559. štev.
V Ljubljani, torek dne 15. julija 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri 2jutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10 —, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::;
«:	Telefon	številka 118.	s:
■ ■
Bratomorstvo.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad. 27. junija (9J7.) 1913.
Gesla.
Prva balkanska vojna vzplamtela je pod vznešeno devizo: Osvo-bojenje od ene in: Balkan balkanskim narodom od druge strani.
Obe ti gesli pridobile ste si ogromno večino pristašev, dasi ste obe precej raztegljivi in jima manjka točno določena meja. ki bi izključevala vsaktero izkoriščanje od ene ali druge strani v sebično koristolovstvo kogarkoli.
Dati komu osvobojenje, pomenja žrtvovati nekaj od svojega, odreči se svojim koristim in iste podrediti cilju osvobojen ja.
Ta cilj osvoboienja balkanskih narodov izpod tujih vplivov (ne samo Turčije) moral bi imeti svojo osrednjo točko v balkanski zvezi, katera edina bi bila v stanu izpeljati do kraja in udejstviti devizo: Balkan balkanskim narodom.
Te države, ki so tvorile balkansko zvezo, morale bi — v interesu ^upnosti — popustiti vsaka nekaj od ?vojih želja in skušati prilagoditi svoje roterese interesom balkanske zveze.
To je v prvi vrsti ravnotežje.
Kdor ima preveč, naj odstopi onemu nekaj, kdor ima premalo, ker le na ta način je mogoč enakomeren razvoj posameznih delov in cele balonske zveze.
Potom te zveze dalo bi se doseči tudi ono, o čemur sanja Bolgarka, namreč federacija balkanskih dr-zav, a nikdar ne, da bi Bolgarska Predstavljala Prusko na Balkanu, ker si noben nebolgarski narod ne bo pustil ponižati v odvisen narod ali vsaj v narod druge vrste v Balkanski b,atere naloga bi bila izvajati
t ikan balkanskim narodom, ciprini,?'T °ni< k> so proglasili po-„ devizo, ž njo niso iskreno mi-'II. ker vsakomur ie jasno, da je vsaka balkanska državica brezpogojno navezana na enega ali druzega močnejšega protektorja, ki od svoje strani ne zamudi nobene prilike uveljavljati svoio voljo nad svojim pro-težirancem.
Potemtakem je geslo: Balkan balkanskim narodom le bridka ironija in naravno, ta ironija ne more dovoliti boriteljem za svobodo, da pridejo do cilja, t. j. do popolnega osvo-bojenja.
Povod sedanje vojne.
Balkanski narodi — odnosno dr-žave niso prišle niti do udejstvitve ,enega, niti druzega gesla, ker jim do 'e#a niso dovolile priti »zainteresirane« velesile na Balkanu.
. V očeh Rusije le Srbija — kot najstarejša država na Balkanu — poševna, ubogljiva in povsod odrivana
Pastorka, njej je teritorijalen — in
  . ______________
temu kot neizogibna posledica — tudi gospodarski in kulturen razvoj kratkomalo zabranjen.
Ako omenjam Srbijo, mislim vedno pri tem tudi Črno goro, ker prej ali slej bomo govorili o enotni državi teh dveh dežel.
In kdo ve. ali ne živi še duh Katarine II., ruske carice, in Jožefa II., avstrijskega cesarja, v obledelih črkah tedanjega pergamenta.
Bolgarska je postala od leta 1878. ruski Benjamin, kateremu je »batjuška« narisal na balkanskem poluotoku svetoštefanske državne meie in mu določil prvenstvo na Balkanu. ker so avstro-ruski interesi nenaklonjeni Srbiji.
Aneksija Srbije od Avstrije ali pa njena razdelitev med Avstrijo in Bolgarijo izzvala bi večen nemir na jugovzhodu Evrope jn strahovit odpor. ker Srb ni ovca. ki se naje ovsa v vsaki staji.
V današnji vojni na Balkanu ne vidimo nič druzega kot oni nesrečni in večni kompromis med Slovanstvom in Germanstvom, ki edino izigrava slabejše narode enega proti drugemu.
Kdo je kriv?
Na to vprašanje lahko odgovorimo na kratko: Rusija in Avstrija.
Toda s tem vprašanjem se ne smemo zadovoljiti, ampak moramo, poiskati še drugega krivca. Tat ni samo oni. ki krade, ampak tudi tisti, ki drži vrečo.
Srbija je hotela imeti pot do Jadranskega morja in na Skader. Ko bi imela Srbija pred seboj samo Avstrijo in ne oni gori imenovani nesrečni in večni kompromis med Slovanstvom in Germanstvom, branila bi ona to pravo do zadnje kaplje krvi, kar bi bilo tem lažje, ker ie imela za seboj obvezno pomoč Bolgarske, eventualno tudi Grške morda tudi Rumunije.
Srbija je uvidela nemožnost boja proti tradicionelnem kompromisu, ki bi pomenjal boi proti vetrovom, in popustila je.
Toda. ker si ie Srbija svesta, da ie ona namenjena za daritvenega kozla temu kompromisu in da se ji vrv okrog vratu zopet nateguje, katero je z nadčloveškimi napori vsaj nekoliko zrahljala, bila je njena dolžnost samoobrambe — čim je sprevidela. da »osvobodilna« vojna ne po-menia osvobojenja v smislu: Balkan balkanskim narodom — igrati na odprte karte — radi osvobojenia.
Kar se tiče pogodbe med Srbijo in Bolgarsko, smo se ž njo že toliko seznanili v »Dnevu«, da nam ni treba jo ponovno analizirati, sicer pa je danes itak razstreljena na bojišču in od nje ni več duha ne sluha.
Brez ozira na življensko potrebo morske obali za srbski izvoz in uvoz, brez ozira na pogodbo in brez ozira na etnografične njene pravice na Ma-cedonijo, Srbili nalaga obramba svoje politične in gospodarske neodvisno
sti najvišjo dolžnost, da z vsemi sredstvi prepreči udejstvitev svetoštefanske Bolgarske na Balkanu, ki bi po-menjala večno nevarnost za Srbijo, ker bolgarski vladar in njegove kreature hrepene po hegemoniji, po podjarmljenju tujih narodnosti in po razširitvi Bolgarske do bregov Morave in Jadranskega morja.
Srbija se mora postaviti na najhujši odpor proti tem poskusom radi svojega obstanka in radi — Slovanstva.
In zakai?
Bolgarska je pristopna sirenskim glasovom slovansko - germanskega kompromisa, saj je vendar v njegovem imenu zasedel prestol bolgarski princ Koburški. sedanji kralj Ferdinand, čar balkanski — in spč.
Tem interesom dveh bojujočih se stomilijonskih plemen, služi bolgarski narod nevede in nehote, a njegovi krmarji vede in hote.
Srbija se bori pravično in odkrito za svoje in samo slovanske interese.
Bolgarska se bori proti Srbiji — ergo proti slovanskim interesom — za boj med dvema plemenoma.
Kdo je kriv?
čitatelj naj blagovoli sam odgovoriti na to vprašanje.
Sredstva.
Ker si je Bolgarska svesta svojega mogočnega zaščitnika, ki je opo-pal Srbijo primorja, in je bolgarskim visokim krogom kri bolgarskega naroda le malovredno sredstvo v dosego njihovih ostudnih ciljev, iskala je s Srbijo vojno za vsako ceno. ne hoteč popustiti niti za las od svojih zahtev.
Avstrija posreduje med Rumu-niio in Bolgarsko, ker je prva prekrižala prvotne račune kompromisne diplomacije in Bolgarska bo brez-dvomno dovolila do dalekosežnih koncesij za Rumunijo in to posebno teritorijalnih.
Tudi Turčija bo dobila svoj del, samo. da se bratski Srbiji ne dovoli nič in se jo zatre kot preživelo starino v interesu kompromisne — politike. ki je baje nad človeštvom, nad narodi in ljudstvom.
Ali naj še enkrat ponovim vprašanje: Kdo je kriv?
Ni treba.
Igralci slov. gledaišča pred nekaj leti.
Pesem:
Oj nekdaj v starih časih je res prav luštno bilo. Nar. pesem.
današnje vojne. t. j. Bolgarski, bi do vojne nikdar ne prišlo, balkanska zveza bi obstojala in ne bilo bi teh žalostnih in strašnih žrtev.
Sicer je pa škoda polemike proti sofizmu in zavijanju konkretnih faktov in na take lastnosti pristoia pošten — pljunek,	Mars.
Gospodu prof. Šaku.
Gospod Sak ste bivši in sedaj vpokojeni bolgarski vseučiliščni profesor. oseben prijatelj kralja Ferdinanda in sedanji urednik »Ceskeho Slova« v Pragi, »sloveč« predavatelj po češki o balkanski vojni, tendenci-jozno zaviti v predavanjih v prilog bolgarskim absolutistom itd., se ne sramuie izkoriščati javno glasilo pod krinko imparzialitete (nepristranosti) radi par oseb, ki so in edinole njemu naklonjene radi dvomljivih služb, katere jim nudi s takimi članki.
Ako bi vsa slovanska javnost odkrito odrekla svoje simpatije krivcu
LISTEK
pAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Ubogo bitje, ki roma z njim nesrečna. pogumna mlada mati po skri-‘*n potih, da ga odnese varno iz do-«« Pruskih sovražnikov ,.. črvivi; ' n'n ie ime pred Bogom Gil-;7rnxp ^°šegi, je nezakonsko dete, ročeno bedi in zaničevanju.
XVI.
Pri »Sto norostih«.
Na Strasburškem bulvarju se je nahajala leta 1870 koncertna kavar-£a. dobro znana Parižanom tistega casa. ko še ni bilo ogromnih zaba-^'Sč. kakršna označujejo pariško no-c"o življenje današnjih dni.
Z bulvarja ie vodila vanjo obširna veža. kjer je bila zvečer blazina. Poleg nje je bila na desni maj-nna kavarnica s ponosnim naslovom ^metniška kavarna«, dočim je le-wa na 'ev’ vratarska loža. odpira-^rati na ulico in v vežo.
Mimo blagajne si prišel v ogromno dvorano: v pritličju je bilo na ■ otme majhnih mizic, kroginkrog pa ‘°že in troje galerij.
Dm?^Utra!Je vse to Prazno, ha Oj po1no trhllh duhov in prepi-
—	dočim so hlapci pometali dvo-
rano. Nato ni bilo do popoldanskih izkušenj pri »Sto norostih« sploh nobenega življenja več. razen v vratarski loži.
Vratarica ie bila gospa Kava-ljejeva ali gospa Olimpija, kakor so jo klicali znanci bolj po domače.
Dospela je bila semkaj isti dan kakor sedanji ravnatelj, g. Burginjon — očka Burginjon — majhen, zvit dedec z mačjimi očmi, ki je potreboval v prospeh svoje kupčije brezpogojno zanesljivega cerbera.
Takšno zvesto čuvarico je bil našel v Olimpiji Kavaljejevi. s katero so ga družile nikdar razjasnjene skrivnosti.
Zanesljivo so vedeli ljudje samo
tole:
Ko ie bila Olimpija še zelo mlada in zelo lepa, se je seznanila nekega dne v Bar-le-Diku s popotnim pevcem precej mikavne zunanjosti, ki jo je poročil — kaj drugega je težko misliti, ker ji ie poklonil poleg svojega imena tudi živ dokaz ljubezni v obliki sinka, ki le nosil zakonito ime Teodor Kavalie.
Alberik Kavalie — oče — je bil baritom in lep mož. Olimpija se je učila v Bar-le-Diku za šiviljo; ko pa je zagledala Alberika, jo je mahoma popadlo hrepenenje po nestalnem, svobodnem življenju umetniških ciganov. Odigral se ie stari roman zapeljanega neumnega dekleta z dežele — tem laglje, ker ni imela nikogar, ki bi jo bil posvaril; starši so bili
mrtvi, in nje edino sorodstvo je bil brat, takrat vojak v daljnji Afriki.
Ta brat je bil sila neprijeten Človek, ki se nikakor ni znal vživeti v njeno navdušenje za prekrasnega baritona. Na pismo, v katerem mu je naznanila Olimpija svojo nakano, poročiti Alberika Kavaljeia, je odgovoril suho in kratko, da ji ne odpusti nikoli, ako napravi to neumnost. Ona v svoji zaljubljenosti se seveda ni zmenila za njegov dobri nauk in je ravnala po lastni glavi.
Kazen ni izostala. Ljubezen Alberika Kavaljeia se je razkadila preklicano naglo, ko je zapravil poslednji tolar skromne Olimpijine dote. Začel jo je zanemarjati in se poditi za drugimi, kar je bolelo njeno srce še prav posebno: pri vsem tem pa se je začela oglašati na vratih samotne sobice, kjer je žalovala Olimpija, beda in lakota, zakaj Alberik je skrbel samo za svoj lastni dobrobit. In kadar ie moledovala, naj ji da denarja, da plača vsaj najsramotnejše dolgove. se ie zadrl nad nio:
»Pametna ženska ne dolgočasi svojega moža z večnim beračenjem za denar: ako ga nima. si ga poišče.«
Nekega dne pa le Alberik izginil iz Šalona, kjer sta bila ravno takrat, in se celo pozabil posloviti od svoje žene. Šele mnogo kasneje se je izvedelo, da jo je popihal z neko pevko... in še pozneje, da je umrl v Južni Ameriki žalostne, krvave smrti. ki je bila posledica neke nove ljubezenske aventure...
Pismo iz Run unije.
Galac. 8. julija.
Poslane časopise sem šele danes dobil, ker ie ustavljen promet za osebne stvari. Kako sedaj tu pri nas zgleda je težko popisati, rečem le, da takega navdušenja za vojsko Še nisem videl. Kot tujec sem pod strogim nadzorstvom, kakor vsi drugi. Ne vem, ali dobite moja poročila, ali ne, ker smo zaprti od zunanjega sveta.
Le grozni kordoni vojakov se vijejo po ulicah. Mase ljudstva pa jih neprestano spremljajo in pozdravljajo. Zdi se. kakor da so Rumuni šele sedaj zapazili moč svoje vojske. Bilo jim je menda težko, ko so gledali, kako slavo si pridobivajo v boju proti Turčiji njih mali sosedje — zato je zdaj vse tisto pritajeno navdušenje izbruhnilo na dan. Časopisje seveda stori svojo dolžnost. Rumunske množice poznajo danes le dva sovražnika: Avstrijo in Bolgarijo. Morebiti niti prav ne vedo. zakaj gre — ampak zdi se jim. da mora biti vojna proti sovražnikom. — Verjemite, da me bole ušesa od tega krika, trobentanja in bobnanja na ulicah. Mesto je tako polno, da ne dobim niti jesti: glavna stvar je zdaj armada. Rad bi se odpeljal, pa ne morem, ker je promet z
Po njegovem odhodu iz Šalona je ostala Olimpija sama, brez sredstev, z otrokom v naročju — tako-rekoč na cesti.
Z bratom je bila nepopravljivo sprta; pisal ji je bil:
»Kadar pride dan. ko se boš kesala. ne hodi beračit pred moja vrata: zaprta ti bodo!«
Kaj ji je bilo storiti?
Odvadila in naveličala se ie bila dela; brez tega pa — kako zaslužiti kruha zase in za svojega malega? Ni ji torej preostajalo drugega, kakor spustiti se v znanje z — Burgin-jonom, ki je bil takrat še natakar v kavarni, kjer je koncentiral ubegli Alberik Kavalje.
Ali se je Burginjon usmilil Olimpije? Ali se je zaljubil v lepo žensko, ki je cvetela kljub bedi in pomanjkanju v polni bujnosti svojih mladih let? Ali je bilo račun, ali nagon srca? Živa duša ni vedela, kaj se je godilo med njima.
Toda čez deset let, ko je prevzel po par temnih in srečnih naključjih svojega življenja ravnateljstvo »Sto norosti««, se je naselila Olimpija na tem zaupnem mestu.
Gospa Kavaljejeva le bila — kakor hitro je šlo za koristi gospoda Burginjona — čuvajka. gorečnost katere se je dala primerjati kvečjemu s srdito paznostjo neukrotljive stražne psice.
Bila pa je tudi vešča, pretkana ženska, kadar je šlo za njene lastne male kupčije in postranske dohodke.
Avstrijo ustavljen. Sploh se cel pogovor suče o »izdajstvu Avstrije«, krožijo razne vesti n. pr., da so hoteli v Bukovini razstreliti avstrijsko poslaništvo in drugo. Zdi se mi. da se zbirajo črni oblaki na vzhodu države. Ne morem popisovati vsega podrobno. Rad bi vedel, kaj se godi doma. Tu pišejo o mobilizaciji, seveda vesti niso zanesljive. Na javnem kraju pa je nabit telegram, ki hoče dokazati, da ie to res. Pripravlja se torej težka igra. ki ima negotov konec. — »Vivat Rusija« doni tu po ulicah, Srbija in Rumunija se imenu-jeti v enem vskliku. — Kaj sledi ia tega? Jaz ne vem — morebiti nihče ne ve — vidim le toliko, da priprave so ogromne. Več ne morem pisati; Ako bom mogel, pišem še za 15 dnf med tem se menda vlije dež iz teh sovražnih in grozečih oblakov.
Te dni bo Rumunija slavila tudi obletnico onega dne. ko so Hohen-zollerji prišli na rumunski prestol. Navdušenje za dinastijo je sedaj zelo veliko, pa povsod se vidijo slike kralja! Karola in prestolonaslednika Ferdinanda. ki je generalissimus rumunske armade.
Nam je rumunska zgodovina malo znana, zato nam je o nji marsikai nerazumljivo.
Rumunija obstoji od onega časa, ko sta si Valahija in Moldavija izbrali Aleksandra Cuzo za skupnega kneza. To je bilo 17. januarja 1859. v Jassy. Cuza je bil od zarote prisiljen odstopiti (23. febr. 1866). Provizorična! vlada je na to izbrala za kneza fland-rijskega grofa Filipa — a ta je to čast odklonil. Na to se je vršil plebiscit. ki je trajal od 14. do 20. aprila 1866. Izvoljen je bil Karol Hohenro!-lern iz katoliške panoge pruske din a -
kakršni se družijo z dostojanstvom
vratarice‘v hramih take in enake vrste. Ah, kako se ie bila izpremenila' kmetska deklica iz Bisjere v pari-
škem zraku! To novo ozračje io ie bilo storilo močno in trezno; zrla je
življenje s pozitivne strani in gledala
v vseh kupčijah na dobiček.
Med tem je rastel njen mali ter postajal mož. Bil je živa slika očetova, samo da še lepši od njega; in šele, ko je zapazila to, se je začutila starko, polno brezumne materinske ljubezni.
Od tistega trenotka ie bi! nje edina misel ta Teodor, ponos nien, njena radost in vzlasti tudi niena muka ... Eh. le preveč je bil podobe svojemu očetu v vseli rečeh .
Toda znal je biti tako prilizmen, kadar je prosil Olimpijo denarja . . . tako ljubko ii ie znal pripovedovati svoje aventure ... in takšen jeziček je imel . . . nikoli ni bil v zadregi... Ah. on si je umel pomagati v vseh rečeh! . . .
Zaradi njega ie bila postala lakomna in kruta . . . Ei. da ste io videli. kako je drla gospode, mlade in stare, ki so jo prosili, nai izroči pismo tej ali oni damici, ki ie zahaiala k »Sto norostim«! Sto grošev je izžela temu. zlatnik onemu . . . zastonj ni storila ničesar.
In kljub ranam, ki mu iih ie zadajal Teodor, je postajal nien kapitalček čim dalje večji. Olimpija je bogatela, misleča si: to bo enkrat sinčka.
(Dalie.)
Stile. Porta le proti temu protestirala. Rušila tudi. Napoleon III. in Bismarck, ki sta pripravljala volno proti Avstriji sta izvolitev potrdila. Vojna Je onemogočila konferenco, med tem pa je Karol (22. mala 1866) že slavnostno prišel v Bukarešt. Dne 12. julija ga je tudi porta priznala z zahtevo, da pride osebno prosit investituro. Dne 24. oktobra so ga priznale tudi druge velesile.
Rumunija se je počasi razvijala in gospodarsko še danes ni posebno močna.
V	osvobodilni vojni je stala na strani Rusije in je dovolial prehod ruski armadi. Pozneje se ni vtikala v druge razmere — šele letos je dobila posebno važnost.
Kakor se vidi je navdušenja v nji dovolj — vprašanje je. če bo tudi sicer dosegla kak uspeh. Njena pot gre na jug in zapad.
Štajersko.
Nemčurska hinavščina. Sedaj, ko vidijo naši nemčurji, kam je dovedla Bolgare zaslepljenost, ki jim je narekovala žalostni pogum svoje grabežljive roke stegati po posesti, ki je bila že izza prvega časa balkanske volne prepojena od srbske krvi. bi to ravnanje radi zvrnili do cela na rovaš Srbom in Bolgarom. To seveda samo zaraditega. da bi Jugoslovane naslikali neumnim svojim rojakom kot element, ki mu ie vsak pojem o skupnosti španska vas. Taka pisava .v sedanjih časih kaže'ali najskrajnejšo politično nesramnost — kojo konečno pri Nemcih lahko pričakujemo — ali pa naravnost šolarsko politično nezrelost, kajti ves položaj, kot ga vidimo danes pri homatijah na Baikanu, se vidi nekako tako. kot bi ga bila na Balkan zapihljala — dunajska diplomacija. Od prvega početka balkanskih konfliktov je igrala ta dunajska diplomacija eno najperfidnej-ših vlog v balkanskem vprašanju, logo čisto navadngpa^političnega uschklepperjaa^Bpbro bi bilo. če bi se oni. ki ddnčsjffšejo o nemožno-sti iugoslovanskeJPiupnosti, vsaj še 14 dni brzdali. P#preteku teh 14 dni se bo najbrže #vso jasnostjo pokazalo. da le biljfkriva zadnjemu bratomornemu #lanju na Balkanu — naša lastnaJmplomacija, ki je imela samo eno jfeljo. da iznivna z uničenjem Srbi* s pomočJ^Tsolgariie. one grozne blftmažeJinih je doživela vse te dolge mopdce in do katerih ji je priDommjkrravno Srbija, če čitaš dr ifisa-m ne samo avstrijske nemške liste, moraš priti do spoznanja, pa ma-kar da si še tak lajili, da postajajo glasovi, ki kličejo baš našo diplomacijo na odgovor za vse one tisoče v bratski vojni poklanih, vedno glasnejši, vedno — očitnejši. Kdor pa spoznava, da je sunila ravno naša diplomacija Balkance v to orgijo krvi, bo tudi vedel, da je ravno naša tako-zvana »oficielna« nemška javnost najmanj upravičena, dolžiti Jugoslovane iz Balkana kot nezmožne, vztrajati drug ob druzega v jugoslovanski skupnosti. Na Balkanu gnijoča kri ti-sočev in tisočev bratov smrdi — po nemškem morilnem orožju! Pa je že križ. da se pred svetom naihujši banditi — čeravno se sučejo po poveketu avstrijskih ministrstev za zunanje zadeve — pred našim nemštvom vedno najčistejši ljudje^ .	S.
Vurberg^/fTOospodarjeva« reklama.) Klermalci se zelo boje, da bi se jim pri prihodnjih občinskih volitvah ne zgodila kakšna mala nesreča. ,V svojem groznem strahu vlečejo po zadnjem »Slovenskem Gospodarju« brumne svoje kimavce z vso silo za nos. pa se jim nič kaj posebno noče posrečiti. »Slovenski Gospodar«, prispodoba je tako bedasta, da najprej sama sebe po zobeli bije, vrh vsega pa še kaže. za kako neumne imajo klerikalni črnuharji svoje bralce: No. vse to jim bo pač težko kaj pomagalo in tudi oni bodo morali enkrat spoznati, da je na svetu vsaka stvar minljiva, pa naj bo potem zabitost klerikalnih volilnih backov, klerikalna lažnjivost. ali pa — farovška poneumnjevalnost! Da je pa res že skrajni čas, da se s klerikalci obračuna, mora pa biti itak vsakomur jasno. Saj govore — vzgledi!
Pragersko. (Renegati na delu.) Na Pragereskem so v nedeljo 7. t. m. ustanovili novo »turnarijo« in jo krstili za »Grenzmacht«. Pa je res čudno, kako strašno hitro se pomika nemška fantazija in z njo nemška posest. Pred dvema letoma so v St. liju skušali — pa ni šlo! — z »Grenzwache«, potem so se preselili v Maribor in ustanovili »Drauvvacht«. Vselej so rekli, da je tam, kjer so se ustavili »že vse nemško«. Seveda, verjzel Jim to še do danes ni nikdo. Zdaj pa so si zmislili kar naenkrat, da se prične nemška meja — ne več pri Mariboru! — pri Pragerskem, če pojde to tako dalje, ne bo poteklo dve leti ne nemška meja ter nemške »Wachte« se bodo začele celo ustanavljati tudi — po slani vodi. Vsaj v nemški domišljiji. — Zadnja veselica. »Grenzvahtarjev« v Pragerskem Je
zopet z vso brutalnostjo pokazala, kako visoka je kultura nemških »tur-nerjev« in običajno krog teh se zbirajoče renegatske sodrge. S stvarjo se še pobavimo. za danes vprašanje na upravo južne železnice:	Ali	je
slavni upravi te proge znano, da njeni nemški importiranci na Pragerskem ob vsaki priliki kar najsuroveje izzivajo?! In: Kaj hoče za bodoče ukreniti uprava svojimu službencem nasproti, da se po njih ne bo v bodoče več žalilo slovenskega občinstva?! InFAli hoče slavna uprava svojemu pragerskemu načelniku enkrat za vselej prerezati nacionalno žilo?! Ce bi slavna uprava tega sama ne storila takoj, spregovorimo še na kakšnem drugem mestu.
Ormož. (Ukradena krava.) Pred par dnevi je izginila posestniku Flui-čiču iz Zale na Ogerskem krava v vrednosti 300 K. Vse prve poizvedbe so bile brezuspešne, dokler konečno živali niso našli v hlevu kočarja Pol-mana v Lačecih. Polrnan je seveda izginil.
Ptuj. (Poskušen samomor.) V petek se je hotela v Ptuju neka hotelska strežnica Kapun s tem zastrupiti, da je izpila 50 gramov lvsola. Ta korak je storila — iz nesrečne ljubezni.
K veliki tatvini, o kateri smo že poročali, se naknadno še zve, da je bilo v onem rekomandiranem pismu 30 bankovcev po 100 K. Pismo je oddala banka Netifeld na Dunaju. Banka je lastnina norveškegt generalkonzula Karla Neufelda. Spraljeni so bili bankovci v ovitku firme — bančne — Schoeler na Dunaju. Kot kraj. v katerem je pismo zamoglo »izginiti«, se imenuje Gloggnitz in Maribor. Poštni voz. v katerem je bilo to pismo, so morali na teh dveh mestih izmenjati, ker so postale kolesne osi vroče. Pri tem so se poštne pošiliatve prenašale iz voza v voz.
Ptuj. (K nesreči na Dravi.) Zadnja nesreča na Dravi je zopet z grozo pretresla meščane. Komaj ena tragedija. že zopet druga — še groz-liejša! V četrtek so pijonirji vidirali na Dravi pilote, kar se prenagne pon-ton in deset vojakov je padlo v vodo. Pet so jih rešili, pet so jih požrli valovi. Tudi nekemu poročniku bi se bila skoro zgodila nesreča. Ko je skusil rešiti nekega vojaka, je sam padel v vodo in bi bil skoro utonil, da ga drugi niso rešili. Sicer včasih oficirji — ne specializiramo tega slučaja
—	niso bogsivedi kako prijazni, a tokrat, ko ie prihitel na lice mesta komandant bataljona, ga je vendar vse obžalovalo, kajti videti mu je bilo, da je njegova žalost nad nesrečnimi žrtvami res naravna in odkritosrčna. Utonili so:	desetnik VVohlgemuth,
poddesetnik Jud in pijonirji: Klaps. Steininger in Pessel. Preiskava bo dognala vzroke grozne nesreče.
Maribor. (Grozna nesreča.) V četrtek popoldne je pripeljal po laj-teršperški cesti posestnik Kolmanič iz Setarjeve pri St. Lenartu na enovprežnem vozu. Ker gre tam pot zelo navzdol in se je zavora pri vozu v odločilnem trenotku polomila, je voz začel z grozno naglico divjati po bregu navzdol. Konj voza ni mogel zadržati in se je splašil in konečno začel v divjem skoku drveti proti mestu. Pri tem pa ja voz butnil ob neki kamen, se prevrge! in pokopal pod seboj gospodarja, ki ie na mestu izdihnil, ter še dvoje drugih oseb. ki so bile nevarno ranjene. Kolmaniča so prepeljali v mrtvašnico, oba ranjenca pa v bolnico. Neki mož iz Sla-tincev je ostal neranjen. Bi! je pa silno prepadel.
Maribor. (Še ena grozna nesreča.) Zadnji petek zjutraj se je pripeljala iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah neka familija. obstoječa iz treh oseb po cesti proti Mariboru, kar ji pridivja po zloznani lajteršperški cesti nasproti avtomobil. Konji voza so se splašili, skočili raz ceste in zvrnili voz, pri čemer je bil tudi v tem slučaju kočijaž na mestu mrtev, dočim so bile ostale osebe stnrtnonevarno pobite. Preiskava proti avtomobilistom je že v teku. Cesta, oziroma klanec te ceste, ie povzročil že ne-broj groznih nesreč, zlasti vsled avtomobilske vožnje, ki baš na tem mestu ni podvržena nikaki kontroli. Ker je to državna cesta, bi bilo umestno, da bi se tu tudi napravila potrebna kontrola.
Nevaren špijon zasačen.
(Zopet Nemec!)
Inženir prodal Italiji načrte južno-tlrolsklh trdnjav. — Delo več let brez uspeha. — Novi milijoni šl! k vragu.
Žena — pomočnica
Ni še popolnoma razjasnena afera bivšega generalštabnega oficirja Redla, se je že prišlo na sled novi špijonaži, nič manj važni in nič manj nevarni.
Aretiran je bil inženir avstrijskih trdnjav južnotirolskih, Peyerle iz Brna.
V	Brnu je živela njegova rodbina, s katero je bil on vedno v najživahnej-
ših stikih. Mesečno je pošiljal v Brno 2600 K. Te svote in luksurijozno življenje njegovo in njegove rodbine in pogosti obiski v Brnu so poklicane faktorje opozorili na razmerje med njegovimi dohodki in izdajami in vzbudili sum. Preiskava nekolikih dni je potrdila sumnjo in ugotovilo se je, aa je bila vohunstva udeležena tudi njegova žena io njegov sin, ki je študiral tehniko v Brnu.
Pošiljalo se je Iz Brna.
Peyerleve pošlljatve so šle v Italijo iz Brna, odkoder jih je eks-pedirala njegova žena. V torek se je telegrafičnim potom odredila aretacija Peyerleve žene, 41 letne Berte. Aretacija se je izvršila brez senzacije.
Peyerlevi imajo tri sine. Prvi, 20-letni tehnik v Brnu. Drugi je star 8 let in tretji 16 mesecev. Najstarejši je bil udeležen špionskega delovanja svojega očeta in matere. Vsled tega se je tudi že 4. julija odpeljal iz Brna in še sedaj ni nobenega sledu po njem. Ž njim vred je izginila tudi cela vrsta važnih dokumentov.
Pohištvo vredno 60 tisoč.
Dne 10. julija so preiskali Peyer-lovo stanovanje, ki je obsegalo celo drugo nadstropje. Sedem sob in potrebne shrambe. Povsod krasno pohištvo, ki so ga znalci ocenili za 10 tisoč kron. V stanovanju so našli velike kupe dragocenosti in približno 40 hraniluičnih knjižic. Reprezentirale so samo 30.0000—40.000 K. Konfisci-rali so celo vrsto planov, ki potrjujejo špijonažo. Pri tem se je pa ugotovilo, da je zginila cela vrsta listin, gotovo najvažnejših za dokaze Peyerlovega vohunstva. Odnesel jih je sin.
Usluge, ki jih je Peyerle izkazoval Italiji, so za Avstrijo strahovit udarec. Peyerle je vodil dela stavb avstrijskih trdnjav proti Italiji. Te trdnjave zidajo že dolgo vrsto let in avstrijski vojaški krogi so jih smatrali za absolutno neprehodne in nepremagljive. Vsote, ki so jih te stavbe požrle, so neizmerno visoke. Kajti trdnjave so se smatrale za jedro avstrijskih pozicij v vojni z Italijo.
Trdnjave brez cene!
Danes so vse te trdnjave brez vrednosti in ponovil se bo gališki slučaj, ko so se plani morali spremeniti, kar je požrlo milijone in milijone. Danes je gotovo, da je Peyerle ,, deloval" dolgo let in Italija je bila dobro informirana do podrobnosti o vseh teh planih in o napredovanju del teh za njo neprijetnih trdnjav.
Avstrijski oficiozni list „Freinden-blatt" je vse to potrdil, pravi pa, da se gre le za skopiček 60 000 K. Toda že pohištvo, dragocenosti in hranilne knjižice kažejo, da se gre za ogromni skupiček.
Redi in Peyerle.
Govori se, da je bil Peyerle le pomagač Redla. Toda to ne bo odgovarjalo dejstvu, temveč Redi je pri vsem tem igral le majhno vlogo, če sploh katero. Uradi s strahovito hitrico zasledujejo. Gre se za mnogo važnejše stvari, kot se je to v začetku mislilo.
Dnevni pregled.
Novim naročnikom v vednost.
Ker se dan na dan priglašajo novi naročniki »Dneva« v obilnem številu in ne moremo vsakemu posebej odgovarjati, naznanjamo tem potom, da naj pošljejo novi naročniki naročnino vsaj za en mesec obenem z na-ročbo. Kdor pa ne pošlje takoj naročnine in želi pri naročbi položnico, da si prihrani poštne stroške, temu pošljemo s prvo številko »Dneva« položnico )n prosimo, da nam z obratno pošto nakaže naročnino najmanj za en mesec. Takim naročnikom pošiljamo list pet dni. Ako ne prejmemo tekom petih dni naročnino, ustavimo brezpogojno nadaljno pošiljanje lista. Razpošiljanje »Dneva«, ki je postal vsled svoje neodvisnosti, svojega odločno slovanskega stališča in izbornih zvez plošno priljubljen, da upravništvu mnogo dela in stroškov in ne morejo naročniki zahtevati, da bi ga dobivali dalj časa zastonj na ogled. Kdor hoče »Dan« imeti, naj ga plača v naprej. Komur pa ne ugaja, naj ga pa vrne ozir. ne obnovi več naročnine. Na ta način bo vstreženo vsem, naročnikom in upravništvu in ne bo nobene zamere. _
Kdor izmed zunanjih naročnikov vsled konfiskacije ni prejel 5S8. štev. »Dneva«, naj jo reklamira pri uprav-ništvu, da se mu dopošlje. Reklamacija je poštnine prosta.
Naša včerajšnja konfiskacija je vzbujala senzacijo ne samo v ured-neištvu, temveč tudi v občinstvu, ki je oni pasus smatralo za zafrkacijo tistih vesti, ki so z največjim veseljem prinesli vest o atent. na kralja Ferdinanda v pričakovanju, da nastanejo sedaj na jugoslovanskem Balkanu še katastrofalnejše razmere, kot vladajo sedaj. In te razmere bi bile silna voda na švabske mline. Gospod državni pravdnik bi se res
lahko nekoliko vmislil v ozračje, v katerem dela globoko v noč žurna-list. Saj toliko naj bi se omislil, kot se vmisli občinstvo. Proti konfiskaciji se bomo pritožili, ker vendar ne gre. da bi se na posamezne, iztrgane besede vporabljal kaz. zakonik.
Naš članek »Jugoslovanstvo in Bolgari« je priobčil v doslovnem prevodu »Riečki Novi List«, sedaj se je pa ozrl na članek v ravno tem listu ugleden hrvatski rodoljub, ki pod pseudonimom »Delminiensis« redno pošilja z Dunaja »R. Novemu Listu« članke, ki vzbujajo v jugoslovanski javnosti veliko pozornost. Delminiensis pravi: »Včeraj ie bil v Vašem cenj. listu priobčen lep članek pod naslovom »Jugoslovanstvo in Bolgari«, prenešen iz ljubljanskega »Dneva«. Članek bi mogel z vso dušo podpisati vsak Hrvat, a veseli me, da je proizšel izpod peresa Slovenca, iz katerega odseva slovensko mišljenje, ki se od našega čisto nič ne razlikuje. Delminienss omenja na-glašanje razne razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi z ene in Bolgari z druge strani v našem članku in pravi, da že iz političnih vzrokov ni dobro naglašati te razlike. Ker se z izvajanji Delmiensisa popolnoma strinjamo moramo naglašati — česar v članku nismo dovolj naglasili — da mt e razne razlke. ki niti ni posebno velika, nikakor ne smatramo za oviro skupnemu delu Slovencev, Hrvatov in Srbov z Bolgari in smo omenili to razliko bolj minogrede, to pa zato, ker bolgarski šovinisti prav radi naglašajo to razliko (kar trdi Delminiensis), hočejo s tem opravičiti svoio neslovansko, ekstenzivi-stično bolgarsko politiko. Kadar na Bolgarskem ne bo več teh šovinistov. ne bo več niti rasnih razlik med Slovenci, Hrvati in Srbi z ene in Bolgari z druge strani, potem bomo Slovenci, Hrvali, Srbi In Bolgari en narod, ki si postavi skupne cilje na podlagi onega, kar nas, Jugoslovane, združuje, t. j. na podlagi skupnega jezika In skupnosti Interesov. Zločin na skupni jugoslovanski stvari bi storil, kdor bi iskal in kultiviral med nami ono, kar nas loči, ko je toliko onega, kar nas združuje, lak zločin so zakrivili sedanji merodajni činitelji na Bolgarskem, ki jli pa nikakor ne smemo identificirati z bolgarsk. ljudstvom. Z Delminiensi-som se torej tudi v tej točki popolnoma strinjamo,	o.
Kucovlaško vprašanje zopet na dnevnem redu! Grof Berchtold je ženijalen diplomat, ki nikdar ne pri-med balkanskimi zaveznieki in Turčijo, Je privolil v ohranitev sta+us quo, ker je bil pač trdno prepričan, da bodo ztvezniki, posebno Srbi. tepeni po notah. Ko se je zgodilo ravno nasprotno, se ie potegnil za »uboge« Albance in jim ustanovil državo, ki bo avstrijske davkoplačevalce sicer prav mnogo veljala, dolgega veka pa vendar ne bo. Ko je nastal konflikt ued Bolgarsko in Srbijo, se je postavil seveda na stran Bolgarske in jo hujskal na vojno ker je bil v dno duše prepričan, da bo Srbija kompletno poražena in ji vzamejo Bolgari menda tudi Kosovo polje, vsekakor pa Bitolj Ohrid. Prilep, Veles, Skoplje in Kumanovo, morda pa tudi Vranjo, Pirot in Niš. 1 ako je bil prepričan o tem. da ic že videl v duhu razmeta-njeno« ponižano in uničeno Srbijo in radi tega vzvišenega cilja je rad odbil od uonarlfije tudi Rurnunijo. ki se je do najnovejšega časa naravnost lakajsko vdinala Avstrii. Kaj vse ne bi groff Berchtold žrtvovl, samo da vidi pred sabo uničeno in razdejano Srbijo! Ali vojvoda Putnik in vsi drugi srbski generali, oficirji in vojaki se niso ozirali na Berchtoldove želje, delali so po svojih glavah in srbska armada, četudi številno veliko sla-bejša od bolgarske, ni samo odbila bolgarske napade, temveč je pognala bolgarske generale, zmagovalce pri Lule Burgasu, Lozengradu itd. v beg in koraka — kakor se zdi — v Sofijo, da si lam ogleda nemškega eksponenta na Balkanu, kralja Ferdinanda Koburga. Človek bi pričakoval, da bo Berchtold vsaj pdaj, pri pogledu na dvakrat zmagujočo Srbijo, obupal, ali njemu to niti na misel ne prihaja. Poraženi Bolgarski je sicer takoj obrnil hrbet, ali zato se je začel prilizovati — Rumuniji in ji dopovedovati, da se nahajajo v nevarnosti — macedonski kucovlahi in da jih mora Rumunija rešiti samo s pomočjo trozveze in v prvi vrsti s pomočjo Avstro-Ogrsk. Na Rumun-skem se pa krave smejejo in mukajo grošu Brchtoldu. naj se pobriga — ako mu narodni interesi Rumungv tako ležijo na srcu — za tri milijone Rumunov na Ogrskem in v Bukovini in kmalu bo začela cela Rumunija glasno in odločno protestirati proti temu, da grof Berchtold simpatizira z njo, ker bi mogle te simpatije ravno tako uničiti Rurnunijo, kot so uničile Turčijo in Bolgarsko. o.
Tudi SloinškarH zaupajo dr. Šu-stršiču. Dolenjski Slomškarji so imeli v Novem mestu zborovanje, na katerem so izrazili dr. Šušteršiču svoje
zaupanje. Nič posebnega, ali cela ta akcija za izražanje ztupanja dr. Šušteršiču je močno podobna komandi-ranim zaupnicam občin, uradniških., učiteljskih in drugih od vltde odvisnih korporacij na Hrvatskem raznim Klnienom, Rauchom, Čuvajem itd., s to razliko, da se na Kranjskem vsaj velik del učiteljstva ne da kar tako zapovedovati, da mora temu ali onemu izraz’ti svoje zaupanje. Ljudi z lahkim značajem se pa dobi pač povsod. Ali značilno za naše razmere je pa vendar, da se deželni glavar kranjski poslužuje enakih sredstev kot tirani na Hrvatskem, da se \ zdrži na svojem položaju. Danes smo na Kranjskem sploh prijadrali že tako daleč, da moramo deželnega glavarja stavljati v isto vrsto z raznimi Khu-eni, Rauchi in Čuvaji. Najbolj smešno je pa to, da naši klerikalci večkrat za spremembo malo zaropočejo radi razmer na Hrvatskem. Ko bi hrvatski madžaroni bili malo boli poučeni o razmerah na Kranjskem, bi v takih slučajih prav lahko zavezali našim klerikalcem jezike s tein, da bi jih opozorili na njihova nasilja in ijm prijateljsko svetovali; da naj dajo njjm, t. i. hrvatskim madžaronom, dobro vzgled s tem, da začnejo na Kranjskem vladati tako, da se ne bo ves svet škandaliziral. To bi bila lekcija
—	in še popolnoma zaslužena! o.
SFvojo udanost, ne samo zaupanje, _so izjavili dolenjski Slomškarji dr. Šušteršiču na svojem zborovanju v Novem mestu. To je pa, skoraj bi rekli, že malo preveč, ker vdanost so do sedaj lojalni podaniki izražali samo vladarju, dr. Šušteršič pa menda še nima krone na glavi, četudi v svoji čvrsti lakomnosti morda tudi po njej hrepeni. Res., nekateri ljud e vržejo svoi ponos, kadar se ga že izrabi, prav pod noge in ga popolnoma pogazijo, da od njega čisto nič ne ostane.	0.
Nemška resnicoljubnost. Iz province se nam piše: Cenjeni gospod urednik! — Iz samega zanimanja, kako vlečejo nemški žurnalisti Nemce za nos. prebiram tudi »Grazer Tagblatt«. Kako je ta list Slovencem in Slovanom sploh naklonjen, to ie bralcem «Dneva« že dovolj znano. Po poročilih tega lista je bila srbska timoška divizija popolnoma uničena. Srbi popolnoma poraženi in bili so v nevarnosti, da jih Bolgari popolnoma uničijo. Izvrstne poročevalce in dobre stike imate Vi. da ste mogli nastopiti ves čas tako odločne proti lažnjivim vestem nemških listov in da se niste bali povedati tem v obraz, da lažejo! Kar ste pisali Vi, to se je skazalo za resnično! Nemški JJs*'« nad vse domišljavi dnevniki, morajo priznati njih laž in tako mora delati tudi »Grazer Tagblatt«. To je pač težka a pravična Canossa za nemške šuntarje in lažnike. Čudno se mi pa zdi le to: da jih že enkrat ne izuči. Karkoli pišejo nasproti Slovanom: vse moraio prej ali slej preklicati, a vendar ne odjenjajo. Ti nemški žurnalisti morajo pač imeti kože debelejše kakor pa jo ima rinocer! Zanimivo je, kako se borijo zdaj nemški hujskači za veje, kako hočejo oprati sebe in od njih na krivo pot speljano Bolgare. »Giazer Tagblatt« pravi V, štev. 188 od dne 11. julija 1913, str, 14/3. da je kriv celega poraza dr. Danev. Na dr, Daneya da je sedaj bolgarski narod jezen. In zakaj? (To je zanimivo!) Danev je kriv celega poraza, ker je bil nasproten koreniti vojni akciji proti Srbiji. Savov menda je bil zato, da naj bi vdrli Bolgari kar v Srbijo, a dr. Danev menda je temu nasprotoval. Kdo se tu ne bode smejal? Kaj takega morejo prebaviti kvečjemu zapeljane nemške ovčice, ki so prepustile mazačem nemških listov. Bolgari so začeli dovolj korenito, da surovo, nečloveško v vojno. Večje surovosti sploh ni mogoče. Ker ijm pa vse to nič ni pomagalo, zato ie zdaj tako zavijanje resnice. To ie pa vendar udno: zakai pa ni odslovljen potemtakem dr. Danev, ampak le general Savov, ki je imel (po pisavi »Graz. Tgbl.«) prave perspektive, ie bil odslovljen, dr. Danev pa vživa naprei milost. To bi bilo vendar čudno: tisti, ki je mislil zadeti pravo, tisti naj bi bil kaznovan. Da, preljub »Gr. Tgbl«! Bolgarski narod je lahko jezen na dr. Daneva in pozni rodovi ga bodo še kleli, ali ne zato. ker je bil nasproti Srbom preku-lanten, ampak: ker se ie dal voditi Švabom za nos In povzročil na ta način bratomor, škodo in gorje tudi domačemu narodu, domači državi. — J. J. iz Kor.
Zakužen sistem v tržaški »jadranski banki«. Jadranska banka se čuti kot slovansko podjetje. vendar importira v svoie urade ves mogoči slovenskemu narodu kvaren gnoj: Madjare. Nemce, zagrizene mazzini-janske Italijane, Žide in vse mogoče neslovanske pasme. V zadnjem času je pa zapihal tu oster protislovanski duh. Od 80 uradnikov bi našteli 10 malo več kot 3 Slovence. Slovencev sploh ne marajo! Odrivalo jih na ta način, da dajejo ponudnikom neslovenske narodnosti vedno večjo plačo
iot slovenskim. Tako je bil v zai njem času neki tujec nastavljen takoj z mesečno plačo 300 K. medtem ko kak Slovenec to doseže komaj v desetih letih. Ne vem. so li Slovenci res tako slabo kvalisicirani — ali se iih pa namenoma podcenjuje. Vraga, da pa včasih res primanjkuje ljudi domače narodnosti, so pa naše banke same krive. One se kar tope lojalnosti napram uradnikom tuje narodnosti. jih precenjujejo, medtem ko se na slovenske uradnike stavi pretirane zahteve. Češke banke si sistematično vzgajalo naraščaj bančnih uradnikov; naše banke pa ubijajo veselje do stanu in sploh misel na kak napredek in višje mesto v slovenskem uradništvu. Karakterističen pri tei banki je bil v zadnjem času tudi slučaj neke nemške Madjarke; medtem ko naša slovenska dekleta, usposobljena za isto službo, zaman čakajo, da pridejo do kruha. Istotako bomo še govorili o mestu, ki ga je izpraznil neki Srb in na katero je bil imenovan zagrizen Italijan, ki ni zmožen slovenščine. Najperečejši je pa slučaj protekcije uradnika Millinovidia (Milinovič). ki je rodom Srb, a sedaj renegat. strasten Mazzinijancc. Ta iunak naravnost provocira »slovansko« banko s svojimi »Leginimi« vžigalicami a pisalni mizi. Znan je pa njegov slučaj, ko ie pred poroto zatajil svoj rod: Izmed 12 porotnikov so izjavili trije, da ne znaio slovenski: med njimi je bil tudi Milinovič, ki rešuje v banki v korektni slovenščini uloge. Le v slovenski hjperloialnosti je vzrok, da se Še vedno protežira take liudi. ki so v sramoto Slovanom. — Tako. prišli smo pa komaj v predsobo Avgije-vega hleva in bomo šli raje počasi naprej, da ne bo naenkrat preveč zasmrdelo
Jernejček tudi vestno izpeljal. Nič manj kot 4 gospodje sodniki in g. državni pravdnik osebno v svoji osebi so se pečali s tem petelinom, kikiriki-kanjem Jernejčkovim in o vsem, kar je Jernejček za svoje jeremijade o neznano kam zašlem petelinu dobil po grbi in glavi. Od samega abstinenčnega ogibanja« je Jernejčku na dan sodbe opešal spomin. Za bunke na grbi in po buči je zahteval lepo odškodnino po 5 K na dan, češ, toliko on dnevno zasluži. Slučajno pa je bil tistimi 4 gospodi sodniki tudi eden, ki Jcrnejčka dobro pozna iz neke druge prilike, pri kateri je Jernejček sam potrdil, da celo leto ne zasluži niti 2 K. No. zdaj pa Jernejček trdi, da zasluži vsaki dan po 5 K. Pa če bi bilo ostalo tudi pri tem. da Jernejček celo leto niti 2 K ne zasluži, bi bilo za to petelinjo reč vse eno. Jrnejček namreč ne dobi ne po dve. ne po pet kron in sploh nobene odškodnine. Neusmiljeni gospodje sodniki so namreč dejali: Kaj pa je bilo Jernejčku mar. če se je Lojkov petelin zgubil? Zato da ie ponoči hodil pod okno svojega svaka kikirikat, je že dobi. kar je iskal za svojo grbo in bučo. Čemu naj mu še »rihta« da kakšen nameček. Zato je bil tudi njegov svak Šušteršič oproščen. Jernejček pravi, da bo zdaj pa še na »štempel« tožil.
Lm b!l na.
Slovenci dne 10. avgusta vsi na Izlet .Slov. sokolske zveze“ povodom proslave 25 - letnice novomeškega »Sokola" v Novomesto!
.... Kaj je Jernejček dobil za svoje kikirikanje? To morate že zaradi |&bave in vzgleda volje zvedeti. viVarJe nai2?reč ta. Nekje blizu no-xf .£a Šmihela je nekemu Lojz-kiiretina na zemljišče soseda ku .	1°	enega petelina kar ni
ono več nazaj in ni ga bilo. To je zve-
nnli:rn^.ček sitar. sicer mizar po
StineSnmi D\se nairaie bavi z >>ab" ie p u Kihanjem«. Pa tudi sicer
mislit* „e!ček Prebrisan mož. Po-
hujšetra rH -e edini’ ki ie vgnal nai' gntnv^. ^ za na Dolenjskem in to je ,° dr- Korl SIanc- Nekoč je Jernejček nekaj naredil za g. doktorja, rri računu pa se je držal bolj odvetniškega tarifa. Nasprotno pa se je dr. Slane držal bolj mizarskega tarifa in' mu tako tudi plačal. Jernejček pa se je nad to predrznostjo tako razhudi-čil, da je celi dan vganjal abstinenčno gibanje in ko mu je denar za to gibanje že pohajal, je poslal svojo staro k dr. Slancu z naročilom: Jernej Sitar. mizarski mojster takrat še na Urški, Vam naroča, da takoj plačate se toliko in toliko, sicer Vas izročim dr. Slancu čez. — In glejte, g. dr. ,*anc se je g dr. Slanca sam tako Wai5 'h le rajši Še tisto doplačal, 5, 0r Pa da bi ga bil Jernejček dr. Jiancu »črez dal«. — To pa naj bo le ^ar tako omenjeno, da čim bolj spoznate našega junaka Jernejčka, na tiLrreRa popolno odgovornost smo uai povedali to »vestorijo« o dr. ‘ancu- Jernej Sitar je torej zvedel o istem pogrešanem petelinu. Ni mu no po volji, da se njegov sorodnik jastersič peča tudi s petelini. Skle-nJe ”.erae’£ek. da Šusteršieve malo raži. Hodil je ponoči mimo hiše in
i?n Pe,telinček je vesel — ker je po zapel — pa ni bi! več vesel —
jtn.il? urag vze!~ kikirikii. Tako je Jernejček po vasi popeval v splošno zabavo vaščanov, le Susteršičevi so , nek° tamno noč je Jer-svaifo - p prav p°d okno svojega nu" Pa'« zape* t'sto Pesem o peteli-sede kikirikHra^gniI Zad?ji 1 iz be' hfbet priletela n? VJaga’ ze niu ie v n°. ki ni po paS V neko tekoči-
Dolrdilo Za prvi dat iŠa'a' kot V
roka na hrbet i,aln?a'„'?“ 'f ',:CVK!n?
jaščenesa, da Je Sel klicat Lojka, zaradi katerega petelina ie ravnokar prestal svoje mučeništvo Ko je Lojku dopovedal, da iih je po hrbtu že dobil, se e obrnil in šel še enkrat nazaj k svakovi hiši in hotel Pogledati kaj počnejo notri. Pa kar xC xifata sam od sebe odprejo in vušk. vusk. Jernejček jih je spet dobil, to Pot tudi po glavi, da ne bo — šepal. . rnejček sam zarjuje. da mu je »sam
I om,P0IT1.a??b< za vse- kar ie dobil. ka>- i- i?...,* Jernejček zadovoljen.
— V izložbi tvrdke Gričar in Mejač v Prešernovi ulici je razstavljena po fotograsjji povečana slika, kakršne posreduje svojim naročnikom »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Razstavljena slika je res fino delo in priporočamo vsem. da naroče take povečave potom »Slov. llustrovanega Tednika«. Po vsaki fotografiji — tudi iz skupin — se napravi umetniško dovršena lepa slika, ki ie kras vsake sobe in ponos vsake rodbine. Take slike so uajlepšpe darilo za god in druge prilike. Pojasnila daje rade-voljno in naročila sprejema upravni-štvo »Slovenskega llustrovanega Tednika« v Ljubljani v Frančiškanski ulici 10.
—- Iz Šiške nam prihajajo opravičen pritožbe staršev o slabih učnih uspehih enega višjih razredov tamoš-nje šole. Pri vspreiemnih izpitih za srednjo šolo ie iz tega razreda padlo kai' šest učencev! Ce pomislimo, da vsprejemni izpiti niso bogve kako težki, jc to naravnost škandal. Razrednik in učitelj tega razreda je Slomškar J. Take nesposobneže nam deželni šolski svet uriva na našo šolo, najboljše prosilce pa odklanja! Cernu smo zgradili moderno šolsko poslopje? Ali mar zato. da bo naša šola pribežališče zanikrnih in nesposobnih Slomškarjev?! O tein še ni izprego-vorjena zadnja beseda, zakaj nezadovoljnost ljudstva narašča od dne do dne.
— Pritožba. Ljudje se pritožujejo. da se neki mlad sprevodnik cestne električne železnice kar neumnega naredi, kadar ie treba dati gostu pri nakupu voznega listka za dva pasa iz 10 vinarjev 4. oziroma iz 20 vinarjev 5 vinarjev nazaj, ter lepo pobaŠe te vinarje vs vojo nikdar sito klerikalno torbo. Kaj pa je ta sprevodnik? To ie eden izmed tistih štajerskih klerikalcev, ki je prišel v Ljubljano menda nalašč zato. da bo nas na tako lep način skubil. Lep človek. kai ne? Pa kai. ker je klerikalca toliko sram. kakor volka strah. Pripomniti je — da ne bo kake napačne sodbe — da ie pri tej železnici več naprednih štajerskih uslužbencev, ki vsestransko točno vrše svojo službo, za kar se iim mora dati vsa čast. posebno ker zvitemu pritisku od gotovih strani ne podležejo gnilobi klerikalizma. V kratkem pa- bomo poročali, kdo so tisti predrzni klerikalci, da se iih bo ljudstvo lahko izogibalo.
— Kinematograf »Ideal«. »Neuresničene sanje« je ime krasno kolorirani drami z zanimivo vsebino platonične liubezni do nekega vladuiočega kneza. Dalie so na sporedu sledeče slike: 1. V torek 15.: »IJničenle džungle.« (Znanstveno.) 2. V sredo 16.: »Brat in sestra.« (Amerikanska dram.) 3. »Čudežni baron.« 4. V četrtek 17.: »Četa Oriol.« (Akrobatski varietetni film.) 5. »Journal Pathč.« 6. »Morica zemeljski ostanki.« (Vele-komično s Princem.) V petek »Stare tnatere uspavanka.« V soboto »Rele lilije« kot protikomad filmu »Zenska brez srca«. Drugi teden velikanska 5fnzacijska ljudska drama »Otrok Pariza« v 7 delanjih.
naposled v bolnišnico, da bi se tamkaj zdravil. Zdravniki pa so spoznali, da ni rešitve in opozorili so tudi Sal-vijevo soprogo, naj se pripravi na soprogovo smrt. — Bolnikova soproga pa ni hotela, da umre njen soprog v bolnišnici, ampak doma na stanovanju. Na njeno toplo prošnjo, so ii dovolili. da sme prepeljati bolnika iz bolnišnice na dom. To se je zgodilo pred kakimi štirinajstimi dnevi._ Bolnik ie bil tako slab. da je komaj stal nekaj trenotkov na nogah. Bil je od bolezni že ves izpit; bila ga ie sama kost in koža. V zadnjih dneh je grozno trpel. Stresel se je od bolel čine in stokal je. da so ga slišali sosedje.
Ubijte me. ali se ubijem sam.
»Ubijte me. ne morem več trpeti. je večkrat ponavljal. Tudi je večkrat izrazil, da si vzame sam življenje. ako mu ne pojde na boljše. Vsled takega govorjenja in njegovega žalostnega stanja, ie bil vedno kdo pri njem. Če ie bila njegova soproga v svoji gostilni ali pa po opravkih, je bila pri bolniku navadno soseda Cej, ki je strogo pazila nani in mu stregla.
Zadnja dva dneva.
V zadnjih dveh dneh. v sredo in četrtek, ie nastala pri bolniku velika izprememba. Čisto mirno je ležal na postelji. Ni se ganil, ni stokal in ni več tožil. Domači bi že bili mislili, da gre bolniku na bolje, toda ko so pogledali na bolnika in so videli na njegovem obrazu mrtvaške poteze, ko so videli, da mu stopajo na čelo mrtvaške potne
srage, so čutili, da se bliža katastrofa.
Ponoči.
V četrtek zvečer jc bilo pri bolniku več oseb, a ko se je bližala polnoč in so videli, da leži bolnik mirno na postelji, so zapustili drug za drugim sobo in so odšli k počitku. V sobi ie ostala pri bolniku bolnikova soproga sama. — Odbila je ena, dve ... soproga je bila vsa zmučena od dolgega bdenja; naslonila se je na svojo posteljo in zadremala od utrujenosti.
Bolnik vstane s postelje.
Ko ie opazil bolnik, da je njegova soproga zatisnila oči in zadremala. je zbral vse svoje zadnje moči, ki so mu še ostale v bolnem telesu in se je splazil.s postelje. Počasi je stopal po sobi proti oknu. Odprl je okno in se nagnil ob njem.
S četrtega nadstropja.
Soprogi se je zazdelo v spanju, da sliši rahel šum. Prebudila se je in s skrbnim očesom je pogledala na bolnikovo postelj:	postelja	je	bila
prazna, v tem hipu pa je slišala, da je nekaj telebnilo na dvorišče. Stresla se je po vsem životu, pogledala je proti oknu in ko je videla, da je odprto. je kriknila, bilo ii je vse jasno ..
Viktor Jenko, star 51» let stanujoč v ulici Industria 30, ki je ponesrečil na cesti, ko je p ena šal tneso.
Italijanski šovinisti in prepovedani shod za slovensko obrtno šolo v Trstu. Italijanski šovinisti se nad predrznostjo, ki smo jo pokazali trž. Slovenci s tem. da :i;io sklicali shod na Velikem trgu, kar niso mogli pomiriti, marveč so neprestano hujskali proti nam. In zasluga Italijanov, oziroma njihovih voditeljev in časopisov je, da nam je bil shod prepovedan. Svoje hujskarije proti nam so podpirali z debelo lažjo, da sklicujemo shod izključno le v svrho provociranja italijanskega prebivalstva in da pri tem na obrtno šoio niti ne tnl-mislimo. Torej, ali mari že imamo slovensko obrtno šolo v Trstu? Če bi jo imeli in bi vkljub temu sklicevali podobne shode na Velikem trgu glede tega vprašanja, potem bi se stvar lahko smatralo za izzivalno. Toda slov. obrtne šole v Trstu nimamo, zato je bil naš protest namenjen edino le naši vladi, zato smo ga tudi sklicali pred c. kr. namestništvom. Pri tem Italijanov niti v mislih nismo imeli. — Današnji »Piccolo« (sobota) poroča. da sta intervenirala v tem vprašanju pri namestniku italijanska državna poslanca dr. Pitacco in Gas-ser (čudno, da Puecherja ni bilo) ter sta zahtevala, da vlada shod prepove. Današnji list »La Vita«, ki mu o prepovedi menda še ničesar ni znanega. pa poživlja Italijane: »Domani tutti in Plazza Grande!« (Jutri vsi na Veliki trg!) Vladi se čudimo, da ta-kh ščuvajočih člankov, v katerih se poživlja na pretepe, ne prepove. To je sramota! — Z vsemi silami so se torej trudili Italijani, da nam je vlada shod prepovedala. Živela Avstrija! Doli s Slovenci!
Srečanje
AmnnirPri za sv°ie Petelinje petje.
absHnpn^erne-Pek rabd denar za
nah In m"? M$an,e po raznib Kostil-
mu zna fif' ’ misli> Jernejček. »ju zna kai prinest denarja č* hi tn
IJmiraioOi bolnik so i« vrgel s četrtega nad stropja in se ubil.
Ivan Salvi, star 58 let. krčmar, stanujoč v ulici Ireno della Croce 5, IV. nadstropje, ie že deli časa bolehal. Sušila so se mu pljuča. Ker mu je šlo vedno na slabše, se je podal
Na njene krike so prihiteli v stanovanje sosedje. Nekdo je šel poklicat zdravnika z rešilne postaje. — Salvi je ležal na dvorišču s popačenim obrazom, črepinjo je imel^ razbito in iz nje so bili izsuti možgani. Okrog mrliča je bilo vse oškropljeno od krvi. Padel je z visočine 15 metrov (v petek) ob 3. uri zjutraj.
Po vsem Slovenskem, le tu ne. Prejeli smo: Po vsei slovenski zemlji se je vršil pretekli teden cvetlični dan, le pri Sv. Jakobu ga ni bilo. Podružnica pri Sv. Jakobu ga je odnesla na nedoločen čas. Nekateri pravijo, da zato se ni mogel vršiti cvetlični dan pri Sv. Jakobu, ker je moral menda predsednik podružnice nekam na veselico, čudna stvar. (V soboto zvečer pred Ciril-Metodovim dnevom in tudi na nedeljo sta res prodajali dve gospodični cvetje za Družbo, a bili sta poslani od podružnice iz mesta. In dve saini gospodični sta mogli le malo storiti.) Podružnica, pa kakor rečeno, se ni ganila. Škoda!
Uboga mati. Uboga starka, Roža Novaioli, stanujoča v ulici Ferriera 7 ima tako pokvarjenega sina, da se je morala podati na policijo s pritožbo. Na policiji je povedala, da jo njen 16-letni sin udaril ter odnesel iz stanovanja razno perilo in druge predmete v vrednosti blizu 100 K. - Povedala ie tudi. da je prav nič ne uboga, da ostaja ponoči izven stanovanja in da se klati ves božji dan naokrog z nepoštenimi družbami, ki so ga popolnoma pokvarile. Tudi svojemu bratu je odnesel obleko ter jo prodal. — Uboga žena je prosila policijskega nadzornika, naj ji pomaga na kak način, ker ona sama je stara in ne more obvladati pokvarjenega, nehvaležnega sin?.. Da je res tak, kakor ga je opisala njegova lastna mati, je dokaz že to, da ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, ki mu ga je stavil policiiski nadzornik, ampak se je surovo smejal. — Bil je odpeljan v zapore.
V petek je ponesrečilo 22 oseb na raznih krajih mesta. Vsi ti so se pršli zdravit na zdravniško postajo. Dve oseb5 od teh sta bili odpeljani v mestu) bolnišnico, in sicer Enrih Grosič, star 31 let. stanujoč pri 3v. Ivanu, kt je padel v prosti luki, in
z gospodom cenzorjem. Napisal Figi Lipe.
Včeraj ob 8. zjutraj sva se srečala z gospodom cenzorjem na oglu Miklošičeve ceste. Med nama se je razvil sledeči, pogovor:
»Žalibog, dobro jutro/
»Žalibog, dober dan.*
»Žalibog, da vas moram opozo-
at
»Žalibog, da vas moram poslu-
riti. Sati
,Kakor vidite, sem vas moral ža-libog konfiscirati.*
»Žalibog, da ste morali.*
»Žalibog, da nisem zapazil, da ste žalibog hoteli zavrniti samo druge liste.* »Žalibog, da pride med nami to-likrat do nesporazumljenja.*
»Žalibcg, da pride.*
»Vi ste žalibog nekoliko neprevidni.*
»Žalibog, da ste nekoliko neobzirni.*
»Jaz sem moral žalibog premišljati od 2. ponoči do 8. zjutraj, kaj naj storim.*
»Žalibog, da ste premišljali.* »Žalibog, da sem vam napravil mnogo škode.*
»Žalibog, da ste jo napravili.* »Ampak vi se žalibog nočete poboljšati.*
»Žalibog.*
»Celo naša zunanja politika se bo tako poboljšala, da bo držala sedaj s
Srbijo.*
»Žalibog.*
»Z vami se žalibog ne da govo-
riti.*
»Žalibog.*
»Torej z bogom, žalibog 1* »Žalibog, z bogom.*
Najnovejša telefonska in brzojavna
Naslov nemogoč!
Belgrad, 14. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«J Včeraj sta ruski ln francoski konzul v SkopUu posetila bolnico, da z lastnimi očmi vidita žrtve bolgarskih grozodejstev. Vse te žrtve so padle povodom zahrbtnega nočnega napada Bolgarov na celi fronti, ko so se srbske pred-straže začasno umaknile s svojih položajev ob Bregalnici in Zletovski reki. Vse te srbske vojake, k] so bili ranlenl v boju, so potem Bolgari mrcvarili. Ruski konzul Je osebno govo-
ril z vsakim vojakom. Korporal Sava Bogdanovič mu je rekel: »Mene sd Bolgari na predstraži ob reki Bregalnici ranili, zajeli in potem držali zvezanega do noči. Potem so me začeli izpraševati o položaju in številnosti naših čet in da bi me prisilili govoriti, so ini odrezali uho. V strahu, da me ne bi mučili dalje, sem začel vpiti: ubijte me, iaz ničesar ne vem. boril se inse za vas pri Drinopolju. Bolgari so se mi samo smejali in nič ml ni pomagalo. — Zdravnik je odstranil zavezo s korporalove rame In konzula! sta videla zverinsko zmrcvarend glavo. Dva vojaka. Milutln Nikolič in Radovan Krajčinovič, sta bila zabodena z bajonetom, prvi na devetih, drugi na sedmih mestih. Sava Rakič iz 6. polka ie pol mrtev od ran, ker so mu Bolgari, ko je ležal ranjen v nogo od šrapnela. Po naredbi poveljnika 12. bolgarskega polka, podpolkovnika Tllova. ustrelili v usta. razbili levo čeljust in polomili rebrd. Oba konzula sta o tem, kar sta videla in slišala, poročala svojim vladam.
Poročila iz Štipa pravijo, da so čete tretje srbske armade našle na bojišču mnogo tako izmrcvarcnih srbskih vojakov. Neki vojak ie ležal zasut s kamenjem, glava mu ie bila pa odrezana in ie ni bilo nikjer v obližju. Drugi vojak je bil popolnoma odrt. Nekega težko ranjenega srbskega vojaka so našli Srbi — z iztaknjenimi očmi, drugi je bil spečen na ognju. Na položajih med utrdbami Soba in Toplik se je našlo več vojakov z iztaknjenimi očmi, odrezanimi nosovi, z ustmi razrezanimi do ušes, z razparanim trebuhom. Po poročilu 2. polka so bili prebodeni od Bolgarov z baioneti vsi srbski ranienci iz boiev prve noči. ko so se srbske čete začasno umaknile pred bolgarsko premočjo. Mnoge srbske ranjence so Bolgari celo pri umikanju tolkli po glavah z nogami in puškinimi kopiti.
Ko so se srbske čete vrnile na svoje prvotne položaje, so našle z razsekano glavo in vse prebodene z bajoneti ranjence:	poročnika	Ristoviča,
narednika Laketiča. več korporalov in mnogo vojakov. Po boju na koti 650 se je našlo mnogo vojakov, ki so bili ranjeni in so jih potem Bolgari vse izbodli z baioneti. Pri 16. polku so zapazili, da so bolgarski četaši z bajoneti klali srbske ranjence.
Pri Krlvolaku so zakrivili Bolgari nečuvene grozovitosti. Tam sc srbske čete našle ne samo izmrcva-rene srbske vojake, temveč tudi kmete in kmetice, a hiše so bile požgane in porušene. Našlo se ie tudi vojakov, pribitih na zid.
Pri Knjaževcu se ie našlo mnogo pobitih starcev, žen in otrok in kar Je še najgrše. Bolgari so posilili mnogo žen in na stotine deklic, tako, da je dosedaj od tega umrlo 60 deklic.
V Knjaževac so dospeli tuji časnikarji in zastopniki tujih sanitarnih misij, da vidijo vse to z lastnimi očmi. Razmesarjeni starci in otroci so fotografirani.
Ko se zberefo vsi podatki, bodo obveščene velike sile in vsa evropska javnost o teh bolgarskih grozodejstvih.
Bolgari so s temi grozodejstvi očitno zasledovali namen, da prestrašijo prebivalstvo, s katerega bi panika prešla na srbsko armado. Tega niso dosegli, ali izgubili so vsako zaupanje prebivalstva v njihovo upravo in zavezniki kakor tudi Evropa bodo morali zahtevati posebne garancije za nebolgarsko prebivalstvo, ki prid« pod njihovo upravo, obenem bodo pa zavezniki zahtevali, da ne pride pod bolgarsko oblast nič, ali pa samo zelo malo njihovih soplemenikov.
BOJI MED SRBI IN BOLGARI.
Belgrad, 14. julija. (Srbski tiskovni urad »Dne.vu«.) Po poročilih Iz Skoplia je poskusil en bolgarski vojniški oddelek z napadom pri Za-ječarju na črti Rajkov Savet - Vrška Čuka Boj se je vršil med prestražaml in se je začel v preteku polnoči ln kakor hitro je nastopilo srbsko topništvo. so bili Bolgari odbiti in so zbežali. Boj je končal zjutraj ob dveh.
Belgrad. 14. julija. -(Srbski tiskovni urad »Dnevu«): Buietini v bojnega polja govorijo zadnja dva dni o relativnemu zatišju in o preganjanju armade generala Kovtčeva, ki se nadaljuje. Po zavzetju bolgarskih središč za preskrbo vanje armade Care-vog Sela in Tejaua Po srbskih četah podijo Srbi Bolgare na jug v smer! Pebčeva, a od Radovišta proti vzhodu, tudi v smeri proti Pebčevu. Na severnem bojišču podijo Srbi Bolgare po bolgarskem ozemlju v smeri proti Trnu in izvoru in so iznenadili pri Bosljgradu en bolgarski bataljon in dve eskadroni konjeništva, pri čemur so zajeli enega bolgarskega polkovnika in več oficirjev. Pri Uu-stendllu so bili odbiti bolgarski napadi na srbsko levo krilo in Bolgari so izgubili nekaj pozicij. Na srbskem ozemlju in na dosedajem macedon-skem bojišču ni nobenga oboroženega Bolgara več.
O nadaljnjih operacijah ne izdaja vrhovno poveljstvo nobenih vesti in
ja v (ja se samo, da se naliaiafo srbske čete že dva dni .v široko zasnovani ofenzivi.
ČESTITKA ČRNOGORSKEGA
kralja srbskemu kralju.
Belgrad, 14. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«): Črnogorski kralj Nikola] je poslal kralju Petru povodni rojstnega dneva in velikih uspehov srbske armade prisrčno čestitko.
Ferdinand pobegnil iz Sofije. — Meščanska vojska neizogibna?
Soiia, 14 julija. Tu ie razširjena govorica, da je kralj Ferdinand pobegnil Iz Sofije.
Frankobrod, 14. julija. »Frankfurter Zeitung« prinaša razgovor njenega dopisnika z nekim bolgarskim oUcirjem beguncem, ki je dezertiral, ker ni maral, da bi bil ubit, kar se le zgodilo masikomu od njegovih tovarišev. Vojaki sovražijo vojno s Srbijo in zahtevajo odpust. h pripovedovanja oficirjevega je dobil dopisnik utis, da je meščanska vojna neizogibna.
BOLGARIJA ŽELI DIREKTNIH POGAJANJ.
Belgrad, 14. julija. Bolgarija je pripravljena na direktna pogajanja s Srbijo in Grčijo. Meja med Srbijo, (irško in Bolgarijo bo razvodje Stru-rne In Vardarja
Belgrad. 14. julija. Uradno. Neresnične so vesti, da bi bil Hartwlg nezadovoljen s Pašičevlm odgovorom in da je zaradi tega zahteval avdienco. Kar ie Hartvvig povedal Pa-šlču je isto, kar je ruski poslanik povedal v Cetinju In Ateni, kjer je svetoval k premirju.
SRBIJA IN GRŠKA.
Atene, 14. julija. Grški ministrski predsednik se snide v Nišu s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem.
BOLGARSKA BRZOJAVNA AGENTURA POSNEMA WAGNERJA.
Sofija. 14. julija. Bolgarka tele-crafna agentura dementira srbske uspehe in svoje poraze.
ROMUNI SE ŠE TUDI NISO SPAMETOVALI.
Bukarešt. 14. julija. Rumunska armada zasedla Dobrič in Balčik.
Sofija, 14. julija. Vlada je dobila poročilo, da so Romuni prešli že čez Dobrič. Sobranje bilo radi tega pre-rušeno in sklican kronski svet.
SRBIJA IN RUSIJA.
Belgrad, 14. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«): Uradno se de-mentira vest, da se je v Belgradu interveniralo v smislu razsodišča. Iz-javlia *e, da je ruski poslanik Hart-wlg predlagal ustavitev Sovražnosti in čemu prešnjo sklenitev miru.
SRBIJA PRIPRAVLJENA.
Belgrad, 14. julija. Uradno: Neresnične so vesti, kakor da bi bila Srbija zavrnila predlog za pogajanje, ki ga želi Bolgarija. Nasprotno! Srbija je pripravljena in pričakuje polno-inočnlke. ki se bodo pogajali o premirju in mirovnih pogojih. Srbija je tudi pripravljena sovražnosti ustaviti.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znam ho 20 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni ni£ popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, najnižja cena.
Tromesečnj prepeličar, nemške pasme. kratkodlak, lepo pisan, plemenitih staršev, kakor tudi taka krasna dvoletna plemenska psica se ceno proda. Naslov v »Prvi anončni pi-sarni.«. _______________________634—3
Lepo raeblovana separirana soba se odda s 1. avgustom. Rimska cesta 17. I. nad.	637-3
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 4. julija do 11. julija.
	Cene v kronah	
	od	do
1 kg govej. mesa I. vrste	1&0	2-—
1 . . . H. .	1 60	1-80
1 . , . IH..	150	1-70
1 . telečjega mesa . . .	1-80	2 —
1 . prašičj. mesa (sveež.)	2-~	2-20
1 . . (prek)	2-20	2-40
1 . koštrunovega mesa	1'40	1-50
1 » masla		260	3--
1 . masla surovega. . .	2-60	2-80
1 , masti prašičje . . .	180	V—
1 , slanine špclia (sveže)	1 72	1-92
1 . slanine prekajene . .	1 90	2--
1 , sala		1-80	1-92
1 . čajnega masla . . .	3-20	3 60
1 . margariskega masla .	2 —	—•—
1 jajcc 		—•06	-08
1 liter mleka .... 1 . . posnetega .	—•20 ,l\Q	—•22 —•10
	—-Uo	
1 . smetane sladke . .	— •—	— •—
1 . . kisle . .	•90	1-
1 kg medu 		1-40	1-60
1 piščanec		-•80	1-35
1 golob		—•35	-•60
1 raca		210	3 —
1 gos		7--	8 —
1 puran		—'—	—•—
100 kg pšenične moke št. 0	34-50	—■—
100 . . . , 1	34-20	—•—
100 . . , , 2	33-60	—•—
100 . . . , 3	33-—	—•—
100 . . . „ 4	32 30	—•—
100 . „ . . 5	31 40	—■—
100 . , . . 6	30-50	—•—
100 . . , . 7	27 80	—•—
100 . . 8	16 —	—■—
100 . koruzne moke . .	25‘—	—•—
100 , ajd. moke 1. vrste	48'—	—•—
100 , . , H. , .	46 —	—•—
100 , ržene mokt 1 . .		•—		•	
1 1 fižola		-■30	-•32
1 „ graha		—•24	— 28
1 „ leče . .... .	— ■40	—•44
1 „ kaše 		-•30	—•32
1 „ ričeta		-•26	-•28
100 kg pšenice ....	23-	—•—
100 „ rži		20 —	21 —
100 „ ječmena ....	19-—	20 —
100 „ ovsa 		22’-	23 —
100 „ ajde		2350	24-50
100 „ prosa belega . .	—■_	—•—
100 „ „ navadnega .	18'—	19-—
100 „ koruze ....	18 60	19-—
100 „ krompirja . . .	8-	9'—
100 „ činkvantina . . .	23'—	—•—
100 „ sena 		650	7-50
100 „ slame		5 50	650
100 „ stelje		H-50	4 50
100 „ detelje ....	750	8-50
Cena trdemu lesu za m3 .	9-50	12---
Cena mehkemu lesu za m3	8-—	9--
Prašiči na klavnici . . .	1-12	1-28
Mirna stranka
(zakonski par brez otrok) išče za avgust ali takoj stanovanje z dvema sobama in pritiklinami. — Naslov pove »Prva anončna pisarna".
Maske Sferace
opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
ŽELEZNIK, Sv. Ivan.
TROGAR, ulica Giulia.
BONORA, ulica Stadion. TREV1SAN, ulica Fontana.
STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC. ulica Gepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserma.
MOŽE, ulica Miramar.
HREŠČAK, ulica Belvedere. ARTOŠ, ulica Belvedere.
KICHEL, Rojan.
GERŽINA, Rojan.
VIVODA. Rojan.
BENUSI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Rlva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni.
SCHERMIN, ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonlna.
BELLO. ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MliRARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONČELJ, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR. Rocol.
SCH1MPF. državni kolodvor. SCHMELZER, juž. kolodvor. KAVČIČ, Sv. Križ pri Trstu.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija cd 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elcktrolernpija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podneb e, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Prvi slovenski zasebni
trgovski tečaj
Fr. G3rtner,
Ljubljana, Gosposka ulica št. 8
(popreje „Mladika“)
Edini zavod te vrste, na katerem se poučujejo vsi trgovski predmeti. Na zavodu poučujejo samo državno Izprašane učne moči. Tedensko 30 učnih ur. Šolnina K 160'— za leto. Tečsj traja 10 mesecev od 1. okt. do 31. jul. Sprejemajo se samo gojenke. Lastnik poučuje že 18 let na raznih trgovskih in obrtnih šolah.
Vpisovanje dne 15., 10., 17., julija od 9.—12. dop. 2.—6. pop.
Fr. Gartner, lastnik,
izprašan za pouk trgovskih predmetov na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu.
Carlo Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica kirurglčnih Instrumentov, ortope-dlčnih aparatov, prs, umetnih rok In nog, trebuSnih, Športnih In bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
Laška kuhinja
•v Ijj-u/blosini..
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti renco.
Christofov ?&$
zasebni učni zavod
v Ljubljani
vpisuje ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12.—3. ure popoldne v Sodni ulici št. 2, I. nadstr.
Zganjama
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ii Ilci Scala Belvedm št. 1
(prihod Iz ulice Miramar).
Piiporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah * s takim izveskom In s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih.
' ?
1 P' v -v v l -jI
r
K
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	„	.	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	„	40—50	„	„	14	„
prašne plašče	„	„	„	„	18—20	„	„	10	„
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
%
»Učiteljska tiskarna"
—... v	Ljubljani	-
r. z. 7. o. z.
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. vv
:: Litografija ::
Telefon štev. 118.
1
V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d.
ooo
Najokusnejša izvršba in najnižje cene. w
:: Stereotipija ::
Cele. račun štev. 76.307.
		
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezeivni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane džj BP ^ B-B Jk 66 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123.257.695*77. W -tm. države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna, banka v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. ti	Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar pb2S£S“«lastni v Gosposki ulici št. 12.	Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomskl tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte
		
		
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. /	Cene	najnižje 1	Notni	stavek.