PR|MORSKI dnevnik j® začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na clk|ostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal * hskarni »Doberdob« v 9°vcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 d° 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjar je izšla zadnja števil-ka- Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
yaO°
cehi 6 - PP 559 .j) 7796-600 60894 PD I 040/772418
>OR!CA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 150 (14.241)
Trst, sreda, 1. julija 1992
Amato v senatu predstavil glavne naloge, ki jih bo skušala izvesti nova vlada
Največja pozornost v programu financam, kriminalu in reformam
V prepolovljenem številu podtajnikov mesto tudi za Camberja - Ministrski predsednik le bežno omenil manjšinsko problematiko - Danes začetek razprave v palači Madama
Izročili
visoka
slovenska
priznanja
RIM — Z oklestenim številom ministrstev (24 v primerjavi s 33 Andreottijevimijin prepolovljenim številom podtajnikov (34 od prejšnjih 68), med katerimi velja posebej omeniti, da je iz naše dežele-edino podtajniško mesto dobil listar Giulio Camber (kot predstavnik PSI), ki bo podtajnik v ministrstvu za prevoze, je novi ministrski predsednik Giulio Amato (na sliki AP) včeraj popoldne v senatu predstavil vladni program, že danes pa se bo v palači Madama začela razprava, ki se bo nato nadaljevala v poslanski zbornici in se še pred koncem tedna zaključila z glasovanjem o zaupnici novi vladi.
Amato si je za cilj postavil, da z vladnim programom razširi podporo tudi izven štiris-trankarske koalicije, glavne točke pa so bile namenjene boju proti kriminalu, institucionalnim reformam, moralizaciji politike in finančni sanaciji. Še posebej v zvezi z gospodarskimi vprašanji je Amato napovedal take ukrepe, s katerimi naj bi si zagotovil podporo republikancev, zavzel pa se je za pooblastila vladi na področju socialnega zavarovanja, zdravstva in javnih financ.
Posebno poglavje je novi premier namenil tudi zunanji politiki, kjer je spregovoril o nujnosti ratifikacije sporazuma iz Maastrichta,
podrobno pa je spregovoril o problemih v nekdanji Jugoslaviji. V zvezi s tem je poudaril, da ima humanitarna pomoč prizadetim narodom absolutno prioriteto in da jo je treba zagotoviti tudi z uporabo vojaških sredstev.
Že v programskem osnutku, ki ga je Amato poslal prejšnji teden vsem strankam je bilo obravnavano tudi vprašanje manjšin, ki bi ga bilo po njegovem treba reševati »na osnovi južnotirolskega modela.« Tokrat je o tem na različnih mestih spregovoril dokaj bežno in izrecno ni omenil nobene manjšine, dejal pa je, da naj bi v zvezi s tem upoštevali ustavo. Pri tem lahko izrazimo le željo, da bo manjšinska problematika našla ustrezno mesto v vladnem programu in da bo v tej zakonodajni dobi prišlo tudi do konkretne rešitve zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Prve ocene smernic vladnega programa so bile različne. Zelo pozitivno ga je ocenil Pic-coli (KD), podobno je bilo tudi mnenje republikanca Maccanica, zato pa je Chiaromonte (DSL) dejal, da »ni šlo za velik govor,« Liberti-ni (SKP) pa je dejal, da je škandalozno, da vlada želi večino stvari narediti z vladnimi odloki, da bi tako izločila parlament. »Temu pa se bomo mi najodločneje postavili po robu,« je dodal Libertini.
LJUBLJANA — Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je včeraj opoldne v Ljubljani sprejel avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka in bivšega zunanjega ministra Nemčije Hansa-Dietricha Genscherja. V Vili Podrožnik jima je za pomoč na poti slovenskega osamosvajanja podelil najvišja priznanje slovenske države - Zlati častni znak svobode republike Slovenije. Isto priznanje je prejel tudi bivši italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, ki pa je bil včeraj odsoten.
V današnjem svetu nihče ne more živeti sam in brez prijateljev, njihovega razumevanja, podpore in solidarnosti, je uvodoma dejal predsednik Kučan in dodal, da smo Slovenci imeli pri tem srečo: imeli smo namreč takšne prijatelje, ki so bili z nami tudi v najtežjih časih. »V veliko čast in zadovoljstvo si štejem, da jima lahko danes v prelepi in svobodni Ljubljani osebno izročim to priznanje,« je rekel Milan Kučan.
Pet francoskih letal je lahko pripeljalo humanitarno pomoč
Zaradi ponovnih spopadov zaprli sarajevsko letališče
Po umoru predsednika Mohameda Budiafa
Alžirijo je že strah maščevalnih ukrepov
LJUBLJANA — Na sarajevskem letališču od ponedeljka popoldne sicer vihra zastava OZN (na sliki AP), vendar poveljnik sil Združenih narodov general Mac-Kenzie opozarja, da utegnejo biti naslednji trije dnevi najkritičnejši. General se boji, da bodo srbske sile ponovno poskušale osvojiti letališče, ki ga brani le neznatna skupina pripadnikov »modrih čelad«. Ta njegova bojazen se je včeraj uresničila, saj je bilo nekaj pripadnikov mirovnih sil ranjenih, tako da so morali letališče zapreti, potem ko je na njem raztovorilo svoj tovor pet francoskih letal s humanitarno pomočjo. Kanadski bataljon z 800 vojaki, ki je v sestavu sil OZN na Hrvaškem in katerega naloga je zaščita sarajevskega letališča, je sicer krenil iz Daruvarja proti Sarajevu, vendar ga tu pričakujejo šele danes, po nekaterih informacijah pa celo čez dva dni. Pravzaprav je edina dobra novica to, da je sarajevsko letališče vendarle za nekaj ur začelo sprejemati letala s humanitarno pomočjo. Že v noči na torek je nanj pristalo francosko letalo s hrano in zdravili, včeraj pa so v Sarajevo prispela še štiri francoska letala s humanitarno in tehnično pomočjo. Polete letal s humanitarno pomočjo za Sarajevo so napovedali tudi Američani.
Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine je v NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ALŽIR — Alžirija je zaprepadena in v strahu zaradi predvčerajšnjega umora predsednika Mohameda Budiafa dočakala včerajšnjo zoro. V grozljivem miru so delavci že ponoči odstranjevali okraske, gesla in transparente ob tridesetletnici alžirske neodvisnosti. Vse zastave so na pol droga, v znak žalovanja so celo trgovci na pol spustili navoj niče svojih trgovin. Ljudje se zavedajo, da bodo prihodnji dnevi in tedni odločilni za nadaljnjo usodo Alžirije. Višji državni svet permanentno zaseda, iz svoje srede bi moral izbrati novega predsednika, s tem pa državi jasno povedati, če bodo nadaljevali z Budiafovo politiko odločnega, a previdnega boja proti islamskim fundamentalistom. Vsi se na tihem bojijo, da bodo izbrali za predsednika sedanjega obrambnega ministra Nezara, s tem pa nesporno pokazali, da bodo z najbolj grobo represijo zatrli vsak verski integrali-
zem. Obrambni minister Nezar je dan pred atentatom zagotavljal, da se bodo maščevali za vsakega padlega varnostnika, za vsakega vojaka, ki ga je ubila roka verskih skrajnežev.
Bojazen, da bi v Alžiriji prevladalo maščevanje, ki bi državo pahnilo v državljansko vojno, skrbi tudi druge arabske države. Po zmagi islamske fronte v prvem krogu alžirskih političnih volitev lanskega decembra in »ustavnem« januarskem državnem udaru, s katerim so v bistvu preprečili, da bi islamski fundamentalisti prevzeli oblast v državi, je Alžirija postala pravi poskusni kunec za vse muslimanske države. Za sedaj upajo, da bo alžirski vojski in laičnim silam uspelo brez krvoprelitja vzpostaviti mir in red v državi. Teh skrbi seveda nimata ne teokratski Iran in ne fundamentalistični Sudan, ki se v bistvu veselita, da so »ubili morilca islamskih množic«.
V zvezi z milansko afero s podkupninami odbor zbornice za postopek proti poslancem
MILAN Odbor poslanske zbornice za odobritev kazenskih postopkov proti poslancem je včeraj na zahtevo milanskega sodstva soglasno sklenil, da poslanski zbornici predlaga, da odobri začetek postopka proti poslancem Carlu Tognoliju, Paolu Pillitteriju, Antoniu Del Penninu, Gianniju Cervettiju in Renatu Massariju, ki so po mnenju preiskovalcev vpleteni v milanski škandal s podkupninami.
Milanskemu sodniku za preliminarno preiskavo Italu Ghittiju pa se je včeraj dopoldne predal predsednik družbe Emit Ot-tavio Pisante, za katerega so že prejšnji četrtek izdali zaporni nalog, ki pa ga niso izvedli, ker Pisanteja niso našli. Obtožen je korupcije, z njegovo aretacijo pa je število oseb, ki so v okviru preiskav v Milanu končale v zaporu naraslo na 60. Poleg tega
pa so sodniki že izdali tudi zaporna naloga za predsednika družbe Sea Giovannija Manzija in arhitekta Silvana Larinija, v ponedeljek zvečer pa se je predal podjetnik Gino Nicoletti. Pozno dopoldne so se s sodnikom Ghittijem sestali tudi karabinjerski častniki, ki običajno sodelujejo pri izvedbah zapornih nalogov in zato se je v milanskih sodnih krogih že govorilo, da so pred vrati nove aretacije.
Nekaj več podrobnosti se je včeraj zvedelo tudi o položaju lombardskega deželnega tajnika PSI Andrea Parinija, kateremu so v ponedeljek zvečer odobrili hišni pripor. Med ponedeljkovim zaslišanjem, preden je zapustil zapor San Vittore, naj bi Parini priznal, da je v Rim odnesel 150 milijonov, ki naj bi jih dobil od demokristjan-skega deželnega svetovalca Martinellija in
denar nato izročil enemu od funkcionarjev PSI. Enak znesek z istim izvorom naj bi Parini izrgčil tudi deželnemu upravnemu tajniku PSI Orestu Lodigianiju.
Na predlog javnega tožilca Antonia Di Pietra je bil enak ukrep odobren tudi za bivšega pooblaščenega upravitelja Cogefar Impresit (skupina Fiat) Enza Papija, ki je bil v zaporu že od 6. maja, ko so ga aretirali zaradi korupcije v zvezi z gradnjo dela milanske podzemeljske železnice, kasneje pa so mu izročili še dva zaporna naloga zaradi domnevne vpletenosti v korupcijo še v nekaterih drugih zadevah. V hišnem priporu so Papiju prepovedani vsi osebni in telefonski stiki, dovoljeni so mu le pogovori z družinskimi člani. Papija dolžijo tudi kršenja zakona o javnem financiranju strank.
V kratkem bodo podpisali memorandum o sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško
Predsednika Drnovšek in Gregorič otoplila do sedaj hladne slovensko-hrvaške odnose
LJUBLJANA — Kaže, da se je pričel topiti led, ki je povsem nepotrebno in obojestransko škodljivo zamrznil slovensko - hrvaške odnose. Včeraj sta se srečali vladni delegaciji, prisotna sta bila predsednika obeh trgovinskih zbornic in o dolgotrajnih razgovorih sta rezultate strnila oba predsednika vlad Gregurič za Hrvaško in Drnovšek za slovensko.
V središču razprav in zanimanj je bila gospodarska izmenjava. Povedali so, da bo Hrvaška v nekaj dneh deblokirala in uredila trgovinski sporazum, katerega podpis oziroma ratifikacijo je sabor zamrznil. So še nekatera odprta vprašanja predvsem glede valute in valutnih list, saj je za Hrvaško izmenjava oziroma njena blagovna lista izrazito neugodna. Toda oba predsednika sta poudarila dve dejstvi: prvič, tako za Slovenijo kot za Hrvaško je njen bližnji sosed najpomembnejši gospodarski partner, drugič v prvih petih mesecih je izmenjava dosegla v vsako smer vrednost 35 milijonov dolarjev. To pa je takšna raven tudi po obsegu, da je resno odločujoča za obe državi. Nivo je torej relativno visok, vojna ga je prizadela, toda trudili se bodo, da se ne bo zmanjšal temveč povečal. Seveda obstajajo težave in predsednik hrvaške vlade je opozoril, da je Hrvaška
še vedno v vojni, da je problem beguncev v Sloveniji težak, da pa jih je na Hrvaškem samo iz Bosne 300 tisoč. Zato je poudaril razumevanje Slovenije za te težave in njihovo pripravljenost, da podpišejo gospodarski sporazum.
Naslednje vprašanje se nanaša na mejo. »Narediti moramo vse,« je poudaril Gregurič, »da ne bi komplicirali življenje našim ljudem, ko pa smo dve sosedni in prijateljski državi.« Drnovšek pa je napovedal podpis ustreznega sporazuma
Dokončno je rešeno in urejeno vprašanje nepremičnin, predvsem tako spornih vikendic po Istri. Prišlo je do dvomov in govoric, ker je Hrvaška sprejela zakon o urejanju imovinskih zadev in nekateri so napovedali, da bo Hrvaška nacionalizirala slovenske nepremičnine. Gregorič je odločno zanikal vse take govorice. Hrvaška bo dosledno spoštovala lastninske pravice in to tako zasebnikov kot kolektivov. V kratkem in po pospešenem postopku bodo uredili stanje okrog 120 objektov, katere so začasno zasegli za begunce, ali za druge potrebe.
Predsednik Gregurič se je dotaknil še nekaterih vprašanj in je tako zagovarjal takojšnji pričetek gradnje avtoceste Šentilj-Zagreb, češ da je ta
cestna povezava v prvenstvenem interesu obeh strani. Drnovšek se glede tega ni oglasil, saj slovenske cestne povezave ne soupadajo s hrvaškimi željami in načrti.
Oba predsednika sta poudarila, da se bosta vladni delegaciji sestali čez 10-15 dni, ko bodo podpisali memorandum o sodelovanju, ki bo vseboval vsa ta in še nekatera druga vprašanja, ali vsaj začrtal pot načina reševanja. Hrvaški predsednik je v ta okvir postavil tudi zaščito italijanske manjšine v Istri, kar je povezano z ravnjo zaščite italijanske manjšine na splošno in na osnovi dvostranskih sporazumov povezano tudi z bilateralno mednarodno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, oziroma dvostranskega sporazuma med Slovenijo in Italijo. Gre za zapleteno vprašanje, s katerim se je Hrvaška tudi na zahtevo Evropske skupnosti mnogo ukvarjala in po mnenju predsednika hrvaške vlade sprejela ustrezen ustavni zakon. Vendar so izvajanje in polna uresničitev takih zakonov težavna, ko je država v vojni in ko so gospodarske možnosti izredno omejene. Na vsak način pa je tudi glede te teme pokazal mnogo dobre volje in pripravljenosti na razgovor.	BOGO SAMSA
Srbska opozicija ne ve, kako bi nadaljevala protest proti režimu Slobodana Miloševiča
LJUBLJANA — V Beogradu se je tudi včeraj nadaljeval protestni shod proti Miloševiču, ki pa dobiva čedalje bolj klavrno podobo. Demokratično gibanje Srbije oziroma večji del srbske opozicije očitno ne ve, kaj storiti po sicer množičnem protestu v nedeljo. Slobodan Miloševič, katerega glavo so zahtevali, se je v ponedeljek v pogovoru s predstavniki protestnikov - kljub vsemu - predstavil dokaj samozavestno in jih v bistvu s svojo taktiko razorožil. Tako zdaj niti ni več jasno ali je s svojim prestankom, da naj narod s splošnim odločanjem pove ali ga še podpira ali ne, mislil na opredeljevanje, ki naj bi se zgodilo takoj, ali pa šele čez nekaj mesecev.
Včeraj so svoj protestni pohod po beograjskih ulicah uprizorili tudi študenti, za katero mnogi menijo, da so veliko večja moralna moč v boju proti Miloševiču kot pa opozicija. Študenti še naprej vztrajajo pri odstopu Slobodana Miloševiča, pri zamenjavi vlade in razpustitvi srbskega parlamenta.
Sicer pa so včeraj v tako imenovani Zvezni republiki Jugoslaviji sporočili, da bodo deno-minirali dinar. Po tej bančni'akciji naj bi ena nemška marka veljala 100 novih dinarjev. To pa pomeni, da bodo staremu dinarju odbili ničlo. Nekateri ekonomisti že zdaj pravijo, da bo učinek tega ukrepa enak ničli, še zlasti glede na ukrepe svetovne ekonomske blokade.
Sicer pa se politiki v Srbiji in Črni gori očitno še ne zavedajo vseh posledic ekonomskih sankcij proti Srbiji in Črni gori. Tako je te dni eden izmed srbskih opozicijskih komentatorjev cinično zapisal, da novi predsednik Zvezne republike Jugoslavije Dobriča Čo-sič še vedno misli, da se je moč ekonomski blokadi izogniti »z boljšim delom in večjim varčevanjem«. Komentator dodaja, da Čosič kaže nesporno ljubezen do srbske vasi, nesreča je samo v tem, da je to vas že davno zapustil. »Vas se je tehnološko spremenila in postala odvisna od nafte in industrije. To pa lahko pomeni, da na jesen ne bo setve...« (NIA)
Tudi princ Aleksander Karadjordjevič se trudi (AP)
Opozicijske
stranke
usklajujejo
strategijo
LJUBLJANA — Včeraj se je ponovno sestal koordinacijski odbor opozicijskih parlamentarnih strank: Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, liberalcev in Nacionalno demokratske stranke. Dogovorili so se, da bodo 9. julija v Križankah priredili zborovanje občinskega Demosa za Ljubljano na temo »Za demokracijo«. Takrat bodo predstavili strankarske kandidate za predsednika slovenske republike, kot je slovenska ljudska stranka naredila že v nedeljo na svojem tretjem kongresu.
Seveda pa se pri tem bijeta dve načeli in dva interesa. Gre za štiri stranke, ki so po svoji moči in volilnih interesih dokaj različne in imajo tudi različne možnosti za volilni uspeh. Zato je bil tudi na tiskovni konferenci dokaj artikuliran odgovor na vprašanje volilnega zakona oziroma njegovega osnutka, ki ga je v ponedeljek izdelala ustavna komisija slovanskega parlamenta in ki bo na dnevnem redu 16. julija.
Osnutek predvideva, da se Slovenijo razdeli na 88 volilnih okrajev, da se 88 poslanskih mest razdeli po proporcionalnem sistemu, izvoljen pa je poslanec v onem okraju, kjer prejme najvišji odstotek glasov. V praksi torej velja proporcionalni sistem, toda istočasno volilci volijo nekega konkretnega kandidata. Vseh poslancev bo 90, dva bosta neposredno izvolili obe narodnosti: italijanska in madžarska.
Toda na včerajšnji tiskovni konferenci opozicije je bilo izrečenih mnogo kritičnih pripomb zlasti na način sestavljanja zakona, češ da nastopa »parni valjar«, ki gazi opozicijo, da se ne upošteva njihovega mnenja, da se predsednik Bučar obnaša kot diktator, ker ni pravilnika in ga sploh ni mogoče odstaviti. Grozili so z blokiranjem parlamenta, še posebej pa z obstrukcijo lastninskega zakona. Pozicijske stranke obtožujejo, da so na nedemokratičen način »odstopile« stranke Demosa z oblasti, zato pa tudi razmišljajo o svojih programskih izhodiščih in o »možnostih skupnega oblikovanja nastopa na volit-
• Zaprli sarajevsko letališče
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ponedeljek pozno zvečer poslal pismo Združenim narodom, v katerem opozarja, da samo deblokada sarajevskega letališča pravzaprav ničesar ne rešuje. V razmerah, kakršne so zdaj v Sarajevu, sploh ni znano, kako naj bi pomoč z letališča prihajala do ljudi. Zato Izetbe-govič opozarja, da je poglavitno vprašanje zaustavitve srbskih agresorjev v napadih z okoliških hribov na Sarajevo. Izetbegovič hkrati opozarja, da se celotna Bosna in Hercegovina spreminja v veliko koncentracijsko taborišče. Prav tako Izetbegovič pravi, da v celotni Bosni in Hercegovini poteka akcija »etničnega čiščenja« Bosne in Hercegovine, ki jo izvajajo srbske sile. Morda bi lahko kdo dejal, da gre v tem primeru za propagandno natocevanje muslimanskega vodje Alije Izetbegoviča. Vendar pa je zanimivo, da je skoraj istočasno srbski opozicijski list Vreme zapisal, da je novi presednik tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije - pisatelj in akademik Dobriča Čosič izrazil zadovoljstvo v zvezi z dosedanjim »etničnim čiščenjem« srbskih krajev v Bosni in Hercegovini.
Kanadski general MacKenzie, ki poveljuje enotam OZN v Sarajevu, je včeaj izjavil, da gre tokrat za eno izmed najzahtevnejših in najtežjih akcij v zgodovini OZN. Po besedah MacKenzija ena in druga stran govorita samo o grozotah druge strani, medtem ko o svojem delu odgovornosti nočeta slišati.
Predstavniki OZN so včeraj izjavili, da umik srbskih sil z območja letališča ne poteka tako kot je bilo dogovorjeno in da se bo zaradi tega general MacKenzie znova sestal s predstavniki srbskih sil.
Alija Izetbegovič je v svojem pismu Združenim narodom opozoril, da se ne more govoriti o napredku v Bosni in Hercegovini, če
se premirje omejuje samo na ozek krog letališča, medtem ko se drugod nadaljujejo srditi spopadi. Točnost takšne Izetbegovičeve ocene so včeraj potrjevale informacije o hudih spopadih na področju Modriče, Gradaca in Odža-ka, v katerih je sodelovalo tudi pet srbskih letal.
Združene države Amerike so sporočile, da se bodo tudi same takoj vključile v pošiljanje humanitarne pomoči Bosni in Hercegovini. Poročajo, da naj bi ameriška transportna letala na poti v Bosni in Hercegovino spremljala tudi ameriška lovska letala. Prav tako so včeraj poročali, da naj bi se zadnje dni ameriški predsednik Bush z evropskimi zavezniki in OZN posvetoval o možnosti, da bi ameriško letalstvo bombardiralo srbska topniška gnezda okoli Sarajeva, od koder že nekaj tednov napadajo Sarajevo.
Predsednik Konference o Jugoslaviji lord Carrington je pozitivno ocenil pot francoskega predsendi-ka Mitterranda v Sarajevo in hkrati izrazil tudi svojo pripravljenost, da čim prej potuje v Sarajevo. Carrington meni, da bi morali čimprej začeti novi krog pogajanj o rešitvi jugoslovanske krize.
Iz Pariza so sporočili, da bo v Sarajevo prispelo še 120 propadni-kov francoskih oboroženih enot, ki bodo v skladu z zahtevo generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija poskbrlei za obrambo sarajevskega letališča. Prav tako so Francozi s svojimi letali v Sarajevu že pripeljali potrebna tehnična sredstva za popolno usposobitev sarajevskega letališča in za popravilo enega izmed helikopterjev francoskega predsednika Mitterranda, ki je ostal na sarajevskem letališču, ker so ga s streli v nedeljo, ob obisku Mitterranda, poškodovali pripadniki srbskih enot. (NIA)
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. maja 1992 in zapadlostjo 1. maja 1997.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 1. julija.
■	Osnovna emisijska cena znaša 95,95% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96%), je maksimalna letna donosnost 13,55% bruto in 11,83% neto.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. majem: ob vplačilu (6. julija) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,83 %
Na dnevnem redu vrsta upravnih vprašanj
Zasedala sta repentabrski in zgoniški občinski svet
V	ponedeljek sta se na redni seji sestala tako repentabrski kot zgoniški občinski svet. V Repentabru so svetovalci soglasno odobrili obračun za finančno leto 1991, ugotovili so neizterljive aktivne ostanke in evidentirali ostanke oziroma blagajniško stanje v letošnjem proračunu.
V	svojem poročilu je župan Pavel Colja poročal o usodi treh konzorcijev, ki jih bodo morali v skladu z določili zakona št. 142 zreducirati na največ eno enoto. V soglasju z zgo-niško občino bo odpadel konzorcij za tajniške _posle in s tajnikom dr. Walterjem Švaro, ki je bil razrešen obveznosti v devinsko-nabrežinski občini, bodo sklenili profesionalno pogodbo. Razpustiti nameravajo tudi tehnični konzorcij in v organi-ku bodo ustvarili mesto za geometra, ki bo lahko kril obstoječe potrebe. O možnosti nadaljnjega obstoja kraškega vodovodnega konzorcija se bo morala v prvi vrsti izreči de-vinsko-nabrežinska občina, ki je glavni porabnik.
V	tem zadnjem obdobju je občinski regulacijski načrt v središču pozornosti. Na seji občinske komisije so proučili kriterije, po katerih je poverjeni načrtovalec arhitekt Marino Kokorovec izdelal osnutek tega urbanističnega instrumenta. S predlagano vsebinsko usmeritvijo regulacijskega narčta pa se ni v celoti strinjal pristojni deželni funkcionar, ki je izrazil določene pomisleke in zagovarjal tezo, da se vnesejo nekatere variante omejevalnega značaja. Plan za ohranitev in razvoj parka na osnovi zakona štev. 52 pa bodo izdelali na pokrajinski ravni.
Podžupan Aleksij Križman je poročal o pripravah na jubilejno trideseto razstavo vin, ki bo na razstaviš-čnem prostoru na Mouzarju 11. in 12. julija. Letos so prvič uresničili že dolgoletno zamisel, da kmetovalci sami izbirajo vina, ki bodo prepuščena na razstavo. Ocenjevanje in razglasitev najboljših vzorcev pa bo v pristojnosti strokovne komisije. Preurejena ambulanta v Bubniče-vem domu je že dalj časa nared, vendar pa ne more biti predana namenu, dokler Krajevna zdravstvena enota ne izda potrebne avtorizacije. Pri Fernetičih dokončujejo dela na kapelici, asfaltirali so nekatere cestne odseke, Dežela pa je dodelila namenski prispevek v višini 11 milijonov lir za izgradnjo teniškega igrišča. V teku je še nabiralna akcija za pomoč beguncem iz BiH in občani lahko nakažejo denarne prispevke na dva bančna tekoča računa.
V	Zgoniku pa je župan Miloš Budin na začetku seje poročal svetovalcem o zelo uspeli razstavi vin, kjer se je dobro obnesla pobuda o razširitvi ponudbe tudi na vstekle-ničena sortirana vina. Predlagal je, da bi na novo preuredili razstavišče in drugače razmestili prodajne prostore. Obžaloval je, da je prišlo do zapleta pri institucionalizacij i organov Kmetijskih dnevov in je izrazil prepričanje, da se bo nadaljevala ta pobuda za vsestransko promocijo kmetijskih dejavnosti. Deželno od-borništvo za planiranje je zahtevalo, naj Občina predlaga načrtovalca za
projektiranje Kraškega parka. S takim pristopom pa se občina Zgonik ne strinja in globalna rešitev mora dozoreti v sklopu Kraške gorske skupnosti, ki v celoti zastopa interese zainteresiranega kraškega prebivalstva.
V ponedeljek se bo v Zgoniku pričel poletni center, na katerega se je prijavilo 40 otrok. Župan je ponovno pozval občane, naj se odzovejo človekoljubni nabirki za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. Na predlog Slovenske skupnosti so svetovalci v ta sklad namenili sejnino zadnje seje. Načelnik svetovalske manjšine Joško Gruden je predlagal sklic komisije za kmetijstvo, ki naj se izreče o predlagani ureditvi kraškega parka in zavzame odločno stališče, naj se Kraška gorska skupnost ne razkosa na dva dela po pokrajinskem ključu, ker bi tako kraš-ki teritorij izgubil na celovitosti. Iznesel je tudi zahtevo naj Krajevna zdravstvena enota spoštuje dvojezični naziv občine in vasi kot je to statutarno zajamčeno. Občinski svet je vzel na znanje težak položaj ške-denjske želežarne in v resoluciji izrekel solidarnost delavcem s pozivom, naj se najde trajna rešitev krize in naj se ohrani ta tako pomemben ekonomski in zaposlitveni potencial.
Občinski svet je sprejel tudi vrsto sklepov. Tako je odobril obračun za leto 1991, čeprav ni najbolje urejen inventar imovinskih dobrin. Prav tako so dobili seznam aktivnih in pasivnih preostankov. S tremi popravki so dopolnili pravilnik za dodeljevanje prispevkov društvom, spremenili pa so tudi sklep za sprostitev jusarskih vinkulacij na zemljiščih v Zgoniku in Repniču. g g
Na občnem zboru osvojen predlog o poimenovanju šole po M. Kogoju
Podržavljanje šole Glasbene matice edini izhod za njeno redno delovanje
Ponedeljkov občni zbor Glasbene matice, ob žal nezadovoljivi udeležbi članov, je upravnemu odboru naše glasbene ustanove nudil priložnost za pregled zadnje enoletne poslovne dobe tako v upravnem kot v šolsko-kulturnem oziru. Predsednik Adrijan Semen je v svojem poročilu izhajal predvsem iz ugotovitve, da je tudi za GM predstavljalo zadnje obdobje prelomnico, ki je ustanovo postavila pred dejstvo, da "mora hitro ujeti tempo novih dogajanj in se prilagoditi novim razmeram, da bi njeno delovanje ostalo neokrnjeno". Med pomembne dogodke minule poslovne dobe je predsednik uvrstil najprej dosego "izdatnejše podpore iz javnih sredstev", realizacijo dogovora med obema krovnima organizacijama Slovencev v Italiji o vključitvi predstavnikov SSO v upravni odbor GM in sklep o včlanjenju GM razen v SKGZ še v SSO, nadaljnjo kakovostno rast šole z uspehi njenih gojencev in skupin, ki delujejo pod okriljem GM na raznih nastopih in tekmovanjih.
Ko je govoril o finančnih sredstvih, odobrenih na osnovi zakona za obmejna območja za triletno razdobje, je dejal, "da bi brez teh sredstev bilo redno delovanje šole in ustanove resnično ogroženo". Sredstva so bila porabljena skoraj v celoti za plače in socialne dajatve uslužbencem. Utesnjene finančne razmere in občutne kasnitve pri vnovčevanju deželnega prispevka in stroški za odplačevanje pasivnih obresti za najete bančne predujme, potrebne za izplačevanje osebnih dohodkov, so bile predmet številnih srečanj in razprav o možnosti povišanja dežel-
nega prispevka, vendar zaenkrat še brez uspeha. Dejstvo pa, da so prispevki iz že omenjenega deželnega zakona omejeni le na triletje 1991-1993 z "neuradno" možnostjo še za leto 1994, narekujejo - je podčrtal predsednik Semen - da bo treba v naslednjih mesecih še odločneje postaviti zahtevo po podržavljenju šole GM, "kajti edino tako bomo dokončno uspeli rešiti vprašanje njenega vzdrževanja. Če tega bistvenega vprašanja doslej ni bilo mogoče razrešiti, ni to posledica popuščanja odbora, temveč izraz pomanjkanja resnične politične volje, da se vprašanje slovenskega glasbenega šolstva v deželi ustrezno reši", je poudaril Semen in menil, da je po "propadu Maccanicovega zakonskega predloga za globalno zaščito (ki šoli GM priznava usposobljenost, da postane državni konservatorij) treba izoblikovati nov predlog in ga skupno s krovnima organizacijama primerno utemeljiti z zahtevo, da se ponovno vključi v osnutek glo-balega zaščitnega zakona, ki bo predložen v novi zakonodajni dobi", ali pa v drugi varianti, "da s podporo deželne vlade in vseh slovenskih političnih komponent utemeljeno predložimo pristojnemu prosvetnemu ministru vlogo za podržavljenje šole".
Predsednik Semen se je v drugem delu dotaknil sindikalnega spora, ki je zlasti v zadnjem obdobju vzel upravnemu odboru žal največ časa. Menil je sicer, da občni zbor ni mesto za reševanje sindikalne problematike, vendar ni mogel mimo tega, da ne bi zavrnil razne navedbe in trditve sindikalnih predstavnikov učnega osebja šole GM, ki jih je označil za "mno-
Tržaški velesejem (75 tisoč obiskov) povezovalec med Vzhodom in Jugom
Letošnji 44. tržaški vzorčni velesejem je v ponedeljek po 13 dneh prireditev zaprl svoja vrata in odprl knjigo obračunov. Statistični podatki o udeležbi sicer niso rekordni, a ostajajo na povprečnem nivoju udeležb ostalih tovrstnih prireditev v Italiji. Letos si je razstavne prostore pri Montebellu ogledalo skupno 75 tisoč ljudi, to je v povprečju 6 do 7 odstotkov manj kot leto prej, a ta padec je manjši od vsedržavnega povprečja in ga vodstvo »opravičuje« z demografskim padcem. Obiskovalci so potrošili za obisk na velesejmu kakih 300 milijonov lir, h katerim gre prišteti še nad 600 milijonov lir, ki so jih podjetja in organizacije plačale za najem razstavnih površin.
Po mnenju organizatorjev je tržaški velesejem blagodejno učinkoval tudi na druge tržaške strukture, predvsem v terciarnem sek-
torju. Tako naj bi »fiera« prispevala tržaškim hotelom kakih 7.500 nočitev gostov in operaterjev iz drugih pokrajin in držav, z velesejmom pa naj bi se okoristili še restavracije, trgovine, cvetličarne, obrtniki, fotografi, tiskarne, špedi-terske službe in drugi.
Toliko o številkah. Po mnenju vodstva Velesejemske ustanove pa je bila letošnja prireditev pomembna predvsem zaradi drugih, politično-gospodarskih aspektov. Letos so se na velesejmu prvič kot samostojni subjekti predstavile države, ki so nastale pa razkroju bivše Jugoslavije in bivše Sovjetske zveze. Zanje bi lahko postal Trst pomembno gospodarsko vozlišče, posredovalec Vzhoda z Zahodom in tudi s Tretjim svetom. Poleg novonastalih držav gre letos zabeležiti prav veliko pozornost nekaterih afriških na tržaškem
gospodarskem razstavnem odru. To ponuja Trstu možnost povezovalnega faktorja med novimi državami in Jugom. To posredovanje naj bi potekalo prvenstveno na področju lesne industrije, kave, bančništva, zavarovalništva, pristaniških povezav, znanstvenega in tehnološkega raziskovanja in joint-ventures na območju male in srednje industrije.
O živosti in zanimanju za gospodarske odnose med Vzhodom in Jugom priča 35 srečanj, zasedanj, konferenc in sestankov, ki so se zvrstili v trinajstih dneh na razstavišču (zadnje je bilo srečanje o obrtništvu v deželah Alpe-Jadrana, ki so se ga udeležili tudi predstavniki obrtne sekcije SDGZ). Leteli se je udeležilo kar devet veleposlanikov in dva generalna konzula držav-udeleženk te tržaške gospodarske prireditve.
razstave		prispevki		šolske vesti
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA.
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Fine Art Room - Ul. della Guardia 16 — bodo jutri, 2. t. m. ob 19. uri odprli razstavo slikarja Igorja STEPANČIČA. .
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	občinski galeriji v Malem Repnu je do 6. julija na ogled razstava del, ki so bila izdelana na ex tempore Poletni solsticij v nedeljo, 21. t. m. Urnik razstave: vsak dan od 19. do 22. ure.
V	kraški hiši v Devinu je do 5. julija gdprta razstava čipk, ki jo organizira Sola čipk iz Gorice v sodelovanju z obči-Uo Devin-Nabrežina, Kulturnim združenem Devin in Turistično ustanovo iz Trsta. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do
12.30	in od 17.00 do 21.00; ob nedeljah od
10.30	do 12.30 in od 14.30 do 21.00.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira 15. julija izlet na Mašun, kjer bo prijateljsko srečanje s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje v sredo, 8. 7., na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 od 9. ure dalje.
Sindikat SPI CGIL iz Devina-Nabre-zrne organizira v soboto, 11. julija 92, iz-let v Val Pesarino. Za informacije telefonirati na št. 200007.
Ob peti obletnici smrti drage mame Štefanije darujejo sinovi z družinami Dovgan 60.000 lir za KS Škamperle.
V	spomin na pokojne Pierino Košuta, Fanico Sedmak in Marijo Dovšak daruje Gabrijela Sedmak 50.000 lir za begunce v BiH.
V	spomin na Marijo Dovšak daruje Drago Sedmak 50.000 lir za Dom "A. Sirk" v Križu.
Namesto cvetja na grob drage Marije Žafran por. Kuret darujeta družini Trenta in Petaros 30.000 lir za SKD Slavec.
Ob smrti žene Marije Zafran-Kuret daruje mož Bruno 100.000 lir za MPZ Sla-vec-Slovenec.
Ob priliki svojega 80. rojstnega dne daruje Marija Samec vd. Ota (Kreglje 33)
50.000	lir za slepe otroke Zavoda Rittme-yer in 50.000 lir za družino Zobec iz Bo-ljunca (pomoč sinu).
Namesto cvetja na grob Fanice Sedmak daruje Mara (La Lampara) 50.000 lir za ŠD Vesna, 50.000 lir za spomenik padlim v NoB v Križu in 50.000 lir za DPZ Vesna.
V	spomin na gospo Križman darujeta Boženka in Marjo Rustja 20.000 lir za ŽPZ Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina tete Frančiške . Čač vd. Zobec darujejo nečaki Meri, Ma-riza, Silvana in Radivoj 100.000 lir za Sklad Mitje Čuk in 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Fabija darujejo Bogdan, Franka in Jan 100.000 lir za SD Primorec ter Cinzia in Jordan 40.000 lir za KD Primorec.
V	spomin na kolegico Darko daruje kolektiv SDZPI Trst-Gorica 150.000 lir za sklad Mitje Čuka.
Ob rojstnem dnevu nepozabne Marice daruje Alma 15.000 lir za VZPI-ANPI Re-pentabor.
V	spomin na Marico Lupine daruje družina Anamaria Sardoč 50.000 lir za šempolajsko cerkev.
V	spomin na Fanico Sedmak daruje Grozdana in Herman 25.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na pok. Pierino Košuta -Breti, ki je umrla v Calusu pri Torinu darujejo Kristina, Julka in Majda 50.000 lir ter Lili in Zorka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
publiest
Ul. Montecchi 6 - TRST telefon: (040) 7796688
razne prireditve
Sindikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Urnik: ob torkih in četrtkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do
16.30	in ob petkih od 16.00 do 17.00.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda Jožef Stefan v Trstu sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 92/93 od 9. do 12. ure do vključno 3. julija.
Na liceju France Prešeren je v teku vpisovanje za šolsko leto 1992/93 do petka, 3. julija 92. Tajništvo je odprto od 10. do 12. ure.
Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija.
Ravnateljstvo pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1992/93 do petka, 3. 7. 92. Tajništvo je odprto od
10.30	do 11.30.
go pretirane" in neutemeljene in žaljive za odbor. Vprašal se je komu v zadoščenje so taki napadi in dejal: »Žal je naša šola še vedno le zasebna šola, zato je vsako sklicevanje na pogoje v državnih šolah ali konservatorijih v tem trenutku nerealno, ker nimamo ustreznega pokritja.«
Na koncu je predsednik Semen omenil še vprašanje ustreznejše pokrajinske razčlenjenosti GM, večjo avtonomijo pokrajinskih enot, kar bi vplivalo tudi na združevanje obeh slovenskih glasbenih šol v Gorici, dalje vprašanje pridobitve novih ustreznejših, po možnosti občinskih, prostorov za šolo GM, okrepitev interne strukture in izboljšanje organizacije dela in uveljavljenje prisotnosti GM v širšem prostoru s specifičnimi pobudami kot so natečaji, izdaja zbirk, predstavitev domačega komornega muziciranja, itd.
K izčrpnemu tajniškemu poročilu tajnice Daše Svetinove, ki je s številkami, rezultati in nekaterimi ocenami podkrepila pomembnost delovanja G M in njene šole na pedagoškem in kulturnem področju, se bomo še povrnili.
Občni zbor sta s pohvalo upravnemu odboru za njegovo nesebično delo in s priznanji G M za njene dosežke, kakor tudi z utemeljevanjem osrednje problematike -podržavljanja šole GM, pozdravila predsednik SKGZ Klavdij Palčič, za SSO pa Damjan Pavlin namesto zadržane predsednice Marije Fer-letičeve.
V razpravi so bila dodatno osvetljena nekatera vprašanja in problemi, ki so bili sicer nakazani v poročilih, med katerimi tudi možnost postopnega prehajanja k dokončnemu podržavljenju. Na predlog umetniškega odbora, ki ga je iznesel njegov vodja prof. Janko Ban (podoben predlog je bil postavljen tudi na zadnji seji upravnega odbora) je upravni odbor sprejel sklep o poimenovanju šole GM v Trstu po skladatelju tržaškega porekla Mariju Kogoju, kar naj se izvrši še letos v okviru praznovanj 100-letnice skladateljevega rojstva. Na koncu so prisotni po razrešnici staremu odboru, ki jo je z nekaterimi utemeljitvami in ugotovitvami o pravilnosti poslovanja predlagal predsednik nadzornega odbora Dušan Košuta, po poročilu verifikacijske komisije in v odsotnosti drugih kandidatnih list, izvolili oziroma v celoti potrdili dosedanji upravni in nadzorni odbor, odboru samemu pa so poverili, da naknadno izvoli še po statutu predvideno razsodišče.
Novoizvoljeni (potrjeni) upravni odbor, ki se je sestal takoj po končanem občnem zboru, je soglasno potrdil tudi vse dosedanje funkcije v odboru s predsednikom Adrija-nom Semenom na čelu, obenem pa sprejel sklep o nujnem ukrepu za redno izplačilo osebnih prejemkov nameščencev GM za naslednje
SLOVENSKO 'STALNO. GLEDALIŠČE
PREDSTAVE NA PROSTEM Carlo Goldoni
PREBRISANA VDOVA
Režija Meta Hočevar
PREMIERA
v petek, 3. julija, ob 21. uri v Bazovici - trg pred župniščem
PONOVITVE:
v soboto, 4. julija, ob 21. uri na Opčinah - Prosvetni dom v nedeljo, 5. julija, ob 21. uri v Barkovljah - Kulturno društvo v ponedeljek, 6. julija, ob 21. uri v Križu - Ljudski dom
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 10. julija, ob 21. uri prijeten večer na dvorišču osnovne šole Miroslav Vilhar v Cerovljah. Zabavali se bomo ob ogledu veseloigre Gospa ministrica v izvedbi dramske skupine iz Štandreža. Vljudno vabljeni! V primeru slabega vremena nastop odpade.
IGOR in PAOLO
nova upravitelja
Društvene gostilne na Opčinah
vabita na otvoritev
jutri, 2. 7. 1992, ob 17. uri
Škedenjskim ielezarjem so se pridružili zaposleni v Arzenalu in Tovarni velikih motorjev
Protest delavcev ohromil mestni promet 15. julija stavka v industrijskem sektorju
Na mestne ulice so se včeraj podali tudi uslužbenci Tovarne velikih motorjev	(Foto Magajna)
Vroč protest na ulicah, mrzlična posvetovanja s predstavniki oblasti in - nazadnje - oklic celodnevne stavke v industrijskem sektorju za 15. julij, to so bile glavne značilnosti včerajšnjega dne sindikalnega boja uslužbencev škedenjske železarne, ki so se jim na ulicah tokrat pridružili tudi delavci dveh drugih tržaških industrijskih obratov: Tržaškega arzenala in Tovarne velikih motorjev. Tudi nad njihovimi glavami je namreč zanihal Damoklejev meč hude krize, v katero sta zašla oba, nekdaj za Trst prestižna industrijska objekta.
Protest delavcev v središču mesta je bil najbolj viden izraz njihovega jeznega boja. Včeraj so tretjič v zadnjih dneh zasedli ulice. Tokrat je bila njihova zapora še toliko bolj »učinkovita«. Medtem ko so se v prvih dveh primerih znašli na ulicah le delavci železarne, so včeraj sledili njihovemu zgledu tudi »kolegi« iz Arzenala in iz TVM. Delavci so izvedli vrsto cestnih blokov in že po nekaj minutah povsem ohromili mestno središče. Njihove akcije so povzročile pravcati prometni black out: središčne ulice so bile zagozdene z vozili, avtobusni promet je bil v tem predelu povsem paraliziran in nič niso pomagali poskusi izvedencev ACT, da bi preusmerili avtobuse na zasilne proge. Delavci so malo po 9. uri zaprli Ul. Roma, čez nekaj minut so bili že na Ul. Carducci, zatem pred palačo deželnega sveta na Trgu Oberdan, pol ure kasneje na Nabrežju. Po mnenju podkvestor-ja Sergia Petrosina so bile te hitre akcije podobne nekakšni »mestni
gverili«. Delavci so skratka povzročili avtomobilistom veliko zamud, prizadeli so meščanstvo, ki pa je »razumelo«, da hočejo le obraniti svoja delovna mesta.
Vzdušje je bilo vsekakor napeto in vroče, in to ne le zaradi vročine in razbeljenega asfalta. Med cestnimi blokadami je prišlo tudi do incidenta. Bilo je malo pred poldnem, ko se je skupina protestirajočih delavcev podala k deželnem sedežu RAI, da bi protestirala proti pomanjkljivemu poročanju vsedržavne javne televizije o njihovem vprašanju. Nekaj delavcev je hotelo stopiti v poslopje, kar pa so jim policisti preprečili. Pri tem je prišlo do prepira, katerega obračun katerega je bil naslednji:
eden od policistov se je moral zateči po hitro pomoč, ena šipa poslopja RAI je bila razbita.
Pokrajinska tajništva CGIL, CISL, UIL so za sredo, 15. julija, oklicala celodnevno stavko v industrijskem sektorju. 6. julija se bodo tajništva sestala, da bi pripravila protestno akcijo, v včerajšnjem tiskovnem sporočilu pa ne izključujejo možnosti oklica splošne stavke, če v prihodnjih dneh ne bo prišlo do razjasnitev.
Predstavniki sindikalnih organizacij so se včeraj spet sešli z deželnim odbornikom za industrijo Sa-rom, srečanja, ki je trajalo dobrih pet ur, pa sta se udeležila tudi deželni odbornik Carbone in ravnatelj škedenjske železarne Felice. Na sestanku so se lotili dveh, v sedanji
fazi za delavstvo ključnih vprašanj: izplačevanja plač in nadaljevanja obratovanja strojev v železarni. Plače železarjev so bile namreč doslej zamrznjene ne, ker je občinsko podjetje Acega sklenilo zarubiti likvidne rezerve Skedenjskega podjetja v bančnih zavodih, ker mu železarna dolguje skoraj 4 milijarde lir. Včeraj popoldne je Acega na pritisk občinskih svetovalskih skupin sklep o za-rubljenju vendarle umaknila.
O tem problemu bodo danes vsekakor razpravljali na prefekturi, kjer se bodo ob 12. uri sestali predstavniki Dežele, sindikatov, javnih partnerjev v škedenjskem podjetju (IIva in SPI), zasebnega partnerja Pittinija, izredni komisar Občine Trst in predsednik Acege Skodler.
Zaostritev krize v najpomembnejših industrijskih obratih na Tržaškem je izzvala reakcijo političnih sil. Tako je deželni svetovalec DSL Poli zahteval, naj deželni svet vključi v dnevni red prihodnje seje (7. t.m.) resolucijo v zvezi s krizo v Arzenalu, ki jo je sam predložil skupščini že pred tremi leti. Tržaška DSL se zavzema za čimširšo solidarnost z ogroženim delavstvom in za čimprejšnjo sestavo trdne občinske uprave. Po drugi strani pa načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Tersar opozarja na možnost nove porazdelitve sredstev iz Sklada za Trst, s čemer bi lahko zavarovali ogrožena delovna mesta. S sinočnjega zasedanja pokrajinskega vodstva PSI pa je prišel poziv upraviteljem podjetja Acega, naj odstopijo s svojih mest, medtem ko je v posebnem dokumentu še rečeno, da je odločitev o likvidaciji železarne neodgovorno dejanje tako javnih kot zasebnega partnerja.
Volilni zakon: udarec za SSk
•	• V •
m za manjšino
Pristojna deželna komisija je včeraj zavrnila člen, ki bi na nek način dal možnost stranki Slovenske skupnosti, da znova izvoli svojega deželnega svetovalca. Komisija je namreč z glasovi KD, LpT, MSI, PLI in Furlanskega gibanja (proti so bili DSL, PSI in SSk) črtala iz zakonskega predloga člen o tako imenovanih volilnih povezavah, ki je določal jamstva za izvolitev slovenskih deželnih svetovalcev. Gre za zelo hudo politično odločitev, tudi zato, ker so črtali besedilo, podobno tistemu, ki je v veljavi za izvolitev evropskega parlamenta. Zadnja in odločilna beseda pripada sedaj deželnemu svetu.
Svetovalec SSk Bojan Brezigar je iz protesta zapustil sejo komisije. V tiskovni izjavi je podčrtal, da so nekatere stranke znova popustile pred pritiskom nacionalistične desnice, in to prav v trenutku, ko se v Sloveniji in tudi na Koroškem odloča o zajamčenem zastopstvu narodnih manjšin v tamkajšnjih zakonodajnih skupščinah. Deželni predstavnik SSk vsekakor napoveduje politične akcije (tudi na vsedržavni in na mednarodni ravni) proti usmeritvi, ki je prevladala na včerajšnji seji deželne komisije.
S tiskovno noto se je oglasil tudi svetovalec DSL Miloš Budin, ki je mnenja, da je črtanje člena o izvolitvi slovenskih predstavnikov v popolnem nasprotju z usmeritvijo, ki si utira pot v mnogih evropskih državah. »Po včerajšnjem glasovanju je nujno potrebno, da se vse demokratične sile takoj angažirajo za premostitev sedanjega položaja, tako da bo v novem deželnem volilnem zakonu tudi člen, ki bo slovenski manjšini jamčil primerno zastopstvo v novem deželnem svetu,« je v svoji izjavi še zapisal predstavnik DSL.
Camber podtajnik v Amatovi vladi Rimska PSI zaupa zavezništvu z LpT
Melonarski poslanec Giulio Camber, ki je bil izvoljen na listi PSI in je tudi član parlamentarne skupine te stranke, je bil včeraj imenovan za podtajnika pri ministrstvu za prevoze. Camber je edini zastopnik Furlanije-Julijske krajine v Amatovi vladi, kar seveda predstavlja veliko presenečenje, saj v novem kabinetu ni niti enega predstavnika furlanske stvarnosti. Socialistična stranka je v zadnjem trenutku izbrala Camberja na škodo svojih videmskih zastopnikov Renzullija in Castiglioneja, vsedržavno vodstvo KD pa je povsem prezrlo zahteve deželnih demokristjanov, ki so računali na vsaj eno podtajniško funkcijo, potem ko so ostali brez ministrskih mest. Kandidata za podtajnika sta bila iz vrst Krščanske demokracije Biasutti (Videm) in Coloni (Trst).
V rimski PSI je torej prevladalo zaupanje volilnemu zavezništvu PSI-Lista za Trst, kar pomeni, da je s tega vidika Craxi držal besedo, saj je med volilno kampanjo Camberju neposredno obljubil podtajniško mesto v novi vladi. Novega podtajnika za prevoze seveda ni treba posebej predstavljati. Bolj kot strokovnjak za ta sektor, si je doslej v politiki utiral pot kot goreč zaščitnik italijanstva Trsta in kot nasprotnik pravic slovenske manjšine. Med volilno kampanjo za parlamentarne volitve je neutrudljivo ponavljal, da se bo na vseh ravneh boril proti vsakršni uvedbi takoimenovanega bilingvizma.
Camberjevo imenovanje za podtajnika v Amatovi vladi je seveda takoj navdušeno pozdravila Lista za Trst. Načelnik deželne svetovalske skupine LpT Gambassini se je uradno zahvalil ministrskemu predsedniku Amatu in izrekel priznanje PSI, ker je v celoti spoštovala predvolilno obljubo v okviru zavezništva LpT-PSI. Z imenovanjem Camberja je zadovoljen tudi pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli, ki je novemu podtajniku za prevoze zaželel dobro delo »v upanju, da bo nova vlada izkazala pozornost tržaški stvarnosti v tem težkem trenutku, še zlasti spričo dramatične krize škedenjske železarne«.
Imenovanje melonarskega prvaka za člana nove vlade bo nedvomno politično še bolj okrepilo Listo za Trst, ki so jo volilci sicer tudi na junijskih upravnih volitvah dokaj močno nagradili. Craxijeva poteza pa bo najbrž vplivala tudi na oblikovanje novih tržaških krajevnih uprav, čeprav bo istočasno skoraj gotovo sprožila nove polemike in razhajanja med tržaškimi in furlanskimi socialisti.
Toda tudi v tržaški PSI je ozračje precej napeto. Voditelj komponente bivšega zunanjega ministra De Michelisa Augusto Seghene je ponovno zahteval odstop tajnika Perellija, njegova zahteva pa je doslej naletela na gluha ušesa. Na zadnjem sestanku strankinega vodstva, ki se ga Seghene iz protesta ni udeležil, so se vsekakor odločili, da bo pokrajinski kongres PSI oktobra. Do tedaj pa naj bi tržaško tajništvo stranke še naprej vodil Perelli.
S tradicionalno procesijo z narodnimi nošami in domačo šagro
V Križu počastili vaška patrona
V Križu je bil v nedeljo praznik vaških patronov Petra in Pavla. Na tradicionalni procesiji so poleg mešanega cerkvenega zbora in nabre-žinske godbe sodelovale tudi domačinke v narodnih nošah. Na vrtu Ljudskega doma pa je bila vaška šagra v priredbi ŠD Vesna.
Na sliki (foto Magajna) narodne noše in nabrežinski godbeniki po nedeljski procesiji v Križu.
Našemu fotografu zgorel avtomobil
Črna kronika včeraj ni zabeležila večjih dogodkov, med manjšimi epizodami pa moramo zabeležiti tisto, kar je zvečer doživel naš fotograf Mario Magajna. Njemu se k sreči ni zgodilo prav nič, v zameno pa mu je popolnoma zgorel avtomobil, fiat uno.
Magajna se je okrog 21. ure vračal proti mestu po Trbiški cesti, ko je v bližini nadvoza pod Kati-naro opazil, da ga drugi vozniki opozarjajo, da nekaj ni v redu. Videli so namreč dim, ki je prihajal izpod motorjevega pokrova. Mario Magajna se je nemudoma ustavil na robu ceste, komaj pa je izstopil, so vozilo zajeli visoki plameni in ga popolnoma uničili, skupaj z avtomobilskimi dokumenti. Po mnenju gasilcev in karabinjerjev, ki so prišli na mesto dogodka, je požar najbolj verjetno zanetil kratek stik na električni napeljavi.
Pozitiven lanski poslovni obračun finančne družbe Fincantieri
Občni zbor finančne družbe Fincantieri, ki je bil včeraj v Trstu, je odobril lanski poslovni obračun, zaključen z občutno boljšimi številkami kot leta 1990, in to kljub temu, da je bilo preteklo poslovno leto še vedno v znamenju negativnih zunanjih konjunktur-nih vplivov. Poslovni obračun industrijske dejavnosti pa je prvič zabeležil presežek v znesku dobrih 28 milijard lir, kar dokazuje dvig proizvodne učinkovitosti.
Proizvodnja je lani dosegla vrednost 2.650 milijard lir, kar za za 20 odst. več kot leta 1990, celokupni primnajkljaj finančnega poslovanja pa se je s tem znižal od 287,2 na 174 milijard lir. Pri tem je treba upoštevati, da ga za več kot 100 milijard bremenijo vojaške ladje, ki so jih bili v ladjedelnicah Fincantieri izdelali za Irak, po izbruhu zalivske vojne pa jih niso mogli več predati naročniku. Preostali delež primanjkljaja pa gre na račun zaključne faze prestruk-turacijskih del.
Med posameznimi sektorji je največjo učinkovitost zabeležil oddelek trgovskega ladjedelništva, pozitivna so bila tudi gibanja na področju proizvodnje dizelskih motorjev, vojaško ladjedelništvo je trenutno v zastoju, medtem ko so obrati za ladijska popravila v fazi dokončnega opuščanja.
_1_ Dne 28. junija nas je zapustila naša draga
Giustina Kralj vd. Carli
Pogreb bo danes, 1. julija, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo hčerke Pi-erina, Marcella, Anna in Miranda, zetie, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki
Trst, 1. julija 1992
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 30. junija nas je zapustil naš dragi
Rodolfo Puntar
(RUDI)
Pogreb bo v petek, 3. julija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Prosek.
Prisrčna zahvala dr. Ukmarju, dr. Demšarjevi, dr. Starcu in osebju bolnišnice Santorio.
Žalostno vest sporočajo žena Vera, hčerki Maida in Milena, zeta Gio-vanni in Mirjan, vnuki Peter, Kristina in Martina ter drugi sorodniki
Trst, 1. julija 1992
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ladi Kobec
bo pokopan na katinarskem pokopališču jutri, 2. julija.
V katinarski cerkvi bo od 11.15 dalje, ob 12.15 pa bo pogrebni obred.
SVOJCI
Z Milvano, Aronom in svojci globoko sočustvujeta
Guerrina in Milko
Ob tragični izgubi člana Ladija Kobca izreka globoko sožalje družini in svojcem
Društvo slovenskih lovcev FJK »Doberdob«
t
Sporočamo vsem, ki so ga cenili in ljubili, da nas je zapustil naš dragi
Alvise (Aldo) Casale
/ Pogreb pokojnika bo jutri, 2. julija, ob 12. uri iz cerkve na Kontovelu.
Užaloščeni: žena Iolanda, hči Silvana in sin Filippo s Carlom in Paolo, vnuki Francesco, Diego in Manu-ela
Trst, 1. julija 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo)
m
koncerti		včeraj - danes		mali oglasi		razna obvestila
Grad sv. Justa
Danes, 1. julija, ob 21. uri bo na sporedu koncert ameriške skupine SCREA-MING TREES.
Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
The Blackbirds
bodo nastopili v soboto, 4.7.92 ob 22. uri v CC Klubu v Izoli (Simonov zaliv).
BBC Club
Jutri ob 22. uri bo na sedežu v Ul. Do-nota nastopil tržaški JAZZ KVARTET.
kino
ARISTON - 21.30 The Commitments, r. Alan Parker.
ENCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Cosi ian tutte, r. Tinto Brass, i. Claudia Koli,
DD
EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 20.10,
22.00	Marrakesh express.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Bestialita bi-Transexual Gay 2, D D NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Parenti serpenti, r. M. Monicelli.
NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil.
NAZIONALE IV - 17.45, 22.15 Gran Canyon, il cuore della citta, i. Kevin Kline, Steve Martin.
GRATTACIELO - 17.30, 19,00, 20,30,
22.15	Piccola peste torna a far danni,
i. Michael Oliver.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Musiča per vecchi animali, i. Dario Fo, Dario Rossi.
LJUDSKI VRT - 21.15 Scelta d'amore, i.
G. Roberts.
EDEN - 15.30, 22.10 Anal selvaggio tur-bo scatenato, porn., D D CAPITOL - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE - 20.00, 22.15 La leggenda del re pescatore.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 II desiderio soddis-fatto... in un ventre bestiale, pom.,
DD
gledališča
FESTIVAL OPERETE
ROSSETTI
Jutri, 2.t.m., ob 20.30 tretja ponovitev Stolzove operete POMLADNA PARADA. Dirigent Albert Eschwe, režiser Filippo Crivelli.
Danes ob 18. uri peta predstava operete ZBOGOM, MLADOST. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi.
Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od
9.00	do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Danes, SREDA, 1. julija 1992
ESTERA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58
-	Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 6.19 in zatone ob 21.41.
Jutri, ČETRTEK, 2. julija 1992
OTON
PLIMOVANJE DANES: ob 4.55 najnižja -71 cm, ob 11.38 najvišja 42 cm, ob 17.03 najnižja -17 cm, ob 22.41 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1018 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Izmir Hujdur, Ermes Fradel, Maria Pasuljevic, Lisa Grippari, Carolina Banova, Valeria Grisoni.
UMRLI SO: 87-letna Fernanda Galli vd. Emili, 86-letna Amalia Novel vd. Coslan, 79-letna Teresa Matičič, 79-letna Carla Pahor, 87-letni Oreste Rochelli, 63-letni Foriano Filippi, 79-letna Ida Husu, 63-letna Maria Stopar, 82-letna Livia Hrovatin, 82-letna Ida Rojic, 85-letna Argentina Argentin, 89-letna Francesca Ci-acchi, 37-letni Claudio Karobel, 66-letni Ferdinande Giacomo Cannella, 90-letna Maria Vittori, 68-letni Mario Coglievina, 94-letni Matteo Miani, 74-letna Alvise Casale.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. junija, do nedelje, 5. julija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 (Rojan) (tel.414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere."
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012,
OSMICO je odprl Miro Lovriha, Dolina 233.
OSMICO je odprl Karlo Mulič, Veliki Repen št. 50. Toči belo vino in teran.
DAJEM V NAJEM stanovanje - spalna soba, velika kuhinja, kopalnica in majhno dvorišče - za 1 ali 2 osebi, v okolici Doline. Tel. na št. 228390.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim luškane-ga 20 dni starega psička. Dunja 225603.
NUDIM inštrukcije iz matematike in knjigovodstva. Tel. na št. 229267.
ČEBELAR Anton Maar iz Boršta 4, tel. 228949, razpolaga z akacijevim medom.
PRODAM fiat tipo 1.4, november 89, si-vometalizirane barve, s priključkom za prikolice, informacije ob večernih urah na tel. št. 225025.
PRODAVf alfo 33, 1300, letnik 89, prevoženih 50 tisoč km. Tel. na št. 200093 ali 200318.
PRODAJALKA s prakso išče delo v pekarni ali slaščičarni. Tel. po 19.30 na št. 225068.
IŠČEM rabljeno moško kolo po ugodni ceni. Tel. na št. 51853.
PRODAM fiat 600, letnik 67, v dobrem stanju, s triletnim tehničnim dovoljenjem. Tel. na št. 200140.
IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica ali za nego starejše gospe. Tel. na št. 200252 ob večernih urah.
PRODAM mladiča kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 211468.
IŠČEM delo v gospodinjstvu dvakrat -trikrat tedensko. Tel. na št. 213282.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. (040) 225017.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Tel. in fax (040) 522250.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. na št. 229234.
KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, kemije in fizike. Tel. na št. 229234.
RENAULT R4, letnik 84, v dobrem stanju, z avtoradiom, prodam za 2.700.000 lir. Tel. (040) 213931 v večernih urah ali pustiti sporočilo na telefonskem tajništvu.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da bodo uradi od 6. julija 92 odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - do 10. julija je možna rezervacija abonmajev za gledališko sezono 92/93 Primorskega dramskega gledališča -Nova Gorica. Informacije in prijave vsak dan razen ob sobotah, tel. (040) 635626.
Do 10. julija bo v gostilni Gruden v Šempolaju likovna razstava gojenk prof. Georgea Gabina z univerze v Bostonu.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v
uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
Dom na Brdini vabi na dvodnevni tečaj vzhodnih zdravilnih pritiskov (masaže, akupresura, refleksna masaža stopal in japonska masaža šiatsu). Tečaj bo jutri, 2., in v petek, 3. julija, od 18. do 21. ure v Domu na Brdini na Opčinah. S seboj prinesite trenirko in blazino za na tla.
Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je novi naslov tržaškega sedeža Ul. Carducci 8, II. nadstr., tel. 765633 in 636727, fax 369392.
SK Brdina priredi 3., 4. in 5. julija v Zgoniku Smučarski praznik. Zabaval vas bo ansambel Happy Day.
Športno združenje Gaja organizira do 5. julija na športnem objektu na Padričah »Šport in zabavo« z nogometnim in odbojkarskim turnirjem. Zabavali vas bodo ansambli Happy Day, Lojze Furlan, Zvezde. Vabljeni!
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za enoletno namestitev dveh uslužbencev s kvalifikacijo knjigovodje - 6. funkcionalna kvalifikacija. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11. 7. 1992. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za osebje Občine Devin-Nabrežina.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava priredi v nedeljo, 5. julija 92, ob 11. uri v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini št. 89 srečanje z vinogradniki na temo: »Razstava in pokušnja domačih vin - rezultati in perspektive«. Vinogradniki občine Devin-Nabrežina so vabljeni, da se srečanja udeležijo.
30. 6. 1992
menjalnica
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar		..	1155,40	1135.—	Švicarski frank ....	837,65	830.—
Nemška marka		..	756,08	748,—	Avstrijski šiling ...	.. 107,379	106.—
Francoski frank ...	..	224,94	221,—	Norveška krona ...	..	193,18	190.—
Holandski florint .	..	670,82	660,—	Švedska krona		..	209,30	206.—
Belgijski frank		..	36,741	35,50	Portugalski eskudo	9,059	8,50
Funt šterling		.. 2194,65	2180.—	Španska peseta ...	..	11,978	11,50
Irski šterling		.. 2015,65	1990,-	Avstralski dolar ...	..	862,40	810 —
Danska krona		..	196,74	193.—	Jugoslov. dinar ...		—
Grška drahma		6,216	6.—	ECU		.. 1549,30	—
Kanadski dolar		..	964,65	920,—	Slovenski tolar			14,25
Japonski jen 		9,167	9,—	Hrvaški dinar			4,25
DZ,||/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
OLIKO	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
...II
1
1I1IIIIIIIIII1IIII1


n »Ai 1_____________________
7.50	Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
10.05	Film: II carabiniere a cavallo (kom., It. 1961, r. Carlo Lizzani)
11.30	Nan.: E' proibito ballare
12.25	Vreme in dnevnik
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: II grande amore di Elisabetta Barrett (dram., ZDA 1957)
16.50	Mladinski variete: Big!
17.30	Na,: II cane di papa
18.00	Kratke vesti
18.10	Nanizanka: Blue jeans
18.40	Dok.: Atlante DOC
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: La gatta sul tetto che scotta (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i. Elizabeth Taylor)
22.30	Glasba: Notte rock
23.00	Nočni dnevnik
23.15	Športna sreda: boks Du-ran-Daga (IP v velter kat.), 0.35 fittness, vmes dnevnik in vreme
1.05	Rubrika opolnoči
1.35	Nočni spored
RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.25	Nanizanka: II dottor Do-
ogie Howser
9.50	Film: Alina (dram., It. 1950, i. G. Lollobrigida)
11.15	Aktualno: Galatheus
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nad.: Stagioni, 14.35 Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Film: Nel sole (kom., It. 1967, i. Al Bano)
17.25	Kratke vesti
17.35	Nanizanka: Un giustizi-ere a New York
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Koster, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: Detective Extra-large - Yo Yo
22.15	Videocomic
22.30	Aktualno: Mixer v svetu, 23.15 Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Košarka
1.00	Film: Stella (dram., Fr. 1983, i. N. Garcia)
^ RAI 3	|
7.00	Sat News
11.00	Šport: rugby
12.00	Film: Ecco la felicita (kom., It. 1940)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Veliki izvajalci: Sergiu Celibidache izvaja Berliozovo simfonijo Fan-tastica op. 14
15.40	Šport: električni avtomobili, 16.00 VN Irske v motokrosu, 16.20 moto-navtika, 16.40 jadranje
17.00	Film: Settimo velo (dram., VB 1945), i. James Mason)
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.05	Variete: Non e mai
troppo tardi (vodi Gian-ni Ippoliti)
20.30	Film: Toto e le donne (kom., It. 1952)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano, Italia (vodi Gad Lerner)
23.40	Nan.: Delvecchio - Un caldo maledetto
0.50 Dnevnik in vreme
0.55 Film: Imputazione omi-cidio (dram., ZDA 1959)
[ fr- TV Slovenija 1	~~|
9.55	Video strani
10.05	Spored za otroke: Digitalni pas, 10.30 Domače obrti na Slovenskem
11.05	Nadaljevanka: Deklica M J. Sadvvith)
11.50	Poslovna borza
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH
12.50	Video strani
17.45	Napovednik
17.55	Poslovne informacije
18.00	TV dnevnik 1
18.10	Spored za otroke: Živ Žav
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	fjnevnik, vreme, šport
20.00	Danes v skupščini
20.30	Film: Priznanje policijskega komisarja državnemu tožilcu (dram., It. 1970, r. Damiano Damia-ni, i. Franco Nero, Martin Balsam)
22.20	Dnevnik, vreme, šport
22.45	Poljudnoznanstvena oddaja: Kronika
23.10	Napovednik
23.15	Nočni program Sova, vmes nanizanka Nenadni uspehi in nad. Igra, niz in zmaga (VB, 1. del) 0.40 Video strani
HIPI TV Koper
16.00	Film: Belle Le Grand (dram., ZDA 1951, r. Al-lan Dwan, i. Vera Ralston, John Carroll)
18.00	Studio 2, vmes informativna oddaja Slovenska kronika
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.30	Nad.: Rayanovi
19.55	Nanizanka: Agencija Rockford
20.45	Aktualno: Sever Vzhod
22.00	TV dnevnik Vsedanes
22.10	Dok.: Sodobna umetnost
22.45	Film: Perverzna zgodba (dram., Šp. 1969, i. Romi-na Power, Brett Halsey)
'[jf' TV Slovenija 2
14.30	Osmi dan (pon.)
15.20	Sova, vmes nan. Brez žensk menda ne gre in Gabrielov ogenjter Glasbeni utrinek
16.55	Košarka: Slovenija-Hr-vaška (predolimpijska)
18.30	Regionalni programi -Slovenska kronika
19.30	TV dnvenik BIH
20.05	Psiho
20.30	Športna sreda: SP v jadranju, sedeča odbojka, tenis (iz Wimbledona)
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Poletne melodije, Koledar; 8.00 Kronika; 8.10 Spomini M. Samse; 8.40 Glasba ; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem; 12.20 Glasba; 12.40 MePZ Akord 84; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Simboli in še kaj; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika;
14.10	S festivalov; 14.30 Nepozabne odrske sanje; 15.00 Nadaljevanka; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Šport in rekreacija; 16.30 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Klasični album-, 18.00 Indija srce sveta; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Klavirski album; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo; 21.30 Odlomki iz opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
CANALE 5	_______
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanki: Arnold, 9.00 Denise - Un pollo, tre ra-gazze e un orso, 9.30 Love Boat, 10.30 La fa-miglia Bradford, 11.30 I Robinson
12.00	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
14.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.00	Nan.: Starsky e Hutch -Delitto in mare
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota detla fortuna (vodi Mike Bongiorno)
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Il TG delle va-canze - Predstavitev
20.30	Nanizanka: Edera (i. A. Nano, 19. epizoda)
22.40	Variete: Il TG delle va-canze
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.35	Nočni spored
RETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nadaljevanke: Una don-na in vendita. 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
11.00	Nan.: Teneramente Licia
11.25	Risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55	Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Io non čredo agli uomini, 15.55 Ines, una segretaria da amare,
16.25	Tu sei il mio desti-no (zadnji del)
17.30	TV 4 vesti
17.50	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal, 20.00 Glo-ria, sola contro il mondo
21.30	Film: Duello al sole (vestern, ZDA 1946, r. King Vidor, i. Gregory Pečk, Jennifer Jones), vmes (23.30) TG 4 nočne vesti
0.20 Variete: Buonasera
1.10	Pregled tiska
1.30	Nočni spored
ITALIA 1______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky - Tutti gli uomini del presidente, 9.45 La časa nella prateria - Qua-rantena, 10.45 Hazzard -Carnevale del brivido
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Film: I due vigili (kom., It. 1967, i. Franchi-In-grassia)
16.00	Nanizanke: Adam 12 - Il ladro invisibile, 16.30 Giustizieri della citta -Un cantante risorto,
17.30	T.J. Hooker - Prima pagina, 18.30 Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Film: Fast Food (kom., ZDA 1989, r. M.A. Simpson, i. Clark Brandon)
22.20	Film: 1 guerrieri della li-berta (dram., ZDA 1988, r. Desmond Davis, i. Tony Danza, Neil Dickson)
0.30 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
1.05	Nočni spored
ODEON________________
13.00	Risanke
15.30	Nad.:Viviana
16.15	Film: 002 Operazione Luna (kom., It. 1965, i. Franchi-Ingrassia)
18.00	Nad.: Veronica, il volto delVamore (i. V. Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo superpiu
20.30	Film: Se ti piace... vai (pust., ZDA 1989, r. Guy Hamilton, i. Michael Brandon)
22.30	Candid camera: Olrait
22.45	Film: Chiamate Nord 777
(dram., ZDA 1948, r. Hen-ry Hathaway, i. James Stewart, Richard Conte)
TMC ___________________
7.30	Aktualno: CBS News
8.30	Nanizanke: Batman, 9.00 Ai confini dellArizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Get Smart - La vec-chia banda
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban)
17.35	Film: Violenza familicre (dram., ZDA 1978, r. Peter Werner, i. K. Grassler)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.35	TV film: Scarlatto e nero (dram., It.-VB 1983, r. Jer-ry London, i. Gregory Pečk, Raf Vallone)
22.15	Top šport: košarka 0.15 TMC vesti 0.40 Variete: Out-Officina (vodi Umberto Smaila) 0.50 Film: Un'ombra nella strada (dram., ZDA 1978) 2.20 Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
13.00	Nad.: Clayanger
15.00	Variete: Vernice fresca
16.00	Kratke vesti
17.15	Rubrika: Mare pineta
17.30	Nan.: White Florence,
18.05	Ritorno a Brideshe-ad, vmes vesti
19.00	Večerne vesti
19.30	Dok.: Koroška
20.00	Rubrika: Parliamone
21.00	Film: Vacanze africane (kom., Fr. 1983, i. Philip-peNoiret)
22.45	Nočne vesti
23.30	Nan.: Adorabili creature
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 Moped show; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prijatelja ob jazzu;
19.00	Dnevnik - Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street;
16.00	Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana: 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Spomin iz Italije; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst.
Na povabilo predsednika pokrajinske uprave
V Gorici delegacija upraviteljev in gospodarstvenikov Moskve in RF
Nocoj v dvorani UGG prvi nastopi
Mednarodno zborovsko tekmovanje Seghizzi
Delegacija moskovskega mesta in Ruske federacije, ki se te dni mudi na obisku v Furlaniji Julijski krajini kot gost videmske trgovinske zbornice, je bila včeraj na obisku v Gorici. V pokrajinski sejni dvorani je imela srečanje s predstavniki gospodarskega življenja in z upravitelji Pokrajine. Člane delegacije je sprejel predsednik Gino Saccavini, ki je v dobrodošlici poudaril tradicionalno prijateljstvo, ki veže prebivalstvo teh krajev z narodi nekdanje Sovjetske zveze ter željo po miru in sodelovanju.
Namen obiska tako številčne delegacije je pojasnil Vladimir Fedorovič Komčatov, svetovalec predsednika Jelcina za moskovsko območje, sicer pa član ruskega parlamenta. "Prišli smo zato, da vas osebno prepričamo, da je zdaj najbolj primeren čas za investicije v naši deželi. Zavedamo se, da doživljamo neke vrste drugo revolucijo, da je še veliko nedorečenega, da moramo zakonsko urediti marsikaj. Prišli smo, da vam neposredno povemo, da si v tej smeri prizadevamo največ, da vas prepričamo, da se naložbe pri nas zanimive jz ekonomskega vidika".
Že samo dejstvo, da šteje Moskva devet milijonov prebivalcev
je najbrž upoštevanja vredna ugotovitev. Moskva je danes, kar zadeva prehajanje na tržno gospodarstvo pred vsemi drugimi mesti in področji nekdanje SZ, je v svojem dokaj izčrpnem posegu povedal Sergej Evgenjevič Trube, svetovalec moskovskega župana za gospodarska vprašanje in gospodarsko sodelovanje, ki je obrazložil tudi sistem upravne decentralizacije, ki vlada na moskovskem območju in ki utegne v znatni meri pospešiti prehajanje iz centraliziranega v tržno gospodarstvo. Nekaj korakov je bilo že storjenih, novi se načrtujejo, čeprav v precej improviziranih in nedorečenih okoliščinah.
V taki situaciji postaja prepričevanje tujih partnerjev precej zahtevna naloga, ki jo spremljajo številni pomisleki, je v krajšem posegu skušal dopovedati predstavnik združenja malih in srednjih podjetij Mulitsch, ki je opozoril, da je gospodarski operaterji, poleg dpobre volje in pripravljenosti na vlaganje potrebujejo tudi zanesljive garancije, jasne zakonske predpise in seveda čimveč informacij o tržišču, sistemu proizvodnje, plačah, davčnih bremenih itd.
Tega sicer maloštevilni predstavniki goriškega gospodarstva na sinočnem srečanju niso slišali, pač pa priporočilo, da jim s temi podatki lahko zelo izčrpno postrežejo v videmski trgovinski zbornici, oziroma na milanski zbornici. Tam, kot kaže, ne izgubljajo časa.
Ne vemo sicer za razloge odsotnosti predstavnikov goriške občine in Trgovinske zbornice, morda pa jih je iskati v konfliktu glede pristojnosti. Čudi tudi skromna udeležba predstavnikov gospodarskega življenja, prav v trenutku, ko bi morali dodatne napore vlagati v iskanje novih tržišč ali novih oblik gospodarskega sodelovanja in povezovanja. Res je, da nikjer na svetu, v nobeni državi ni idealnih razmer in je treba pač upoštevati trenutno stanje in razmere. Prisotnost na tujih tržiščih se gradi pač postopoma, v perspektivi.
Delegacija Moskve in Ruske federacije si je po srečanju na Pokrajini ogledala še mesto, na gradu pa razstavo grafik Carla Michel-staedterja.
V prihodnjih dneh, do nedelje, si bo ogledala še nekaj zanimivosti FJK in imela vrsto srečanj z gospodarstveniki.
Nocoj ob 20.30 bodo v dvorani UGG v Gorici prvi tekmovalni nastopi na 31. mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi, ki ga bodo sicer uradno otvorili jutri ob 11. uri s svečanostjo pred ljudksim vrtom na Korzu. Nocoj, jutri ob 16.30 in 20.30 ter v petek ob 16.30 bodo izložilni nastopi treh tekmovalnih skupin v polifonskem petju, v petek zvečer pa bo nagrajevanje s koncertom zmagovalcev. V soboto bo na vrsti tekmovanje z izvajanjem pesmi iz ljudske zakladnice posameznih narodov z izložilnimi nastopi dopoldne in popoldne ter nagrajevanjem ob 20.30. Na letošnjem natečaju sodelujejo zbori iz 13 držav: Avstrije, Češkoslovaške, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Rusije, Slovenije, Španije, Švedske in Italije.
Ob pevskem festivalu se v teh dneh odvija tudi 23. posvet o glasbi in zborovskem petju. Izvedenci z univerz večinoma iz severne in srednje Italije (med njimi je tudi prof. Pavle Merku iz Trsta) so letos poglobili vprašanja poučevanja glasbe v obvezni šoli s posebnim poudarkom na poučevanje ljudske glasbe. Zaključno zasedanje tridnevnega posveta bo danes ob 9. uri v dvorani Expomego.
Video film o Michelstaedterju
Na gradu bodo nocoj predstavili video o Carlu Michelstaedterju in njegovi vlogi v srednjeevropski kulturi. Premiersko predvajanje dvajsetminutnega video filma bo ob 21. uri na notranjem grajskem dvorišču, kjer so v ta namen postavili velik ekran. V primeru slabega vremena bo predstavitev v grofovi dvorani. Predstavitev sodi med prireditve ob razstavi Michelstaedterjevih risb in slik »Limmagine irragiungibi-le«, ki bo ob tej priložnosti na ogled brezplačno in vse do konca nocojšje prireditve.
Video, ki ga bodo predstavili nocoj, je delo režiserja Antonia Deve-taga, ki je napisal tudi besedilo. Na ekranu si sledijo podobe iz Michelstaedterjevih likovnih del in igrani prizori iz njegovega življenja, v katerih nastopa igralec Gianfranco Zicarelli. Video bo v prihodnjih dneh v prodaji v goriških knjigarnah.
Izidi male mature na nižji srednji šoli Ivan Trinko
Dogodek bodo obeležili ob koncu tega tedna
Godba ”Kras” slavi 45-letitico
Na nižji srednji šoli Ivan Trinko, so konec prejšnjega tedna zaključili "malo" maturo. Zavrnjen ni bil nihče od osemdesetih kandidatov, končni uspeh pa je seveda dokaj različen.
Dijaki so že včeraj lahko dvignili spričevala, oziroma potrdila o opravljeni nižji srednji šoli.
Za vse so se torej začele počitnice. Kar precej dijakov se je odločilo za nadaljevanje šolanja. Ti morajo do petka urediti še vse formalnosti v zvezi z vpisom na srednjo šolo. Za te bodo počitnice še prehitro minile.
Izdelali so: 3.a Helena Braini, Sara Budal, Ivana Di Dio, Adriana Humar, Emanuela Juretic, Erika Lavrenčič, Adrijana Lutman, Sa-mantha Mosettig, Elfena Murenec, Carmen Pelizzo, Sara Spessot, Martina Štrukelj, Edi Feresin (odličnjak), Patrik Komjanc, Federico Pellegrin (odličnjak), Nikolaj Pintar, Iztok Princi, Aljoša Sosol; 3.b Katja Bandelli, Ana Černič, Fede-rica Černič, Katerina Devinar, Je-zabel Hlede, Katja Perše, Alessan-dra Posilippo, Martina Primosig,
Tanja Sirk (odličnjakinja), Patricija Troncar, Matej Cemic, Kristjan De Comelli, Valentin Devinar, Vasja Peteani, Danijel Sobani, Martin Terpin, Roberto Valentinčič, Stefano Zanfagnin; 3.c Valentina Alban, Francesca Bruno, Zu-lejka Devetak, Erika Dorni, Roberta Lutman, Petra Miklus, Ro-mina Sfiligoi, Martina Urdih, Katja Zavadlav, David Cej, Simon Černič, David Cotič, Matjaž Klemše (odličnjak), Luca Komavli, Igor Perkon, Mitja Primosig, David Tomšič; 3.d Verena Cevdek, Valentina Florenin, Laura Gineva, Martina Humar, Elizabeta Klede, Klementina Koren, Alessia Kuzmin, Tiziana Tomšič, Kristina Umek, Rosanna-Zotti, David Bandelli, Dino Bonan, Rayan Graunar, Andrej Hladnik, Sebastjan Ožbot.
Podružnica v Doberdobu: Elena Andrian, Barbara Donda, Erika Ferletic (odličnjakinja), Tamara Frandolic, Samantha Peric (odličnjakinja), Dario Bertinazzi, Manu-el Devetak, Boštjan Ferletic, Fabio Leghissa, Pierangelo Pahor, Igor Peric, Cristiano Tonsig.
Prvi teden v juniju so se člani godbe Kras iz Doberdoba odzvali vabilu pihalnega orkestra iz Straže pri Novem mestu in nastopili, kot gost, na 15. srečanju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Na
prireditvi je nastopilo dvanajst ansamblov.
Ob sodelovanju na odmevni priredi tvise je ponudila tudi priložnost za ogled Trubarjeve domačije in Dolenjskih toplic.
Strelne vaje nad Selcami
Tudi Gorica se pripravlja na izdelavo razvojnega načrta
Petim dobitnikom nagrade na tomboli Petra in Pavla
Z občine Doberdob so nam posredovali v objavo obvestilo vojaških oblasti o razporedu strelnih vaj na strelišču nad Selcami. V mesecu juliju bodo vaje v dneh 3.,
6.,	7., 8., 9., 10., 16., 20., 21., 22., 23.,
24.,	27., 28., in 29. med 8.30 in 17.30. V času vaj je seveda prepovedan vstop na območje strelišča, ki ga bo vojska vsekakor morala primerno zastražiti in označiti.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ - GORICA
Lekcije za popravne izpite iz
italijanščine
—	slovenščine
—	latinščine
—	grščine angleščine nemščine
—	matematike
bodo v dijaškem domu od 10. do 30. avgusta.
Prijave sprejemajo do 10. julija od 11. do 13. ure v dijaškem domu. Ul. Montesanto 84, tel. 533495.
Goriška občina bo poskrbela, skupaj s sindikalnimi zvezami, Deželo, Pokrajino in strokovnimi združenji za izdelavo načrta splošnega gospodarskega razvoja na Goriškem in v pokrajini. To je v strnjenih besedah zaključek nedavnega srečanja goriškega župana Tuzzija in nekaterih članov odobra z delegacijo sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL. Predstavniki sindikatov so opozorili na bistvene spremembe na gospodarskem in geopolitičnem področju v Evropi, kar ustvarja seveda nove pogoje tudi na področju gospodarstva. Na sestanku so ugotovili, da se na Goriškem, kljub razmeroma majhnemu teritoriju, množijo različne pobude posameznih občin ali skupin občin in drugih ustanov. Te skupine skušajo vsak zase določiti smernice bodočega razvoja. Taka razdrobljenost urregne prej škoditi kakor koristiti, so ugotovili na srečanju s predstavniki sindikalnih zvez, kjer so evidentirali tudi sklope vprašanj, ki bi jih kazalo čimprej rešiti. Tako je bilo precej pozornosti namenjeno gradnji prometnih infrastruktur pa tudi načrtovanim javnim delom o katerih se zelo veliko razpravlja.
Delegaciji sta ocenili, da je tovrstna izmenjava mnenj pozitivna preizkušnja, ki jo velja nadaljevati. Dogovorili so se o periodičnih srečanjih.
Našli mrtvega v stanovanju
Mamila so na Goriškem spet zahtevala žrtev. V Bračanu je umrl 29-letni Marco Toros, ki je živel z materjo in očetom v ulici Italia 24. V ponedeljek, v prvih jutranjih urah je njegovo truplo našla v kopalnici mati. Poklicala je reševalno ekipo, vendar pa zdravniki mladeniču niso mogli več pomagati, saj je bil že mrtev. Na levi roki je bila jasno opazna rana, po vsej verjetnosti od vbodljaja z brizgalko. Toros je nekaj časa živel tudi v Gorici.
Tradicionalna tombola ob prazniku svetih Petra in Pavla je tudi letos priklicala na Travnik pravo množico ljubiteljev te najbolj družinske med igrami na srečo ali preprosto ljudi, ki so želeli preživeti poletni večer na odprtem, v družbi in hkrati poskusiti srečo. Med tisoč in najbrž več igralci se je sreča nasmehnila petim: prvo tombolo v vrednosti 1,5 milijona lir sta si razdelili Silvia Paoletti in Sabrina Malalan, drugo (vredna je bila milijon lir) sta si razdelila Michele Zona in Michela Del Vento, činkvino v znesku 500 tisoč lir pa je zadela samo Pierina Brenči, ki ji tako ne bo treba deliti dobitka z nikomer. Poleg dobitnikov pa se bodo tombole gotovo veselili tudi pri združenju Anffas, ki pomaga prizadetim otrokom in odraslim in ki bo dobilo čisti izkupiček tombole.
izleti
SPD Gorica priredi 4. in 5. julija izlet na Spitzegel (2119 m) v Avstriji. Vodi Miran Čotar. Prijave in informacije tel. 30995.
Topel sprejem in prisrčno gostoljubje sta godbenike iz Doberdoba prijetno presenetila, zato so se odločili, da bodo če bolj utrdili prijateljske stike, ki vežejo ljubitelje glasbe in pesmi.
Sicer pa je bil nastop na srečanju pihalnih orkestrov Dolenjske zadnji v letošnji uspešni glasbeni sezoni. Člani so namreč polno zaposleni s pripravo 45. obletnice obnovitve godbe, ki bo ta konec tedna in sicer od petka do nedelje.
Ob tej priložnosti pripravljajo pravcato praznovanje, kjer bo veliko priložnosti za razvedrilo in zabavo, seveda poleg glasbe.
Petkov spored bo v znamenju razvedrila in zabave, s tekmovanjem v briškoli (prvouvrščena dvojica bo prejela dve gorski kolesi). V soboto pridejo na obisk člani pihalnega orkestra "La Sorgente" iz kraja Cingu-ecerri (Reggio Emilia), ki bodo imeli nastop tudi v nedeljo. S tem bodo vrnili obisk Doberdobcev v tem kraju. Pravcato srečanje pihalnih orkestrov pa bo v nedeljo, 5. julija, ko se bodo domači godbi in gostom iz Emilije pridružili še pihalni orkestri iz Ricmanj, Vogrskega in Krmina.
Nedeljsko srečanje in praznovanje se bo zaključilo z veliko tombolo (nagrada dva milijona lir), zvečer pa bo ples z ansamblom Prijatelji.
Na sliki — godbeniki in spremljevalci pred Trubarjevo domačijo
razna obvestila
Kmečka zveza, ZSKD in ZSŠDI obveščajo, da so s 1. julijem uradi v Gorici odprti po poletnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Družba se dobi danes, 1. julija ob 19.30 na Placuti.
Knjižnica Damir Feigel bo danes zaprta.
_____________kino________________
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »Le eta di Lulu«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - ul. Romana, 147 - tel. 40497.
__________pogrebi_____________
Danes, 9.00, Arturo Tronchin iz splošne bolnišnice v Tržič, 11.00, Annamaria Granata vdova Bevilacgua iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, 12.30, Dario Holt, iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče.
Razprava angleškega raziskovalca Jamesa Gom
Vzroki jugoslovanske krize zadnjih let
Spektakularna uprizoritev v okviru operetnega festivala
V »Spomladanski paradi« zaživel svet cesarskega Dunaja
JOŽE PIRJEVEC
James Gow, Legitimacy and the Military. The Vugoslav Crisis (Legitimnost in vojska. Jugoslovanska kriza), Pinter Publishers London, 1992.
Pri prebiranju sodobne zgodovinske literature o bivši Jugoslaviji se pogosto ni mogoče znebiti dveh vtisov. Takrat, ko avtor razprede razmišljanje, kaj se bo zgodilo s Titovo državo, se zdi, da gledaš znan-stveno-fantastični film iz petdesetih ali šestdesetih let: razvoj je šel povsem v drugačno smer od predvidevanj. Ko pa se avtor zamisli nad komaj preteklo stvarnostjo, imaš občutek, da je zašel v gozd, kjer v množici dreves ne vidi celote. Za zgodovinarje, ki so se spoprijeli z dogodki komaj minulega desetletja, je na primer značilno, da so po večini spregledali dogajanje na Slovenskem, ki je dalo razkroju jugoslovanske države usodni sunek. Boj slovenske mladine in inteligence za civilno družbo in evropske duhovne vrednote so opazovalci jugoslovanske stvarnosti po navadi ignorirali, če pa so ga le opazili, so ga zamenjali z nacionalizmom in ga tako povsem napačno ocenili.
Tem spodrsljajem se je znal izogniti mladi angleški raziskovalec James Gow, znanstveni sodelavec v uglednem Centru za Obrambne študije v King s Collegeu v Londonu. V razpravi Legitimnost in vojska, v kateri govori o jugoslovanski krizi zadnjih let, mu je uspelo pravilno zastaviti problematiko in jo prepričljivo obdelati. Gow, ki je študiral tudi v Ljubljani in pozna slovenski jezik, kar pomeni, da na burno dogajanje zadnjih let ni gledal z beograjskega zornega kota in skozi očala srbskega tiska kot večina raziskovalcev jugoslovanske stvarnosti, v svoji razpravi razmišlja o vzrokih propada legitimnosti jugoslovanskega režima in JLA. Oba sta iz druge svetovne vojne izšla ovenčana z zmago in imela v ljudstvu krepko zaledje, kar je bilo predpogoj za njuno uveljavitev in obstanek. Kljub temu, da sta bila režim - v smislu politične strukture in nomenklature - in JLA tesno povezana, pa je njuna legitimnost, v Gowovi interpretaciji, imela različno trajnost in odpornost. Medtem ko se je legitimnost režima iztrošila že v šestdesetih letih in s politično obglavitvijo nosilcev liberalnih
teženj v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in Skopju leta 1971-72 začela ugašati, se je legitimnost vojske prav po teh usodnih dogodkih uveljavila kot surogat za oblastniški ustroj, ki je izgubil stik z lastnim ljudstvom. Zaradi rahljanj na vezi v federaciji in sredobežnih sil, ki so se uveljavile v sami ZK, je JLA ostala edina vsejugoslovanska struktura, ki se je zdela neprebojna za razkrajajoči zob samoupravne anarhije. V resnici pa le ni bila tako trdna, kot se je zdelo še v času po Titovi smrti: razvejana jugoslovanska kriza, ki je udarila z vso silo na dan v osemdesetih letih, je tudi JLA potegnila v svoj vrtinec, prisilila njen vrh, da se vplete v medrepubliške spore in ga s tem spodnesla. Ko je JLA izgubila svojo navidezno nevtralnost, se začela s svojimi visokimi oficirji zapletati v vsakodnevno politično in ekonomsko diskusijo ter postala s svojo mentalno in kulturno togostjo eden od glavnih nosilcev preživelih vrednot, je začela tudi sama izgubljati svojo legitimnost. Kot pri vsakem odmirajočem organizmu so se pri tem sprožili samoobrambni refleksi, ki so bili pedvsem neučinkoviti, saj so še pospešili tisto razhajanje med novim in starim, med Slovenijo in Srbijo in JLA, ki je značilno za zadnje obdobje jugoslovanskega kolapsa. Poslabšanje odnosov med civilno družbo in vojsko, ki je izbruhnila na dan v Sloveniji proti koncu oesemdesetih let in je dosegla svoj višek v procesu proti Janši in njegovim tovarišem, Gow posveča v svoji razpravi dosti prostora in pronicljivo prikazuje razvoj dogodkov ter reakcijo slovenskega javnega mnenja pa tudi uradne politike nanje. Pri njegovi refleksiji bi se bilo mogoče morda spotakniti samo ob trditev, da je slovenski nacionalizem relativno nov pojav. Slovenski nacionalizem (če vzamemo ta pojem kot vztrajanje v obrambi lastne kulturne, jezikovne in politične identitete) ni nov, temveč je tista rdeča nit, ki se vleče skozi vso našo zgodovino vsaj od poznega 18. stoletja dalje. Brez te zavesti in samozavesti, ki je imela najprej protinemške in proti-avstrijske, po letu 1918 pa protijugoslovanske poteze (značilna je na primer Kardeljeva ugotovitev, da med partizani do 1. 1943 nisi smel omeniti besede Jugoslavija), bi se Slovenci ne mogli ohraniti v državi, ki jim je bila sedemdeset let prej mačeha kot mati.
Po italijanskem uvodu se je tržaški Mednarodni operetni festival 1992 vrnil v objem domovine operete - Dunaja s prvo italijansko uprizoritvijo zadnjega operetnega dela dunajskega skladatelja in dirigenta Roberta Stolza »Fruhjarhs parade« (Spomladanska parada) v italijanskem prevodu in ritmični verziji Sergia Sablicha. Prvič realizirana na odru šele leta 1964, je krstno glasbeno izvedbo doživela kot film leta 1934 in potem še dvakrat, nazadnje s slovito Romy Schneider.
Uprizoritev »Spomladanske parade« na besedilo Ernsta Marischke zahteva kar veliko »mašinerijo«, saj uspeh njene izvedbe ne sloni samo na priljubljenih in lahkotnih melodijah, pač pa morda še predvsem na bogastvu in pestrosti koreografije, kostumov, scene in vsega kar k opereti sodi, to pa so dober balet, ubran zbor in sproščen orkester z dirigentom, ki se zna vživeti v frifolni svet cesarskega Dunaja in posamezne spevne melodije skladatelja Stolza povezati v neprekinjen ritmično živahen in sentimentalno obarvan venec s ščepcem humorja, tako značilnim za kozmopolitski značaj Dunaja, ki je kozmpolitski sicer še danes, ozračje preteklosti pa živi v njem samo v res nesmrtnih melodijah od Straussa do zadnjega »kralja« dunajskih melodij, Roberta Stolza, ki je za »Spomladansko parado« uporabil tudi melodije, ki jih je napisal že prej in jih v »paradi« zbral v nekakšno »antologijo«.
Vodsvo tržaškega festivala je v realizacijo operete vložilo izjemno velik napor, ki se je tudi ustrezno obrestoval, saj je predstava res velik spektakel, h kateremu so svoj nemajhen delež prispevale vse komponente in nenazadnje tudi imenitni akterji in nosilci tako petih kot igranih vlog, pa še Mestna godba na pihala v vlogi znamenitih in tu nepogrešljivih regimentskih Deutschmeister. Kakšno pripombo bi bilo mogoče dati le na račun scene Jiirgena Aueja, ki je ob sicer nujnem
Daniela Mazzucato (Marika) in Ugo Maria Morosi (Villi Sedlmeier)
upoštevanju pogostih spreminjanj znanih dunajskih ambientov, bila v svoji skorajda pravljično nostalgični evokaciji preteklosti vendarle preveč kičasta in je učinkovala bolj temačno kot pa sveže in briljantno.
Zgodba sama, kot velja na splošno za operete, je seveda krhka. Mlado dekle z madžarskega podeželja Marika, pride na Dunaj k teti, ki ima znamenito pekarno, v kateri se z rogljički oskrbuje sam cesar. Po naključju spozna vojaškega desetnika VVillija Sedlme-irja, ki je sicer bobnar v regimentov! godbi, ki pa tudi komponira. Napisal je počasen valček, ki v Marikini interpretaciji postane koračnica. Zapeti bi jo morala mlada mikavna pevka Hansi na neki dobrodelni prireditvi v vojaški kazini, kar pa se izjalovi. Tedaj se Marika odloči za svojevrstno ukano, za katero pridobi vanjo zaljubljenega pekovskega vajenca Fritza, ki zapeče partituro koračnice v rogljiček, namenjen, kot vsako jutro, cesarju za zajtrk. Ko se to razve, nastane cel proces v iskanju krivcev, v katerega so bolj ali manj vpleteni skoraj vsi akterji. Končno Marika le izpove, da je bila ideja njena in ko se pojavi njegovo veličanstvo Franc Jožef, se mu tudi opraviči, cesar pa se prevzet od Marikine iskrenosti in simpatičnosti odloči za izvedbo Willyjeve koračnice med tradicionalno »spomladansko vojaško parado« in tako postane uradna avstrijska koračnica, njen avtor Willy pa dočaka še povišanje v »višjega bobnarja«. Seveda se vse srečno izteče tudi za druge pare (Hansi-Gustl, Tereza-Neuwi-erth) in sklene v splošni razigranosti, ki tudi sicer spremlja celotno odrsko dogajanje.
»Deus ex machina« vseh zapletov in razpletov je seveda Marika, ki jo virtuozno podaja Daniela Mazu-cato, pevka, igralka, plesalka, skratka subretka izredne prikupnosti in verziranosti v operetni zvrsti. Njen partner Willy je bil vedno simpatični komik Ugo Maria Morosi, izrazit pevski par sta bila sopranistka prikupnega glasu in pojave Tiziana Caminiti kot Hansi in tenorist Max Rene Cosotti kot poročnik G usti von La-udegg, simpatičen pevsko-igralski par sta uvrstila tudi Edith Martelli kot Tereza Huebner - lastnica pekarne in Marikina teta ter Carlo Reali kot dvorni svetnik Neuwirth in oskrbovalec cesarja s Terezinimi rogljički, imeniten in igralsko sproščen je bil izkušeni Elio Pandolfi v vlogi cesarja, igralsko dognana Ariella Reg-gio kot grofica Klotilda in Orazio Bobbio kot njen mož, sodnik vrbovega sodišča von Laudegg, živahen Gianluca Ferrato kot pekovski vajenec Fritz pa še vsi drugi.
Posebno priznanje si tokrat zasluži baletni zbor gledališča Verdi, ki je pokazal znatno skladnost v plesnih motivih čardaša, valčkov ali pa v parodističnih plesih pekovskih vajencev in v akrobatskih vložkih, vse v koreografskih zasnovah Baayork Lee; zbor, ki mu je Ines Meisters vdahnila potreben vokalni kolorit. Dunajski dirigent Alfred Eschwe je dinamično vodil Verdijev orkester, ki se je sproščeno predajal*lahkotnim melodijam. Režiser Filippo Crivelli je poskrbel za razgibano scensko dogajanje na odru in v dvorani, kar spričo pogostih množičnih prizorov ni bilo ravno enostavno. Pohvaliti je treba tudi Mestno godbo na pihala, ki jo je vodil dirigent Lidiano Azzopardo.
Premierski predstvi je prisostvovala Stolzeva vdova, ki je bila deležna pozornosti nastopajočih in občinstva, ki je tudi sicer celotni skoraj tri ure trajajoči spektakel spremljalo z aplavzi in celo medklici odobravanja. (j. k.)
Petra Varl-Simončič in Zora Stančič razstavljata svoja dela
Umetnici v Galeriji Krka
Mladinsko gledališče gostovalo v Nantesu
Galerija Krka v Ljubljani je ena izmed številnih razstavišč, ki so jih pred-leti, v boljših časih, ustanavljala slovenska podjetja predvsem za popestritev kulturnega življenja svojih zaposlenih. Nekatera podjetja so v skrbi za svoj image organizirala
Premska srečanja
V nedeljo je bilo na gradu na Premu 6. srečanje primorskih pesnikov, pisateljev in kulturnih delavcev, ki ga prirejata Združenje književnikov Primorske in Zveza kulturnih organizacij iz Ilirske Bistrice. Letošnje 6. premsko srečanje je bilo kakovostno in doživeto. O njegovem poteku bomo obširneje poročali v eni od naših prihodnjih številk.
ie razstave najbolj reprezentativnih imen, druga so razstavni program približala okusu svojih večinoma likovno manj izobraženih delavcev in dajala prednost (navadno diletantskemu) realizmu likovnih amaterjev. Največ pa jih
je hodilo po zmerni srednji poti. V zadnjih letih je velik del teh razstavišč opuščen, saj primanjkuje sredstev celo za mnogo bolj potrebne stvari. V Krkini avli pa še vedno prirejajo razstave. Pravkar se je iztekla zelo zanimiva predstavitev dveh sicer mladih, a vendar že dokaj uveljavljenih slikark Petre Varl - Simončič in Zore Stančič. Sorodni si nista le generacijsko, temveč tudi slogovno, posebno še v začetni fazi, ko je njuna dela včasih komaj mogoče ločiti. Za obe je značilno spogledovanje z naivnostjo in neposrednostjo otroške risbe, nagnjenost k ilustrativnosti in anekdotičnosti ter široka, le na videz okorna, v resnici pa gladko tekoča in lahkotna poteza. Nemara so grafike Zore Stančič, letošnje nagrajenke Bienala slovenske grafike, nekoliko bolj narativne in kompozicijsko bolj zapletene od čistih, preprostih, a šegavih grafik Petre Simončič. Kasneje se očitno njuni poti razideta in iskati pričneta vsaka v svojo smer, dasiravno se jima, kot kaže razstava, še včasih pojavlja podobna ikongrafija. Vendar - lotevata se je vsaka na svoj, čisto oseben način. Zora Stančič predela motiv cvetice v
skoraj abstraktno, k monumentalnosti težečo kompozicijo, ki deluje težko in že kar tektonsko. Poseben pomen ima tudi spontana in vehementna gesta roke, s katero slika, Petra Simončič pa najde cvetličnemu motivu včasih malce ironične dodatne pomene in si pri tem pomaga z nekaterimi pop-ar-tističnimi prijemi, pri čemer ji ne zmanjka domiselnosti in prikupnega likovnega humorja.
Delo obeh mladih slikark pomeni nadvse prijetno osvežitev k strogemu intelektualizmu in k resnobnosti težeče slovenske likovne tvornosti zadnjega časa.
J. B.
JIRI BEZLAJ
Pravkar so se vrnili s sedmega Festivala de Saint-Herblain v Nantesu v Franciji člani ansambla ljubljanskega Mladinskega gledališča, ki že vrsto let velja za eno najboljših, naj zanimivejših in najbolj provokativnih slovenskih gledališč. To je bilo njegovo že skoraj petdeseto gostovanje v tujini, a vrata v svet se mu odpirajo vedno bolj na široko. Tudi na festivalu v Nantesu so dobili še nekaj novih povabil, kar je povsem razumljivo, saj sta obe predstavi, ki so ju odigrali, doživeli prave ovacije. V parku ob jezercu, kjer so prireditelji postavili cirkuške šotore, v katerih so potekale priredit-
ve, so nastopili z igro Vena Tauferja Odisej in sin v režiji Vita Tauferja. Med drugimi predstavami velja omeniti Ouatre heures a Chatila avtorja Jeana Geneta v izvedbi Mai-son de la Culture du Havre. Posebna atrakcija pa so bile vsakodnevne predstave atlernativnega Cirkusa O, ki so ga ustanovili študenti pariške akademije za cirkus.
Letošnja sezona je bila za petdesetčlanski ansambel Mladinskega gledališča nadvse uspešna, čeprav pri domači publiki ne prav posebno odmevna - najbrž smo se doma že preveč navadili na njihovo kvaliteto. Zato pa so toliko bolj navdušili na III. latinsko-ameriškem festivalu v Bogoti v Kolumbiji v letošnjem aprilu in na IX. mednarodnem festivalu v Caracasu v Venezueli. Tam so jih namreč hoteli prireditelji zadržati ves mesec in vsak dan naj bi odigrali eno predstavo. Na žalost jim niso mogli ustreči, dogovarjajo pa se za dolgotrajno turnejo po vsej Južni Ameriki.
Vendar sezona še ni končana. V kratkem odpotujejo v Šibenik na enega največjih festivalov gledališč za otroke, Mladinsko gledališče se ga po tradiciji udeležuje, kadar le ima pripravljeno primerno otroško predstavo. Letos bodo nastopili z Nočjo gostov avtorja Petra VVeissa. Poleti pa so vabljeni še v Split in v Pariz.
Dogodek v mestu Gogi v Angliji
Danes bo v mestu Colchester v Angliji britanska premiera slovenske drame Dogodek v mestu Gogi, katere avtor je Slavko Grum. Uprizoritev so pripravili režiserka Barbara Pearson in The Genuine Article Theatre Group, ki ima sedež v Colchestru. Dogodek v mestu Gogi predstavlja vrhunec slovenske ekspresionistične dramatike, v katerem je prikazana psihopatologija majhnih skupnosti in podrejenost posameznikov njihovi podzavesti, saj je Grum, ko je pisal dramo v začetku 30. let, pisal pod vplivom psihoanalize.
Predstava, ki pomeni preboj slovenske dramatike v Veliko Brinatijo, se bo konec avgusta udeležila tudi t.i. »Edinburgh Fringe« festivala gledaliških skupin.
Angleški prevod Grumovega originale nosi naslov An Event in the Fown of Goga, prevedel pa ga je sodelavec Primorskega dnevnika Nikolaj Jeffs.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VIST A d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
sreda, 1. julija 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V Zaragozi so Zdovc in tovariši premagali Nemčijo, Italija pa ČSFR
Slovenija v boju za Barcelono
ZARAGOZA — Po drugem kolu finalnega košarkarskega turnirja za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni je stanje na lestvice vse bolj zapleteno. Nepremagana je le Litva, Italija je s težavo premagala ČSFR, vse boljša Slovenija je s prepričljivo, natančno, hitro in povezano igro zasluženo premagala Nemčijo in ima zdaj vendarle nekaj možnosti, da se vključi v boj za prva štiri mesta. Hrvaška je s težavo odpravila SND in se tako izognila brezizhodni krizi. Radja in Kukoč sta dosegla vsak po 22 točk, blestel pa je tudi Petrovič. Dobre tri minute pred koncem je SND zaostajala le za dve točki.
SLOVENIJA - NEMČIJA 88:76 (45:37)
SLOVENIJA: Horvat 20 (2:2), Daneu 11 (2:2), Zdovc 10 (3:4), Hauptman 13 (0:1), Alibegovič 21 (7:8), Vilfan 2 (0:2), Kotnik 11 (3:5).
NEMČIJA: Rodi 16 (3:5), Schrempf 22 (6:11), Harnisch 12 (2:2), Blab 2, Back 2, Gnad 4, Jackel 18 (8:10).
SODNIKA: Gerrard (VB) in Araujo (Šp); 2 TOČKI: Slovenija 22:41 (53%), Nemčija 27:47 (57%); 3 TOČKE: Slovenija 9:19 (47%, Horvat 2:3, Golc 0:1, Daneu 3:5, Zdovc 1:5, Hauptman 3:4, Alibegovič 0:1); Nemčija 1:9 (11%); SKOK: Slovenija 30 (27 + 7), Nemčija 33 (24 + 9); GLEDALCEV: 2.500.
ZARAGOZA —- Najboljši komentar o igri je bil gotovo stavek grškega TV komentatorja: »Ti Slovenci mislijo, ko igrajo!«. Kaj drugega tudi ni potrebno reči. Samo še dodati tole pohvalo: »Resnično sijajno igrate. Prej skoraj verjeti nisem mogel, zdaj sem se prepričal na lastne oči,« je dejal generalni sekretar FIBA Bora Stankovič, ki je pred tekmo pripotoval iz Portlanda, kjer je gledal sanjsko
ekipo ZDA. »Tudi ti igrajo, brez podcenjevanja in šale.« Takoj je dobil odgovor: »Kot naši!«
Dušan Hauptman: »Zadovoljen sem, da je tudi meni steklo, še posebej, ker smo tudi zmagali. Zdaj moramo razmišljati tudi o kombinacijah za Barcelono. SND in Izrael sta mogoče kandidata za presenečenje. Mislim, da se resno prebijamo v evropski vrh.«
Slavko Kotnik: »Človek mora biti zadovoljen z uspehom, če tudi sam doda svoj delež. Videlo pa se je, da smo mi sproščeni, nad Namci pa je visela zahteva po uvrstitvi na OI. Njihovim profesionalcem smo onemogočili tudi skok in prave mete, tako smo zasluženo zmagali.«
Peter Vilfan: »Vse je bilo super. Kaže, da res postajamo prav evropska reprezentanca. Vsaj ti dve zdnji zmagi potrjujeta, da ne gre več zgolj za naključje. Nobena ekipa nam ni dala 80 košev, razlika je bila pri obeh približno enaka, niti za trenutek ni bila vprašljiva zmaga ne proti Italijanom ne proti Nemcem. Moramo še naprej po tej poti v Evropo.«
Roman Horvat: »Proti Italijanom sem malce slabše igral, tokrat pa sem povsem zadovoljen. Vse je, forma, dobra igra, met, pa takšna zmaga nad Nemci. Samo, da nas ne bi to uspavalo, da ne bi "umrli" od zadovoljstva nad doseženim, pa bo šlo še naprej.« (Stane Trbovc)
ITALIJA - ČSFR	78:74 (42:31)
ITALIJA: Coldebella 5, Gentile 10, Vi-anini 3, Fučka, Bosa 11, Brunamonti 9, Pittis 4, Riva 21, Niccolai 6, Costa, Rusco-ni 9, Cantarello ni igral.
ČSFR: Tremi 5, Jezdik 2, Hruby 8, Kamenik 8, Bečka 8, Okac 9, Matički 19,
Krejci 2, Svitek 8, Mičalik 5, Bunak in Durcek nista igrala.
SODNIKI: Mas jšp) in Leemann (Švi); PM: Italija 26:43, CSFR 11:19; PON: Svitek (32), Hruby (38), Bečka (39). TRI TOČKE: Italija 6:16 (Gentile 1:2, Fučka 0:1, Brunamonti 1:4, Pittis 0:2, Riva 2:4, Niccolai 2:3), ČSFR 5:14 (Tremi 1:2, Hru-by 1:3, Kamenik 2:7, Svitek 0:1, Mičalik 1:1). GLEDALCEV: 500.
ZARAGOZA - Tekma s ČSFR je pokazala, da si azzurri še niso opomogli od poraza proti Sloveniji, pa čeprav so Zdovc in tovariši z zmago proti Nemčiji vnovič dokazali, da le niso tako nebogljeni, kot jih prikazuje italijanski tisk. Kakorkoli že, Italijani so proti Čehoslo-vakom spet zaigrali medlo in nepovezano, razlika (ne malenkostna) je le v tem, da so tokrat zmagali. Gambovo moštvo je sicer vso tekmo vodilo, a ni znalo nikoli izbojevati odločilne prednosti, na koncu pa se je reprezentanca ČSFR az-zurrom nevarno približala, saj je 53" pred iztekom imela le še tri točke zaostanka. Pri Italijanih se pozna pomanjkanje temperamentnega režiserja, centri pa so popolnoma na tleh. Rusconi je svoje menda že dal v Granadi, nčokomi Costa ima težava s kolenom, Cantarello sploh ne igra. Pittis, ki naj bi bil eden stebrov ekipe, ni v formi. Proti ČSFR so si zadostno oceno prislužili le Coldebella, Bosa (najboljši skakalec, čeprav ni center) in, kot običajno, Riva.
Po 15' igre je kazalo, da je Češkoslovaška povsem strta, saj so Italijani vodili s 17 točkami prednosti. Toda v naslednjih 10 minutah so Italijani utrpeli delni izid 24:10 in zanje je bilo treba začeti vse znova. Azzurri so ohranili vodstvo, a njihova prednost je bila vedno majhna.
Gamba je dokaj neizpronso analiziral potek tekme: »Veliko smo grešili, slabo smo zaključevali akcije, tolaži me le to, da smo pod košema polovili 49 odbitih žog.«
Usoda azzurrov visi na nitki, vse (ali skoraj) pa bo odvisno od današnjega srečanja s SND. Nasprotnik je le bleda senca nekdanje Sovjetske zveze, a je le ohranil nekaj odličnih posameznikov, med katerimi izstopa Volkov, ki igra v ZDA (zanj pa se zanima Reggio Calab-ria), a tu so še Vetra, Miglinieks in Tiho-nenko. Čisto dovolj jih je, bi rekli, če moč Italije ocenjujemo po njenih dosedanjih nastopih. Pa še dovolj motivirani so, kajti vsem gre za to, da si z dobrimi nastopi zagotovijo kak ugoden aranžma v tujini.
OSTALA IZIDA: Litva - Izrael 95:85 (51:49); Hrvaška - SND 85:81 (44:33).
LESTVICA: Litva 6, Slovenija, Nemčija in Italija 4, ČSFR, Hrvaška in SND 2, Izrael 0.
DANAŠNJI SPORED: ČSFR - Izrael (15.00), Slovenija - Hrvaška (17.00), Italija - SND (19.00), Nemčija - Litva (21.00).
ZDA nadigrale še Kanado
V ameriški kvalifikacijski skupini za nastop na OI v Barceloni je košarkarska reprezentanca ZDA v svojem drugem nastopu nadigrala tudi Kanado. Izidi:
Skupina A: ZDA - Kanada 105:61 (50:33), Panama - Kuba 86:67 (42:32). Lestvica: ZDA, Kanada in Kuba 4, Panama in Argentina 2.
Skupina B: Brazilija - Mehika 90:87, Portoriko - Urugvaj 104:88 (58:50). Lestvica: Brazilija 6, Portoriko 4, Venezuela 2, Urugvaj in Mehika 0.
V Wimbledonu
Becker vendarle v četrtfinalu
LONDON - Boris Becker je v petem nizu nadaljevanja prekinjenega dvoboja osmine finala teniškega turnirja v Wim-bledonu zlahka odpravil Južnoafričana Ferreiro. Zmagal je namreč s 6:1, v četrtini finala pa se bo danes pomeril z Američanom Agassijem.
Včerajšnji dan je bil sicer namenjen ženskim četrtfinalnim dvobojem. Favoritinje so zmagale, Sabatinijeva in Capria-tijeva bosta svoj dvoobj nadaljevali danes. Pred prekinitvijo je Argentinka vodila z 1:6, 6:3, 5:3.
Izidi: Seleš (Jug) - Tauziat (Fr) 6:1, 6:3; Navratilova (ZDA) - K. Maleeva (Bol) 6:3, 7:6; Graf (Nem) - Zvereva (SND) 6:3, 6:1.
Brčin presenetil Pohvala tudi Guštinu
IZOLA — Junak drugega dneva izolskih jadralnih dni Open weeka na svetovnem prvenstvu z jadrnicami razreda europa je bil slovenski državni prvak Branko Brčin iz koprskega Jadra, ki je bil v tretji regati sijajen drugi. In ker je bil zelo dober 16. tudi v drugi regati, se je v skupnem seštevku prebil na 13. mesto.
V tretji regati je bil zelo dober tudi jadralec Sirene Miran Guštin na 43. mestu, v drugi pa za šest mest slabši. Velja še omeniti Anno Žejal iz Barkovelj, ki je na zelo dobrem 35. mestu.
Vrstni red po tretji regati: 1. Norlen 23; 2. Norguist (oba Švedska) 40; 3. Smed-berg (Fin) 53; 13. Brčin 81; 20. Benčič 104; 29. Deržek (vsi Slovenija) 139; 51. Guštin (Sirena) 184 negativnih točk itd.
Danes sta na programu četrta in peta regata s startom ob 11. uri. (Kreft)
Na državnem finalu UISP v superminiodbojki
Dečki Soče Sobema na 1. mestu
Kot smo že poročali, je dečkom Soče Sobema na državnem prvenstvu UISP v superminiodboj -ki, ki je bilo v kraju San Vincenzu, uspel velik podvig, saj so osvojili državni naslov. V skupini A so si naši odbojkarji zagotovili vstopnico za finalni del, potem ko so brez izgubljenega niza premagali ekipi Azzurri Niguardese in Pallavolo Grosseto, ter izenačili z Maxicono Parma.
Že uvrstitev v finalno skupino je bil za naše velik uspeh, saj je bila konkurenca zelo ostra. Za osvojitev 1. mesta so se poleg naših fantov potegovale še postave La Villa iz Firenc, Sportese iz Merana in Maxicono Parma. Sočani so pričeli v velikem slogu, saj so najprej premagali zelo dobro La Villa, nakar so gladko odpravili še Sportese. O 1. mestu je odločal dvoboj med Sočo Sobema in Maxicono Parma. Ekipi sta izenačili v setih, a zaradi boljšega količnika v točkah si je Soča Sobema zagotovila L mesto.
Nastop na državnem prvenstvu je bil za Sočane izredno dragocena izkušnja in spodbuda pri nadaljnjem delu. Omenimo še, da so bili deželni vrste pohval s strani drugih ekip in da so prejeli številna vabila za nastop na raznih turnirjih ši-
rom po Italiji. Vsi si zaslužijo pohvalo, saj so odlično branili slovenske barve. Nastopili so: Andrej Černič, Mitja Černič, Marko Černič, Bojan Kovic in Manuel Demori. (i. c.)
Državno prvenstvo UISP v kotalkanju
Poletovki sta se odrezali
V Follonici sta v nadaljevanju državnega prvenstva UISP nastopili tudi Cristiana Merlo in Maja Berzi v kategoriji deklic. V tej kategoriji je bilo število tekmovalk izredno veliko, predstavnici Poleta pa sta se ponovno odlično odrezali: Cristiana je zasedla končno drugo mesto v prostem progrmau, kjer se je odlikovala predvsem po odlični interpretaciji glasbe in skladni povezavi težavnostnih elementov, Maja Berzi, ki se je tokrat prvič pomerila na državni ravni, se je uvrstila na 30. mesto med 60 tekmovalkami. Uvrstitvi bosta Poletovima tekmovalkama gotovo vlili nove samozavesti za uradno državno prvenstvo, ki se prav v teh dneh odvija v Pordenonu.
Po prvih polfinalih zamejskega balinarskega prvenstva
Kras in Gaja na dobri poti
V ponedeljek so odigrali prvi polfinalni srečanji 12. zamejskega balinarskega prvenstva. Sodeč po rezultatih sta v najboljšem izhodiščnem položaju za nastop v velikem finalu Kras in padriško-gropajska Gaja, ki sta se z gostovanja vrnila z zadovoljnimi rezultati.
Zamejski prvak Kras je na nabrežinski postaji s 6:2 odpravil domačo Nabrežino. Do zmage pa je prišel veliko težje, kot bi lahko sklepali po rezultatu. Z malo več športne sreče in prisebnosti v ključnih trenutkih bi z istim rezultatom lahko slavili domačini. V uvodni tekmi, bližanju in obveznem zbijanju, je G. Negrini, čeprav s poprečnim izkupičkom, zasluženo premagal Emilija, ki mu letos res ne gre od rok. V zadnjem lučaju je namreč zapravil edinstveno priložnost, da bi dohitel nasprotnika. Trda je predla tudi DelVAnnu med posamezniki, ki je proti Abramiju z veliko težavo priboril svoji ekipi prvi par točk. Najlepše in najbolj napeto srečanje večera je bilo med dvojicami, saj sta se nasprotnika večkrat izmenjala v vodstvu. Pri izidu 10:8 v korist obeh Negrinijev je Pelizon s športno srečo z natančnim bližanjem premaknil balinčka za centimeter naprej, kar je bilo dovolj za 3 odločilne točke, ki so Krasu
prinesle nepričakovan uspeh. Istočasno je bila na drugem igrišču uspešna tudi gostujoča trojka (Pieri, Kante in Doljak), ki je na najboljši način izkoristila poprečen nastop domačinov.
V drugem polfinalnem obračunu je Gaja na Proseku prisilila favorita Primorje na pravično delitev točk. Gulič (Primorje) je bil ponovno (kot že velikokrat doslej) uspešnejši od nasprotnika. Svoje zveste navijače je tokrat razočaral Tenze, ki je z nekaterimi spodletelimi potezami klonil proti klubskemu soigralcu M. Calziju (v pokrajinskem ekipnem prvenstvu D lige_ namreč Tence brani barve Gaje). Niti Ferlugi in Šferci ni šlo najbolje od rok, saj sta s 4:11 izgubila proti D. Calziju in Zochu. Ni pa odpovedala domača trojka (Blažon, Suban in Giraldi), ki je z 11:0 pregazila zbegane gajevce.
Povratni srečanji bosta jutri, morebitna tretja tekma pa v petek. Ker srečanja za 3. mesto ne bodo odigrali, bo to mesto zasedla ekipa, ki bo v polfinalu izgubila proti kasnejšemu zmagovalcu.
POLFINALNA IZIDA: Primorje - Gaja 4:4 (8:11, 18:14, 4:11, 11:0, točkovna razlika: +5 v korist Primorja); Nabrežina - Kras 2:6 (8:11, 15:14, 10:11, 6:11, točkovna razlika: +8 v korist Krasa. (Z. S.)
Na teniškem turnirju Hill šport na Padričah
Pri smučarskem klubu Brdina na Opčinah
Spodbuden obračun za Gajo
V	ponedeljek se je na Padričah z nagrajevanjem najboljših zaključila letošnja izvedba teniškega turnirja Hill šport, ki je tokrat obsegala tekmovanje moških nekvalificiranih igralcev in ženskih C ter neklasificira-nih igralk.
Manifestacija je povsem uspela, kljub težavam zaradi velikega števila nastopajočih (skupno 173 tenisačev) ter prekinitvi zaradi deževja. Za gro-pajsko-padriško društvo pa je pozitiven tudi obračun njegovih zastopnikov, saj sta med nagrajenci dva domača tekmovalca, tretji pa se je ustavil tik pred polfinalom. Borut Plesničar je namreč v nedeljo odigral četrtfinalno srečanje proti Taziu Di Pretoru (TCT), a je žal po osvojenem prvem setu popustil ter predal zmago sicer solidnemu nasprotniku, ki je v polfinalu odpravil nosilca druge skupine, Luca Schweigera. Aleš Plesničar pa je v nedeljo v maratonskem srečanju proti št. 4 Ginu Bedrini (Krožek škeoenjske železarne) zmagal ter se tako uvrstil v polfinale. Tu pa je kljub dobri igri izgubil proti nosilcu prve skupine, Davidu Ruzzieru (TCT).
V	finalnih srečanjih, ki sta bili v ponedeljek popoldne, so stopili na igrišče pri moških Tazio Di Pretoro ter Davide Ruzzier, pri ženskah pa gajevka Cirila Devetti ter Jessica Mlac (ATO). Najboljša gajevka se je le v prvem setu enakovredno upirala mladi predstavnici openskega kluba, v drugem pa je po nekaterih zapravljenih prilož-
nostih popustila. Pri fantih je po vrsti dobrih nastopov Di Pretoro popustil, Ruzzier je izkoristil priložnost in z napadalno igro prisilil klubskega tovariša k predaji v samih dveh setih. Končni vrstni red:
MOŠKI: 1. Davide Ruzzier (TCT), 2. Tazio Di Pretoro (TCT), 3. Aleš Plesničar
(Gaja) in Luca Schweiger (CA Generali).
ŽENSKE (C klasificirane in neklasifi-cirane igralke): 1. Jessica Mlac (ATO), 2. Cirila Devetti (Gaja), 3. Michela Ragusin (TCT) in Federica D'Amore (Krožek ške-denjske železarne), (m. r)
Na sliki Marja Magajne: nagrajena dekleta (Devettijeva je prve z desne).
Zagnano v novo sezono
Pred kratkim so se člani in simpatizerji SK Brdina zbrali v domu Brdina na Opčinah, kjer je Rado Šuber v imenu odbora in kot odgovoren za izvedbo programa tekmovalne ekipe orisal načrt za sezono 1992/93. Program treningov se bo začel izvajati prav kmalu, ko se se bo tekmovalna skupina podala na ledenik Moltaller. Tudi tokrat bosta tekmovalce spremljala Dušan Videmšek in Boštjan Gašperčič. Pri tem moramo omeniti, da je bil Videmšek letos izbran za predsednika ZVUTS. Pri SK Brdina je bil za vaditelja suhih treningov potrjen Jani Žiberna, ki je tudi v prejšnji sezoni vodil treninge skupno z Videmškom.
Kot je poudaril Šuber, se bodo rezultati poznali le, če se bodo tekmovalci dobro pripravili v poletnem in jesenskem obdobju. Prepozno je namreč vaditi v tekmovalnem obdobju, tedaj je treba znanje pokazati in ga utrjevati. Zato pri Brdinai menijo, da morajo svojim tekmovalcem maksimalno pomagati.
Poleg agonistične skupine so pri SK Brdina poskrbeli tudi za druge dejavnosti. Tako bo smučarski ples letos 4., 5. in 6. julija v Zgoniku, vse tri dni v družbi Happy Day. Poskrbljeno bo za prigrizek, pijačo in še kaj.
V jeseni bo "2. kraški slalom". Poleg skupinskih izletov bodo priredili tudi zimovanje, in sicer od 23. decembra do 3. januarja v Hotelu Planja na Rogli.
obvestila
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 3., 4. in 5. julija izlet v Kamniške Alpe. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627) še danes, 1. julija. Informacije na tel. 55180 od 19.00 do 20.30.
ZSŠDI
sklicuje v petek, 3. julija 1992, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 22. deželni redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev organov občnega zbora, 3. sprejetje nove članice, 4. poročila, 5. razprava o poročilih in o programskem dokumentu, 6. razno.
ŠZJADRAN
sporoča, da je urad na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, zaprt do 12. julija.
NA NOGOMETNEM IGRIŠČU FC PRIMORJA
je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30.
JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih.
SK BRDINA
organizira tridnevni trening na ledeniku Moltall od 9. do 12. julija. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 212859 do ponedeljka, 6. julija.