Kamniški
Št. 4
Leto XXXVI
Kamnik, 27. februarja 1997
Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku
Osemnajsta revija pevskih zborov
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je ZKO Kamnik tudi letos pripravila več prireditev. V znamenju pesmi in prepevanja je 7. februarja v Srednji soli Rudolfa Maistra iz cikla Sozvočja potekala osemnajsta revija odraslih pevskih zborov občine Kamnik. Številnim poslušalcem je prazniku v pozdrav prepevalo več kot 200 pevk in pevcev iz devetih pevskih zborov, delujočih v okviru ZKO Kamnik. Ljubitelji zborovske pesmi so se v povsem napolnjenem prireditvenem prostoru v pričakovanju kulturnega doživetja predali govorici glasbe domačih in tujih skladateljev. Vsak nastopajoči zbor je zapel po tri pesmi in bil deležen burnega aplavza.
V prazničnem nagovoru je župan Tone Smolnikar toplo pozdravil vse nastopajoče in poslušalce in poudaril pomen naslova srečanja - SOZVOČJA. Sozvočja v glasbi, sozvočja v razmišljanju in sozvočja v medsebojnih odnosih so danes še kako potrebna.
Izrazil je željo, da bi bil v Kamniku skupni korak čimbolj v sozvočju tudi pri oblikovanju letošnjega občinskega proračuna. Občinska vreča je premajhna za izpolnitev vseh potreb, tudi na področju kulture. Za obnovo kulturnega doma (bivši kino Dom) je občina že namenila preko pol milijona mark. Obnovljena je bila streha in z aktivnostmi bodo letos nadaljevali. Pričakujejo pomoč iz republiškega proračuna. Zupan Tone Smolnikar pa je zbrane seznanil tudi z razveseljivo novico o pravkar izpeljanih uspešnih pogajanjih za kulturni dom na Duplici. Poudaril je, da je potrebno krajanom Duplice omogočiti, da imajo dom lahko vsaj v najemu, ker so ga v veliki meri sami zgradili. »Sozvočja potrebujemo na vseh področjih. Lepo je, če so glasovi ubrani in povezani,« je zaključil svoj slavnostni govor župan Tone Smolnikar.
Povezovalka programa Marta Zabret je z izbranimi besedami,
ki jih je za to slovesnost pripravil Tone Ftičar, predstavila vsak nastopajoči zbor. Za uvod v praznični večer je prvonastopajoči zbor MePZ Cantcmus zapel Prešernovo Zdravljico, slovensko himno. Pod svežim umetniškim vodstvom Nade Kos so nato ubrano zapeli pesmi skladateljev Gallusa, Skalovskega in Gruberja. Prepevajo občanom Kamnika in drugod, nedavno so nastopili v Adergasu in na Obirskem nad Železno Kaplo, kjer so na sveč-nico sodelovali pri nedeljskem bogoslužju s Sattnerjevo mašo, s staro slovensko svečniško kole-dnico in s slovenskimi božičnimi in narodnimi pesmimi. Z nevidnim - telepatskim umetniškim vodstvom Ane Štele so se predstavili pevci Tunjiškega okteta, ki prepevajo dvanajsto leto. Še posebej ponosni so na lani izdano kaseto, ki obeležuje desetletnico njihovega delovanja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Podpis pogodbe z Adriaplinom
Plinovod v Kamniku v nekaj letih
V prostorih Občine Kamnik so se 13. februarja zbrali predstavniki Občine Kamnik in Adriaplina d. o. o. iz Ljubljane, lupan Tone Smolnikar je ob tej priložnosti s podjetjem, ki ga zastopa direktor Alberta Červetti, podpisal koncesijsko pogodbo o gradnji in upravljanju distribucijskega plinovodnega omrežja v Kamniku. Koncesi-
distribucijo zemeljskega plina in tudi najmočnejši družbenik Italgas, Geo-plin (prej Petrol Zemeljski plin) in avstrijska družba Steirische Ferngas. Vse tri so uveljavljene družbe, ki imajo bogate tehnične in upravljalske izkušnje ter visoko usposobljeno strokovno osebje. Osnovna dejavnost Adriaplina je distribucija zemeljskega plina, kije
Župan Tone Smolnikar podpisuje pogodbo o gradnji in upravljanju distribucijskega plinovodnega omrežja v Kamniku. Od leve proti desni: Ingrld BakSe, pomočnica direktorja Adriaplina, Alberto Červetti, direktor Adriaplina, župan Tone Smolnikar in Ivan Prlstovnik, tajnik občine Kamnik.
onar, podjetje Adriaplin, je bil izbran na podlagi javnega razpisa izmed Štirih ponudnikov.
Adriaplin d. o. o. Ljubljana je mlada zasebna dntžba, katere ustanovitveni družbeniki so italijansko podjetje za
ekološko najčistejše fosilno gorivo, ima najboljši izkoristek med fosilnimi gorivi in najmanjše sproščanje Škodljivih snovi. V svetu je poraba zemeljskega plina zaradi mnogih prednosti nenehno v porastu. Tudi v Sloveniji se je prav zara-
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
Veliks izbira otroških čeveljčkov Ciciban - Petejan
NOVO: AIR1VALK OBUTEV
Obiščite nas od & do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
di uporabe zemeljskega plina emisija žveplovega dioksida zmanjšala za dobro desetino. Večja uporaba v vseh segmentih porabe, tudi v gospodinjstvih, bi bistveno pripomogla k čistejšemu okolju. Prednost zemeljskega plina je tudi v tem, da je na voljo v potrebnih količinah ves čas, saj so naravne zaloge dovolj bogate tudi za naslednje tisočletje. Danes Slovenija uvaža zemeljski plin iz Rusije in Alžirije. Če bi se pokazalo, da so potrebe večje, pa so možnosti tudi za dobavo iz drugih virov. Slovenija razpolaga z dvema podzemnima skladiščema zemeljskega plina v Avstriji in n "rvaSkem. Zanesljivost preskrbe je takx. - gutovljena, saj se zemeljski plin sku iiSči prav zato, da se lahko gospodarno izenačijo dnevna in sezonska nihanja porabe.
Adriaplin naj bi v naslednjih štirih letih v osmih krajevnih skupnostih (Center, Zaprice, Perovo, Novi tig, Mekinje, Podgorje, Duplica, Smarca) zgradil približno petdeset kilometrov plinovodnega omrežja in ga upravljal trideset let. Vrednost naložbe je 750 milijonov tolarjev. Z gradnjo nameravajo pričeti v nekaj mesecih, na zemeljski plin pa naj bi torej priključili vsa gospodinjstva v urbanih delih Kamnika.
Posamezno gospodinjstvo naj bi za priključek plačalo 30.000 tolarjev, če pa je v objektu Štiri ali več stanovanj, pa 20.000 tolarjev. V ceni je zajet merilec plina in 10 metrov priključka plinovoda, za vsak nadaljni meter je treba doplačati 4.200 tolarjev.
Koncesionar - Adriaplin s podpisom pogodbe zagotavlja porabnikom kontinuirano in kakovostno dobavo zemeljskega plina in skrbi za vzdrževanje in ohranjanje omrežja skladno z zakonodajo in po potrebi širi omrežje za distribucijo zemeljskega plina ter zagotavlja brezplačno strokovno teh-
»Slovenska zemlja, zemlja mirna, svetišče mirno se mi zdiš,« so v Aljaževi pesmi na reviji prepevali pevke in pevci novoustanovljenega MePZ Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom Karle Urh. VERA MEJAČ
nično pomoč za izgradnjo priključkov na plinovodno >:■■.,trežje. Na svoje, stroške mora vzposi :4li v prvotno stanje javno in zasebni lastnino, ki bi bila poškodovana ali uničena zaradi izvajanja del oziroma mora na osnovi uradne ocenitve povrniti nastalo Škodo. Koncesionar je dolžan Siriti omrežje v skladu s prostorsko izvedbenimi akti občine Kamnik. Pogodba ga obvezuje, da bo pod enakimi pogoji prednostno vključil v izvedbo del na območju plinovodnega omrežja domače kamniške izvajalce. Z odprtjem svetovalno informacijske pisarne bo občanom Kamnika olajšal pristop do kreditov ekološkega razvojnega sklada Republike Slovenije.
Občina se je s podpisom pogodbe med drugim zavezala, da v okviru svojih pristojnosti koncesionarju nudi pomoč pri izgradnji, vzdrževanju omrežja in distribuciji plina, zlasti pri pridobivanju potrebnih dovoljenj.
Pred podpisom koncesijske pogodbe je župan Tone Smolnikar spregovoril o vsebini za Kamničane tako pomembnega projekta. Za ožji del mesta in neposredno okolico je zemeljski plin še kako zaželen. Ta želja je bila poudarjena zlasti v zadnjih dveh letih, ko so bile priprave na projekt plinifikacije bolj intenzivne. Aktivnosti v zvezi s tem pa tečejo že četrto leto. Župan je Se poudaril, da podpis pogodbe pomeni tudi nov izziv za prihodnost, saj se bo začelo uresničevati tisto, kar je zapisano na papirju. Zaželel je, da se ti koraki pospešijo, da bi bil projekt čimprej končan. »Pri pripravi pogodbe in pri izboru koncesionarju je bila aktivna zlasti stroka, ki jo Se posebej poudarjam,« je zaključil župan in se zahvalil strokovni komisiji za izbor najugodnejšega ponudnika za gradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja v Kamniku, kiji je predsedoval dr. Igor Janežič, in pomočnici direktorja Adriaplina Ingrid Bakše za angažiranost pri tem projektu.
VERA MEJAC
krenil
NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!!
OD 1. MARCA DALJE NON-STOP odprta trgovina
MARKET KRANJSKA
vse sobote od 7, do 19.30 in vse nedelje od 7. do 11. ure
TRGOVINE SREDNJA VAS, LAZE in MOTNIK
pa vse nedelje od 7. do 11. ure.
Vrnitev gozdov za Veliko noč? mr^r&m
Kaj je lani delala občinska
uprava KESni
Občinska priznanja športnikom WHW'MiH
Veterinarjev! nasveti A*mM\if
Sklicana 23. seja občinskega sveta
Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je za 26. februar sklical 23. sejo občinskega sveta. Po predlogu dnevnega reda bodo svetniki obravnavali 11 zadev.
Najprej se bodo lotili predloga odloka o pokopališkem redu, ki ga je zaradi velikega števila predlaganih dopolnitev s strani svetnikov župan na prejšnji seji umaknil in predlog ob upoštevanju amadmajev ponovno pripravil.
Svetniki bodo razpravljali tudi o predlogu odloka o opravljanju javne gospodarske službe pri vzdrževanju pokopališč in opravljanju pogrebnih storitev, katerega osnutek so sprejeli na prejšnji seji. Zaradi vprašanj, ki so jih postavili svetniki, je predlagatelj razmišljal, ali naj sploh prenese upravljanje pokopališč na krajevne skupnosti. Vendar se je za to odločil, ker tako določa zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti in ker so nekatere krajevne skupnosti tudi lastniki pokopališč in mrliških vežic in ker to dejavnost že vseskozi opravljajo.
Občinski svet bo imel na dnevnem redu tudi dopolnitve 4. variante prometne študije mesta Kamnika, po kateri naj bi v program vnesli tudi izgradnjo zahodne obvoznice med KIK-om in Kranjsko cesto. Obravnavali in sprejeli pa bodo tudi stališča do pripomb z javne razgrnitve osnutka odloka o ureditvenem načrtu PN-1 Arboretum Volčji Potok in sprejeli osnutek odloka.
Namesto dosedanjega odloka iz leta 1993 mora občina v skladu z veljavno zakonodajo sprejeti nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kamnik. Za njegovo izvajanje bo treba, predvsem s strani povzročiteljev, zagotoviti mesečno okrog 22 milijonov SIT, poleg tega pa še 27 milijonov na leto s strani občinskega proračuna za novo regijsko odlagališče in za vlaganja v sedanjo deponijo na Barju. Enajst občinskih svetnikov je dalo pobudo za spremembo statuta in
poslovnika občine Kamnik in sicer v tistem delu, ki govori o občinskem grbu. Predlagajo namreč, da se sedanji »občinski grb uskladi z zgodovinskimi dejstvi in da se namesto pol deklice pol ribe v grb vrne Veronika«. Občinski svet pa bo na pobudo istih svetnikov obravnaval predlog za uskladitev statuta in poslovnika z besedilom odloka o delovnih telesih občinskega sveta.
Posebne pozornosti svetnikov bo verjetno deležno tudi poročilo o delu občinske uprave v lanskem letu, iz katerega je razvidno, da je bilo konec lanskega leta v tej upravi zaposlenih 38 delavcev, siste-miziranih pa je 42 delovnih mest. (Povzetek poročila objavljamo posebej.) Župan je svetnikom ponovno predlagal obravnavo in sprejem novih cen za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda, ki jih svetniki na prejšnji seji niso izglasovali. Po tem predlogu naj bi bile od 1. februarja letos cene posameznih programov višje za od 3,1% (razvojni oddelek) do 19,4% (skrajšani program). Predlagane cene se po mnenju predlagatelja ne razlikujejo od cen v ljubljanskih vrtcih, kjer so nove cene uveljavili že s 1. januarjem letos. Po predlogu odbora za družbene dejavnosti naj bi občinski svet pooblastil župana, naj v prihodnje daje soglasje k spremembam cen v otroškem vrtcu. Občinski svet bo sklepal tudi o predlogu opustitve javnega dobra na zemljišču v k. o. Motnik in prenosu zemljišča na Republiko Slovenijo F. S.
Naslednja, 5. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 13. marca. Članke sprejemamo najkasneje do srede, 5. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 11. marca.
27. februarja 1997
V ZRCALU DVEH TEDNOV
Kamniški OBČAN
Osemnajsta revija pevskih Zborov Novi nadzorni svet družbe Velika planina
Nadaljevanje s 1. strani
Zaradi nepredvidljivih razlogov Ženski pevski zbor Solidarnost ni nastopil, čeprav so se pevke pripravljale od začetka letošnje sezone. Marta Zabret jih je povabila, da se drugo leto spet srečajo na reviji. Zaželela jim je uspešno delo pri ohranjanju tradicije edinega ženskega pevskega zbora v naši občini.
MoPZ Solidarnost Kamnik je nastopil z novim zborovodjem Sebastijanom Vrhovnikom. Lansko leto je po štirinajstih letih uspešnega vodenja pevce zapustila zborovodkinja Ivica Ropaš. Predsednik zbora se ji je na odru z drugimi Solidarci javno zahvalil. Ker MoPZ DKD Solidarnost deluje že od leta 1919, si želimo, da pevci Se naprej ohranjajo našo lepo slovensko pesem.
Pod vodstvom Lojzeta Kolar-ja je zapel MePZ Mavrica Srednja vas. Prepevajo od leta 1990 na samostojnih in skupnih koncertih. Lansko leto so nastopili v cerkvi na Šmarni gori, v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani, v OŠ Šmartno so nastopili na skupnem koncertu s pevci Lire.
Nastop pevcev PSPD lira Kamnik pod vodstvom Marjana Ribiča je na tej reviji sovpadal s 115. obletnico ustanovitve tega pevskega društva na Slovenskem. Od novembra lani si skrbno urejajo nove prostore v nekdanjem kinu Dom. Jeseni nameravajo poleg koncerta pripraviti še razstavo iz bogatega arhiva Lire.
Letos so na reviji predstavljali
najmlajši zbor kamniške upokojenke in upokojenci, ki skupaj prepevajo od 16. maja lani. Pod vodstvom Karle Urh so dokazali, da imajo že kar nekaj pevskih izkušenj, saj jih je veliko pred tem že prepevalo v kamniških pevskih zborih z dolgo tradicijo. Javnosti so se predstavili lani na pevski reviji upokojencev v Kamniku.
Pevska skupina Svoboda Črna
je z zborovodkinjo Vladko Vremšak nadaljevalka in ohranje-valka večdesetletne tradicije nekdanjega moškega pevskega zbora, ki je združeval ljubitelje petja iz doline Črne. Pred leti je pri zboru prišlo do usipa članstva, a nikoli ni bilo tako črno, da bi v Črni pesem zamrla. To dokazuje pet pevcev, ki se pojavljajo v dveh različicah, saj jih poznamo tudi kot Planšarje z Velike planine. Lepo so lani nastopili na srečanju malih vokalnih skupin v Kranju.
Baldomir Kremžar je na reviji vodil komenske pevce. Je edini zborovodja, ki je sodeloval na vseh osemnajstih revijah. Pevci MoPZ Komenda nastopajo tudi preko slovenskih meja. Lani so na srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični za desetkratno sodelovanje prejeli plaketo. Nastopajo pri mašah v domači cerkvi, na Brezjah in drugod. Iz 17-let-nega obsežnega repertoarja nameravajo posneti zvočno kaseto ali kompaktno ploščo.
Pevke in pevci MePZ Titan so se predstavili pod vodstvom Ane Štele. Za ta zbor in za podjetje
Titan je bilo minulo leto pomembnejše leto. Oba sta zaznamovala jubileje. Zbor 15-letnico dela, podjetje Titan pa 100-letni-co. Leta 1981 je bil v Titanu ustanovljen edini tovarniški pevski zbor v Kamniku, ki je združeval pevke in pevce zaposlene v Titanu. Začeli so pod vodstvom pokojnega Milana Trčka, delo je nadaljeval Viktor Mihelčič. V jubilejnem, desetem letu delovanja je vodstvo zbora prevzela Ana Štele.
V imenu strokovne službe ZKO Kamnik se je Tone Ftičar zahvalil vsem nastopajočim, strokovnim vodjem, dirigentom, vsem snovalcem in ustvarjalcem na področju umetnosti v Kamniku nasploh. Pohvalil je več kot 1500 prizadevnih in uspešnih ljubiteljskih kulturnih delavcev bodisi v petju, glasbi, gledališču, likovni tvornosti, negovanju folklornih izročil, izražanju in nastopih mladih itd. Tone Ftičar se je zahvalil vsem, ki finančno podpirajo uresničevanje kulturnih stremljenj, kajti v Kamniku v 365 dneh lahko prisostvujemo več kot 150 kulturnim prireditvam. To kaže smer v bodočnost, ki se nam je ni treba bati. Izrazil je upanje, da bodo obiskovalci tudi kot zvesta publika spremljali to, kar zraste na gredicah kulture v občini Kamnik.
Predsednik ZKO občine Kamnik Božo Matičič se je zahvalil Tonetu Ftičarju in Marti Zabret, s priznanjem pa vsakemu sodelujočemu zboru.
SAŠA MEJAČ
MePZ Titan te Šesto leto uspeSno vodi prof. Ana Štele. Zanimivo je, da v nJem prepeva tudi direktor podjetja.
Bo velika noč prinesla gozdove nazaj?
Vračanje nacionaliziranega premoženja Meščanski korporaciji Kamnik se vleče že dobrih pet let, kar govori o kompleksnosti tega problema. Vloženih je bilo že ogromno število ur, zbranih gore dokumentov, izrečenih tudi že na tisoče besed. In sedaj kaže, da bi vsaj del tega dela lahko obrodilo konkretne sadove.
Tako je namreč izzvenel sestanek predstavnikov MKK z njenim predsednikom Borisom Vučkom na čelu s predstavniki državne uprave v Kamniku, ki jim je načeloval vodja upravne enote Miha Novak. Sestanek je bil v ponedeljek, 17. februarja letos.
Enota državne uprava se trudi, da bi bil postopek čim prej končan in je zato posebej angažirala pravnico, ki ureja te zadeve. Da pa bi bil postopek korektno izpeljan, je potrebno preveriti in urediti vsako malenkost, ker je bolje, da se celotna stvar spelje v redu, torej brez pritožb in po-
sledično še večjega zavlačevanja. V odločbi mora biti poleg drugega tudi točno zapisano in utemeljeno, kolikšen del deleža komu pripada, vrednost in podobno. Pri vsem tem nedorečenost zakona vsekakor ni v pomoč. Zato je bilo potrebno vlogo večkrat dopolnjevati s po zakonu potrebnimi podatki in to je seveda vzelo kar nekaj časa.
Poleg tega je kompleksnost vračanja tako velika, da ne bo mogoče izdati samo eno odločbo (kot je bila izdana pri nacionalizaciji), ampak bodo izdane delne odločbe za posamezne sklope. Tako bodo v prvem sklopu zajeti predvsem gozdovi v Kamniški Bistrici.
Postopek je sedaj že tako daleč, da lahko povsem realno pričakujemo še pred koncem februarja poročilo in nato okoli 15. marca tudi odločbo o vračanju. Glede na to, da so predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč in go-
kamniSki občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o, Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša MejaC, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera MejaC. Lektorica Breda Podbrež-nik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl/fax: 831-311. Žiro raćun: Bistrica, d.o.o, 50140-603-53872 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
zdov Republike Slovenije, ki je zavezanec za vračanje, že večkrat izjavili, da ne vidijo z njihove strani nobenih ovir in zadržkov za vrnitev tega premoženja (tudi po vrnitvi bodo še vedno ostali lastniki tistih deležev, ki jih upravičenci niso zahtevali nazaj), je malo verjetno, da bi dali pripombe na poročilo oziroma da bi se pritožili na odločbo in tako zavlekli vrnitev. Po drugi strani pa tudi pogajanja z »Gozdom«, ki je sicer samo stranski udeleženec v tem postopku, tečejo ugodno za obe strani in se že približujejo h koncu - sklenitvi pogodbe. Zato ni verjetno, da se bo on pritožil, saj samega vračanja ne more preprečiti, lahko ga samo odloži. S tem pa bi si preprečil prihodnje sodelovanje z Meščansko korporacijo, saj bi ga ta, če bi ji začel tako nagajati, prav gotovo ne izbrala za izvajalca del. Pri tem pa bi ne glede na končan postopek lahko MKK takoj zahtevala pravico do začasne uprave nad gozdovi, do česar je upravičena po zakonu, takoj ko bo izdana denacionalizacij-ska odločba.
Po vsem tem bi lahko rekli, da bo velika noč tista, ki bo poleg pirhov prinesla tudi gozdove v Kamniški Bistrici nazaj Meščanski korporaciji.
B. POLLAK
Skupščina družbe Velika planina ■ zaklad narave d.o.o. je na svoji seji 6. februarja imenovala nov petčlanski nadzorni svet v sestavi Bojan Pollak, Bogdan JamSek, Rudi MerSak, Franc Šimenc in Alojz Kolar. Prejšnji nadzorni svet je zaradi motenja v poslovanju in problemov pri konstituiranju odstopil. Pri imenovanju novega nadzornega sveta je bila skupščina mnenja, da je s kontinuiteto dela potrebno nadaljevati, s člani pašne skupnosti, občinske uprnve in meščanske korporacije pa se začenjajo pni koraki preoblikovanja družbe v delntiko družbo.
Nadzorni svet v novi sestavi se je sestal v ponedeljek, 17. februarja. Za novega predsednika so izvolili Rudija MerSaka, za njegovega namestnika pa Bogdana Jamska. Na seji so člani nadzornega sveta sprejeli terminski plan aktivnosti, ki realno postavlja cilje preoblikovanja do naslednjega koledarskega leta. Dosedanje poslovanje Velike planine je v veliki meri slonelo na lastnih prihodkih. Ker pa je občina stoodstotni lastnik, je bila dolžna pokrivati primanjkljaj, kije naslajal. Z zakonsko danimi spremembami v Slove-
niji je realno pričakovati, da se bo tudi Velika planina kot delni porabnik proračunskih sredstev od teh »jasli« prej ali slej osamosvojila. Vsekakor je perspektiva žič-niško-rekreacijskih smučarskih sistemov v Sloveniji v nezavidljivem položuju, saj gre za zastarele naprave, katerih vzdrževanje je za stoodstotno varnost izredno drago, s strani države pa ni sistemsko rešeno financiranje oz. subvencioniranje, kot so podobni primeri urejeni v Švici, Franciji in Avstriji.
saSamejač
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
GLAVNI TRG 23 KAMNIK
TEL: 061/831-470
KOLEDAR PRIREDITEV V MARCU, MESECU PRAZNIKA OBČINE
KAMNIK
PRIREDITVE ZVEZE KULTURNIH
ORGANIZACIJ KAMNIK
Nedelja, 2. marca, ob 16. uri Kulturni dom Komenda Gledališka predstava: S. In B. Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI
Komedl|a v uprizoritvi gledališke skupine »Kaj ti mar« KD Komenda. Režija: Miro Pogačar Vstopnina 500 SIT.
Petek, 7. marca, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje likovne razstave: GRETA BOLTAR, SLIKE
Razstava bo odprta do 31. marca, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstopnine nI.
Sobota, 8. marca, ob 20. url
Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik
KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK
Dirigent: Franci Liplčnlk Vstopnina 500 SIT.
Sobota, 8. marca, ob 19.30
Nedelja, 9. marca, ob 15. uri
Kulturni dom Šmartno v Tuhinju
Gledališka predstava:
F, X. Svoboda: POSLEDNJI MOŽ
Veseloigra v treh dejanjih v uprizoritvi
gledališke skupine KD Ivan Cankar Šmartno.
Režija: Franc Hribar
Vstopnina 500 SIT.
Sobota, 8. marca, ob 19. uri Kulturni dom Šmarca Gledališka predstava: V. Dobskv: DVA PARA SE ŽENITA
Komedija v treh dejanjih Izvedba: Gledališka skupina KD Tuhinj Režija: Danilo Bajde Vstopnina: 600 SIT (odrasli), 300 SIT (otroci)
Ponedeljek, 10. marca, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik KONCERT VIOLINSKE GLASBE
Anja Skalar, violina
Maja Kllnar, klavirska spremljava
Vstop s prostovoljnimi prispevki.
Sreda, 12. marca, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik MISIJA LJUBEZNI
Recital dijakinj Sred. šole. R. Maistra Kamnik. Sodelujeta Matic Rozman in Marjan Šareč. Glasba: Morrlcone, Albinonl, Bach Mentorici: prof. Iva Ciglar, prof. Nataša Špende. Vstopnine nI.
Petek, 14. marca, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik MLADI GLASBENIKI
Koncert učencev Glasbene šole Kamnik, udeležencev državnega tekmovanja v Ljubljani.
Vstop s prostovoljnimi prispevki.
Sobota, 15. marca, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Potopisno predavanje ob diapozitivih ANA POGAČAR: INDONEZIJA
Vstop s prostovoljnimi prispevki.
Sobota, 15. marca, ob 19. uri Breznikov dom na Križu pri Komendi KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KOMENDA
v spomin preminulemu članu zbora Francu Lenku.
Zborovodja: Baldomir Kremžar. Vstopnina: 300 SIT.
Petek, 21. marca, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Glasbeno-plesno-fllmska predstava VRATA V PERIČNIK
Projekcija vldeofilma In koncert dua Dolina odmeva:
Lado JAKŠA, klaviature, saksofon...
Matjaž VVEINGERL, klavirska harfa, tolkala...
Vstopnina 500 SIT.
Sobota, 22. marca, ob 19. uri
Kulturni dom Šmarca
PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU
Beseda In glasba v počastitev praznika; izvedba: Kulturno društvo Šmarca. Vstop prost.
Informacije: ZKO (Razstavišče Veronika), Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-612
♦
GLEDALIŠČE ZA OTROKE
Zaradi velikega zanimanja v februarju bo GLEDALIŠČE UNIKAT - KD Priden možic Kamnik marca v štirih zaporednih sobotnih popoldnevih ponovilo gostovanja gledaliških predstav za otroke v Razstavišču Veronika:
Sobota, t marca, ob 16. uri HOP V PRAVLJICO
Sobota 8. marca, ob 16. uri KUUKEC IN PAVUHA
Sobota, 15. marca, ob 16. uri PAVLIHA NOČE V ŠOLO
Sobota, 22. marca, ob 16. uri MEH ZA SMEH
Vstopnina za posamezno predstavo: 300 SIT Cena vstopnice za štlrl predstave: 1000 SIT Informacije, prodaja vstopnic: ZKO (Razstavišče Veronika), Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-612
PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
Torek, 18. marca, ob 19. uri POVEJMO PO ŽENSKO
Srečanje z znanima Kamničankama (Mojca Drčar Murko, Nataša Dolenc)
Četrtek 27. marca
Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj Občine Kamnik Prireditev bo spremljal nastop tria Kamniški kolednlkl In igralca Dareta Vallča z recitacijami pesmi Rudolfa Maistra
Vsak torek od 18. do 19. ure: PRAVLJIČNE URE S PRAVLJIČARKO JANO
Informacije: MK Kamnik, Ljubljanska c. 1, Kamnik, tel.: 812-597.
♦
ŠPORT
Sobota, 15. marca, Velika planina
BEU   DAN,  smučarska  In snovvboard
tekmovanja
Informacije: Smučarski klub Kamnik, ga. Snežana Žlindra, tel.: 817-228
Sobota, 29. marca, ob 10. uri, Stahovica II. TEK NA SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM
Informacije: g. Lado Urh in g. Ivan Urh, Črna 16, Stahovica
♦
SEJEM
Od 29. marca do 1. aprila, Komenda -hipodrom
SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM sejem kmetijske mehanizacije
Informacije: Konjeniški klub Komenda, g. Alojz Lah, tel.: 841-022.
RAZVEDRILO
Sobota, 8. marca Športna dvorana Kamnik DOBRA MISEL, glasbena prireditev
Informacije: Zveza parapleglkov Slovenije, g. Žnldaršlč, tel.: 1327-138, 1327-286
Sobota, 15. marca Športna dvorana Kamnik KONCERT PARNI VALJAK
Informacije: študentski servis Kamnik Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-058 Organizator: NK Flok
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET - ŽUPAN
27. februarja 1997 3
Svetniki sprašujejo in predlagajo Bo Kamnik dobil še eno
Vrstni red posodabljanja Sol ostaja
V zvezi z objavljenim gradivom za 20. sejo občinskega sveta je svetnik Vinko Ovijač dejal, da neprijetno presenećen ugotavlja, da je občina Kamnik oz. & Kamin (načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti, op. ur.) pozabil na sprejeti vrstni red gradenj šol v občini in tudi na samoprispevek krajanov Most. Obenem pa je opozoril tudi na izjavo g. Kamina z dne 21.10.1996, da je bila investicija v adaptacijo šole v Mostah pred leti neučinkovita.
Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik v svojem odgovoru, ki ga je podpisal župan Tone Smolnikar, pravi, da je bila glede na leta 1994 sprejet vrstni red gradenj pri posodabljanju šolskega prostora in za odpravo dvo-izmenskega pouka prva na vrsti gradnja OŠ Šmartno v Tuhinju. Vse obveznosti s to gradnjo Se niso poravnane. Naslednja je na vrsti OŠ Komenda Moste, ki je enovit zavod in izvaja program na dveh lokacijah. Ker je po zakonu o vzgoji in izobraževanju za ustanovitev Sole kot samostojnega zavoda potrebno zagotoviti vpis vsaj dveh oddelkov učencev, leta 1994 sprejeta usmeritev o dveh samostojnih javnih zavodih, OŠ Komenda in OŠ Moste ni več možna. Zato je treba v skladu s sprejetim občinskim odlokom javnega zavoda OŠ Komenda Moste obravnavati šolo kot enovito v okviru potrjenega šolskega okoliša za območje KS Moste, Komenda in Križ. Prostorsko problematiko tega okoliSa je treba reševati enotno in s tehtnimi strokovnimi rešitvami v korist otrok.
Za varen prevoz šolarjev z Velike Lasne
Po mnenju oddelka za družbene dejavnosti se z ničemer ne oddaljujejo od sprejetega vrstnega reda gradenj. Treba je namreč upoštevati tudi sklepe 39. seje občinske skupščine o gradnji večnamenske telovadnice v Komendi. Sklepi so bili sprejeti pod določenimi pogoji, ki jih je KS Komenda sprejela do 2. 12.1994. Tudi gradnja večnamenske telovadnice v Komendi sodi v okvir pokrivanja potreb po športni vzgoji učencev OŠ Komenda Moste. Zato se sprejeti program ne spreminja, pač pa se njegovo uresničevanje časovno odmika, kar je
pogojeno z razpoložljivimi sredstvi občine in Ministrstva za šolstvo in šport.
»Kako je poskrbljeno za varen prevoz šolarjev iz vasi Velika Lasna, ki se vozijo po klancu Kremen v Šmartno,« je vprašal svetnik Anton Hočevar in poudaril, da je bila ureditev ceste za varen prevoz obljubljena na pogovorih s krajani.
»Zadeva je resna in ne čakajmo, da se zgodi nesreča! Ne želim odgovora, pač pa si želim vaših ukrepov,« je še dodal svetnik.
Zupan Tone Smolnikar v odgovoru pravi, da je občinska uprava seznanjena s problematiko varnega prevoza šolarjev po lokalni cesti Vaseno-Velika Lasna. V ta namen je bila po predhodnem terenskem ogledu pridobljena ponudba za zavarovanje najbolj kritičnih odsekov na tej trasi. Zaradi razgibanega terena bo treba najprej zgraditi oporne zidove, ki bi predstavljali temelj za oporno oz. zaščitno ograjo. Po ponudbi je vrednost teh del okoli 5,3 milijona tolarjev.
Nekatere odseke bi glede na zelo pereče stanje že lahko sanirali, če bi vremenske razmere to dopuščale. Zato bo občinska uprava začela s sanacijskimi ukrepi takoj, ko bo to mogoče.
Urediti parkirišče pred pošto na Duplici
Svetnik Franc Grešnik je predlagal županu, da poskuša čimprej rešiti nevzdržno stanje, ki vlada pri parkiranju avtomobilov pred pošto na Duplici (na ta problem smo opozorili lani tudi v Kamniškem občanu). Svetnik predlaga, naj bi se povečalo število parkirnih mest na travniku južno od pošte ali pa na zemljišču na nasprotni strani ceste v smeri proti Alpremu, kjer pa bi bilo treba urediti nasip. Župan Tone Smolnikar odgovarja, da je načelno sicer mogoče pridobiti parkirne površine južno od poštnega objekta na Duplici. Dejanska izvedba parkirišča pa je predhodno vezana na zemljiškoknjižne podatke za navedene površine, na določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu in podobno. Občinska uprava bo ta vprašanja preverila in z ugotovitvami seznanila predlagatelja.
Na pobudo svetnika Jožeta Romšaka v zvezi s potrebno razširitvijo pokopališča v Mekinjah
Z včerajšnje seje občinskega sveta
Svetniki niso podprli zahodne obvoznice
Po dokaj dolgi vroči razpravi svetnikov na včerajšnji seji o dopolnitvi prometne Studije mesta Kamnika program zahodne obvoznice ni dobil zelene luči Zanj je od 24 navzočih glasovalo le 12 svetnikov. Ker
so pred tem na predlog Demitrija Perčiča - LDS izglasovali, da se predlog programa spremeni v osnutek, sedaj tudi osnutek ne obstoja več. Svetniki pa so s sklepom zadolžili župana, da pripravi prednostni program izgradnje cest v kamniški občini
Polemika o tej zadevi se je začela že pri razpravi o tem ali bi predlog programa zahodne obvoznice sploh uvrstili na dnevni red.
Socialdemokratski svetniki so namreč predlagali umik te točke. Svoj predlog so utemeljevali zlasti s stališči nedavnega sestanka krajanov krajevne skupnosti Kamnik Center, ki predlagane zamisli o zahodni obvoznici niso podprli. Svetnik Janez RepanSek je poleg tega dejal, da pri pripravi predlaganega programa ni bilo upoštevano stališče Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in fakultete za arhitekturo, po njegovem mnenju pa tudi veljavni prostorski akti občine Kamnik ne dopuščajo takih posegov v prostor.
Zupan Tone Smolnikar je odločno zavrnil vsa namigovanja, da si namerava s tem projektom postaviti spomenik. »Župan ne vztraja pri tej varianti, niti ne naroča vrtanja tunela pod Žalami« je med drugim dejal.
Podrobneje bomo o 23. seji občinskega sveta poročali v naslednji Številki! FRANC SVETEL!
V letu 1996 je ponovno izšel Kamniški zbornik
Knjiga z bogato vsebino vzbuja med občani in vsemi, kijih zanima razvoj slovenskih krajev, velik interes. Zato smo se odločili v mesecu marcu, prazniku Občine Kamnik, to gradivo ponuditi tudi vam in sicer po promocijski ceni 2.100 SIT. Če vas ponudba zanima, ste vabljeni, da se oglasite v pisarni Turistično informacijskega centra Občine Kamnik, Glavni trg 23, ali po tel: 831-470, knji-. go pa lahko naročite tudi po povzetju.
je župan Tone Smolnikar odgovoril, da je pokopališče v Mekinjah namenjeno potrebam krajevne skupnosti Mekinje in krajevne skupnosti Godič.
Prostorski izvedbeni načrt M-7-Samostan Mekinje določa možnost širitve tega pokopališča. Na že pred nekaj časa dano pobudo svetnika so bila lani začeta pripravljalna dela za razširitev pokopališča. Nadaljevala pa se bodo glede na razpoložljiva finančna sredstva.
Gradnja kanalizacije v Volčjem Potoku
Svetnik Franc OrcSnik je vprašal, kako je z nameravano gradnjo kanalizacije v Volčjem Potoku.
Zupan Tone Smolnikar odgovarja, da je investicija pri gradnji tega komunalnega objekta v teku. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno. Po kakšnih časovnih etapah bo potekala gradnja, pa bo odvisna od razpoložljivega proračunskega in drugega denarja, ki bo na voljo v letošnjem letu.
Zapora na Šutni se da prelisičiti?
Svetnik Janez Repansek ni bil
zadovoljen z nedavnim županovim odgovorom na njegovo vprašanje v zvezi z nadzorom prometa na Šutni in dodal, da še vedno ni jasno, kdo bo nadzoroval ta promet, policija ali komunalni nadzornik, ali bodo morali pravico v svoje roke vzeti kar občani sami. Pri tem je tudi opozoril na malomarnost upravljalca zapor, saj je zapora v Pcrtuško-vi ulici že dalj časa polomljena, ob snegu pa cesta ni vzdrževana za varno vožnjo. Nekateri dostavljači in lastnik lokalov ne vedo, da je cesta enosmerna v smeri se-ver-jug, ne spoštujejo pa tudi časa dostave blaga, po Sutni pa vozijo celo s tovornjaki. Spodnji stebriček se da prelisičiti s kovinskim predmetom, da se odpre sam. Ko ga prevoziš v obratni smeri, se mu program zmeša in ostane odprt, dokler se ne zapre z daljinskim upravljalcem. Obljubljenih boksov za dostavo pred spomenikom revolucije in južno na Usnjarski Se ni nikjer. Večji del je izvoz iz Šutne in Kolodvorske zaparkiran, kar preprečuje tudi intervencijsko vožnjo. Predlagal je tudi, da bi gasilci dobili še nekaj daljincev.
F. S.
(zahodno) obvoznico?
Župan Tone Smolnikar je občinskim svetnikom ponudil v razpravo prelog za dopolnitev 4. variante prometne Studije mesta Kamnik, ki predvideva izgradnjo Se ene obvoznice mimo starega mestnega jedra, tokrat na zahodnem delu. Poglejmo na kratko, kaj vsebuje ta predlog, ki
ga dela Slovenije proti Ljubljani in Gorenjski prek Tuhinjske doline in skozi Kamnik, nujno narekuje razmišljanje o dodatni cestni povezavi med severnim in južnim delom mesta oz. občine. Prometna Studija iz leta 1987 zato predvideva »cestni obroč okoli mestnega središča«.
TAKO NAJ BI TEKU NOVA OBVOZNICA - Trasa zahodne obvoznice naj bi potekala od križišča pri KIK mimo kina Dom po desni strani teiezniske proge skozi nov 100 m tunel pod žalami...
... po Izstopu iz tunela prek križanja s Streltsko do Poti na Zaprtce in po njej do križišča prt Metalki (Foto: F. S.)
so ga svetniki dobili v gradivu za 23. sejo občinskega sveta.
Najprej je treba povedati, da je občinski svet že na 8. seji naložil občinski upravi, da pripravi dopolnjeno projektno nalogo, iz katere bodo razvidne za končno ureditev prometa v mestu Kamnik potrebne tehnične ureditve, etapnost izvedbe in ocena stroškov.
Iz leta v leto večji promet, k čemur po svoje prispeva tudi delna preusmeritev tranzitnega prometa iz severne-
Če vzhodni del tega obroča predstavlja sedanja obvoznica, naj bi zahodni del pomenila nova cestna povezava od sedanjega križišča pred Kemijsko industrijo po zahodnem robu mestnega jedra (mimo Žal) do križišča na Šolski ulici pri Metalki.
Celotna trasa bi bila dolga okrog 1200 m, pomenila pa naj bi zelo zahteven poseg v parkovno območje oziroma vrtove med Potjo na Zapri-ce in StreliSko ulico, kjer bi bilo treba porušiti dva objekta. Zgraditi pa bo treba tudi nov predor pod Žalami (dolžine 100 m), zahodno od sedanjega železniškega predora, umakniti se bo moral tudi objekt Kozoroga in objekt med bloki na Tunji-Ski cesti in Kulturnim domom. Projektanti (PNZ d. o. o. Ljubljana) poudarjajo, da iz prometnih razlogov ni upravičena gradnja južnega dela »zahodnega obvoza« med Šolsko ulico in navezavo na Kranjsko cesto. Prav tako ugotavljajo, da možnost poteka trase po danaSnjem koridorju železniške proge in skozi sedanji tunel ne pride v poStev, ker s strani Slovenskih železnic ni pričakovati soglasja za tako rešitev.
Nova prometna ureditev bi se uresničila v dveh etapah. Najprej naj bi Usnjarsko ulico razširili v normalno dvopasovnico, na Šutni pa bi pes cono podaljšali do Šolske ulice. V drugi etapi pa bi zgradili zahodno obvoznico in ustrezno Število parkirišč ob njej.
Vrednost izgradnje nove obvoznice ocenjujejo na okrog 585 milijonov tolarjev. V teh stroških so vSeti stroški gradnje cestišča, predora, opornih zidov, odkupa zemljišč in objektov, odškodnine, semaforizacija križiSč in zavarovanje vseh prehodov prek železnice. Pripomniti je treba, da projekt predvideva semaforizacijo preurejenih križiSč pri KIK-u in pri Metalki.
Načrtovalci predvidevajo, da bi bil z izgradnjo navedene obvoznice problem zastojev na sedanji obvoznici, ki naj bi bila leta 2015 že preobremenjena, kar naj bi povzročita vse večjo prometno gnečo, razrešen.
F. S.
Iz poročila o delu občinske uprave v lanskem letu
So plače vzrok za pomanjkanje
visokostrokovnlh delavcev?
Iz obsežnega poročila o delu občinske uprave v preteklem letu, ki so ga občinski svetniki prejeli za razpravo na 23. seji občinskega sveta, povzemamo nekaj najpomembnejših podatkov in ugotovitev.
Značilnost kadrovske zasedbe občinske uprave v preteklem letu je nepopolna zasedenost delovnih mest in pomanjkanje delavcev z visoko izobrazbo. Po veljavnih merilih bi moralo v občinski upravi opravljati naloge, za katere je pristojna občina, 42 delavcev.
Dejansko pa je bilo konec lanskega leta zaposlenih z občinskim tajnikom kot profesionalnim funkcionarjem vred 38 delavcev. Čeprav sistemizacija zahteva 19 delavcev z visoko izobrazbo, pa tej zahtevi zadošča le dobra polovica ali 11 delavcev. Nič boljši ni položaj pri zasedbi delovnih mest z zahtevano višjo izobrazbo, saj je od 12 mest ustrezno zasedenih le 5. Kot kaže, se bo to stanje delno popravilo z zaposlovanjem novih delavcev in z izobraževanjem šestih zaposlenih.
Iz poročila izhaja, da bodo morali letos za normalno opravljanje nalog zaposliti vsaj sedem svetovalcev in višjih svetovalcev. Urad župana potrebuje pravnega
strokovnjaka, ostali oddelki pa svetovalce za kulturo, vzgojo in izobraževanje, za gospodarjenje z objekti v družbenih dejavnostih, za področje energetske dejavnosti in varstva okolja, komunalnega nadzornika, v direkciji lokalnih javnih služb pa naj bi zaposlili višjega svetovalca za komunalne zadeve in svetovalca za načrtovanje.
Občinska uprava se poleg tega sooča tudi s precejšnjo prostorsko stisko in z zastarelo tehnično opremljenostjo.
Seveda pa je pomembno, kakšne in koliko nalog so občinski uradniki opravili v lanskem letu.
V uradu župana je šest delavcev obravnavalo 865 vloženih spisov in 2350 drugih zadev (vabila, zapiski sestankov, računi itd.). Poleg tega je ta urad pripravil sedem osnutkov odlokov in več drugih aktov, ki jih je obravnaval občinski svet.
V oddelku za gospodarstvo in finance so bile v ospredju finančne naloge v zvezi z izvajanjem občinskega proračuna. Proračunskim porabnikom je bilo izplačanih preko 2500 dotacij in plačanih preko 1100 računov, poleg tega je oddelek vodil več evidenc, npr. o izvajanju občinskih inve-
Predlagana trasa zahodne obvoznice.
sticij, od polovice leta naprej pa tudi finančna opravila za sklad stavbnih zemljišč. Opravljali pa so tudi finančne naloge za 25 krajevnih skupnosti. Več nalog se je nanašalo tudi na področje kmetijstva (razpis posojil, dokumentacija za agrarne operacije itd.), obrti, podjetništva in turizma (izobraževanje, razpis za subvencioniranje posojil, prijave na razpis za nosilce lokalnih iniciativ, povezovanje in predstavitev turistične ponudbe itd.).
V oddelku za družbene dejavnosti so lani rešili 2221 zadev. Glavnino vseh operativnih zadev je predstavljalo delo s strankami, z brezposelnimi občani, reševanje
upravnih postopkov v zvezi s prispevki staršev k storitvam v otroškem vrtcu itd.
V tem oddelku so zaposleni samo trije delavci, čeprav bi jih potrebovali pet. Zato, pravijo, da lani niso uspeli izrabiti letnega dopusta. Lani so imeli precej dela tudi z investicijami (OŠ Šmartno v Tuhinju, otroški vrtec v Kamniku, adaptacija kotlovnice v OŠ F. Albrehta, prekritje kulturnega doma itd.), sodelovali pa so tudi pri vseh spomeniškovarstvenih akcijah, pripravili več odlokov o ustanovitvi OŠ in VVZ, Precej opravil pa so jim naložile tudi
Nadaljevanje na 4. strani
So plače vzrok za pomanjkanje visokostrokovnih delavcev?
Nadaljevanje s 3. strani
druge zadeve s področja socialnega varstva, športa, kulture in osnovnega šolstva. Pri tem velja omeniti urejanje domskega varstva za 80 ostarelih občanov in organizacijo letovanj za 140 socialno ogroženih otrok.
V okvir oddelka za okolje in prostor sodita tudi Zavod za urbanistično načrtovanje in Direkcija lokalnih javnih služb. V poročilu je rečeno, da je okrog 60% stvarnih pristojnosti občine vezano na delo tega oddelka. Lani so v tem oddelku reševali prek 3200 zadev, če upoštevamo tudi vloge na Sklad stavbnih zemljišč in vloge v zvezi s stanovanji. Ta oddelek je pripravil tudi precej odlokov s področja prostorskega urejanja (Terme Snovik, Utok, BI7-Duplica, v pripravi Pod Skalco, Perovo, odkup kalcita) in drugih aktov. Med drugim je opravil
razpis za kreditiranje mladih družin in obnovo starega mestnega jedra in razpis za nakup stanovanj. Veliko dela terja tudi vzdrževanje javnih komunalnih objektov, saj imamo v občini npr. 161 km lokalnih in 211 km nekategoriziranih cest, za katere so pripravili načrte vzdrževanje in nadzirali njihovo uresničevanje. Podobne naloge zahtevajo tudi vodovodi, kanalizacija in druge naprave. Posebna skrb je bila namenjena tudi pripravi in sodelovanju pri izvajanju investicij v krajevnih skupnostih.
Komunalno nadzorna služba je skrbela za delo na področju mirujočega prometa, odvoza opuščenih vozil in evidentiranja črnih odlagališč. Izdala je kar 3850 obvestil o prekrških, od tega so 1806 plačil kazni morali prisilno izterjati, proti 131 kršiteljem pa so ukrepali preko sodnika za pre-
krške. Precej dela nalagajo tudi opuščena vozila, saj so za 31 vozil uvedli postopek za odstranitev, za 12 takih vozil pa so naročili odstranitev pri ustrezni organizaciji. Niso pozabili tudi na nadzor na višino živih mej, saj so v 42 primerih uvedli postopek za njihovo znižanje.
Tudi občinske enote za zaščito in reševanje so imele lani kar precej dela. Poleg sodelovanja na prireditvah ob obisku papeža so vse leto potekale priprave za vajo »Potres 96«, ki je bila v začetku oktobra v Ljubljani. Velja pa omeniti tudi udeležbo enote prve pomoči na evropskem prvenstvu na Madžarskem, kjer je med 29 ekipami dosegla 11. mesto. Številne akcije so lani uspešno opravili tudi gasilci in gorski reševalci, prvi so posredovali 67-krat, drugi pa na področju naše občine 17-krat.
F. S.
Kulturni dan pred kulturnim praznikom
ZAPISNIK Z OTROŠKEGA PARLAMENTA
(nadaljevanje tn konec)
Ker je bil prvi del zapisnika z otroškega parlamenta objavljen v zadnji številki Kamniškega občana kar obsežen (kako tudi ne, saj so mladi poslanci imeli veliko povedati), bo drugi del krajši. Pa ne zato, da bi mladim ne namenili prostora, temveč zato, ker je za zapisnik ostala le Se ena točka dnevnega reda s seje otroškega parlamenta, to pa je
Pobude in predlogi mladih!
V duhu kratko in jedrnato se je seja po živahni in popularni Makareni nadaljevala.
Več Šolskih plesov!
Razvedrilo osnovnošolk in osnovnošolcev ŠT. 1 so šolski plesi. Teh si želijo več, da pa bodo še bolj zanimivi, je pobuda mladih, da bi nanje povabili tudi sovrstnike iz sosednjih šol, naravnost imenitna.
Zaradi večjega obiska in pa seveda novih znanstev! Ker pomlad že oznanja svoj prihod, je pobuda o takšnem plesnem snidenju - pomladno mamljiva. Katera šola jo bo prva izkoristila?!
Več Športnih srečanj!
»To pa sploh ni problem,« je mladim zagotovil predstavnik Športne zveze Olaf. »Vaše pobude z veseljem sprejemamo - pri vas ali pri nas na Športni zvezi!«
Ni se povsem strinjal s tistimi mladimi razpravljalci, ki so menili, da je od velikosti, opremljenosti in zunanjih telovadnih površin odvisno športno rekreativno življenje. Najpomembnejši je športni duh! Torej, na dan z idejami za športna srečanja vsi rol-
karji, kotalkarji, tekači... Skratka vsi. ki vam športni duh vre celo v žepih!
Več čistilnih akcij!
»Okolica šole je naše ogledalo,« je prav resno in modro razmišljal eden od kamniških osnovnošolcev. Ne bomo izdali imena šole, zapisali pa bomo njegovo izpoved, da že več let niso imeli čistilne akcije, pa bi ne bilo napak, če bi jih zopet imeli! Nič lažjega!
Pobuda vsem šolam se že piše:
Najsi se letošnji sneg še tako težko poslavlja, pomlad bo zagotovo prišla in zagotovo spet zeleno oblekle polja in travnike. Pomladna preobleka bo odela tudi okolico kamniških in podružničnih šol. Naj bo prvi pomladni dan v vseh šolah zaznamovan s skrbjo za ureditev okolice šol. Ni ga lepšega kot darovi narave, oplemeniteni z delom mladih rok!
GRAFITI lahko tudi umetniško zaznamujejo našo okolico!
Svojevrstnega izražanja mladih v pisanju in risanju grafitov se seveda ne da in ne sme prepovedati. Marsikatera bi bila prava puščava, če ne bi bila porisana z njimi. Toda vsaka packarija še ni grafit, kakršne želijo upodabljati ali samo občudovati mladi (in stari). Recimo, kakšen lep poletni sončni dan bi bil kot nalašč primeren za srečanje mladih »umetnikov«! Kje in kdaj - to pa je predvsem odvisno od pobude mladih in soglasja odgovornih, da bi se, čeprav umetniško privlačen grafit, ne znašel na nepravem mestu!
Kako otroci razumejo Konvencijo o otrokovih pravicah
1. člen
Cisto na začetku pove, da smo otroci vsi, ki še nismo polnoletni, to pa v večini držav traja do našega osemnajstega leta.
2. člen
Pravice, o katerih govori ta konvencija, veljajo za vse otroke sveta, pa če je naša barva kože bela, črna ali rumena, vetja to tako za fante kot za deklice.
Ni pomembno, ali si Slovenec ali Indijanec, če govoriš angle--ško ali kitajsko, če hodiš v cerkev ali ne.
Enake pravice veljajo za tiste, ki so doma na kmetiji, kot za te, ki živijo sredi Ljubljane.
Vseeno je tudi, če je tvoj oče šofer, direktor ali kmet, če so tvoji starši revni ali bogati.
Tudi ne verjemi bratu, ki je rojen pred teboj, da ima on več pravic, ker je pač starejši.
Prav tako ne misli, da ima tvoja sošolka, ki so ji v prometni nesreči umrli starši in sedaj živi pri neki dobri družini, .manj pravic kot ti, ki te vsako jutro zbudi mamin poljub in te popoldan očka odpelje z avtom na tenis
In da ne boš preveč domišljav in če se boš zmrdoval nad umazanim cigančkom, ki te je včeraj »žieal« za kak tolar - njega pač niso učili tako kot tebe, da se je treba vsak dan oprhati in počesati. Njegove pravice so ravno take kot tvoje, ki si si kavboj-ke strgal nalašč, da bi bil moderen.
Tudi tvoj prijatelj iz sosednjega stopnišča, ki ima očka v zaporu, ima enake pravice kot ti. Saj ni on kriv, da je njegov oče kradel, zato ga brani pred zmerjanjem in posmehovanjem. Tudi brez tega mu jc hudo.
Vedeti moraš, da ne boš ti kaznovan, če bo kdo od tvojih staršev rekel ali storil kaj napačnega.
Saj se ve, da starši otrok ne sprašujejo, kaj lahko storijo in česa ne smejo.
Lahko tudi samo nekateri od njih!
Več druženja mladih!
Mladi pogrešajo pogovor o življenju, medsebojnih odnosih, ki bi jim razkrili odgovore, zakaj razlike med njimi in kako te premostiti. Ena prav zanimivih pobud je bila, da bi se pogosteje srečevali z učenci OŠ ZUIM-a. Čeprav imajo zadnja leta učenci OŠ ZUIM dobro organiziran prevoz ob koncu tedna tako da ga večina lahko preživi doma in čeprav zanje lepo skrbi osebje v Zavodu, je pobuda privlačna in še posebej zanimiva, ker so jim to predlagali učenci, ki jim pločniki in druge ovire na cestah ne predstavljajo težav.
Še enkrat - šolski zvonec in šolski radio!
Naj se šolski zvonec ponovno oglaša v vseh šolah in naj se mu pridruži še šolski radio z zanimivim programom! Oboje bi po mnenju večine prisotnih dalo pj-ko na i šolskemu utripu!
Seja otroškega parlamenta se je končala ob 18. uri! Sejnina - mandarine in sladke snežne kepice - pa so šle v slast mladini, ki so povedali, kar so mislili. Prav mogoče je, da se je kaj narobe zapisalo ali pa se sploh ni, zato prosimo, da nas popravite oziroma dopolnite! Veselilo pa nas bo predvsem, če boste katero od pobud tudi uresničili!
Poslušala tn zapisala: IVANA SKAMEN (Klub starSev pri MC)
Slovenski kulturni praznik smo v Nevljah proslavili s kulturnim dnevom v petek, 7. februarja. V preteklih letih so nas obiskali ustvarjalci iz različnih področij umetnosti.
Letos smo praznovanje namenili ljudski pesmi. Cel teden so učenci zbirali pesmarice, zanimali so nas tudi stari predmeti in pregovori. Med zbranimi predmeti so bili likalniki na žerjavico ali železo, citre, trskar, knjige, posoda, atlas sveta, lanena brisača, petrolejka, lopar za tenis... Najstarejši predmet je sanjska knjiga, stara okrog 150 let. V razredih smo vse razstavili, da so si lahko to ogledali vsi učenci.
V petek so učenci posameznih razredov opravili različne zadolžitve. Nekateri so oblikovali svojo pesmarico, drugi knjižico s pregovori ali popisali ter risali stare predmete, risali ljudske instrumente...
Ob 10. uri sta prišla naša gosta: gospa Jožica Kališnik in gospod Božo Matičič. Bila sta svečano »opravljena« v - narodni noši. V enoinpolurnem nastopu sta nam z glasom in harmoniko predstavila nekatere ljudske pesmi in uglasbene pesmi pesnika Simona Gregorčiča. Program je vodila in z besedo povezovala gospa Jožica. Ob njunem izvajanju smo tudi mi z užitkom zapeli. Gospod Božo je zaigral venček pesmi in mi smo pritegnili s svojimi glasovi. Povedal nam je, da je njegova harmonika kromatična in prava redkost v Sloveniji. Ob nekaterih poskočnih pesmih so naša telesa zanihala v taktu. Uživali smo.
Ob koncu nam je gospa Jožica pripravila presenečenje - nagradni kviz. Učenci so odgovarjali na vprašanja o njunem nastopu. Napisati so morali, koliko je Gregorčičevih pesmi, koliko je uglasbenih, kateri so ženski oz. moški glasovi, vrsto harmonike, kdo je zbiral ljudske pesmi... Uf! Tisti, ki so bili pozorni poslušalci, niso imeli težav. Izid žrebanja je bil zelo zanimiv - iz vsakega razreda je bil izžreban po en učenec. Nagrade so bile kasete, ki sta jih poklonila naša gosta.
Preživeli smo prijetno dopoldne. Znova smo ugotovili, kako lepe so naše ljudske pesmi. Tudi mi jih znamo kar veliko in to z
Šli smo se pusta
DANES BOMO KROFE CVRLI, KAKŠNO SMEŠNO SE RAZDRLI, VSO OBLEKO BOMO SLEKLI, SE V PAJACE PREOBLEKU, S KRINKO SI OBRAZ ZAKRILI, SEME V SVET SE ZAPODILI, ŽALOST VSO NAJ SMENT P0HR USTA, DANES SLI SE BOMO PUSTA...
(Danilo GorinSek)
Davor tn AleS Izdelujeta pustne maske.
... in smo se ga šli. Pusta namreč! A kako? Na malo drugačen način, kot ponavadi. Učenci od 1. do 8. razreda so bili razvrščeni v 10 skupin. Skupine je določil žreb. V vsaki skupini so bili trije učenci z višje stopnje in dva učenca z nižje stopnje. Eno skupino so sestavljali otroci iz oddelka vzgoje in izobraževanja.
Na pustni torek, ob osmih zjutraj, se je začelo zares. Vsaka skupina je dobila svojo mizo, škarje, lepilo, material, ki si ga je izbrala po želji (karton, usnje, blago, volna, vata, pena, plastični lončki, slamice, embalaže, papir, barve in še kaj) in učiteljico ali učitelja, ki je delo nadzoroval.
Naloga pa je bila narediti naj-izvirnejšo masko in pri tem je bilo potrebno sodelovanje vseh učencev v skupini. Na začetku je bilo težko, delo ni steklo in otroci se niso najbolje znašli. Niso vedeli, kako bi si delo porazdelili, saj so bili iz različnih razredov in po sposobnostih zelo raznoliki. Ko pa so končno dobili zalet, njihovim idejam in ustvarjalnosti ni bilo konca. Nekaj skupin je delalo umetniške maske (take za ogled), nekaj uporabne maske (za na glavo), dve skupini pa sta naredili žive maske in sicer tako, da sta našemili kar dva učenca.
Bilo je zanimivo in učenci so se ob 9.30, ko smo imeli malico (v kateri je kraljeval pustni krof), pritoževali, da jim je zmanjkalo časa. Maske pa so bile kljub temu enkratne in izvirne, zato smo prve tri tudi nagradili.
S tem pa našega pustovanja še ni bilo konec, saj je po malici sledilo rajanje ob živi glasbi, ki sta nam jo omogočila Diko in Frenk. Žalosti pri nas ta dan ni bilo, saj nam jo je Šment pohrustal in za marsikoga se je vescljačenje nadaljevalo do večera.
Za OŠ 27. julij Kamnik NATAŠA HRIBAR
različnih koncev Slovenije. Ne-veljski učenci zelo radi pojejo -tako pri pouku glasbene vzgoje kot pri pevskem zboru. Tudi gosta sta nas pohvalila, ker smo pridno sodelovali.
Dobre volje smo se razšli. In
če kaj poznani naše učence, si je marsikdo od njih po poti domov brundal kakšno pesmico. Gostoma pa še enkrat prisrčna hvala.
Majda Zupantlt OŠ Frana Albrehta podružnica Nevlje
PUSTOVANJE
Prizadevni organizator pustnega sprevoda je bil tudi letos Klub staršev pri Mladinskem centru Kamnik. Na pustni torek popoldan so kamniške ulice zaživele podobno kot ob prireditvi Dnevi narodnih nos. MaSkare in njihovi spremljevalci so se zbrali na Glavnem trgu, nato seje pustna povorka ob zvokih našemljenih Članov Mestne godbe Kamnik pomikala proti Športni dvorani, kjer jih je zabaval ansambel Zvonček. Sodeč po tem, kako hitro je na vhodu poilo 1500 krofov, sklepamo, da se je pustnega rajanja udeležilo vsaj toliko maSkar. Organizatorji so prireditev v polni Športni dvorani popestrili z bogatim srečelovom.
SAŠA MEJAČ
Na čelu pustnega sprevoda so btlt tokrat našemljeni kamniški godbeniki, za njimi pa množica najrazličnejših maSkar.
Pustnega rajanja so se udeležili predvsem otroci, nekatere so v sprevod pospremili starši, ki so se ob ogledovanju maSkar prijetno zabavali Tudi simpatični pustni Semi Čebelico Majo tn Rdečo kapico sta spremljala njuna starSa.
Ogled jedrskega reaktorja v Podgorici
V petek. 17. januarja, smo imeli učenci sedmih razredov naravoslovni dan. Ogledali smo si jedrski reaktor v Podgorici. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Spremljala sta nas učitelja fizike in biologije.
Ob prihodu nas je sprejel g. Istenič z instituta Jožef Štefan. Najprej nam Je s pomočjo shem in grafoskopa razložil verižne reakcije, ki so osnova za delovanje reaktorja. V reaktorju, pa tudi v jedrski elektrarni, poteka kontrolirana verižna reakcija, tako da se lahko izvajajo znanstveni poizkusi ali da se lahko proizvaja električna energija. Če bi bila verižna reakcija nekontrolirana, bi lahko prišlo do nastanka atomske bombe, ali pa do katastrofe velikih razsežnosti. Reaktor v Podgorici, pa tudi tisti v Krškem, imata drugačen način delovanja kot černobilski, zato je možnost večjega povečanja radioaktivnosti minimalna. V reaktorju v Podgorici proizvajajo tudi kratkotrajne radionukleide. ki jih uporabljajo v bolnišnicah za diagnostiko. Tu se šolajo tudi študenti, ki praktično preizkušajo svoje teorije in odkrivajo zakonitosti jedrske fizike in kemije. Pokazali so nam tudi napravo za odkrivanje radioaktivnosti, ki se imenuje Geigerjcv števec ali po domače praskat, saj pri zaznavanju radioaktivnosti prasketa. Spoznali smo tudi nekaj nizkoradioaktivnih snovi in predmetov.
Ob odhodu so nam razdelili zloženke o jedrski elektrarni v Krškem. V njej je nazorno prikazano pridobivanje električne energije s pomočjo atoma. V šoli pa smo izdelali plakate in pregledali še strokovno literaturo o jedrski energiji. Na tem naravoslovnem dnevu smo se veliko naučili.
Andreja Burja, 7. b. Oš Stranje
Garvalska Himalaja - rojstvo Gangesa (5)
Božanski ogenj
Na obali Gangesa so sežigaliSča mrtvih Hindujcev vseh kast. To je pokojnikov mrtvaški oder, reka pokopališča, ki za večno utopi njegov pepel. Svojcem za mrtvim ostane samo spomin. Biti sežgan ob Gangesu pomeni daritev sebe bogu Šivi in čast za pokojnikove sorodnike. Ta čast stane, kar je odvisno od kaste. Mislim, da so drva velik strošek, ker jih ni. Videti sežiganje je zanimivost brez primere, ni pa dogodka prijetno doživljati, ker je za čustva nas, tujcev, nečloveški in težko dojemljiv.
Nekoč sem v Nepalu lahko prisostvoval sežigu na Pašapatina-tu v Katmanduju ob reki Bagma-ti. Pokojnika so svojci, z veliko oranžnega cvetja, zavitega v rumen prt, prinesli na pomol reke, k pol metra visoki skladovnici drv. Z njim na rokah so opravili nekaj obrednih plesnih krogov, potem pa so ga položili na drva. Odvrgli so cvetje v reko, na truplo pa so naložili še precej drv. Pol goli, izsušeni svečenik z dolgo sivo brado nam je podal goreče trščice, ki smo jih položili med drva pod mrtvecem. Pred očmi vseh se je ogenj razplamtel. Podob dogodka ne bom opisoval, ker jih nisem bil sposoben razumeti. Pepel pokojnika in drv so potem s svojo obredno častjo po-metli in ga ob žebranju potrosili v reko, ki se končno tudi izliva v Ganges.
Hinduizem je religija, ki prepričuje vernike, da verjamejo in verujejo v neživljenjske resnice. Zanje je tudi krava nedotakljiva svetost. Hodijo povsod, tudi med svetišči in templji, za seboj pa puščajo tople kravjake. Če ga pohodiš, si stopil v »holy shit«, sve-
ti drek. Tudi eden od nas je na ulici tako grdo »grešil«. Veliko onesnaženost povzročajo tudi ljudje, ki puščajo vse, kar pade od njih in iz njih. Monsun je njihov dar božji, ker jim vsaj enkrat letno očisti mesta in deželo.
Sončni zahodi so v Indiji pravljično lepi. Ko smo zapuščali templje, so sončni žarki pozlatili vse, tudi umazanijo. Za hip je okolica škrlatno zažarela in gladina Gangesa je kakor žareča kača izginjala v noč daleč na južnem obzorju. Noč se mi je zdela neprijetno skrivnostna, mistična in skoraj nevarna za brezbrižno potepanje kjerkoli. Za hinduj-ca je značilen fanatizem, ki postaja sinonim za človeka, pripravljenega žrtvovati vse, da bi zadostil svojim strastem, religioznim in eksistenčnim. Indija ima več resnic kot Indijcev.
Cestna džungla
Glavno cesto v državi Utar Predaš, ki pelje proti Delhiju, smo upravičeno imenovali po japonsko »sama jama guma fuč«. Pri našem džipu je kmalu izdihnila guma, medtem ko so vprege z bivoli lahkotno, brez okvar, premagovale velike luknje v uničenem asfaltu. Vozili smo se skozi rodovitno kmetijsko področje sladkornega trsa in riža. Gozdov ni. Domačini kurjavo delajo iz posušenih »kravjakov« tako, da jih zgnetejo v posebne »pogače« in sušijo na soncu.
V revnih mestih na naši poti do Delhija smo se na ulicah dobesedno zagozdili v gneči pešcev, kolesarjev, rikš, krav, kamionov, avtobusov, smradu prahu in dima. To ni naključje, tako je od zore do mraka. Ne velja ne desno in
ne levo pravilo, prednost ima vsak in nihče. Čas ni njihov problem, zato so strpni. Če hočejo naprej, vozijo levo, desno, po sredini, trobijo in mahajo z rokami, ker večina vozil nima smernih luči. V avtobusih najmanj potnikov sedi, večina jih je v jeklenih prtljažnikih na strehi, sedijo na oknih in odbijačih, povsod, kjer se še lahko držijo. Motoristi vozijo na motorjih vso, tudi petčlansko družino. Pogosto sredi tega prometnega direndaja leži na cesti sveta krava in vajena vsega hudega mirno prežvekuje. Mestne hiše so siromašne, bolj podobne kolibam, pred njimi, na obeh straneh ulic, so odprti kanali z umazano smrdečo vodo, pomešano z odpadki in iztrebki. Ni laž in ne izmišljotina, tudi v takšnih mlakužah smo videli domačine prati posodo. Civilizacija in revščina imata vsaka svojo ekologijo. Nisem se zgražal nad njihovo, tako živijo, imajo pač svoje, drugačno življenje. Z njimi moraš živeti brez čustev, potem ti je lažje. Ob cesti v kolibah živi na tisoče revežev, ki se borijo z lakoto in boleznimi, umazanija jih gotovo najmanj moti. Sedem ur smo v džipu poskakovali do Delhija in se tudi večkrat spomnili na svojo lepo deželo.
Delhi
Ima okrog devet milijonov prebivalcev in je tretje največje mesto v Indiji. Njegova duša so siromaki, usoda revščine in tudi posledica bogastva bogatašev, katerih je v Indiji tudi precej. V mestu je resnično vsega dovolj. Kdor nima nič, prosjači, tudi krade, kdor kaj ima, se zanje ne zmeni. Mesto živi počasi. Kjerkoli se ustaviš, se znajdeš v množici ponudnikov najcenejše in ničvredne krame.
Prodajajo za ceno vsakodnevnega preživetja. Kupil sem man-
darine, potem so jih pojedli otroci. Z lačnimi očesci in iztegnjenimi ročicami so mi omehčali srce do usmiljenja. Dobro dejanje je v Indiji tudi napaka. Potem bi moral imeti še veliko mandarin, saj se je okrog nabralo veliko otrok.
Revščina je .vse čase v Indiji rojevala tudi blišč, bogastvo in lepoto.
Moguli, rod dinastije muslimanov, ki so vladali več stoletij do 17. stoletja, so v Delhiju in drugih krajih Indije zgradili slikovite mošeje, templje, veličastne palače, dvorce in trdnjave.
Danes so to turistične znamenitosti in škoda, da niso bolj oskrbovane. Veličastna je Rdeča trdnjava iz časa Mogulov in tempelj Birla, vizija in ponos novejše indijske arhitekture. Delhi je mesto tisočerih vtisov in drugačnosti. Ni mogoče prezreti tudi lepih Indijk v živobarvnih sarijih, ki dostojno dokazujejo, da so najlepša podoba svetlejšega življenja in spolne slasti v Indiji, od pra-davnine do danes. Erotika Indijcem ni tabu. V templjih so ohranjene freske in skulpture erotične nežnosti in tudi perverznosti. Nataliteta je v Indiji gotovo največji problem prihodnosti.
CENE GRIUC (se nadaljuje)
Srečanje solidark in solidarcev
Delavsko kulturno društvo »Solidarnost« je pred leti v svojih vrstah združevalo pevce, dramatike, šahiste in občasno tudi godbenike. V okviru DKD »Solidarnost« je delovala tudi knjižnica. Danes v tem društvu delujeta le Se ženski in moSki pevski zbor. Za dramatiko je zmanjkalo volje in navdiha (čeprav v nekaterih krajih izven mesta ta dejavnost uspešno deluje), za šahiste je pred četrt stoletja zmanjkalo prostora, godbeniki pa so se osamosvojili in ponovno postali Mestna godba. Knjižnica je že zdavnaj prerasla možnosti društva, se osamosvojila In postala danes ena najsodobnejših knjižnic v Sloveniji.
Časi minevajo, ljudje pa ostajamo pa tudi preminevamo. Tudi dejavnost društva »Solidarnost« še vedno ostaja, navkljub kulturi ne preveč naklonjenih časih. Odbor društva se je odločil pripraviti srečanje vseh ne-
kdanjih članov in članic, (seveda tudi sedanjih), pa tudi simpatizer-jev društva v svojih prostorih - v dvorani nad kavarno VERONIKA v Kamniku. Srečanje bo v petek, 28. februarja, ob 19. uri. Pred obujanjem spominov na pretekla leta in snovanju programov za prihodnje obdobje, v katerem se bliža praznovanje osemdesetletnice ustanovitve društva, se bo predstavil moški pevski zbor društva, ki nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov iz leta 1919.
Računamo, da se bo povabilu odzvala večina članic in članov društva - nekdanjih in sedanjih in da bomo z izkušnjami nekdanjih članov in zavzetostjo sedanjih prispevali k dvigu kulturne zavesti ter prepričali tiste, ki menijo, da je kultura za potrato, da temu vendarle ni tako. Pričakujemo vas z odprtim srcem.
Predsednik druStva JANEZ MALEŠ
Razstava na državni praznik slovenske kulture
Kamniški likovni trenutek
V razstavišču Veronika je od 8. do 28. februarja odprta skupinska razstava novejših del kamniških likovnih ustvarjalcev. Razstava z naslovom Kamniški likovni trenutek, ki nam je na ogled spet po petih letih, potrjuje, da v mestu z bogato likovno tradicijo ta vrsta ustvarjalnosti kljub materi-
Ureditveni načrt M-1 - Pod skalco
alnim težavam še vedno živi.V pozdravnem govoru je vodja strokovne službe ZKO Kamnik Tone Ftičar pohvalil bogat odziv ustvarjalcev iz Kamnika in bližnje okolice, ki se s to kulturo ukvarjajo ljubiteljsko ali profesionalno, saj jih je med več kot tridesetimi razstavljalci nekaj z akademsko izobrazbo. V petnajstih letih, kar to razstavišče živi in deluje, presega vsakršne meje in ločnice, ki so morda značilne za druge kraje. Razstave so prepoznaven del kamniške kulture in splošne identitete. V lanskem letu so namreč prešli mejo stotih razstav, odkar to razstavišče deluje. Organizatorji so deležni širše pomoči Kamničanov in občine, za kar se je Tone Ftičar toplo zahvalil in se priporočil za vnaprej. Potarnal pa je nad mačehovskim odnosom z državne strani. Po Fticarjevem zagotovilu namerava ZKO Kamnik v letošnjem letu pritegniti k sodelovanju na razstavah tudi takšne ustvarjalce, ki komaj prestopajo prag javnosti. Likovni samorastniki naj bi se
pojavili na posebni skupinski razstavi.
O likovni razstavi in njeni ustvarjalnosti je govoril tudi akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec. Slovesnosti so dali praznični pridih članice in člani mladinskega kulturnega društva Priden možic iz Kamnika.
Na razstavi se predstavljajo: Tone Žnidaršič, Dušan Lipovec, Saba Skaberne, Polde Mihelič, Lojze Kalinšek, Dušan Sterle, Greta Boltar, Bogdan Potnik, Boris Bratuž, Tomaž Schlegl, Miha Kač, Silvo Teršek, Andrej Schlegl, Mirko Mrčela, Peter Pečevnik, Stane Balantič, Cene Grilje, Anton Gosar, Franc Zidan, Momo Lisičić, Marjan Novak, Ivo Kor-' daš, Franc Rifl, Miro Novak, Rudi Poljanšek, Vlado Hvalic, Slavko Smolnikar, Alenka Podobnik ter Dika Dolenc, Sašo Kozarski in Suzana Zgonec iz Likovnega društva Kamnik. Iz Likovnega društva Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik razstavljata Katarina Vinšek in Mateja Ocepek.
SAŠA MEJAČ
Da bi si naši bralci čim bolj lahko predstavljali od načrtovalcev predlagani osnutek ureditvenega načrta M 1 Pod skalco, ga sedaj tudi objavljamo. K temu osnutku smo tudi dorisali parcelo 7711, ki naj bi se po predlogih nekaterih vključila Se k temu UN in naj bi bila v celoti namenjena za športne oz. rekreativne dejavnosti. Sicer pa pomenijo posamezne črke (oznake) na tem načrtu naslednje: A - atrijski sklop (namenjen tudi za kvalitetnejšo ponudbo doma upokojencev), D - novo načrtovani podaljšek doma upokojencev, V - večnamenski objekt (za event. tenis, pokriti bazen, savno ipd.), 0 - obstoječa odbojkarska igrišča (sporen bo verjetno skrajno levi trikotnik, ki naj bi bil namenjen za parkirišče obiskovalcev odbojkarskih igrišč oz. alternativno tudi za tretje odbojkarsko igrišče r tu pa so sedaj narisani neki drugi objekti), T = obstoječa tenisača levo od bazena, pri čemer je vsaj njihova desna polovica močno sporna
in naj bi po alternativnih predlogih služila v prvi fazi poleti kopalcem, kasneje po dograditvi nadomestnih teniških igrišč, morda na parceli 7711, pa bi se ta celotni prostor ponudil kopalcem v rekreativne namene med kopanjem, npr. za namizni tenis, beach volley in seveda za sončenje ipd., K - kopališki objekti z bazenom, S - servisnohotelski objekt, G - gostinsko penzionski objekti, P - parkirišča, r - rekreacija na prostem, T - tenis igrišča na desni strani kopališča. Čisto levo je Cankarjeva cesta. Za stanovanjskimi bloki oz. hišami ob njeni vzhodni strani bo zelo verjetno potrebno še ta načrt prestaviti bolj vzhodno, saj naj bi posegal ne samo v vrtove teh stavb, temveč celo v poslopja (garaže ipd.), ki so bila zgrajena z gradbenimi dovoljenji. Vaše eventualne predloge popravkov lahko sporočite do 7. 3. po tel. 831-716.
M. W.
O razstavi sta zbrani množici ob odprtju govorila Dušan Lipovec In Tone Ftičar.
Pojasnilo
V Kamniškem občanu št. 2 z dne 30. 01.1997 je bilo na 3. strani objavljeno vabilo predsednika Komisije za popis žrtev II. svetovne vojne v občini Kamnik g. Milana Šuštarja, naj mu občani pomagajo pri zbiranju podatkov.
Izvršni odbor ZB občine Kamnik v zvezi z gornjim vabilom obvešča vse občane, da dajanje kakršnihkoli podatkov o padlih borcih v NOB, o umrlih v koncentracijskih taboriščih ali kako drugače pobitih žrtev nacifašističnega nasilja ni obvezno. Lahko jih dajo prostovoljno, nihče pa jih ni dolžan dati.
Knjižnica kamniškega srednješolskega centra ima bogato domoznansko zbirko, ki jo želi še dopolnjevati.
Odkupujemo dela avtorjev, ki so bili rojeni na Kamniškem in ki so živeli in delali v Kamniku. Pripravljeni smo odkupiti tudi njihove risbe, rokopise in fotografije.
Ponudbe, v katerih navedite ceno, sprejemamo pisno ali po telefonu, številka 061/817-210.
Na Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku lahko pridobite izobrazbo ekonomskega tehnika, prodajalca ali poslovodje.
Opravili boste samo tiste obveznosti, ki vam manjkajo. Priznali vam bomo, kar ste že opravili.
Vaše spričevalo ne bo imelo za šolo nenavadnih oznak. Prav nič se ne bo razlikovalo od spričeval rednih šolarjev, zato bo pri delodajalcih enako cenjeno.
Vpis??? Kadarkoli!!!
Za kulturo jezika
Za (pred, v, na ipd.) katero ali katerega?
V slovenskem jeziku so samostalniki lahko moškega, ženskega ali srednjega spola. Spol jc odvisen od naravnih značilnosti živih bitij in od slovničnih lastnosti besed, ki poimenujejo neživo. Spol samostalnika vpliva na vse pridevniške besede ob njem in na glagol. Tako je v knjižnem jeziku mogoče zapisati ali reči: nov cvet, svež sneg, velik človek (moški spol); nova obleka, sveža jed, velika hiša (ženski spol); novo leto, sveže jajce, veliko spoštovanje (srednji spol); otrok je pisal (moški spol); ženska je poslušala radio (ženski spol); dete je jokalo (srednji spol). V gorenjskem narečju uporabljamo samo dva spola; moškega in ženskega. Samostalniki srednjega spola so kar moškega spola. Tako je s
stališča gorenjščinc pravilno: nov
let, svež jajc, velik spoštvajne, nespodoben razmerje, velik mest, lep tele, dete je jokov. V knjižnem jeziku takih oblik ne smemo uporabljati, ne v govorjenem in ne v pisanem. Tega se zavedamo, zato takih napak vsaj običajno ne delamo.
Velike težave pa povzročajo nekatere druge zveze, kjer pozabimo oziroma ne vemo, da gre prav tako za srednji spol. Pogosto beremo besedila, kjer sta avtor in lektor spregledala take napake:
Zakon o popisu blaga v svojih določbah narekuje, da mora biti le-ta sprejet v letu, za katerega se opravlja Inventura.
V tabelah B pa je potrebno prikazati spremembe v četrtletju, za katerega podjetje poroča.
Številna pisma v njegovi zapušči-
ni kažejo, kako je njuno medsebojno spoštovanje preraslo v prijateljstvo, v katerega je postjal celo žarek prave ljubezni Razmerje, za katerega je značilno...
Vsi samostalniki, na katere se nanaša oziralni zaimek kateri, so srednjega spola (tisto leto, četrtletje, prijateljstvo, razmerje) - tako bi moral biti tudi oziralni zaimek (kot pridevniška beseda) v srednjem spolu, ne pa v moškem. Za, na, pred, v katerega ipd. bi bilo prav, če bi se oziralni zaimek nanašal na samostalnik moškega spola, npr.: To je človek, na katerega se lahko zaneseS.
Navedeni primeri bi bili torej pravilni, če bi bili zapisani:
.., da mora biti le-ta sprejet v letu, za katero se opravlja inventura.
... v četrtletju, za katero...
.., kako je njuno medsebojno spoštovanje preraslo v prijateljstvo, v katero je posijal celo žarek prave ljubezni,
...mesto, na katero...
...delo, na katero se sklicuje avtor... MARJETA HUMAR
Matična knjižnica Kamnik
40 let knjižničarske tradicije v dupliSkem kulturnem domu
Knjižnica na Duplici
Knjižnica na Duplici deluje že približno 40 let, z nekaj vmesnimi prekinitvami.
Dolga, leta je delovala v okviru DPD Svoboda, ki je financirala tudi nabavo knjig in omogočila prostorsko razširitev. V pro-
Prof. Tatjana Tontn v dupliski knjižnici
štorih, ki je zdaj, deluje že približno 16 let. Približno 10 let nad delovanjem te krajevne knjižnice bdi Matična knjižnica Kamnik.
Med vsemi krajevnimi ali vaškimi knjižnicami je dupliška edina, ki deluje toliko let. Vanjo jc vloženega veliko dela in skrbi mnogih ljudi, ki jim ni vseeno, kakšna je podoba kraja, v katerem živijo. Vsa dolga desetletja je knjižnica delovala v prostorih kulturnega doma, ki je bil zavetje tudi za druge dejavnosti.
Dolgoletno delovanje je odvisno tudi od gostote prebivalstva, saj je KS Duplica po številu prebivalcev prva v občini, torej je tu vedno dovolj tudi mladih bralcev.
Ta večdesetletna tradicija je
zgovoren dokaz, da knjižnica sodi med pomembna krajevna dogajanja. Velikokrat je bila v knjižnici taka gneča, da so morali bralci čakati v dolgih vrstah, preden so prišli do izposojevalnega pulta. DPD Svoboda jc knjižnici namenjala tudi precej sredstev, zato so bile vedno na voljo knjižne novitete in precej domačega branja.
Zdaj jo vodi Tatjana Tonin, profesorica geografije in zgodovine, ki že četrto leto predano in dobro opravlja to delo.
Knjižnica šteje okoli 6.000 knjižnih enot, vpisanih pa je 858 članov. Toninova je povedala, da je bilo v zadnjih 4 letih včlanjenih 68 novih članov in da je kar 62% bralk, glede na poklicno strukturo obiskovalcev pa  jc največji delež osnovnošolcev. Teh je kar  60%. »Če primerjamo podatke od začetka septembra do koncil leta 1996, lahko ugotovimo, da si je 227 članov knjižnice izposodilo 568 knjig. Veliko povpraševanje je predvsem po različni mladinski literaturi, ljubezenskih in kriminalnih romanih. Med obiskovalci dupliške knjižnice izstopajo osnovnošolci (65%), predvsem dekleta,« je poudarila Tatjana. Dodala je še, da med knjižnim gradivom prevladujejo knjige starejšega datuma, vendar pa to ne moti rednih članov. Gradiva je veliko, nekaj tudi strokovnega, torej je izbira kar bogata. Poleg tega je knjižnica tudi lepo opremljena.
Matični knjižnici Kamnik je izrekla zahvalo, saj se ta trudi z na-
Vabljeni na BIO - posvetovanje 5. marca v knjižnico!
»Vsakdo, ki ima vrtiček, je lahko srečen. Toda za tisto, kar mu na vrtu nudi narava, se ji mora oddolžiti.« (Hubert Požarnik: SOS za naravo in človeka)
Če želite svojemu vrtičku dobro, potem bo posvetovanje o bio-vrtnarjenju, bio-pridelavi hrane in bio-dinamiki ter uporabi naravnih zaščitnih sredstev kot nalašč pravo za vas!
Zatorej vabljeni na posvetovanje, ki ga bo vodila ga. Dragica FRIEDL v sredo, 5. marca 1997, ob 18. uri v Matično knjižnico Kamnik.
Namesto vstopnine - dobra vo-
bavo novitet za podružnične knjižnice. Tatjana Tonin si želi, da bi se obisk v podružnični knjižnici še povečal.
Vsi skupaj pa si želimo predvsem to, da morebitna prodaja ali kakršnakoli druga sprememba v zvezi z lastništvom dupliškega kulturnega doma ne bi vplivala na delovanje te krajevne knjižnice. Morebitne komercialne najemnine Matična knjižnica, ki zdaj nabavlja knjige in skrbi za plačilo sodelavke, ne bi mogla plačevati. Kakšne bi bile posledice predvsem za mlade bralce, ki so velikokrat prepuščeni premajhnim betonskim dvoriščem? Kakšna pa bi bila kulturna podoba kraja, v katerem je včasih živela folklorna skupina, dramska skupina, šahovska sekcija - vse se je dogajalo v kulturnem domu, ki so ga Dupličani imeli za svojega. Knjižnica in knjiga sta za marsikoga pot do preseganja socialnih okvirov, pot k znanju in osebnostni rasli. Zato mora še naprej delovati!
BREDA PODBREŽNIK
V članku v prejšnji številki Kamniškega občana smo spregovorili o tem, kako iščemo knjige po COBISS/OPAC-u. Naš namen je kar se da enostavno predstaviti zadevo, ki na prvi pogled sploh ni enostavna, pa čeprav v resnici je. Približno tako, kot prejšnja poved. Pa šalo na stran - na razpolago imamo ogromno informacij iz tujih in domačih virov, ki se lahko najdejo na različne načine, vedeti moramo le to, kako te možnosti izrabiti. Sicer pa so bralci, ki jih to zanima, povabljeni k nam, kjer sta za javno uporabo namenjena dva računalnika - PC na oddelku za odrasle, terminal pa na spodnjem hodniku. Vse podrobnosti iskanja je namreč težko opisati, najbolj primerne pa so - kot običajno v življenju - lastne izkušnje.
Tokrat bi radi prestavili še druge baze podatkov, ki pa so že za bolj specialne zahteve in bolj zahtevne bralce. Ravno te želimo opozoriti, da po zahtevne informacije ni treba več v Ljubljano, saj jih lahko poiščete tudi iz naše knjižnice.
Javno dostopna baza je tudi SwetScan. Ta vsebuje kazala za 14.000 znanstvenih revij in je preko COBISS/OPAC-a dostopna vsem uporabnikom na področju Slovenije. Baza se tedensko ažurira. Kaj lahko poiščemo v tej bazi? Če nas zanimajo strokovni ali znanstveni članki, objavljeni v različnih tujih revijah, potem je to prava baza za našo radovednost. Seveda pa jc znanje tujih jezikov nujno. [Dostop do Swet Scana je možno preko menuja BAZA, kjer izberemo REFERENČNE BAZE PODATKOV, preko terminala pit je dostop bolj enostaven - na dnu ekrana so vedno zapisani ukazi, ki nas pripeljejo v želeno bazo. Članke iščemo tako kot knjige, torej po iskalnih poljih: po avtorju, naslovu, po besedah iz naslova. (Govorim o enostavnejšem načinu iskanja, zahtevnejšega pustimo ob strani.) Recimo, da nas zanima.
Skupna razstava kamniških likovnikov v razstavišču Veronika
Kamniški likovni trenutek
Ob povabilu ZKO Kamnik se je na likovni razstavi, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku, zbrala večina likovnih ustvarjalcev iz Kamnika in bližnje okolice, ki se kakorkoli ukvarjajo z likovno dejavnostjo. Povabljeni so bili tako ljubiteljski likovniki kot šolani in poklicni umetniki. Večina razstav-Ijalcev je tudi že samostojno razstavljala v katerem od kamniških razstavišč. Ob izboru del za razstavo ni bilo nobene uradne selekcije, saj naj bi vsak udeleženec prispeval po svoji lastni presoji, vesti in zavesti značilno likovno delo. Tako je razstava rezultat lastne odločitve in vrednotenja svojega ustvarjanja vsakega posameznega udeleženca prireditve. Žal pogrešamo delo dveh kamniških akademskih slikarjev, ki iz takšnega ali drugačnega, meni nepoznanega vzroka, nista želela sodelovati na razstavi.
Tako široko in svobodno zasnovana postavitev je seveda rezultat najrazličnejših stilov, okusov in likovnih nazorov v širšem razponu od bolj ali manj vešče obvladljivih realističnih variant, domačijskega realizma in populizma, poizkusov foto-realističnih pristopov, preko simbolnih in fantazijskih preoblikovanj, vizionarskih likovnih iskanj, modnih, modernih, modernističnih in postmoder-nih trendov, pa vse do barvnih in prostorskih iskanj v smeri abstrakcije in informela; plastičnih prostorskih in kiparskih oblikovanj ter do zgovorne postavitve instalacijskega projekta. Zastopane so skoraj vse klasične slikarske tehnike: risba, akvarel, gvaš, tempera, olje in ak-ril, pa tudi grafika, v skulptu-rah in reliefih pa poznani kiparski materiali.
DUŠAN LIPOVEC
lja in radovednost!
t
Člani bodoče agrarne skupnosti Velika Lasna v skladu s 5. členom Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/39)
JAVNO POZIVAJO
člane nekdanje agrarne skupnosti Velika Lasna in njihove pravne naslednike k podpisu sporazuma o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti In sprejetju statuta, ki bo v nedeljo, 9. marca, ob 10. uri pri Zalaznlku na Veliki Lasni 9.
SVVEžTSCAN? OCLC?
kaj jc bilo v letu 1997 objavljenega o Sloveniji v tujih strokovnih revijah. Torej vtipkamo v polje besede iz naslova (saj je skoraj nemogoče, da bi bil naslov članka samo Slovenja) geslo Slo-venia. Ko stisnemo enter, dobimo število zadetkov, torej število člankov, ki se kakorkoli nanašajo na našo državo. Ko naredimo zapis (na terminalu odtipkamo zaporedno število zadetka, na PC-ju pa kliknemo na IZPIS), lahko pregledamo poleg naslova članka tudi podatke o tem, kje in kdaj je bil objavljen. Primer: 20. 3. 1996 je bil v Business Easter Europe objavljen članek Slovenia - local staff are expensive but lo-yal; Berta Jereb in Jožica Anžič pa sta v reviji Hematologv and oncologv (št. 5, 1996) objavili članek Pediatric oncologv in Slovenia. Zdaj torej vemo, da članek o temi, ki nas zanima, obstaja, vemo celo za podatke o letu, številki, straneh... Kako pa pridemo do članka? Iz baze SwetScan gremo v osnovni menu, potem v bazo COB1B, tukaj pa na terminalu poiščemo (na dnu ekrana) SPREMEMBA IZBORA GRADIVA, vtipkamo G (to pomeni gradivo). Ko dobimo oštevilčene vrste gradiv, izberemo serijske publikacije, to je strokovni izraz za revije. V Windowsih izberemo menu GRADIVO ali pa kliknemo na ikono, ki predstavlja revije (7. po vrsti od leve proti desni). Potem pod iskalno polje vnesemo naslov revije, ko stisnemo enter, dobimo izpis, na katerem je tudi zapisano, kje revijo dobimo. V našem primeru ima revijo Hematologv and oncologv Onkološki inštitut v Ljubljani in sicer od leta 1986.
Takšne podatke seveda ne iščemo zgolj za zabavo, pač pa za diplomske, seminarske, raziskovalne naloge, za strokovno delo in izpopolnjevanje ter za druge oblike izobraževanja. Naslednja baza je OCLC. Ravno v prejšnjem tednu je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani podpisala
pogodbo z OCLC, da bo od zdaj naprej tudi naša nacionalka v to bazo prispevala zapise o slovenskih knjigah. Tudi OCLC je dostopen preko sistema COBISS v naši knjižnici. Torej spet stopamo v svetovljansko svetovno sceno! V ta sistem je vključenih več kot 23.000 knjižnic iz 63 držav. Kar težko si predstavljamo, kako velik online centralni katalog imamo na razpolago, saj vsebuje čez. 30 milijonov zapisov, tedenski prirast pa znaša 30.000 zapisov. Da bi si lažje predstavljali, povejmo, da je en zapis ena knjiga (vsi bibliografski podatki) in da je pri nas v enem letu prirast naslovov približno 800 do I000 enot. Zapisi pa poleg knjig zajamejo tudi zemljevide, note, videokasete, avdiokasete, revije, računalniške datoteke... To je pomembno tudi za medknjižnično izposojo s tujino. Naj naštejemo nekaj servisov v OCLC: ERIC - to je vodnik po objavljenem in neobjavljenem gradivu s področja izobraževanja; VVORLDCAT (Svetovni katalog) - to je svetovni online katalog, ki vsebuje ogromno zapisov o gradivu iz mnogih knjižnic: GPO - tukaj najdemo zapise o dokumentih ameriške vlade (kongresna poročila, zaslišanja, obravnave, zapisniki, sodni spisi...).
Vendar pa za konec povejmo, da dostop do OCLC ni mogoč brez gesla. Tega vam v naši knjižnici lahko podeli direktorica knjižnice Breda Podbrežnik. Če vas to zanima, se oglasite pri njej, potem pa lahko svobodno uporabljate to bazo.
Vse te možnosti so temelj demokratičnosti - to je pravica do tega. da veliko ali pa vsaj nekaj vemo. Izraba leh možnosti je zastonj, je zanimiva, koristna in sploh enkratna. Tudi ni tako težka, kot se bere ali sliši. Če pa je vseeno utrujajoča, pa posežemo po dobri, stari, konvencionalni knjigi, ki je računalniki ne bodo nikdar izpodrinili.
BREDA PODBREŽNIK
Oda domovini
Matična nam domovina vsem Slovencem je edina. Dolgo smo se za njo borili, da smo jo sedaj dobili. Turki so bili pri nas, tudi Nemci so prišli v vas. Z njimi smo dolgo se borili, da smo Slovenijo dobili. Turke stežka smo zmazali, čeprav veliko krvi smo darovali. Nemcev smo se težko branili, a so jih partizani pobili. A vse to je videlo nebo, nebo slovenske domovine.
V Ljubljani stavbo so zgradili,
v njej so se politiki kalili.
Tam ves čas prah se dviga,
če kdor koli kaj pomiga,
tam kregajo se cele dni,
tam se malo pametnega naredi.
Ljudje v njej imajo velike plače,
zato imajo vsi daljše hlače.
Prvi v tujino hiti,
drugi pa na hodniku kadi.
To v parlamentu se godi,
tam že od nekdaj manjka pametnih ljudi.
A vse to vidi nebo,
nebo slovenske domovine.
Mi, otroci, se učimo, da se lažje odločimo, kam v službo bi hodili, kjer bi kruha si služili, punce mlade bi dobili in otroke Se vzgojili. A vse to bo videlo nebo, nebo slovenske domovine.
Jure PoljanSek,
7. b, OŠ Šmartno v Tuhinju
Razplet v zvezi z nameravano prodajo kulturnega doma na Duplici
Prizadevanja krajevne skupnosti uspešna
Kot nam je povedal Ivan Po-hlin, predsednik sveta KS Duplica, se bodo prizadevanja krajevne skupnosti, da bi obdržala prostore v kulturnem domu, le rodila uspeh. Po dveh razgovorih s predstavniki podjetja Stol in ogledu stanja v objektu, katerega je nameravalo pod-
Občina Kamnik.
V osnutku pogodbe je med drugim zapisano, da je Stol d. d. v fazi lastninskega preoblikovanja, zaradi Cesar prenaša na Občino Kamnik neodplačno v last in posest del nepremičnine na pare. št. k. o. Podgorje. V naravi ta del predstavlja kino-
Vestfiiik
s
tovarne upognjenega pohištva
_____
tO U KAMNIK
Si«-. *
Duplica* dne K julijo 1*W
Naš kulturni dom
1			
	-m H		
1	mm i	!	
	.......■}		
!<-.•.--.._'.__........... *			
rlt!.Kl ltUlU(i)l>:l}rt t(t»tl3 (OVADM kSlOl* DupllCA
ZUmajftc«i*f B?vorke v gr«dftll ft&tey« k«ttu:-aoga đotna, fc> m s<r uojuvttć v UtdR}Ou> b*$Q,J&* tovajo j«««« odgovor, v« v«U, ki kakorkoli na> (jpmluj*^ v«ftb(ttf, Vi ir. j<> tirarihant tj(j(,f>f rthi.ivi! v (. itevUkl »Vasfotk«« J>(,u mtiovnm »Giadino keitura/ doa, m> toto lalf, vrla«* 2 awAwiw d«
kt mm jo ritdi, 0>i »i lak« * t*i*t»iun >:i*::n «ji<»di-nto kultura) dota K<«t orintMiJ« u>«_toirti aaaaga
tovarniškega kolakllv* {'o je irtb« povedati.
xt<m«to«r%Ut) VMUM nstM(Ul lf. radkl prts.imo/ftf*;;
Nrt Uun DMitrt« hi rad pojfls;>i) ««kaj rakav, ki fili ftUftfflO s UMIttfoi, Nasti ptojrikli-.ntskd titsip« K moii«..) so!',xij::a fc<>I«go»i8 *tfc. &*JUM Ttnatam Ifl $;>»jft(- Dui;t:;«a, tli OlOgla šfutijcli i:>k.; sc;t
frflAJAvo poirftottlh tučrtov, rt-i a* bi ponovili jok« ksh Mprik Rttktrtarfh ((MddtK, kjor se * n«_dAvt-6lwJKf4ft[Mii ItaCfti zidaii. popravljali t« podirali
Naslovna stran Vestnlka tovarne upognjenega pohištva Stol Kamnik v katerem je julija 1953 ing. arh. Niko Kralj objavil tudi risbo bodočega kulturnega doma. Te zamisli so lahko uresničili le polovico.
jetje prodati na javni dražbi, je predsednik sveta KS v petek, 21. februarja, iz Stola prejel osnutek pogodbe o neodplačanem prenosu, ki naj bi jo sklenila oz. podpisala Stol, d. d. in
dvorano s pripadajočimi stranskimi prostori (garderobe, sanitarije itd.), dva prostora za potrebe KS, prostor, v katerem je knjižnica, v prvem nadstropju pa balkon in projicirnico.
Pojasnilo
V zvezi z objavljeno informacijo v prejšnji številki o sestanku krajanov Duplice, na kateri so obravnavali prodajo kulturnega doma na Duplici, v njej smo na podlagi informacije Ivana Pohlina, predsednika KS Duplica zapisali, da je dom projektiral dipl. arh. Niko Kralj, nas je poklical dipl. arh. Dušan Samec iz Celja, ki pravi, da je projektant tega objekta on kot sodelavec v projektivnem biroju ing. Stanka Bloudka in da je opravljal tudi nadzor gradnje. V zvezi s to zadevo nam je Ivan Pohlin naknadno dal na vpogled Vestnik tovarne upognjenega pohištva Stol Kamnik št. 2 z dne 15. julija 1953, v katerem jc ing. Niko Kralj v prispevku pod naslovom Naš kulturni dom med drugim zapisal: »Naša projektantska skupina z mojima šolskima kolegoma arh. Bešter Tinetom in Samec Dušanom ni mogla sprejeti krajšega roka za izdelavo potrebnih načrtov, da ne bi ponovili težkih napak nekaterih gradilišč, kjer so z nezadostno študiranimi načrti zidali, popravljali in podirali ter tako zapravljali težke milijone...
...Osebno pa sem kot član našega tovarniškega kolektiva, prevzel odgovornost za vse načrte in nadzorstvo pri gradnji...«
Ker na omenjenem sestanku sodelavec Dušan Samec ni bil omenjen, zato tega tudi v našem zapisu ni bilo. F. S.
Na občino Kamnik se neodplačno prenese v last in posest tudi asfaltirano zemljišče pred zgradbo, na katerem so parkirni prostori. Občina Kamnik bo brezplačno prenesla v uporabo navedene prostore krajevni skupnosti Duplica. Ta pa bo za njihovo vzdrževanje skrbela kot dober gospodar in nosila tudi vse obratovalne stroške. Brezplačna uporaba s strani občine bo dana za nedoločen čas in je občina, niti katerikoli drug pravni naslednik, ne more odpovedati, razen če KS ne bi ravnala v skladu s sprejetimi obveznostmi.
Ker je zgradba, še posebej pa streha, v zelo slabem stanju, naj bi se občina po osnutku pogodbe strinjala, da lastnik oz. investitor preostalega dela zgradbe opravi mansardno nadgradnjo, v kateri naj bodo stanovanjski prostori, nad to nadgradnjo pa v skladu s pridobljenimi dovoljenji postavi ostrešje s kritino. Sedaj je namreč objekt pokrit z ravno streho.
Občina Kamnik naj bi tudi soglašala, da Stol preostanek zgradbe proda najugodnejšemu ponudniku, ki pa mora opraviti prej navedena dela v zvezi s sanacijo stavbe. Soglašala pa naj bi tudi s prodajo dela nepremičnin Balinarskemu klubu Vir-tus in dela kletnega prostora, v katerem je strelišče, pa občinski strelski zvezi.
Po izjavi Ivana Pohlina so predstavniki Krajevne skupnosti Duplica s predloženim osnutkom pogodbe zadovoljni. 2tato predvidevajo, da jo bodo v kratkem podpisali.
Vsekakor so bila prizadevanja dupliškega sveta KS, ki so se začela s sklicem zbora krajanov, uspešna in so naletela na podporo tudi v Občini Kamnik, seveda pa tudi na razumevanje predstavnikov Stola.
FRANC SVETEL!
Ob 35. obletnici Kamniškega občana
kamniški občan
GLASILO SOCIALISTIČNE; ZVFZfl DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK
I.IIO i. # STKVH-KA 1
i 'K BRDA H 19t>2
< 1.N A 29 DIN
Tudi prispevek h kamniški zgodovini
Te dni poteka 35 let, odkar je zagledalo luč sveta naše občinsko glasilo Kamniški občan. V februarju 1962. leta je izšla prva številka glasila takratnega občinskega odbora SZDL, ki je pod tem imenom začel izhajati vsak mesec. Čeprav je v začetku pomenil nadaljevanje prejšnjega biltena Glas komune, je takratni predsednik SZDL Vinko Gobec v prvi številki zapisal, da bo »Kamniški občan dosegel svoj namen, če bodo v njem sodelovali s prispevki posamezniki, organizacije in društva«.
Tako iz prve številke, katere del naslovne strani objavljamo v pogovoru urednika F. Svetelja z Dušanom Rauterjem, direktorjem zavoda za izgradnjo turističnih objektov v Kamniku, izvemo, kdaj bo stekla žičnica na Veliko planino, na gradnjo katere so se leta 1961 začele bolj resne priprave in da je bilo do konca 1961. leta na Veliki planini zgrajenih že 40 počitniških hišic. V prvi številki je zanimiv tudi zapis o težavah in načrtih dramske sekcije Solidarnosti, katere delo je po daljšem uspešnem obdobju nekaj časa povsem zamrlo, v letu 1962 pa so odločili z uprizoritvijo Marinčevc komedije Poročil se bom s svojo ženo igralsko dejavnost v Kamniku spet oživiti. Bolj uspešni pa so bili takrat Kamničani na področju avtomoto športa. Mladi Janko Vrhovnik (danes Štefe), član Kamniškega AMD, je na Tomosovem kolibriju 50 cem dosegel dvoje drugih mest na državnem prvenstvu, državni prvak Leon Pintar pa je postal član AMD Kamnik.
S področja športa je zanimiv tudi zapis prof. Ivana Zike ob 30-Ietnici prve jugoslovanske hokejske tekme med Kamnikom in Ilirijo 7. februarja 1932 na kamniškem drsališču. Zmagali so sicer Ilirijani s 14:1 (častni zadetek za Kamnik je dal inž. Viktor Rebolj), vendar je Kamničanom čestital navzoči inž. Stanico Bloudek, ker so na svojem igrišču odigrali prvo tekmo v hokeju v državi.
Zanimiv je tudi spored filmov, ki so si jih v marcu 1962 lahko ogledali Kamničani. Med
njimi so bili slovenski film Nočni izlet, ameriški Čaj in simpatija, Pojmo v dežju. Avanture Toma Sawyerja in še šest drugih filmov.
Kamniški občan je že od prve številke naprej objavljal tudi kroniko (rojstva, poroke in smrti). Iz te kronike zvemo, da so toliko stari kot Kamniški občan (rodili so se januarja 1962) tudi naši občani Angelca Drolc iz Tuhinja, Srečko Kožlakar iz Češnjic, Antonija Komatar iz Mekinj, Janez Traven s Tunjiške Mlake, Miran Us iz Sp. Stranj in morda še kateri. V tem času praznuje 35. obletnico skupnega življenja vsaj šest takrat poročenih parov. Vsem tudi naše iskrene čestitke!
Pri urejanju Kamniškega občana se je v 35 letih zvrstilo kar lepo število (enajst) urednikov, nekateri manj, drugi dalj časa. Navajamo jih po vrstnem redu, kot so si podajali urednikovanje:
Franc Svetelj, Vinko Gobec, Tanja Mavric - Pirš, prof. Tina Škorjanc - Rom-šak, Dolfe Čebulj, Vinko Dobnikar, Franc Svetelj, Tomaž Jančar, Mira Jančar, Jana TaškaV, Janez Votek, Matic Romšak, Franc Svetelj. Do leta 1990 je bila izdajatelj časopisa občinska SZDL oz. občina Kamnik, po letu 1991 pa je izdajanje prevzelo podjetje Prclest iz Ljubljane, leta 1993 pa Bistrica d. o. o. iz Kamnika.
Čeprav se zavedamo, da bi se dalo za pestrejšo vsebino še marsikaj storiti pa je časopis v teh letih s številnimi sodelavci dostojno opravil vlogo obveščevalca občanov o vseh pomembnejših dogajanjih v naši občini in dal svoj precejšen prispevek tudi k trajnemu zapisu kronike življenja v naši občini. Zato bodo na straneh Kamniškega občana, natisnjenih v preteklih treh desetletjih in pol, našli pomembne podatke in zapise tudi bodoči raziskovalci zgodovine na Kamniškem.
F. S.
Koliko dohodnine bo treba odšteti?
POTEM ko jc statistični urad v ponedeljek objavil podatke o povprečni decembrski plači, so na finančnem ministrstvu izračunali višino povprečne letne plače v minulem letu in ž njo povezano dohodninsko lestvico. Tako zdaj tudi državljani lahko ugotovimo, koliko dohodnine bomo morali odšteti v proračunsko malhko. Napoved za odmero dohodnine za leto 1996 je treba oddati najkasneje do 31. marca letos.
Skozi občanov o oko
Če znaša letna osnova SIT nad do	Znaša davek SIT SIT
770.355	17%
770.355 1.540.710	130.960 + 35% nad 770.355
1.540.710 2.311.066	400.584 + 37% nad 1.540.710
2.311.066 3.081.421	685.616 + 40% nad 2.311.066
3.081.421 4.622.131	993.758 + 45% nad 3.081.421
4.622.131	1.687.078 + 50% nad 4.622.131
VOSOVJUJEŠESNEG - Na smučišču v Črni, ki ga upravlja Smučarsko društvo Črna, se ob vikendih zavrti vlečnica. Ves dan se je moč smučati za 600 tolarjev, popoldne pa za 400 tolarjev. Medtem ko sosednji Zavrh že počasi zeleni v zimskem soncu, pa je v Osov-ju še kar nekaj snega. Zato nameravajo od 24. do 28. februarja pripraviti smučarski tečaj za otroke. (F. S.)
Ta Indijanski Šotor se je »naredil« kar sam oziroma ga je naredila višja sila tn nI dodatna ponudba kavarne Veronika. H. STERLE
Vir: Finance
Povprečna letna plača je lani znašala 1,549.500 tolarjev, kar pomeni, da splošna 11-odstotna davčna olajšava, ki jo država prizna vsem davkoplačevalcem, znaša 170.445 tolarjev. Desct-odstotna olajšava za vzdrževanega družinskega člana oziroma prvega otroka znaša 154.950 tolarjev, za dva otroka 387.375 tolarjev, za tri otroke 697.275 tolarjev, za štiri otroke 1.084,650 tolarjev in za pet otrok 1,549.500 tolarjev. Olajšava za motenega otroka znaša 774.907 tolarjev, olajšava za davkoplačevalce, starejše od 65 let, pa 123.960 tolarjev. Učencem in študentom, ki so delali prek študentskega servisa, država ne bo obdavčila prejemkov do višine 40 odstotkov povprečne plače, torej če prejemki niso bili višji od 619.800 tolarjev. Davkoplačevalci si svojo osnovo za odmero dohodnine lahko znižamo še za tri dodatne odstotke, vendar le v primeru, če smo lani premišljeno nakupovali in shranili račune
SABINA PETROV
PROMET TUDI SKOZI MESTNO JEDRO? Je ideja o novi prometnici od avtobusne postaje do Šolske ulice uresničljiva? Nekateri svetniki menijo, da Kamniške Bistrice ne bi smeli z betonom ločiti od mesta. (FS)
Narod in njegova problematika (4)
I. Uvod
S tem prispevkom zaokrožujem analitični pristop k obravnavi vsebine o Narodu in njegovi problematiki. Glede na tretji prispevek, objavljen pod tem naslovom v ObCanu št. 3, 13. februarja 1997, je tokratna tematika naravnana na prejšnjega, vendar namesto regionalnih obmoCij (Kamniško, Ka-mniškobistriško, Komendsko, Motniško, Tuhinjsko in Tuhinj-skosrednjevaško) obravnavamo kamniško občino kot celoto, za lažje vrednostno dojemanje podatkov pa jo primerjamo s Slovenijo in še nekaterimi drugimi občinami.
II. Narodna struktura prebivalstva
Po statističnih podatkih, ki so
še zlasti, ko se zavemo, da so Slovenci (alpski Slovani) v začetku poselili kar kakih 70.000 km2 prostora, sedaj pa smo ograjeni v svoji domovini samo na 20.256 km2. Prvotno ozemlje je bilo resda redko naseljeno; danes, v slovenski državi, pa postaja slovenstvo relativno vse redkejše na račun povečevanja deleža Neslo-vencev in izjemno nizke natalitete Slovencev. V letu 1994 so se namreč v Sloveniji rodili samo 104 novi državljani, eno leto prej, leta 1993, pa jih je celo 219 več umrlo, kot se jih je rodilo. Najbolj se povečuje število Muslimanov, ker med vsemi najbolj izstopajo s svojo biološko nad povprečnostjo.
Narodnostna heterogenost, ki je v Sloveniji čedalje izrazitejša, povzroča v ljudeh precejšnjo dis-
gati slovensko državo in njene zakone. Prisotnost Neslovencev torej ni gospostvo tujcev. Je pa lahko moteč element, če postane vsiljiv za avtohtono prebivalstvo, za Slovence, ki živijo po več kot tisoč let starih koreninah svojih prednikov svojo kulturo in navade.
Slovenski narod je živel in ustvarjal tudi prej. Le da je takrat (zlasti v Jugoslaviji) počasi izgubljal mero za merjenje lastne moči. Nedavna, stalna primerjava z manj uspešnimi republikami je dajala Slovencem lažen občutek uspešnosti in večvrednosti. Neodvisnost pa je postavila Slovence na trda tla enakopravnega boja za preživetje v evropskem poslovnem svetu. Zato ni več mesta za naš izgovor.
Dr. MARKO ŽEROVNIK
Slovenci in Neslovenci v občini Kamnik ob popisu prebivalstva 1953 do 1991
	Popis	prebi	v a 1 s t	v a			I n d	s k s	
Narodnost	1953	1961	1971	1981	1991	1961/71	1971/81	1981/91	1971/91
SLOVENCI	17.721	19.621	21.909	24.813	26.248	111,7	113,3	105,8	119,8
%	99,19	98,61	97,49	93,92	91,25				
Muslimani	-	26	63	223	543	242,3	354,0	243,5	861,9
%		0,13	0,28	0,84	1,89				
Srbi	31	63	126	355	427	200.0	281,7	120,3	338,9
%	0,17	0,32	0.56	1,34	1,48				
Hrvatje	60	106	258	370	388	243,4	143,4	104,9	150,4
%	0,34	0,53	1,15	1,40	1,35				
Črnogorci %	1	5	14	120	175	280.0	857,1	145,8	1.250,0
	0,15	0,03	0,06	0,45	0,61				
Makedonci	1	14	20	103	108	142,9	515,0	104,9	540,0
%	0,15	0,07	0,09	0,40	0,38				
Albanci	-	1	3	17	31	300,0	566,7	182,4	1.033,3
%		«0,005	0,01	0,06	0,11				
Jugoslovani	-	18	16	151	96	88,9	943,8	63,6	600,0
%		0,09	0,07	0,57	0,33				
druge									
narodnosti	-	11	19	35	29	172,7	184,2	82,9	152.6
%		0,06	0,08	0,13	0,10				
opredelj. po									
reg. pripad.	-	._.-/	16	62	110	-	387.5	177,4	-
%			0,07	0,23	0,38				
ostali	-	32	30	171	611	93,8	570,0	357.3	2.036,7
%		0,16	0,13	0,65	2,12				
SKUPAJ	17.866	19.897	22.474	26.420	28.766	113,0	117,6	106,6	128,0
%	100,00	100,00	100,00	100,00	100,00				
Krajevne značilnosti vzgoje
Lik očeta
Iz krize temeljnih človekovih skupin (kakršna je tudi družina) lik očeta odseva v dveh smereh v dveh vlogah; prva postavlja očeta v središče družine in mu daje osrednji pomen za razvoj otrokove osebnosti; druga gre v izrazito nasprotno smer: pomena očeta za razvoj otroka ne priznava, očetova vloga zanjo ni osmišljena in tudi očetovstvo ni vrednota. Med obema skrajnima vlogama pa se pojavlja vrsta razlag očetove vloge.
Kamniško področje je družbeno patriarhalno (vladavina očetov) in tudi v družinah ima oče še vidno vlogo, kriza starševskih odnosov pa tudi temu območju ni prizanesla. Da otrok potrebuje očetovo ljubezen, ni potrebno posebej poudarjati. Pa vendar je toliko praznih, nejasnih, omadeževanih želja in dejanj skritih v besedi ljubezen, tudi v starševski ljubezni.
»Če hočeS biti ljubljen, ljubi«
V starševsko ljubezen vstopajo trije: oče, mati in otrok. Razumevanje in ljubezen med materjo in očetom ima v razmerju do otroka večji pomen, kot si mislimo in je vedno temelj za očetovo ljubezen do otroka, Mnogi očetje niso zmožni vzpostaviti bližine in ljubezni do otroka, če ni ljubezni tudi do ma-' tem oziroma gre ta interakcija (medsebojni vpliv) od matere k očetu in skupno k otroku. Pa tudi otroci niso vsi zmotni sprejemati očeta, ga spoštovati in se ga veseliti, zlasti ne, če ga k temu nagibu ne usmerjajo matere. Namreč spoznavanje in sprejemanje očeta je tudi v razločevanju vrednot na zahtevnejši spoznavni ravni kot spoznavanje in sprejemanje matere. Če k tej vrednoti ne prispeva mati, če tudi družbena naravnanost ne vodi k očetu, kako naj najde otrok pot do njega? V slovenskem prostoru pa tudi pri nas (na Kamniškem) je oče preveč odmaknjen, včasih kar odrinjen, zasut s krajevnim in političnim delom, z dodatnimi zaposlitvami (za ljubi kruhek) in še s čim. Oče se zmore in zna prej in laže kot mati odmakniti iz družine.
Tri stvari so, ki se jih moramo izogibati v družtnk sovraštvo, nespoštovanje in zaničevanje
V vrednotenju očeta velja naravnanost »k očetu«, k močnemu in suverenemu skrbniku. Se vedno so v ljudeh pričakovanja, da bo oče temeljni skrbnik
in hranitelj družine. Vsemu drugemu se prej odpovedo kot materialnim dobrinam iz očetovih rok (ni jim pomemben čas, ni pomembno čustvo, bližina). Tudi otrok ga vidi kot zaščitnika v vsem. Šele kasneje razlikuje dejanja, pri katerih jim je oče v oporo in pri katerih je ne bodo dobili.
Pri nas očetu Se pripisujemo avtoriteto, ne pa podrejenost, kije v odnosu do otroka v rokah matere. Velja celo rek, da »oče poganja otroke naprej«, je zahtevnejši v dejavnostih, je naprednejši (manj vezan na utečene vzgojne modele), doslednejši in bolj nepopustljiv. Zato ga otroci manj idealizirajo kot mater, ki se je bolj bojijo in jih bolj podredi (poznana je slaba vest pred materjo). Nekateri celo pravijo, da očetov lik mora imeti nekaj pomanjkljivosti, ker to omogoča bližino in posnemanje, ki pa ga otrok in zlasti mladostnik pri preveč vzvišenem, idealiziranem očetu ne more doseči. Kajti oče živi pred otrokom kot njegov zgled (ne glede na hotenja matere), vzorec obnašanja, v katerega otrok projicira svoj lastni jaz in se z njim poisti (z mnogimi skritimi ali manj vidnimi lastnostmi).
Otrok svojemu biološkemu očetu (drugače je npr. pri krušnem očetu) ne šteje napak in tudi ne vrlin, sprejema ga, če se mu podarja. Otrok tudi ne doživlja očeta v lastniškem odnosu, čeprav hoče posedovati (ga imeti zase). Posedovati pa ga hoče, ker ga nihče ne more zastopati in ker ga nihče ne more nadomestiti. Vendar je to posedovanje bliže BITI kot IMETI.
Zavest bližine otroka do očeta (ne le do matere) je prva trdna točka, na katero moramo postaviti lik očeta. Bliitna otroka do očeta je nujna (v doživljanju) in osrečujoča. Pa tudi oče mora vstopiti v to bližino in odvisnost od otroka, da lahko doživlja otrokovo srečo v odvisnosti, kose otrok opira nanj, mu zaupa, ga občuduje. Seveda to velja za otroško dobo, doživljanje v mladostništvu zahteva že drugačen odnos, ker postaja mladostnik samostojna oseba in ko se ta odvisnost, bližina in navezanost postopno trga.
Vez dveh rok, očeta in otroka, je želja po bližini, iz katere govori dobrohotnost. Bližina je velika preizkušnja za človeka, tudi za očeta in otroka. Bližina se lahko vzpostavi samo med nekaterimi (ni nam vsak človek blizu, lahko celo lasten otrok ne, lahko celo lasten oče ne). Da pa je oče blizu otroku in otrok blizu očetu, je potreben dobrohoten lik matere in to je dar in pomemben vidik za razvoj otrokove osebnosti.
Dr. ANGELCA ŽEROVNIK
nam na razpolago za leto 1991, se pokaže, da je bilo tega leta v občini Kamnik procentualno več Muslimanov, Črnogorcev in Makedoncev ter ljudi, ki so se opredelili po regionalni pripadnosti kot v Sloveniji, ter manj Srbov, Hrvatov, Albancev, Jugoslovanov (osebe, ki se ob popisu prebivalstva 1991 niso opredelile za narodnost, temveč za jugoslovan-stvo!) in tistih oseb, ki se narodnostno niso opredelili.
Sicer pa je zanimivo pogledati v pričujočo tabelo, kjer se lepo pokaže relativno izjemno visoka rast števila prebivalcev drugih narodnosti - Neslovencev v primerjavi s Slovenci v občini Kamnik.
S širšega vidika je treba k tej tabeli še dodati, da je bilo v Sloveniji leta 1991 32 občin od tedanjih 62, ki so imele procentualno več Slovencev kot občina Kamnik; 42, ki so imele več Hrvatov, in 31, ki so imele več Srbov, medtem ko je bilo občin, ki so imele več Muslimanov samo 14. Ob samostojnem upoštevanju Srbov, Hrvatov, in Muslimanov pa se pokaže, da je bilo tega leta v Sloveniji samo 6 občin, kjer so prevladovali Muslimani; poleg občine Kamnik so to Jesenice, Trbovlje, Tržič, Velenje in Zagorje ob Savi. Navedeno (regionalno) razmerje pa se gotovo ni porušilo, saj je rodnost Muslimanov izmed vseh narodnostnih skupin, zlasti pa Slovencev, tudi v Sloveniji najvišja.
III. Vprašanje malega naroda
Živimo v času, ko postaja razlika med velikimi in malimi narodi tudi v praktičnem, ekseku-tivnem pomenu nenavadno očitna in občutljiva. Veliki narodi vedno bolj poveljujejo malim narodom, pri tem pa mali narodi ne dobijo dovolj časa, moči in priložnosti, da bi posvečali večjo pozornost svojemu razvoju in lastnemu bistvu. To velja za Slovence, zato je nujno, da se tega zavemo v vsej polnosti.
Grenak je naš spomin, ko razmišljamo o slovenski zgodovini.
harmonijo (neskladnost); drugačen način življenja in drugačne navade, več jezikov, več kultur in ne nazadnje tudi različno pojmovanje vrednot. Bit vsake narodnosti pa veje tudi še iz matičnega naroda. To so dejstva. In kje je izhod? V zavesti naroda ter narodnosti, da smo celovita družbena- skupnost. S tem bomo močnejši in se bomo lažje uspešno upirali družbenim pritiskom večjih narodov, pa tudi tistim sosedom, ki gojijo poželenje po naši slovenski zemlji.
IV. In naša samostojnost
Ko se je neodvisna Slovenija začela odpirati svetu, so mnogi Slovenci spet začutili ogroženost naroda. Tujci oz. Neslovenci nas bodo preplavili in asimilirali in ne bo nas več. Ob tem je treba poudariti, da smo s samostojnostjo postali Slovenci tudi nacija (državni narod) in ne več le narod v običajnem pomenu besede. Tudi če bi se Neslovenci priselili v velikem številu v našo državo, bodo morali, rečeno po naše, ubo-
O novem poklicnem izobraževanju
Iz obrtne zbornice Kamnik
Novo poklicno izobraževanje prinaša dualni sistem in predstavlja letos jeseni novost za 9 poklicev (avtoklepar, av-tomehanik, mesar, mizar, RTV mehanik, tesar, usnjarski galanterisl, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil, zidar).
Obrtni programi bodo tako prešli v š. letu 97198 v dualni način in naj bi vse poklice (za katere bodo delodajalci zagotavljali učna mesta) veljala takšna oblika izobraževanja.
Izobraževanje poteka pri delodajalcu in v poklicni šoli. S podpisom učne pogodbe se pridobi status VAJENCA. Pripada mu nagrada za ves čas izobraževanja, ter 6 mesecev pokojninska doba za eno leto izobraževanja. Večji poudarek je na pridobivanju praktičnega znanja, delovnih sposobnosti in navad. Po končanem izobraževanju pa je »VAJENEC« usposobljen za začetek dela. Dualni sistem poklicnega izobraževanja je primeren tako za OBRT kot za celotno DROBNO gospodarstvo.
irena tonin
Lepote Sv. Primoža vabijo
V teh lepih že skoraj pomladnih dneh so še posebej zanimivi izleti na bližnji Sv. Primož. Pot do cilja ne zahteva preveč truda.
Ob predvelikonočnih nedeljah pa bo dih pomladi in slovesno pritrkavanje pri Sv. Primožu k »primožkim« mašam privabil številne ljubitelje cerkvene slovesnosti, lepe narave in čudovitega razgleda v dolino in na vršace. Maše bodo 2., 9. in 16. marca ob 10. uri Nato bo ob Isti uri maša tretjo velikonočno nedeljo, 13. aprila, in v četrtek, 1. maja. SAŠA MEJAC
Sv. Primož je priljubljena romarska in izletniška točka tudi za mlade družine.
Razpis urnih mest v občini Kamnik:				
Avtoličarstvo avtokleparstvo				
Smole Franc	Glavarjeva 14	Komenda	avtoličar (0)	1
Servis Koncilja Milan	Vrhpolje 41	Kamnik	RTV mehanik (ds)	1
Frizerstvo Juh Marjanca	Tunjška 2b	Kamnik	frizer (0)	2
Frizerstvo Jančič Erna	Groharjeva ul. la	Kamnik	frizer (0)	1
Frizerstvo Mustar Janja	Ljubljanska 14	Kamnik	frizer (0)	1
Tesarstvo in krovstvo Igor Štebe	Žeje 12	Komenda	tesar (ds)	2
Tesarstvo na terenu Miran Lamovšek	Moste 80a	Komenda	tesar (ds)	2
Urko Kamnik	Usnjarska 8	Kamnik	Izd. usn. in krz. oblačil (ds) 1	
NN usnjena konfekcija	Usnjarska 8	Kamnik	Izd. usn. in krz. oblačil (ds) 1	
Izdelava usnjenih oblačil				
Požarnik Marija	Trdinova 5	Kamnik	Izd. usn. in krz. oblačil (ds)	2
Trgovina Mirni	Glavarjeva 7	Komenda	Izd. usn. in krz. oblačil (ds) 1	
Šivanje iz usnja in tekstila Gantar	Križe 23c	Komenda	Izd. usn. in krz. oblačil (ds)	1
Gostilna Mlakar	Ljuljanska 40	Kamnik	kuhar	1
Splošno mizarstvo Koritnik Irena	Klanec 51	Komenda	mizar (ds)	1
Polaganje lesenih oblog Volovšek Jože Stahovica 11 b		Stahovica	mizar (ds)	1
Splošno mizarstvo Klemen Ivan	Moste 117	Komenda	mizar (ds)	1
Mizarstvo Čibašek Zdeno	Moste 87a	Komenda	mizar (ds)	1
Mizarstvo Kos Simona	Klanec 35a	Komenda	mizar (ds)	1
Mizarstvo Jeraj Rudi	Gora 28	Kamnik	mizar (ds)	1
Mizarstvo Petek Maks	Godič 82a	Stahovica	mizar (ds)	1
Mizarstvo Lužar Janko	Glavarjeva 10	Komenda	mizar (ds)	1
Ultra trade	Neveljska 2a	Kamnik	mizar (ds)	2
Mizarstvo Gradišck Franc	Zgornje Stranje 2	Stahovica	mizar (ds)	1
Mizarstvo Grkman Ciril	Godič 75	Stahovica	mizar (ds)	1
Mizarstvo Jašovec Adrijana	Poljska 8	Kamnik	mizar (ds)	1
Mizarstvo Maleš Vinko	Žeje 4	Komenda	mizar (ds)	1
Mizarstvo Vrhovnik Marko	Drnovškova 7	Kamnik	mizar (ds)	1
Mizarstvo Vrhovnik Anton	Tunjice 24a	Kamnik	mizar (ds)	1
Homels	Gradišče 3	Laze v Tuhinju	mizar (ds)	1
Gostilna Mlakar	Ljubljanska 40	Kamnik	natakar	1
Pekarna Hrovat Alfonz	Kranjska pot 3	Komenda	pek	1
Avtokleparstvo Berlec Jože	Sela 9	Kamnik	avtoklepar (ds)	1
Avtokleparstvo Klobučar Zvone	Godič 80a	Stahovica	avtoklepar (ds)	1
Avtokleparstvo Pirnar Stanislav	Perovo 8d	Kamnik	avtoklepar (ds)	1
Izpušni sistemi Ambrož Ferdinand	Podgorje 69	Kamnik	avtoklepar (ds)	1
Avtoličarstvo. avtokleparstvo				
Smole Franc	Glavarjeva 14	Komenda	avtoklepar (ds)	1
Avtomchanika Štupar Franc	Kranjska pot 7	Komenda	avtomehanik (ds)	1
Avtomehanika Cotnian Igor	Godič 86	Stahovica	avtomehanik (ds)	2
Avtomehanična delavnica				
Marn Marjan	Glavarjeva 70	Komenda	avtomehanik (ds)	1
Avtoservis Smolnikar Janez	Tunjiška mlaka 6/a	Kamnik	avtomehanik (ds)	1
4<rovstvo Bauman Danilo	Podgorje 34a	Kamnik	klepar	1
Kleparstvo krovstvo Sodnik Avgust	Gmajnica 9	Komenda	klepar	1
Kleparstvo krovstvo Vrtačič Andrej	F. Berganta 3	Kamnik	klepar	1
Popravila in izdelava gostinske				
opreme Toni Ježe	Podgorje 94	Kamnik	konstr. ključav. (0)	1
Proizvodnja ventilacijske opreme				
Petek Vinko	Križ 24	Komenda	monter klim. napr. (0)	2
Servis montaža Štraus Milan	Hrib 12	Kamnik	monter ogrev. napr. (0)	1
Kemična čistilnica Pucelj Franc	Glavni trg 14	Kamnik	kemični čistilec (0)	1
Šiviljstvo Trobentar Helena	Fortunata Berganta 1 Kamnik		šivilja-krojač (0)	1
Cvetličarna Korošec Mateja	Glavarjeva 75	Komenda	cvetličar (0)	1
Polaganje keramičnih ploščic				
Berlec Marjan	Sela pri Kamniku 9A	Kamnik	pečar	1
O gnoju in gnojnici smučinah in še kje
na
VODA, VODA - A NIKJER IZHODA!!!
Mislim, da se tiskarsko crnilo na predzadnji Številki Kamniškega občana Se ni dodobra posušilo - tam nekje sem pisal o Janezovi smučini in na vse pretege hvalil lepo naravo od Križa proti Tunjicam in s skrbjo ter trudom urejene tekaške proge, po katerih se je poganjalo kar nekaj svežega zraka in miru željnih rekre-ativcev. Vsak dan je bilo živahno, posebej pa še ob sobotah in nedeljah, saj se je marsikdo raje odločil za prijetno bližino tihih jas in travnikov in jih zamenjal ža hrup in gnečo na urejenih gorskih smučiščih.
Nekateri smo hodili tja, da bi si razgibali bolj ali manj stare kosti, drugi spet na prijeten sprehod - vsak je našel kaj zase in bilo je lepo in prijetno.
No, in takrat, ko se črnilo na papirju še ni čisto posušilo, bila je zadnja sobota v januarju, ko je sonce spet obetalo predreti megleni oklep in posijati v pozno zimsko jutro, sem pobral šila in kopita, namazal smučke in zavil proti lovski koči na Križu. Že ko sem zavijal z glavne ceste, sem se začudil, da ni več parkiranih avtomobilov in večjega vrveža na snegu. Tolažil sem se s tem, da so ljudje raje ostali doma in gledajo televizijski prenos s tekmovanja alpskih smučarjev. Zapeljal sem avto na zorano čistino ob poti. se primerno dirkalno opremil, zapel smuči in se pognal dogodivščinam naproti. V nosu me je neprijetno zaščegetalo, ko sem se bližal travniku, kjer se smučine začnejo ali pa končajo, kakor
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI Jr^^iL CENTER cTVrEi       IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. st.), pričetek 4. marca
- trgovska šola (IV. st.), pričetek 4. marca Jesenski semester 1997/98
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel...
* USPOSABLJANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-278
za koga. Med vejevjem sem opazil, da ima travnik čudno temno barvo in ko sem prišel blizu, sem opazil, da je na debelo posut s hlevskim gnojem. Ne vem sicer, kakšnega izvora je bila ta gnojna obloga, ali je bila kravjega ali konjskega - smrdelo je približno tako, kot da bi bila mešanica obojega. V prvem hipu ni bilo v meni nobene zle misli o umnem poljedelstvu - ozrl sem se okrog sebe in si rekel, da je drugje še dosti prostora in če sem nepovabljen gost, se moram kot gost tudi obnašati.
Skozi grmovje in vejevje sem si utiral pot do jasnejših in manj smrdečih obzorij, vendar nisem imel sreče. Prišel sem do sosednjega travnika, ki je kazal drugačni odtenek rjave barve in ugotovil sem, da je polit z gnojnico. In to precej temeljito. Kazalo je, da si je lastnik tudi za naslednjih nekaj let hotel zagotoviti dovolj plodno podlago za zeleno travo.
Ker se za gnojenje in njegove blagodati v tistem trenutku nisem preveč navduševal, sem jo mahnil naprej po gozdni poti proti Tunjščici in spet se je pokazala belina snega, smučina se je lepo vila ob robu gozda in smrad je ostajal nekje zadaj v vejevju. Torej sem le našel svoj prostor.
Na kmetijstvo se res ne spoznam in tudi tam okoli Križa ne poznam nikogar, zato tega ne pišem iz kakršnekoli osebne zamere. Verjetno bi bilo prav, da bi se še v jeseni z lastnikom pogovorili in ga prosili za dovoljenje, morda je kdo to tudi storil - lepo in prav bi bilo, če bi bilo tako. Lahko pa, da temu ni bilo tako in lastnik je pač storil, kar je. In vendar se mi zdi, da gnoj in gnojnica tam okoli le malo preveč zaudarjata. Veliko sem smučal v tujini, vendar nisem nikjer opazil niti najmanjšega madeža s takšno ali podobno vsebino. Kdo ve, morda imajo zakon, ki jim kaj takega prepoveduje, ali pa enostavno iz uvidevnosti počakajo, da začne sneg pobirati in šele potem začnejo z agrokultur-nimi ukrepi. In verjemite mi, tudi tam imajo na pomlad lepo zeleno travo. Sicer pa, če smo že pri agrokulturi - v tej besedi je skrita tudi kultura, Slovenci smo ji posvetili celo svoj praznik in prav bi bilo, da se ne bi nanjo spomnili le enkrat na leto.
-jok-
»Z našo vodo je nekaj narobe,« so v petek popoldan in soboto dopoldan (14. in 15. februarja) prestrašeni krajani Novega trga telefonsko in osebno opozarjali vse, ki bi jim pri tem lahko pomagali: policijo, gasil-
ce, civilno zaščito, inšpekcijske službe, župana, tajnika, komunalce in Zelene Kamnika.
Šele po dolgih urah klicev in skrbi je končno prišlo javno obvestilo, da je treba vodo iz pip v Novem trgu in Perovem pred uporabo prekuhavati!
Kaj se je torej v Kamniku, točneje v Novem trgu, konec prejšnjega tedna dogajalo in kaj bi se lahko zgodilo zaradi malomarnosti dela upravljalcev vodovoda?!
Prebivalci kamniških naselij Novi trg in Perovo so v petek ugotovili, da voda iz pip smrdi. Ker je bil vonj precej neprijeten, je večini nagnal strah v kosti. Skupaj z upravljalcem kamniškega vodovoda. Komunalnim podjetjem Kamnik, in republiškim zdravstvenim inšpektorjem so prizadeti stanovalci ugotovili, da je v vodohramu na Palovški cesti, ki vodi proti Staremu gradu nad Kamnikom, voda prišla v stik s hlapi barv in topil. Kako je lahko prišlo do tega?
Zgodilo se je med rednim vsakoletnim barvanjem vodovodnih cevi, po izjavi direktorja kamniške komunale pa se je to zgodilo prvič.
Eden od krajanov Novega trga, ki je sodeloval pri iskanju in odpravljanju vzrokov onesnaženja, je dejal, da so komunalci barvali cevi že v četrtek. Ko je v petek skupaj z enim od njih šel v vodohram, je zavohal smrad že pred vrati. Ko sta jih odprla, sta morala počakati, da se je koncentracija hlapov v vodohramu znižala, da sta lahko vstopila. V prostoru, kjer so trije bazeni s pitno vodo ločeni le z visoko betonsko ograjo, je bilo za dva zabojčka barv in topil, vse posode pa niso bile zaprte. Odnesla sla jih iz vodo-hrama, komunalec pa jih je nato s kombijem odpeljal v primernejše prostore.
Razmere so se po tej »čistilni akciji« in prezračitvi vodo-hrama takoj izboljšale, saj v soboto neprijetnega vonja iz pip skorajda ni bilo več zaznati.
V ponedeljek, 17.2., je bilo navodilo o prekuhavanju vode preklicano, saj je bila po izvidih vzorcev, vzetih po nalogu zdravstvenega inšpektorja, voda zopet primerna za pitje in ni več smrdela.
Zapisano smo povzeli po prispevku novinarja J. Petkovška, objavljenega v časopisu Delo, 18.2.1997. Ce k temu dodamo še kritiko številnih krajanov, ki so tudi nas klicali za nasvet in pomoč, potem dogodek, ki bi se lahko končal tudi drugače (na primer: zastrupitev z vodo), lahko ocenimo kot posledico malomarnega in neodgovornega ravnanja komunalcev.
Četudi se je zgodilo prvič, bi" bila lahko nesreča tu! In prav nobenih zagotovil ni, da se vse to na tem ali drugem vodohramu ne bo ponovilo.
O tem, koliko časa so komunalci potrebovali, da so krajane javno opozorili na onesnaženost vode, pa tako ali tako ne gre izgubljati besed.
Ce držijo informacije, da so upravljalci vodovoda prizadetim krajanom svetovali, naj čimveč onesnažene vode iztočijo iz. pip, potem je najmanj, kar po vsem tem lahko za prizadete storijo, to, da račun za (povečano) porabo vode primerno znižajo! .,„, /
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Strehovec dr. Jagoda Potočnikova 15, Domžale tet.: 712-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek T3h- T9ft.
torek, petek 8h-12h
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Pri/v,,.,,,r, fnnrhi nroAvottvtva   hi Kto rtnUnnfin/, tvlnhn) nntoottnli vvo vL'nnrli So Ho no vo.      in \tvo  knr vo fin n(\(lroti in lenr in v /Invoan  ] inriio v inlrn flomnkrnriir
Pri(znanje) o športu
Spet je leto naokoli in ponovno je Športna zveza občine Kamnik podelila priznanja za športne dosežke. Neverjetno, vendar se je ponovila stara lanska zgodba, ki ste jo celo v nadaljevanjih brali v Kamniškem občanu. Resda je zadeva do neke mere drugačna kot lani, toda tudi tokrat so nekateri ostali brez zasluženih priznanj za lanske dosežke. Da bo zgodba krajša, gre za (najmanj) tri primere, kijih je že pojasnil Olaf Grbec - sekretar na občinski Športni zvezi
a) Vida UrSič za osvojeno prvo mesto na absolutnem državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu med članicami, s katerim je postala kategorizirana športnica državnega razreda (po pravilniku OKS), po mnenju komisije in predsedstva ŠZ priznanja za dosežke ne zasluži, čeprav ima vsaj glede kategorizacije primerljive rezultate z obema dobitnicama priznanj v ženski članski kategoriji.
b) Damjan Zlatnar s petimi naslovi mladinskega državnega prvaka v atletiki (200 m. 400 m, 400 m ovire, štafeti 4x100 in 4x400) ni dobil priznanja, ker je prestar. Damjan (roj. 77) po kriteriju ŠZ pri podeljevanju priznanj spada v člansko kategorijo, čeprav je lani tekmoval Se med mladinci. Je kategorizirani Športnik državnega razreda.
c) Na Tadeja Trobevška (mladinca), desetega (10.) na svetovnem prvenstvu v krosu z gorskimi kolesi in državnega prvaka med mladinci, na športnika perspektivnega razreda pa so - pozabili'/! Njegov rezultat je en kakovostni razred pred ostalimi, ki so dobili priznanja.
d) Na sklepe podelitve priznanj so se pritožili tudi v Odbojkarskem klubu Kamnik kot najboljši med pravimi moštvenimi ekipami. Zadnji čas za spremembe, kijih napovedujete. Take ali drugačne. Predpostavljenim na OŠZ, ki so voljeni oz. imenovani za upravljanje z občinskim Sportom, katerim je zaupan tudi denar nas, davkoplačevalcev, se zastavlja vprašanje, ali športa ne poznajo ali pa ga nočejo poznati, ali so pretirano pristranski in gledajo samo na trenutno korist tistih, kijih poznajo. Ali pa jih za vse skupaj b..., seveda če ne velja katera od zgoraj postavljenih trditev. Člani komisije za imenovanja in kadrovske zadeve in člani
predsedstva, ki ste dokončno (slabo) požegnali vse skupaj, če še ne veste, s takimi dejanji izgubi nagrajevanje vsak smisel, ker je daleč od športnega fair-playa, ki naj bi bilo vsaj glavno vodilo športu.
METOD MOČNIK
Smučarski poleti »Gora« 97
Del vaSega cenjenega glasila v rubriki Pisma, mnenja, odmevi navadno obravnava polemične vsebine, zato upam, da ta prispevek, ki obravnava pozitiven primer, ne bo osamljen. Gre za vsakoletno prireditev »smučarski poleti« na Gori pri Komendi. Organizacija prireditve, obisk, vzduSje, sposobnosti in izvirnosti napovedovalca, pokrovitelji, nagrade, zagnanost in prizadevnost domačinov ter mnogo drugih do popolnosti izvedenih aktivnosti organizatorjev zasluži vse iskrene pohvale in je svetel zgled, kako je mogoče s sposobnostjo in skupnimi cilji tudi v težkih vremenskih pogojih organizirati prireditev, kije izvedena brez kakršne koli pomoči raznih proračunov in »profesionalcev«. V imenu mnogih najis-k renejše čestitke! JOŽE ARKO
Nedonosen nočni turizem
Nihče javno ne zahteva, da bi ugotovili, kdo nasilno požiga zidne plastične smetnjake od Grabna do Zaprle. V preteklem mesecu in pol je bilo na tej relaciji zanetenih pet plastičnih koškov in eden večji transportni smetnjak pri trgovini Merkur na Ljubljanski cesti. S tem dejanjem so nočni dihurji povzročili lastnikom stavb in mestu Kamnik materialno škodo na fasadi, izložbenem oknu in smetnjakih. Ti primeri niso osamljeni, ker se moč nevidnih sil vidi po celem mestu. Videti je, da organi pregona niso učinkoviti pri odkrivanju ponočnjakov, čeprav se ve, kdaj in kdo zapušča lokale pozno ponoči in kateri lokali obratujejo do svita. V Občanu skoraj ni takih informacij o tem, da bi bili kršitelji javnega reda odkriti, kaznovani in da so morali plačati storjeno škodo. Če nikakor ni mogoče s sodobnimi prijemi odkriti storilcev, bi se morda zatekli k vedeževalcem, saj svoje storitve ponujajo kar v časopisih.
Živimo v neprijaznem obdobju, saj podivjane sile polomijo in podre-
jo vse, kar se da podreti in kar je v dosegu. Ljudje s tako demokracijo, ko si državni organi zatiskajo oči pred nasiljem, niso zadovoljni. Ti organi pa niso mlačni v odnosu do državljanov, ko zahtevajo izvrševanje davčnih obveznosti. Odločni so pri finančni politiki in še v tekoče in žiro račune hi radi gledali. Posledice nasilja nad raznimi komunalnimi in reklamnimi znaki v mestu in okolju nosijo davkoplačevalci. Breme obnove ali nadomestitve uničenih naprav in objektov bi morali nositi storilci. Ker so pa ti neodkriti, morajo prevzeti kolektivno plačilo škode krajani. Morda bo kdo zamahnil z roko, rekoč: »To so vaje sproščanja fizičnih napetosti mladostnikov.« Obnova popackane ali zadimljene fasade pač ni poceni sprostitev za tistega, ki mora v neučinkoviti demokraciji nositi materialne posledice za dejanje neodkritega storilca. Če bodo tisti, ki so odgovorni za funkcioniranje države in občine, gledali na problem nasilništva skozi prste, bo naše bivalno okolje postalo kulturno vse bolj osiromašeno. A. KONDA
Podrti betonski stebri in kovinska ograja ob OŠ Toma Brejca.
10    27. februarja 1997
PLANINSTVO - ŠPORT
Kamniški OBČAN
Med planinci
Prvi zimski vzponi letošnje alpinistične šole
Vreme in razmere v gorah so se v prvi polovici februarja toliko ustalile, da se je lahko letošnja kamniška alpinistična šola letos prvič pozimi podala tudi v hribe. V soboto, 8. februarja, so odšli na bivak na Malih podih. Še istega dne so nato na Vodinah med Rinkami vadili elemente zimske hoje in plezanja: uporabo cepina, derez, hojo brez derez, sidrišča, varovališča, varovanje in zaustavljanje zdrsov z vrvjo.
Naslednjega dne so izvedli tudi svoj prvi zimski vzpon. Tako je Barbara Drnovšek pod vodstvom Radota Nadvešnika in v spremstvu ameriškega gosta v Kranjski Rinki preplezala Poševno grapo. Iztok Grilje, Jože Kavčič, Boris Martinčič in Jernej Per so pa pod vodstvom Bojana Pollaka prav tako v Kranjski Rinki preplezali Levo grapo v vzponu in Poševno grapo v sestopu.
Vaja postaje GRS v reševanju s sedežnice
Napajanje z električno energijo žični.ških naprav je izvedeno v glavnem z zračnimi vodi. Take pa lahko poškodujejo razni naravni pojavi, med drugim tudi žled. To pa pomeni tudi prekinitev pogona za žičnice. Lahko pa pride do prekinitve pogona tudi iz raznih drugih vzrokov. Če se ustavi vlečnica, ni tako hudo, tudi v gondoli so potniki zavarovani pred direktnim vplivom vremena, zato pa
so na sedežnici najbolj izpostavljeni vsem vplivom, ki jim sami ne morejo pobegniti, saj je vsak skok s sedeža lahko smrten.
V takem primeru je potrebno potnike čim prej varno spraviti na tla. Da bi se to tudi res zgodilo, je potrebno kar nekaj vaje in usposobljenosti. Zato je tudi postaja GRS Kamnik v sodelovanju /. žičnico na Veliko planino   v četrtek, 6. februarja letos, izvedla vajo reševanja s sedežnice.
18 članov postaje je tega dne popoldne vadilo reševanje potnikov s sedežnice. Ob koncu rednega obratovanja sedežnice se je ta ustavila tako, da je bilo med tretjim in petim stebrom 6 »potnikov«. Po en reševalec je splezal na steber, na žično vrv vpel posebno kolo in nato ga je drugi reševalec varovanega z vrvjo spustil do sedeža. Tam je zavaroval potnika in ga spustil v posebnem trikotnem sedežu oziroma v gasilskem pasu na tla. Nato se je spustil do naslednjega sedeža in ponovil operacijo.
Spočetka je šlo počasneje, ko pa so se malo navadili, je bilo potrebno od trenutka, ko je reševalec prispel do potnika in do trenutka, ko je bil potnik varno na tleh, samo 2 minuti! V povprečju so porabili po 5 minut na reševanje enega potnika. Če bi bila sedežnica polno zasedena, jc seveda potrebno računati, da bi do takrat, ko bi bil zadnji potnik varno na tleh, poteklo bistveno več časa. Število reševalcev je omejc-
Del udeležencev alpinistične šole tik pod vrhom Kranjske Rinke (2453 m). V ozadju je Skuta
no, pa tudi sam dostop do vseh stebrov zahteva tudi določen čas. Vendar je ta vaja dokaz, da se ni bati, da ne bi bili gorski reševalci kos tudi takim nalogam.
BOJČ
Jeglič zmagovalec mednarodne tekme v lednem plezanju
Na tekmovanju v lednem plezanju v Courchevelu, ki ga Francozi organizirajo že od leta 1988, je v dveh disciplinah v težavnostnem in v hitrostnem plezanju zmagal Janez Jeglič (AO Domžale, GRS Kamnik). Tekmovanja se je udeležilo šestnajst najboljših lednih plezalcev iz Evrope, Slovenijo pa je zastopal slovenski alpinist, ki je v lednem plezanju v našem merilu med plezalci razred zase. Tekmovanje je bilo 18. in 19. januarja, odvijalo pa se je na 35 metrov visokem stolpu. V težavnostni preizkušnji plezajo tekmovalci od spodaj in za varovanje sproti vpenjajo v ledne vijake. Plezalec mora smer dvakrat preplezati brez padca in dobiti čim manj negativnih točk, ki jih sodniki prisodijo za vsako napako: zdrs, odvečen udarec s cepinom, prestop... Jeglič je bil v prvem teku finala najboljši. Ker led ni bil najbolj zanesljiv, je v drugem teku predvsem pazil, da ni naredil kakšne napake in na koncu zmagal s
Spoznavajmo Mehiko
Planinsko društvo Kamnik organizira v tem letu več planinskih predavanj in srečanj, pospremljenih z zanimivimi slikami, diapozitivi in komentarji. Vsa dosedanja tako organizirana predavanja so požela veliko zanimanja in so bila dobro obiskana.
V četrtek, 13. marca, ob 18. uri bo v dvorani razstavišča Veronika nad kavarno Kamnik pot po Mehiki predstavila članica vodniškega odseka ga, Marinka Koželj. Predstavitev nosi naslov »Ognjeniki in stare kulture Mehike«.
Ta polopisno-gomiška predstavitev Mehike bo zelo zanimiva in prijetna za vse ljubitelje naravnih lepot, prav tako pa tudi privlačna, ker bo pokazanih veliko lepih slik in v govornem delu posredovanih mnogo zanimivosti.
Planinsko društvo Kamnik vabi planince in druge ljubitelje lepega, da sodelujejo na tej prireditvi. Ogled je prost in brez vstopnine.
STANE SIMŠIČ
tremi točkami prednosti.
Na hitrostnem tekmovanju je tekmovalec varovan z vrha, pomemben pa jc čas, ki ga porabijo za smer. Jeglič je zmagal z veliko prednostjo. Janeza Jegliča ni treba posebej predstavljati. Čeprav sam bolj malo govori, pa govorijo več njegovi vzponi: pet prvenstvenih vzponov v Patagoniji, dva vzpona v El Capitanu z oceno A5, vzponi v Himalaji (Bagirali-Mt. Eve-rest), vzponi v prostem pleza-
nju z oceno deset. Je pa tudi kondicijsko dobro pripravljen, saj je za pot iz Kamniške Bistrice na vrh Grintovca ter nazaj v Kamniško Bistrico potreboval le dve uri in pol. Letos si je zastavil kar nekaj ciljev; preplezati težko smer v prostem plezanju, preplezati težko smer na Aljaski ter vzpon na Nupcc, kamor odhaja skupaj s Tomažem Humarjcm (AO Kamnik) in Marjanom Kovačem (AO Mengeš).   DARE BOŽIČ
Poceni prodamo harmonika vrata - dolžina približno 7 m, zapiranje na sredi, potrebna delnega popravila. Možnost demontaže v maju 1997. Ponudbe pisno ali telefonično: Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Novi trg 41/a, 1241 KAMNIK, faks: 061/817-114, telefon: 061/817-210.
Glavni trg 23 - pri Občini
EDINI   PRAVI SERVIS
brezplačno svetovanje o napovedi dohodnine
posredovanje informacij o inštrukcijah od sedanjih in novih članov potrebujemo davčne številke
predprodaja vstopnic za koncert PARNI VAUAK, ki bo 15. marca
Najdete nas
na Glavnem trgu 23
- pri Občini -
ali po tel.: 817-058
KO ŽEPNINA NI DOVOLJ...
Franc Šimenc, voznik za Pokal Renault clio
AMD Kamnik aktivno tudi na športnem področju
Da Avto moto društvo Kamnik še vedno živi in deluje, dokazujejo tudi uspehi njihovega edinega aktivnega tekmovalca v zadnjih dveh letih - Franca Šimenca, ki tekmuje za pokal Renault clio. Gre za konkurenco enako močnih avtomobilov clio v cestno hitrostnih in gorskohitrostnih tekmovanjih. Enako tekmovanje poteka tudi v Franciji, Španiji in Portugalski. Renault načrtuje celo tekmovanje najboljših iz vseh držav ob koncu sezone.
Franc Šimenc s Križa, kateremu so že od otroštva motorji in avtomobili največja strast, sodeluje v AMD Kamnik že deset let. Tekmoval je v motokrosu in turističnem avtorallvju, kjer je zmagal v različnih kategorijah na vsakem tekmovanju, ki se ga je udeležil. Zadnjih pet let sodeluje kot športni funkcionar -sodnik na različnih tekmovanjih, ki jih organizira AMD Kamnik. Lansko leto je aktivno začel tekmovati za Pokal Renault clio Slovenija. Ker je bila to zanj prva tekmovalna sezona, je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vozil z najetim avtomobilom Renault clio znanega tekmovalca Romana Jernejca. Možnosti dobrega treninga ni imel prav zaradi najetega avtomobila in pomanjkanja denarja. Problem treninga je tudi v tem, da se na odprtih cestah ne sme voziti, zato mora trenirati na Grobniku pri Reki in v Avstriji na dirkališču Al - Ring Austria, kar pa zopet zahteva precej denarja. Za pomoč na dirkah potrebuje ustrezno ekipo: mehanike ter dva do tri ljudi. Kljub vsem težavam je Franc Šimenc v lanski se-
zoni dosegel lepe rezultate v tekmovanjih za pokal Renault clio. Od enajstih dirk jih je odpeljal osem in bil iz dirke v dirko boljši. Tako je bil po prvi dirki enajsti, po zadnji pa četrti od petnajstih tekmovalcev z minimalnim zaostankom. V skupnem pokalu je dosegel osmo mesto in s tem želeni cilj. Ti lepi dosežki pa so mu dali spodbudo za naprej, saj se v maju začnejo že prve dirke. V letošnji sezoni ima Franc Šimenc svoj tekmovalni avto in opremo ter s tem večje možnosti za treninge in za boljše dosežke na tekmovanjih. Zeli si uvrstitev med prvih pet na dirkah in v skupnem pokalu Renault clio, kar pa jc seveda odvisno tudi od sponzorjev, ki ga bodo in so ga že finančno podprli. Njegov glavni sponzor v lanski sezoni je bilo podjetje POKA d.o.o., saj je direktor g. Tomaž Podjed prisluhnil njegovim potrebam in mu priskočil na pomoč, za kar se mu najlepše zahvaljuje. Prav tako se zahvaljuje tudi drugim sponzorjem: Žurbi team, Tesarstvo Štebe iz Žej, KI,TKI I d.o.o. iz Dola pri Ljubljani, Megahit d.o.o., Korobač d.o.o., SKB banka, Sitar pneuma-tic center, Simon's d.o.o.. Sem pio, Rovi\ d.o.o., 1 ramat in še nekaterim drugim. Ogromno pomoč mu nudi AMD Kamnik, zlasti pri urejanju vse potrebne dokumen-
tacije, če pa bodo sredstva dovoljevala, mu nameravajo letos tudi finančno pomagati.
V letošnjem letu bodo za Pokal Renault clio štiri dirke na Grobniku, ena v Avstriji, gorsko-hitrostne pa na Učki na Hrvaškem, v Grgarju pri Izoli, na Golici pri Jesenicah, na Gorjancih in v Stubičkih toplicah na Hrvaškem.
AMD Kamnik poleg drugih aktivnosti tudi letos pripravlja v sodelovanju s sosednjimi društvi organizacijo turističnega avtorallvja Planika '97, ki bo v juniju. V naslednjem letu nameravajo s pomočjo Občine Kamnik in KS Črna organizirati nekdaj tradicionalno dirko na Črnivec, seveda če bodo pridobili ustrezna soglasja občine in občanov ter ustreznih služb. V okviru AMD Kamnik tudi pripravljajo sekcijo ljubiteljev starih avtomobilov in motorjev v okviru Zveze veteranov pri Co-delli klubu Ljubljana in vabijo vse, da se jim pridružijo.
Vse informacije vam posredujejo na sedežu AMD Kamnik, Trg svobode 6, tel.: 831-320 v ponedeljek in petek od 8. do 10. ure in v sredo od 14. do 16. ure.
Srečno vožnjo!
SAŠA MEJAČ
Atraktivna vožnja po treh kolesih pri 150 kmlh v zavoju z dirke na letališču v Mariboru
Državno prvenstvo v lokostrelstvu za osnovnošolce
V soboto, 8. februarja, je Lokostrelsko društvo MAMUT v sodelovanju z OŠ Stranje organiziralo državno prvenstvo v lokostrelstvu za osnovne šole. Zaradi prostorske stiske so prireditelji gostovali na OŠ Marije Vere na Duplici pri Kamniku.
Prijavljenih je bilo 142 tekmovalcev iz vseh slovenskih osnovnih šol. Tekmovali so v dveh izmenah zaradi velikega števila prijavljenih.
Rezultati mladih lokostrelcev so bili naslednji.
V skupini deklice 1. do 4. razred goli lok je bila na prvem mestu Sara Šuštar iz OŠ Anton Žnidaršič iz Ilirske Bistrice, dosegla je 142 krogov. Druga jc bila Maja Poturovič iz OS Antona Globoč-nika iz Postojne, dosegla pa je 103 kroge, na tretjem mestu pa je bila Tereza Fatur iz OŠ Miroslava Vilharja, ravno tako iz Postojne, dosegla pa je 96 krogov.
Naslednja skupina so bile deklice goli lok 5. do 6. razred. Deklice so dosegle naslednje rezultate: 1. mesto Vesna Suhovršnik, OŠ Fran Kocbek, Gornji Grad, 229 krogov; 2. mesto Sanja Štam-berger, OŠ Anton Žnidaršič, Ilir. Bistrica, 219 krogov; 3. mesto Nina Rupnik. OŠ 8 Talcev, Logatec, 210 krogov.
V tej skupini smo imeli Kamničani svojo predstavnico na devetem mestu, to je bila Mateja Vrankar iz OŠ Frana Albrehta, ki je dosegla 78 krogov.
Razred deklice 7. do 8. goli lok je bila naslednja skupina. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto Jožica Ajdovec, OŠ Fran Albreht, Kamnik, 204 krogi; 2. mesto Urška Hrvatin, OŠ Dragotin Kette, Ilir. Bistrica, 164 krogov; 3. mesto Anita Jelen, OŠ 2. Celje, Celje, 102 kroga.
V skupini deklice olimpijski slog
1. do 4. razred je tekmovala le ena tekmovalka in sicer Mojca Likar iz OŠ Antona Globočnika iz Postojne, dosegla pa je 52 krogov. V razredu deklice olimpijski slog 5. do 6. razred pa so bili rezultati naslednji: 1. mesto Irena Nagode, OŠ Gradec, Litija, 230 krogov;
2. mesto Vanja Štembcrgar, OŠ Antona Žnidaršiča, Ilir. Bistrica, 217 krogov;
3. mesto Marjana Doplekar, OŠ Gradec, Litija, 215 krogov.
Pri deklicah 7. do 8. razred olimpijski slog pa so bili rezultati takšni: 1. mesto Dunja Štembergar, OŠ A. Žnidaršiča, Ilir. Bistrica, 274 krogov; 2. mesto Nika Medveš, OŠ Pinka Tomažiča, Koper, 258 krogov: 3. mesto Snežana Jc-
lerčič, OŠ Pinka Tomažiča, Koper, 229 krogov.
Na 5. mestu je bila predstavnica OŠ Frana Albrehta iz Kamnika Katja Mozetič, pristreljala pa je 207 krogov.
V skupini 1. do 4. razred deklice compaund sta tekmovali le dve loko-strelki, na prvem je bila Barbara Štru-cclj iz OŠ Pirniče iz Medvod, dosegla pa je 263 krogov. Druga je Sandra Bla-žek s 132 krogi.
V skupini 5. do 6. razred deklice compaund je bila prijavljena le ena tekmovalka in sicer Marc iz OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne, dosegla pa je 263 krogov.
V skupini 7. do 8. razred deklice comaund je bila prav tako samo ena predstavnica in sicer: Štefančič iz OŠ A. Žnidaršiča iz Ilirske Bistrice, dosegla pa jc 214 krogov.
V najbolj številni skupini dečki 1. do 4. razred goli lok so bili rezultati naslednji: 1. mesto Rok Mažgon, OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka, 256 krogov; 2. mesto Ivan Muznik. OŠ Dušana Muniha. Most na Soči, 252 krogov; 3. mesto Sašo Oblak, OŠ Koroška Bela, 206 krogov.
Edini predstavnik kamniških osnovnošolcev v tej skupini je bil Jan Han-čič iz OŠ Brejca Kamnik, ki je zasedel 13. mesto s 100 krogi.
Naslednja skupina so bili dečki 5. do 6. razred goli lok: 1. mesto Tomaž Roje, OŠ A. Žnidaršiča, Ilir. Bistrica, 260 krogov; 2. mesto Jan Šuštar, OŠ A. Žnidaršiča, Ilir. Bistrica, 237 krogov; 3. mesto Blaž Ivane, OŠ Peter Šprajc-Jur, Žalec, 223 krogov.
V tej skupini smo imeli Kamničani kar 5 predstavnikov, ki so dosegli naslednje uvrstitve: 11. mesto Simon Štraj-har, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 138 krogov; 12. mesto Jaka Bezovšek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 127 krogov; 14. mesto Domen Sadnikar, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 122 krogov; 16. mesto Jonatan Učakar, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 101 krog; 20. mesto Blaž Podbevšck, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 51 krogov.
V skupini dečki goli lok 7. do 8. razred pa so bili rezultati naslednji: I, mesto Danijel Valentinčič, OŠ A. Globoč-nik, Postojna, 239 krogov; 2. mesto Klemen Podjed, OŠ Simon Jenko, Kranj, 231 krogov; 3. mesto Miha Kukec Me-zek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 225 krogov.
V tej skupini so nastopili šc trije Kamničani: 5. mesto Domen Hribar, OŠ
Frana Albrehta, Kamnik, 211 krogov; II. mesto Matic Gole, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, 147 krogov; 12. mesto Miha Orel, OŠ Frana Albrehta Kamnik, 104 krogi.
V skupini 1. do 4. razred dečki olimpijski slog so si prva tri mesta razdelili takole: I. mesto Andrej Marc, OŠ Miroslava Vilarja, Postojna, 239 krogov; 2. mesto Jadran Lukančič, OŠ 8. Talcev, Logatec, 153 krogov; 3. mesto David Černe, Koroška Bela, 113 krogov.
Pri skupini 5. do 6. razred dečki olimpijski slog so bili rezultati naslednji: 1. mesto Boštjan Kaluža, OŠ Dragotin Kette, Ilir. Bistrica, 268 krogov; 2. mesto Robert Jaksetič, OŠ A. Žnidaršič, Ilir. Bistrica, 217 krogov; 3. mesto Nejc Belušic, OŠ Dragotin Kelte, Ilir. Bistrica, 202 kroga.
Prvi trije v skupini 7. do 8. razred dečki olimpijski slog pa so bili: I. mesto Jernej Konjajcv, OŠ Majde Vrhovnik, Ljubljana, 276 krogov; 2. mesto Peter Soršak, OŠ Bojana Ilicha, Maribor, 263 krogov; 3. mesto Matjaž Škrfar, OŠ Koroški jeklarji, Ravne, 246 krogov.
Edini Kamničan v tej skupini je bil Tomaž Švajger iz OŠ Frana Albrehta, zasedel je 6. mesto s 138 krogi.
Medalje v skupini 1. do 4. razred dečki compaund pa so si razdelili: I. mesto Andrej Natlačen, OŠ Miroslava Vilharja, Postojna, 255 krogov; 2. mesto Evgen Strniša, OŠ Pirniče, Medvode, 229 krogov; 3. mesto Klemen Šabec, OŠ M. Vilharja, Postojna, 202 kroga.
Naslednja skupina je bila dečki 5. do 6. razred compaund: 1. mesto Aleš Rosa, OŠ Oskarja Kovačiča, Škofije, 255 krogov; 2. mesto Sebastjan Kranjc, OŠ Pirniče, Medvode, 242 krogov; 3. mesto Luka Valenčič, OŠ D. Kette, Ilir. Bistrica, 230 krogov.
Zadnja skupina so bili dečki 7. do 8. razred compaund: I. mesto Borut Ole-nik, OŠ A. Globočnik, Postojna. 282 krogov: 2. mesto Jaka Hrast, OŠ Stranje, Stahovica, 269 krogov; 3. mesto Matjaž Mikuletič, OŠ A. Globočnik, Postojna, 255 krogov.
Najboljša šola po skupni razvrstitvi jc bila OŠ Antona Globočnika iz Postojne, najboljša kamniška osnovna šola pa je bila OS Frana Albrehta na 4. mestu.
Glede na število prijavljenih tekmovalcev lahko vidimo, da se lokostrelstvu zaenkrat za podmladek ni potrebno bati. Mladini lokoslrelcem pa še naprej želimo uspešno športno pot.
PETRA UDOVĆ
Občinska športna priznanja najboljšim
Občinska športna zveza je najbolj uspešnim športnikom za leto 1996 podelila športna priznanja. V dvorani razstavišča Veronika nad kavarno so v sredo, 12. februarja, prejeli posamezniki, skupine in ekipe zasluzena priznanja. Predloge so Športni zvezi posredovala društva, šole in drugi. Komisija pri Športni zvezi za priznanja in odlikovanja je na podlagi sprejetih pobud oblikovala konćni predlog, ki so ga Potrdili organi Športne zveze.
Dvorana je bila polno zasedena. Poleg nagrajenih športnikov so podelitvi prisostvovali še gostje in drugi ljubitelji športa. Občino je zastopal načelnik oddelka za družbene dejavnosti g. Anton Kamin, ki je v uvodnem delu govoril o pomenu športnega življenja in o prizadevanju občine, da zagotovi primerna sredstva za te namene in prejemnikom čestital. G. Stane Zamik, predsednik Športne zveze občine Kamnik, jc športnikom ob čestitkah zaželel še veliko športnih uspehov.
Ansambel g. Kobala s prijatelji je zaigral več skladb in tako popestril razpoloženje. Podelitev je zelo lepo povezovala gdč. Metka Tušar.
Športna priznanja za leto 1996 so prejeli:
šolska športna društva - najboljši športniki SŠD
Dekleta: 1. Simona Berlec (OŠ Toma Brejca), 2. Špela Verovšek (OŠ Stranje), 3. Katja Ferbežar
(OŠ Frana Albrehta).
Fantje: 1. Kemal Ličina (OŠ Frana Albrehta), 2. Bruno Brun (OŠ Marije Vere), 3. Dragan Bo-sančič (OŠ Marije Vere).
Priznanja za športne dosežke v letu 1996
Deklice - posamezno: Tajana Mlakar, Kamnik (teniški klub).
Dečki - posamezno: 1. Aleš Po-gačar. Teniški klub Kamnik.
Kadetinje - mladinke posamezno: I. Špela Grkman, Lokostrelski klub Kamnik, 2. Petra Gorjup, Plavalni klub Kamnik, 3. Vesna Zore, Strelska zveza Kamnik.
Kadeti - mladinci posamezno:
1. Sebastjan Kern, Motocross te-am Kern Komenda, 2. Miha Ra-del, Strelska zveza Kamnik, 3. Mitja Burja, Lokostrelski klub Kamnik, 4. Luka Prodnik, Plavalni klub Kamnik, 5. Vojko Jončeski, Plavalni klub Kamnik, 6. Primož Flerin, Lokostrelski klub Kamnik.
Članice posamezno: 1. Teja Ma-koter. Lokostrelsko društvo Mamut, 2. Andreja Mali, ŠD Calcit Ročk Shox Team.
Člani posamezno: 1. Tomaž 1 kima r. Planinsko društvo Kamnik,
2. Matevž Krumpestar, Lokostrelsko društvo Kamnik, 3. Igor Kogoj, ŠD Trisport.
Dečki - deklice ekipno: 1. Kros ekipa ŠŠD Stranje.
Mladinci - mladinke ekipno (kadeti - kadetinje): 1. Strelska ekipa mlajših mladincev in mladink -Strelska zveza Kamnik.
Člani - članice ekipno: 1. Ekipa ŠD Trisport.
Priznanja za delo v športnih organizacijah - nad 10 let: 1. Gregor Hribar, Odbojkarski klub Kamnik, 2. Peter Repolusk, Lokostrelski klub Kamnik, 3. Ivan Brinovec, ŠD Policist.
Diploma za dolgoletno delo v športu-nad 20 let: 1. Milan Rutar, Balinarski klub Virtus, 2. Božidar Pilej, ŠŠD OŠ Marije Vere, 3. Zdravko Lozinšek, ŠD Komenda, 4. Tone Jeras, Teniški klub Kamnik.
Plaketa za dolgoletno delo v športu, nad 30 let: I. Miha Resnik, Teniški klub Kamnik, 2. Maks Štcbe, Balinarski klub Virtus.
Plaketa za življenjsko delo: 1. Ivan Podgornik, Strelska zveza Kamnik.
Priznanja so športnikom podeljevali Marjan Schnabel, Anton Kamin, Stane Zamik in Matic Romšak.
Srečanje športnikov je bilo prijetno. Po končanem uradnem delu so se športniki in gostje v družabnem delu pogovorili še o marsičem pomembnem za razvoj športa v občini Kamnik. Prireditev je imela zelo slovesno obeležje tudi zato, ker je bila podelitev priznanj v dvorani, kjer razstavljajo svoja dela kamniški likovniki.
Obiskovalcem športnega srečanja je bil na voljo lepo oblikovan bilten Kamniški šport v letu 1996, v katerem so predstavljeni najpomembnejši dosežki na športnem področju.
STANE SIMŠIČ
Pokal evropskih reprezentanc v Kamniku
Odbojkarski klub Kamnik je bil po dolgih prizadevanjih izbran kot najboljši ponudnik za izvedbo pokala evropskih reprezentanc pod imenom »SPRING CUP 97«, ki bo potekal od 19. do 27. aprila letos, kar bo vsekakor ena največjih športnih prireditev doslej v samostojni Sloveniji. Da so s svojo ponudbo le uspeli prepričati Odbojkarsko zvezo Slovenije, so morali pristati na več zahtev organizatorja in sicer:
1. Ureditev razsvetljave v kamniški dvorani, ki je, kot ste že lahko sami opazili, preslaba.
2. Ureditev podlage, ki je bila primerna za vrhunsko odbojko - podlaga Taraflex francoskega proizvajalec, ki se položi na že obstoječo podlago
in se jo po samem turnirju lahko odstrani.
3. Financiranje tridnevnih priprav slovenske reprezentance in njenega bivanja v času turnirja.
Razsvetljavo bo. po zagotovilih Olafa Grbca, uredila Športna zveza pred zimskimi šolskimi počitnicami, podlago pa bodo skušali s pomočjo dvorane Tabor v Mariboru dobiti iz tujine. Še največ težav, seveda finančnih, pa se jim obeta pri financiranju priprav slovenske reprezentance, saj predračun znaša okrog 600.000 SIT.
Na turnirju, katerega častni predsednik je gospod Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, bo igralo 12 reprezentanc, razdeljenih v tri skupine. V Kamniku bo igrala prva predtekmo-valna skupina, v kateri so reprezentance Slovenije, Avstrije, Švi-
ce in Velike Britanije. Reprezentance igrajo po turnirskem sistemu - vsaka z vsako. Tako bomo lahko v Kamniku videli 6 tekem v treh dneh - od 20. do 22. aprila. In ker se bo pri nas borila slovenska reprezentanca, bo TV Slovenija budno spremljala celotno tekmovanje, najbolj razburljive tekme bo tudi posnela in jih vsakdan predvajala. Poleg nacionalne televizije naj bi turnir spremljali tudi ostali mediji, kot so Radio HIT, TV Impulz, časopis Delo...
Člani organizacijskega odbora upajo, da bodo številni gledalci, ki si bodo turnir ogledali v živo, uživali v izvrstnih potezah seveda slovenske kot tudi drugih reprezentac.
JOŽE JANKOVIĆ
Pogled nazaj in naprej
v kolesarskem društvu Kamnik
Športniki, ki so prejeli športna priznanja za leto 1996.
»Božično novoletni turnir Kamnik 96«
Kamniški kegljači smo že četrtič zapored organizirali BOŽIČNO NOVOLETNI turnir, na katerem je nastopilo tudi nekaj domačih in tujih državnih reprezentantov. Zaradi obilo turistov v božično novoletnem turnirju smo turnir organizirali v času od 3.1. 97 do 26. 1. 97.
Vabilu se je odzvalo 140 kegljačev in 40 kcgljačic. V predtekmo-vanju so moški igrali na 200 lučajev mešano, ženske pa na 100. Najboljših šestnajst v obeh konkurencah se je uvrstilo v finale, kjer se je z rezultatom iz predtekmovanja odločalo o zmagovalcu. Po pričakovanju je pri moških zmagal naš državni reprezentant BORIS BE-NED1K, pri ženskah pa MARTA ZUPANC. Končni vrstni red moški:
ALPIS d. o. o. ISKRAEMECO CRIKVENICA (HR.) UUBEU LITIJA KAMNIK
NORI K TABLESOL KAMNIK DOMŽALE NORI K TABLESOL KAMNIK ISKRAEMECO KAMNIK EHO HRASTNIK KAMNIK
Kot vsako leto smo se člani KD Kamnik tudi letos v januarju srečali na občnem zboru društva. Zbrali smo se. ker je pod vsakim letom treba potegniti črto in narediti nekaj planov za naslednje leto.
S tekmovalnimi rezultati v letu 1996 se ne moremo ravno pohvaliti, vendar kljub temu velja omeniti II. mesto Lada Kvedra in 17. mesto Draga Bregarja na državnem prvenstvu v duatlonu. Poleg tega jc pohvalno I. mesto Ivana Jagodica v kategoriji starejših veteranov in 4. mesto Draga Flerina pri mlajših veteranih za pokal Slovenije v triatlonu.
Tudi letos jc naše društvo organiziralo dve tekmi. Prva jc potekala junija in sicer državno prvenstvo v sprint triatlonu, druga, državno prvenstvo v duatlonu, pa je bila na sporedu septembra. Triatlon in duatlon sta organizacijsko dobro uspela, saj imamo v Kamniku izredno sposobne fante in dekleta, ki priskrbijo sponzorje, načrtujejo in izpeljejo tekmovalni del in tudi po tekmi ni nikdar dolgčas. Na žalost pa je bila udeležba na duatlonu slaba, kar pa velja na splošno za vse duatlone po
Šahovske novice
1. BENEDIK BORIS
2. JUVANCIČ ALBIN
3. PERUŠIČ
4. CERIN JANI
5. NOVAK LUDVIK
6. POTOČNIK BRANE
7. BORTEK
8. MARKOVIC MIRAN
9. TOMC SLAVKO
10. ZORMAN
11. MIHAJLOV BRANE
12. STRUKEU ZDRAVKO
13. GRUBAR FRANCI
14. MIJATOVIC DRAGAN
15. VID1C RUDI
(950+934) (922+864) (864+917) (897+878) (869+898) (862+876) (867+858) (882+838) (869+850) (852+867) (849+853) (863+833) (855+835) (873+816) (853+808)
1884 1786 1781 1775 1767 1738 1725 1720 1719 1719 1702 1696 1690 1689 1661
ŽENSKE:
1. ZUPANC MARTA	MIROTEKS CEUE	(421+4.38)	859
2. CEH H.	M1ROTEKS CEUE	(420+412)	832
3. FLEISCHMAN S.	TRIGLAV KRANJ	(397+415)	812
4. BELCIJAN SILVANA	TRIGLAV KRANJ	(415+396)	811
5. FLERIN ŠTEFKA	ETA KAMNIK	(406+402)	808
6. ZAJC EMA	LJUBELJ TRŽIČ	(393+407)	800
7. CUBRILOVIČ A.	UUBEU TRŽIČ	(397+401)	798
8. LUŽAR MAJDA	NORI K TABLESOL	(392+403)	795
9. HABAT BOŽA	ETA KAMNIK	(392+394)	786
10. HREN SIMONA	ETA KAMNIK	(412+370)	782
11. ŠUŠTAR JOŽICA	ETA KAMNIK	(399+381)	780
12. HAFNER M.	DOMŽALE	(390+387)	777
13. PIRMAN LIDIJA	ETA KAMNIK	(395+371)	766
14. DOLENEC ZVEZDANA	NORIK TABLESOL	(398+365)	763
15. MODIC LOJZKA	NORIK TABLESOL	(412+350)	762
I6.VIDIC JOŽICA	ETA KAMNIK	(393*364)	757
Prvi štirje tekmovalci v obeh konkurencah so prejeli denarne, ostali finalisti pa praktične nagrade.
Na koncu bi se organizacijski odbor rad zahvalil vsem sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo srečolova in podarili praktične nagrade. Zahvaljujemo se tudi vsem posameznikom, ki so pripomogli k uspešni izvedbi turnirja.
BRANE MIHAJLOV
Posamezno prvenstvo dečkov in deklic do 9, 11, 13 in 15 let občine Kamnik za leto 1997. Tekmovanje je bilo odigrano v Komendi II.januarja 1997. V skupini deklic do II let je bil vrstni red sledeči: Markelj Katja 8, Markelj Manca 6, Jarm Laura 2,5, Resnik Mateja 2.5, Čebul Martina 1 točka. Skupina deklic do 15 let je bil vrstni red sledeči: Ipavec Tjaša 2,5, Pavlic Marija 2,5, Jurgec Danijela 1 točka. Skupina dečkov do 9 let: An-žič Anže, Žadrgal Simon, Lužar Gašper. Skupina dečkov do II let: Jcrov-šek Jure 6,5, Primož Car 5,5, Jure Spruk 5, Šmid Leon 4,5, Šmid Samo 4 točke itd. Skupina dečkov do 13 let: Čebul Simon 6, Mlakar Uroš 5,5, Teran Ivan 4, Bačar Andrej 2.5 točke. Skupina dečkov do 15 let. Krmav-nar Grega 7, Markelj Jernej 5,5 Jasmin Kajtazovič 4,5, Marko Boncelj 4,5, Primož Golob 3,5 točke itd.
Mošt veno prvenstvo osnovnih šol občine Kamnik za leto 1997. Tekmovanje je bilo izvedeno v Komendi 18. januarja 1997. Nastopilo je šest ekip, ki so igrale v eni skupini. Končni vrstni red je bil sledeči: Komenda-Moste - starejše deklice 9/18, Fran Albreht - starejši dečki 9/17, 5. Komenda-Moste 1 - mlajši dečki 6/10,5, itd.
Posamezno prvenstvo ljubljanske regije za dečke in deklice do 9 in 11 let. Odigrano je bilo v Ljubljani 25. in 26. januarja 1997. V skupini deklic do 9 let je Martina Čebul (o. S. Komenda-Moste) osvojila 3 točke in zasedla 3. mesto. V skupini dečkov do 9 let je Gašper Lužar osvojil 7 točk in zasedel 2. mesto, Simon Zadrgal je osvojil 4,5 točke in zasedel 12. mesto, Anže Anžič je osvojil 3,5 točke in zasedel 20. mesto (vsi o. S. Komenda-Moste). V skupini deklic do 11 let je Manca Markelj osvojila 4,5 točke in zasedla 7. mesto. Katja Markelj je osvojila 4 točke in zasedla 10. mesto (obe o. š. Fran Albreht). V skupini dečkov do II let je Jure Jerovšek osvojil 5 točk in zasedel 8. mesto, Primož Car je osvojil 4,5 točke in zasedel 11. mesto, Leon Šmid je osvojil
1,5 točke in zasedel 21. mesto (vsi o. š. Komenda-Mose).
Posamezno prvenstvo ljubljanske regije za dečke in deklice do 13 in 15 let. Odigrano v Domžalah 1. in 2. februarja 1997. V skupini deklic do 13 let je Tjaša Ipavec (o. š. Komenda-Moste) osvojila 5,5 točke in zasedla
5. mesto. V skupini deklic do 15 let je Danijela Jurgec (o. S. Komenda-Moste) osvojila 6 točk in zasedla
3. mesto. V skupini dečkov do 13 let je Uroš Mlakar (o. š. Fran Albreht) osvojil 4,5 točke in zasedel 12. mesto, Simon Čebul (o. š. Komenda-Moste) je osvojil 4,5 točke in zasedel 13. mesto, Andrej Bačar (o. š. Toma Brejca) je osvojil 4 točke in zasedel 23. mesto. V skupini dečkov do 15 let je Grega Krmavnar (ŠK Komenda) osvojil 5 točk in zasedel 12. mesto, Jernej Markelj (o. š. Fran Albreht) jc osvojil 3,5 točke in zasedel 22. mesto. Jasmin Kajtazovič (o. S. Fran Albreht) je osvojil 3 točke in zasedel 25. mesto, Marko Boncelj (o. š. Fran Albreht) je osvojil 2,5 točke in zasedel 29. mesto.
Moštveno prvenstvo osnovnih šol ljubljanske regije za dekleta in fante do 15 let. Odigrano je bilo v Ljubljani 10. februarja 1997. V skupini deklic do 15 let je ekipa o. š. Komenda-Moste (v postavi: Tjaša Ipavec, Marija Pavlic, Danijela Jurgec, Simona Zupane) osvojila 1. mesto z 12 meč točkami in 18,5 šahovskimi točkami. V skupini dečkov do 15 let je ekipa o. š. Fran Albreht osvojila 3. meč točke in 9 šahovskih točk ter zasedla
6. mesto.
Posamezno državno prvenstvo dečkov in deklic do 9, 11, 13 in 15 let. Odigrano v Kranju od 15. do 17. februarja 1997. V konkurenci deklic do 9 let je Martina Čebulj osvojila 2 točki in zasedla 28. mesto. V skupini dečkov do 9 let je Gašper Lužar osvojil 2,5 točke in zasedel 33. mesto. V skupini deklic do 13 let je Tjaša Ipavec osvojila 6 točk in zasedla
4. mesto (vsi o. š. Komenda-Moste).
FRANC POGLAJEN
Sloveniji.
Člani društva pa se veliko ukvarjamo z rekreacijo in se dobivamo na kolesarjenju, nedeljskem teku, v telovadnici ali pa na plavanju.
Naša sodniška ekipa je zaživela in bila zelo dejavna. Eno najzahtevnejših tekmovanj, kjer se jc izkazala, jc bilo Svetovno prvenstvo zdravnikov in zdravstvenih delavcev v duatlonu na Brdu pri Kranju.
Na občnem zboru pa se nismo ozirali le nazaj, ampak smo sc zazrli tudi v prihodnost.
Sprejeli smo nov statut in izvolili nove člane izvršnega odbora. Najpomembnejše pa je, da smo se odločili za zasuk pri organizaciji prireditev. Šc vedno bomo organizirali Triatlon Kamnik, ki bo na sporedu že
14. 6.1997, duatlonu pa se bomo zaradi nizke udeležbe najbrž odrekli.
Nov izziv letošnje sezone pa bo za nas organizacija kolesarske kriterijske dirke, ki se bo imenovala VELIKA NAGRADA KAMNIKA in bo potekala po Ljubljanski in Zikovi cesti. Dirka bo v Kamniku 26. 4.1997 in ker bo krožna in zato zanimiva tudi za gledalce, že danes v imenu članov KD Kamnik vabim Kamniča-ne in okoličane, da se nam pridružijo in navijajo za najboljše slovenske kolesarje.
Razšli smo se v upanju, da bomo cilje uresničili in na naslednjem občnem zboru spet z zadovoljstvom potegnili črto pod letom 1997.
NATAŠA HRIBAR
Izvršni odbor (od leve proti desni): zgoraj - Ciril Grkman, predsednik Bogdan Jamšek, podpredsednik Andrej Lanišek, tajnik Čedo Vnuk, Miran Premelc, Pavle Novak; spodaj - blagajnik Tomaž Cajhen, Nataša Hribar, Emil GrzinčiC, Lojze Mlinar in Lado Kveder (ga ni na sliki).
Smučarki tek
Andreja Mali 14. na mladinskem svetovnem prvenstvu
Svetovno mladinsko prvenstvo v klasičnih nordijskih disciplinah, kamor sodijo smučarki teki, jc končano. Mladi smučarski tekači in tekačice iz 24 držav, med katerimi je bila tudi Kamničanka Andreja Mali, so se iz kanadske tundre raztepli nazaj po svetu. S seboj so odnesli vsak svoje vtise, svoja občutja, svoje veselje, svoja razočaranja in vsak svoje rezultate ter morebitne medalje organizatorjev in seveda pohvale trenerjev in spremljevalcev. Iz Canmora se vrača s 40. mestom s prve tekme na 5 km, kar pa je daleč od pričakovanj. Tokrat ji pač ni šlo, kot je sama želela, čeprav se je kot vzorna športnica, ki ne pozna odstopa, do cilja trudila za položaj na lestvici. Vendar je tudi v športu tako kot v življenju; pot navzgor, potem pa gre lahko tudi navzdol. Vendar vse le ni bilo tako temno ali, kot pravijo, po dežju vedno pride sonce. In posijalo je tudi Andreji. S 14. mestom na drugi preizkušnji na 15 km prosto jc dokazala, da zna teči, da je bil prej le slab dan, ki se zgodi tudi največjim zvezdam športa. Seveda je 14. mesto za vse poznavalce odličen rezultat, ki se ga ne sramujejo v
mnogo bolj razvitih tekaških državah, celo veselijo se takih športnih biserov, kot sta v našem teku Andreja in njen kolega Vasja Rupnik. ki je bil 15. med fanti. Res pa je, da jc Andreja z letošnjimi rezultati nakazala, da je sposobna še več. S tem rezultatom si je po kategorizaciji pritekla tudi naziv športnica perspektivnega razreda, s katerim ji pripada malo več ugodnosti. Če pa je s tem rezultatom Andreja zadovoljna ali ne, bo povedala, ko se vrne domov. To pa še ne bo tako kmalu, saj jo je doletela čast in dolžnost hkrati, da bo zastopala našo Slovenijo tudi na svetovnem članskem prvenstvu. »Klar, ferdig... GA!« »Pripravljeni, pozor... ZDAJ!« ji bo v Trondhcimu po norveško dejal štarter v deželi, ki jc zibelka smučarskega teka, ko se bo pognala na progo med največje mojstrice smučarskega teka. Mi, s piscem teh vrstich vred, tudi tretjeuvrščenim na državnem prvenstvu v maratonu na Pokljuki - I. Dolenc (Brdo), 2. Kavalar (Planica), pa bomo vneto navijali zanjo in si želeli, da bi po enem slabem dnevu prišel en super dan.
METOD MOČNIK
12    21. februarja 1997
DOBRO JE VEDETI - ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Kakovost v podjetništvu
OdloČiti se za strategijo brez napak - lastnik oz. menedž-ment mora povsem sprejeti prepričanje, da lahko proizvajanje stvari brez napak postane naCin življenja in bo napravil vse potrebno, da se to tudi zgodi.
Oznaniti jasno, določeno politiko kakovosti.
Z dejanji dokazati, da ste kot lastnik oz. menedžment zavzeti (okolica želi vedeti, ali v resnici tako »delate kot go-
Zagotoviti, da bodo vsi za svoje delo dovolj izobraženi - izobraževanja ne prepuščati naključju.
Odstraniti vse, kar bi lahko ogrozilo skladnost z zahtevami.
Vztrajati na tem, da vsi dobavitelji ravnajo enako, postati morajo integralni del procesa in morajo razumeti, da je potrebno, da tudi sami postanejo fanatiki. Jasno mora biti, da sta za odnos potrebna dva in da morata oba poslušati. Nam mora biti jasno da smo odgovorni za jasne zahteve, dobavitelju pa, da to zagotovi in dobavi natanko to.
Prepričati moramo vse, da smo v verigi odvisni drug od drugega___
Najprej, nazadnje in zmeraj moramo ustreči stranki.
Nasveti veterinarja
Energetski kotiček
Komaj čakam.
Takole slišim vzdihovati ženske pred vsako pomladjo, ki se prepočasi plazi k nam.
Da, da! Regrat! Regrat smo prav gotovo »izumili« Slovenci, ko ga tako obožujemo. In prav je tako, kajti regrat je zares odlična solata. Najbolj zgoden je, sejati in okopavati ga ni treba, ne gnojiti in ne škropiti. Vse, kar samo zraste in dozori v naravi, pa ima še posebno energetsko moč.
Regrat ni primeren za kuhanje. Kakšna sreča, sicer bi ga gotovo kuhali, saj tako radi vse, kar se le da, kuhamo in tako uničujemo najboljše snovi.
Regrat in ostale solate pa uživamo surove, sveže - žive, kajti v surovi, nepredelani hrani je življenje. Človeški organizem pa rabi predvsem ŽIVO HRANO! Ta nam ohranja življenje in zdravje.
Regrat ima obilico odličnih sestavin - od železa in drugih mineralov, do vitaminov in encimov. Posebej moram poudariti, da vsebuje zelo veliko magnezija, ta pa je za kalcijem najpomembnejši mineral v organizmu.
Magnezij deluje proti stresu, normalizira zvečane vrednosti holesterola v krvi, preprečuje zamašitev žil (embolija) in strdke v ožilju (tromboza), krče in presnovne motnje srčnega mišičja, preprečuje srčni infarkt in možgansko kap. Magnezij drži kalcij v raztopini in s tem preprečuje poapnitev žil, sklepov, srčnih zaklopk, zlasti pa možganov.
Posledice pomanjkanja magnezija so tudi: neenakomeren puls in razbijanje srca, zba-danje pri srcu, potrtost, pritisk v glavi, vrtoglavica, notranji nemir, tesnoba, zmanjšana zbranost, trebušni krči, slabost, otrdelost v hrbtu in zatilju.
Magnezij je čudežni naravni zdravnik!
Pri starejših ljudeh se zmanjšuje količina magnezija v celicah in tkivu, zato jo moramo nadomestiti z povečanim dovajanjem.
Magnezij in druge sestavine se nahajajo v vseh delih rastline: listu, popku - cvetu, ko-
da bo regrat!
renini. Popkov ne mečtte stran, pojejte jih z regratom vred! Žvečite tudi korenine - zlasti sladkorni bolniki! Bolj je zelen - boljši je, ker ima več klorofila, ta pa je kri rastline.
Ne nabirajte regrata ob cesti, ker je zastrupljen s svincem!
Kje ga nabirati? Kmetje preganjajo nabiralce regrata, čeprav se s tem ne dela velika škoda. Ampak - tipično po slovensko: »Naj kar pocrkajo, samo da z mojega travnika ne odnesejo niti ene same travice!« In vendar: »Kdor da, ta dobi zagotovo vrnjeno v tej ali oni obliki.« In obratno! Tudi SLABO se vrača. Saj se vse obrača!
Morda pa je izhod v tem, da kmetje uvedejo »regratovino«. Če ne bo previsoka, bodo imeli oboji korist - kmetje in nabiralci. Če bi se vse po srcu delilo, bi imeli vsi vsega dovolj, ne samo regrata.
Dobro ga moramo gristi, ta ljubi regrat, ker je kar težko prebavljiv, zato ga ne jejte pozno zvečer, kar velja še zlasti za starejše! Starejši in tisti, ki imajo preveč holesterola in/ ali kilogramov, naj ga ne jedo z jajci in naj dodajo zelo malo olja! Odvečna maščoba veže magnezij v črevesju in ovira prenos v kri. Na regrat in vse ostale solate dajmo hladno ce-jeno olje: sončnično, olivno, osatovo idr.
NAJ VAM TO POMLAD REGRAT ŠE POSEBNO TEKNE!
Seveda so nadvse zdrave tudi vse druge zelene (motovileč, berivka...), oranžne (korenje) in rdeče (pesa, redkvica) solate, a o njih kaj već kdaj drugič. Najmanj enkrat dnevno si privoščite veliko skledo solate - to je osnova vašega zdravja!
Pri pisanju sestavka so mi bile v pomoč naslednje knjige: Biomedicina, Ljudski zdravnik. Naravno domače zdravljenje.
DRAGICA FRIEDL
PROCES »NIČ NAPAK« KLJUČ DO KAKOVOSTI
Kakovost ni le stanje materije, je predvsem stanje duha.
mag. Mitja BORKO »Pokesajmo se«, konec je blizu, če ne napravimo skupnega koraka k spremembi tradicije, da ni nikoli nič dobavljeno natanko tako in takrat, kot naj bi to določale zahteve.
Ne glede, katero tehniko bomo uporabili in katerih ne, mora kakovost postati integralni del sloga podjetnika, mc-nedžmenta in kulture Vašega podjetja. Priti Vam mora v kri. Namen kakovosti ni, da bi se sprijaznili z napačnimi rečmi, gre za to, da jih odstranimo, da preprečimo take možnosti.
V ta namen moramo v treh fazah doseči:
I. faza       Razviti   prepričanje do
odločenosti, da nekaj storimo,
II. faza      Dati zaobljubo (ni konec,
ampak začetek poti), kar terja dokazovanje resnosti z delom.
III. faza     Da     se spreobrnemo
(spreobrnjenj ostanejo
spreobrnjeni). Problemi, ki jih imamo, večinoma niso v sferi proizvodnje. Korenine imajo v marketingu, razvoju, mencdžmentu, povsod tam, kjer mislimo, da je prav, če stvari popravljaš takrat, ko ti pridejo na pot.
Doseči to, da bomo vsi razumeli kakovost na enak način, je težko, kot je težko ljudem vzbuditi zanimanje za kakršnokoli izboljšanje, če jih razumejo kot grožnjo svoji avtoriteti ali življenjskemu slogu.
Osredotočiti se moramo na to, da bi se naučili, kako bi stvari že prvikrat naredili dobro, saj je to najhitrejši način za znižanje izdatkov in povečanje profitno-sti. Profitnost je funkcija zadovoljstva stranke.
ŠTIRJE ATRIBUTI KAKOVOSTI
• Kakovost je definirana kot skladnost z zahtevami, ne pa tako, da je nekaj dobro.
• Kakovost dosežemo s preprečevanjem, ne pa z ocenjevanjem.
• Norma kakovosti je »nič napak«, ne pa sprejemljiva raven kakovosti.
• Kakovost merimo s ceno neskladnosti z zahtevami, ne pa z indeksi.
Zahteve so odgovori na vprašanja in sporazumi so rezultati teh dogovorov. Pomembno je, da »zahteve« ohranimo v pravi perspektivi, saj smo gospodarji mi, ne pa zahteve.
Namen podjetja, lahko tudi samo z enim zaposlenim, je omogočiti življenje, ki je vredno truda, tako da si (jim) da možnost za smotrno delo, za spodobno življenje in možnost, da delajo tudi za druge. Da bi dosegli ta namen, mora pod-
Na vprašanje bralcev Kamniškega občana odgovarja mag. 7'one SVETUN, dr. vet med.
Vprašanje: Padec proizvodnje mleka pri kravah in »I i poli I i« v mleku
Imam čredo krav ČB, Si in SR pasme ter nekaj križanih. Problem seje pojavil ob prehodu na zimsko krmo. Padla je jesčnost in tudi proizvodnja mleka, oboje se je kasneje tudi popravilo, vendar je bil izpad proizvodnje velik. V mleku seje po hlajenju pojavilo preveč lipolitov. Skupno število somatskih celic pa ni bilo povišano oziroma je bilo v mejah normalnih vrednosti. Kaj storiti, da bi se preprečil izpad proizvodnje, kaj so lipoliti in kakšen pomen imajo v mleku?
Jože
Odgovor:
Sodobna kmetijska proizvodnja zahteva dandanes od pridelovalcev vedno več znanja. Tako je tudi v mlečni proizvodnji. Kravje mleko je odlično živilo in najbolj naravna hrana, če so njegove sestavine nespremenjene. Zaradi tega je vsekakor razumljiva skrb naprednih pridelovalcev, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, za visoko proizvodnjo, s katero se da preživljati, da ponudijo tržišču (potrošniku) proizvod - živilo, ki je zares vrhunske kvalitete. Tudi približevanje Evropski zvezi, kjer kriteriji in tržni odnosi zahtevajo od proizvajalcev veliko naporov, zahteva od naših proizvajalcev gospodarjenje pod enakimi ali vsaj podobnimi pogoji, da bi lahko preživeli. Glede na opravljene analize lahko sklepam, da sodite med bolj razgledane rejce, ki
jetje ustvarjati denar, mora rasti in mora biti uspešno. To se lahko zgodi samo, če zaposleni, dobavitelji in stranke žvižgajo isto melodijo in ta melodija preprosto ne more biti: »Dva (izdelka) od treh niti nista tako slaba.«
Sleherno podjetje je od začetka do konca proces. Vsako delo je proces. Vse je povezano v vrstni red. Kadar gre narobe na enem področju, se valovi šoka čutijo v vsej organizaciji. Zato je tako pomembno, da vsi sodelujejo pri prizadevanju, da bi stvari potekale prav.
Vse zahteve prihajajo od strank v takšni ali drugačni obliki, kajti brez strank ni posla in proizvodnja mora to opraviti namesto stranke in bi morala imeti zahteve, ki so tako jasne, da je stvar »primerna za uporabo«. Poleg resničnega uporabnika je še veliko strank (družina, občina, država). Vse hočejo od nas skladnost z zahtevami - ne marajo odklonov.
Ni si težko izmisliti, kaj bi bilo treba storiti, da bi posel tekel. Težave nastopijo, ko je treba ljudi pripraviti do tega, da storijo, kar so si izmislili.
Zelo veliko ljudi je, ki porabijo svoj čas za to, da si izmislijo zapletena opravičila za to, da ne počnejo tistega, kar so objtibili.
Za uspeh je potrebna resnost, biti resen pa pomeni biti »fanatičen«. Naj vam
bo to nekakšna predstava, kaj se mora zgoditi.
Napoved zaključkov I. teme, ki jo bomo pripravili za naslednjo številko Kamniškega občana:
• Kakovost je najvažnejša in strateška naloga podjetja.
F
A
N
A
I
I
K
I
želijo svoje znanje nenehno dograjevati. Mlečna žleza je organ, ki je v prvi vrsti namenjen prehrani in razvoju mladiča, povečano izločanje mleka pa predstavlja za živali dodatno obremenitev. Selekcioniranje živali na vse večjo proizvodnjo povzroča pri njih tudi povečano občutljivost na različne zunanje dejavnike, ki vedno ne sovpadejo s potrebami, ki jih take živali imajo in so glede oskrbe z ozirom na visoko proizvodnjo vedno bolj zahtevne. Dobro je znano, da samo zdrave živali lahko dajo ustrezno in kvalitetno proizvodnjo. Pravilno krmljenje je naslednji pogoj za zagotavljanje optimalnih rezultatov. Zaradi neustrezne krme in nepravilne prehrane lahko pride do nizke mlečnosti. Neustrezna prehrana ne vpliva samo na zmanjšanje količine proizvedenega mleka, ampak tudi na vsebnost njegovih sestavin. Sestavine krmnega obroka morajo biti ustrezne kvalitete in okusne, da jih živali tudi rade jedo, pozorni moramo biti že pri njihovi pridelavi, nakupu in skladiščenju. Sestavine dnevnega obroka morajo biti preračunane glede na potrebe živali. Prehod (iz) zimske krme mora biti postopen. Posledice krmljenja s pokvarjeno krmo in prehitrega prehoda na drugačno krmo so lahko prebavne motnje in različna črevesna obolenja, driska, kar povzroča tudi stres, slabšo jesčnost, slabši izkoristek zaužite krme in nenazadnje padec proizvodnje ter v posebej težkih primerih vodi celo v bolezensko stanje. Neustrezna kvaliteta in kvantiteta sestavin v krmnem obroku ter napake v krmljenju so lahko škodljive tudi za mle-
• kakovost zahtevajo kupci naših proizvodov in storitev,
• kakovost odreja našo bodočnost.
• kakovost nastaja v naših glavah,
• kakovost zahteva spremembe in novi odnos vseh zaposlenih,
• kakovost se začenja in končuje z izobraževanjem,
• kakovost v novih odnosih s programi napredka mora voditi lastnik oz. vodstvo podjetja.
Naš predlog
Kot svetovalci pri PlC-u smo pripravljeni odgovoriti tudi na Vaša vprašanja. Najbolj zanimiva bomo pripravili tudi za objavo v tej rubriki. Ker tokrat še ni vprašanj z Vaše strani, Vam jih postavljamo mi.
• Kdo so Vaše stranke?
• Kakšna so njihova pričakovanja in kakšni so njihovi kriteriji?
• Ali so Vaši izdelki in storitve v skladu s tem?
• Kakšen je Vaš proces za zagotavljanje teh zahtev?
• Ali v procesu izboljševanja uporabljate ustrezne metode in opremo?
• Ali so cilji jasni vsem zaposlenim?
• Ali je Vaše vodenje v skladu s skupnimi cilji?
• Ali je vse dobro vodeno?
• So naloge in zadolžitve jasne?
Če poznate odgovore na vsa vprašanja, jih s pravim pristopom, metodami in sredstvi izvajajte! Za dobrobit podjetja in sebe se vam ni potrebno bati.
VAREKA Komenda Igor ing. JENKO
Viri: Philip B.CROSBV.   Govorimo o kakovosti, MZT-GZS. NPKRS I. BAKIJA, Osiguranje kvalilele po ISO 9000
ISO SOtVEN 29000   OlJALUT SYSTEMS, serija ISO 9000-9004. EN 29000-29004, 19X7
ko in po predelavi v mlečnih proizvodih.
Lipoliti spadajo med mikroorganizme, ki proizvajajo encime lipazo, ki v procesu lipolize razgrajujejo mlečno maščobo, da razpada v glicerol in maščobne kisline. To povzroča pozneje motnje v predelovalni industriji. Nekatere od teh kislin imajo oster vonj, npr. maslena kislina ima vonj in okus po žarkem. To se dogaja intenzivneje in bolj pogosto, če se poškoduje membrana maščobnih kroglic, npr. pri grobem mešanju med hlajenjem. Lipoliti spadajo v skupino psihrotrofih mikroorganizmov, ki jo sestavljajo številne vrste, ki imajo optimalno območje rasti med 20-30 stopinjami C, zato je zelo pomembno mleko po možli čim hitreje ohladiti, najbolje na temperaturo 2 do 4 stopinj C. Mikroorganizmi pridejo v mleko lahko iz vimena, zunanjosti seskov, molznega stroja in mlekarske opreme za hlajenje, zlasti iz vseh površin, ki neposredno prihajajo v stik z mlekom, če niso zadosti očiščene in razkužene, pridejo lahko iz zraka, iz vode itd. Skrbeti je treba, da so živali pravilno krmljene in zdrave, da so čiste, da se tik pred in med molžo ne krmi in nastilja (dviganje prahu), da se skrbi za osebno higieno molznika (čista obleka, roke), da so seski čisti, da se prve curke mleka odstrani, itd. Če se mleko takoj po molži dovolj hitro ne ohladi, se število mikroorganizmov v njem v kratkem času zelo namnoži, ker je mleko kot visoko vredno živilo tudi izredno dobro gojišče za mikroorganizme. Zato je, poleg ostalega, pomen higiene, ustrezne opreme za molžo in za hlajenje, kakor tudi pravilne oskrbe le-te ter pravočasno hlajenje, izrednega pomena v proizvodnji kvalitetnega mleka.
Dimnik
Glavni vzroki poškodbe dimnika zaradi namestitve specialnega oljnega kotla:
- večji delež vlage v dimnih plina,
- nizke temperature dimnih plinov na izstopu iz kurišča,
- prevelike mase in velika toplotna akumulacija dimnika in zaradi tega počasno segrevanje dimnika na delovno temperaturo,
- neizoliran dimnik,
- pravokotni in preveliki preseki dimnikov.
Sodobna ogrevalna tehnika zahteva naslednje:
- dimnik mora imeti majhno maso, da se hitro segreje na temperaturo, ki je višje od tempere-ture kondenzacije,
- biti mora toplotno izoliran,
- presek dimnika dimenzioniran glede na moč kotla,
- imeti mora gladko in za kondenzat nepropustno površino odporno proti koroziji.
Za sanacijo dimnikov se pogosto uporabljajo dimične tuljave iz nerjaveče pločevine, ki se vstavijo v obstoječo zidano tuljavo. Pred priključitvijo na obstoječi dimnik
je potrebno pridobiti pisno soglasje pristojnega dimnikarskega podjetja, ki preveri ustreznost dimnika glede na vrsto goriva, moč in tip kotla, temperaturo dimnih plinov, dovod zgorevalnega zraka, višino dimnika. Za učinkovito delovanje specialnega kotla je potrebno določiti nov presek dimnika, saj stari dimnik iz prej navedenih razlogov ni ustrezen.
Nekaj naslovov izvajalcev za sanacijo dimnikov:
ENERGETSKI SERVIS, d. o. o..
Mogočna drevesa na tunjiškem koncu
Ivan Nograšek iz Tunjic si v bližnjem gozdu na skrajnem severovzhodu Tunjic, pod Slolni-kom v Maleževem gozdu, po domače Verovškovem, ogleduje mogočen hrast, ki v obseg meri preko 4 metre (na sliki). Navdušila ga je tudi ena izmed najdebelejših smrek v naši občini, ki ima 3,32 m obsega. Tej 30 metrov visoki lepotici v tem gozdu dela družbo kar nekaj sestra, pa tudi ta hrast - velikan ni sam med hrasti.
Za zdrava pljuča bi potebo-vali čimveč takšnih dreves.
V. M. (foto: V. Zabavnik)
Roška 2a, Ljubljana: 061-13-10-330, 13-10-045
SCHIDEL-GRADNJA, d. d., Latkova vas 82, Prebold: 063-702-214 (sanacijski dimnik)
FLAMME, d. o. o., Potočnikova 11, Škofja Loka: 064-631-264
AQUATERM, d. o. o„ Kosar-jeva 6, Maribor: 062-226-738; 226-737 (mokri PV DF dimnik)
MKM, d. o. o., Celovška 291, Ljubljana: 061-1591-696
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23,
tel.: 831-470
odprto vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure.
tJJ\8NIEZ!!     EC#EK
Izdelujem in popri
za centralno ogte\
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji.
Srečanje podeželskih žena Tuhinjske doline
Ne more se pohvaliti prav vsaka dolina z društvom, ki združuje kmečke žene neke doline. Vendar s ponosom lahko rečemo, da Tuhinjska dolina spada med nje. Že leta 1992 so se gospe in gospodinje tuhinjskega konca odločile ustanoviti društvo (danes šteje okoli 150 članic), ki bo povezoval in popestril njihov vsakdan, ki je nemalokrat tudi nekoliko porinjen ob stran " v tisti kot, kjer je štedilnik, hlev in še kaj podobnega. Da pa zmorejo tudi kaj drugega kot samo enolična gospodinjska opravila so dokazale že z ustanovitvijo tega društva.
Njihova glavna mentorica in ustanoviteljica je dipl. ing. Marta Kos, dosedanja predsednica Pa ga. Tončka Zalaznik. Da je njihovo druženje vsestransko koristno kažejo tudi strokovna predavanja in ekskurzije o Peki kruha, pecivu, o Pripravi enolončnic, o Predelavi enolončnic, o Predelavi zelenjave in uvajanju kmečkega turizma na podeželje, ki dobiva zadnje čase vse večjo veljavo na naših kmetijah. Redno pa sodelujejo tudi na tradicionalnih dnevih narodnih noš v Kamniku, kjer imajo svojo stojnico in prikazujejo, kaj zmorejo njihove roke in cut do teh dobrot.
22. februarja so imele tako v kulturnem domu v Srednji vasi
redni letni občni zbor, z namenom, da naredijo nove načrte za leto, ki je pred njimi. Pri njihovem delu pa so jih obiskali tudi predstavniki iz občine, krajevne skupnosti in osnovne šole. A ker se zavedajo, da bi bilo samo načrtovanje in usklajevanje načrtov in ostalih stvari, ki sodijo k temu kajhitro dolgočasno in suhopar-
vetega pripovedovanja orisati in prikazati dipl. ing. Milka Mele-Petrič. Tako jih je peljala v Estonijo, Španijo in na Irsko. Mnoge je morda ob tem pripovedovanju in prikazu diapozitivov zamikal blišč posamezne dežele, a dejstvo, da se za tem skriva tudi košček temne strani, se je ta blišč kajhitro razblinil.
najmlajši iz podružnične šole Vranja Peč so razveselili s prisrčnim nastopom.
no so medse povabile učence iz podružnične šole Vranja Peč, ki so s preprostim otroškim izrazom in igrivostjo prinesli v srca toplino in tako naznanili, da se tudi v to dolino počasi, a neizprosno vrača pomlad.
O življenju ostalih podeželjskih žena po Evropi pa jim je poskušala preko diapozitivov in doži-
Nenazadnje je lahko preneka-tera od udeleženk to druženje izrabila, da si je ob »degustaciji« domačih dobrot, ki jih ni manjkalo, priskrbela kakšno novo kuharsko skrivnost te ali one gospodinje. To pa je že tudi nekaj, ali ne?
RAJKO PAVLIC
d.o.o.
AVTOSALON - TRGOVINA Korenovapot i, Kamnik, tel: 8/5-057
Se odločate za nakup novega avtomobila?
4*
o
O/
<3k
Oglasite se v našem novem avtosalonu na Korenovipoti 3 (poslovna stavba Stol Interier) na Duplici, kjer si lahko ogledate in kupite visoko kvalitetna vozila po neverjetno nizkih cenah znamk SUZUKI (od 12.990 DEM dalje) in MARUTI (od 9.900 DEM dalje). Da pa bo odločitev Se lažja, vam nudimo za vse vrste avtomobilov tudi ugodne kredite in leasing. Pri nas pa lahko sklenete tudi avtomobilsko zavarovanje preko ZAVAROVALNICE MARIBOR'
Motor ali kolo je lahko tudi lepo darilo! • MOTORJI HERO PUCH od 133.000,00 SLT dalje 'KOLESA - gorska (moška in ženska) Možnost plačila na več obrokov.
Poleg novosti pa so vam še vedno na voljo: *\
- rezervni deli za vozila ZASTAVA, VW, RENAULT, LADA
- motoma olja (CASTROL, VALVOUNE, ELF, PROTON, 0MW, MOBIL...)
- akumulatorji za osebna in tovorna vozila po tovarniških cenah
- avtoradiji in zvočniki CLARION, BLAUPUNKT
- avtokozmetikaARMORALL, JOHNSON
- avtoprevleke, avtotepihi za vse tipe vozil
A VTOELEKTRIKA ŠUŠTAR, Podgorska pot 2, Kamnik, tel.: 814-091
Kvalitetna in hitra popravila osebnih in tovornih vozil, traktorjev, strojev...
V NEDELJO, 16. MARCA 1997 OB 11. URI
Po nagelj
na Limbarsko goro
Društvo krajanov Limbarska gora-Hrastnik in Smučarski klub Termit Moravče bosta tudi letos pripravila tradicionalno kultur-no-družabno prireditev PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO. Mimo prijaznih domačij se boste na Limbarsko goro, kjer že stoletja domuje v cerkvici, ki se vidi daleč naokoli Sv. Valentin, lahko povzpeli iz različnih smeri. Prijetno utrujeni boste po slabi uri zmerne hoje prišli do vrha, kjer vas bodo pričakali gostitelji. Nageljni bodo prav za vsa dekleta, žene in matere, kulturni program v izvedbi domačih izvajalcev (MORAVSKA GODBA, MOŠKI PEVSKI ZBOR MORAVČE, RECITA-TORJI, TAMBURAŠKI ZBOR VRHPOIJE), bo razveselil vse obiskovalce, katerim obljubljajo tudi posebnega gosta humorista Franca Pestotnika - PODOKN1-ČARJA. Seveda pa ne smete manjkati tudi v družabnem in zabavnem programu, kjer bo za prijetno razpoloženje poskrbel narodno zabavni ansambel. Pa to še ni vse, saj organizatorji obljubljajo pestro domačo hrano in pijačo - vse po zmernih cenah, srečolov in še kakšno presenečenje.
'Dobrodošli torej v nedeljo, 16. marca, dopoldne (vse skupaj se bo uradno pričelo ob 11. uri) na Limbarski gori, kjer vas pričakujejo prijazni gostitelji, veliko sonca in prijetnih trenutkov, ki bodo vam in vašim najdražjim polepšali nedeljo.
SPROŠČANJA IN MEDITACIJE V KNJIŽNICI KAMNIK
- VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK OB 17.45
- 11. MAREC OB 17. URI PREDAVANJE O KRISTALIH
0609/631-868, VERA
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure,
ob sobotah
od 10. do 12, ure.
Na Zasavski gori
Kamniški planinci zelo radi obiskujejo posamezne planine, vrhove in druge zanimive točke. V nedeljo, 9. februarja, so obiskali Zasavsko sveto goro, 852 m visoko. Čeprav ta tura ni bila v rednem programu, pa je bil interes za obisk kar precejšen. Z avtobusom smo se vsi, več kot 30 udeležencev, pripeljali do Starta pohoda, kije bil v Zagorju. Napotili smo se proti cilju po cesti navzgor do vasice ČolniSče in mimo Male Peči in Kala priSli v dveh urah na Jablano, 770 m visoko. NaS pohod smo tukaj potrdili in kratek čas počivali. Kmalu smo hiteli dalje. Najprej smo dosegli PleSe, 866 m visoko, se nato nekaj časa spuščali, po dodatni uri hoje prispeli na cilj v planinski dom. Na ta pohod kije organiziran
Kamniiki planinci pri planinski koči pod Zasavsko goro
v spomin na formiranje I. Štajerskega bataljona leta 1942 (NOB) na Plešah, je prišlo veliko planincev (okrog 800).
Razpoloženje obiskovalcev je bilo zelo prijetno. Hoja do Zasavske svete gore je bila kar prijetna, le na nekaterih mestih je bila nekoliko spolzka zaradi ledu. Vsi udeleženci smo bili zadovoljni s prelepim vremenom. Pogled na bližnjo in daljno okolico je bil čudovit in za dobro razpoloženje kot naročen. Kljub temu, da so vrhovi Se pod snežno odejo, pa že vabijo na obiske. Nekateri med nami, zlasti tisti, ki so bili tukaj prvič, so si ogledali še znamenito cerkev in bližnje pokopališče.
Pri organizatorju pohoda, t. j. PD Zagorje, smo potrdili našo turo, prejeli izkaznico in se skoraj po enournem počitku po drugi strani začeli spuščati v dolino. Hodili smo skozi Kostrevnico pa vse do KanderS, kjer je smučarsko središče. Do tu smo z vrha potrebovali dobro uro hoje. Skupaj-smo bili tega dne na pohodu dobre Štiri ure, vendar nismo bili preveč utrujeni, vsi pa smo bili zadovoljni. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno.
Nazaj grede smo potovali v Izlake in nato do Trojan, kjer smo kupili krofe. Še pred odhodom pa smo po radiu poslušali prenos s smučarskih poletov in z navdušenjem pozdravili prvi slovenski skok nad 200 m Primoža Peterke. Nedelja, 9. februarja, nam bo ostala v prijetnem spominu.
STANE SIMŠIČ
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 17, ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- semena vrtnin In poljščin (travnodeteljna mešanica, črna detelja, lucerna, jara grašica)
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- ugodna prodaja moke TIP 500 (59 SIT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg)
Cene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITA 7.MELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI.
debelina 2,0-2,5cm
CQ)/Mxl3(DzM=L
teža brez baterije 139g
širina 5,3cm, dolžina 13,5cm
TO, KAR IME VIDITE, JE
moč 165 KM
OBOJE PRODAJA
PRAVKAR ODPELJALO MIMO...
pospeški 2,8s - 100 km/h
MOTOR HONDA SPORT OBR 1100 XX
končna hitrost 300 km/h
AS
DOMŽALE
Ljubljanska 1 1230 Domžale tel. 061 721 804 715 431 715 059 fax 061 711 501
kdcna vabi v svoje dobro založene trgovine!
Vse za gradnjo in obnovo vašega doma -
UNIVERZAL (tel. 831-272)
Stavbno pohištvo GLIN NAZARJE:
OKNA in BALKONSKA VRATA
po tovarniških cenah
popusti pri plačilu z gotovino, možnost obročnega odplačevanja
KOMBI PLOŠČE
* 3,5 cm
* 5 cm
* 7.5 cm
1.050 SIT 1.367 SIT 1.713 SIT
ŠE VEDNO UGODNA PRODAJA PREMOGA!
- kosi, kocke, oreh Trbovlje - za količino nad 3 tone dostava brezplačna
Akustika, bela tehnika, posoda in še kaj v trgovini
TITAN - MERKUR (tel. 813-428)
Barvni TV GORENJE, 51 cm ekran, TTX
za gotovino 45.885 SIT
Barvni TV GORENJE, 55 cm ekran, TTX
za gotovino 56.906 SIT
Nerjaveča posoda iz uvoza 10-delna - 11.490 SIT
Vse ljubiteljske sadjarje vabimo v našo
SADNO DREVESNICO (tel. 813-352)
UGODNI NAKUPI KAKOVOSTNIH SADIK SADNEGA DREVJA:
• jablane, hruške, slive
• marelice, breskve, Češnje
• orehi, leska
• ribez, maline, robide
• aktinidija, kaki, ameriške borovnice
• vinska trta
PRIČAKUJEMO VAS NA EKSLERJEVI 6 VSAK DAN OD 8. DO 17. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE!
DEŽURSTVO:
v MARCU in APRILU: ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure trgovine MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET KOMENDA (841-139) in MARKET KRANJSKA (814-916), ob nedeljah od 7. do 11. ure pa tudi trgovine MOTNIK (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908)
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO
Izdelujemo kuhinjske elemente, predsobe, stopnišča z ograjo, drsna vrata, razna servisna in montažna dela Tel.: 711-146.
MflRKET
mana
Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680
AKCIJA!
• - riž splendor, 1 kg	119,90 SIT •
* - Milka - mlečna, mleti lešnik, 100 g	99,90 SIT J
• - domači keksi, 500 g	199,00 SIT •
* - zlate palčke - Žito, 300 g	199,00 SIT •
• - napolitanke - Podravka, 200 g	99,90 SIT •
* - bonbonjera Plasten, 200 g	329,00 SIT :
• - kompot jagoda 820 g	239,90 SIT •
* - kompot (ananas, breskev), 820 g	164,00 srr l
• - juice faner 50%, 2 I	239,90 SIT •
* - fižol rjavi, 400 g	69,00 SIT J
• - fižol cranberrv, 1 kg	229,90 SIT •
• - knorr goveja kocka, 132 g	279,90 SIT *
• - kumarice Eta, 650 g	149,00 SIT •
• - olje Zvezda 11	169,90 SIT *
• - Fa za tuširanje, 250 ml	249,90 SIT •
• - Persil, 3,6 kg	879,00 SIT J
• - VVeisser Riese, 3,6 kg	699,90 SIT •
• Ponudba velja do razprodaje zalog.	
• KOLEKTIV MANE VAS Z VESELJEM PRIČAKUJE! •	
PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE
TEHNIKE
TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN
* oljni gorilniki
* oljne garniture
* peči SIME, INTERCAL
* rezervni deli
* cisterne za olje
STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
PEUGEOT RODEX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja 727-798
servis: 727-010 faks: 727-319
Kompleten program Peugeot
PEUGEOT 106 OD 14.900 DEM
PEUGEOT 306 OD 21.000 DEM
PEUGEOT 406 OD 30.700 DEM
PEUGEOT BOXER OD 26.400 DEM
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje,
FRAMAT)
Šutna 76, Kamnik tel.: 812-546,811-186
Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo poslovalnico na Ljubljanski 21/i - poleg HIP-a.
V mesecu marcu smo za vas, s predložitvijo tega oglasa, pripravili akcijske cene za naslednji elektroinstalacijski material:
- kabel, podalj. 3 vtič 1,5 m
- kabel, podalj. 3 vtič 3 m
- kabel, podalj. 3 vtič 5 m
- kabel, podalj. 7 vtič 1,5 m
- varčne žar. osram 5-23 W
- avtomatska varovalka 6-25A
- talilni vložek 10,16,20A
- linea stikalo navadno
- linea stikalo menjalno
- linea stikalo serijsko
- linea stikalo križno
- linea vtičnica varnostna
- fluo svetilka IP 55
- fluo svetilka IP 55
PRIČAKUJEMO PA VAS TUDI NA STARI LOKACIJI POLEG KOROBAČA.
m	456,00
kos	636,00
kos	756,00
kos	1.080,00
kos	1.750,00
kos	692,00
kos	36,30
kos	649,00
kos	688,60
kos	831,30
kos	781,00
kos	649,00
2x36	5.214,00
2x58	6.468,00
CEMENTNI IZDELKI
Vrba 7 1225 Lukovica
IZDELUJEMO:
cvetlična korita kamine, fontane ograjne elemente tlakovce, plošče, robnike tople grede, kompostnlke škarpne elemente vinogradniške stebre kanalske Jaške z mrežo peskolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
tel.: 061/735-408 od 8.-16. ure
Kamniški OBČAN
ZAHVALE - OGLASI
21. februarja 1997 15
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu.
• AKCIJA V DECEMBRU:
montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke.
Radomlje, Cesta radomeljske čete 37
tel.: 727-042, (0609) 637-971
od 7. do 9. In
od 14. do 16. ter po 20. url
Mali oglasi
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
V Kamniku ali okolici najamem hišo z vrtom. Tel.: 0609-631-868.
Obrezujem sadno drevje strokovno in poceni. Osnovnošolce instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 817-288.
Lokal v Kolodvorski ulici v Domžalah, velikosti 32 m2, oddam. Tel.: 0609-638-789.
V Kamniku oddam enosobno stanovanje, CK, telefon. Tel.: 064-471-754.
S4VL
&ox>.
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 1230 DOMŽALE TEL: 06V716454 FAKS: 061/713-288
Prodajni center Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL 063/702-250 FAKS: 063/702-251
OD OPEKE... DO STREŠNIKA -in Se mnogo več...!!!
Nudimo vam vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, schiedel dimnike, strešnike (bramac, bobrovec) in druge kritine, izolacijske materiale (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo potrebno za gradnjo.
NOVO v SAM-u: stavbno pohištvo, parket, jupol, zidarsko orodje, podporniki, mešalci, cevni odri.
Material vam lahko DOSTAVIMO ZAVTODVIGALOM.
Vljudno vas vabimo, da nas na sejmu ALPE ADR1A - DOM
obiščete na našem razstavnem prostoru v dvoraniA2, razstavni prostor 22,     .., . - .......
Izkoristite AKCIJSKE CENE - v času sejma vam nudimo
5% popust na vse materiale. V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
MILE ROSTAN
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečene tolažilne besede, za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili do preranega groba. Zahvala dr. Hrovatinovi in osebju Zdravstvenega doma Kamnik za izkazano skrb in pomoč ob njegovi bolezni.
Vsi njegovi
Kamnik, februar 1997
Ostale so neizrečene'besede, neizpolnjene želje in pričakovanja, pa tudi veliko lepih trenutkov ki bodo z nami, ko tebe ni več.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 32. letu zapustil naš dragi sin, brat, stric, svak," nečak in bratranec
MARJAN HRIBAR
iz Praproč v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim in našim sodelavcem za ustna in pisna sožalja, sveče, cvetje, denarno pomoć in sv. maše. Posebna zahvala velja tudi podjetju Stol za finančno pomoč. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakoma, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Pfajfarjevi in dr. Logarju. Vsem, ki ste se z lepo mislijo poslovili od njega in ga pospremili v prerani grob, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Februar 1997
SamOPavlic
s,p.
mtel: 0609 626 061
Vse, kar želite vedeti o dimnikih! Zastopanje in montaža Schiedel dimnikov. Novogradnja, sanacija dimnikov in tudi samo svetovanje!
LANEN CVET
iz Most 74, pri Komendi, tel.: 841-386
vam v svoji trgovini nudi
* ženska, moška in otroška oblačila
* šiviljski pribor
* metrsko blago za vse priložnosti, kot so
obhajilo, birma, matura, valeta, poroka...
NOVO! NOVO!
Šivanje oblačil po meri v najkrajšem času.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
Izkoristite ugodno priložnost v marcu - 10% gotovinski popust aH plačilo na 10 enakih čekov brez obresti.
• HLADILNIKI OD 25.700 SIT naprej.
• BTV Gorenje, 51 cm, TTX 45.500 SIT
• SUŠILEC PERILA 38.700 SIT
• SESALEC Gorenje 13.840 SIT Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
• BTV Evelux - 3 leta garancije
NOVO!
Na zalogi POMIVALNA KORITA KOLPA-KER.
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upala, da bolezen s trdno voljo bos premagala. Pa posle so ti moči in zatisnila trudne si oči.
ZAHVALA
V 78. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja
FRANČIŠKA ŠTRAJHAR
roj. Podbregar p. d. Pirševa mama iz Hruševke
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala sodelavcem Menine, Kočne, Stola in Svilanita. Posebna hvala dr. Plešnarjevi in patronažni sestri Marinki za skrb in pomoč pri negi naše mame. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Hruševka, Tučna, Gradišče, Briše, Zlatenek, Poreber, Šenčur, Kamnik, Podbreg, Potok, februar 1997
ZAHVALA
V 93. letu življenja nas je zapustila naša draga mama
MARIJA BERLEC
roj. Grošelj iz Podhruškc
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala sosedom za nesebično in velikodušno pomoč. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter darove za sv. maše. Iskreno se zahvaljujemo g župniku Janezu Šavsu ter somaševalcem g. dekanu Nikolaju Pavlicu, g Francu Hočevarju ter g Jožetu Drolcu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za ganljivo petje in predstavnici Marijine družbe za izrečene poslovilne besede. Gospodu župniku se zahvaljujemo tudi za obiske na domu. Posebna zahvala pa velja dr. Hrovatinovi ter patronažnim sestram ZD Kamnik za skrbno pomoč in nego.
Žalujoči: vsi njeni
Februar 1997
CVETLIČARNA FREZIJA
na Bakovniku, tel. 813-559
NUDIMO VAM:
poročne in avto šopke
darilne šopke žalne vence, ikebane velika izbira lončnic rezano cvetje aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst dekoracija poslovnih prostorov
Brezplačna dostava v okolici Kamnika
Odprto od 7" do 19\ ob sobotah od 7" do 13h Se priporočamo.
Modno frizerstvo Irena Kladnik Kamnik, Šutna 36, tel: 817-318
mjzfEatzA vso msiži^ip
Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon od 1. marca odprt od ponedeljka do petka od 12. do 19. ure ter vsako soboto od 7. do 12. ure.
Vsaka osma frizura brezplačna!!
Se priporočam!
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
SLAVKA SUŠNIKA
iz Lok v Tuhinju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in drugo pomoč ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Balohu za lepe poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Loke, Studenca, Markovo, Rožično, februar 1997
Pomlad prišla bo na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt, tebe ne bo več tam naSla, zajokala bo in odšla.
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, brat in stric
ANDREJ SUSNIK
s Križa 29
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in Titanovim sodelavcem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za izrečena sožalja, podarjene vence, cvetje, sveče, za svete maše ter denar za obnovo kriške in komendske cerkve. Posebej velja zahvala dr. Sedlaku in patronažni sestri Nevenki Hribar za pomoč, prav tako družinam Pire, Šubelj, Plevel, Žavbi in Sušnik. Hvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za obhajila na domu in lep cerkveni obred. Hvala kriškim gasilcem, pevcem, praporščakom in Vinku za zaigrano Tišino ob slovesu v njegov zadnji dom. Hvala še enkrat vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Februar 1997
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717
Delovni čas:
pon., tor, čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan etekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
V Blagovnici VELE
oddelek metraža
velika izbira kuhinjskega in posteljnega perila
NAPREDEK
DOMŽALE
VSE ZA DOM iN VRT V NAPREPKOVIH TRGOVINAH
Da vas ne bo pomlad presenetila, smo v Napredkovih trgovinah za vas pripravili bogato ponudbo domačih in uvoženih izdelkov, s katerimi boste po ugodnih cenah polepšali svoj dom in vrt.
akcijske cene popusti odloženo plačilo ugodni kreditni pogoj
V Salonu pohištva
pohištvo slovenskih proizvajalcev in uvoženo pohištvo Hiilsta
AKO LEPO OPREM
V trgovini Kurivo
gradbeni material, stavbno pohištvo, strešna kritina Bramac, kombi plošče, vrtne mreže s pripadajočimi dodatki Bekaert, prane plošče, travne plošče, tlakovci, vrtna korita
V Trgovina Barve - laki
oddelek elektro
pralni stroj Gorenje 906 59.900 SIT sesalnik Corona 2000 elektronik 1300VV 16.900 SIT mikrovalovna pečica Sharp, digitalna, 700W 22.400 SI
oddelek gospodinjske potrebščine
bogat izbor kuhalne in jedilne posode, pribora, 6-delni komplet posode Solingen 29.954 SIT ekonom lonci Aeternum od 5.960 SIT
talne obloge
talna PVC pluta 3.000 do 3.500 SIT, laminati, kvaliteta 9000 3.900 SIT, pri plačilu z gotovino 10% popust topli podi, itisoni, preproge 5% popust pri plačilu z gotovino
jupol 25 kg 2.550 SIT, jubolin kit 30 kg 2.455 SIT, Spektra 30 kg 2.490 SIT
V trgovini Kovinar
kopalniško pohištvo, sanitarna keramika, ploščice vseh vrst, armature Armal in Unitas, vodovodni material
KO PLODEN V
cvetličarna
vrtno orodje Gardena, semena, čebulice, sadike, različne vrste zemlje, gnojila, cvetlični lonci in korita.
V trgovini Super N računalniki, tiskalniki, CD - romi, računalniške igrice, fotoaparati različnih proizvajalcev, fotoaparat leta 1996 Samsung 61.906 SIT fotoaparat Praktica kit (film+bat.) 11.900 SIT fotoaparat Zoomate 70 kit date 27.900 SIT
V NOVEM HI Fl centru v Zarji v Mengšu barvni TV Philips, 55 cm, TTX 63.500 SIT videorekorder Philips, 2 glavi 42.200 SIT
B9KBHHHHHBMBBBI
a a. a .■>. v...
Šmarca (zraven Taberne), tel.: 814-376
Feetra ponudba lončnic in rezanega cvetja
KER 50 TVOJI ŠTRUKLJINAJPOLJŠI.
KER JE MAMA fiAMO ENA.
KER 5E Z LONČNICO LAHKO POGOVARJAŠ.
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. do 19. ure.
i-, a s ■■■■■■■■ s s *■■ ^ ^ ^ ^ ^ a.
Libres biro
Računovodske storitve gospodarskih družb
(s.p., d.o.o., d.n.o, k.d.)
kvalitetno in poceni, sodobna informacijska podpora, podjetniško in davčno svetovanje. 14 let delovnih izkušenj.
Po dokumentacijo pridemo v podjetja.
Tel.: 140 21 24, dopoldan in 811-817, popoldan.
TRGOVINA KARP DEKOR
Kamnik, Usnjarska 9 (Alprem), tel.: 817-369 NOVA PONUDBA TEKSTILA:
- otroške trenirke z dvojnimi hlačami 2.877 SIT
- bluze viskoza 2.950 SIT
- joging trenirke 2.486 SIT
- srajce bombaž 2.065 SIT in še veliko več po ugodnih cenah..
Odprto: 9h - 19h, sobota 9h - 13h.
AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107
gorenje
• suštlci perila
• pralni stroji
• barvni TV Gorenje
• sesalci
AKCIJA!
f
38.452 SIT od 52.500 SIT naprej od 41.800 SIT naprej od 13.600 SIT naprej
Gene veljajo za gotovinsko plačilo.
Ugodno: hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki, pomivalni stroji, pomivalna korita, kuhinjske nape, likalniki, posoda in...
12% gotovinski popust ali možnost nakupa na 5 čekov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenje!
Od 1. marca dalje je trgovina odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
^ PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! J
KNJIGARNA IN
PAPIRNICA © 817-321
BOGATA PONUDBA PISARNIŠKEGA MATERIALA, TISKOVIN, ...
BREZPLAČNA DOSTAVA V PODJETJE
OR VARi
UJE, V FORUMU KUPUJE!
TWING0ie od 14.000 DEM
CU0   te od 14.350 DEM
CIASIC že od 24.350 DEM
NAJ
NIŽJE CENE VOZIL UGODNEJŠI KREDITI VEČJA IZBIRA VOZIL
SAMO V POKRITEM PRODAJNEM SALONU
PREŠA
v Cerkljah
telefon (064) 422 522, 421 202; RENAULT
PRVA PRODAJALNA CD PLOSC IN KASET V NAŠEM MESTU
*PLANET*
OBVEŠČA, DA IMA V NOVOODPRTI PRODAJALNI BOGATO PONUDBO CD PLOŠČ IN KASET...
PRIDITE V VAŠ IN NAŠ PLANET GLASBE NA ŠUTNI54 V KAMNIKU.
MI SMO TUKAJ ZA VAS, CD SH0P TLANET* FIRST IN T0WN *817-822