti
so celo vodih, a je Piingartnik
preprečil polom. Šerbca zara-
di poškodbe ni bilo v celjskem
moštvu, manjkal pa je tudi
trener Šojat. V soboto se že
začenja končnica, ki se prvič
igra na dve zmagi. Celjani go-
stijo Rudarja, moštvo Gorenja
pa Slovenj gradčane.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDO EINSPIELER
Nogometne lige
po novem
v sezoni 1995/96 bodo nogo-
metne lige bistveno spreme-
njene. V prvi bo samo deset
klubov (igrali bodo štirikrož-
no), v drugi šestnajst, v dveh
tretjih pa še naprej štirinajst.
V naslednji sezoni bosta tako
izpadla dva prvoligaša, ekipe
od 9. do vključno 14. mesta pa
bodo z najboljšima drugohga-
šema igrale kvalifikacije za
dve prosti mesti v SNL. Iz dru-
ge lige bo izpadlo kar šest
ekip. Neuradno se je tudi izve-
delo, da bo reprezentanca vseh
pet tekem za EP igrala v Mari-
boru.
Hat-trick Žalčank
Rokometašice Žalca so
z zmago na finalnem turnirju
državnega prvenstva za kade-
tinje nadaljevale tradicijo
zadnjih let, ko praviloma
v vsaj eni konkurenci osvojijo
naslov državnih prvakinj. Pod
vodstvom trenerja Filipčiča in
Ramšaka ter tehničnega vodje
Klinca so nove kadetske prva-
kinje tretjič zapored postale
Tanja Pilih, Laura Čmak, Ma-
teja Šimek, Tanja Dolar, Si-
mona Križanec, Sabina Zver,
Moja Jager, Saša Šimek, Tina
Randl, Katja Majerle, Jasmina
Majdarič in Saša Forštner.
TONE TAVČAR.
''^^inovič se je na črti boril tudi s po dvema Špancema, ki so ga zaustavljali s prekrški za
''''^emmetrovke.
Številno zastopstvo navijačev naših rokometašev je v športni
dvorani ustvarilo peklensko vzdušje, a žal za gol premalo.
Teka:Plvovarna Laško 20:19 (12:7)
SANTANDEE - Športna dvorana, gledalcev 2000, sodnika
Zinger in Boker (oba Izrael).
TEKA: Olsson, Cabanas, Nesterov 2, Dominguez 2, Villaldea
7 (2), Femandez, Dušebajev, 2, Urdiales 3 (1), Rekondo 1, Melo
1, Jakimovič 3, Hombrados.
PIVOVARNA LAŠKO: Strašek, Šafarič 1, Begovič, Šerbec
9 (4), Načinovič 2, Ocvirk, Jeršič 1, Čater, Pimgartnik 2, Tomšič,
Leve 4, Pušnik.
IZKLJUČITVE: Teka 6 (Rekondo 2+2, Melo 2), Pivovarna
Laško 12 (Pungartnik 2+2, Načinovič 2, Ocvirk 2, Tomšič 2, Leve
2).
SEDEMMETROVKE: Teka 4 (3); ViUaldea 3 (2), Urdiales
1 (1); Pivovama Laško 4 (4); Šerbec 4 (4).
STRELI NA GOL (iz igre): Teka 18:26 (Cabanas 0:1, Nesterov
2:2, Donunguez 2:3, Villadea 5:5, Dušebajev 2:5, Urdiales 2:4,
Rekondo 1:1, Melo 1:1, Jakimovič 3:4), Pivovama Laško 15:28
(Šafarič 1:2, Šerbec 5:7, Nečinovič 2:2, Jeršič 1:1, Čater 0:1,
Pungartnik 2:8, Leve 4:7).
OBRAMBE: Olsson 7:24 (sedemmetrovke 0:3), Hombrados
0:2 (0:1), Strašek 4:9 (1:1), Pušnik 2:16 (0:2).
PRIDOBLJENE ŽOGE: Teka 3 (Olsson, Nesterov, ViUaldea
1), Pivovama Laško 4 (Pušnik, Šerbec, Načinovič, Ocvirk 1).
IZGUBLJENE ŽOGE: Teka 7 (Dušebajev 2, Nesterov, Villal-
dea, Femandez, Rekondo, Jakimovič 1), Pivovama Laško 10
(Šerbec 3, Jeršič 2, Begovič, Načinovič, Ocvirk, Leve 1).
Med sto samo
Stebiovnikova
Na svetovnem prvenstvu
v krosu so bih naši atleti pove-
čini v ozadju, saj se je v Bu-
dimpešti med najboljših sto
uvrstila le mladinka Jolanda
Steblovnik. Velenjčanka je za-
sedla 56. mesto (med 143 mla-
dinkami), med člani je bil
176.Hrapič tn takoj za njim
s sekundo zaostanka Rozman
(na startu je bilo 277 tekačev),
kar sta bili najboljši slovenski
uvrstitvi, edina članica Javor-
nikova pa je zasedla 131. me-
sto (med 150 atletinjami).
V sredo
skupščina ADK
Po napovedanem odstopu
predsednika dr. Rudija Čajev-
ca bo AD Kladivar Cetis novo
vodstvo dobilo v sredo (6. apri-
la), ko bo v prostorih Zavaro-
valnice Triglav ob 18. uri
skupščina dmštva. Ob ustalje-
nih poročilih o delu v zadnjih
dveh letih bodo na koncu izvo-
lili novo vodstvo ADK.
Izstopil tUdI
Hrastnik
Neposredno pred spomla-
danskim nadaljevanjem nogo-
metnega prvenstva MNZ Celje
je ii^stopil še Hrastnik, tako da
je v konkm-enci samo sedem
ekip. Že v soboto tako ne bo
rednega kola, določena pa sta
tudi polfinalna para pokalne-
ga prvenstva: Dra\dnja-Svo-
boda in Papimičar-Era
Šmartno. Tekmi bosta
13. aprila.
I na kratko"
V Bolzanu se je včeraj začelo
mladinsko evropsko prvenstvo
v squashu, edina zastopnica
ženskega dela naše reprezen-
tance pa je Petra Vihar iz Ve-
lenja, ki si obeta vsaj eno po-
samično zmago in s tem izbolj-
šanje uvrstitve z lanskega
MEP.
Uvodno dirko DP v stadion-
skem motokrosu je v Batujcih
dobil Kragelj (Banex), ki je
edini izmed lanskih prvakov
štartal z zmago.
Na finalnem turnirju košar-
karskega DP za kadete je eki-
pa Celja na domačem parketu
z zmago proti prvakom Jezici
s 83:75 in porazoma proti Iliri-
ji z 69:70 m Triglavu z 68:80
zasedla zadnje, 4. mesto.
Na državnem prvenstvu
v snowboardu je v paralelnem
slalomu zmagal Verdnik pred
Krušnikom (oba Griže), med
dekleti pa je bila četrta Fijav-
ževa (Rogla). V veleslalomu je
bil drugi Krušnik (Griže), osmi
Kranjc ter četrta Vukova (oba
Rogla).
Kandidati za kadetsko ko-
šarkarsko reprezentanco, ki jo
sredi aprila čaka prvi krog
kvalifikacij za EP, so se konec
tedna pripravljali na Polzeli.
Med izbranci trenerja Žgaj-
nerja iz Rogaške Slatine je tu-
di domačin Žiga Medvešek.
Na mednarodnem spustu po
Savi Dolinki je med dečki
zmagal Tilinger, druga pa sta
bila mladinec Javomik (oba
K-1) in med člani Cmkovič (C-
1; vsi Nivo).
Območno prvenstvo osnov-
nih šol v odbojki se je v vseh
štirih konkurencah končalo
z zmagami Šempetra. V polfi-
nalu so še mlajše učenke Sale-
ka in v preostaUh treh katego-
rijah ekipe Braslovč.
Vsak ponedeljek in sredo
poteka od 18.30 do 20. ure v te-
lovadnici Ginmazije Center
v Celju športna šola modeme-
ga karateja. Edina omejitev za
vpis je dopolnjena starost 12
let, šolo pa vodi dr. Rudi Jak-
hel, ki je pred kratkim izdal
učbenik z naslovom Modemi
športni karate.
V dvoboju 8. kola strelske li-
ge z zračno pištolo je ekipa D.
Poženela premagala Moriš
z 1672:1626.
V prijateljski baseballski
tekmi je Celje premagalo eki-
po Dirty Socks iz Avstrije
z 20:10. Domače prvenstvo se
bo začelo 17. aprila.
Št.3 - 31. marec 1994
Finalisti pokala Slovenije 1994.
Nemogoče je mogoče
Največja košarkarska vas v SlovenlH se le s Kovlnolehno
uvrstila v evropsko ligo — Korak ao velikega podviga
Najbolj bleščeče obdobje
celjske košarke je bilo tesno
povezano s Kovinotehno, sko-
raj dve desetletji pozneje pa se
zgodovina ponavlja v sosednji
Polzeli, ki je z novim pokrovi-
teljem pred tednom dni zai-
grala v finalu domačega poka-
la in si kljub nesrečnemu po-
razu najbrž že zagotovila na-
stop v evropski ligi.
Polzelani so bili še pred dve-
ma letoma večni poraženci in
se pred vsako odločilno tekmo
z grenkobo spominjali vseh
priložnosti, ki so se končno
bogato povrnile. Finale pokala
so odigrali proti zmagovalcu
evropske lige Olimpiji in s tem
praktično že tudi dočakali
evropsko premiero, ki bo za,
sabo potegnila razširitev dvo-
rane in nove načrte, s katerimi
Košarkarski sliow brez primere so popestrile tudi plesalke.
nameravajo prevzeti nekdanje
celjske pozicije.
Vse se je vrtelo okoU trojk.
V četrtftnalu je na Škofijah
Stavrov v zadnji sekvmdi z ve-
like razdalje poraz spremenil
v zmago s 70:69, mimilo sredo
pa je zmagoslavje Kovinoteh-
ne preprečil Horvat in s trojko
izsilil podaljšek. Kljub porazu
ni bilo pretiranega razočara-
nja, kajti spektakel je bil po-
poln. Zabava, ples, akrobatska
skupina Žabe in tribune v ru-
menem; česa podobnega ko-
šarkarska Slovenija še ni doži-
vela.
Čestitke za organizacijo so
deževale z vseh strani, dvora-
na pa je bila nabito pobia
kljub najdražjim vstopnicam
v tej sezoni. A ni šlo za goli
zaslužek, marveč za enkratni
dogodek, ko je vsak obiskova-
lec dobil kapo, šal ali majico.
Pred leti so Polzelani in drugi
na košarkarske tekme hodili
v Celje, jeseni bo drugače.
Največja košarkarska vas
v Sloveniji bo s Kovinotehno
zastopana v evropski ligi. Ne-
mogoče je postalo mogoče.
Foto: EDI MASNEC
Dva plus dva
Pivovarna Laško In Elektra v A-2 ligo,
Celle In MIK Preboia v B llgl
- Kemoplast v kvallflkaclle
S prvenstvom so končali tu-
di košarkarski drugoligaši in
tretje ligaši, bilanca pa je ne-
kako na pričakovano ravni.
Dve ekipi sta napredovali v A-
2 ligo, dve sta ostali v enaki
konkurenci, šentjurski Kemo-
plast pa ima v dodatnih kvali-
fikacijah še možnost napredo-
vanja.
Laško: končno!
Dolgo so Laščani čakali na
slavje, toda sponzor je neusmi-
ljen: naslednjo sezono v A-1
ligo. »Že zdaj bi bili v vrhu
rdeče skupine in smo najbrž
edini drugoligaš s treningi
dvakrat na dan. Okrepitve iz
tujine so dvignile kakovost li-
ge, seveda pa sta daleč pred
vsemi naša Prelič in Vujovič.
Težko je bilo igrati zaradi ni-
hanj nasprotnikov, v močnejši
konkurenci pa nam bo celo
lažje. Dumik bo lahko več
igral na krilu, opazno sta na-
predovala Blatnik in Šoštarič,
žal pa je poškodba zaustavila
Blagotinška. Ob naslovu smo
uveljavili tudi domače igralce,
čeprav brez okrepitev ne bo
šlo. Nujno potrebujemo playa,
vrnil pa se bo Starovasnik, ki
je naš igralec in le posojen Ta-
mu,« je mimo ocenil sezono
trener Rudi Jerič. A tudi brez
težav ne gre. Gradnja dvorane
se je zavlekla in v prvih kolih
bo potrebna selitev v Hrast-
nik, za A-2 ligo pa je na pomo-
lu omejitev z dveh na enega
tujca. •
Šoštanj Je pravi
Sehtev iz Šoštanja v Velenje
je lani pokopala Elektro, vrni-
tev pod dimnike termoelektra-
ne in come-back Natka, Buko-
viča. Mlinska in drugih pa po-
trdila pomen tradicije. Po lan-
skih 0:18 je ekipi padla samo-
zavest, zato je prvi del sezone
mineval v vračanju v ustaljen
ritem, sijajno nadaljevanje pa
je prineslo naslov podprvaka.
»Stvari smo počasi uredili,
s centrom pa bomo še boljši,«
pravi trener Janko Bukovič, ki
se je pred dobrima dvema leto-
ma bal za Elektro. Šoštanjska
telovadnica poostrenim krite-
rijem ne ustreza, toda sredi
aprila se začne širitev objekta
in nobena selitev ne pride več
v poštev. Košarka je doma
v Šoštanju, z bodočo občino pa
bo dobila še nekaj privilegijev.
Zamujena pritožno
Celjska članska košarka J
primat prepustila Polzeli,
Rogaški,  Slovenskim  Konj
cam. Laškemu in je že ne^,
časa v globokem zatonu, j,
prav se z mladimi košarkaj
še vedno veliko, pa tudi sol
no dela. Kot Feniks iz pep
bi se skoraj v nedeljo vzdigi
iz anonimnosti, saj so kad
na državnem prvenstvu in
priložnost celo za osvojit
naslova. Najvišji domači igi
lec Goran Jurak, sicer vrhi
ski plavalec, je le premalo i
dil pod koši, le 178 cm vis«
Miha Čmer pa kljub izvrši
igri vsega ni zmogel sam. El
pa, ki jo vodi Miško Cilenši \
je preveč heterogena. Edina
uspela premagati novega i
vaka Jezico, a vseeno zase(
zadnje mesto. Tudi mladij
so se uvrstib na finalni turni
vendar imajo manjše možni
sti. Morebitni kadetski naslt
bi morda zdramil pokrovitelj
ki bi pomagali nadarjeni geij
raciji, tako pa najbrž vse (
žalost ostaja na upanju
boljših časih.
Z vrlia na dno
Lani je bil MIK Preboj
s Turkom in Govcem senzaii
ja, letos brez obeh tik njj
dnom. Apetiti so biU večji, ij
kratkem stiku se je Lesjak a
časno umaknil s klopi (Stroa
je zdržal le teden dni) in se p
vrnitvi posvetil le trenerski
poslom. Močno pomlajene ei
pa bi utegnila postati nekaki
na podružnica Polzele, v sedi
nji zasedbi pa bodo imeli teži
ve tudi v B ligi. ,
Tretjeligaša i
v C ligo? ^
Šentjurčani so v predtekm
vanju obakrat premagali E
glo, kar jim je ob prenosu i
zultatov in enakem števi
točk prineslo 3. mesto in d(
datne kvalifikacije z Jančanj
Zaradi incidenta v Lenartu \
ostaU brez Košaka, zato njih(
ve možnosti za napredoval^
niso posebej velike. Zreča ni s
bili odlični v drugem delu, do
bili devet tekem zapored, po
tem pa pozabili na faktor pn
senečenja. Poraz v Kungotiji
je stal kvalifikacij, čeprav i
trener Golob že vnaprej poil
dal, da bo usoden domači pl|
raz s Kemoplastom.
ŽELJKOZUlJ
raN^rama
Košarka
Siovenska liga
Moški - 7, kolo: Koper-Kovi-
notehna 71:66 (30:37); za goste
so bile usodne minute po od-
moru in delni izid 2:17: Stegič
20, Stavrov 16, Petranovič 13,
Cizej 9, Rovšnik 8. Vrstni red
pred zadnjim kolom: Olimpija
24, Tam Bus 21, Koper, Tri-
glav, Helios, Postojna 19, Ko-
vino tehna 18, Slovan 17.
Ženske — prva polfinalna
tekma končnice: Ivec-Rogaška
101:50 (37:31); gostje so do-
končno ostale brez Cupahino-
ve in Vidakovičeve in neslavno
končujejo sezono: Kokolj 18,
Potočnik 15, Tabak 8, A. Je-
zovšek 7, Šega 2.
II. Slovenska liga
Moški: 10. kolo - zelena sku-
pina: P. Laško-Tohnin 92:62
(32:36); Prelič 22, Dumik 14,
Vujovič 12; Elektra-N. mesto
91:80 (45:38); Rizman 33, Ple-
šej 16. Končni vrstni red: P.
Laško 34, N. Gorica, Odeja,
Elektra 30, Slivnica 29, N. me-
sto 27, Radovljica 25, Tolmin,
Radgona 23, Starše 19.
Rdeča skupina: Zagorje-Ce-
Ije 95:77 (43:31). Končni vrstni
red: Borovnica, Snežnik 31,
Zagorje 30, Bistrica 27, Črnu-
če 26, Celje 25, MIK Prebold,
Brežice 24, Ruše, SI. Gradec
23.
III. Slovenska liga
Moški: vzhod - 12. kolo: Ke-
moplast-Maribor 64:69
(32:47), Rogla-Pragersko
83:68 (44:32); prekinjena tek-
ma 11. kola: Lenart-Kemo-
plast 97:91 (89:89, 48:40).
Končni vrstni red: Maribor 41,
Feniks 39, Kemoplast, Rogla
37, BP 36, Rudar 33, Hrastnik,
Lenart 31, Tam B 30, Kungota
28, Ptuj 27, Pragersko 26.
Nogomet
Siovenska liga
19. kolo: Publikum-Ljublja-
na 3:0 (0:0); Golubica (60, 69),
Goršek (82); Koper-Rudar 2:2
(1:2); Šoštar (21), Komar (34).
Vrstni red: Olimpija 33, Mura
30, Pubhkvun 28, Maribor 27,
Koper 23, Naklo, Gorica 22,
Izola 20, Potrošnik 19, Rudar,
Optimizem 15, Ljubljana 13,
Primorje, Mavrica 11, Istragas
8, Krka 7.
II. Slovenska liga
19. kolo: Era Šmartno-Sla-
vija 2:0 (1:0); Druškovič (27),
Delameja (50); Rudar (T)-Dra-
vinja 1:2 (1:0); goste sta rešila
rezrvna igralca Vasic (47) in
Krašovec (86). Steklar-Triglav
1:1 (0:0); novo razočaranje do-
mačih, ki so z golom A. Vršiča
(79) vodili le tri minute. Vrstni
red: Kočevje 29, Tumišče 28,
Korotan 27, Nafta, Piran 25,
Era Šmartno 22, Zagorje 21,
Steklar 19, Beltrans, Dravinja
18, Domžale 17, Slavija 16,
Rudar (T) 15, Železničar 12,
Triglav 8, Medvode 4.
III. Slovenska liga
14. kolo: Žalec-Kovinar 2:1
(1:0); Mavrek (3) in Hodžar
(63); Dravograd-Papimičar
2:0 (1:0). Vrstni red: Drava 19,
Žalec 18, Aluminij, Kovinar
17, Papimičar, SI. Gradec 16,
Dravograd, Kungota, Rače,
Svoboda 14, Pohorje 13, Impol
10, Ižakovci, Pobrežje 7.
MNZ Celje
10.kolo: Unior-Usnjar 3:0,
Ljubno-Tim Laško 2:3, Šent-
jur, Kovinar in KIV Vransko
prosti. Vrstni red: Šentjur 15,
Unior 14, Ljubno 11, Usnjar
10, Tim Laško 7, Kovinar 6,
KIV Vransko, Hrastnik 5, El-
kroj 3.
Rokomet
Siovenska liga
Moški - 22. kolo: P. Laško-
Gorenje 16:16 (6:7); Pungart-
nik je izenačil pet sekund pred
koncem: Phingartnik 7, Jeršič
4, Načinovič, Ocvirk 2, Šafarič
1 za domače; Kimčenko 4,
Rozman, Cvetko 3, Ocvirk,
Plaskan 2, German, Meolic
1 za goste. Končni vrstni red:
P. Laško 39, Slovan 30, Gore-
nje 29, Jadran 28, Litija, Pre-
vent, Drava 21, Rudar, Aj-
dovščina 20, Ribnica 18, Šešir
13, V. Nedelja 4.
Ženske — 7. kolo: N. mesto-
Velenje 24:23 (16:12); Steva-
novič 11, Petek 3, Jukič,
Kranj, Ibralič 2, Topič, Noji-
novič 1; Žalec prost. Vrstni
red: Branik 10, Piran 5, Žalec,
Velenje 4, N. mesto 3.
Državno prvenstvo
Kadetinje (Žalec) - 1. kolo:
Velenje-Žalec  11:13, Mlino-
test-Olimpija 16:14; 2. kolo:
Žalec-Olimpija 20:13, Vele-
nje-Mlinotest 17:14; 3. kolo:
Mlinotest-Žalec 11:15, Olim-
pija-Velenje 10:22. Končni
vrstni red: Žalec 6, Velenje 4,
Mlinotest 2, Olimpija 0. Naj-
boljša igralka: Vanja Čmak
(Žal); najboljša strelka: Tanja
Dolar (Žal) 18.
Odbojka
SE liga
ženske - 22. kolo: Eger-Celje
3:1 (5, -11, 4, 7). Vrstni red:
Mladost 42, Olomouc, Dunaj
32, Eger, Praga 26, Slavija (P),
Bmo, Slavija (B) 18, Paloma
16, Celje 14, Bratislava, Rijeka
8. Kljub dvema zmagama proti
Palomi bo ekipa Celja zaradi
slabše končne uvrstitve
v končnici domačega prven-
stva štartala kot številka dve.
Polfinalna para: Paloma-Bled,
Celje-Koper.
Vaterpolo
Siovenska liga
3.kolo: Koper-Neptun 29:2
(5:2, 8:0, 8:0, 8:0); Jeranko in
Zupane 1. Vrstni red: Triglav,
Koper, Ljubljana 4, Kranj,
Neptim 3, Maribor 0.
Squash
Siovenska liga
Moški - 11. kolo: Velenje-
Hrast 2:3, Vojnik-Squashland
0:5; 12. kolo: Velenje-Squas-
hland 0:5, Vojnik-Hrast 0:5.
Vrstni red: Squashland 20,
Fittop 16, Konex, Hrast 14,
Velenje, Vojnik 4, M. Sobota 0;
ženske - 11. kolo: Velenje-
Hrast 2:1, Vojnik-Squashland
0:3; 12. kolo: Velenje-Squas-
hland 1:2, Vojnik-Hrast 3:0.
Vrstni red: Squashland 20, Ve-
lenje 18, Fittop 14, Vojnik 8,
Konex 6, Hrast 4, M. Sobota 0.
Kegljanje
Državno prvenstvo
Mladinke (Litija): 1. Ledi-
nek (Emo) 844, 2. Žnidaršič
(Brest) 832, 3. Grivič 811, 4.
Razlag 806, 13. Špoljar, 14.
Koštomaj, 20. Gluvič, 21. To-
mič (vse Emo). Nastopilo je 28
tekmovalk.
Judo
Slovenski pokal
Ljubljana (Bežigrad): mla-
dinci - do 65 kg: 3. Košir; do 71
kg: 3. Rudolf; do 78 kg: 1.
Eisenbacher (vsi IR), 2. Stmad
(Sank); do 95 kg: 2. Petelinšek
(IR); nad 95 kg: 1. Verde
mladinke - do 52 kg: 2. Žolni
nad 65 kg: 3. Jemejc; pioni
- do 50 kg: 3. Jurkovnik (v
Sank).
Taekwondo
Slovenski pokal
Kamnik: člani - do 54 kg: 3
Soderžnik; do 63 kg: 3. Lega
(oba Unior); do 71 kg: 2. Dr>
pič (Ahac Štore), 3. ŽekJ
(Šlander Ce); do 80 kg: 3. Ko
lene (Ahac); mladinci - do 5
kg: 2. Kvac (Unior).
Streljanje
Območno prvenstvo
Zračna pištola (Rečica) - čl>
ni: 1. Tkalec 564, 2. Sajovi
(oba DP) 560, 3. Malec (C
557, 4.  Voler (SK)  550,
Brunšek (DP) 549; ekipno:
D. Poženel 1673, 2. Celje 163
3. SI. Konjice 1636; članice:
Maček 374, 2. Kufner 351,
Kostevc (vse DP) 344; ekip«
1. D. Poženel 1069; mladin«'
1. Martič (SK) 547, 2. KnJ
(DP) 501, 3. Petrič (SK) 4'?!'
mladinke: 1. Lah (DP) 339.
Št.3 - 31. marec 1994
(ai te jaz vem
// odštekana Katja Koren — PrlhoilnJI mesec na maturantskem plesu v Golovcu
$ sezono zaPovolJnI tudi v SK UnIor Celje
jolini pomlad in spomini
Lao 1993/94, nekaj metrov
goglo zadnji ostanki sne-
^ na vThu vedno nasmeja-
j^atja Koren, tiha Nataša
jj in Urška Hrovat, ki
J, hitremu izpadu na sla-
jlci tekmi državnega pr-
jtva ni potočila solz. Zad-
tekma nadvse uspešne se-
zadnji intervjuji in hitra
resa.
,pol leta te nočem videti,« je
pred odhodom Katja Koren
Lsila šefu ženske repre-
^tance Jaru Kalanu in pras-
V smeh. »Dovolj je bilo.
jlcot pol leta smo se potika-
0 hotelih, raznih smučiščih
[ljub uspehom smo že nave-
mi drug drugega. Včeraj
1 še bila v Mehiki, danes
1 na Rogli, jutri zjutraj pa
n v šoli,« se je hitro »opra-
evala« dobitnica bronaste
ajne z olimpijskih iger.
t kot 50 tekem
»o finalu svetovnega pokala
ifailu so smučarke skupaj
odstvom reprezentance te-
idni poležavale na mehiški
ili (Pretnarjeva je bila sku-
z moškim delom reprezen-
ce na Karibih) in se dan po
itvi še enkrat zbrale na Ro-
Kar prav je naneslo, da je
ljuček pripadel prav SK
ior Celje, ki je v tej zimi na
;li pripravil več kot petde-
tekem in se skupaj s pokro-
iljem že ozira v prihodnost,
lasa izpolnjuje minimalne
teve mednarodne smučar-
Katja Koren (levo) in Nataša Bokal med zaupnim pogovorom o - maturantskem plesu.
ske zveze FIS, po dveh zapo-
rednih priznanjih za najboljšo
organizacijo tekem evropske-
ga pokala pa si seveda želimo
še več. Projekt umetnega zas-
neževanja Jurgovega je oce-
njen na 3,5 milijone DEM, te-
ren pa je idealen tudi za super-
veleslalomske tekme. Velik del
zaslug za naš organizacijski
prodor v sam vrh slovenskega
smučanja velja tudi ekipi
Srečka Retuznika, ki dobro ve,
kako se streže pripravi smu-
čišč in z njihovim sodelova-
njem se lahko lotevamo tudi
najbolj zahtevnih projektov,«
je zadovoljno razpredal pred-
sednik celjskega kluba Janko
Sopar.
Celjani so bili lani po rezul-
tatih deveti klub v državi, le-
tos so že tretji. Pred njimi sta
samo Branik in škofjeloški Al-
petour, za njimi kar 62 klubov.
»Uroš Zupan tn Judita Košto-
maj sta v torek odpotovala
v Kanado na eno štirih tekem
neuradnega svetovnega prven-
stva pionirjev. Topolino je
evropska varianta, Kanada
ameriška, v krog velikih pa so-
dita še Tatre in naša Loka,« je
o novih mednarodnih nastopih
celjskih upov spregovoril tre-
ner Vinko Jovan, ki je že od
leta 1983 naprej tudi repre-
zentančni trener mlajših kate-
gorij.
Na snegu vsak dragi
dan
že pionirji na snegu v pov-
prečju vsako leto prebijejo
okoli 180 dni. »Prvi snežni tre-
ningi se na ledenikih začenjo
junija, sezona pa se konča
marca. Največji pritisk je se-
Mladi smučarji so v šoli do
10. ure dopoldne, ko odidejo
na trening. S smučišča se vr-
nejo šele okoli šeste zvečer in
tako polovico šolskih obvez-
nosti opravijo kar doma.
veda v zimskih mesecih in že
pri osnovnošolcih zelo trpi
redni izobraževalni proces.
Dosedanje izkušnje govorijo
v prid dobrim smučarjem, ki
imajo tudi v šoli prav dobre in
odlične ocene, manj uspešni
tekmovalci pa imajo težave tu-
di s šolanjem. V Celju je nekaj
problemov samo na nižjih
stopnjah, kjer pouk poteka
dvoizmensko in zato ima vča-
sih pri usklajevanju oboje-
stranskih interesov prednost
šolska,« je še ržizmišljal Jovan.
Urška Hrovat je lanski na-
slov slalomske prvakinje na
progi branila le dobrih deset
sekund. Po prvi prelonmici je
izpustila vratica (progi sta za-
Na državnih prvenstvih so
celjski smučarji osvojili štiri
kolajne. Zlate mlajši pionir
Uroš Zupan v slalomu in vele-
slalomu ter mlajša pionirka
Judita Koštomaj v supervele-
slalomu, srebrno pa mlajša
mladinka Barbara Koštomaj
v slalomu.
količila domača trenerja Vin-
ko Jovan in Janko Cesar), po-
spravila opremo in se takoj po
nastopu zadnje tekmovalke
odpeljala proti Ljubljani.
Pretnarjeva je bila v času pr-
venstva še vedno v ZDA, Dov-
žanova je menda izgubila
opremo in tako je zadnjo tek-
mo izmed olimpijk končala sa-
mo Katja Koren.
Maturantka Katla
v razposajeni Štajerki mno-
gi vidijo bodočo zmagovalko
svetovnega pokala. Po duši
»fajterka«, vedno pripravljena
na zabavo in dovolj »odšteka-
na«, da brez kompleksov ušpi-
či kakšno neunmost. Ob vrni-
tvi iz Lillehammerja je ob
spremljavi Mirana Rauterja
s petjem zabavala več tisoč
Mariborčanov, številna darila
je v hrambo pustila pri županji
Magdaleni Tovornik, vsako
vprašanje pa bo z značilnim
štajerskim naglasom pospre-
Slalomsko tekmo je na Rogli
dobila Korenova pred Bokalo-
vo in Valentijevo, sedma pa je
bila Koštomajeva.
mila s smehom in neizogib-
nim: »Kaj te jaz vem.«
Na koncu sezone je bila »full
odštekana«, takšni pa tudi
njeni odgovori. »V Mehiki je
bilo full dobro. Nobenega dri-
la, samo lenarjenje. S snega
smo šli na morje, pa zdaj spet
na sneg. Nič me ne moti, le
temperaturne razlike so bile
ogronme. V Lillehammerju
minus trideset, v Mehiki plus
štirideset.«
Za olimpijski bron so ji po-
steljo odnesli pred hišo. »Ve-
dela sem, da bo nekaj. Dobro,
postelja je bila na dvorišču.
Hec mora biti. Lepo sem jo pu-
stila pod nebom in odšla na
podelitev   kolajn   in   potem
fbara Koštomaj je med mlajšimi mladinkami prismučala do
ffera (Foto: Edi Masnec).
firakrat brez nagrad
J zadnjih dveh kolih športne stavnice
''Iding loto ni bilo nobene pravilne napo-
''li, zato je nagradni sklad že 25 tisoč to-
'"lev. Največ težav sta povzročila remi ro-
"fiietašev Pivovarne Laško in Gorenja ter
"faz košarkaric Rogaške,
•^avilna napoved - 30. kolo: Teka-P. La-
1, Velenje-Žalec 1, Rogaška-Ivec 2,
Dravinja-Steklar O, Papirničar-Žalec 1. 31.
kolo: P. Laško-Gorenje O, Koper-Polzela 1,
Kemoplast-Maribor 2, Koper-Rudar O, Ža-
lec-Kovinar 1.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
2. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav-
bo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
Klubski in reprezentančni tre-
ner Vinko Jovan.
v slovensko hišo. Ko sem se
vrnila, je bila postelja tam,
kjer sem jo pustila. V sobo sem
odvlekla samo jogi in noč pre-
spala na njem.«
Kdaj bo posnela ploščo?
»Ah, kje pa. Nisem nora. Čiga-
va je bila ideja, da sva zapela
na sprejemu. Moja. Valjda.
Ljudje so naju pričakali in po-
zornost sva morala vrniti. Full
dobro smo ga čagali.«
Šola? »Jutri grem v šolo. Če-
trti letnik športnega oddelka
Ginmazije. Lani sem izpite
z enomesečno zamudo naredi-
la v drugem roku. Juhja. Ne,
ne bom se vpisala na Fakulteto
za šport. V Mariboru bom štu-
dirala ekonomijo.«
Maturantski ples? »Huuuu.
Dvaindvajsetega. V Celju,
v Golovcu, saj se bomo videli,
a ne. Super. Če imam plesalca?
Kje pa, ni bilo časa za plesne
vaje. Obleka? Še je čas. Potem
je vse zmenjeno. Dobimo se
v Golovcu. Full dobro bo.«
Obe roki ima polni prsta-
nov. Za zmago je dobila še
dva. Kaj bo naredila z novimi?
»Ni problemov. Vedno so mi
bili full všeč. Nekaj bom že
skombinirala in nosila vse.
Kdaj bo poročni prstan?
Upam, da še dolgo ne. Dobro.
Grem. Dvaindvajsetega v Go-
lovcu.«
ŽELJKO ZULE
.......1,:.JMq: IGOB BOSINA
sp@rtni
koledar
Petek, 1.4.
Plavanje
Celje: absolutno odprto DP
za male bazene (od 9. ure
predtekmovanja, od 17. ure fi-
nali; do nedelje).
Sobota, 2.4.
Judo
Slovenska Bistrica: ekipno
pokalno prvenstvo 8od 10.
ure).
Nogomet
Velenje: Rudar-Olimpija,
Ljubljana: Mavrica-Publikimi
(20. kolo SNL); Slovenske Ko-
njice: Dravinja-Piran, Kočev-
je: Kočevje-Era Šmartno, Ma-
ribor: Železničar-Steklar (20.
kolo II. SNL, vse 16.30).
Rokomet
Celje: P. Laško-Rudar, Ve-
lenje: Gorenj e-Prevent (prvi
tekmi četrtfinala končnice
moške SRL, obe 19); Žalec:
Žalec-Branik (8. kolo ženske
SRL, 18); Velenje: četrtfinahii
turnir DP za mladince: Gore-
nje-Prevent (8.30), Sevnica-P.
Laško (9.05), Prevent-P. Laško
(9.45), Gorenj e-Sevnica
(10.20), Sevnica-Prevent (11),
P. Laško-Gorenje (11.35); Ce-
lje: finalni turnir DP za pi-
onirje: Gorenje-Fructal (9.30),
Slovan-P. Laško (10.30), Fruc-
tal-P. Laško (11.30), Gorenje-
Slovan (12.30), Slovan-Fructal
(13.30), P. Laško-Gorenje
(14.30).
Vaterpolo
Ljubljana: Ljubljana-Nep-
tun (4. kolo SVL, 20).
Sreda, 6.4.
Rokomet
Dunaj: West Wien-Pivovar-
na Laško (6. kolo skupine B li-
ge prvakov).
Vaš intervju: Katja Koren
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjala alpska smučarka Katja
Koren, ki je na olimpijskih
igrah v Lillehammerju v alp-
ski kombinaciji osvojila bro-
nasto kolajno.
Med predlogi so bih' še ho-
kejista Luka Simšič in Robert
Žolek, kolesar Iztok Melanšek,
košarkarja Boris Gorenc in
Slavko Kotnik, smučarji Alen-
ka Dovžan, Mitja Kimc in Mi-
ran Rauter, športni pedagog
Franjo Rumpf, rokometaš
Uroš Šerbec in rokometni tre
ner Josip Šojat, za ponovni po
govor v Petici pa ste še enlo-ai
predlagali Jureta Koširja (do-
bil je celo več glasov kot Kore-
nova), Rajmonda Debevca,
Francija Petka in Rolanda
Pušnika.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili alpski smučarki
Urški Hrovat smo razdelili tri
darilne bone v skupni vredno-
sti 6000 tolarjev. Nagrajenci:
Ramona Klinar iz Laškega,
Jasmina Orešnik iz Šmartnega
ob Paki in Jani Bergant iz Ta-
bora. Nagrade bodo dobili po
pošti.
Št.3 - 31. marec 1994
• v sredo, 23. marca zve-
čer, je na policijsko postajo
poklicala prestrašena žen-
ska iz okolice Štor, ki je
povedala, da doma razgra-
ja njen sin Miran, in doda-
la, da sinko v jezi pretepa
lastnega očeta. Pa je bila
njena zgodba le na pol res-
nična. Bil je le prepir med
očetom in sinom, o prete-
panju pa ne duha ne sluha.
Jezo pri hiši pa je skuhal
sinko, ki se je odločil, da
gre od doma, atek pa se
s tem ni hotel strinjati.
• Isto sredo so ob 22. uri
poklicali iz bistroja Mar-
janca v Ivenci. Lastnik lo-
kala je povedal, da se tam
nahaja skupina gostov, ki
razgraja in mu grozi s pre-
tepom. Te goste je namreč
lastnik grdo razjezil, ko jim
je odrekel poslušnost in jim
ni hotel več točiti alkohol-
nih pijač. Glavni izzivač
v skupini jeznih mladeni-
čev je bil Iztok K., ki je
pred prihodom policistov
iz lokala pobegnil.
• Nekaj po 23. uri naj bi
bil v stanovanjskem bloku
na Gk)riški 2 v Celju ma-
sovni pretep, so sporočili
v sredo. Pretep je res bil, ni
pa bil masovni. Stepla sta
se Boris K. in Vinko P., naj-
prej v Vinkovem stanova-
nju, potem pa nadaljevala
na hišnem stopnišču. Vin-
ka, ki je bil močno zadet, so
peljali na streznitev, oba
rokotepca pa bosta morala
k sodniku za prekrške.
• V petek so morah inter-
venirati ob nabrežju Savi-
nje ob Kajuhovi ulici. Tam
se je neznani voznik rdeče
neregistrirane vespe vozil
po peš poti, pa mu je zaradi
hrupa jezni pešec Jožef D.
zbil sončna očala. Še bolj
jezni motorist je nato vozi-
lo ustavil in brcnil Jožefa,
da je le-ta padel po tleh.
• V nedeljo popoldne je
nekdo sporočil, da v bloku
na Podjavorškovi ulici so-
sed tepe svojo ženo, ki kriči
pod težo udarcev. Pa je šlo
le za klasičen prepir med
zakoncema, ki se bosta
v kratkem razšla.
• V nedeljo zvečer so kli-
cali iz Opekamiške ulice.
Vznemirjena gospa je po-
vedala, da sosedje nad njo
razgrajajo in kričijo. Poli-
cisti so potem ugotovili, da
sta se zgornja zakonca le
sporekla, o kakšnem kriča-
nju pa ne duha ne sluha. So
pa izvedeU še to, da je go-
spa, ki je zadevo prijavila,
v sporu z zgornjo sosedo,
pa si je privoščila sladko
maščevanje.
M. A.
Petnajst let zapora za umor in rop
¥ Puliu se le končalo sojenje Celjanu Marku Markoviču
Senat okrožnega sodišča
v Pulju je minuli teden obto-
ženega Marka Markoviča
(41), slovenskega državljana
iz Celja in živečega v Mon-
trinu pri Bujah, obsodil na
petnajst let zapora. Sodili so
mu za kaznivo dejanje ropa
in umora zasebnega gostinca
Vitomira Dolinska (36), prav
tako Celjana in slovenskega
državljana.
1. novembra leta 1991 ob
enih zjutraj je Marko Mar-
kovič iz Dolinškove hiše
v Novigradu odnesel sef
z zlatnino, ki je bila takrat
vredna več kot pol milijona
hrvaških dinarjev. Po tem
dejanju se je Markovič vrnil
na svoj dom v Montrtnah,
v večernem času pa ga je obi-
skal Dolinšek, ki mu je rekel,
da ve, da mu je on ukradel
sef z zlatnino, zato naj ukra-
deno takoj vrne, sicer bo za-
devo prijavil policiji. Ko je
Dolinšek po tem pogovoru
nameraval oditi domov, je
Markovič s pištolo znamke
škorpijon večkrat ustrelil za
njim. Trije naboji so ga zade-
li in bil je na mestu mrtev.
Truplo je Markovič zakopal
kar na vrtu svoje hiše.
Na prvem sodnem naroku
(10. in 11. marec) je obtoženi
Markovič zanikal, da bi bil
storil ta zločin. Po njegovi
izjavi naj bi bili Dolinska
pred njegovo hišo v Montri-
nah ubili neznanci. Nekega
večera sta se Markovič in
Dolinšek sestala v Dolinško-
vi hiši v Novigradu in se do-
govorila, da pogovor nada-
ljujeta na Markovičevem do-
mu. Potem sta sedla vsak
v svoj avto. Dolinska pa je na
poti do Montrin nekaj zadr-
žalo, zato je prispel s polur-
no zamudo. Takrat pa je
Markovič, ki je bil že doma,
slišal prepir pred svojo hišo
in za tem streljanje. Za tem
se je na njegovih vratih poja-
vili neznan moški, dva pa sta
bila na dvorišču. Neznanec
ga je z udarcem zrušil na tla,
kjer je ležal mrtev Dolinšek,
eden od trojice pa mu je pri-
čel groziti, da mu bodo ubili
ženo in otroke. Preden so od-
šli, so mu naročili, naj Dolin-
škovo truplo zakoplje na
mejnem prehodu Kaštel, a se
je odločil, da to stori kar na
svojem vrtu.
Takšni zgodbi oziroma za-
govoru pa sodni senat ni ver-
jel. Na sojenju, ki je bilo
v ponedeljek, 21. marca, naj
bi se kot priča pojavil tudi
Vladimir Cakovič, a ga ni bi-
lo, senat pa je ocenil, da nje-
gova izjava ni potrebna. Se-
nat je tudi zavrnil predlog
Markovičevega zagovornika
po dodatnem medicinsL
in balističnem izvdenišy
poročilu ter poročilu bujs|
policijske postaje o njihovj
zaznavah pri obhodu terei|
v času umora. Senat je pt,
tako zavrnil predlog Marljj
vičevega zagovornika, da J
se kot pričo zasliši tudi m
rina Učkarja. Sodba še J
pravnomočna.    D.Š., M.J
Mamila med statistiko in realnostjo
Kaznivih dejanj, povezanih
z mamili, je bilo lani nekaj
manj kot v letu 1992. Na ob-
močju UNZ Celje so jih odkrili
21, na celotnem območju Slo-
venije pa je bilo takšnih kazni-
vih dejanj za 17 več kot leto
poprej. V večjih mestih, kot so
Ljubljana, Maribor in Celje pa
je bil v minulem letu zaznan
celo rahel upad.
Eno je statistika, ki ne kaže.
da bi se stanje na področju
mamil poslabšalo (lani v Slo-
veniji ni bilo smrtnega prime-
ra zaradi uživanja opiatov ali
halucinogenov), na drugi stra-
ni pa policisti in kriminalisti
ugotavljajo, da se krog užival-
cev in preprodajalcev mamil
nevarno širi. Danes je na ile-
galnem trgu mogoče razmero-
ma enostavno priti do marihu-
ane. Lani so na celjskem ob-:
močju odkriU veliko nasadov
canabisa (712 sadik), zasegli
pa so nekaj več kot 7.200 gra-
mov marihuane. Tudi na na-
šem območju se vse bolj pojav-
lja eno najnevarnejših mamil,
heroin, trgovanje s 100 do 200
gramskimi količinami pa ni
več nobena redkost. Občasno
se na trgu pojavljajo tudi večje
količine za prodajo, o tem pa
govori  tudi  lani  zaseženih
1.112 gramov heroina, ki je|
k nam pretihotapljen iz Tuii
je. Poleg marihuane in heroj
so celjski policisti in krimin
listi lani zasegU še 11,5 gran
hašiša in 18 ampul heptanou
preparata, ki velja kot zdrai
lo edinole v primeru, ko je p(
zdravniško kontrolo. Polici
se danes srečuje že z dobt
izurjenimi preprodajalci (de
alerji), ki svoje posle ščitijo til
di z orožjem in ga tudi uporj
bijo, če pride do »poslovnj
nesoglasij«.
Mamil je pri nas v obtoku I
uporabi torej veliko več, kotj
odkritih kaznivih dejanj i
storilcev. Gre namreč za ki
niva dejanja, ki jih je najte
odkriti in jih še težje dokaa
vati. Interes, da ne pridejo
dan, je veUk tako pri dealei
kot pri kupcih oziroma uživ
cih. V »igri« so namreč ti
velike vsote denarja, ki ga
treba z učinkovito organizai
jo in z vsemi možnimi načini
sredstvi zaščititi.
M.,
Na hčerki lomil palice
S srhljivo zgodbo so se sre-
čali velenjski policisti, ki so
21. marca evidentirali in
obravnavali kaznivo dejanje
zanemarjanja mladoletne ose-
be in surovega ravnanja.
Osumljeni storilec je oče, žrtev
pa njegova šestnajstletna
hčerka.
Vse skupaj se je pričelo v ve-
černem času, okoli 18. ure, ko
je prišla hčerka domov. Ker je
bil oče prepričan, da se je vrni-
la prepozno, je najprej začel
nad njo vpiti, v nadaljevanju
pa je zgrabil za usnjeni pas in
pričel udrihati po dekletu. Pa
se mu je tudi to zdela premila
kazen za hčerkino neposluš-
nost. V nadaljevanju jo je pre-
tepal z leseno palico, Id se je
pod težo udarcev zlomila, zato
je zgrabil za drugo, ki se je
med pretepanjem kar dvakrat
zlomila.
Sicer pa so bile, kot je poka-
zala preiskava, to že ustaljene
metode izživljanja očeta nad
hčerko. Da bi početje ostalo
javnosti prikrito, je oče hčerko
ustrahoval in ji grozil, da jo bo
ubil, če bo o tem komu kaj
črhnila. Po razkritju primera
so poUcisti zoper grobega oče-
ta napisaU kazensko ovadbo.
M. A.
mini KRIMIČI
Vlomil v zimski
bazen
Neznani storilec je v noči na
23. marec vlomil skozi okno in
prišel v notranjost zimskega
bazena v Velenju. Tam je
ukradel termometer za vodo,
merilnik čistosti vode in šop
ključev v skupni vrednosti pri-
bližno 40 tisoč tolarjev.
Ukradel goro cigaret
v noči na sredo, 23. marca,
je neznani storilec vlomil
v prodajalno Dravinjskega do-
ma v Draži vasi. Med tistim,
kar si je ogledoval, se je odločil
za cigarete, ki jih je ukradel
kar 100 zavitkov različnih
znamk, belo moško jakno, za
zaključek »akcije« pa si je
v pisarnah nabral še za okoli
100 tisočakov gotovine. S tem
je Dravinjski dom oškodoval
za blizu 300 tisoč tolarjev.
Kradel na podstrešju
Neznani storilec je minuli
četrtek vlomil skozi vhodna
vrata in vstopil v podstrešne
prostore stanovanjske hiše
oziroma stanovanja na Slom-
škovem trgu v Celju. Tam je
najprej ves prostor temeljito
preiskal, odločil pa se je za fo-
tografski aparat, moško ročno
uro, diktafon, zlato verižico,
obveznice RS-2 po 100 DEM
in še nekaj drugih predmetov
v skupni vrednosti okoU 300
tisoč tolarjev.
Zadeti revolveraš
PoUcisti PP Celje so biU
prejšnji četrtek zvečer obveš-
čeni, da se v bistroju Coimtry
na Teharjah nahaja oborožena
oseba, ki lastniku lokala grozi
z orožjem.
Nemudoma so odhiteU na
kraj nevarnosti, tam pa so se
srečali s 36-letnim Brankom
Z. iz okolice Šentjurja. Branko
je res imel pri sebi revolver
kal. 5,6 nmi, ni pa bilo res, da
bi bil s tem orožjem komu gro-
zil. Revolver je le razkazoval
lastniku bistroja. Policisti so
Branku naročili, naj lokal za-
pusti, ker pa tega ni hotel sto-
riti in se je policistom upiral,
so morali uporabiti fizično silo
in ga vkleniti. Je pa bil bil
Branko tudi pijan, zato so ga
pridržali do streznitve, moral
pa bo tudi k sodniku za pre-
krške.
Plsama z napako
Prejšnji četrtek okoli dveh
popoldne je neznani storilec
stopil v prodajalno Skan mar-
ket v Celju, iz prodajalne pa
v pisarno m tam ukradel 40
tisoč tolarjev gotovine. Pisar-
na je imela to napako, da je
bila v tem času odklenjena in
da v njej ni bilo žive duše.
Zabojniki Iz zadrage
Nekdo je v noči na četrtek,
24. marca, vlomil v skladiščne
prostore Zgomjesavinjske
kmetijske zadruge Mozirje,
poslovalnice v Kokarjah. Tam
si je naložil 10 zabojev s pivom
in nekaj zabojev z brezalko-
holnimi pijačami. Pred skla-
diščem ga je bržčas čakalo to-
vorno vozilo, saj bi imel sicer
kar precej težav s transpor-
tom. Mozirsko zadrugo je
s tem oškodoval za dobrih 30
tisoč tolarjev.
Tihotapil spodnje
perilo
Mejni policisti iz Rogatca so
minuli četrtek dopoldne v Do-
bovcu ustavili voznika tovor-
njaka krapinske registracije,
40-letnega Zvonimirja B. iz
Džurmanca.
Policisti so namreč opazili,
da je Zvonko prestopil držav-
no mejo izven mejnega preho-
da, pri pregledovanju tovora
pa jim je bilo takoj jasno, za-
kaj se je voznik hotel ogniti
kontroli. Prevažal je namreč
kar 1500 kosov ženskega in
moškega spodnjega perila,
vrednega okoli 30 tisoč nem-
ških mark. Po pregledu so
Zvonimirja B. privedli k sod-
niku za prekrške, ki mu je
izrekel 25 tisoč tolarjev kazni.
Ker pa te vsote ni hotel plača-
ti, je moral na prestajanje de-
vetdnevne zaporne kazni. Ča-
ka ga še postopek s cariniki, ki
mu, glede na vrednost blaga,
ki ga je tihotapil, lahko zase-
žejo tudi tovornjak.
Marke niso za
pranje
Celjan Rado je prejšnji pe-
tek celjskim policistom prija-
vil tatvino 32 tisoč nemških
mark, mesto zanje pa je izbral
pod kopalno kadjo v kopalni-
ci. Povedal je še, da so mu
marke izginile v času od lan-
skega oktobra do januarja le-
tos, ko je pogledal pod kad.
Glede skrivaUšča je bil Rado
precej naiven in neizviren, saj
so takšna in podobna mesta
tista, ki jih storilci najprej
pregledajo, ob tem pa je na
mestu tudi vprašanje, zakaj je
oškodovanec o izginotju svoje-
ga skritega premoženja tako
dolgo molčal. Zaenkrat tudi ni
jasno, na kakšen način je sto-
rilec prišel v stanovanje.
Ukraden grofov
portret
v času od 5. oktobra lani do
24. marca je neznani storilec
hodil po stari graščini v No-
vem Celju. V notranjost je pri-
šel   skozi   dotrajana   vrata.
v enem od prostorov pa ukri
del sliko, velikosti 2x2,5 metr
Gre za portret enega izmj
grofov Gainsbruckov, nasl
kan leta 1912 in vreden oko
800 tisoč tolarjev. Slika je v
sela na steni na višini 6 m(
trov, to pa storilca ni prav ni
oviralo, saj je gotovo vedel, d
ima naslikani portret, last Zj
voda za varstvo naravne i
kulturne dediščine iz Celji
svojo »težo«.
Vlom v Optiko SmoH
Nekdo je v noči na minu|
soboto vlomil v lokal Optiki
Smole v Stanetovi ulic
v Celju.
V notranjost je prišel tako
da je na vhodnih vratih zlomi
cilindrično ključavnico, v lo
kalu pa si je nabral 457 kosd
sončnih očak znamk Ray Bal
in Police ter drugih. Lastnic
optike, Nataša S. iz Celja, j
s tem oškodovana za milijoi
560 tisoč tolarjev.
Kradel v pisarni
v soboto ponoči je neznaS
storilec odtrgal zaščitno mreži
in potem razbil okensko stekli
pisarne   zasebne   prodajali"
v Vinski Gori. Ko je bil v no
tranjosti pisarne, je ukrad^
nekaj menjalnega denarja, 1]
majic, nekaj otroških igrač
sladkarij. V prodajalno stol
lec ni prišel, lastnika pa
oškodoval za okoli 70 tisoč t
larjev. M.
Št.3 - 31. marec 1994
smrtna
iraktorska
nezgoda
Sezgoda s traktorjem se
j; pripetila v četrtek,
\l marca popoldne v kraju
l^opaca pri Prevorju.
Janez Kotnik (43) iz Lo-
pace je s traktorjem oral
jjivo, ko pa je obrnil dve
jjrazdi in na koncu njive
obračal, mu je noga zdrsni-
la s stopalke. Traktor je po-
tegnilo po strmini travnika
lil ga prevrnilo na desni
t)ok. Med prevračanjem
traktorja, ki ni bil oprem-
ljen s kabino oziroma var-
iiostnim lokom, se je voz-
nik hudo poškodoval, iste-
ga dne zvečer pa je v celjski
bolnišnici poškodbam pod-
legel.
Dama Sonja
3,4!
Na policijsko postajo v Žal-
il je prejšnji četrtek popoldne
rišla gospa Sonja, da bi prija-
ila škodni primer. Njen oseb-
i avtomobil naj bi ji pred tr-
dvino v Zabukovici poškodo-
il neznani voznik.
V Žalec se je pripeljala s tem
oškodovanim vozilom, v ka-
jrem je na zadnjem sedežu le-
jl njen trimesečni sin. Med
gledovanjem vozila in po-
opkom pa je pohcist kmalu
gotovil, da je tudi s prijavite-
ico nekaj narobe. Ko so njeno
sihofizično stanje preizkusili
elektronskim alkotestom, je
aprava pokazala, da je imela
jspa Sonja v izdihanem zra-
u kar 3,4 g/kg alkohola. Za-
idi tega so ji policisti odvzeli
ozniško dovoljenje tn ji pre-
ovedali nadaljnjo vožnjo. Ker
a je imela ženska s sabo do-
bička, so pokhcali njegovega
eeta, ki je potem prišel po
rajo partnerko, po otroka in
o avtomobil.
M. A.
Nevarni ostanki
|z vojne
Pri zemeljskih delih so v re-
i Savi v Radečah prejšnji te-
len naleteli na nevarne ostan-
ke iz časa druge svetovne
ojne.
Tako je strojnik pri delu
s kopačem naletel na dobro
ohranjeno minometno mino
tal. 82 mm in dolžine 30 cm,
pri pregledovanju okolice pa
lo potem našli še štiri mine
h\. 40 nun, aluminijasti zaboj
s polnim redenikom za puško-
iiitraljez ter nekaj nabojev. Za
lidstranitev in imičenje je po-
skrbel pirotehnik poklicne ga-
silske brigade iz Celja.
TRGOVSKO PODJETJE
»TEKO« CELJE
Svet delavcev TP »TEKO« CEUE
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
(ni relekcija)
Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z za-
konom, izpolnjevati še naslednje:
- da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, ekonomske,
pravne, organizacijsko-poslovne ali druge ustrezne smeri
in najmanj 4 oz. 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti blagov-
nega prometa,
~ da ima strokovne, organizacijske in druge delovne sposob-
nosti za opravljanje nalog iz pristojnosti direktorja podjetja.
Pisne prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in dokazili
o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po
objavi na naslov: TP »TEKO« Celje, Gubčeva ul. 1, v zaprti
kuverti z oznako »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu SD.
Sojenje po tragediji na Sloveniki
Obtoženi trtil, tla le nesrečo zakrivila okvara na njegovem mercedesu
Zgodilo se je 2. januarja ob
12.50 uri na hitri cesti med Te-
panjem in Arjo vasjo, ko sta,
v bližini izvoza za Celje, silo-
vito trčili vozili mercedes
nemške registracije in beli
yugo. Na kraju nesreče so
umrli voznik Boris Patemost
(23) iz Depale vasi, njegova
dveinpoUetna hčerka Laura in
trimesečni sin Žan, žena in
mati Klavdija Patemost pa je
bila hudo ranjena.
Tragedijo naj bi bil zakrivil
42-letni Bela Balajc iz Murske
Sobote, ki živi in dela v Nem-
čiji. Obtožnica ga bremeni, da
je storil hudo kaznivo dejanje
zoper varnost javnega pro-
meta.
V četrtek, 24. marca, se je na
celjski enoti Temeljnega sodiš-
ča Celje pričelo sojenje Beli
Balajcu. Po prebrani obtožnici
javnega tožilca Darka Kežma-
na in zagovoru obtoženega, je
senat, ki mu predseduje sod-
nik Miran Jazbinšek, zaslišal
vrsto prič.
Obtoženi Balajc se je zago-
varjal, da tega usodnega dne
ni vozil hitreje od 90 kilome-
trov na uro, da je zadnje vozilo
prehitel okoh 700 metrov pred
trčenjem, da se je potem vrnil
na svoj vozni pas in močno za-
vrl, ko je dohitel neko vozilo.
Takrat pa ga je nenadoma za-
čelo močno zanašati v levo, je
povedal, tn še, da se ne spom-
ni, na katerem delu ceste je
prišlo do trčenja. »Spomnim se
le zanašanja, in tega, da me je
vrglo na eno stran,« je povedal
na začetku svojega zagovora.
V nadaljevanju zagovora je
Balajc dejal, da je imel že ne-
kaj časa pred to nesrečo težave
s svojim mercedesom, ki da se
je na cesti obnašal nestabilno.
Zaradi zanašanja ga je dal sre-
di novembra lani v popravilo
v avstrijski Radgoni. »Vem, da
so delavci takrat moj avto
dvignili in na podvozju pri ko-
lesu nekaj segrevali tn tolkli,«
je pojasnil. Na vprašanje svo-
jega zagovornika, je Balajc se-
natu tudi povedal, da ima voz-
niški izpit od leta 1972, da na
nemških cestah dnevno prevo-
zi 200 in več kilometrov tn da
kot dolgoletni in izkušen voz-
nik ni bil še nikoli obravnavan
za cestnoprometni prekršek
ali kaznivo dejanje. Dejal je še,
da je pripravljen škodo, ki jo je
povzročil prizadetim, porav-
nati.
Kot priča je prva nastopila
Klavdija Patemost, ki je po
nesreči sicer lepo okrevala, je
pa še vedno v bolniškem stale-
žu in njeno zdravljenje še dol-
go ne bo zaključeno. Se pa da-
nes glede trčenja ničesar ne
spominja. V nadaljevanju sta
pričala Frančišek in Danica
Skofic, starša oškodovane
Klavdije Patemost. Frančišek
Škofic je povedal, da se je mo-
ral zaradi prehitevanja merce-
desa umaloiiti na odstavni pas
in da je voznik vozil z vehko
hitrostjo, po njegovi oceni
okoli 180 kilometrov na uro.
Njegova žena naj bi takrat pri-
pomnila: »Glej ga, norca, kaj
dela, saj se sploh ne vrača na
svoj vozni pas!« Ko se je na-
slednjič obrnila, da bi videla,
kje se nahaja yugo oziroma
otroka in vnuka, je videla,
»kako nek beli avto leti
v zrak«, ni pa še vedela, da gre
za njene najbližje.
Priča Karel Ogorevc, ki je
vozil pred Balajčevim merce-
desom, je med drugim izjavil,
da je videl, kako je to vozilo
zanašalo na desnem pasu in ga
naenkrat silovito vrglo na levi
del cestišča. Tudi Ogorevc je
pričal, da je Balajc vozil s pre-
cejšnjo hitrostjo ter da se do-
gajanja ne cesti tik pred nesre-
čo ne spominja.
Zashšali so tudi izvedenca
cestnoprometne stroke,  tnž-
. Staneta Varška. Po njegovi
oceni je bila hitrost mercedesa
neposredno pred trčenjem 108
kilometrov na uro. Povedal je
tudi, da na izrednem tehnič-
nem pregledu mercedesa (po
trčenju) na zavomem meha-
nizmu niso odkrili napak, ki bi
bile lahko zakrivile nesrečo,
pa tudi ne drugih takšnih na-
pak, da bi vozilo ne bilo spo-
sobno za promet. Izvedenec je
še povedal, da na avtomobilski
gumi niso našh nobenih sledov
močnega zaviranja, pa tudi na
(takrat mokri) cesti ne.
Obtožencev zagovornik je
vztrajal pri domnevi, da je šlo
za okvaro na levi strani vozila,
ta pa naj bi povzročila zanaša-
nje vozila in nesrečo. Predla-
gal je, naj si izvedenec poško-
dovano Balajčevo vozilo še en-
krat ogleda in odgovori na ne-
katera njegova vprašanja, med
drugimi tudi na tisto, ali je
prišlo do izpraznitve gume
pred ah med trčenjem.
Po krajšem posvetu je senat
sklenil, da zaprosilu zagovor-
nika obtoženega Balajca ugodi
in s tem v celoti ugotovi dejan-
sko stanje, je pa senat zavrnil
predlog zagovornika po ukini-
tvi pripora. Bela Balajc bo to-
rej ostal v priporu vse do kon-
ca sojenja, kljub temu, da je
njegov zagovornik v zaprosilu
postregel s podatkom, da je
Bela Balajc edini obtoženec
v Evropi, ki mora zaradi »pro-
metnega« kaznivega dejanja
čakati na sodbo kot pripomik.
Nadaljevanje sojenja je bilo
preloženo za nedoločen čas.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NfZGODE
Zaneslo ga le
v ovinku
Na magistralni cesti v La-
škem se je, v četrtek, 24. marca
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je en udeleženec utr-
pel hude "telesne poškodbe.
Gmotna škoda je ocenjena na
okoli 400 tisoč tolarjev.
Darko Brajdič (26) iz Miho-
vic (občina Novo mesto) je vo-
zil osebni avtomobil iz Laške-
ga proti Rimskim Toplicam.
Ko je pred Laškim pripeljal
v desni nepregledni ovinek, ga
je zaneslo v levo, kjer je trčil
v tovomi avtomobil, ki ga je iz
nasprotne smeri vozil 44-letni
Jože Kamnik iz Podgorja pri
Slovenj Gradcu. V nezgodi je
hude telesne poškodbe utrpel
voznik Brajdič.
Avto podrl
mopedistko
Na Kidričevi cesti v Celju se
je, v torek, 22. marca zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Alojzija Skubic-Fhs (41) iz
Celja je vozila kolo z motorjem
iz smeri Teharij proti Kidriče-
vi cesti. Ko je pripeljala do
križišča tn nameravala peljati
proti Cinkarni, je po Kidričevi
cesti pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 42-letni Dragiša
Popovič iz Celja. Ta je, kljub
močnemu zaviranju, voznico
kolesa z motorjem zadel. Žen-
ska je pri tem utrpela hude
telesne poškodbe.
Vrata predrla
pločevino komblja
Na dovozni cesti v Selah pri
Velenju se je, v sredo, 23. mar-
ca popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je bil voznik kom-
bija hudo telesno poškodovan,
materialna škoda pa znaša
okoli 200 tisoč tolarjev.
Jože Malinger (46) iz Bra-
slovč je vozil kombinirano vo-
zilo v smeri podjetja Vegrad.
Ko je pripeljal do odprtih ko-
vinskih vrat pred peskolo-
mom, je opazil, da se težka
vrata zapirajo (verjetno zaradi
vetra). Zato je začel močno za-
virati, a se je kljub temu koni-
ca vrat zapičila v vozilo, pre-
drla pločevino in hudo poško-
dovala voznika. Po trčenju je
vozilo zapeljalo naprej in se
ustavilo v obcestnem jarku.
Trlle ranleni
Na regionalni cesti zunaj
naselja Hajnsko se je, v petek,
25. marca popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili dve
osebi hudo telesno poškodova-
ni, ena pa je utrpela lažje po-
škodbe.
Ferdinand Motoh (31) iz
Podsrede je vozU osebni avto-
mobil iz smeri Mestinja proti
Pristavi. Zunaj naselja Hajn-
sko ga je v desnem ovinku za-
neslo na levi vozni pas, kjer je
čelno trčil v tovomo vozilo
s priklopnikom, ki ga je vozil
Ignac Šurbek (36) iz Pregrade.
V nezgodi sta hude telesne po-
škodbe utrpela voznik Motoh
in sopotnica Emihja Bevc-Mo-
toh (33) iz Gubnega, voznik
Šurbek pa je bil lažje ranjen.
M. A.
Št.3 - 31. marec 1994

Slivniška
ravnateljska
nadaljevanka VII.
o tej temi bi sploh ne raz-
pravljala več, ker sem v svo-
jem prvem pismu povedala
vse, kar sem nameravala, če bi
He opazila velikih napak v ra-
zumevanju svojega besedila
pri prof. Frecetu.
Rada bi se vam zahvalila za
(iskrene?) želje glede mojega
nadaljnjega šolanja. Tudi
oprostila bi se vam rada, če
sem vcim zagrenila kakšno mi-
nutko življenja - vedite, ni bilo
namerno! Želim, da vam je
jasno, da moj prvi feljton ni bil
napad na vas; daleč od tega;
zakaj (samo informativno)
moja navada ni, da bi bila ne-
sramna do profesorjev - ravno
nasprotno: še z nikomer nisem
prišla v konflikt, zato mi je
pošteno žal, da se je to zgodilo
ravno nama! Menim tudi (in
verjetno ne edina), da nisem
bila jaz nesranma do vas, tem-
več vi do mene. Ker vas zani-
ma povod za moje pisanje,
vam ga bom pojasnila. Sem
pač oseba, ki ima odprte oči in
ušesa na vsake koraku v živ-
ljenju, zato sem zlahka dojela
mnenje in želje ljudi, ki so
v posredni zvezi s slivniško šo-
lo. Svoje mnenje so glasno
izrazih šele, ko ste vi pričeU
s to temo v časopisu pod rubri-
ko Vroča tema. In kaj sem sto-
rila jaz? Besede sem ujela na
list papirja in stvar oblikova-
la, da je dobila smisel, pri če-
mer sem si dovolila izraziti tu-
di lastno mnenje o zadevi
(drugi del), kar je opravičeno,
saj sem se podpisala in s tem
prevzela vso zadevo nase. A ni
mi žal.
Kar se tiče osebno g. Mesttn-
ška in njegovega dela, ne bom
izgubljala več besed. Rada bi
pojasnila le besedo »zver«, ki
sem jo uporabila le zaradi po-
menskega učinka, niti slučaj-
no pa ne zato, ker bi ga kdo
tako imenoval. In še nekaj naj
vam bo jasno: že pred vašim
opozorilom na to, sem vedela,
da 8. člen ustanovitvenega ak-
ta OŠ Franja Vrunča zahteva
višjo ali visoko izobrazbo.
Sprašujem pa se le eno: Ali bi
bil g. Mestinšek bolj (aU konč-
no) sposoben voditi to šolo, če
bi se odločil za pot do naziva
»profesor«?!
In sedaj bom prešla na
osrednjo temo. Glede izobraz-
be in mojega stališča do nje ste
brcnili v popolno temo! V svo-
jem pismu niti slučajno nisem
zaničevala izobrazbe (treba se
bo naučiti razumevati zaplete-
nejša besedila!). A v svoji raz-
pravi nisem navedla izobrazbe
na prvo mesto kot pogoj za za-
sedanje birokratskih mest za-
to, ker bi menila, da je najpo-
membnejši dejavnik pri tem,
ampak se je to zgodilo povsem
slučajno. Med »konzervativce«
pa vas tudi nisem jaz u^stila,
sami ste se.
Zelo žalostno pa je tudi, da
mi očitate, da se je vame nase-
lil sindrom nove slovenske po-
litike, ki ste ga negativno oz-
načili. V bistvu sem nekaj po-
dobnega pričakovala. Čudi pa
me, da me niste proglasili za
čarovnico! Tako so v zgodovi-
ni delali z meni podobnimi.
Glede opozarjanja na napake
bi dejala tole: nihče ni popoln,
brez napak; vi pa ste očitno
pripadnik množice ljudi, ki
napake drugih vidijo, k sebi pa
se le redko ozrejo!
Tokrat mi boste vsaj upravi-
čeno očitali nesramnost! V pr-
vem pismu je vam posvečen
odstavek delil nasvete, ne pa
vas okarakteriziral. Torej vas
nisem niti pol toliko žalila, kot
ste to storili vi, ko ste dokazo-
vali mojo zgrešenost pisanja
(Mohere, Shakespeare) in celo
»neznanje« književnosti. Me-
nim, da ni bilo v mojem feljto-
nu nič tako zgrešenega, kot bi
bilo zgrešeno, če bi bili vi izvo-
ljeni za ravnatelja OŠ Franja
Vrunča.
ALEKSANDRA MAČEK,
Prevorje
Zapostavljen!
Otroci padlih
partizanov
Zaman sva, gospa Klanšek-
Plavčak, pričakovala odgovor
o domnevni zapostavljenosti
otrok padlih partizanov.
Tisti, ki bi vam lahko dali
konkreten odgovor, so že osi-
veli tovariši, uživajo in pose-
dajo z v fotelje pogreznjenimi
zadnjicami, ob izrednih penzi-
onih. Ne vem, kaj je bilo z va-
mi, gospa, narobe, da ste padli
skozi. V mojih krajih, okoli
Planine, je bilo za ukradene
otroke in otroke padlih parti-
zanov vzorno poskrbljeno, sa-
mo da tega nekateri ne prizna-
jo ah pa pozabljajo. Tudi vi?
Vsi, ki so imeli interes, so
bili sprejeti v dijaške domove,
se izučiU, doštudirali. Lahko
bi imeli večkratni dr. pred pri-
imkom. Malo teh otrok je bil
primorano iti po svetu, s tre-
buhom za kruhom. Družba je
zanje vzorno poskrbela, po ta-
kratnih možnostih, kar je tudi
prav. Za ostale je ostalo malo.
Večina je prišla le do revnega
poklica, predvsem pa je bilo
med nami veliko (bre)zdomcev
raztresenih po vsem svetu, od
Evrope do Kanade in Avstrali-
je. Takšno stanje kaže pogled
na moj prvi razred osnovne šo-
le, kje smo vse pristali. Nekoč,
pred desetletji, sem bil priča
dialogu med ukradenim otro-
kom in tedaj pomembnim po-
litikom, sedaj v klubu »posve-
čenih«, z nad dvesto jurji po-
kojnine. Omenjeni politik je
fanta takrat zavrnil, češ: »Vi
ste svoje dobili. Izšolali smo
vas in to kar ste, ne bi bih niti
z očetom.«
Torej je imela tudi partija to
zadevo za že urejeno in se do
konca svoje vladavine s tem ni
več ukvarjala. Seveda so bili ti
otroci ciljna skupina partije,
predvidena za nosilca (nasled-
nika) partijske politike. Seve-
da se jih je nekaj tudi izneve-
rilo.
Sam ne spadam v nobeno iz-
med teh skupin. Bolezen nam
je vzela očeta, požar med voj-
no (nesreča) vse imetje in ma-
ma je ostala sama s šestimi
otroki. Denar je razporejala že
vnaprej, ko je tele bilo še zaro-
dek. Taka faiza je bila.
Sploh pa, ali ste kdaj pomi-
sUli na zaznamovane otroke
»ta belih« in tiste, ki so izgubi-
li starše po vojni, na Teharjih,
v Rogu, Golem otoku?
Ali so bili ti manjši reveži od
naju?
MARJAN MANČEK,
Celje
Kako se imenuje
Osnovna šola
v Dramllah VII.
Zvestoba do groba
Tovarišu Milanu Štancerju
iz Maribora naslednje.
Ob naštevanju kaj ste in
počnete, bi prej naštel, česa ni-
ste počeli. Po kosteh brskate
sami. Pišete na že popisan
obrazec rdeče epohe, na nivoju
kumrovškega tečajnika.
MARJAN MANČEK,
Celje
Uredništvo:
Odmevi na temi Osnovna
šola v Dramljah in Slivniška
ravnateljska nadaljevanka so
dosegU že sedmi krog. Ocenju-
jemo, da nadaljevanje pisem
na to temo ne bi prineslo več
nič novega, zato polemiko
zaključujemo.
prejeli
Izjava za javnost
Slovenska nacionalna des-
nica (SND), je na 4. seji Sveta
stranke v soboto 19. marca
1994 sprejela med drugim
sklep, da izstopa iz koalicije
Slovenske desnice (SD).
SND je bila ena od treh
ustanoviteljic in sopodpisnic
dogovora o oblikovanju SNS
LB — slovenskega nacional so-
cialno liberalnega bloka, maja
1993. V našem, skoraj enolet-
nem skupnem prizadevanju za
jasno razmejitev slovenskega
političnega prostora, smo na
Svetu stranke ugotovili, da bi
bilo modro vztrajati v SD do
lokalnih volitev, vendar je
prevladalo stališče, da naša
stranka v koaliciji zgublja po-
zicijo in svojo lastno identite-
to, ker se po večkratnih posku-
sih sirom Slovenije naši Ob-
močni odbori niso uspeli v za-
dostni meri najti z ostalimi od-
bori drugih dveh strank.
Odhod poslancev iz stranke
po kongresu SND v Mariboru,
jimija 1993, je naslednji razlog
za izstop SND iz SD in prevla-
dala je ocena, da bi bilo veliko
koristneje za SND ponovno
združevanje vseh slovenskih
nacionalistov, kot pa vztraja-
nje v SD, kjer naša stranka
počasi izginja.
Izstop SND pa ne pomeni,
da ne bi tudi v prihodnje vzdr-
ževali prijateljskih odnosov
z ostalima strankama SD, na
terenu pa so odprte vse mož-
nosti za predvolilne koalicije,
ki bi omogočale ostalim des-
nim strankam večjo zastopa-
nost v lokalni samoupravi.
Predsednik SND:
inž. str.,
dipl. org.,
SAŠO LAP
Mladika
številnim izrazom podpore,
naj se dodeU Fabijanijeva
Mladika Slovenskemu etno-
grafskemu muzeju, se pridru-
žuje tudi Občinski odbor SKD
Lj. Bežigrad. Na novo postav-
ljen dom, in to naša mlada dr-
žava Slovenija je, se mora vse-
kakor dokazati tudi s svojo
ustvarjalnostjo. Te pa nam
prav gotovo ne manjka. Poka-
žimo najprej samim sebi in se-
veda tudi tujcem bogastvo na-
še ljudske ustvarjalnosti, s ka-
tero lahko tukaj in zdaj doka-
žemo, da smo vredni lastne dr-
žave. Kdo od nas ne bo pono-
sen na idrijsko čipko, bloško
smučko, gorjuško pipo, na
znameniti slovenski kozolec,
edinstveno panjsko končnico,
na izvirnost slovenskih lon-
čarjev in pletarjev, če našteje-
mo samo nekaj najbolj znanih
predmetov, ki so dajali vsa-
kodnevni življenjski utrip na-
šim prednikom. Muzeji ljud-
ske ustvarjalnosti obiskovalce
privabljajo, vladne palače pa
navadno vzbujajo pritajen
strah, odsevajo hlad in odtuje-
nost. Zato bi bil nepopravljiv
greh, če bi Mladiko zasedla dr-
žavna birokracija kakršnega-
koU tipa. V Ljubljani ne pri-
manjkuje ravno poslovnih
prostorov zaradi izredno viso-
kih najemnin, ki »posekajo«
celo tiste, ki veljajo npr. na
Dunaju. Tu naj država ukrepa
in napravi red.
V provinci Ontario v Kanadi
so postavUi muzej na prostem
Upper Canada Village, ki
predstavlja kanadsko vas be-
lih priseljencev iz 19. stoletja.
Uslužbenci tega muzeja, ki de-
luje za turiste samo pet mese-
cev v letu, morajo vse leto
v vsakodnevnem življenju pa-
ziti na svoje frizure in ohra-
njati stil časa, v katerega je
muzej postavljen. Tu do naj-
manjše podrobnosti ohranjajo
vse obrti (izdelavo sira, peko
kruha, tiskanje časopisov, ši-
vanje odej, versko življenje,
pouk v šoli). Kanada, katere
narodnostna identiteta šteje
komaj dve stoletji, svojo de-
diščino odgovorno ohranja
v muzeju, naša, ki šteje tiso-
čletje in več, pa je varno
spravljena v kleteh in depojih
- za prihodnje rodove. Medtem
pa nam kot v posmeh zeva
prazna Mladika.
Pričakujemo, da bo končno
prevladal razum nad poUtiko.
V imenu OO SKD
Lj. Bežigrad,
predsednica
ANKA PAVLIN
Pripombe
upokojencev
Koordinacijski odbor Zveze
društev upokojencev Celje,
Združenje borcev in udeležen-
cev NOB Celje, Društva inva-
lidov Celje in DeSUS Celje, je
razpravljal o pripombah
o predlogu Zakona o spre-
membah in dopolnitvah o po-
kojninskem in invalidskem za-
varovanju z dne 4.3.1994, ki
jih je dal Koordinacijski odbor
organizacij in strank upoko-
jencev Slovenije, dne
16.3.1994.
Upokojenci smo razočarani
in presenečeni, da vlada stalno
vznemirja upokojence z nepre-
stanim spreminjanjem Zakona
o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju z namenom
zniževanja pravic upokojen-
cem, ki so si jih s svojim delom
in vplačilom v pokojninsko za-
varovanje že plačali. Nespre-
jemljivo je, da se spremembe
nanašajo na sedanje upoko-
jence. Ce se že spremembe pri-
pravljajo, se naj upošteva, ka-
ko to delajo v drugih državah
(Nemčija in ostala Zahodna
Evropa), ne pa le takrat, ko se
zasleduje»rast pokojnin pri mi-
nimalni inflaciji oz. pri stabil-
ni valuti.
Tudi usklajevanje pokojnin
z rastjo cen na drobno nima
pravne osnove, saj se še vedno
plačuje prispevek od plače
v določenem procentu, ne pa
procent od drobno prodajnih
cen. Zato ne moremo sprejeti
predloga vlade, da se pokojni-
ne ne bi vezale na plače, še
manj pa na enkrat letno aU
kvartalno usklajevanje.
Nerazumljivo je, da vlada
v svojih ukrepih omejuje le
upokojence z zniževanjem po-
kojnin, na drugi strani pa ne
pobira odgovarjajočih pri-
spevkov od vrste dejavnikov,
Id jih v pokojninskem in inva-
lidskem zakonu protežtra
(kmetje, prostovoljni zavaro-
vanci, zasebniki itd.). Torej, iz
predloga je razvidno v poglav-
ju 1.4. Nesorazmerje pri izva-
janju zavarovanja, da pred za-
konom nismo vsi enaki (ustav-
na kršitev). Iz tega se da tudi
sklepati, da se je delavska soli-
darnost sprevrgla v izkorišča-
nje delavcev.
Vabimo in naprošamo po-
slance, da v ponovni obravna-
vi pokojninskega in invalid-
skega zakona zagotovijo avto-
nomnost ZPIZ-u, ne pa da
vsak čas vlada posega v odlo-
čitve Skupščine ZPIZ-a, oz.
sproti diktira sklepe. Prav ta-
ko je pri visoki inflaciji ne-
sprejemljivo, da se pokojnine
še naprej zmanjšujejo po stop-
nji najmanj 3 odstotke trome-
sečno.
Poslance Državnega zbora
prosimo, da spoznajo, da po-
kojnina ne more biti socialna
podpora in se usklajevati
z rastjo cen, temveč z rastjo
plač, saj tudi iz plač izhaja.
Prav tako prosimo, da se po-
kojnine očistijo in izvzamejo iz
konglomerata socialnih pod-
por (1. člen predloga).
Ali nismo upokojenci v zad-
njih letih že dovolj prikrajša-
ni, ali bo to šlo v nedogled za-
radi premale pozomosti obla-
sti za oživljanje gospodarstva?
Ne vidimo napredka samo
v omejitvah, če ne bo pravega
gospodarjenja z narodnim do-
hodkom. Zato smo prepričani,
da boste poslanci v Državnem
zboru upoštevali ustvarjalno
bogastvo Slovenije, ki smo ga
v največji meri ustvarili prav
sedanji upokojenci z velikim
osebnim odrekanjem in žrtvo-
vanjem, s prostovoljnim de-
lom, samoprispevkom in po-
dobnimi akcijami.
Menimo, da se tako pomem-
ben kot je sistemski zakon
o pokojninskem in invaUd-
skem zavaroveinju, ne more
sprejemati po hitrem postop-
ku, ki vnaša zmedo v celotni
zakon, zajema pa tudi usodo
preko 450.000 upokojencev in
invalidov.
In končno bi bil čas, da ue>o-
kojenci zaživimo človeka
vredno življenje.
EMIL PEPELJNJAK
RISTO GAJŠEK
MARTIN ANDREJAŠ
JOŽE BEVC
IVAN KNEZ
Vzpon In pad
sedanje
slovenske vlade
Slovenski gledalci TV kon-
ference v ponedeljek 21. zve-
čer smo bUi živa priča propa-
danja slovenske vlade. Kaka
ironija te javne predstavitve
dela v slovensko javnost, ki
predstavlja igro slovenske poti
do uspeha, katero predstavlja-
jo bivši jugoslovanski funkci-
onarji.
Ne moremo razumeti napak,
ki jih ti jugoslovanarji delajo
v slovenski vladi, a mi Sloven-
ci to mimo gledamo in včasih
njihove napake tudi odobra-
vamo. Kot državljan se ne bom
vtikal v delo vlade, poslužim
se pa pravice, ki jo ima držav-
ljan Slovenije, torej pravice
kritike.
Kaj nekultuma je bila pri-
spodoba, ko se je morala mini-
strica za delo Jožica P^l
javno izpostaviti tako nelcj
turnemu gledalstvu, ki je j
stavljalo tako nekorekt
vprašanja, ki so bila celo žal
va. Prav dobro vem, da člov
pri svojem delu naredi tu
napake, prav tako po svoji \
sti tudi dobra dela. Vem, da
ministrica v svojem mand^
napravila tudi veliko dobre^
za kar pa je požela le rju
aplavza, kljub temu, da je m
rala delati v tem, za R Slovej
jo najtežjem obdobju.
Slovenci so ob tem dejan
klavmo pokazali svojo kult
ro, ki je bila po slovenski u
vadi nevoščljiva in škodožd
na. Danes tebi, jutri drugem
Prav gotovo so volkovi z
vohali ugodno priložnost
zahrepeneli po tem minist
stvu in Drnovšek je nasedel t
kim podlim spodkopavanja
ki čakajo ugodnega trenutl
tudi za njega.
Zahteva javnosti je, da mo
ministrica Jožica Puhar osti
na svojem položaju, kakor
bila do sedaj. Če pa se že mo
v slovenski vladi kdo zamenj
ti, je pa dovolj tistih, ki za sv
bodo R Slovenije niso nared
ničesar in kateri še danes, 1
je R Slovenija mednarodno
svetovno priznana država, :
vse načine škodujejo, in tis
Jude Iškarjote, ki hočejo na
domovino zopet pripeljs
v kalup balkanskega bratstvi
Zato pa, dragi bralci SI
venci, obsojajte tiste, ki na
način škodujejo naši svobod
domovini, ki nikoli niso bil
naši, ki so bili zakleti Titon
komunisti in so še tudi dane
To pa je začetek konca sedanj
slovenske vlade.
Slovenijo - Slovencem!
Za Slovenski
Nacionalno desnic^
FRANC VENIŠNIH
Rogaška Slatini
Kaj se zgodi, ko
naroda ni več,
ko narod umira i
»Ali razumeš, ne zdržim vei
ne boš še meni celi dve le
paral jetra«... in učitelj zgral
učenca, mu primaže eno moi
no... Dmovšek pa takoj zal
teva razrešitev ministra za š6
stvo - Gabra... (pardon, učit
Ija postavijo pred sodišče).
»Ti pijana krava, na.. .sedi
boš videl, komu se upiral
.. .buum.. .buum.. .auu-
u.. .leti po nemočnem teles
pijanega - razočaranega mli
deniča, ki ga je pvmca zapust
la s frajerjem s plehom, polici
ji pa ga nasilno spravlja
v marico on pa noče in noi
vstopiti tja notri... Dmovše
takoj zahteva razrešitev min
straža notranje zadeve - Bizjj
ka (oprostite napaka, poUca
dajo v prekvalifikacijo).
Operacija v celoti uspela,
vendar stvari so se zakompl
cirale... naredili smo vse ki
je v naših močeh... pacient
umrl... Dmovšek nemudon
zahteva razrešitev ministra J
zdravstvo - Voljča (oprosti'
pomota - kirurg po tem ni sna
več operirati...).
V tovarni se je zaradi iztn
šenosti opreme pretrgala n(
silna vrv in tovor 10 ton, je p<
seboj pokopal nič hudega sit
tečega očeta treh otrok, ki i
dva meseca ni prejel plai
(25.000 SIT)... Dmovšek t
odlaša niti minute in zahteM
razrešitev ministra za gosp<
darstvo Tajnikarja in ministi
ce za delo Puharjeve (ne, nI
paka, pristojni vamostni il
špektor ugotovi, da so vzdrž
valci stavkali in nihče ni nii
zal vrvi, ki se je zato predča
no izrabila in zato pret
gala...).
V vojaški kontraobvpščeva
ni službi VOMO infiltriral
dvojni agenti, izvedejo »narO
čeno varnostno akcijo«, »bli
skovito« odvzamejo vohunsfc
dokumente ob prisotnosti n«
ročene policije in novinarje
in pri tem namenoma poško
dujejo namenoma se upirajc
čega vohuna, ki teh vohunski''
dokumentov namenoma ni hO'
tel izročiti prostovoljno z na'
Št.3 - 31. marec 1994
^jn... da, Drnovšek lahko
-a, z neovrgljivim doka-
pasilja MORISA nad ci-
I, osebo - vojaškim vohu-
^ z razrešitvijo ministra
Ig - obrambnega ministra
gs, pa je res, da je urgent-
jeodvisna parlametitama
^Icovalna komisija javno,
24-umim   televizijskim
jorom ugotovila in posta-
pred sodišče vse tiste na-
^Ice dvojnih agentov, poli-
,y in novinarjev, ki so za
jvljeno delo dobih milijon-
tionorarje (v dolarjih, da
jio pomote) izplačane iz na-
gega imetja Slovencev...
, in ko je rodnost sloven-
, žensk padla pod enega
to, ko je število samomo-
[preseglo 1000 na leto in ko
80 odstotkov  slovenskih
pin obubožalo in ko so Iju-
I množično umirali zaradi
iliranjenosti in zastrupljene
lave... Drnovšek ponovno
I izročilu Stalina v Držav-
L zboru zahteva razrešitev
hjcie pravice vseh poštenih
[vencev  (pa še res je...
(opska skupnost in OZN pa
čneta dovažati himianitar-
in sanitetno pomoč preko
oslovanske-avstrijsko-ita-
nske meje pretepenim in
[hranjenim Slovencem ob
Izoru udbomafije in jugoar-
je...)
JOŽEF JARH,
Celje
lava
ia sestanku predstavnikov
dikatov dejavnosti Slove-
> s področja gospodarstva
Zvezi svobodnih sindika-
Slovenije in članov pred-
stva S ZSSS z namenom,
se prisotni opredeUjo do
ovnega predloga tarifnega
a Splošne kolektivne po-
lhe za gospodarstvo za leto
14 ter Dogovora o pohtiki
č v letu 1994, je bilo ugo-
Ijeno, da sedanjega predlo-
tarifne pogodbe ni mogoče
ejeti, ker še snneraj preveč
ega  na področja,  ki so
tistojnosti panožnih kolek-
!ih pogodb in ker so pred-
ana izplačila regresov za
li dopust ter povračila stro-
)v v zvezi z delom (dnevni-
potni stroški, regres za pre-
mo),  krepko pod zneski,
eljavljenimi v negospodar-
u pri državnih organih. Za-
li tega ZSSS zahteva, da se
gajanja nadaljujejo.
Na sestanku je bil odločno
fmjen Dogovor o poUtiki
ič v letu 1994, še zlasti v ti-
m delu, ki omejuje njihovo
liačevanje. Nekateri deh te-
dogovora po nrmenju udele-
iicev sestanka nedvomno so-
P v socialni sporazimi med
idikati, vlado in delodajalci,
to zahtevamo, da se tudi
tem pospešijo pogajanja med
ciabiimi partnerji.
Predstavniki Sindikatov de-
dnosti Slovenije s področja
spodarstva pri ZSSS so na
'Hcu sprejeh tudi sklep, s ka-
rim pozivajo Vlado Republi-
■ Slovenije, da naj ne posega
•tarifno avtonomijo«, oziro-
3 dogovore o plačah med
iidikati in delodajalci z mo-
nolitnimi zakonskimi omeji-
'^mi, ampak to prepusti po-
'ianjem med temi partnerji.
Služba za informiranje
S ZSSS,
Vodja:
PAVLE VRHOVEC
^iava za Javnost
Slovenski krščanski demo-
Ni v Šmarju pri Jelšah ugo-
'''Ijamo, da pelje razvoj do-
^ov v Sloveniji po aferi
'"lolnikar v smer, ko želijo
^^^ino leve strukture - na-
'^nice starega režima prev-
*W v svoje roke vse najpo-
?^nibnejše vzvode oblasti,
v ^PJujemo, da je zadeva
l^olnikar vrh zakulisnega
katerega namen je izrini-
^ koalicije vse demokratič-
^ stranke, ki imajo za cilj
^obodno in samostojno Slo-
^io. Mnenja smo, da je cilj
!^tranitve ministra Janše na-
^^en v to, da prisih Sloven-
ske krščanske demokrate v od-
stop iz vladne koalicije in se
na ta način omogoči popoln
prevzem oblasti skrajno levim
strukturam, ki jim je cil]
usmeriti razvoj Slovenije v ok-
vir Balkana in še upočasniti
razvoj demokracije, človeko-
vih pravic in poti v Evropo.
Zato Občinski odbor Slo-
venskih krščanskih demokra-
tov podpira izjavo Sveta, Izvr-
šilnega odbora in vodstva
stranke, da se do podrobnosti
raziščejo vse okoUščine in po-
vezave, ki so privedle do pri-
mera Smolnikar. Šele na osno-
vi teh ugotovitev bo možno
ugotavljati politično in pravno
odgovornost vpletenih resor-
jev in posameznikov. Prepri-
čani smo, da je vpletenost
predsednika države tako veU-
ka, da je ni možno spregledati.
Pri tem bi opozoriU predvsem
na predsednikov molk ob od-
kritju največjih slovenskih
afer (Hit, Safti, Elan, afere
orožja in druge), v katere so
v celoti vmešane stare struktu-
re. Tudi v zadevi Smolnikar je
simptomatično to, da se pred-
sednik države vmiakne za te-
den dni v tujino.
Občinski odbor Slovenskih
krščanskih demokratov Šmar-
je pri Jelšah sporoča, da pod-
pira vztrajanje Slovenskih
krščanskih demokratov v ko-
aliciji tako dolgo, da se razjas-
nijo vsa ozadja v zadevi Smol-
nikar. Odločitev o izstopu iz
koaUcije pa prestavi v trenu-
tek, ko bo jasna slika, ah je
Slovenska krščanska demo-
kracija le krinka predsednika
Vlade, ali pa ima v usmeritvah
razvoja demokracije tako po-
membno mesto, da lahko pre-
preči restavriranje starega si-
stema.
Prepričani smo, da je za do-
brobit Slovenije v tem trenut-
ku potrebno ohraniti razvmi,
ker se pričakuje od vseh levih
sil, da se Slovenski krščanski
demokrati umaknejo iz Vlade
in v tem trenutku prepustijo
odločanje o usodi Slovenije
v roke tistih, ki so to Slovenijo
pripeljali tja, kjer danes žal je.
Občinski odbor Slovenskih
krščanskih demokratov Šmar-
je pri Jelšah izjavlja, da stran-
ka ni sama sebi namen, njen
namen ni ustvarjanje afer in
populistično kričanje, temveč
resno delo v dobrobit države
Slovenije, pa čeprav to za
stranko včasih ni posebej ko-
ristno. Opozoriti velja na pozi-
tivne premike Slovenije na po-
dročjih, ki jih pokrivajo naši
ministri. Naštejmo le najpo-
membnejše: vključevanje Slo-
venije v Evropo in v svet, part-
nerstvo za mir, koncept in pri-
četek izgradnje avtocest, po-
stopno izboljšanje razmer
v kmetijstvu in drugo.
Prepričani smo, da tako po-
htiko stranke podpira večina
članov in še marsikdo drug.
OO SKD Šmarje
pri Jelšah,
Predsednik
MARJAN DROFENIK
Obvestilo za
Javnost
ZLRP obvešča javnost, da je
bilo na seji Komisije za sprem-
ljanje in nadzor lastninskega
preoblikovanja družbene last-
nine pri Državnem zboru Re-
publike Slovenije obravnava-
no poročilo o izvajanju dena-
cionalizacije, ki ga je pripravi-
lo Ministrstvo za pravosodje
RS. Ugotovljeno je bilo, da de-
nacionalizacija ne poteka za-
dovoljivo in da bi jo bilo treba
tudi zaradi procesa privatiza-
cije pospešiti.
Komisija je sprejela sklep,
da je potrebno in nujno usta-
noviti državno telo oz. agenci-
jo za denacionalizacijo, ki bo
pospeševala in bedela nad de-
nacionalizacijo, ki je zakonsko
opredeljena in katere izvaja-
nje spada v nalogo države.
Opozoriti je potrebno, da je
bilo vseh vloženih zahtev za
denacionalizacijo približno
40.000 in da ni državnega tele-
sa, ki bi bedel nad tem po-
membnim in odgovornim pro-
jektom. Prav tako ni državne-
ga organa, ki bi lahko enako-
pravno nastopal v dialogu
z ostalimi državnimi instituci-
jami. To vlogo je do sedaj mo-
ralo opravljati le ZLRP Slove-
nije.
Tudi na novo predvidena lo-
kalna samouprava bo upočas-
nila ah celo zavrla proces de-
nacionalizacije, zato je Komi-
sija za spreniljanje in nadzor
lastninskega preoblikovanja
družbene lastnine še kako ra-
zumno odločila, da se ustanovi
omenjena državna agencija.
V novo ustanovljeni Agenciji
za denacionalizacijo naj bi bili
zastopani tudi predstavniki
ZLRP Slovenije.
Omenjena komisija je po-
novno podprla predlog za ga-
rancijo države za obveznice
Slovenskega odškodninskega
sklada.
ZLRP Slovenije,
Predsedstvo
Pisma o Janši
v dnevih pred ponedelj-
kovo izredno sejo državne-
ga zbora smo v uredništvu
prejeli nekaj pisem, v kate-
rih so naši bralci izražali
na eni strani popolno pod-
poro tedaj še obrambnemu
ministru Janezu Janši, na
drugi strani pa ostre sodbe
o njegovem delu oziroma
odgovornosti. Ker so po-
slanci že izglasovali razre-
šitev Janeza Janše z mini-
strskega položaja, so pisma
izgubila smisel tn jih ne bo-
mo objavili. Naj jih samo
naštejemo: proti Janezu
Janši kot obrambnemu mi-
nistru se je izrekla Repu-
blikanska zveza Slovenije
(Adolf Štorman) v pismu
Nečloveško dejanje delav-
cev obrambnega ministr-
stva, odločno na stran mi-
nistra pa so se postavili
Ivan Glušič iz Mozirja s pi-
smom PoUtični konstrukt.
Narodna stranka Slovenije
v pismu Ob predlogu za za-
menjavo obrambnega mi-
nistra ter Slovenski krš-
čanski demokrati iz
Šmarja.
Uredništvo
Ceijsice
razglednice
Ko sem v mestu ob Savinji,
se nehote vračam v otroštvo in
mladost, ko sem žulil šolske
klopi in se igral z otroki, poče-
njal vse, kar takemu mladeni-
ču pride na pamet. Dolgo polje
je bilo moje domovanje, za Ko-
privnico smo se lovili, tudi
kakšno ribico ujeli. Potem je
prišla vojna, gimnazija in že je
bilo treba po svetu, dokler se
nisem ustavil v Mariboru, kjer
živim še danes. Ko ob pogostih
obiskih v Celju srečam prijate-
lja, takoj steče pogovor, pogle-
dam po ulicah in opazim, da se
je mesto kar dobro prenovilo.
Drugače pa je, ko ti začnejo
domačini pripovedovati kaj se
dogaja. Takrat sicer ostrmiš,
kmalu si rečeš, takšen je čas,
takšna je ta naša kavbojska
demokracija, ko imaš pred oč-
mi slovenske poslance, kako se
jezično obstreljujejo, nič bolje
ni v celjski občinski skupščini
ali pri posameznih strankah.
Lampret in njegova drušči-
na hoče imeti vsepovsod prvo
besedo, če je to meščanom
prav ali ne, radi bi imeli glav-
no komando, toda hodijo na-
okoli kot mesečniki, vsepov-
sod vidijo preteklost, kot da bi
bili obsedeni. Celo župana so
hoteli odstaviti, a jim ni uspe-
lo. Tudi ravnateljice na osnov-
ni šoU Frana Roša niso hoteli
potrditi in ko je ponovno kan-
didirala, niso hoteli niti slišati,
čeravno so dali soglasje zavod
za šolstvo, kolektiv, starši in
ravnatelji osnovnih šol. To jim
ni mar, češ, o njej ne bodo več
razpravljali. Tako ihto zganja-
jo v nedogled. Takšna je celj-
ska pritlehna politika.
Jeseni bodo volitve v lokal-
no samoupravo in slika bo že
drugačna. Zelo prodorni in ži-
vahni so Jehnčičevi nacional-
ci, tudi združena lista in libe-
ralni demokrati niso od muh.
Ti trije so še najbolj podobni
demokraciji, Lampret in nje-
govi so vse preveč oblastni in
poznajo le sebe, podtikanja in
strankarske spletke. Tako so
mi povedali nmogi Celjani,
a tudi iz časopisja se da marsi-
kaj razbrati. Podoba je dovolj
razvidna.
Opaziti je tudi nekaj novih
ulic, nič kaj posebnega, samo
čudno je to, da ima Celje raje
grofe kot pa svobodo, saj so
Trg svobode zbrisali. No, če je
nazaj spet Gosposka ulica, je
kar prav, saj jo ima Maribor že
vsa povojna leta, tudi Krekovo
uhco, Celje je šele nedavno do-
bilo Krekov teg. Nekateri bi
radi NOB kar zbrisali, a z zgo-
dovino se ni moč igrati.
Še sreča, da si lahko v Celju
kaj drugega pogledaš. Izjemne
likovne razstave, stopiš v gle-
dališče, se sprehodiš ob Savi-
nji, sedeš s prijateljem v kakš-
nem prijaznem gostišču in se
nekako vmiakneš pred diren-
dajem Lampretove druščine in
njihove zebraške politike. Slu-
čajno se zgodi, da imaš v roki
Novi tednik ali Večer, tudi De-
lo kaj celjskega prinese, pose-
bej kadar imajo besedo šolni-
ki, le celjskih Obrazov ni nik-
jer. So mar presahnili? Škoda,
a so bili tako zanimivi, toliko
mladih je našlo v njih svojo
stran. A vendarle imajo v tem
mestu mladega pesnika, ki je
uspel na svetlo priti z dvema
zbirkama, ki so bile in so še
izrazito odmevne. To pa je ve-
seli celjski trenutek moje poti
po Celju.
MILAN ŠTANCER,
Maribor
Neuspeli pri
varstvu pravic
žensic
Na mednarodni dan žensk je
Amnesty International poz-
dravila sklep Komisije Zdru-
ženih narodov za človekove
pravice, sprejet 4. marca,
o imenovanju Posebnega poro-
čevalca o nasilju nad ženska-
mi, vendar meni, da to delovno
mesto v zaledju potrebuje
vladne akcije.
»Uvedba tega položaja je
pozitiven znak,« pravi Amne-
sty International, »a prava
preizkušnja bo to, ali se bodo
vlade na delo Posebnega poro-
čevalca odzvale z učinkovitmi
ukrepi za prenehanje mučenja,
ugrabljanja in celo pobijanja
žensk s strani vladnih
agentov.«
»Doslej so bile vlade vedno
neuspešne pri vprašanju člo-
vekovih pravic žensk - ženske
so pogosto prav posebej ranlji-
ve za kršitve človekovih pravic
in to po zaslugi politike njiho-
vih lastnih vlad. Upamo, da bo
uvedba tega položaja kaj več
kot le lepa gesta in da bodo
vlade podprle Posebnega po-
ročevalca v boju zoper okrut-
nost do žensk.«
Ta organizacija za človeko-
ve pravice je danes izdala pov-
zetek kršitev človekovih pra-
vic žensk iz vseh predelov sve-
ta, med njimi so tudi ženske,
na katere merijo zaradi njiho-
vih dejavnosti za človekova
pravice, »izginule« ženske,
ubite v spopadih in tiste, ki si
jih izberejo zato, ker so pač
sorodnice vladnih nasprot-
nikov.
Ženske aktivistke tvegajo
prav toliko kot vsi aktivisti
- plačujejo isto ceno za opozi-
cijsko delovanje in jih vladni
agenti prav tako kot moške iz-
berejo in mučijo, ugrabijo ali
ubijejo.
V letu 1990 so milijoni ljudi
postali begunci. Večina odra-
slih, ki bežijo iz svoje države,
so ženske; kot begunka, pogo-
sto še z otroki, ki jih morajo
zaščititi, so še posebej ranljive
za posilstva in spolno nadlego-
vanje ali za obvezne »spolne
usluge« v zameno za doku-
mente ah pomoč.
Zlorabe žensk so pogosto
povezane s širokim vzorcem
zlorab. Posilstva, ki jih izvaja
policijsko osebje in varnostne
sile, je v Indiji doseglo ende-
mične razsežnosti - o njih ob-
sežno poročajo iz držav, kjer
prevladujejo oboroženi spopa-
di. V Peruju, kjer državljanska
vojna divja že več kot deset let,
ženske posiljujejo moški, ki
sodelujejo v protiupomiških
operacijah. Najmanj 35 žensk
so posilili vladni vojaki v spo-
padih v Džibutuju.
Leto 1994 so Združeni naro-
di razglasili za leto družine, pa
vendar vladam po vsem svetu
ne uspe zaščititi žensk in nji-
hovih družin pred lastnimi
varnostnimi silami. Sklep
o imenovanju Posebnega poro-
čevalca o nasilju nad ženska-
mi, ki ga je sprejela Komisija
ZN o človekovih pravicah, je
nadaljevanje Svetovne konfe-
rence o človekovih pravicah
junija 1993, kjer so ženske
pravice dobile pomembno
mesto.
Poleg imenovanja Posebne-
ga poročevalca si Amnesty In-
ternational prizadeva tudi za
to, da bi vsi mehanizmi Komi-
.sije za človekove pravice bolj
upoštevaU kršitve človekovih
pravic, uperjene zoper ženske.
Organizacija poziva k večji
povezanosti vseh teles ZN, ki
se ukvarjajo s pravicami
žensk, v pripravah na 4. sve-
tovno konferenco ZN o žen-
skah, ki bo septembra 1995
v Pekingu.
Anmesty Internati-
onal Slovenije
Sedanji politični
trenuteic
Pohtična levica - komimisti,
se bo z združitvijo t.i. sredine
še dodatno okrepila, na desni
pa ni prave volje za združeva-
nja, še več, vedno bolj očitno
postaja dejstvo, da je bil že
pred vohtvami 1992 sklenjen
sporazum med SKD in LDS,
da si razdeUta oblast pod po-
gojem, da se prava slovenska
desnica j a nikoh ne bi zdru-
žila.
Prav zato Slovenska naci-
onalna desnica v sodelovanju
z Narodno stranko Slovenije
(NSS) in Liberalno stranko
(LS), že od maja 1993 oblikuje
programsko koahcijo, da bi
v slovenskem pohtičnem pro-
storu opredelila oporno točko
uveljavljanja sodobnih evrop-
skih poUtičnih gibanj desne
usmeritve, tako da bi bilo tudi
pri nas v Sloveniji enkrat že
jasno, kdo je kdo.
Cas bo pokazal, kdo v Slo-
veniji predstavlja levico
evropskega tipa, zagotovo to
niso predstavniki skupine, ki
se združujejo v LDS. Sredino
danes postopoma oblikujejo
SKD, SLS, SDSS in ZS, skraj-
no t. j. neodesnico NSZS,
skrajno t.j. ultra levico pa t.i.
SNS.
Prav po zaslugi Slovenske
desnice je postal političen pro-
stor pregleden, preprečena pa
je bila nakana, da bi levičarji
vladali nerazvidno in prikrito
na način, da bi tako onemogo-
čil razvoj kakršnekoli opozi-
cije.
SND je vseskozi vodila kon-
sistentno in celovito politiko
v sodelovanju s SLS, pa tudi
ob podpori nekaterih drugih
prijateljskih strank. Načelna
politika predvolilnih zahtev in
v prav ničemer odstopanje od
le-teh, je pokazala tudi prene-
kateri drugi stranki pravo pot
slovenski demokraciji. S po-
sebnim zadovoljstvom pa SND
ugotavlja, da se izpolnjuje do-
govor med Slovensko desnico,
SLS in SDSS dosežen v Begu-
njah jeseni 1993, da bo velike-
mu zborovanju Slovenske des-
nice v ljubljanskih Križankah
sledilo vehko zborovanje
v Ljubljani, spomladi 1994.
Predhodnih 10 zborovanj Slo-
venske desnice po deželah Slo-
venije pa bo uvod v dolgi po-
hod do končnega poraza levice
in zmago demokratičnih, ne-
omadeževanih desnih strank,
vseh Slovencev in Slovenije.
Prav posebno mesto ima
v tem doseganju SND, ki sicer
z dvema poslancema v DZ ne
predstavlja pomembnejše vlo-
ge, vendar se slaba vest vlada-
joče koalicije prebudi, če do-
volj glasno zavpijemo in poka-
žemo na nepravilnosti. Lep
primer je bU, kako si nekateri
prizadevajo, da se ne bi usta-
novila parlamentarna preisko-
valna komisija za sistem Iskra,
ker bo to afera afer, ki jo je
treba raziskati.
Po vseh dolgotrajnih proce-
durah, sprejemanju zakona,
z vsemi dopolnili v zvezi s slo-
venskim državljanstvom, je
treba storiti odločilni korak in
zbrati 30 podpisov poslancev
in razpisati referendtmi o revi-
ziji vseh 180.000 na novo pri-
dobljenih državljanstev.
Slovenski nacionalisti bomo
v združeni desnici odločilno
preusmerih tok spreminjanja
naše družbe v socialno pravič-
no in gospodarsko uspešno
Slovenijo brez tujcev in njiho-
vih pomagačev (LDS in ZL
- komimistov)!!!
Predsednik SND:
SAŠO LAP
Zgodovina ni več zgolj suhoparno naštevanje
dejstev, datumov in dogodkov. Zgodovina je
življenje kakršno je bilo in kot je
(so)oblikovalo današnji svet. Zgodovina so
tudi zgodbe iz vsakdanjega življenja, življenje
vsakdanjega, malega človeka. Takšno
zgodovino najdete v novi reviji Zgodovina za
vse, ki sta jo izdala Zgodovinsko društvo
Celje in NT&RC.
Geslo, ki so ga avtorji zapisali reviji na pot
je, da je sicer možna vsaka zgodovina, samo
da ni dolgočasna. Revija Zgodovina za vse je
že izšla in jo lahko dobite v vseh knjigarnah
po ceni 1500 SIT, če jo naročite neposredno
pri NT&RC pa vam bomo priznali še400
tolarjev popusta.
Revijo lahko naročite na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, Celje.
Št.3 - 31. marec 1994
z nomačih polj
na slano njivo
DvalnilvalsetI Izlet 100 kmečkih žensk na morje Je ¥ celoti uspel, po zaslugi
potnic, ekipe, ki Jih Je spremljala In sponzorjev
Pravzaprav je bilo v petek,
15. marca ob 7. uri zjutraj
vse tako, kot prejšnjih ena-
indvajset let. Na celjski
Izletnikovi avtobusni postaji
se je zbralo sto kmečkih
žensk, ki so bile izžrebane
v najpopularnejši akciji
NT&RC, da za dva dni obiš-
čejo morje. Prišli so iz celj-
skega Vrtnarstva m potmce
olepšali z nageljni.
Letos je v dva Izletnikova
avtobusa sedlo 98 potnic iz
osmih občin celjskega ob-
močja in dve iz Dola pri
Hrastniku ter Oplotnice. Pr-
vi postanek je bil v prijaz-
nem gostišču Štorman, drugi
na avto cesti, kjer je bila
takšna gneča in tako »uveli«
natakarji, da se tam enostav-
no ne splača več ustaviti, ker
te v trenutku primata slaba
volja in sveta jeza, tretji
v Luciji pri Portorožu, v ho-
telu, ki nam zadnja leta po
premiku iz »našega« Rovinja
nudi varno in prijetno zato-
čišče.
Potnicam, ki so bile vse po
vrsti dobre volje (zlasti lepo
so letos pele), je dobrodošli-
co s kolektivom vred izrekel
direktor hotela Boris Buti-
nar. Gospod Butinar si ved-
no domisli kaj novega, zdaj
ob rojeni pomladi je svetlost
osrednjega hotelskega pro-
stora olepšal še s pravim
ptičjim petjem in misliš si,
da si v naravi. Kanarčki so se
številne družine z notranjo-
sti Slovenije sicer hitro na-
vadili, žal pa niso bili nava-
jeni harmonik Janka Moguja
in Zorana Zorka, ter so ta-
krat previdno utihnili, saj je
bilo tudi za njih to nekaj no-
vega.
Vse ostalo je minilo eno-
stavno prehitro. Namestitev
v obnovljenih lepih sobah,
kosilo z ogledom nove pivni-
ce in sprehod ob morju po
plaži pod toplim soncem do
pristanišča v srcu Portoroža
ah »Porte rosa« ali nekoč,
v davnih časih, Lovreča, kot
so prvotno imenovali mesto
vrtnic in danes, žal, tudi be-
tona.
Pa sta zapluh dve barki po
veliki slani njivi, ki še ne
cveti in prelep je bil pogled
na obalo vse od Portoroža,
Bernardina, Pirana, Fiese in
Strunjana, kjer smo obrnili
in se vrnili. Morje je hotelo
pokazati tudi svojo drugo
stran in se je razjezilo, sonce
skrilo, začelo je pihati in čez
barke so leteli pljuski slani-
ce. To je bilo vriskanja in
vpitja, čudnih pogledov in
vendar je bila nad vsem do-
bra volja.
Večina potnic si je v Porto-
rožu ogledala tudi cerkev
Marije Rožencvetne (prav na
25. marec, materinski dan in
dan cerkve), ki so jo zgradili
pred dobrimi desetimi leti in
lani ob obletnici obesili štiri
zvonove, ki se imenujejo po
štirih nekdanjih cerkvah, ki
so bile v Portorožu in bUž-
njem Bemardinu. Vse so po-
rušene, razen bemardinske-
ga zvonika, ki pa mu bodo
dozidali novo cerkev. Sprejel
in pozdravil jih je tudi žup-
nik g. Franc Prelc, ki je znan
kot eden naj za vzete j šib Slo-
vencev za pomoč ljudem, ki
so se znašli v stiski zaradi
uživanja mamil. Nastal je
tudi mali koncert in zbor, ki
so ga sestavljale pevke s ce-
lotne celjske regije, se je pod
taktirko domačega organista
odlično obnesel. Brez vaj, sa-
mo s srcem tn dušo...
Imenitna večerna priredi-
tev se je končala v prvih
urah novega dne, to pa pot-
nic ni motilo, da se že takoj
po sedmi uri niso začele zbi-
rati v jedilnici pri zajtrku.
Ob devetih smo rekli adijo
naši Luciji in prijaznemu
osebju ter se v sivini poslav-
Ijajočega   jutra    odpeljali
v Lipico, biser Krasa. Tudi
prve kaplje niso zmotile pro-
grama, ki se je po ogledu ko-
bilarne z dresumim progra-
mom končal tako kot vsa
zadnja leta v cerkvici sv. Pe-
tra in Pavla s koncertom ok-
teta Studenček. Osem pre-
krasno zapetih pesmi je ob
vezni besedi zvabilo mnogo
solz... Kako bi bilo lepo, ko
bi vedeli, kaj so takrat raz-
mišljale naše čudovite pot-
nice ...
In potem se je vlilo. Teklo
je, kot da bi škaf obrnil na-
robe ... Med dežjem smo se
pomikali proti domu. Slovo
je bilo takšno, kot od prejš-
njih podobnih stotnij. Pri-
srčno, hvaležno, pa tudi
s kapljo žalosti, ker je bilo
takšno srečanje prvo pa, žal,
tudi zadnje. Za potnice, za
našo ekipo ne. Prihodnje leto
bomo popeljali novo stotnijo
in tako do takrat, ko nam ne
bo zmanjkalo potnic. Menda
bo prej konec z nami. Takšno
je življenje in izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje je eden
izmed pravih biserov v njem.
In to je najlepše. -
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Letos so udeleženke izleta imele prvi postanek v gostišču Zvoneta Štormana, kjer jih je čakal krof
in kavica. Zvone se je tudi tokrat izkazal kot pravi profesionalec svojega poklica, žal pa znova ni
našel toliko časa, da bi se izleta tudi udeležil.
Oktet Studenček in trio Vikija Ašiča sta tudi letos navdušilai\
ženi, sicer pa se je oktet Studenček znova izkazal drugi dan i
Ivan Wratny je s sodelavci in sodelavkami poskrbel, da nm
kmečkih žensk na morje žejne in lačne, na večerni prireditvi \
dobile najstarejša in najmlajša udeleženka izleta ter materi, id
to pa sta bili Marija Voga (levo) iz Repuša, Dobje pri Planil
Šentjurju. Dvanajst otrok je rodila najstarejša udeleženka i
Jakoba in deset Zinka Gorišek iz Dopolja pri Planini.
Tudi pred dvaindvajsetimi leti je podoben posnetek kot letos nastal v Portorožu na prvem izletu 100 kmečkih žensk na morje, razlika je le v tem, da je na lete
sliki samo eden, ki je zdržal vseh dvaindvajset izletov, to pa je avtor te reportaže.
Št.3 - 31. marec 1994
24,25
jbila najbolj všeč zapeta pesem o kaplanu in umrli
koncertom v cerkvici sv. Petra in Pavla v Lipici.
Ite 22. izleta 100
i torte, ki so jih
ttok, po trinajst,
t iz Cerovca pri
mik (86 let) iz
"Of Šegovc (levo) se je z enim izmed treh mladcev v ansamblu Jožetom Sedarjem
oied izletnice, ki so se »dvigovale« v pesmi, ki poje o tem, v katerem mesecu si rojen.
Po nekaj letih so se udeleženke znova popeljale z dvema barkama iz Portoroža mimo Pirana do Strunjana in
nazaj. Ob povratku so doživele pravi morski krst, kajti sonce se je skrilo, rahlo razburkano morje pa je kar dobro
namočilo potnice, ki so tako na svoji koži občutile, da je morje res slano. Vendar jih tudi to ni oviralo, da so lepo
zapele...
Štirje kovači so (slavnostni koncert ob 40 letnici bodo imeli 16. aprila v Slovenj Gradcu) letos prvič sodelovali na
izletu ter so se pokazali v vsem svojem blišču, ki so ga ob koncu popestrili z novimi skladbami, ki bodo natisnjene
na novi, jubilejni kaseti in cede ju. Vsi smo se ob njihovih zvokih veselo zavrteli, da je pot tekel po obrazih in
hrbtih, posebej vesela pa je bila njej namenjenega plesa najstarejša udeleženka izleta 86 letna Genovefa Pušnik,
ki se je kljub visokim letom lepo zavrtela z našim Radom Panteličem. »Bilo je prelepo,« je večkrat ponovila.
Ob prihodu v Lucijo je pred hotelom vse izletnice in ostale udeležence pozdravil direktor hotela Boris Butinar
(desno), ki je vsaki kmečki ženi stisnil roko, izrekel dobrodošlico in izročil šopek lovorja, rožmarina in oljke, kar
je bilo krasno darilo pred cvetno nedeljo.
Lucija 94
Najstarejše tri potnice le-
tošnjega izleta so bile Geno-
vefa Pušnik (86 let) iz Jako-
ba, Cecilija Zavšek (83) iz
Jezerc pri Dob ju in Terezija
Trunpran (81) iz Lokovine
pri Dobrni.
Najmlajša udeleženka je
bila tokrat Zlatka Gradič iz
Blatnega vrha pri Jurklo-
štru, ki je bila rojena leta
1972 in še ni dopolnila 22 let.
Najmlajša izžrebanka, šest-
najstletna kmečka ženica iz
Dola pri Hrastniku je ostala
doma, ker je oče ni pustil na
takšno pot in je raje poslal
ženo. »Ta se bo znala paziti,«
je bil njegov komentar.
50 potnic iz prvega avto-
busa je rodilo 144 otrok, 48
iz drugega pa 146 ali skupaj
" 290. Če odštejemo otroke šti-
rih mater, ki so jih rodile de-
set in več (skupaj 48) dobimo
skromen popreček 2,5 otroka
na kmečko ženo!
Izlet smo začeli na mate-
rinski dan, 25. marca in
v obeh avtobusih smo imeli
kar 19 Marij!
Na največji in najvišji
kmetiji živi Antonija Klad-
nik s Planine pri Ljubnem
(pod Smrekovcem), saj je
njeno kraljestvo veliko 58
hektarov. Večina so gozdovi
in pašniki, obdelovalne zem-
lje je le 16 hektarov.
V večernem programu so
nastopili Štirje kovači, oktet
Studenček, trio Viki j a Ašiča
in čarovnik Jani Jošovc, pol-
nočni koncert pa so pripra-
vili Primorski fantje, lani
najboljši ansambel po mne-
nju bralcev tabloida Kaj.
Dekleta so se že odpravljala
spat, ko pa so slišale, da bo-
do Primorci zaigrali še eno
rundo, so se vrnila na ple-
sišče ...
Posebno presenečenje je za
direktorja Ivana Wratnyja
z osebjem pripravila Milena
Kozmus iz Paneč pri La-
škem, ki je bila na lanskem
izletu, kasneje pa je na svo-
i jem kmečkem turizmu gosti-
la Wratnyjevo ekipo na sin-
dikalnem izletu. V znak pri-
jateljstva jim je poslala veli-
ko kmečko pogačo, kruh, za
katerega je na ptujskem sre-
čanju kulinarikov dobila
priznanje za kvaliteto in ga
lahko peče doma ter z njim
trži.
V ekipi NT&RC so tokrat
bili: Valter Leben, Rado
Pantelič, Vojko Zupane, Voj-
ko Grabar, Edi Masnec, kot
gost Jure Krašovec, medicin-
ska sestra je bila tudi tokrat
Betka Novokmet iz Vojnika
(v petnajstih letih je bila na
izletu dvanajstkrat), šoferji
so bili Vili Soline, Tone Ko-
rošec in Milan Petrovič, bolj
ali manj pridno sta vlekla
mehe harmonik Janko Mogu
in Zoran Zorko, že dvaind-
vajsetič pa je bil zraven Tone
Vrabl. Žal se je letos bolezen
poigrala z Borisom Rosino,
ki je izletnice pozdravil sa-
mo v gostišču Štorman ter
oba avtobusa za srečno pot
olepšal z dvema vrtnicama.
Št.3 - 31. marec 1994
26
Št.3 - 31. marec 1994
27
Računalniški radio na poiiodu
»Vse težji časi, vse več pro-
grama«, tako bi lahko z enim
jtavkom opisali trend na po-
jročju razvoja slovenskih ra-
(jijskih postaj, pri čemer seve-
da mislimo predvsem na lokal-
pe oziroma regionalne radij-
jlie postaje, saj gre prav pri
slednjih za to značilnost. Na-
cionalni program Radia Slove-
nija se namreč nima več kam
podaljševati, saj že traja 24 ur
na dan.
Tako je še pred leti na pri-
mer Radio Celje »bil v službi«
v deljenem delovnem času, od
8.00 do 10.00 ter od 13.00 do
18.00. Danes bi takšen delovni
cas pomenil že veliko po-
manjkljivost pred neizprosno
konkurenco na frekvencah.
Danes večina lokalnih in regi-
onalnih radijskih postaj odda-
ja približno 15 ur na dan, za-
čenja z jutranjim program ob
5.00 ali 5.30 in oddaja vse tja
do 19., 20. ure, veliko radijskih
postaj pa ima dvakrat do tri-
krat tedensko tudi nočni pro-
gram. V zadnjem času so na
celodnevni program prešU na
Radiu Šmarje pri Jelšah-Šta-
jerskem valu. Radiu Trbovlje
in prav pred dnevi na Radiu
Žiri.
Pravzaprav gre za paradoks
v razvoju radijskih postaj, kaj-
ti doba recesije in povečevanje '
produkcije ne gresta skupaj,
pa vendarle se to razmerje zdi
logično. Neizprosen boj za
preživetje od lokalnih radij-
skih postaj, ki so v glavnem že
podjetja, nekatere pa še tudi
javni zavodi, ki pa jim naroč-
nina vseeno ni vir prihodka,
zahteva da močno racionalizi-
rajo stroške in da s skromnimi
kadrovskimi zmogljivostmi
ustvarjajo finančno donosen
program, s katerim lahko pre-
živijo. Boj za oglaševalce pa je
seveda enako neizprosen kot
za poslušalce, saj poslušalci
rmenijo oglaševalce.
Čeprav nekateri trendi lo-
kalcem nikakor niso v prid (vi-
soke najemnine za oddajniški
sistem, bližajoče se plačevanje
avtorskih pravic in zahteve po
plačevanju za prevzemanje in-
formativnih oddaj Radia Slo-
venije), pa lahko lokalci ven-
darle v bližnji prihodnosti ra-
čunajo tudi na to, da bo del
njihov težav lahko reševala
tehnologija. Tako imenovani
»računalniški radio« se vse
bolj uveljavlja in pomeni »sui
generis« delovanja komercial-
nih radijskih postaj, ki v Slo-
veniji rastejo kot gobe po dež-
ju (Alfa, Gama itn).
Vsaj del zmogljivosti raču-
nalniškega radia bodo morale
izkoristiti tudi lokalne radij-
ske postaje. »Lastna« glasba,
ki se vrti iz računalnika, je
lahko nadomestek prevzema-
nju nacionalnega programa ali
pa bolj ali manj piratskemu
sposojanju satelitov. Še zlasti
zvečer, ko bi sicer lahko na
lokalnih frekvencah zavladal
molk, kar pa je glede na sve-
tovne razvojne trende in po-
sebnost radijskega medija
enako »naravni nesreči«. Ra-
čunalniška tehnologija seveda
ponuja tudi odlične možnosti
kar zadeva pripravo novic in
poročil, predvajanje reklam in
samoidentifikacijskih spotov
in nasploh že skoraj nepogre-
šljiva za sodoben aranžma ra-
dijskega programa.
Kajpak računalniška tehno-
logija nudi tudi druge možno-
sti, ki so za človeka seveda ne-
zaželene, saj lahko nadomesti
kakšno delovno mesto in tako
zniža stroške radijskemu po-
djetju. Se prej pa je seveda
v takšno tehnologijo potrebno
investirati: cene pa so zaen-
krat še precej zasoljene, zato si
večina radijskih postaj tega ne
more privoščiti.
Vsekakor pa se temu izzivu
ne bodo mogle upreti. Vendar
pa bi bila velika napaka, še
posebej kar zadeve lokalne ra-
dijske postaje, da bi svojo pri-
hodnost gradile na tezi »raču-
nalnik namesto človeka«. Ra-
dio bi namreč s tem izgubil
veliko izgubil na svoji »živosti
in neposrednosti«, lokalne ra-
dijske postaje pa predvsem
primerjalne prednosti pred
bivšim velikim nacionalnim
bratrancem in komercialkami,
saj je dobra lokalna informa-
cija predvsem posledica živega
stika novinarjev in voditeljev
s poslušalci, seveda pa tudi
oglaševalci. Računalniški ra-
dio tako samo potrjuje napo-
vedi Johna Naisbitta, ki je
v svoji znameniti knjigi Mega-
trendi zapisal, da se novi me-
diji in tehnologije kopičijo in
dopolnjujejo, nikakor pa se ne
izključujejo.
ROBERT GORJANC
Spiritus movens
Izleta
Za nami je že 22. izlet 100
kmečkih žensk na morje v or-
ganizaciji Radia Celje in No-
vega tednika. Tudi letos je bil
»spiritus movens« te odmevne
akcije hiše NT&RC radijski
novinar Tone Vrabl. Neizmer-
na Tonetova energija je porok,
da bo z novimi 100 izbrankami
na morju tudi prihodnje leto.
radijski spored
od 31. marca do 6. aprila
radio celje
četrtek, 31.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaSlo), 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45
Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (RaSlo), 7.20 Tečajnica, 7.40
Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje,
8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte,
10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbene
novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.30 BBC-
Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo),
16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Glasbeni Ex-press, 17.00
Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski
dnevnik (RaSlo), 19.25 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek sporeda.
Petek, 1.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo
OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napo-
vednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05
Šport ob koncu tedna, 15.15 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30
Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche
VVelle, 20.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne.
Sobota, 2.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo
OKO Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice,
12.10 Teen val, 13.00 Poročila, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp-
ski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Prenos 2. polčasa Mavrica-Publikum (SNL) Vročih 20, 19.00
Večerni športno-zabavni program: 24.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 3.4.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Nadaljevanje čestitk in
pozdravov, Pribl. 18/19.00 Zaključek sporeda
Ponedeljek, 4.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00
Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00
Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz,
12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek
popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack
Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30
Večerni program, 20.Q0 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne.
Torek, 5.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila,
7.10 Za lepše okolje, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predsta-
vitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni stroj, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega pro-
grama, napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija tedna, 14.00 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski
biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Zimzelene
melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 9.15 Lestvica
3,Tri, III. & AS, 20.00 Zakliuček SDoreda. napovednik naslednjega dne
Sreda, 6.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo
OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila,
7 10 Minute za zdravje, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predsta-
vitev programa, 10.00 Novice, 11.00 Glasbene novosti, 11.40 S knjiž-
nega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila, 13.05
Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba:
Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.50 Pop loto, 18.10 Glasbeni
express, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Evropska
liga prvakov v rokometu: VVest VVien-Celje Pivovarna Laško, prenos,
21.00 Brane Rončel na RC, 22.00 Zaključek sporeda, napovednik
naslednjega dne.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVfateja
Pod jed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Novi glasovi na plan
VoaiteUska šola Rama Celje
Po večkratnem napovedova-
nju začenjamo uresničevati
naše načrte: odpiramo vrata
novim glasovom v programu
Radia Celje. Radio je zelo hiter
medij, predvsem pa medij, ki
mora nenehno skrbeti za svojo
svežino. Tudi mi bomo malo
osvežili in okrepili našo vodi-
teljsko radijsko ekipo, ki glede
na vse večje zahteve in kom-
pleksnost programa, v sedanji
skromni zasedbi še komaj
zmore vse programske obre-
menitve.
V voditeljsko šolo oziroma
k avdiciji za nove napovedo-
valce in voditelje vabimo vse,
ki zase menijo, da je njihov
glas mikrofonsko ustrezen in
da lahko dinamično, v sodob-
nem slogu vodijo radijski pro-
gram. V prvi fazi bomo naredi-
li predselekcijo na osnovi va-
ših pogledov na radijski pro-
gram in radijsko delo in osta-
lih referenc (izobrazba, sta-
rost, prebivališče, dosedanje
izkušnje v medijih, na drugih
področjih itn). Zaenkrat ne
postavljamo nobenih omejitev.
na osnovi vaših pisem in po-
datkov, ki jih zahtevamo, pa
bomo izbrali kandidate na p)o-
govor in na pravo avdicijo
z glasovnim preizkusom. Iz-
branci na avdiciji bodo potem
povabljeni v moderatorsko
usposabljanje, ki ga bo vodila
preizkušena strokovna oseba.
Kandidati za voditeljsko de-
lo na Radiu Celje naj pisne
prijave z opisom svojih pogle-
dov na radijski medij in radij-
sko delo s podatki, ki smo jih
navedli zgoraj, pošljejo na na-
slov: Radio Celje, Prešernova
19, 63000 Celje, za »Avdicija
za voditelje.«
Skrčenje Informativnih oddal
Jutri, 1. aprila se konča brezplačno prevzemanje informativ-
nih oddaj Radia Slovenija, saj nacionalna radijska postaja zah-
teva odslej plačilo po različnih tarifnih razredih za posamezne
informativne oddaje. O tem smo že veliko pisali, zato ne bi več
razčlenjevali podrobnosti.
Na Radiu Celje smo se odločili, da bomo odslej prevzemali le
eno informativno oddajo in sicer osrednjo. Dogodke in odmeve,
ob 15.30, za katere menimo, da je najbolj kakovostna. Sicer pa
se bomo po koncu našega programa znova priključili 2. pro-
gramu Radia Slovenija in v tem okviru tudi prenašali zadnjo
osrednjo informativno oddajo Radia Slovenija Zrcalo dneva.
Četrtek, 31.3., 9.05
Polcličite In vprašajte: Cinicama
v redni kontaktni oddaji bodo strokovnjaki Cinkarne sveto-
vali in predstavili delo z njihovim novim izdelkom, ometom
»Omalt«, za notranje in zimanje omete. Demonstracijo si bo
mogoče tudi ogledati, kdaj in kje pa boste izvedeli, če boste
prisluhnili oddaji.
Četrtek, 31.3., 11.05
Glasbene novosti: Orlek-siovensid Pogues
v današnjih glasbenih novostih vam bomo predstavili sku-
pino Orlek, ki poleg Vlada Kreslina in njegove Beltinške bande
veljajo za glavne slovenske protagoniste v svetu zmeraj popu-
lamejše »world music«. S svojim revirskim rockom vam bodo,
poleg na naših valovih že znanih skladb Jesen, Svete krave in
Henrik in Rozika predstavili še nekaj novih posnetkov, med
njimi tudi priredbo narodne Vinska trta.
Petek, 1.4., 9.05
Dan za potegavščine
Ob dnevu potegavščin smo pripraviU posebno kontaktno
oddajo, v kateri bomo 1. april obdelali podolgem in počez. Da se
boste dobro zabavali bo z ekipo poskrbela Vesna Lejič.
Sobota, 2.4., 19.00
Večerno-zabavni program
Osrednji športni dogodek sobotnega večera bo prenos 1. sre-
čanja končnice državnega prvenstva v rokometu: prvouvrščeno
Celje Pivovarna Laško bo gostilo osmouvrščeni Omnikom
Rudar iz Trbovelj. Poleg tega boste lahko prisluhnili drugim
športnim prispevkom, nagradni igri in koktajlu želja.
S čuki v Zanzlbar
v oddaji Glasba je življenje
je zelo odmevna nagradna igra
Emone Merkurja, kjer naši po-
slušalci sporočajo, katera pe-
sem jih spravi v dobro voljo.
V veliki meri so »trosilci« do-
bre volje Čuki, s svojimi
Uspešnicami.
V soboto jih bomo gostili
v naši oddaji in se z njimi po-
govorili na nekoliko nenava-
den način.
Izžrebani v zadnji nagradni
igri pa so: Marija Banovec iz
Črnomlja, Robi Pogačar iz Bo-
hinjske Bele in Majda Tašner
iz Celja. Nagrade vam bomo
poslali po pošti. Vse sodelujo-
če pa prosim, da nam svoje
razvedrilne predloge pošljete
fta naslov: Dnevnik, pp 77,
61000 Ljubljana, s pripisom za
oddajo Glasba je življenje.
Misel tega tedna
Glasba je bila vedno hrana
ljubezni, ljubezen pa hrana za
glasbo!
W. A. Mozart
Planinska zmota
če prideš v MUansko scalo
s planinsko vrvjo in klini.
Glasbeni pregovor
Mama mia, naj vas bog reši
zlobnega soseda in začetnika
na violini!
Italijanski pregovor
SIMONA H2O
Št.3 - 31. marec 1994
28
Selitev glasbenega sejma
še slab mesec dni nas loči od 1. med-
narodnega glasbenega sejma, ki bo od
28. do 30. aprila v celjskem Golovcu.
Po najnovejši odločitvi bo sejemski
prostor v hali D in ne v hali A, kot je
bilo prvotno zamišljeno. To bo za obo-
je bolje, tako za sejem, kot za večerne
prireditve, ki bodo v dvorjmi, kjer so
tudi sicer. Program je v glavnem znan
in sprejet, največ različnih prireditev
pa bo na otvoritveni dan. Pripravljen
je že tudi avizo 1. mednarodnega glas-
benega sejma, ki ga je napisal Boris
Rošker, medtem ko se z maskoto tega
sejma s spremljajočimi prireditvami
iikvarja naš obUkovalec Minja Baja-
gič. Trobentica, ta lep spomladanski
cvet, naj bi postala zaščitni znak sej-
ma, ki naj se bi letos rodil in čez leta
razširil.
V veliko pomoč bo celjskemu glas-
benemu sejmu prisotnost podobnega
sejma v Gradcu, ki ga bodo letos orga-
nizirali že dvanajstič. Kot smo že po-
ročali, bo otvoritev opravil slovenski
zunanji minister Lojze Peterle, kar tu-
di daje prireditvi posebno težo.
Prvi večer bo Marjanca Vinka Šim-
ka predstavila koncert najuspešnejših
slovenskih narodnjakov, kjer bo na-
stopilo domala vse, kar trenutno kaj
pomeni (Alpski kvintet. Slak, Štajer-
skih 7, Štirje kovači. Fantje z vseh
vetrov. Slovenski muzikantje, Primor-
ski fantje, Fantje treh dolin, Alfi Nipič
in njegovi muzikantje, Henček, Franci
Mihelič, Toni Verderber, Prerod, Miha
Dovžan, Nagelj, Franci Zeme in Mak),
drugi večer bodo prišli na svoj račun
mladi z rockom, tretji, zaključni večer,
pa bo namenjen elitnemu glasbenemu
plesu, kjer gre med drugimi gosti ome-
niti prvi skupni nastop treh dam slo-
venske popevke Irene Vrčkovnik, He-
lene Blagne in Simone Weiss.
TONE VRABL
»Stare mame«
tokrat brez Zappe
Nastop caNfornUskilt Ttie GranPmotliets
Of Inventlon v UulilJanI
8. marca bodo v mah dvora-
ni hale Tivoli nastopili The
Grandmothers Of Invention,
nasledniki legendarne zasedbe
Franka Zappe, Mothers Of In-
vention (na sliki).
Kvintet, sestavljen iz glas-
benikov, iu so z Zappo igrali
že v šestdesetih, se je ponovno
formiral leta 1980. Po nekaj
dobro obiskanih turnejah in
dveh velikih ploščah, se jim je
zares »odprlo« šele konec lan-
skega leta s prezgodnjo smrtjo
Franka Zappe, ko so se dovolj
hitro odzvali ponovnemu od-
krivanju Zappinega trideset-
letnega ustvarjanja. Turnejo,
imenovano »Tribute To Frank
Zappa«, so Grandmothers Of
Invention pričeli v začetku
marca v avstrijskem Innsbruc-
ku, končali pa naj bi jo konec
leta na Japonskem. Vmes bodo
posneli še album. Naslednji
petek, ob 20.iu-i, vas odlični
glasbeniki; Jimmy Carl Black
bobni in vokal, Don Preston,
klaviature in vokal, Bunk
Gardner pihala, Ener Blade-
zipper bas in Sandro Olivia ki-
tara in vokal, vabijo v halo Ti-
voh, kjer se bodo predstavili
z mešanico free ročka, jazza in
klasične glasbe.
STANE ŠPEGEL
Pokvarjeni možgani
v prestolnici
Bo Festivalna tivorana zdržala ropot
kultnih Bad Bralns?
Po februarskem nastopu
Nirvane bo v Ljubljani spet
zaropotalo. ŠKUC ROPOT
nam bo, v torek, 12. aprila,
v goste pripeljal kultno ameri-
ško funk-punk-hardcore sku-
pino Bad Brains.
Zasedba deluje že od leta
1977, ko je Dr.Know, takrat
eden izmed boljših fvmk basi-
stov v zvezni dražavi Was-
hington, k sodelovanju pova-
bil svojega učenca Darryla Je-
niferja in nekdanja sošolca
HRa in Earla Hudsona. Ko je
iz Anglije v Ameriko prišel
punk, so fantje svoja ostra po-
litična prepričanja prepletu
z že skoraj neverjetno hitrim
funkom in se tako zapisah
med utemeljitelje hard-core
glasbe, iz katere je kasneje po-
leg mega-zveznikov Living
Colours črpala tudi večina
ostahh funk-metalcev. Šele le-
ta 1980, ko so na vzhodni ame-
riški obali že imeli kultni sta-
tus, so izdah prvo malo ploščo
»Pay To Curm«, ki je še danes
dokaz, kako daleč pred ostah-
mi punk bandi so bili Bad Bra-
in, tako po kvaUteti igranja,
kot po inteligenci in ostrini.
Prvi pravi album, »Ročk For
Light«, so posneli dve leti kas-
neje, produciral pa ga je Rick
Ocasek, šef takrat precej po-
pularnih The Cars. Od takrat
naprej se vsi albumi Bad Bra-
insov prodajajo v šestmestni
nakladi.
Po triletnem premoru, ko so
se Dr.Know in ostala trojica
posvečali ostalim glasbenim
projektom, se leta 1986 spet
zberejo in posnamejo prelomni
albvmi »I Against I«. Najboljši
pa so še vedno na živih nasto-
pih, kjer z neverjetno energijo
navdušijo povsod po svetu.
Njihov nasle<hiji albmn
»Quickness« kritiki proglasijo
za najboljši neodvisni album
leta 1989. Še isto leto pa jih za
vselej zapusti pevec HR, za ne-
kaj časa ga nadomesti Chuck
Mosley (ex-Faith No More), za
eno izmed skladb iz filma
»Pimip Up The Volume« pa se
jim pridruži Henry Rollins.
Leta 1992 se s prihodom nove-
ga pevca Israela Josepha-I za
bend začenja novo obdobje,
spet so pripravljeni na rušenje
glasbenih pregrad.
12. aprila bodo torej Bad
Brains prvič v Sloveniji. Kot
predskupina bodo nastopih
brezkompromisni Velenjčani
Res Nvdlius, ki bodo poleg ne-
katerih novih skladb predsta-
vili tudi svoj lanski prvenec,
CD ploščo »No One Can Like
The Drummer Man«.
STANE ŠPEGEL.
Priletni kanadski super-
zvezdnik NEIL YOUNG (na
sliki) je po 25. letih skupnega
nastopanja »odpustil« člane
spremljevalne skupine CRA-
ZY HORSE. Ti so še pred izi-
dom novega albvuna nekemu
califomijskemu fan klubu po-
slali besedila in demo posnet-
ke. Navdušeni privrženci Ne-
ila Vounga so nato s pomočjo
elektronske pošte poskrbeli,
da so ob poslušanju in branju
»strogo« varovanega, še neob-
javljenega materiala, uživali
sirom Amerike. Neil Young ta-
ko ostaja brez spremljevalne
skupine, rezervni spreniljeval-
ci Brooker T&The GT's pa so
tudi odpovedali že dogovorje-
no sodelovanje na letošnjem
Glatonbury festivalu. Njiho-
vemu basistu Donaldu »The
Duck« Dimnu, so namreč našli
raka na grlu.
54-letno pevko legendarnih
Jefferson Airplane GRACE
SLICK so pred dnevi aretirali
califomijski policisti. Grace je
močno okajena streljala v svoji
hiši, kar so seveda takoj prija-
vili dobronamerni sosedje. Po-
licist, ki je prišel intervenirat,
je bil nemalo presenečen, ko
mu je gospa SUck namerila pi-
štolo v glavo. Po krajši roko-
borbi je Slickova le popustila,
ker pa je bila pištola prazna,
so jo iz zapora spustili ob pla-
čilu varščine.
Nemški DIE KRUPPS so
s priredbami nekaterih skladb
Metallice tako navdušili nji-
hovega kitarista Kirka Ham-
metta, da bo sodeloval pri sne-
manju njihovega novega albu-
ma. Na novem albiunu, ki naj
bi izšel jeseni, bodo sodelovali
tudi nekateri člani zmeraj po-
pulamejših newyorčanov Bi-
ohazard.
Po invaziji švedskih pop in
dance bendov, se na naskok na
svetovno alter in metal sceno
pripravljajo tudi rockerji. Po
prodoru odličnih Clavvfinger,
trenutno največ obetajo WHA-
LE čudna druščina belih in čr-
nih glasbenikov s pevko, ki je
najbrž reinkemacija Johnnya
Rottena (Sex Pistols). Ob nje-
nem imidžu in načinu petja
v vidospotu »Hobo Humpkin'
Slobo Babe«, je tudi Linda
Perry (4 Non Blondes) videti
kot popevkarica.
THE FACES so s člani kot
so Rod Stewart, Ron Wood (se-
daj Rolling Stones) in Kenny
Jones (ex-The Who), veljali za
eno izmed največjih koncert-
nih atrakcij v prvi polovici se-
demdesetih, znani pa so bili
tudi po enomrmih količinah
popitega alkohola. Na stara
leta so se možakarji le strezni-
li. Rodu Stewartu pa je uspelo
ponovno zbrati originalno za-
sedbo. Faces bodo tako prvič
nastopili poleti na ameriški
turneji, konec leta pa bodo
najbrž spremljali The Rolling
Stones na njihovi zadnji tur-
neji.
Najlepši med ameriškimi
heavy-metalci, pevec skupine
Skid Row Sebastian Bach,
skupaj s šefom skupine Motor-
head LEMMYEM, snema ko-
mad »Bom To Raise Hell« za
film »Airhead«.
Rick Rubin bo producent
novega albuma avstralskih
rockerjev AC/DC. Rubin je po-
leg Bob Ročka najbolj iskan
producent tovrstne glasbe, na-
zadnje pa se je izkazal z odlič-
no produkcijo Mick Jaggerje-
vega albuma »Wandering Špi-
rit«. Produciral je tudi zadnji
hit skupine AC/DC »Big Gim«.
Makedonski jazz-rockerji
LEB I SOL bodo jutri, 1. apri-
la, nastopili v ljubljanski dvo-
rani Tivoli. Vlatko Stefanov-
ski in njegovi bodo predstavili
material z njihove v Ameriki
posnete plošče »Live In New
York«.
STANE ŠPEGEL
Ostanimo prijatelji
Telovadnica frankolovske
šole je vsako leto, ko se zbe-
rejo muzikantje in pevci na
prireditvi Ostanimo prijate-
lji skoraj premajhna za vse
poslušalce, ki si očitno to-
vrstnih koncertov želijo.
Kvalitetni izvajalci in odlič-
na organizacija, ki je bila le-
tos v rokah podmladka do-
mačega turističnega društva,
pripomorejo k uspehu in
k zadovoljstvu vseh.
Bratje iz Oplotnice, ki se
jim letos obeta rojstvo dveh
novih kaset, so presenetili
z ubranim štiriglasnim izva-
janjem slovenskih ljudskih
in umetnih pesmi, kar je po-
rok in dokaz, da velik del
uspeha pri ansamblu pride
predvsem na podlagi šolane-
ga glasu. Ansambel Robi j a
Zupana, ki ga danes poznajo
in cenijo kot enega najbolj-
ših domačih ansamblov, se je
tokrat predstavil malce ne-
običajno - v »latino« izvedbi,
kar je dokaz, da je potrebno
publiki pokazati še kaj več,
kot polko in valček.
Da šnopček zdravja da, pa
so dokazovali z novo skladbo
šaleški fantje, ki z novo pev-
ko pripravljajo nov program
ob 25-letnici delovanja.
In da se Zlati harmoniki
Ljubečna ni potrebno bati za
obstoj oz. napredek, pa so še
kako dokazali mladi harmo-
nikarji Tineta Lesjaka - Jani
Štirgl, Simon Klančnik, Pri-
mož Kelenc, Jože' Milošič,
Mojca Črešnar, Jasmina Po-
pič, Vesna Kidrič in Tanja
Cretnik. Veselje jih je bilo
poslušati.
Jože Sredenšek pa je s svo-
jim ansamblom, ki je prišel
na oder z novo pevko Regino
Jerman dokazal, da si njiho-
ve skladbe zares zaslužijo
uvrstitev na najvišja mesta
domačih lestvic, tako kot
Podkrajski fantje in Ansam-
bel Francija Zemeta, ki so
jim domačini toplo zaplo-
skah. Nastopili so še Zreških
6, trio Dani j a Operčkala in
Oktet Petrol in ansambel
Slatinek. Vse skupaj pa je
v šopek povezal Boris Ko-
pitar.
EDI MASNEC
Ostanimo prijatelji, je rekel tudi Jože Sredenšek in se pridružil pozivu iz Frankolovega.
Legendami funk glasbenik George Clinton bo s svojo 23-
člansko zasedbo Funkadelic pomagal pri promociji pravkar
izdanega albuma angleških PRIMAL SCREAM. Koncert, ki bo
9. aprila v znani londonski dvorani Brixton Academy, je seveda
že razprodan, Primal Scream pa se trenutno vzpenjajo po lestvi-
cah s skladbama »Ročk« in »Funky Jam«.
Št.3 - 31. marec 1994
29
Techno boom
Čudežnih polj
Vztrajati dvaindvajset let
v isti zasedbi, ob tem pa ime-
ti vedno dovolj svežih idej,
da se obdržiš v zgornji polo-
vici slovenske glasbene sce-
ne, je vsekakor poseben fe-
nomen.
O tem nedvomno govori
zajetna zbirka zlatih in sre-
brnih kaset ter plošč, obse-
žen arhiv časopisnih in ra-
dijskih intervjujev, televizij-
skih posnetkov, videospo-
tov... Glasbena pot Čudež-
nih polj se je pričela v letu
1972 z rockom in glasbo Be-
atlov, sledil je pop-rock, na-
to pa pop, ki je bil z rockom
le še rahlo obarvan. Z nekaj
skladbicami smo osvojili
otroško občinstvo, ki smo
mu dali tudi duo Spidi-
&Gogi.
Vedno smo se zavedali, da
moramo biti poleg klasične
usmeritve tudi inovativni.
To potrjuje naš novi projekt
Techo boom, ki smo mu pri-
lepili še nekaj naših rocker-
skih hitov. V svetu silno po-
pularni techno-rap smo ne-
koliko obrnili na glavo, se
smešno oblekU, naštudirali
show program, tekste prire-
dili na tragikomiko današ-
njega časa in po prvih odzi-
vih smo lahko prepričani, da
je uspešnica tu.
Ideja je zrasla že lani na
mojem zelniku, vendar je za-
radi prezasedenosti nismo
uspeli realizirati, tako da
smo to storili šele v prvih
mesecih letošnjega leta. Za
bodoče to pomeni, da bomo
poleg svojega standardnega
programa na veselicah pred-
stavljali polurni Techno bo-
om program, ki sicer pona-
zarja A stran nove kasete. Za
nastopanje v živo smo morali
zaradi preoblačenja posneti
še daljšo verzijo. Ob pojavah
pračloveka, duhovnika, do-
jenčka, Arabca, poslovneža,
ministra, delavca in starčka,
ob predstavitvi plinskih
mask in oblek za dekontami-
nacijo ter ob modni reviji
Hip-hop, raperskih oblačil
za starejše, smeha med gle-
dalci in poslušalci ne bo
zmanjkalo. Tudi spremlje-
valna glasba in besedila so
mešanica rapa in tecnha, za-
bel j ena s parodijo na gnilo
vsebino naše družbe in opo-
zorili na ekološke katastrofe,
ki jih je v svetu vsak dan več.
V tem sklopu se bodo zvrstile
techno-rap pesmi Techno
bum planet. Gremo v Evro-
po, Plinske maske in To ni
res.
Drugo, B stran kasete, smo
zapolnili z našima največji-
ma rockerskima hitoma. Bife
kafe in Rockerji. V dokaz, da
smo že včasih eksperimenti-
rali z rapom, smo dodali
skladbi Tirili-tirilo in Lili.
Za maturante srednjih šol
smo kot zadnjo na kaseto
uvrstili Gaudeamus Igitur,
seveda v ročk varianti.
Za jesen skupaj z Otom
Pestnerjem pripravljamo
nov projekt, ko bomo ponov-
no obudili slog Beatlov in
šestdesetih let, do takrat pa
bodo Čudežniki parodija,
cirkus in predvsem Techo
boom.
SLAVC L.KOVAČIČ
R^0T/7RNICA
Še malo od spodaj
No ja, saj res ni lahko pre-
našati vse tegobe in stesnobe,
ki jih tudi letos s sabo prinaša
pomladno prebujanje. Tu než-
ni brst, tam mehki cvet in pti-
ce v krošnjah požvižgujejo
zjutraj čakajoč na toplo sonce,
da bi se človek kar zasanjal na
vsakem koraku. Kako lep je
moral biti nekdaj ta svet. Ne-
kaj je ostalo, sicer bolj malo,
pa vendar ne bi smeli zanema-
riti dejstva, da se ni treba pre-
več naprezati, da še to pota-
camo.
In minil je teden, ko se je
tacalo ohoho in to v glavnem
po predpražniku ministra za
obrambo, ki se je medtem za-
prl v shrambo in prepeval Na
planincah. In prav osvežilno
je, če človek vsaj vsake kvatre
enkrat zapusti kotlinsko po-
stano ozračje in krene v bližnji
svet. Tako smo v petek pustih
Kroto na kahli in s Sanjsko
sva se vkrcala na zaflosan rde-
čerumeni vagon za kadilce, ter
oddmdrajsala sva proti jugov-
zhodu do jedrskega Krškega,
tam pa sva s kratkim ocvrtim
postankom presedla v rdeči
ami. Cilj: Zagreb! Kaj bi si
lahko popotnik želel lepšega,
kot so obmejni policaji sneti
s šnelkurza, kazensko zapeča-
teni na mejnem prehodu, sveto
prepričani, da bodo od vsake-
ga avtobusa, ki se pripelje iz
Bavarske pokasirali najmanj
dva pira. Jasno, da so nas gle-
dali, kot da smo jim mi zbrcali
njihove zamaščene podočnja-
ke in pustili so nas čakati,
medtem ko so blefirali, da
znajo uporabljati računalnik
in skrivaj srkali iz piksen. Po-
tem smo le smeli oditi iz do-
movine kot kakšni izdajalci ali
kaj ti jaz vem, kako zeljna gla-
va razmišlja.
Pravzaprav sem se z razmi-
šlja jočo zeljno glavo srečal
v življenju samo enkrat in si-
cer v Cirkusu Kansky pred le-
ti, pa še tisto smo potem z sku-
pinsko hipnozo osvobodili
spon in razčefuznila se je
v frclje prav pred našimi očmi.
Na oni strani so samo poma-
hali in hopsali smo donmevni
zamudi naproti. V sosednji
prestolnici ni manjkalo elek-
Piše Aleš Jošt
trike in zmerno smo zaglisirali
v predmestne vasi, ki jih je po-
goltnilo mesto, njihova imena
pa je moč najti samo še na
tramvajskih postajah. V malo
dvorano Doma sportova smo
vstopili po temeljitem pregle-
du uniformiranih in oborože-
nih, kijih je bilo v dvorani, kot
sem kasneje ugotavljal, vsaj
toliko kot gledalcev, se nravi
okoli tristo do štiristo. Štirid-
nevni festival Histeria vita
estki ga je pred Tudmano-
vimi vrati organiziral kdo
drug kot Majic, je s finalnim
večerom zaključil istrski
odred glasbenikov z nekaj go-
sli. Iz ozadja so butnili Let 3,
The Spoons, Messerschmitt in
Gustafi, spredaj pa podmla-
dek Fancy Lazy, Sexton, Poet
teatar in Berge Istra. Od go-
stov je bilo videti le Velikog
bijelog slona in Javno trajo,
medtem ko so Hali gali halid
manjkali brez opravičila. Te-
kla je slaba malvazija in tekel
je program na velikem odru,
na koncu je pred ozvočevalci
tekel še organizator, ki ni imel
denarja niti za frende, kaj šele
za bende. Še kar dobro jo je
odnesel. Obljubil je, kar je pač
moral. Odšli smo zadnji in do-
bra volja ni zmrznila. Potem je
začelo rositi...
Epepe: Koprski MKC, ki de-
luje pod diktaturo Društva
prijateljev zmernega napredka
prireja v mesecu aprilu revijo
Tretja godba in zaenkrat so
potrjeni nastopi skupin The
Work iz Velike Britanije 15. 4.,
DuU shichsall iz Nizozemske
bodo nastopali 17., francosko-
švicarska zasedba Alboth pa
18. aprila, tudi velika noč ne
bo kar tako minila. Kako pa
kaj vi, dragi svoji?
Pop loto
Pravilen vrstni red skladb
je napovedala Majda Želj in
si s tem prislužila nagrado
vredno 9000 SIT. Nagrada,
ki jo podarja sponzor oddaje
Pop loto, trgovina ORIS
MASH, je vredna 3000 SIT.
Za skladbe, ki jih je izbrala
naša nagrajenka, lahko gla-
sujete v sredo, 6. aprila. Ku-
pone pošljite na dopisnicah
na naslov: Radio Celje, Pre-
šernova 19, Celje.
Št.3 - 31. marec 1994
30
Nihče
Včasih človeka mine. Čeprav si načelno optimist,
čeprav opaziš sonce, češnje, ki cvetijo, zajce, ki tekajo
po gozdu, ti lahko gre marsikaj na živce. Včasih se ti
zdi, da se je vse ustavilo in da noče več naprej. Spet
drugič se ti zdi, da si dosegel »vrh«, pa naslednji
trenutek ugotoviš, da si še vedno tam, kjer si bil...
Ampak, živimo v svetu, na katerem sta prisotna tako
lepota kot umazanija. Tako dobrota kot pokvarjenost.
In stvarem, ki jih prinaša življenje, se je morda mogoče
izogniti za nekaj časa. Življenje pa teče dalje, od vsa-
kogar zahteva poraze, poskrbi pa tudi za zmage.
Vsak od nas je prepričan, da se Zemlja vrti zaradi
njega. Res je, da vsakdo predstavlja nek člen v svoji
okolici, med soljudmi... pa vendar se lahko Zemlja
vrti naprej tudi brez nas. Ne samo brez enega, dveh
ljudi, ki smo jih ljubili, pa so odšli. Zemlja bi zdržala
brez celotne vrste. Ne potrebuje nanu-eč nikogar, na
kogar bi se opirala. Nikogar, ki bi ga ljubila. Sicer pa
tako ali tako ve, da bo izginila prej kot Sonce...
NINA M.
Veseli veter
Učenci Osnovne šole iz
Prebolda so tematsko glasi-
lo, ki so ga podnaslovih Aha,
drugače, izdali konec lan-
skega leta. V glasilu so se
učenci s pomočjo mentoric
Ide Završnik in Jane Golob,
lotili raziskovanja drugač-
nosti.
V glasilu pišejo o vseh ti-
stih, ki jih iz takšnih ali dru-
gačnih razlogov družba ne
sprejema kot enakovredne
člane. Takšnih ljudi je (tako
kot povsod) seveda dovolj
tudi v njihovem domačem
kraju. Člani literarnega in
novinarskega krožka, so jih
poiskali, se z njimi pogovar-
jali, s pomočjo starejših kra-
janov izvedeli več o tem, ka-
ko je bUo s posebneži
nekoč...
Skratka, glasilo, ki so ga
izdali učenci Osnovne šole iz
Prebolda, je resnično vredno
vse pohvale - seveda s spod-
budo, da bi se podobnih ak-
cij lotili še na kakšni drugi
šoli.
Med prispevki o ljudeh, ki
jih je zaznamovala bolezen,
o Romih, ki živijo drugače,
o velikih, majhnih, debelih
ljudeh, modi, kot se je spo-
minjajo stare mame in še
čem, smo za objavo izbrali
portret vaškega posebneža,
ki ga je predstavil osmošolec
Matic Pečovnik.
In od takrat |em
mačke...
.. .je dejal Kacenfresar, ki
so ga ljudje drugače imeno-
vali še Brglez. Izdajal se je,
da je prostozidar in se pred-
stavljal kot Von Milan. Iz
Nemčije je prišel v Velenje,
od koder so ga Nemci nagna-
li, ker jim je delal sramoto.
Tako je prišel v Prebold in
nazadnje stanoval v pod-
strešnem stanovanju stare
Vedenikove hiše (v Dolenji
vasi, pri hauzih).
Nekaj časa je govoril samo
nemško, čez čas pa se je
»omehčal« in začel govoriti
slovensko.
Kacenfresar je bil temno-
polt, njegov obraz pa cigan-
ski. Imel je na kratko, prav
na krtačo postrižene lase,
nosil je irhaste hlače do ko-
len, nepogrešljiva pa je bila
tudi palica, na katero se je
opiral med hojo. Hodil je po-
končno in s tem dajal vtis,
kot da je res pravi gospod.
Znal je tudi jodlati in z jod-
lanjem je služil. Med hauzar-
ji in okoliškimi ljudmi se je
kot strela razvedela vest, da
Brglez je mačke. Opazovali
so ga in govorice so se potr-
dile. Ko so ga spraševali,
kdaj in zakaj je začel jesti
mačke, je odgovoril: »Nekoč,
ko sem bil v vojski hudo la-
čen, sem poskusil mačko. Bi-
la mi je kar všeč in od takrat
jih jem.«
Kacenfresar je torej ime,
vzeto in nemščine: die Katze
- mačka, f ressen - zreti jesti.
Katzenfresar je torej (popa-
čeno) človek, ki je mačke.
Okoli leta 1955 je Brglez
ali gospod Von Milan odšel
iz Prebolda. Kam, se ne ve.
Kazensici
zalconilc
Andromede
(4. del)-
Sestavila: tirana Berti in
GrizU
Kot sva že zadnjič povedala,
sva si z najino Vojsko zagoto-
vila mir in prevlado v večjem
delu naše Galaksije. Da bi nad
njo lažje držala svojo roko, sva
Sovjete razbila na manjše
upravne enote (1-5 osončij) in
jih »demokratizirala« na najin
dobro znan način. Tako je na-
stala Konfederacija Neodvis-
nih Samostojnih in Suverenih
Andromedskih Demokratičnih
Republik (KNSSADR). V vsa-
kem sistemu sva uvedla še
nadzornike, ki pa za razliko od
ministrov imajo kar nekaj
oblasti, ker sva jima jo podari-
la midva. Vladati morajo toč-
no po ustavi, saj drugače sledi
neuspela možganska operaci-
ja. Vendar v tem sistemu nekaj
vseeno ne klapa, zato sva
uvedla še najin zakonik, pred
katerim se lahko tudi Hamu-
rabijev skrije in zardi od sra-
mu. S tem čudovitim vzvodom
oblasti se seveda da vsakogar
prepričati o vsem na vsako-
vrstne načine. Tako sva v naji-
ni državici končno dosegla lju-
bezen in mir, ki sva si ju že od
nekdaj želela. Kako? Berite
dalje!
Uvod In zakoni
Zakon št. 1: Kaznuje se vse,
kar ni dovoljeno;
Zakon št. 2: Kazniva dejanja si
izmišljava sproti in poljubno;
Zakon št.3: Kdor ne razsodi
pravilno, bo proglašen za in-
kompetentnega in temu pri-
memo usmrčen.
Ti nadvse pošteni in demo-
kratično prosvetljeni zakoni
so temelji naše zakonodaje.
Kdor se s tem ne strinja, lahko
poljubno izbere način iz na-
slednjega odstavka.
Smrtne kazni
S smrtjo se kaznuje vsak
prekršek, hujši od pritiska na
stikalo brez dovoljenja.
Po vrsti od blažjih k hujšim:
krogla v tilnik (izvrši policist/
vojak, ki se mu ne ljubi ubada-
ti s pisanjem dolgočasnih za-
pisnikov), obešenje, utopitev,
grmada, izstradanje, izsuševa-
nje, oglodovanje, električni
stol, odiranje, dnevni preizkus
delovanja gravitacije (nad
1000 m; vendar za bitja, ki
imajo krila, to ne velja), pre-
mazovanje z medom in izpo-
stavljanje krvoločnim mrav-
ljam, igranje žive tarče za nsiše
pogimine tankiste, čiščenje tal
jedrskega reaktorja, zaprtje
v sobo s Santa Barbaro, poro-
ka s Heleno Blagne, obisk Bele
krajine (novopridobljena de-
žela na Zemlji, ki je seveda
pod najino komando), prestre-
zanje padca Nine M. S., pet
minut v Barflyu z Gregorjem
S. (tudi v tem primeru je pre-
strezanje padca zelo učinkovi-
ta metoda), sodelovanje v naji-
ni kuhinji kot sestavina ali po-
skuševalec(ka) - izidje tako ali
tako enak, večer z R. B., zva-
nim Bidi ml. (verjemite, gre za
zelo neprijetno njuško), pisa-
nje člankov za našega ljubega
urednika (slej ko prej pogineš,
saj takšne duševne napetosti
ne more prinesti nihče) in, se-
veda, skrajna smrtna kazen
- romantična večerja
z NAMA!!!
Zaporne kazni in
mučenja
Zaprt je lahko vsakdo, če
dela kar koli drugega razen di-
ha, če to trenutno ni dovolje-
no. Prekršek seveda ne sme bi-
ti hujši od prižiganja stikala
brez dovoljenja.
Zaporne kazni:
8,349, 24,7 let, 55,1 leta, do-
smrtna ječa + dve leti, pet let
v 50 kubičnih cm veliki celici,
deset dni v poljubnem straniš-
ču z vsemi pogoji (smrad, neči-
stoča), sedem dni z manično
depresivno osebo, ki rada go-
vori o svojih težavah in zaprtje
v pasjo hišico z desetimi lačni-
mi pitbulli.
Mučenja
FHiljenje nohtov in ostali po-
dobni antični postopki, pa še:
nadomestek za boksarsko vre-
čo, spreminjanje kaznjenca
v baklo (žarnico ali fleš), po-
slušanje vicev iz teleteksta in
ostaU načini, ki padejo inkvi-
zitorju tačas na um, mračen
tako kot pogled povprečnega
dijaka na učitelja matematike.
S tem je postavljeno še zad-
nje kolesce v mogočnem stroju
najine države in obdobje več-
nega miru se začenja.
Adijo in nasvidenje v na-
slednji vojni!
(Za zdaj) konec!!!
Poznamo tri vrste inteli-
gentnih oseb: prva je tako
inteligentna, da zanjo pra-
vijo, da je zelo inteligentna,
kar se zdi naravno in očit-
no, druga je tako inteli-
gentna, da vidi, da se ji pri-
lizujejo, vendar je ne opi-
sujejo kot inteligentno,
tretja pa je tako malo inte-
ligentna, da bo verjela kar
koli.
(John Fowles)
»Nekdo
diha!«
To izjavo meseca je v eter
spustila Tina. V soboto sem
bolj nikakršne volje (kot po-
navadi) prišel na radio. Sel
sem pogledat v prostor, iz
katerega se je slišalo nena-
vadno veliko smeha in šel
pogledat. Tam je za veUko
mizo, sedela Nina, okoli nje
pa kup otročičkov, ki so
vsevprek spraševali, se sme-
jali, čudili... Hotel sem ji
pomagati, vsaj moralno.
Vprašal sem: »Nina, kaj je
danes na Teen-valu?« Pa mi
ni uspelo, pomagati ji, na-
mreč. Ampak, ta mali so iz-
padli kar prikupni otročički,
mogoče za palec preveč ra-
dovedni. Kar iz Žalca so se
pripeljali pogledat Radio in
poslušat Teen-val (od blizu).
Z oddajo pa smo zadovo-
ljili vse tiste navdušene po-
slušalce, ki že tri mesece te-
žijo z: »Več glasbe, več glas-
be!!!«. Ja, v soboto je bil
glasbeni maraton in kot sem
z jasnovidnostjo stare cigan-
ke prerokoval sam, je zmagal
Billy Idol s komadom Cradle
of love. Mi pa smo sami od-
korakali v sobotno po-
poldne.
SIMON K.
Smrt je edina trajna za-
deva v življenju - zato jo
večina hrani za konec....
Nelco glupo nedeijo
(Peter Lovšin)
Neko glupo nedeljo
ko sem bil čisto na tleh
sem spravu se brskat po naši podstreh
v stari omari, čisto pr dnu
našel sem tisto, po kar sem pršu
bla je sam knjiga
čist navadna povest
ki govorila je o fantu
rojenem na cest
Zgodba je kratka in tole pove
da človek nikoli obupat ne sme
če moraš borit se, vm udare
če treba bit miren, sprazen kozarc
če moraš se jokat nared to na glas
če treba pozabit dela naj čas
Knjiga je bla dobra, polha lepih besed
a kaj ko v resnici ne da se tko živet
če moraš borit se, sprazneš kozarc
če treba bit miren, vrneš udare
če moraš se jokat, nardiš to u seb
če treba pozabit ustane u teb
neko glupo nedeljo, ko sem bil čisto na tleh
sem spravu se v posteljo s solzami v očeh
dolgo sem se muču, ker nisem zaspau
zato sem še enkrat knjigo prebrau
zgodba je kratka in tole pove
da človek nikol obupat ne sme
če moraš borit se, vm udare
če treba bit miren sprazen kozarc
če moraš se jokat nared to na glas
če treba pozabit dela naj čas
Z NT&RC v Gardaland
V soboto smo med vedno večjim kupom kuponov, ki jih
pridno pošiljate, ker bi radi z nami v Gardaland, izžrebali: Sašo
Burdijan, Kraigherjeva 6, Celje; Alenko Lokovšek, Olešče 16,
Laško in Tjašo Slokan, Na zelenici 2, Prebold. Uživajte na izletu
in ne pozabite na fotografiranje!
Št.3 - 31. marec 1994
31
Okolju prijazni dokumenti
Britanski ministrski pred-
sednik John Major je 25. ja-
guarja objavil vladne načrte
23 izvajanje sporazumov,
sklenjenih na vrhunskem se-
stanku o Zemlji v Riu leta
1992. Vlada je objavila štiri
dokumente - o podnebju,
gozdovih, raznovrstnosti
rastlinskega in živalskega
sveta in razvoju - s katerimi
bo poskušala uskladiti go-
spodarsko rast s skrbjo za
okolje. Britanska vlada se ob
objavi štirih ekološko zdra-
vih listin ponosno tolče po
prsih, odziv ekoloških sku-
pin pa je skrajno mlačen...
Kaj je izjavil
britanski premier
»Ko sem junija 1992 odšel
v Rio in se tam podpisal s še
drugimi predsedniki iz 117
vlad, smo se vsi zavedali, da
je naše početje šele začetek.
Ekološki izzivi, s katerimi se
soočamo tn s katerimi se so-
oča svet v celoti, so izjemno
veliki, in vsem v Riu je bilo
jasno, da naši podpisi ne bo-
do pomenih absolutno nič,
če ne bodo sprožili akcije do-
ma. To dopoldne torej objav-
ljamo štiri dokumente, ki
upoštevajo Vrh v Riu. Ne gre
za zaključek dolge poti v iz-
delane ekološke razmere,
ampak proces začenja.«
Britanski premier John
Major je s to izjavo poskušal
že vnaprej utišati možne kri-
tike, da njegovi dokumenti
ponujajo samo delne odgo-
vore na vprašanja, o katerih
so razpravljali v Riu. Še pred
objavo dokumentov so opo-
zicijski politiki in ekologi
opozarjali britansko javnost,
naj pričakuje lepo ubesedene
dokumente z le malo vsebi-
ne. V preteklosti so mnogi
obtožili vlado, da z izvaja-
njem ekoloških ukrepov za-
muja. Kaj utegnejo torej reči
zdaj, ko so novi dokumenti
dosegli javnost? John Gum-
mer, britanski minister za
okolje, je prepričan, da so
Britanci v svetu prvi, ker so
v središču kampanje in po-
skušajo pridobiti na svojo
stran širšo javnost: »V zvezi
z ogljikovim dioksidom smo
za zdaj storili že veliko,
v smislu, da smo prva drža-
va, ki je natančno izdelala
načrte, kako bomo dosegli
zastavljene cilje. Naslednji
korak je, mislim, v tem, da
tudi drugi storijo isto kot
mi«.
Cilji, ki jih omenja britan-
ski minister za okolje John
Gummer je omejitev, da bi
do leta 2000 proizvajanje og-
ljikovega dioksida zmanjšali
na nivo iz leta 1990 in s tem
poskušali odvrniti segreva-
nje ozračja. Ena izmed stra-
tegij za dosego tega cilja je
sporna uvedba davkov na
porabo goriva v gospodinj-
stvu, čeprav opozicijski poli-
tiki menijo, da gre samo za
izgovor, s katerim poskuša
vladajoča stranka upravičiti
nov nepriljubljen davek.
Britansko časopisje je tej
temi ob koncu januarja po-
svetilo izredno veliko pozor-
nosti. Pet-odstotno zmanjša-
nje izpušnih plinov ni mačji
kašelj, so opozarjali komen-
tatorji, in v svojih prispevkih
dodajali sezname največjih
svetovnih onesnaževalcev
zraka z ogljikovim dioksi-
dom, ki Britanijo uvrščajo
na osmo mesto, daleč za
ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki
zavzemajo nečastna prva tri
mesta. Pri izpušnih plinih
pa, kot so zapisali v Inde-
pendentu, ne gre samo za in-
dustrijske odpadke, ampak
tudi za onesnaževanje zraka
na cestah. Število avtomobi-
lov na britanskih cestah še
vedno raste in voznike bo
treba težko prepričati, naj se
zlasti na delo vozijo s sred-
stvi javnega prometa. Kjer
besede ne zaležejo, je treba
na navadne zemljane pritis-
niti drugače — s povišanjem
cen bencina na primer, ki se
ubogim britanskim davko-
plačevalcem obeta kmalu po
obdavčenju plina in elektri-
ke - edinih virov energije, ki
ju lahko uporabljajo za ogre-
vanje svojih domov.
IVIlačni odziv
ekologov
Ali se ekologi torej strinja-
jo, da britanija v skrbi za
okolje, prednjači v svetu?
Namesto, da bi se do tal pri-
klonili novim dokumentom,
so jih napadali še pred urad-
no objavo. Naravovarstveni-
ki se pač zavedajo, da je go-
voričenje politikov eno, skrb
za okolje pa nekaj drugega.
Jonathan Porritt, predsed-
nik Komisije ZN za ekologi-
jo in razvoj v Londonu, priz-
nava, da bi bilo narobe zani-
kati dejstvo, da je britanska
vlada sicer povedla v vzpod-
bujanju drugih vlad, naj sto-
rijo za okolje nekoliko več,
toda kot je poudaril Porritt,
je treba hkrati tudi poudari-
Piše: Mojca Belak
ti, »da gre za neverjetno hi-
navščino, ko trdijo, da Brita-
nija vodi v prizadevanjih za
zmanjšanje ogrevanja glo-
balnega ozračja. Nihče se
namreč ne zanima za to, kaj
se bo zgodilo poletu 2000 - po
tem je popolna praznina, ni
nobenih ciljev, nobenih ob-
ljub, nič. In razlog za to je
v tem, da se vlada zaveda, da
se bo količina izpušnih pli-
nov, predvsem ogljikovega
dioksida, po letu 2000 spet
povečala. In če govorijo, da
nas, Britance, to uvršča v vrh
prizadevanj za omejevanje
segrevanja ozračja, je prese-
netljivo hinavsko«.
Tudi drugi ekologi se pri-
tožujejo, da dokumenti, ki so
jih izdali v britanski vladi,
ne vsebujejo praktičnih ci-
ljev, čeprav pravilno identi-
ficirajo in analizirajo po-
drobnosti ekoloških nevar-
nosti. Večinoma menijo, da
so vse besede sicer na mestu,
toda pravi problem pri vseh
vprašanjih, ki zadevajo Svet
v celoti, je v tem, da je bese-
de lahko zapisati, precej teže
pa jih je tudi izvajati
v praksi...
Menda je ugotovljeno, da nimamo nespodobne
vlade, ampak premalo usposobljene držav-
ljane.
Žal se v vsaki politiki prej izčrpajo državljani
kot politika.
Ni težko valiti krivde na druge, ko pa imamo
tako razgibano konfiguracijo.
Namesto konkurence je še vedno navzoča dvo-
govorna ekonomija.
Okrepimo varnostno službo! Varnost naših
delovnih mest je močno ogrožena.
Žal je egalitarnovrednostni sistem brez vred-
nosti.
Nelegitimno bogatenje lahko zruši legitimen
sistem.
O glavnih stvareh razpravljamo s postran-
skimi podtoni.
FRANCI ČEČ
I^^V—LIP N11^
»Noja, bom poskusil«
Prav nič se nisem bala, da kateri učenec
ne bi zmogel poti. Nevarnost bi bila samo,
če bi ne bi verjeli svojim sposobnostim.
v Poljčanah smo izstopili. V vrsti po dva
in dva smo se napotili proti vznožju Boča.
Pred gozdom smo se ustavili in malicali.
»Tako, učenci, sedaj ne bomo več hodili
po dva in dva, ampak drug za drugim. Glej-
te, da se kolona ne pretrga, da ne zgrešite
poti. Spredaj bo šel tovariš, zadaj pa jaz.
Opazujte drevje in markacije! Poznate jih
iz šole: bel krog z rdečo piko. Čez 45 minut
bomo počivali. Tovariš nas bo počakal, na-
to nadaljujemo pot do planinske koče.«
Z vriskom so nadaljevali pot. Komaj sem
dohitevala razlagati: »To je bukev, hrast,
gaber, smreka, jelka.«
»Kaj je to, tovarišica?« se oglasi Giza.
»To so borovnice. Lahko jih zobate. Pra-
vijo, da odlično vplivajo na vid. Samo bolj
tiho hodite, da ne bomo preveč prestrašili
gozdnih ptic, veveric in zajcev.«
Zares, učenci so utihnili. S prijetnim na-
smehom na licu so prvič slišali v gozdu
žgolenje ptic. Najglasnejše so bile sinice in
šoje. Pozabili so na utrujenost in strmino.
Kljub temu seje prilegel počitek in požirek
čaja.
»Koliko je še do koče?« so spraševali.
»Še 30 minut. Če bomo hitri, še manj.«
»Gremo naprej, saj smo spočiti.«
Odšli smo. Preden je minilo 30 minut,
smo zagledali cerkvico in planinsko kočo.
l^fihče ni bil utrujen, vsi so zdrveli h koči.
Vsak je hotšl biti prvi. Meni se ni tako
niudilo. Zadnja sem prispela do klopi pred
kočo. Opazovala sem Balažica. Popolnoma
je pozabil na strah.
»Zdaj se najejte in spočijte. Čez eno uro
se boste najbolj pogumni povzpeli na stolp.
Tisti, ki ste preveč utrujeni ali se bojite,
boste ostali poleg mene pri koči.«
»Kaj si vi ne upate na stolp?«
»O, ja, še kako rada bi šla! Samo nekdo
mora biti z vami.«
»Kaj, če bomo šli vsi na stolp?«
»Potem grem z veseljem tudi jaz.«
Začeli so z užitkom jesti, najbolj spočiti
pa nabijati žogo.
»Tovarišica, greste med dvema ognje-
ma?« me je povabila Helena.
»Seveda, če gre tudi tovariš.«
Izvolili so dve rezervi in vrgli v zrak
kovanec. Tisti, ki je dobil cifro, je prvi
izbiral igralca. Tako je v enem polju bil
mož, v drugem pa jaz. Naša skupina je bila
že vnaprej obsojena na poraz, ker ne znam
tako dobro »streljati« kot mož. Vseeno smo
se bili do zadnjega »življenja«. Komaj smo
malo posedli, žeje bil čas za odhod na stolp.
»Kdo ostane pri koči?« vprašam. Nihče
ne dvigne roke.
»Vi ste sijajni učenci! Vsi gremo na
stolp,« jih pohvalim.
Kmalu za kočo smo že grizli kolena v str-
mino. Sonce je neusmiljeno pripekalo in
nekaterim je kar curljal pot s čela. Nihče ni
upal potamati, da je pot težka. Poiskali
smo si vsak svojo palico in bili srečni, ko
smo prispeli v hladen gozd. Balažic je hodil
na čelu z možem in tako prvi prispel do
stolpa. Kakšno navdušenje! Vsem učencem
je sonce sijalo z oči.
»Nikoli nisem mislil, da bom prispel na
vrh, ko sem v Pragerskem opazoval Boč,« je
zmagoslavno izjavil Balažic.
»Na stolp bomo šli po skupinah. Največ
deset učencev hkrati,« dajem navodila.
Prvi navdušenci so zdrveli po stopnicah
na vrh. Mož razlaga:
»Tu pod sabo na severu vidite Dravinjo,
v ozadju Pohorje, na desni strani Ma-
ribor. ..«
Druga skupina je komaj čakala, da pride
na vrsto. Tri učenke so se ustavile nekje na
sredini, čutile so, da se stolp maje (kar je
bilo tudi res) in postalo jih je tako strah, da
sem jih le s težavo spravila spet nazaj na
zemljo. Vse so čutile vrtoglavico.
Pod stolpom smo se spet zbrali. Nikoli
pozneje nisem videla otrok, ki bi bili tako
srečni, ko so dosegli cilj.
Vrnili smo se na vlak, kjer je bilo čeblja-
nja, petja in smeha v izobilju. Bil je že
mrak, ko smo prispeli v Beltince. Pričakali
so nas starši. Otroci so hoteli v prvi sapi
povedati, kako so se vzpeli na strašno viso-
ko goro.
Drugi dan je bila v razredu popolna tiši-
na. Le tu in tam je zastokal kakšen učenec,
kako ga bolijo noge, in se pohvalil hkrati,
kako enkraten je bil izlet.
Dnevi so hitro minevali, učenci so bili
delavni, nekateri kljub temu niso izdelali
uspešno.
Delitev spričeval. Pripravili so govor in
darilce. Vsem nam je šlo na jok. Opazovala
sem učenca Cdra. Imel je žametno rjave oči,
ki so vedno opazovale svet nekoliko žalost-
no. Preden sem jim razdelila spričevala,
sem jim povedala uspeh. Gor je imel neza-
dostno iz matematike. Nemo in žalostno je
gledal Ni obvladal pojmov iz geometrije.
Ko sva se tako srečala z očmi, me je zaske-
lelo pri srcu. Kaj, če sem mu naredila krivi-
co? ... V počitnicah smo dobili nov učni
načrt. Vse geometrijske pojme, ki jih Gor ni
obvladal, so prenesli v naslednji razred.
Nikoli si v srcu nisem odpustila, da sem ga
tako strogo ocenila. Razmišljala sem, kako
doseči, da so učenci uspešni. Ne glede na
osebne zadržke in mnenje staršev sem na-
slednja leta neuspešne učence učila še po
pouku. Tako sem lažje nadoknadila vrzeli
v znanju in spoznala, da brez dopolnilnega
pouka ne bi napredovali. Čez leta je tudi
šolska zakonodaja zahtevala dopolnilni po-
uk in ga tudi plačala.  -
Za zaključek šolskega leta smo se šli ko-
pat v Lendavo ob mlinu. Mnogi učenci so
bili takrat prvič v reki, zato je bila previd-
nost na prvem mestu. Počasi smo se zmoči-
li, škropili in igrali. Prva igra je bila zvez-
da. Vsak drugi učenec se je ulegel na vodo,
vsak drugi je hodil in držal sošolca za roko.
V skupini je bilo po šest učencev in vrteli
smo se v krogu. Vsi pogumni učenci so se
zvrstili v tej igri
»Kdo upa gledati pod vodo?!«
Kar deset se jih je prijavilo. Tekmovali
smo, kdo vzdrži najdlje pod vodo. Preskus
so prestali še drugi učenci, kajti vsak je
hotel biti pogumen in prostovoljcev je bilo
vedno več. Sli smo se igrico »ribice«. Dva
učenca sta se držala za roke, ki so bile pod
vodo, tretji je moral splavati pod rokami.
To so zmogli le najpogumnejši... Čas kopa-
nja je potekel.
. ■- »Se zadnjikrat se zmočimo in zaplavamo.
V vodi se bom poslovila od vseh. Kot teče
voda, tako teče življenje mimo nas in z na-
mi. Mnogo sem se naučila od vas in upam,
da ste se tudi vi kaj od mene. Karkoli delate
in koder hodite, poskusite nositi veselje
v srcu in ga poklanjati tudi drugim.«
Prešerno smo se smejali in počofotali
v vodi. Oblekli smo se in šli proti šoli. Niso
vedeli, da se tega dne poslavljam od njih in
od Gančanov. Čakalo me je novo delovno
mesto.
Na Triglav
Z Zinko, ki je bila Prekmurka, sva se
zmenili, da menjava službeno mesto. Ona je
učila v Brezah nad Laškim. Obe sva se
strinjali. Čakali sva še na uradno potrditev.
Živela sem v negotovosti brez stanova-
nja. Šolska pisarna je bila le zasilna rešitev.
Imela sem močno vrtoglavico. Vse je kaza-
lo, da pričakujeva naraščaj. To sem zaupala
sošolki, ki je živela v Beltincih.
»Za sedaj še vedno ne moreš imeti otrok.
Naredi splav. Ob svoji plači ne boš mogla
živeti v troje:«
»To pa že ne! Vedno sem si želela, da bi
imela veliko otrok. Jaz sem bila sedma.
Mama meje z veseljem sprejela, jaz pa ne bi
prvega otroka?!«
»Naredi, kakor hočeš, a vedi, da bo ta
tvoj otrok živel v strašnem pomanjkanju.«
»Ničesar se ne bojim,« sem pristavila in
se na hitro poslovila.
Z možem sva se odpeljala v Rogaško Sla-
tino. Odšla sem h ginekologu, ki je potrdil
začetek nosečnosti.
»Smem na Triglav, ko imam tako vrto-
glavico?«
»Seveda lahko. Sprememba zraka vam
bo še koristila.«
Št.3 - 31. marec 1994
32
Na sejem z novimi lepotci
CeUska Avtotehnlka se bo preilsiavUa ¥ dvorani D - Kvalitetna ponudba In ugodne cene
Na sejmu Avto in vzdrževa-
nje, ki bo obiskovalcem odprl
vrata 5. aprila, se bo s svojo
bogato ponudbo predstavilo
tudi celjsko trgovsko in proiz-
vodno podjetje Avtotehnika.
Vse novosti tudi
v Celju
Glavni direktor Avtotehni-
ke Celje Lojze Selič ocenjuje,
da si je sejem Avto in vz<i-že-
vanje že dodobra utrdil svoj
položaj v mestu ob Savinji.
»Smo podjetje, ki je na tem
področju doma in bilo bi na-
pačno, če ne bi bili prisotni na
takšnem sejmu. Avto in vzdr-
ževanje je za Celje in vso Slo-
venijo izredno pomembna se-
jemska prireditev, zagotovo pa
bi sejem imel še večjo težo, če
se stvari ne bi podvajale
z Ljubljano. Slovenija je pač
premajhna za več takšnih po-
dobnih sejmov,« meni Selič.
V Avtotehniki se bodo obi-
skovalcem na razstavnem pro-
storu v hali D predstavili
z vsemi štirimi programi, ki jih
danes zastopajo. To so progra-
mi Renault, Citroen, Škoda in
Daewoo. Iz programa Renault
bodo poleg drugih vozil pripe-
ljali najnovejši in izredno lep
model Laguna, ki naj bi zame-
njal Renault 21 in ki je že ne-
kaj časa tudi v njihovem pro-
dajnem salonu na Bežigrajski
13. Podobno so pri Renaultu že
lani zamenjali Renault 25
s Safranom, obenem pa poso-
dobili vozilo Renault 19, po-
lepšali model Clio in mu doda-
li novo opremo. Na tržišče pri-
haja tudi priljubljena petica
z novim motorjem. »Skratka,«
meni Selič, »Renaultov pro-
gram je resnično pomlajen in
vse novosti bomo prikazaU tu-
di na sejmu Avto in vzdrže-
vanje.«
Pri Citroenu je zanimiva.
Lojze Selič: »Ponudba na sej-
mu bo kvalitetna in tudi
ugodna.*
Xantia, ki jo kupci poznajo že
nekaj časa, med novostmi pa
opozarjajo na novo dostavno
vozilo C 15, ki je ne samo pri-
jetno na pogled, temveč tudi
zelo uporabno vozilo. Ned-
vomno pa bodo obiskovalce
tudi tokrat pritegnila kvalitet-
na vozila iz programa Škode.
Privlačni so novi modeli iz ta-
ko imenovane black in silver
line, lepo zimanjost pa so do-
polnili še z bogato opremo,
centralnim zaklepanjem in
električnim pomikom šip.
je tudi cena zelo solidna, pa so
se številni kupci že prepričali.
Poleg tega bodo kupci na sej-
mu Avto in vzdrževanje Icihko
izbirali še med tovornimi vozi-
li iz programa Škoda, kjer se
prav tako pojavlja nekaj novo-
sti. Med voziU iz programa
Daewoo, ki si na slovenskem
tržišču lepo utirajo svojo pot,
pa v Avtotehniki računajo, da
bodo lahko pripeljali nov mo-
del Tico, ki si je med poznaval-
ci že pridobil oceno izredno
prijetnega avtomobila.
Razen vseh vrst avtomobi-
lov bo Avtotehnika na tokrat-
nem sejmu prikazala še opre-
mo za mehanične delavnice.
Lojze Selič dodaja, da bodo na
sejmu ponudili tudi kakšne
ugodnosti pri prodaji, za po-
pust se dogovarjajo z Daewoo
in Cimosom za Citroenova vo-
zila. Zagotovo pa bodo vse ku-
pce, ki bodo na sejmu kupili
vozilo, presenetili s kakšnim
lepim darilom. Poskrbeli bodo
za tehnični pregled vozila, ga
opremili z obvezno opremo,
morda kakšno lepo preprogo.
V Avtotehniki pa tudi sicer, ne
le v času sejma, poskušajo svo-
jim kupcem omogočiti čim laž-
jo pot do želenega vozila. Po-
trošnikom so na voljo nakup
na leasing, prodaja staro za
novo ter ugodni kreditni pogo-
ji. Med drugim ponujajo kredit
na 24 mesecev, za kar vam ne
bo treba plačati pologa,
obrestna mera pa je samo 16
odstotkov plus R.
Od prodaje do
servisiranja
Glavni direktor trgovskega
in proizvodnega podjetja Av-
totehnika Lojze Selič sicer
ocenjuje, da je bilo poslovanje
v minulem letu odraz razmer,
v kakršnih živi slovensko go-
spodarstvo in kakršna ie kup-
na moč državljanov. Čedalje
močnejša je tudi konkurenca,
tista prava in tudi takšna, ki
rada seže po nelojalnih ukre-
pih. Zanimiv je podatek, da so
kupci v začetku lanskega leta
v Avtotehniki na veliko pov-
praševali po kolesih. Avtoteh-
nika ima namreč bogato izbiro
Rogovih, gorskih in drugih ko-
les, prav tako so šli dobro
v promet rezervni deli. Manj
pa je bilo povpraševanja po
Po Renaultovih vozilih je v Avtotehniki že sicer veliko povpraševanja, na sejmu pa bodo
predstavili zadnji bit — Renault Laguna.
mopedih, prav tako so opažah
manjšo prodajo drugih Tomo-
sovih izdelkov, na primer mo-
tornih žag, namakalnih na-
prav, smučarskih vlečnic, če-
prav so bile cene dokaj ugod-
ne. V Avtotehniki so lani zabe-
ležiU tudi manjše povpraševa-
nje po izdelkih bele tehnike,
več je bilo zanimanja za aku-
stične aparate, gume in aku-
mulatorje. V tem podjetju po-
nujajo številne izdelke tudi in-
dustriji, kjer pa je bilo čutiti,
da so podjetja omejila stroške
za vzdrževanje oziroma na-
ložbe.
Pri avtomobilih je bila na
začetku lanskega leta nekoliko
slabša prodaja vozil iz Renaul-
tovega programa, dobro pa so
šle v promet Škode in Citroeni.
Pri Citroenu je potem prodaja
nekoliko upadla, kar je bila
predvsem posledica dolgih ča-
kalnih rokov. Ponudbo pa so
že lani dopolnili z vozili znam-
ke Daewoo. Pravo prelomnico
je po Sehčevi oceni pomenila
sprememba pri Renaultu. Tr-
žišču so ponudili prenovljen
model Renault 19, doma je ste-
kla proizvodnja Clia, spreme-
nili so način prodaje, tako da
so tudi v Avtotehniki v drugi
polovici lanskega leta zabele-
žili bistveno večjo prodajo Re-
naultovih vozil.
Poleg prodaje vozil pa v Av-
totehniki zagotavljajo tudi
servisno dejavnost, kjer je za-
radi vse boljših vozU vse manj
popravil, ljudem sta na voljo
še avtomatska in ročna pralni-
ca ter kleparska delavnica.
izboljšati ponudbo
Letos čaka 109 članski ko-
lektiv veliko dela. Pred vrati je
lastninsko preoblikovanje, nič
manj dela jih ne čaka pri sami
organizaciji dela. »Naši part-
nerji želijo, da so stvari ureje-
ne. Temu primemo je treba
prilagoditi organizacijo in iz-
polniti dokaj zahtevne norme.
Ze lani smo se lotili preselje-
vanja in preurejanja servisa,
salona in skladišča trgovine,
tako da imamo zdaj povsem
ločeno dejavnost za Renault.
Ljudem, ki imajo avtomobile
iz tega programa, je na voljo
povsem ločen prostor, podob-
no želimo to urediti še za osta-
le znamke. Nadalje je treba
dopolnjevati ponudbo. V pre-
teklosti smo bili na območju
bivše države drugi največji
kupec Petoletke v Trsteniku,|
prodajali smo hidravliko in in-f
dustrijsko pnevmatiko, zdaj je
vse skupaj zamrlo. Poleg vele-
prodaje imamo 10 malopro-
dajnih enot, kjer je ljudem tre-
ba ponuditi tisto, kar resnično
potrebujejo. Zato je treba
iskati nove izdelke, da bo po-
nudba še boljša, da bomo po-
večali prodajo, izboljšali reali-
zacijo in zmanjšali stroške,«
načrtuje Lojze Selič.
EPP
Cordoha — nova Seatova zvezda
Avtomobil, ki mu poznavalci napovedujejo Izjemen uspeb
Na sejmu Avto in vzdrževa-
nje v Celju bo pozornost obi-
skovalcev zagotovo pritegnil
najnovejši model Seatove
udarne modeme generacije, ki
izvrstno dopolnjuje sedanjo
ponudbo vozil. To je vozilo
COBDOBA.
Gibčno družinsko vozilo, ki
se spogleduje s športnimi lini-
jami, je svoje ime dobilo po
slikovitem andaluzijskem me-
stu na jugu Španije. Po ocenah
strokovnjakov sta se v COR-
DOBI združila španski tempe-
rament v obliki in nemška teh-
nika v mehaniki, rezultat tega
pa je 4,11 m dolga športna li-
muzina, ki je za 30 cm daljša
od IBIZE in 21 cm. krajša kot
TOLEDO.
Bogata oprema
s svojo aerodinamično obli-
ko in športnim zadkom, ki na-
redi CORDOBO tako novo in
posebno, deluje vozilo resnič-
no sveže in privlačno. Po svoji
opremljenosti je na voljo
v treh različicah: cenovno
ugodni CLX, razkošni GLX in
športni GTi opremi. Različica
GLX je od osnovne bogatejša
za osrednjo ključavnico, vo-
lanski servoojačevalnik, po vi-
šini nastavljiv voznikov sedež,
meglenke, odbijače v barvi vo-
zila in električno odpiranje
stekel. Športna različica GTi
serijsko ponuja še aluminija-
sta platišča, RDS radiokaseto-
fon s šestimi zvočniki ter več-
funkcijski prikazovalnik. Ku-
pec si lahko, glede na različi-
co, ob doplačilu izbere še kli-
matsko   napravo,   električno
vodeni in ogrevani zuneinji
ogledali, po višini nastavljiv
volanski obroč, ABS in EDS
sistem pri GTi modelih ter
vamostni zračni blazini za
voznika in sovoznika.
Posebno pozomost so name-
nili tudi vamosti potnikov, pri
vseh modelih je nameščena
dodatna bočna ojačitev, v ce-
loti je ojačana potniška kabi-
na, vsi modeh pa so opremljeni
z zategovalniki varnostnega
pasu.
Doseželc najnovejše
tehnologije
Tisti, ki so se že popeljali
z novo Seatovo lepotico zatr-
jujejo, da je vožnja v CORDO-
BI izredno prijetna, udobna in
vama, vozilo pa odlikujeta še
lahkotno vodenje in prijetna
notranjost. Proizvajalec ponu-
ja CORDOBO s petimi bencin-
skimi in dvema dizelskima šti-
rivaljnikoma z močjo od 60 do
130 KM. Vsi motorji so oprem-
ljeni z ročnim petstopenjskim
menjalnikom, za udobnejšo
vožnjo pa je pri 1,8-litrskem
motorju na izbiro tudi izve-
denka z avtomatskim menjal-
nikom.
CORDOBA je ob vsem tem
dosežek najnovejše tehnologi-
je, ki vključuje okolju prijazne
in čiste proizvodne procese.
Večina vseh delov iz umetnih
mas v tem avtomobilu je na-
menjenih p)oznejši reciklaži,
vsi motorji so opremljeni s ka-
talizatorji, pri barvanju - na
voljo je 10 barvnih različic - pa
uporabljajo ie ekološko spre-
jemljive lake.
Ugodne cene
Seatova CORDOBA, napo-
veduje poznavalci, bo zagoto-
vo prodajna uspešnica tudi na
slovenskem tržišču. V podjetju
SEAT DREV v Drešinji vasi,
kjer je kupcem na voljo celo-
ten izbor in tudi servis Seato-
vih vozil in kjer bodo ta najno-
vejši model skupaj z drugimi
vozili predstavili na letošnjem
sejmu Avto in vzdrževanje za-
trjujejo, da bo CORDOBA na-
prodaj po ugodnih in dostop-
nih cenah. Prvi kupci pa bodo
lahko sedli za volan tega res
izvirnega, modernega, pro-
stomega, zmogljivega in var-
nega vozila že v mesecu aprilu.
Št.3 - 31. marec 1994
33
Št.3 - 31. marec 1994
Ponovno serijski športniki
Toyota Celica GT
Morda je bila letošnja avto-
mobilska Ženeva - in vsako le-
to prireditev svetovnega slove-
sa odpre predsednik švicarske
konfederacije — predvsem
v znamenju premier športnih
avtomobilov. In to predvsem
tistih, ki jih utegnejo narediti
nekaj deset ali celo sto tisoč.
Porsche 911 kabriolet je se-
veda ime, ki ga ne moreš ali
smeš prezreti. To je izjemno
elegantna avtomobilska kre-
acija v varianti zgoraj brez in
z bokserskim šestvaljnikom
(272 KM) v zadku ter ugledno
ceno (tudi za nemški trg) - toč-
no 142.620 mark je treba od-
šteti zanj in že je v domači
garaži. Japonski Nissan je po-
vsem obnovil svojega nežnej-
šega športnika z oznako 200
SX. To je kupe z zadovoljivim
prostorom za štiri in z novim
dvolitrskim turbinskim mo-
torjem, ki zmore največ 200
KM, zraven pa je prepričljiv
serijski paket opreme: dve
zračni varnostni blazini, pa
zavorni sistem ABS ipd. Po-
vsem na novo (tn to je že šesta
generacija) so pri Toyoti, tretji
največji avtomobilski tovarni
na obli, obdelali športno celi-
co. Doslej so naredili kar 3,6
mihjona avtomobilov, cehca.
v novi obleki in podobi pa je
športnik na prvi pogled: z zna-
čilnimi (po novem) štirimi
prednjimi žarometi in nizko
silhueto ter dvolitrskim ben-
cinskim štirivaljnim agrega-
tom, opremljenim s turbin-
skim polnilnikom in zato rez-
getajočimi 242 KM. Prenos te
moči na cesto so si zagotovili
s stalnim štirikolesnim pogo-
nom preko osrednjega diferen-
ciala in zato je nova celica
s svojimi 245 km/h ter pospe-
škom 6,1 sekunde do 100 km/h
dovolj prepričljiva.
Porsche panamericana
Evropa omejuje proilajo Južnolcorejsicili avtomobilov
Južnokorejska avtomobil-
ska tovarna Hyimdai je lani
izdelala približno 1,25 mili-
jona vozil. Od tega so jih do-
ma prodali 630 tisoč, vse
drugo so izvozili. Po seda-
njih načrtih, ki jim ne manj-
ka ambicioznosti, naj bi pro-
izvodnjo vozil do konca tiso-
čletja povečali na dva mili-
jona.
Zato računajo, da bodo
postavili     nove     tovarne
v Evropi, Severni Ameriki,
jugovzhodni Aziji in tudi na
srednjem vzhodu. Hočemo
biti bliže najpomembnejšim
trgom, pravijo v tovarni, ki
je največja na korejskem po-
lotoku. Južnokorejska avto-
mobilska industrija izdela
letno približno dva milijona
vozil in se pojavlja praktično
na vseh avtomobilskih trgih.
V zadnjem času pa se pred-
vsem v Evropski uniji pojav-
ljajo zahteve, naj omejijo
dumpinški izvoz oziroma
prodajo vseh južnokorejskih
avtomobilov. Gre torej za
pojav, ki je pred leti sprožil
pogajanja med Japonsko in
Evropsko skupnostjo, pripo-
mogel pa je k skupnemu do-
govoru o omejitvi prodaje ja-
ponskih avtomobilov na
evropskih trgih. Se pravi, da
južnokorejske avtomobilske
tovarne - če bodo dovolj
uspešne - čaka podobna
usoda.
ŠIfoda: močnejši motor
in forman pius
češka Škoda, tovarna zno-
traj grupacije Volksivagen,
je bila lani dokaj uspešna.
V vse svoje avtomobile vgra-
juje dokaj zastarel 1,3-litrski
bencinski agregat z močjo 54
KM. Sedaj pa so motor neko-
liko obnovili in mu tudi po-
večali moč, tako da bo zmo-
gel 68 KM.
Zraven so dodali še Bosc-
hev monomotronic in urav-
navani katalizator. Pri Avto-
impexu, uradnem predstav-
niku Škode v Sloveniji, ta
hip še ne morejo postreči
z zanesljivimi informacijami
o tem, kdaj naj bi bile škode
s tem motorjem naprodaj pri
nas. Pač pa so začeh proda-
jati formana plus (na sliki).
To je lahko dostavno vozilo,
izdelano na osnovi karavan-
skega formana in s plastično
nadgradnjo. Zaradi tega je
forman plus za 380 milime-
trov višji od forman, v prt-
ljažni prostor pa gre največ
2107 litrov tovora. Največja
dovoljena obremenitev je
450 kilogramov, forman plus
pa zmore največ 130 km/h,
medtem ko tovarna zagotav-
lja povprečno porabo med
7,5 in 8,5 litra goriva.
Najdražji Je
bencin v Nemčiji
Polemike o tem, ali je bencin
pri nas drag ali ne, je moč naj-
bolje ponazoriti s primerjava-
mi. Tako je treba v Nemčiji za
liter evrosupra odšteti 1,60
marke, v Švici 1,37, v Avstriji
1,43, Belgiji 1,49, na Nizozem-
skem 1,57, na Danskem 1,34,
v Luxemburgu 1,12, na Če-
škem 1,07 in na Poljskem 0,85
marke. Očitno je torej, da je
pri nas bencin dovolj poceni,
čeprav je res, da na slovenskih
črpalkah ponujajo le eno vrsto
neosvinčenega bencina, med-
tem ko je moč na tujem izbira-
ti med več vrstami z različno
oktansko vrednostjo.
34
Vollfswagen:
avto za manj Icot
15 tisoč maric
Nemški avtomobilski kon-
cem Volkswagen (še Audi
Škoda in Seat) bo lansko po-
slovno leto verjetno končal
s skoraj fantastično veliko iz-
gubo (približno 2,3 milijarde
mark).
Prav zaradi tega se prvi člo-
vek VW dr. Ferdinand Piech
loteva novih načrtov, ki se si-
cer zdijo na prvi pogled neko-
liko utopični, kmalu pa se iz-
kažejo za povsem uresničljive.
Tako je Piech kot šef Audija
od tehuiikov zahteval avtomo-
bile, ki bi imeh količnik zrač-
nega upora 0,30. Če je bilo to
pred 12 ali 10 leti dokaj težko
uresničljivo, je to danes bolj
ali manj neproblematično. Ko
je Piech sanjal o avtomobilu,
ki bi porabil zgolj tri litre go-
riva na 100 kilometrov, so bile
to sanje, danes pa že skoraj
uresničena želja. Sedaj pa prvi
mož VW prihaja na svetlo
z idejo o avtomobilu, ki ne bi
smel stati vel kot 15 tisoč
mark.
Po njegovem mnenju se
Evropa in z njo svet še precej
časa ne bo izkopal iz težav in
zato bodo šli dobro v promet
predvsem ceneiši avtomobili.
Kako in kdaj naj bi pri Piecho-
vem VW vuesničili načrt, še ni
točno znano. Bo pa dela zato
veliko, kajti pri tovarni so se
odločili, da chico, eksperimen-
talno vozilo, ki je bilo prvič na
ogled leta 1991 v Frankfurtu,
no bo doživela serijske proiz-
vodnje. Avto po sedanjemu
nrnenju ponuja premalo pro-
stora, stroški izdelave pa bi se
zanesljivo povzpeli nad 15 ti-
soč mark. Kaj si bo kot nado-
mestilo izmislil podjetni in
zahtevni dr. Ferdinand Piech?
Št.3 - 31. marec 1994
35
Audi in porsclie: avant RS2
Prvič se je na avtomobil-
skem prizorišču pojavil lani,
sedaj je tik pred tem, da se
pojavi tudi v avtomobilskih tr-
govinah. Avant RS2 (na sliki)
je skupno delo ingolstadskega
Audija in stuttgartskega
Porscheja, pri čemer je Audi
posodil predvsem vse tisto, kar
v osnovi navzven predstavlja
(in pod motornim pokrovom)
audi avant S2, drugo pa je
Porschejevo delo.
Tako ja nastal čistokrven
športnik v karavanski podobi,
nekakšna nenavadna, toda iz-
jemno zmogljiva avtomobilska
kreacija. V nosu avtomobila je
petvaljnik s po štirimi ventili
^ja  valj,, gibno  prostornino
2226-kubičnih centimetrov in
232 kW/315 KM pri 6500 vrt-
ljajih v minuti in - logično
- turbinskim polnilnikom. Da
gre res za izjemen motor, do-
kazuje tudi podatek o največ-
jem navoru (410 Nm pri 3000
vrtljajih), vsekakor pa tudi
končne zmogljivosti. Tako
zmore avant RS2 največ 262
km/h, do 100 km/h pa pospeši
v 5,4 sekunde. Seveda pa je
možno tako veliko moč po-
vsem ustrezno prenašati na ce-
sto le ob pomoči stalnega štiri-
kolesnega pogona quattro,
zraven pa so dodali še šeststo-
penjski menjalnik. Motor so
razvili iz znanega petvaljnika,
ki v osnovni in nespremenjeni
različici   zmore   prav   tako
spoštljivih 169 kW/230 KM,
pri čemer so bistveno spreme-
nili sesalni in izpušni sistem,
dopolnili turbinski polnilnik
in hladilnik polnilnega zraka.
Quattro stalni štirikolesni po-
gon je v osnovi enak kot pri
drugih audijih s prenosom mo-
či na oba kolesna para, vendar
so dodali tudi ročno vklopljivo
zaporo zadnjega diferenciala,
vendar se ta avtomatično iz-
klopi pri hitrosti večji od 25
km/h. Pač pa je Porsche razvil
visoko zmogljive zavore, kar
pa je seveda nujno in razumlji-
vo. Po sedanjih napovedih naj
bi Porsche izdelal vsega 2200
avantov RS2, pri čemer je vsaj
za nemški trg znana tudi cena:
točno 98.900 mark.
V novi vulkanizerski delavnici v Arji vasi pri njih kupljene pnevmatike za osebna vozila
brezplačno montirajo. V prihodnosti pa nameravajo, seveda če bodo razmere dopuščale, zgraditi
tudi avtopralnico. Odlična lokacija v Arji vasi to vsekakor omogoča.
Vuilcanizacila-trgovina Štefančič v Ar|i vasi
Vulkanizerstvo Štefančič
v Šempetru uspešno posluje že
pet let, pred časom pa so ures-
ničili zastavljeni cilj. V lastnih
prostorih v Arji vasi 10, le 100
metrov od petrovškega križiš-
ča, sta Valerija in Dejan Šte-
fančič odprla novo vulkani-
zersko delavnico.
Tam nudijo vse, kar danda-
nes pričakujejo zahtevni voz-
niki od uspešnih vulkanizerjev
- montažo in centriranje, po-
pravila poškodovanih pnev-
matik in seveda tudi prodajo
novih in obnovljenih pnevma-
tik za osebna in tovorna vozi-
la. Vse to po zelo konkurenč-
nih cenah in po dogovoru še na
čeke. Izbirate lahko med pnev-
matikami Sava, Semperit,
Michelin, Vokohama, Dunlop,
Good year in Nokia. Za neka-
tere uvožene pnevmatike je
včasih potrebno kakšen dan
počakati, zato priporočajo
predhodna naročila.
V vulkanizerstvu Štefančič
kajpak prodajajo še kakovost-
na in zelo estetska aliuninija-
sta platišča, za katera prav ta-
ko priporočajo, da jih pred-
hodno naročite.
V novi vulkanizerski delav-
nici Štefančič v Arji vasi
opravljajo vulkanizerske sto-
ritve za vsa osebna in tovorna
vozila, traktorje ter delovne
stroje. Vulkanizacija je med
delavniki odprta med 8. in
12. ter 14. in 18. uro, ob sobo-
tah med 8. in 12. uro. Za infor-
macije pa lahko vulkanizacijo
Štefančič pokličete na telefon-
sko številko: 707-051.
Novi zastopniic Fiata Je Auto Niiaicar
Italijanski Fiat je bil lani na
slovenskem avtomobilskem
prostoru dokaj uspešen, pri
čemer seveda ni posebna
skri\Tiost, da so največ avto-
mobilov grupacije Fiat (še Al-
fa Romeo, pa Lancia, Masera-
ti, Ferrari ipd.) prodali pred-
vsem sivi uvozniki. To bi lahko
pomenilo, da prodajna mreža
ni bila oi^anizirana tako, kot
bi bilo prav in kot bi ustrezalo
slovenskemu avtomobilskemu
trgu. Prav to naj bi uredil Auto
Makar, novi in generalni za-
stopnik korporacije Fiat na
podkaravanškem trgu.
Auto Makar bo predstavljal
Fiata, Lancio in Alfa Romeo,
prodajo avtomobilov vseh treh
tovarn oziroma znamk pa bo
organiziral ob pomoči 10 ali 12
generalnih trgovcev. Ti bodo
prodajali avtomobile, oprav-
ljali servisne storitve in hkrati
prodajali tudi rezervne dele,
medtem ko naj bi se druga
skupina trgovcev ukvarjala
zgolj s prodajo vozil. Načrti za
letos so seveda znani in ob do-
brem ter prizadevnem delu, ki
pa se ne bo smelo zgledovati
po tistem, kar poznajo v sosed-
nji Italiji, tudi uresničljivi. Ta-
ko naj bi Auto Makar Sloven-
cem do 31. decembra prodal
kakšnih 4200 fiatov, 1400 alf,
400 lancij in 300 lahkih do-
stavnih vozil. Skupaj približ-
no 6500 avtomobilov, s tem pa
naj bi si - če bo prodaja vsaj
približno tolikšna kot je bila
lani - zagotoviU 13 odstotkov
slovenskega avtomobilskega
trga. Novi generalni zastopnik
torinskega Fiata, ki se še na-
prej srečujte z velikimi težava-
mi, sicer napoveduje še marsi-
kaj. Tako naj bi v začetku ju-
nija stekla tudi prodaja rablje-
nih fiatov (gre za avtomobile.
ki jih bodo nabavljali pri ra-
zličnih prevozniških organiza-
cijah) z garancijo (kar je ned-
vomno dobrodošla in po-
membna podrobnost), prav te-
daj pa naj bi vendarle začeU
prodajati tudi fiata punto (na
sliki). Načrti s puntom so do-
kaj ambiciozni, vendar bo vse
odvisno od cene, kajti tudi na
tem trgu je gneča velika. Pri
Auto Makarju zatrjujejo, da
naj bi osnovna izvedenka pun-
ta stala z vsemi dajatvami
manj kot 17 tisoč mark, kar bi
zagotavljalo uspešen nastop
na slovenskem prostoru. Ob-
ljube so torej obetavne.
Št.3 - 31. marec 1994
BMW compact
BMW: dobra strategija in novi avtomobili
Miinchenski BMW je lansko
avtomobilsko krizo prebrodil
na najboljši možni način, kajti
prodaja je bila manjša kot leto
prej, vendar tovarna ni imela
izgube.
Po drugi strani je v začetku
leta BMW potegnil dokaj po-
membno potezo, saj je kupil
večinski delež v britanski av-
tomobilski tovarni Rover in si
s tem zagotovil - če nič drugega
- tudi to, da ima v svojem pro-
izvodnem programu po novem
tudi terenska vozila slovitega
imena in ugleda. Bavarska to-
varna je pred nedavnim pred-
stavila tudi compact, novi in
najmanjši BMW, kar je dokaz
dobre poslovne in razvojne
strategije. Sedaj pa je že zna-
no, kaj naj bi predstavili v za-
četku prihodnjega leta. Tako
naj bi se na trgu pojavil to-
uring (karavan) serije 3. Bistvo
novega avtomobila ne bo
v večji prostornosti, pač pa naj
bi ponujal precej več kot seda-
nji touring, ki je na voljo še
v stari karoserijski podobi.
Bavarci napovedujejo za zače-
tek dve motorni izvedenki, in
sicer 320i (150 KM) in 325i
(192 KM), kasneje pa naj bi
ponudili še motorno šibkejši
različici 316i (102 KM) in 318i
(115 KM). Po približnih izra-
čunih naj bi najšibkejša izve-
denka touringa stala nekako
40 tisoč mark.
Renauit bodo
(vendarle)
lastninili
Francoski Renault je ena
tistih tovarn, ki je še vedno
v državnih rokah, kajti
največji in najpomembnej-
ši lastnik je francoska
vlada.
To je bil (ali naj bi bil)
tudi eden najpomembnej-
ših razlogov, da je propad-
la združitev Volva in Rena-
ulta, kajti najmanjši delni-
čarji švedske tovarne so
menili, da r>e kaže vlagati
denarja v državno podjetje.
Sedaj pa kaže, da se bo za-
čelo lastninjenje Renaulta,
kajti Louis Schweitzer,
predsednik francoske to-
varne, je pred nedavnim
dejal, da je že vse priprav-
ljeno, ampak o tem mora
odločati francoska vlada.
Razumljivo bi bilo, da to ne
bo ali ne bi vplivalo na po-
slovanje Renaulta.
Nemški BMVV kupil
britanskega Roverja
BMW730i
Čeprav se lani ni posrečila
dolgo napovedana in dokaj
obetavna avtomobilska poro-
ka med francoskim Renaultom
in švedskim Volvom, se je pred
nedavnim nemškemu BMW
posrečilo presenetiti vsaj del
avtomobilskega sveta. Miinc-
henska tovarna je namreč za
2,1 milijarde nemških mark
kupila britanskega Roverja in
si s tem zagotovila 80-odstotni
lastninski delež, medtem ko je
20 odstotkov delnic v rokah
japonske Honde.
S tem je postala korporacija
BMW-Rover sedma največja
evropska avtomobilska tovar-
na. Sedanje napovedi o po-
Bover 800
slovni prihodnosti te nove av-
tomobilske združbe so zveči-
noma zelo ugodne, kajti v av-
tomobilskem pogledu si tovar-
ni prav izrazito ne konkurira-
ta, saj se Rover ukvarja pre-
težno z britanskim avtomobil-
skim trgom. Po drugi strani si
je nemška avtomobilska to-
varna zagotovila tudi trg, ki
doslej ni bil v njenem progra-
mu. Rover je dovolj znan in
uspešen izdelovalec terenskih
vozil, ki naj bi bili po novem
naprodaj tudi z dizelskimi mo-
torji nemške tovarne. Pri vsem
tem je še posebej zanimiva po-
slovna spretnost in hitrost,
s katero se je BMW lotil zade-
ve Rover.
Honda se pri vsem tem ob-
naša precej čudno, kajti en-
krat trdi, da tako ali tako ni
imela namena povečati svoje-
ga deleža v Roverju, po drugi
strani pa naj bi bili razočara-
ni, ker se jim ni posrečilo pre-
hiteti BMW. Dejstvo pa je, da
je dosedanji lastnik British
Aerospace naredil zelo dober
posel. Pred petimi leti je kupil
Roverja in se zavezal, da ga ne
bo prodal pred letom 1993. Te-
daj je za tovarno odštel neka-
ko 700 milijonov mark, sedaj
je za vse skupaj dobil več kot
dve milijardi mark. Skratka,
nekaterim se sem in tja še po-
sreči dobra kupčija.
Št.3 - 31. marec 1994
36
37
Opel obnavlja vectro
Opel je v zadnjih letih pre-
novil skoraj vse avtomobile,
1(1 jih ponuja na avtomobil-
skem trgu. Ostala je še vec-
tra, avtomobil srednjega ra-
zreda in vozilo, ki gre zelo
dobro v promet.
Novo vectro ali vectro II
(na sliki) - sedanj a izvedenka
se vozi po cestah že dobrih
sedem let - naj bi prvič po-
stavili na ogled na avtomo-
bilskem salonu v Frankfurtu
(jeseni 1995) in po prvih,
očitno na skrivaj posnetih
fotografijah, se bo precej
zgledovala po letos obnov-
ljeni omegi. Nos z masko bo
prav takšen, medtem ko za-
dek z lučmi in nekaterimi
drugimi podrobnostmi spo-
minja hkrati na mercedesa
serije C in BMW serije 3. Zu-
nanjih in drugih dimenzij ni-
so spreminjali: vectra II bo
dolga približno 445 centime-
trov, medosne razdalje bo za
približno 250 centimetrov.
Pravzaprav gre za osnovo, ki
jo je Opel posodil tudi šved-
ski tovarni Saab, pri čemer
je zato novi saab 900 vsaj
dimenzijsko povsem podo-
ben novi vectri. Z motorji ni
in tudi ne more biti prav iz-
jemnih težav. Začeli bodo
z 1,6-litrskim štirivaljnikom
in končali z V6 motorjem, ki
zmore 170 KM, vmes pa bo
turbodizelski agregat z moč-
jo 90 KM. Serijsko naj bi bil
avtomobil opremljen z dve-
ma zračnima varnostnima
blazinama, prednost vectre
II pa naj bi bila - tako kot
doslej — v primerni ali zelo
konkurenčni ceni. Vendar
bodo o tem šele razmišljali.
Sicer pa naj bi Opel leta
1996 postavil na ogled novo
calibro, menda pa se ogreva-
jo tudi za njeno kabrioletsko
različico.
Ugodnejša
prodaja tujih
avtov na
Japonskem
Težko je reči, ali se japonski
avtomobilski odpor do evrop-
skih oziroma tujih avtomobi-
lov taja, vendar je res, da je
bila januarska prodaja tujih
avtomobilov v deželi vzhajajo-
čega sonca večja za 30 od-
stotkov.
Najuspešnejše so bile nem-
ške avtomobilske tovarne, ki
so prodale skoraj 6 tisoč vozil
ali za 30 odstotkov več kot ja-
nuarja lani. Američani so za
svoje avtomobile našli skupaj
2600 kupcev oziroma za 7,4
odstotka več kot leto prej, sle-
dijo pa švedske in britanske
avtomobilske tovarne. Hkrati
pa se je januarja zmanjšal
uvoz japonskih avtomobilov iz
evropskih tovarn, kajti od tam
so na japonske otoke pripeljali
le 1055 vozil.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je je
tokrat obiskala petina več obiskovalcev, kot običajno. Izbirali so
lahko med 798 vozili, na koncu sejma pa se jih je po podatkih
organizatorjev (izdane tablice za preizkušrao vožnje) prodalo 13.
Aston martin DB7
Tovarna Aston Martin iz
britanskega Newporta spada
v skupino tistih, ki se pojavlja
na prav določenem avtomobil-
skem trgu, njeni avtomobili pa
so namenjeni prav posebej iz-
brani avtomobilski publiki.
Takšen je seveda tudi kupe
s skromno in dolgočasno ozna-
ko DB7 (na sliki), sicer pa
z elegantno zunanjo podobo in
zelo prepričljivim oziroma
zmogljivim motornim agrega-
tom. Kupe s prostorom 2 + 2, kar
seveda pomeni, da je vse udob-
je namenjeno predvsem tistim
na prednjih sedežih, je pre-
pričljivo dolg (4631 milime-
trov), prav tako športno in ku-
pejevsko nizek (1268 milime-
trov) in ustrezno težak (1700
kilogramov   prazno   vozilo).
Motor je nameščen spredaj,'
poganja pa zadnji kolesni par.
Takšen klasičen pogon je ob
zelo zmogljivem motorju več
kot razumljiv, kajti 3239-ku-
bični šestvaljnik zmore ponu-
diti največ 250 kW/335 KM pri
5750 vrtljajih v minuti l(navor
490 Nm pri komaj 3000 vrtlja-
jih). Menjalnik je lahko ročni
petstopenjski ali pa štiristo-
penjska avtomatika, v vsakem
primeru pa aston martin DB7
zriiore največ 266 km/h (po-
spešek do 100 km/h pa 5,7 se-
kunde), kar je seveda dovolj za
uvrstitev v druščino najhitrej-
ših in seveda tudi najprestiž-
nejših. Kot je običaj, malopro-
dajna cena aston martina DB7
ni točno znana, toda ve se, da
tisto, kar naredijo v tej tovar-
ni, ni in verjetno ne bo poceni.
Št.3 - 31. marec 1994
št.3 - 31. marec 1994
38
št.3 - 31. marec 1994
3^
40
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Mesec je naokoli in naša
modna svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik je med prispelimi
kuponi in odgovori ponovno
izbrala nekaj srečnih nagra-
jencev.
Med dopisnicami z odgovori
na nagradno vprašanje v NT je
Vlasta izbrala Jožico Dečman,
Spodnje Preloge 17a, Sloven-
ske Konjice. Radijska nagra-
jenka je Štefka Žgank, Nova
Cerkev 54. Ti dve nagradi sta
standardni, torej pulover in
šal, tretjo nagrado pa je Vlasta
v tem mesecu izžrebala prvič.
Modni nakit celjske trgovine
Iva bo prejela Mateja Lajh, Na
zelenici 9, Celje.
Toliko o nagradah, sedaj pa
skupaj z Vlasto poglejmo,
v kakšni povezavi so Stari Gr-
ki z letošnjo modo.
Uredništvo
Modna neoantika
Med kopico novih stilov, ki
jih predlaga letošnja pomlad-
no-poletna moda, vzbuja po-
zornost nov trend neoantika,
ki se inspirira pri Starih Grkih
in Etruščanih. »Obleči se tako
kot Afrodita«, je bilo osnovno
vodilo modnih stihstov pri
ustvarjanju kreacij, ki spomi-
njajo na grške skulpture, de-
korativno okrasje na sarkofa-
gih, motive z grških vaz...
Gre za novo interpretacijo
znamenite linije oblačil, v ka-
kršne so bili oviti tudi ženski
kipi, ki so podpirali pročelja
takratnih templjev. Mistične
Kariatide so torej iz grške ar-
hitekture stopile naravnost
v modno pomlad-poletje '94.
Neoantiko spoznamo po po-
daljšani silhueti, draperijah,
mitoloških barvah z zlatoria-
vo, zamolklo sivo, peščeno in
slonokoščeno na čelu, senzual-
nih dekoltejih ter transparent-
nostjo od glave do peta. No, ta
transparentnost pa ni vselej
tako izdajalsko odkritosrčna,
kot bi ji utegnili nepoučeni
očitati, saj deluje prosojnost
med bogatimi draperijami in
naborki pogosto le kot
slutnja...
Kot dih lahko svilo, prosoj-
no viskozo ali muslin boste po-
trebovali za uresničitev vaših
sanj, da se poistovetite z Afro-
dito, grško boginjo lepote. Če
pa vas vendarle ne mika »na
ogled postaviti« vašega telesa,
lahko čez to nežno frfotaj očo
opravo mimo oblečete tudi či-
sto spodoben blazer, telovnik
ali bombažen kardigan.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca aprila:
IZ KATEREGA OD NAŠTETIH MATERIALOV IMATE
V SVOJI POMLADNO-POLETNI GARDEROBI SEŠITIH NAJ-
VEČ OBLAČIL?
a) Svila in svilena čipka,
b) bombaž in viskoza,
c) laneno platno,
d) sintetične tkanine.
Velikonočni prazniki
Velikonočni prazniki so
pred nami. Po 40 dnevnem po-
stu se v družini pripravljamo
na praznovanje. V soboto zju-
traj, ko še mesto spi oziroma se
prebuja, hitimo k cerkvi po ve-
likonočni ogenj. Z njim so vča-
sih zakurili v peč, pokadili hi-
šo, nažgali luč v kotu, potem
pa so ga raznesli obenem
z blagoslovljeno vodo po vseh
ozimninah. To je tradicija, ki
je ne smemo zavreči, kot smo
v teh 40 letih zavrgli toliko
običajev, ki so prinašali našim
prednikom toliko radosti in
notranjih vrednot. Velikonoč-
ni ogenj je simbol življenja in
z njim naj nas preveva misel:
vse naj bo posvečeno, na vse
naj se razlije velikonočni bla-
goslov.
V soboto popoldan se nese
k »žegnu«. Po hišah se prav
skrbno pripravljajo za blago-
slov velikonočnih jedi. Kot
nam je povedal pisatelj Finž-
gar: »Vse pomito, vse pomete-
no. Na javomi mizi je pogr-
njen bel prt. Na prtu pisan jer-
bas. Otroci stoje okrog mize.
Mati prinaša. Najprej vehk
kolač. Ves mmen je kot pše-
nično polje. Postavi ga prvega
vjerbas. - To je spomin Kristu-
sove tmove krone. On - tmovo
krono - mi sladko pogačo. Nato
prinese pet pirhov. To so pete-
re bridke rane Jezusove. Pet
kapelj njegove svete krvi. Za
obod jerbasa zatakne tri kore-
nine hrena. To so strašni žeb-
lji, s katerim so pripeli Zveli-
čarja na križ... Nato zadehti
pleče in gnjat. Tudi meso bo
blagoslovljeno, kar pomeni
jagnjička, samega Jezusa, ki je
bil za nas zaklan. Jerbas je na-
polnjen. Mati ga rahlo zagrne
s čipkastim prtičem. Tako stoji
jerbas na mizi! Sama lepota in
skrivnost ga je. Napolnjen jer-
bas pomeni Jezusov grob. Hleb
belega kmha pomeni telo Kri-
stusovo, pričujoče v sveti ho-
stiji, ki je napravljena iz pše-
nične moke.
V nedeljo zjutraj po prvi
maši se zbere vsa družina
k žegnu. Vsak družinski član
mora opraviti svoje delo. Ne-
kateri so naribali hrena, dmgi
so lupili pirhe, tretji pa so na-
rezali klobase in šunko. Pre-
den sedejo za mizo, mora vsak
spiti nekaj požirkov hladne
vode in nato spoštljivo pojedo
žegen. Od blagoslovljenega
kruha mora dobiti nekaj tudi
živina, tako da je vse deležno
vstajenja Gospodovega in nje-
govega odrešenja.
Sedaj pa si bomo ogledali
nekaj receptov:
Pinca
Potrebujemo: 560 g moke,
2 jajci, 7 mmenjakov, 100
g sladkorja z vanilijo, pol žlice
soli, nožev vrh stolčenega ja-
neža in koriandra, kipeč kvas
iz del mleka, 30 g kvasa, žličke
sladkorja, 100 g raztopljenega
svežega masla.
V kotličku penasto stepemo
jajci, rumenjake, sladkor, sol
in dišave. Nato stepamo še
v vroči vodi, da se segreje,
a zavreti ne sme. Ko se zgosti.
odstavimo in mešamo dalje.
Mlačnemu dodamo vzhajan
kvas in moko ter zamesimo te-
sto. Nekoliko ga ugnetemo in
prilijemo raztopljeno maslo,
dobro pognetemo in postavi-
mo pokrito na toplo. Dobro
naj vzhaja, nato ga še enkrat
pognetemo na deski, razreže-
mo na dva ali več delov, ki jih
pregnetemo v okrogle hlebčke
in položimo na pločevino.
Vsak del posebej pokrijemo
s posodo, da dobo vzhaja.
Vzhajanega namažemo z jaj-
cem, zarežemo v vsak hlebček
navzkriž dve zarezi ter pecimo
na 180 ° približno tričetrt do
eno uro.
Orehova potica
Potrebujemo: 600 g moke,
40 g kvasa, 1 žhco mlačnega
mleka, 1 žličko sladkorja,
3 rumenjake, 120 g masla ali
margarine, 100 g sladkorja,
2 žlici mma, 3 del mleka, na-
strgano lupinico polovice li-
mone, žličko soli, moko za po-
tresanje. Za nadev pa 300
g zmletih orehov, osminko li-
tra mleka, 3 žlice drobtin, na-
strgano lupino pol limone, no-
ževo konico zmletega cimeta
in nageljnovih žbic, 3 žlice
sladke smetane, 30 g surovega
masla, 2 rumenjaka, 2 žlici
drobtin, 3 žlice ruma, maščobo
za pekač in sladkorno moko za
posip.
Rahlo ogreto moko stresemo
v skledo. Na sredini naredimo
jamico, vanjo vlijemo vzhajan
kvas ter vse zmešamo v testo.
Pokrito postavimo za 15 minut
na toplo, da vzhaja. Medtem
penasto vmešamo maščobo,
mmenjake in sladkor. Mleko
segrejemo, dodamo sol, rum in
naribano limonino lupinico ter
zmes iz maščobe. Vse dodamo
testo in s kuhalnico toliko časa
stepamo, da se loči od posode.
Pokrijemo in ga postavimo na
toplo, da vzhaja. Medtem pri-
pravimo nadev: zmlete orehe
poparimo z vrelim mlekom in
dodamo vse ostale sestavine
ter premešamo. Iz beljakov
stepamo sneg in ga previdno
vmešamo v orehe. Testo je na-
rastlo za dvakratno količino in
sedaj ga na z moko potresenem
prtu razvaljamo za prst na de-
belo. Namažemo z nadevom,
potresemo s sesekljanimi orehi
in drobtinami in zvijemo. Mo-
del za potico namažemo
z maščobo in potresemo
z drobtinami. Vanj damo poti-
co in pokrijemo ter pustimo na
toplem vzhajati 70 minut.
Vzhajano potico namažemo
z raztepenim jajcem in pečemo
75 minut na 220 stopinjah. Ko
je potica pečena, jo stresemo iz
modela in še toplo potresemo
s sladkorjem v prahu. Pusti-
mo, da se ohladi. Šele nasled-
nji dan jo razrežemo na kose in
ponudimo.
V testu pečena gnjat
Gnjat namočimo čez noč
v mrzli vodi, da se nekoliko
razsoli. Nato ji odsekamo kost,
jo do suhega obrišemo in polo-
žimo na navadno kvašeno te-
sto, razvaljamo za palec debe-
lo in zagrnemo s testom od
vseh strani, tako, da ne more
med peko nikjer iztekati sok.
Gnjat položimo na pekač z vi-
sokim robom ter jo prav počasi
pečemo v srednje vroči pečici.
5 kg težko gnjat pečemo tri
ure, veliko pa do 5 ur. Pečena
gnjat je močnega okusa in se
ohrani   dlje   kakor  kuhana.
Gnjat pa lahko tudi na p
skuhamo, preden jo pečenj
Nekoliko ohlajeno, dob]
zbrisano gnjat zavijemo v t
sto in pečemo kot prvo, le da
prej pečena. Tako pripravi jej
tudi ni tako slana kakor sai
pečena. Tako obdelano gn;
narežemo na tanke košči
zraven pa ponudimo nastrg
hren.
ASTROLOŠKI KOTIČEk
AstrologinJe lUANE
Šifra: 199
že pred časom sem vam pi-
sala, vendar pa nisem navedla
vprašanj. Predvsem me zani-
ma kako bo v bodoče z mojo
službo v kateri sem še kar za-
dovoljna, potem pa tudi kako
kaže glede mojega zdravja, če
morda vidite kakšno možnost
izboljšanja glede težav ki me
spremljajo že dolgo časa. Že-
lim si, da me bolezen ne bi
tako psihično obremenjevala
kot do sedaj. Zanima me če je
v prihodnosti uresničljiva že-
lja po pravem partnerskem
odnosu. Hvala za odgovor.
Ivana: Pisem je zelo veliko,
zato je čakanje na odgovor ne-
koliko podaljšano.
Velika vztrajnost, močna
volja in smisel za čakanje pra-
vega trenutka so vaše značaj-
ske odlike. Najbolj zoprno ob-
dobje je skoraj že za vami, po
prvem aprilskem tednu pa bo-
ste na novo zaživeli. Letos je
pravo leto za začenjanje večjih
življenjskih sprememb. Začni-
te pa kar pri zdravju, prehrani
in vsakdanjih navadah. Vedi-
te, da se le vi sami dovolj do-
bro poznate in vzemite niti
svojega zdravja in usode v svo-
je roke. Glede na vaše natalne
predispozicije boste tudi uspe-
li. Za vas je izrednega pomena
da se počutite varno, zdravo in
delovno uspešno. Vendar poj-
dite po vrstnem redu. Iz pre-
hrane izločite vse sodobne
strupe: konzervirane, umetno
gnojene ali drugače poškodo-
vana živila, morda ste na kate-
re od teh alergični in imate
občutljivejšo kožo. Vedite, da
so poleg hrane najboljši zdrav-
niki zdrava voda, sonce, zrak
in svoboda. Vaši problemi
z očmi niso vezani le na glavo
ampak na celotno telo, le če
boste izboljšali energetsko
stanje celega organizma se bo
izboljšalo tudi to področje.
Vendar pa bi bila analiza za ta
prostor preobsežna, zato vam
svetujem da si nabavite nekaj
knjig, ki vam bodo spremenile
kvaliteto življenja na bolje.
Žal so morda dostopne le
v Ljubljani. Nekaj primernih
naslovov bi bilo: Savršeno
zdravlje, avtorja dr. Deepaka
Chopre. Odlične pa so tudi vse
knjige avtorja Mantaka Chie,
ki pa jih lahko naročite pri za-
ložbi Gnosis iz Ljubljane p.p.
19, 61104 Ljubljana. Praktici-
ranje tehnik, ki so navedene bi
kvalitetno izboljšalo vaše živ-
ljenje. Kar se tiče partnerstva
pa le toliko: ste bolj nezauplji-
ve narave, s partnerjem želite
vzpostaviti duhoven, globoko
obvezujoč odnos. In če takega
ne najdete ste raje sami ker
kompromisov ne prenesete.
Partnerja boste srečali že letos
v drugi polovici leta. Vendar
pa ne bodite tako zaprti vase
ker lahko delujete nekomuni-
kativno! Pišete da ste nesamo-
zavestni, vendar se zavedajte
tega, da smo takšni prav vsi, le
da so nekateri naredili korak
naprej, ko pa se boste znašli
v družbi, ki vas bo privlačila,
pa morate vi prvi narediti tak
korak. Vnesite več pestrosti in
ekstravagance v vas prosu čas,
izživite svoje skrito, magično
naravo, če tega ne boste kmalu
začeli početi potem se boste še
naprej počutili zatrto in me-
lanholično. Morda bi si morali
dopovedati da se nimate zakaj
samokaznovati! Potegnite črto
pod preteklostjo tn začnite po-
vsem na novo! Ne zanašajte se
na izkušnje preteklosti, ampak
verjemite le izkušnji vsakega
posameznega dne, ki ga začni-i
te z novimi idejami in drugač
no močjo! Kar se tiče težav
z očmi bi ne bilo napak če bi
začeli iskati rešitev kje v tuji-
ni, če se boste odločili po prej
skusu tehnik iz navedeni!
knjig, potem pišite ponovnt^
da vam pošljemo več informa'
cij v zvezi s tem. \
Šifra: Dom
Zdi se mi, da imam že vs
svoje življenje veliko smol
z domom in domačimi, kar a
spremlja že od otroštva. Kiju
svoji dobri volji nisem usp<
narediti, izboljšati skoraj ni^
Zanima me kaj mi kaže v pri
hodnosti na področju družin
včasih se mi zdi, da bi bil
najbolje če bi živel popolnoni
sam kje daleč vstran, obkrože
le s prijatelji. Rojen sem v zni
menju Kozoroga in me zanin
vaš odgovor.
Ivana: Prav vsak človek tni
v življenju neko področje kj<
mu gre vedno narobe. Karmii
ni zakon pravi, da vsaka akci
ja sproža določeno reakcij(
riaše življenje pa je skupek te
akcij in reakcij. Res je, v va
četrti astrološki hiši, ki simb<
lizira dom, dmžino in bivali!
če se nahajata dva težka pli
neta, Mars in Saturn, ki si
povrh še v neugodnem aspekt
z natalnim Mesecem. Morda i
boste res še najbolje počutili
sami, vendar brez občutka
ogroženosti. Prijatelji van
v življenju resnično veliko po-
magajo in tako bo tudi v bodo-
če. Tudi selitev v tujino bi bil'
za vas izboljšava.
Št.3 - 31. marec 1994
št.3 - 31. marec 1994
411
42
št.3 - 31. marec 1994
št.3 - 31. marec 1994
431
144
Št.3 - 31. marec 1994
15
Št.3 - 31. marec 1994
št.3 - 31. marec 1994
46
št.3 - 31. marec 1994
471
48
TRAG^riice
MoNs jih je dobil
Pred Morisom menda ni
nihče več varen, zato so si
v Rečici pri Laškem pred nji-
hovim oboroženim prihodom
omislili akcijo v slogu nek-
danje NNNP. »Nismo vedeli,
koga naj »načohamo«, da ne
bo prevelike afere, pa smo
kar vse tri,« je pogunmo ra-
zlagal domačin. Začuda se
nihče ni obregnil ob prema-
gane Morisovce, ki so bili
v strelskem dvoboju z obeh
strani povsem nemočni.
P.S.: Žrtev ni bilo, ranje-
nih tudi ne. Bil pa je športni
dvoboj strelskega prvenstva
med ekipama Dušan Poženel
in Moriš Krim.
Strankarske rošade
v Mozirju je očitno nekaj
strank šlo »v franže«. Tako
bivšega tajnika Narodnih
.demokratov najdemo pri
SLS, predsednika pa pri
SDSS. Pri slednjih se je zna-
šel tudi del predsedstva Li-
beralne stranke. Sicer nima-
mo nič proti, ker nas to nič
ne briga, zanima nas le, če te
rošade poznajo ostali člani,
da o volivcih niti ne govo-
rimo.
O Rogll bo odločil
župan
Konjiški župan Jože Bara-
ga je zbral vse stalne prebi-
valce turističnega naselja
Rogla, da bi se odločili, kam
bo po novem sodilo to ob-
močje. Udeležba je bila pol-
noštevilna, saj je prišlo vseh
sedem krajanov, vendar žu-
pan tega srečanja ni priznal
kot zbor krajanov. Ce bi to
storil, bi zmagala zreška
stran s 4 glasovi proti trem.
Namesto tega bo o Rogli od-
ločil župan kar sam.
BODlCE
Realni osebni dohod-
ki so »realni« samo
- dokler ne pogledaš
na cene.
Iskanje igle v senu
ponavadi      prinaša
— nove afere.
Vreme postaja takš-
no, kot bi ga imeli
v oblasti — srbski in
ruski politiki.
Mnogi bi verjetno ra-
je imeli protitelesa
AIDS-a v krvi - kot
HIT ali UDBO v dos-
Nič čudnega, da turi-
zem ponekod v Slove-
niji nazaduje, ko ima-
mo —preveč »turistov«
med politiki.
Nove zakonske pred-
pise čaka podobna
usoda — kot novoro-
jenčke v BiH.
Zakaj bodo policaji
v Mozirju ostali brez
strehe nad glavo, bolje
rečeno nad garažo?
Po mnenju poslancev
sodijo policijski avto-
mobili na teren, ne pa
v garažo. Torej ne po-
trebujejo nove strehe.
Škandal s pokrovkami
Niso temperamentni samo Španci, marveč tudi navijačice rokometašev Celja Pivovarne
Laško. Dobro uro pred tekmo s Teko sta iz hotelske kuhinje izginili največji pokrovki,
škandala pa ni mogel z eksplicitnim nastopom opravičiti niti gentlemanski vodič Kompasa
Ivo Brenčič. Drzno akcijo je izvedla Zinka Tumšek, ki je potem dokazni material hitro
preusmerila v druge roke in si dala duška z ragljo in zastavo.
Štefka Ravnak iz Čopove 15 v Celju je
dobila za šalo Selili se bomo, največ glasov.
Tudi Marjan Obrez iz Kajuhove 7 v Celju je
glasoval zanjo in oba bosta prejela našo
standardno nagrado.
V Petici, ki jo vsak mesec prejmejo le naši
naročniki, pa si le poglejte, če ste med pot-
niki, ki bodo potovali na dvodnevni izlet
Stranke šaljivcev.
Šala tedna
Selili se bomo
v Prekmurju je 5-članska
družina živela v eni sobi in
vsak dan čakala na večkrat
obljubljeno stanovanje.
Otroci so spali na jogiju na
tleh, oče in mati pa v postelji
ob njih.
Ko se zvečer vse umiri, si v upanju, da
otroci spijo, privoščita malo ljubezni. Jane-
zek, ki pa očitno še ni zaspal, zdrami bratca
poleg sebe in zakliče ves vesel: »Tunek selij-
li se bumu, mama su si že ataja nalujžli!«
Zdravnik že ve
Zdravnik se skloni k bolnemu možu in
ugotovi: »Draga gospa, vaš mož je mrtev.«
V tistem trenutku se mož zave in reče:
»Ne, živ sem /«
»Bodi no tiho. Zdravnik že ve, saj je
učen,« sikne žena.
Poročna noč
Zvečer po poroki odide nevesta v posteljo,
ženin pa se nasloni na odprto okno in gleda
v noč.
»Zakaj ne greš v posteljo,« pravi nevesta.
»So mi rekli, da je prva poročna noč naj-
lepša, pa bi si jo rad ogledal«
Prometna nezgoda
Janez, ki je precej vinjen imel prometno
nezgodo pripoveduje: »Z avtom zletim s ce-
ste. Peljem se naravnost proti jablani. Jaz
zavijem desno, jablana gre v desno. Zavijem
levo, jablana gre levo. Jaz pritisnem na za-
voro, ustavim, jablana pa se z vso močjo
zaleti vame.«
Spomini
Bivša ljubimca se srečata po več letih.
»Ali se še spominjaš, ko si me prosil za
roko, pa sem te zavrnila?«
»Da, to je eden mojih najlepših spo-
minov.«
Kal le bilo prel
Prijatelja se srečata ob pivu in se pogo-
varjata, kako naj bi bil nastal svet. Ko sta
ga že imela precej pod kapo, sta se začela
prepirati, kaj je bilo prej, jajce ali kokoš?
Janez: »Jajce je bilo prvo, iz njega je zra-
sla kokoš!«
Miha: »Ne, najprej je bila kokoš, ki je
potem znesla jajce!«
Ko sta se nekaj časa prepirala, se izza
sosednje mize oglasi Francelj: »Ha, ha. Naj-
prej je bil petelin, ki so mu odrezali jajca.
Tako so dobili jajce in kokoš!«
Na deželi
Kmet zmetava seno z voza na kozolec.
Mimo pride brezdelni Jaka in pravi: »Oča,
bi lahko dobil malo pijače?«
Kmet mu reče: »Lahko, kar pridi na voz
in ta čas zmetava j, jaz ti pa grem po pijačo.«
Jaka se hitro odreže: »Kdor je nalagal, naj
še pa zmetava, ker najbolje ve, kako je na-
ložil.«
Kmet mu odgovori: »Kdor je prešal, naj še
pa pije, ker najbolje ve, kaj je prešal«
Šale so prispevali: Zinka KVAR iz Celja, Mari-
ja KRONOVŠEK iz Pariželj, Anica ZVONAR
iz Podplata, Marjan FORŠTNER iz Nazarij,
Milena JURGEC iz Vojnika in Marijana PUN-
CER iz Polzele.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Se spominjate Francija Zemeta
Francija Zemeta iz Vojnika pozna skoraj
vsa Slovenija. Čeravno pri vrtenju jezika ni
bogve kako spreten, pa s svojo muziko in
skromnostjo pove največ. In zato ga ljudje
spoštujejo, občudujejo in ga podpirajo, da
ostaja na domači - muzikantski sceni že sko-
raj tri desetletja.
Pa ni ravno zgodaj začel. Oče ga je več-
krat po prstih, ko je prišel v hišo kakšen
muzikant, rekoč: »Ne smeš prijemat harmo-
nike.« Tako je moral čakati vse do polnolet-
nosti, ko se je po vojski zaposlil, da si je
lahko kupil svojo harmoniko. Pa še takrat je
bratu šla tako na živce, da se je Franci
večkrat zatekel v »hosto« in tam vadil. Av-
seniki. Vaški kvintet. Kovači in še nekaj
drugih, o teh je Franci sanjal in si tudi sam
želel, da bi kdaj šel po njihovih stopinjah,
da bi s svojimi fanti igral po gostilnah, kjer
so takrat noreli mladi in stari. Ni bilo dolgo,
ko se mu je ta želja uresničila in v Briordh
na Trnovljah so se takrat Zemetu priključili
tudi Frankolovčani. V gostilni Šeligo so
skupaj z Rudijem Bardorferjem potem kar
v živo posneh svojo prvo radijsko oddajo.
Vabil za »spile« pa je bilo potem ogromno.
Tudi v Kokarje pri Nazarjih je obljubil ve-
selice, pa kaj ko ni imel prevoza za ozvoče-
nje. Nič drugega mu ni preostalo, kot da je
»ropotijo« kar z motorjem zvozil v Savinj-
sko. Štirikrat je tako zapeljal gor in dol.
Tudi ohceti je bilo veliko in čeprav Franci
ne govori veliko, sploh ni rečeno, da ne zna
poskrbeti za smeh in dobro voljo. Saj poz-
nate tisto igrico, ko se skrivajo predmeti, na
primer jajca in bolj glasno, ko muzikant
igra, bližje cilju je iskalec. Večkrat se je
zgodilo, da je FYanci imel jajca kar v žepu in
večkrat se je tudi zgodilo, da je iskalka na
trdo prijela za jajce, ki se je potem »pocedi-
lo« po njegovih hlačah. Po starem so mar-
sikje pripravili gostije in Franci se prav
dobro spominja ene, kjer so domači fantje
postavili šrango in velik prapor, kjer se je
pri razvitju za vsak obrat pokazala ničla,
kar je na koncu dalo »cifro«, koliko fantje
hočejo imeti za nevesto. Seveda je bil znesek
ob koncu precej nižji, saj je Franci vedel
odgovore na veliko neprijetnih vprašanj.
»Kateri svetnik je najbližji nebes?« se je
naprimer glasilo vprašanje. In Franci je toč-
no vedel, da tisti, ki je pri oknu.
Ena Iz Francovega rokava
v strmem vinogradu sta rahljala zemljo
kmet in kmetica in mimo je prišel poštar, ki
ju je zvito opazoval od spodaj.
»Madonca Franci Od spodaj se pa ravno
toliko vidi, kot da bi se ljubila.« je rekel
poštar.
»Nemogoče.«
»Kako da ne. Pridi ti pogledat, pa grem
jaz okopavat.«
In sta zamenjala. Pa je poštar privid izko-
ristil in se spravil na kmetico.
»Imaš prav. Se ravno tako vidi, kot da bi
se ljubila,« je ugotovil kmet.
Se najraje pa se Franci druži z mladimi in
v zadnjem času je zbral okoli sebe skupino
dobrih glasbenikov, ki se pripravljajo za
snemanja in festivalske nastope. Da se bo
vedelo in slišalo daleč naokoli, kdo je Franci
Zeme.
EDI MASNEC
Št.3 - 31. marec 1994