■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
NK Drava •
»Rezultat bi se lahko obrnil tudi v drugo smer«
O Stran 15
Ptuj • Županov sprejem za državne prvake osnovnih šol v rokometu
O Stran 17
Gospodarstvo Ormož • Nova polnilna linija za novo kvaliteto
Z> Stran 2
Zanimivosti Podravje • Kako ga "biksajo" lokalni in državni politiki
O Stran 9
iMLi
I Psi 1
mmÊÊMÊm
Kmetijstvo Ptuj «Nas čaka še ena (zaraščena) Panorama?
O Stran 10
Ptuj, petek, 7. maja 2010 letnik LXIII* št. 35 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Majšperk • Odprli 5. mednarodni glasbeni sejem
V družbi z glasbeniki je vedno prijetno
Z včerajšnjim popoldanskim odprtjem so se v Majšperku pričele štiridnevne prireditve v okviru 5. mednarodnega glasbenega sejma, na katerem so včeraj proslavili tudi 20-letnico podjetja Albin Promotion.
Potem ko je številnim razstavljavcem, gostom, sodelavcem in domačinom nekaj po 13. uri zaželel dobrodošlico Milan Vinkler, direktor firme Albin Promotion (na posnetku prvi z desne, skrajno levo pa je lastnik firme Albin Brencl), sta zbrane na otvoritveni slovesnosti nagovorila še Aleš Cantarutti, direktor oddelka za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije, ter Štefan Berlinger, predsednik Deželne banke Slovenije.
Po krajšem ogledu razstavnih prostorov in številnih stojnic so ob 14. uri nadaljevali z osrednjo slovesnostjo ob 20-le-tnici podjetja Albin Promotion, ki trenutno zaposluje 112 delavcev. Jubilantom je čestital mag. Cveto Uršič z Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, pridružili pa so se tudi predstavnika avstrijskih firm Ventrex in Mark Rudolf, s katerimi uspešno sodelujejo že vrsto let, ter majšperška županja dr. Darinka Fakin.
-OM
-BIN PROMOTION
Foto: Martin Ozmec
Podlehnik • Dvojno razočaranje M Podravje • Občinska "popoldanska politika:
Neuspešni na razpisu Kje politiki služijo najbolje?
Podlehniški župan Marko Maučič je skupaj z vodstvom občine v prvih majskih dneh doživel dvojno razočaranje: iz zadnjega skupnega odgovora okoljskega in prometnega ministra konec minulega tedna je jasno razvidno, da zahtev občanov glede vzporedne infrastrukture avtoceste ne bodo upoštevali, ob tem pa je občina dobila zavrnjene tudi vse štiri cestne projekte, ki jih je prijavila na t. i. razpis Južna meja.
O Stran 4
Dobrodošli na
„v** ZVES*W
Jasno je, da delovanje občine stane kar nekaj denarja; pri tem pa ne gre zgolj za stroške obveznih občinskih uprav z več ali manj zaposlenimi, pa tudi ne zgolj za profesionalne ali neprofesionalne župane, ki jim višino dohodkov itak določa državni zakon. Kar lep kos občinskega denarja gre tudi za lokalne svetnike, ki jim pripada pravica do sejnin - tako iz naslova rednih kot izrednih sej, pa tudi iz naslova sejnin odborov in komisij.
22. maja 2010, ob 5*oo uri
Višine sejnin si lahko svetniki relativno svobodno določajo sami - pač v določenem odstot-kovnem razmerju glede na višino županove plače. To pa pomeni, da je lahko sejnina za enega svetnika v dveh občinah različna, čeprav sta približno enako veliki in je osnovna županska plača (glede na velikost občine oz. razred) v obeh občinah enaka.
Kakšne višine sejnin so si določili posamezni občinski sveti v Spodnjem Podravju, smo poskušali preveriti v 16 občinah. Praviloma so nam podatke posredovali zelo hitro, v nekaj občinah so nas pustili čakati kar nekaj časa, le občini Trnovska vas in Majšperk podatka o sejninah kljub večkratnim prošnjam tudi po dobrih dveh tednih nista poslali.
Največji zaslužkarji ptujski, markovski, andraški ...
Po pričakovanjih, glede na vse zbrane podatke, imajo seveda najvišje sejnine svetniki mestne občine Ptuj. Uradna bruto sejnina za udeležbo svetnika (vsi podatki v nadaljnjem tekstu so v bruto zneskih, op. a.) na eni seji znaša namreč 261,92 evra. Kar nekam slabo (glede na ostale občine) pa so v Ptuju plačani predsedniki posameznih odborov ali komisij, saj znaša bruto izplačilo za eno sejo le 61,62 evra, član pa za eno sejo odbora prejme po 30,56 evra bruto. Predsednik Nadzornega odbora (NO) zasluži bruto 218, 26 evra, člani NO pa polovico manj, 130,96 evra.
Na drugo mesto po višini izplačane bruto sejnine se uvrščajo svetniki in svetnice v občini Markovci. Za udeležbo na eni seji občinskega sveta namreč svetnik oz. svetnica prejme 201,38 evra, za udeležbo na izredni seji pa 134,25 evra. Za udeležbo na sejah odborov in komisij predsedniki le-teh prejmejo po 111,88 evra (za eno sejo), člani 89,50 evra, v Markovcih pa za udeležbo na teh sejah nagradijo tudi zunanje člane (ki niso svetniki), in sicer s 74,79 evra bruto. Plačane so tudi seje vaških odborov, kjer predsednik prejme 30, člani pa 25 evrov. Predsednik NO v Markovcih prejme 179,01 evra bruto za eno sejo, člani pa 119,34 evra.
O Stran 3
Ormož • Pognali najmodernejšo polnilno linijo na svetu
Nova polnilna linija za novo kvaliteto
V podjetjih P&F Jeruzalem in P&F Ljutomerčan so se te dni posodobili z najmodernejšo polnilno linijo na svetu, ki je stala okrog 1,5 milijona evrov. Največji slovenski vinogradnik, družina Puklavec, ki ima v lasti dve kleti in 623 hektarjev lastnih vinogradov, svoj dolgoročni razvoj usmerja na mednarodne trge, saj so že ustanovili podjetja na Nizozemskem, Kitajskem in v Nemčiji. Predstavili pa so tudi smeli načrt: v naslednjih petih letih želijo biti med desetimi najuspešnejšimi proizvajalci belega vina v srednji Evropi.
r
Podjetji P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan sta v družbi okrog sto poslovnih partnerjev, vinarjev in predstavnikov občin slavnostno zagnali najsodobnejšo polnilno linijo za vino. Trak so svečano prerezali lastnik podjetja Vladimir Puklavec, Jože Klemenčič, podžupan občine Ljutomer, in Alojz Sok, župan občine Ormož. Nova polnilna linija bo v eni uri napolnila 6000 steklenic, zanjo pa so se odločili predvsem zaradi izboljšanja kvalitete vina. Nova polnilna linija je v celoti avtomatizirana in elektronsko vodena, zaradi česar je možno prehajanje z artikla na artikel v desetih minutah, za kar je stara linija potrebovala šest ur. Poleg te bodo polnjenje steklenic od sedaj spremljale številne druge teh-
Uvodnik
Foto: Viki Ivanuša
Nova polnilna linija je sinhronizirana in avtomatsko vodena. Oskrbovali jo bodo samo trije operaterji.
nološke izboljšave, ki bodo prispevale tudi k višji kakovosti vin iz Ljutomersko-Ormoških goric. Tako bo vnos kisika med polnjenjem manjši od 0,15 ppm, kar bo vplivalo na kako-
Lačna vrana sito pita
Če se le da in ko se le da, se izogibam gledanju in poslušanju informativnih oddaj. Saj priznam, da že zaradi svoje službe tega ne smem početi prepogosto, ampak včasih mi uspe preživeti nekaj blaženih večerov brez bombardiranja z neumnimi, tragičnimi in še kakšnimi informacijami.
Kaj mi je bilo, da sem morala poriniti nos pred TV v začetku tega tedna, mi še danes ni jasno, definitivno pa mi je žal. Prvo in bistveno, kar sem izvedela in kar mi je najbolj ostalo v spominu, je novica, da bomo Slovenci posodili Grkom 384 milijonov evrov, vsak Slovenec torej slabih 200 evrov.
Halo, zakaj? Ker smo člani EU in ker se to spodobi? Pri našem vedno večjem javnem primanjkljaju, slabih plačah, napol crknjenih podjetjih, 100.000 brezposelnih? In potem nam naši vrli politiki pojasnjujejo, da se nam to ne bo prav nič poznalo, da bomo itak najeli kredit, ki ga bomo samo po nekaj boljši obrestni meri prodali Grčiji. Absolutno nam bo ta znesek vrnila, ja. Me zanima, kdo bo nasedel takšnemu razmišljanju.
Je Jože Mencinger zelo dobro povedal: »Denar, ki si ga bo Slovenija sposodila zato, da ga bo dala Grčiji v obliki posojila, je bolj ali manj izgubljen, saj ga Grčija ne more vrniti. Da bi Grčija denar lahko vrnila oziroma odplačevala vsaj obresti, bi morala imeti 10-odstotno gospodarsko rast in primarni proračunski presežek. Prvo ni verjetno, drugo prav tako ne in ni niti predvideno. Dejansko pa EU z reševanjem Grčije z javnim denarjem rešuje predvsem privatne banke, ki so Grčiji posojale denar in ki bi ta denar izgubile, če bi Grčija bankrotirala.«
Torej bomo reševali peščico grškihprevarantskih boga-tunov in tokrat se popolnoma strinjam tudi z izjavo Jelinčiča, ki je povedal, da bomo s tem posojilom celo zvišali vrednost grških državnih obveznic v rokah manjše pregrešno bogate klike, še bolj pa dajem prav Janši, ki opozarja, da so Grki že drugič goljufali pravila evroobmočja, zato se ne more govoriti o socialni pomoči. Povrhu so povprečne plače Grkov precej višje od slovenskih.
Ni mi jasno, kako si to naša država v sedanjem stanju lahko privošči. Vsekakor pa bi bil zelo na mestu kakšen referendum z vprašanjem, ali posoditi Grčiji desetine milijonov evrov ali ne. Se mi zdi, da bi bil še bolj potreben od že napovedanega o arbitražnem sporazumu, čeprav si rezultat verjetno vsi z lahkoto zamislimo.
Simona Meznarič
vost in dolgoživost vin, v fazi polnjenja pa bo zagotovljena tudi sterilnost, zaradi česar bo moč zmanjšati uporabo enolo-ških sredstev. V novi polnilnici lahko napolnijo vino brez nadtlaka, samo z gravitacijo, kar je edinstven sistem v svetu. S tem so naredili še korak k na-ravnejšemu načinu polnjenja vina z minimalnim motenjem naravnega procesa vina. Z investicijo so tudi za 40 % zmanjšali porabo energije v procesu polnjenja, ne bodo pa tudi več uporabljali povratne embalaže. Poslej bo veliko lažje tudi delo za zaposlene, saj se izključijo vsa težka fizična dela.
Za uspeh si morajo prizadevati vsi zaposleni
S tem sta podjetji naredili pomemben korak k izpolnitvi cilja, da v naslednjih petih letih do 70 % pridelanega vina izvozita na mednarodne trge. Razvojnoinvesticijski cikel, ki so ga v obeh podjetjih zagnali s prihodom novega lastnika, družine Puklavec, je z letošnjo naložbo v novo polnilno linijo doslej znašal 3 milijone evrov, do konca leta načrtujejo investicije v skupni vrednosti 5 milijonov evrov. Te se bodo izvajale predvsem z vlaganjem v obe vinski kleti ter z vlaganjem v znanje zaposlenih. Razvoj obeh družb bo dolgoročno temeljil na njunem združevanju in zagotavljanju sinergij, kakor tudi na prestrukturiranju prodaje s še večjo usmerjenostjo h kupcu. Zato je, s ciljem po lastni prodajni mreži, družina Puklavec že ustanovila podjetja na Nizozemskem, Kitajskem in v Nemčiji. Okrog 45 % investicije v polnilno linijo je subvencionirala tudi država. V vodstvu se zavedajo, da je eden najpomembnejših členov in ključni element uspeha obeh družb 224 zaposlenih,
Foto: Viki Ivanuša
Odprtje je potekalo v prijetnem vzdušju, udeležilo se ga je veliko povabljenih gostov, pa tudi več članov družine Puklavec.
zato veliko vlagajo v njihovo izobraževanje in usposabljanje kakor tudi stimulacijo. Pohvalili so se, da so zaposlenim izplačali božičnico, nedavno pa tudi prvi del regresa. Marca pa so prešli tudi na izplačevanje višjih minimalnih plač, kar bi bili obvezani šele v dveh letih. Vodstvo ima redne sestanke s sindikati in zbore delavcev, tako da so vsi seznanjeni s cilji podjetja. Ob odprtju so bili zaposleni oblečeni v rumene majice z logotipom podjetja, na hrbtni strani pa so zapisna imena vseh zaposlenih, ki pomagajo graditi uspeh podjetja.
Potem ko so z združitvijo obeh podjetij postali največji vinogradnik v Sloveniji, so sinergije doslej izkoriščali predvsem z združevanjem poslovnih funkcij in enologi-je. Obe podjetji vodi Boštjan Klemenčič, obe kleti pa imata tudi skupnega enologa Mitja Herga. Naložba v skupno pol-
nilno linijo je sedaj združila tudi proizvodno funkcijo obeh podjetij in pomeni nadaljevanje stabilnega dolgoročnega razvoja, ki ga zagotavlja novi lastnik, so povedali na tiskovni konferenci, ki se je zgodila pred svečanim odprtjem.
Odlični uspehi na sejmih
Poleg investicij v kader in opremo je za prodor na tuje trge pomemben pristop k prodaji. Ta je z izvedenim prestrukturiranjem še bolj sistematičen, ko gre za zagotavljanje potreb kupcev. V tujini se predstavljajo kot podjetje puklavec&friends, v Sloveniji pa imajo še vedno dve liniji. Rumena etiketa označuje vino iz ormoške, bela pa vino iz ljutomerske kleti. Vse tri znamke vin Jeruzalem Ormož, Ljuto-merčan in puklavec&friends se redno pojavljajo na domačih in mednarodnih sejmih vin. Najnovejši uspeh prihaja
iz Bruslja, kjer so v prvem tednu maja na sejmu Concours Mondial de Bruxelles 2010 z zlato medaljo nagradili vini sovinjon in traminec letnik 2009. Še posebej razveseljivo je, da je pri sovinjonu to prva medalja za suho vino. Izkazali pa so se tudi na Decanterju, kjer so jim že priznali kar 10 odličij različnih barv tako za domačo in za izvozno linijo. Kakšnih, pa do 18. maja, ko bo uradna razglasitev, še ne smejo odkriti. Pomemben podatek je tudi to, da so poslali vsega skupaj 12 vzorcev.
Povedali so tudi, da pripravljajo številne različne polnitve, oziroma različna vina za različne trge po okusih tamkajšnjih kupcev. Tako pripravljajo suho suha vina s pod 2,5 grama ostanka sladkorja za Angleže in Nizozemce, Nemci imajo raje malo več sladkorja med 4 in 6 grami, Rusi imajo radi še slajša vina, z vinskim okusom Kitajcev pa se v Ormoški kleti šele spoznavajo.
Viki Ivanuša
Aleksandra Janez MilanFiar»iS ^ Sor*»Jan-WrüomJantop^'. T."**1 SM Ruti Stcjan Pep, Urâ M™^'"^ Veronik «d c^ vS^J?«^ Süriav Irena Andrej TonCek AJcù a^Tr?1 ^ MaraSrçtkûMajanJos.pIg^M—f, Wa Ane «er Vinko Boiida^00?^- ., w^l M.lenaComlrtika Drao^ if ^
C. 3 JoiiCa m 19 Marión6 Ivana ij " 1 - .ž' '-"Mo Kae¡ i Atad Jeroej T0'"
i^sáE&fi»
; ^tstSr
Foto: Viki Ivanuša
V podjetju so se odločili širiti duh pripadnosti in ob tej priložnosti so bili zaposleni oblečeni v majice, na katerih so bila poleg znaka podjetja zapisana tudi vsa imena zaposlenih, ki soustvarjajo vizijo vodstva.
Foto: Viki Ivanuša
V P&F Jeruzalem v Ormožu je montirana najmodernejša polnilna linija na svetu. Z desne lastnik podjetja Vladimir Puklavec, enolog Mitja Herga in direktor Boštjan Klemenčič.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Občinska "popoldanska politika" s finančne plati
V kateri občini politika največ stane?
Jasno je, da delovanje občine stane kar nekaj denarja; pri tem pa ne gre zgolj za stroške obveznih občinskih uprav z več ali manj zaposlenimi, pa tudi ne zgolj za profesionalne ali neprofesionalne župane, ki jim višino dohodkov itak določa državni zakon. Kar lep kos občinskega denarja gre tudi za lokalne svetnike, ki jim pripada pravica do sejnin - tako iz naslova rednih kot izrednih sej, pa tudi iz naslova sejnin odborov in komisij.
300,00 € 250,00 € 200,00 € 150,00 € 100,00 € 50,00 € 0,00 €
/•/s/ss/fsy/s/s

Višina bruto sejnine za svetnika po posameznih občinah (za eno sejo OS)
Vir: SM
Višine sejnin si lahko svetniki relativno svobodno določajo sami - pač v določenem odstotkovnem razmerju glede na višino županove plače. To pa pomeni, da je lahko sejnina za enega svetnika v dveh občinah različna, čeprav sta približno enako veliki in je osnovna županska plača (glede na velikost občine oz. razred) v obeh občinah enaka.
Kakšne višine sejnin so si določili posamezni občinski sveti v Spodnjem Podravju, smo poskušali preveriti v 16 občinah. Praviloma so nam podatke posredovali zelo hitro, v nekaj občinah so nas pustili čakati kar nekaj časa, le občini Trnovska vas in Majšperk podatka o sejninah kljub večkratnim prošnjam tudi po dobrih dveh tednih nista poslali.
Največji zaslužkarji ptujski, markovski, andraški in završki
svetniki
Po pričakovanjih, glede na vse zbrane podatke, imajo seveda najvišje sejnine svetniki mestne občine Ptuj. Uradna bruto sejnina za udeležbo svetnika (vsi podatki v nadaljnjem tekstu so v bruto zneskih, op. a.) na eni seji znaša namreč 261,92 evra. Kar nekam slabo (glede na ostale občine) pa so v Ptuju plačani predsedniki posameznih odborov ali komisij, saj znaša bruto izplačilo za eno sejo le 61,62 evra, član pa za eno sejo odbora prejme po 30,56 evra bruto. Predsednik Nadzornega odbora (NO) zasluži bruto 218, 26 evra, člani NO pa polovico manj, 130,96 evra.
Na drugo mesto po višini izplačane bruto sejnine se uvrščajo svetniki in svetnice v občini Markovci. Za udeležbo na eni seji občinskega sveta namreč svetnik oz. svetnica prejme
201,38 evra, za udeležbo na izredni seji pa 134,25 evra. Za udeležbo na sejah odborov in komisij predsedniki le-teh prejmejo po 111,88 evra (za eno sejo), člani 89,50 evra, v Markovcih pa za udeležbo na teh sejah nagradijo tudi zunanje člane (ki niso svetniki), in sicer s 74,79 evra bruto. Plačane so tudi seje vaških odborov, kjer predsednik prejme 30, člani pa 25 evrov. Predsednik NO v Markovcih prejme 179,01 evra bruto za eno sejo, člani pa 119,34 evra.
Na tretje mesto po višini sejnin se - precej presenetljivo - uvršča občinski svet v občini Zavrč! Završki svetniki in svetnice namreč za eno sejo občinskega sveta (OS) prejmejo kar 196,79 evra! Bruto sejnina za predsednika odbora ali komisije znaša povprečnih 70,28 evra, za člana pa 42,17 evra. Predsednik NO v Zavrču zasluži za eno sejo 112,46 evra, član NO pa 84,33 evra.
Četrta najvišja sejnina se izplačuje, prav tako precej presenetljivo, v občini Sv. Andraž (kjer svetniki kar naprej očitajo županu, kako drago stane občino, kar je sicer čista resnica, po drugi strani pa sami s svojimi zahtevanimi izplačili ne zaostajajo kaj posebej). Znesek za udeležbo na eni seji OS, ki pripada andraškemu svetniku oz. svetnici, namreč znaša 178,91 evra. Zelo dobro je plačan tudi predsednik NO, ki prejme za eno sejnino 204,46 evra, člani NO prejmejo po 178,91 evra, znesek za zelo zahteven nadzor je določen v višini 255,58 evra, za zahteven nadzor 178, 91 evra in za manj zahteven nadzor 127,79 evra. Bolj povprečna plačila v Andražu veljajo za predsednike in člane odborov; predsednik namreč zasluži 76,67 evra, člani odbora, ki so tudi svetniki, zaslužijo po seji odbora 51,11 evra, člani, ki niso svetniki, pa 30 evrov.
Največ predsedniku NO na Destrniku
Na petem mestu po višini izplačila bruto sejnine je občinski svet v občini Videm. Videmski svetniki in svetnice namreč zaslužijo po 161,34 evra za udeležbo na eni seji, predsedniki odborov in komisij prejmejo po 145,21 evra na sejo, člani odborov in komisij pa po 96,81 evra za eno sejo. Predsednica NO prejme za eno sejo 145,21 evra, člani NO pa 96,81 evra.
Takoj za občino Videm po višini sejnin, na šesto mesto, se uvršča občina Hajdina. Svetniki in svetnice v tem občinskem svetu za udeležbo na eni seji OS prejmejo po 158,71 evra. Predsedniki občinskih odborov in komisij si za eno sejo zaslužijo po 59,52 evra, člani pa prejmejo po 39,68 evra. Predsednik haj-dinskega NO za eno sejo dobi 119,03 evra, člani NO pa 79,35 evra po seji.
Malenkostno nižje so sejnine v občini Kidričevo, ki se tako uvršča na sedmo mesto. V tej občini svetnik oz. svetnica za udeležbo na eni seji OS prejme 155,45 evra. Predsedniki odborov in komisij za eno sejo prejmejo 116,60 evra, člani omenjenih občinskih teles pa 70 evrov.
Predsedniku NO se prizna 116,60 evra za sejo, članom NO pa po 70 evrov za sejo NO.
Na osmo mesto med anketiranimi občinami, ki so posredovale podatke, se je uvrstila občina Gorišnica. Svetniki v tej občini dobijo za udeležbo na eni seji 139,85 evra (za izredno sejo 69,92 evra). Sejnina za predsednike odborov in komisij znaša 93,23 evra, za člane pa 46,62 evra. Predsednik gorišniškega NO je upravičen do 87,02 evra sejnine, člani NO pa do 62,16 evra za sejo NO.
Na devetem mestu je po višini individualnih sejnin pristala občina Destrnik; svetniki in svetnice za udeležbo na seji OS namreč prejmejo po 135 evrov, za udeležbo na izredni seji pa 81 evrov. Predsedovanje odborom ali komisijam je vredno 54 evrov, članstvo pa borih 27 evrov za sejo. Izjemen znesek pa je na Destrniku namenjen predsedniku NO, ki za eno sejo prejme kar 323 evrov, kar je rekord glede na ostale občine, medtem ko člani destrniškega NO za eno sejo zaslužijo povprečnih 81 evrov.
Deseto mesto je po višini sejnin za svetnike in svetnice dosegla občina Podlehnik; člani OS namreč po zadnjem sklepu letos prejemajo 127,75 evra za udeležbo na eni seji OS. Predsedniki odborov in komisij si zaslužijo po 114,49 evra za sejo, člani pa 76,65 evra. Predsednica NO za redno sejo prejme 127,75 evra, člani NO prejmejo po 102,20 evra za sejo NO, posebej pa se plača zelo zahteven nadzor (204,40 evra), zahteven nadzor (178,85) in manj zahteven nadzor (153,30), prav tako je posebej plačano poročanje člana NO na redni seji OS, za kar prejme 127,75 evra.
Manj kot 100 evrov v Cirkulanah, Dornavi, Juršincih in Žetalah
Na repu po višini sejnin, ki ne presegajo 100 evrov bruto, pa so
naslednje občine: na enajstem mestu je občina Cirkulane, kjer so člani OS za udeležbo na eni seji upravičeni do 89,50 evra. Predsedniki komisij in odborov si za eno sejo zaslužijo po 59,67 evra, člani omenjenih teles pa po 37,29 evra. Glede plačil nadzornemu odboru pa so v Cirku-lanah določili, da je nadzor, če ga opravlja en sam član, vreden 59,67 evra, če ga opravljata dva člana, prejmeta vsak po 44,75 evra, trije člani prejmejo vsak po 29,83evra, če so pri nadzoru prisotni več kot trije člani, pa vsak prejme 14,92 evra.
Za odtenek skromnejši so svetniki v občini Dornava, ki se uvršča na dvanajsto mesto. V Dornavi je namreč svetnik za udeležbo na eni seji OS upravičen do sejnine v višini 88,90 evra, za udeležbo na izredni seji
OS pa prejme po 68,40 evra. Predsedniki odborov in komisij za eno sejo zaslužijo 34,20 evra, člani pa 27,36 evra. Predsednik NO za sejo odbora prejme neto 50 evrov, člani NO neto 40 evrov, za prisotnost na seji OS prejme predsednik ali član NO neto 15 evrov, za nadzore uporabnikov proračuna pa se v tej občini obračuna od 40 do 50 evrov neto, za nadzor zaključnega računa pa 60 evrov neto.
Trinajsto mesto in eno najnižjih sejnin si obračunavajo v občini Juršinci; svetniki in svetnice so namreč upravičeni do plačila 69,41 evra bruto za udeležbo na eni seji OS. Neverjetno nizka oziroma daleč najnižja so tudi plačila predsednikov odborov in komisij - slednji namreč prejmejo le 23,62 evra za eno sejo telesa, člani pa polovico manj, le 11,82 evra! Predsedniku NO je določena sejnina v višini 69,41 evra, članu NO pa 34,73 evra bruto.
Najnižje sejnine pa si obračunavajo v občini Žetale; za udeležbo na eni seji OS namreč svetniku oz. svetnici pripada znesek v višini 64,52 evra, predsedniki odborov prejmejo za eno sejo 45,16 evra, člani odborov pa 38,71 evra. Predsednik NO je upravičen do 45,16 evra
za sejo NO, člani NO do 38,71 evra, za opravljen nadzor pa prejme predsednica NO 103,33 evra, člani pa 90,33 evra.
Koliko nameravajo zapraviti letos
Prav tako kot zgornji podatki so zanimive tudi informacije o predvideni količini denarja za sejnine v posameznih občinah za letošnje leto; podatki so sicer nekoliko težje primerljivi, saj so v nekaterih občinah med te stroške prišteli tudi stroške NO, v nekaterih pa ne. Ne glede na to pa bistvenih razlik zaradi tega ni.
V Mestni občini Ptuj načrtujejo, da bodo za stroške sej mestnega sveta, odborov in komisij v letu 2010 porabili okoli 124.611 evrov (brez stroškov NO). Drugi najvišji znesek za delo občinskih teles so planirali v občini Kidričevo, in sicer 63.500 evrov za sejnine vseh OS, odborov, komisij in NO. Tretji najvišji znesek je planiran v proračunu občine Videm, gre pa za 61.700 evrov (55.000 za seje občinskega sveta ter odborov in komisij in 6.700 za delo NO). Na četrtem mestu po višini planiranih stroškov v letu 2010 je občina Markovci s 46.524 evri (za seje OS in odborov 30.000 evrov, seje vaških odborov 7647 evrov, seje dveh komisij 3000 evrov in delo NO 5.877 evrov). Destrnik je v proračunu za letos predvidel za 27.230 evrov stroškov (15.930 evrov za seje OS, 7.000 evrov za seje odborov in komisij ter 4.300 evrov za delo NO). Na Hajdini načrtujejo, da jih bodo svetniki stali 20.200 evrov (seje OS, odborov in komisij, brez stroškov za NO). V Cirkulanah so v proračunu 2010 za delo svetnikov in NO predvideli 19.100 evrov (10.900 za seje OS, 6000 evrov za seje odborov in komisij ter 2200 za delo NO). V Gorišni-ci planirajo porabiti za seje OS in odborov ter komisij okroglih 17.000 evrov (brez stroškov za delo NO), v občini Sv. Andraž pa 16.221 evrov skupaj s stroški za delo NO. V Juršincih so v proračunu 2010 rezervirali skupno 14.050 evrov (za stroške sej OS, odborov, komisij in delo NO), v Žetalah 12.800 evrov (6800 za seje OS in 6000 evrov za seje odborov, komisij in NO), enak znesek planirajo tudi v Podleh-niku, torej 12.800 evrov (10.000 evrov za seje OS, odborov in komisij ter 2800 evrov za delo NO). Najmanj denarja za svetnike in NO pa so v proračunu 2010 rezervirali v občini Dornava - le 12.000 evrov (6500 evrov za seje OS, 2500 evrov za seje odborov in komisij ter 3000 evrov za delo NO).
SM
Podlehnik • Dvojno razočaranje nad državnimi odločitvami
Neuspešni na razpisu, zavrnjene zahteve glede avtoceste
Podlehniški župan Marko Maučič je skupaj z vodstvom občine v prvih majskih dneh doživel dvojno razočaranje: iz zadnjega skupnega odgovora okoljskega in prometnega ministra konec minulega tedna je jasno razvidno, da zahtev občanov glede vzporedne infrastrukture avtoceste ne bodo upoštevali, ob tem pa je občina dobila zavrnjene tudi vse štiri cestne projekte, ki jih je prijavila na t. i. razpis Južna meja.
Foto: SM
Štiri zahteve Podiehničanov, ki se nanašajo na načrtovano izgradnjo avtoceste in vzporedne ceste, sta ministra Patrik Vlačič in Roko Žarnic družno ocenila kot neosnovane in naj ne bi bile upoštevane. V Podlehniku bodo zato za državni prostorski načrt podali negativno mnenje namesto (zahtevanega) soglasja.
»Glede na rezultate tega razpisa in dejstvo, da so nam zavrnili čisto vse predlagane projekte, se zdaj resno sprašujem, ali ne gre v zakulisju za kakšno žuganje in kaznovanje naše neposlušnosti pri sprejemanju državnega prostorskega načrta za avtocesto, kjer pač ne nameravamo odstopiti od štirih zahtev, ki smo jih jasno in dovolj argumentirano že večkrat opredelili,« najprej pravi župan Maučič.
Kot je znano, Podlehničani zahtevajo ureditev krožišča namesto klasičnega križišča na vzporedni cesti za smer Pod-lehnik-Gorca, prestavitev nadvoza pri Novi cerkvi, zmanjšanje počivališča z ureditvijo dostopa oz. dovoza s počivališča do občinskega središča (kot je to urejeno na počivališču Lopata, op. a.) in prestavitev drugega nadvoza v Stanošini.
»Naše zahteve so dovolj argumentirane in za občane zelo pomembne, zato od njih ne bomo odstopili. Poleg tega sta lastnika zemljišča, kjer je
Da bi izvedeli, če je informacija točna, smo se najprej obrnili na inšpektorat za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani in jih v elektronskem pismu povprašali, ali je res, da je inšpektorat za okolje firmi AP Albin Promotion izdal prepoved dovoza gum v gramoznico v Lovrencu na Dravskem polju in kdaj se je to zgodilo. Vprašali smo tudi, kakšni so bili vzroki za izdajo omenjene odločbe o prepove-
planiran nadvoz v Stanošini, že jasno povedala, da zemlje ne bosta prodala, razlastitev pa ne pride v poštev, saj obstaja druga možnost, ki je pa vlada zelo gotovo pač ne bo izkoristila, kar v končni fazi pomeni, da bomo ob en nadvoz in bodo pri tem nekaj denarja prihranili,« pojasnjuje Maučič.
di dovoza odpadnih gum in kakšne so sankcije v primeru kršitve te odločbe, ter tudi, kako bodo na inšpektoratu za okolje ukrepali, ker so nas krajani iz Lovrenca obvestili tudi, da se firma Albin Promotion odločbe ne drži, saj naj bi samo v ponedeljek, 3. maja, v gramoznico pripeljali že tri tovornjake odpadnih gum.
Po dveh dneh smo včeraj prejeli elektronsko pismo z odgovorom tiskovne predstav-
Negativno mnenje za načrt avtoceste
Hkrati z negativnim skupnim odgovorom obeh ministrov, Patrika Vlačiča in Roka Žarniča, v katerem pojasnjujeta, da je projekt izgradnje avtoceste narejen dobro in da so zahteve občine neupravičene,
nice Inšpektorata za okolje in prostor Helene Lovše Vrho-vec, v katerem nam je sporočila: »Sporočamo vam, da Podjetju Albin Promotion, d. o. o., ni bila izdana odločba o prepovedi dovoza IAG (izrabljenih avtomobilskih gum) v gramozno jamo, ampak odločba, v kateri je inšpektor za okolje glede na ugotovitve v inšpekcijskem postopku zahteval uskladitev postopka predelave izrabljenih avtomobilskih gum z določbami okoljevarstvenega dovoljenja. Je pa tudi zahteval prepoved vnosa raztrganih avtomobilskih gum v tla. Odločba še ni pravnomočna, inšpekcijski zavezanec pa je na izdano odločbo vložil pritožbo.«
O zadevi smo povprašali tudi direktno na Ministrstvo za okolje in prostor, saj smo izvedeli, da naj bi bil pod odločbo podpisan pomočnik direktorja Bojan Dejak. Na skoraj identična vprašanja, kot smo jih zastavili odgovornim na inšpektoratu, nam je tiskovna predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Andreja Ča-ter v elektronskem sporočilu
lahko pa napišejo še kakšno protestno pismo, je na podleh-niško občino prišla tudi vloga za podajo soglasja za državni prostorski načrt (DPN) za avtocesto (AC) s pripisanimi
odgovorila kratko in jedrnato: »Spoštovani, odločbo je podjetju Albin Promotion izdal Inšpektorat za okolje in prostor, o čemer so vam včeraj poslali informacijo z inšpektorata. Dodajamo le, da je ministrstvo za okolje in prostor o izvedenih inšpekcijskih ukrepih obvestilo tudi Občino Kidričevo.«
Poklicali smo tudi na Občino Kidričevo, kjer nam je podžupan Jože Medved v kratkem le potrdil , da so v četrtek, 29. aprila, prejeli obvestilo o odločbi, ki jo je podpisal Bojan Dejak, v. d. generalnega direktorja direktorata za javne službe in investicije. O vsebini dopisa ni želel govoriti, ker zadeva še ni pravnomočna, tako kot Ministrstvo za okolje in prostor in njegov inšpektorat pa je potrdil, da v omenjeni odločbi okoljski inšpektorat zahteva od podjetja AP takojšnjo prepoved vnosa rabljenih avtomobilskih gum v tla ter uskladitev postopka predelave gum z okoljevarstvenim in gradbenim dovoljenjem.
-OM
smernicami. »Ne vem, kakšne smernice naj jim še napišemo, prepričan pa sem, da občinski svet na seji naslednji teden soglasja za DPN ne bo dal, pač pa bomo ministrstvu poslali negativno mnenje!«
Negativno mnenje za predlagan DPN je sicer pričakovati tudi iz občine Žetale, vsaj po zadnjih javnih izjavah tamkajšnjega župana Antona Bu-tolena. V tej občini se namreč ne strinjajo s tem, da so ostali brez priključka in primerne ureditve dela vzporedne ceste na želeni lokaciji; po zadnji razlagi odgovornih, naj se priključek na lokaciji, ki jo želijo v Žetalah, ne bi dal narediti zaradi Nature 2000 ... To so sicer načrtovalci trase »ugotovili« šele po nekaj letih, župana Butolena pa so različni izgovori odgovornih razkačili do te mere, da je že pred časom napovedal negativno mnenje občine na trenutni DPN za ta del avtoceste.
Soglasje ali negativno mnenje občine za samo izvedbo avtoceste nima odločilnega pomena; avtocesta se namreč lahko začne graditi tudi brez soglasja lokalne skupnosti, čeprav to ni redna slovenska praksa. Je pa res, da negativno mnenje kakšne občine lahko ministrom in vladi odlično služi za nadaljnje opravičevanje neizgradnje zadnjih 13 kilometrov avtocestnega kraka od Dražencev do Gruškovja. Ob izjavah, ki jih je minister Vlačič o zahtevah podlehniške občine dajal javnosti na nedavni okrogli mizi v Lenartu, pa se človeku poraja še vprašanje, ali sploh ve, kakšne so zahteve Podlehničanov, saj je takrat govoril o tem, da naj bi zahtevali celo več priključkov, kot jih je
v Mariboru, kar je, milo rečeno, vsaj nepoznavanje problematike, če že ne popolna neumnost. Podlehničani namreč ne zahtevajo nobenega (dodatnega) priključka.
Namesto cest gradnja mrliške vežice?
Sicer pa se bo podlehniški občinski svet na naslednji seji moral soočiti tudi z rebalansom. Po sprejetem proračunu so namreč v tej občini večino sredstev rezervirali za ureditev več odsekov cest, ki so jih kot projekte prijavili na letošnji razpis za Južno mejo. Ker so bili v občini konec aprila seznanjeni s tem, da so zavrnjene vse štiri vloge in s tem izgubljen približno milijon evrov evropskega denarja za ureditev približno šestih kilometrov cest ter kanalizacije v centru občine, je na postavkah občinskega proračuna »ostalo« dobrih 200.000 evrov lastnega, občinskega denarja, ki bi bil sicer namenjen plačilu DDV ob realizaciji omenjenih projektov. Župan Mau-čič tako predvideva, da bodo ta denar najverjetneje preusmerili v izgradnjo nove mrliške vežice na pokopališču na Gor-ci. Stara je namreč že povsem dotrajana, izgradnja nove pa je tudi že nekaj let čakajoči projekt. Po projektantski oceni naj bi nova vežica zahtevala okoli 200.000 evrov.
»Menim pa, da naši cestni projekti na razpisu Južne meje niso bili upravičeno zavrnjeni, zato bomo na Službo vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo poslali pritožbo," je še napovedal Maučič.
SM
Foto: M. Ozmec
Krajani Lovrenca in okoliških vasi so zaradi kopičenja odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu vse resneje zaskrbljeni, saj se bojijo, da bi zagorelo še tretjič.
Lovrenc • Zaskrbljeni zaradi kopičenja gum
Inšpektorat prepovedal dovoz
V ponedeljek je v uredništvo Štajerskega tednika poklical krajan iz Lovrenca in nam sporočil, da naj bi Republiški inšpektorat za okolje in prostor podjetju Albin Promotion izdal odločbo, v kateri naj bi prepovedal nadaljnji dovoz in odlaganje odpadnih avtomobilskih gum v gramoznico v Lovrencu.
Občina mora imeti posluh za premagovanje ovir
Ptujski župan dr. Štefan Čelan in predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenka Ornik sta okroglo mizo z naslovom MO Ptuj po meri invalidov, ki je bila 20. aprila v prostorih Območne organizacije ZSSS Spodnje Podravje, organizirala, da bi njeni udeleženci prispevali še več predlogov, mnenj in pobud za spodbuditev aktivnosti, ki bodo prispevale k večji kakovosti življenja invalidov in družbe nasploh. Večina tistih, na katere računajo pri izdelavi analize stanja, ki bi bila osnova za izdelavo akcijskega načrta, je že posredovala pisna gradiva.
Ptuj • Okrogla miza o občini po meri invalidov
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Čuješ, občina Rogaška Slatina: »Brez sodelovanja vseh ne bo pozitivnih premikov!«
pridobitev listine, so še posebej izpostavili štiri področja: gradbene in konstrukcijske ovire, zaposlovanje invalidov, zagotavljanje socialne varnosti invalidov ter informiranje javnosti in osveščanje prebivalstva o problematiki invalidov.
Mirko Kekec je udeležence okrogle mize pozdravil v imenu MO Ptuj. Vesel je, da je do takšne okrogle mize prišlo, je
dejal, pri tem pa poudaril, da ovire niso samo na cestah, pri vhodih v zgradbe, na pločnikih, ovire so tudi v glavah ljudi. V MO Ptuj je treba narediti več za reševanje problematike invalidov, da se ti ne bodo več počutili odrinjene, še posebej pa pri zagotavljanju dela in skrbi zanje.
Zdenka Ornik, predsednica Medobčinskega društva invali-
Foto: Črtomir Goznik
Omizje okrogle mize z naslovom Mestna občina Ptuj po meri invalidov so sestavljali (od leve) Mirko Kekec, Maja Erjavec in Zdenka Ornik.
Ptuj • KPŠ razpisuje denarno pomoč
Za normalen potek študija
V Klubu ptujskih študentov (KPŠ) objavljajo razpis za enkratno denarno pomoč v skupni višini 2.400 evrov, ki je namenjena vsem socialno ogroženim študentom s Ptuja in okolice, ne glede na kraj šolanja. Člani se lahko na razpis prijavijo vsake tri mesece, prvi rok prijave pa poteče 15. maja.
Omizje okrogle mize so sestavljali Mirko Kekec, podžupan MO Ptuj, Maja Erjavec iz oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, Zdenka Ornik, predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj, in novinarka Marija Slodnjak, ki je usmerjala razpravo. Tudi MO Ptuj se želi vključiti med tiste občine v Sloveniji, ki so že pridobile listino Občina po meri invalidov, saj želi v začetku leta 2011 kandidirati na razpisu za pridobitev te listine.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je projekt Občina po meri invalidov oblikovala, da bi v čim večji meri spodbudila lokalne skupnosti, naj prisluhnejo željam in potrebam invalidov v njihovem vsakdanjem življenju in delu, da bi lahko kvalitetno živeli ter bili aktivni soustvarjalci življenja in dela v lokalni skupnosti. Na prvi okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru projekta oziroma za
»V klubu se na ta način zavzemamo za socialno ogrožene študente, saj jim želimo s tem razpisom pripomoči k normalnemu poteku študija. Na razpis se lahko prijavijo vsake tri mesece, roki prijav pa so: 15. maj (za obdobje od maja do julija), 15. avgust (za obdo-
bje od avgusta do oktobra) in 15. november (za obdobje od novembra do januarja). V vsakem obdobju bomo podelili tri denarne pomoči, vsako na mesec v višini 200 evrov,« je sporočila Tina Šegota, klubo-va predstavnica za odnose z javnostmi.
Pomoč bodo prejeli študentje, ki bodo po pravilniku in točkovniku izpolnjevali pogoje za dodelitev enkratne denarne pomoči Kluba. Oboje je dosegljivo na spletni strani www. klub-kps.si. Študent, ki je član KPŠ, lahko prejme eno denarno pomoč v koledarskem letu, če pa njegova vloga ni odobrena, se lahko ponovno prijavi v naslednjem obdobju.
Prijave bodo pregledali v sedmih dneh po izteku prijavnega roka, rezultate pa bodo sporočali kandidatom tri dni kasneje.
Študenti naj pošljejo vloge kot priporočeno pošiljko na naslov: Klub ptujskih študentov, Vodnikova 2, 2250 Ptuj, s pripisom: Enkratna denarna pomoč - Ne odpiraj.
Vsa dodatna vprašanja glede razpisa lahko študenti zastavijo po elektronski pošti na naslovu: sociala.kps@gmail.com.
Polona Ambrožič
dov Ptuj, je podrobneje predstavila projekt, ki ga je Zveza delovnih invalidov Slovenije pričela v letu 2003, doslej pa je listino Občina prijazna invalidom pridobilo deset slovenskih občin. V MO Ptuj je čutiti veliko pripravljenost za pridobitev omenjene listine. Maja Erjavec z oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj je ob tej priložnosti poudarila, da je projekt zelo zahteven, celosten in kompleksen, za njegovo realizacijo bo potrebna velika angažiranost ljudi, treba pa bo tudi izboljšati sodelovanje med invalidskimi društvi, ki v tem trenutku slabo sodelujejo med seboj. Za lažji potek dela na projektu bodo imenovali ožjo delovno skupino.
Marjana Nikšic Zorko iz MO Ptuj je povedala, da se na vseh novogradnjah dosledno upošteva zakonodaja glede dostopnosti invalidov, problem pa so starejše zgradbe. Gradbene in konstrukcijske ovire bo treba odpraviti tudi v nekaterih šolah, da bodo invalidnim otrokom omogočili neoviran dostop in gibanje v času, ki ga prebijejo v šolah oziroma v drugih izobraževalnih ustanovah. Pri integraciji v šolo ali vrtec vodstva šol v največji meri upoštevajo navodila stroke, res pa je, da univerzalna obravnava ni mogoča, da je potrebno pri vsakem otroku posebej pretehtati, kaj je zanj najboljše. V pripravi je novi zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki bo nekatere stvari še bolj dodelal,
da bo tudi šolam lažje.
V Ptuju še številne pomanjkljivosti
Na okrogli mizi so predstavili aktivnosti s številnih področij, ki se nanašajo na skrb za invalide, ob tem pa izpostavili tudi nekatere probleme, ki bi jih kazalo reševati tudi skozi projekt Občina po meri invalidov. Občina mora imeti posluh za premagovanje ovir, da bodo čim manjše, če bodo tudi vse institucije, zavodi in službe, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko, opravili svoje delo skladno z zahtevami stroke in etičnih meril.
Srdan Mohorič je opozoril na problem parkiranja invalidnih oseb: ob tem, da je premalo tovrstnih parkirnih mest, tudi niso pravilno locirana, morala bi biti bliže prehodom za pešce, vrisati bi jih morali pred bloki, tudi Knjižnica Ivana Potrča je brez njih. Za invalide so trenutno nedostopna tudi nekatera ptujska razstavišča in Mestno gledališče.
Večje zaposlitvene možnosti za invalide nekateri vidijo v javnih delih, nasploh bi jih javni sektor lahko bolj zaposloval. Z zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji so se sicer nekoliko izboljšale možnosti za zaposlovanje invalidov, kriza pa je tudi na tem področju naredila svoje. Lani je zaposlitev na območju UE Ptuj in UE Ormož dobilo 150 invalidov, med njimi pa ni bilo niti ene-
ga gluhega in naglušnega, ki bi mu uspelo pridobiti delo. Zdenka Ornik je ob tem opozorila tudi na šikaniranje in diskriminatorno obnašanje do invalidov na delovnih mestih, zato nekateri nimajo motivacije, da bi se ponovno vključili v delo.
Silva Razlag se je zavzela za večjo podporo športnikom invalidom, saj šport ne bi smel ločevati. Marjan Čuješ iz Rogaške Slatine pa je Ptujčanom, ki šele začenjajo aktivnosti za pridobitev listine Občine po meri invalidov, priporočil izdelavo realnega programa, takšnega, ki ga bodo tudi uresničili, ker je projekt zahteven in ga ni mogoče izpeljati čez noč. Postopek je dolg, treba pa je zagotoviti sodelovanje vseh, če tega ne bo, tudi pozitivnih premikov ne bo. Z analizo stanja, ki bo podlaga za izdelavo akcijskega načrta, je treba seznaniti mestne svetnike, saj gre za program lokalne skupnosti, morda bi kazalo imenovati tudi svet za invalide kot posvetovalno telo občinskega sveta, da bo šlo lažje. Veliko pa bo treba narediti tudi na osveščanju ljudi, da so med nami tudi drugačni ljudje, ljudje z drugačnimi potrebami, ki prav tako želijo biti enakovredni člani te družbe, a jim takšne ali drugačne ovire to onemogočajo. Manj ko bo ovir, večja bo kvaliteta življenja vseh, ne samo tistih z drugačnimi potrebami.
MG
Foto: PA
Že študijska literatura stane veliko - v KPŠ poskušajo z razpisom nekaterim finančno pomagati pri poteku študija.
Ormož • Mnenje civilne iniciative o gradnji bioplinarne
Bioplinarna sodi k viru surovin
V Ormožu se pripravlja gradnja bioplinarne v industrijski coni. Ta namera je za seboj potegnila postopek spremembe lokacijskega načrta za industrijsko cono, ta pa se je trenutno zataknil pri sprejemanju na občinskem svetu. Doslej smo podrobno spremljali politično dogajanje v zvezi z bioplinarno, predstavili smo vam načrte investitorja in mesto, ki je na obnovljivih virih zgradilo svojo bodočnost. Tokrat smo o pomislekih glede bioplinarne povprašali člane civilne iniciative.
Civilna iniciativa je že v postopku spremembe načrta sledila pozivu, da zainteresirana javnost poda mnenja in pripombe na predlog sprememb. Kot je povedala Romana Šumak, prvopodpisana pod mnenjem, jih je k temu, da podajo svoje mnenje, vodilo predvsem to, da jim kot prebivalcem mesta Ormož ni vseeno, kakšne spremembe lokacijskega načrta obrtne cone Ormož se obetajo v prihodnosti, saj se z njimi oblikujejo smernice nadaljnjega razvoja same obrtne cone, mesta in občine. Izhajajo iz predpostavke, da postavitev katerekoli dejavnosti, ki zelo moteče vpliva na obstoječe in morebitne nove dejavnosti, ne sodi v takšno cono. Svoje pomisleke so strnili v petih točkah. Najpomembnejši argument je po njihovem mnenju, da je dejavnost bioplinarn povezana z zelo motečim smradom iz skladiščenja silaže in gnojevke in bi ob njihovi manipulaciji ljudem, ki delajo v bližnjih obstoječih dejavnostih ali koristjo njihove storitve, in bližnjim stanovanjskim soseskam bistveno poslabšala
kvaliteto bivanja s stalnim ali občasnim smradom. V bližini so podjetje Carrera Ormož, Mesarija Podplatnik, gostilna Prosnik, trgovski centri Mer-cator, Hofer in drugi.
Bioplinarna bo odvrnila druge investitorje
Ker je večina zemljišč v industrijski coni v privatni lasti, občina Ormož z dosedanjo politiko ureditve obrtne cone, po mnenju civilne iniciative, ni zagotovila pogojev za večji interes potencialnih novih investitorjev v obrtni coni. Z umestitvijo bioplinar-ne vanjo pa bi zagotovo odvrnila še nadaljnje morebitne zainteresirane, saj bi bila postavitev katerekoli dejavnosti v soseski, kjer je zelo moteč smrad, zagotovo dodatni razlog, da se zanjo ne odločijo, meni 22 podpisnikov pripomb, ki se jim je, ko se je za civilno iniciativo razvedelo, spontano pridružilo še čez 40 novih podpisnikov.
Civilna iniciativa je mnenja, da bioplinarne sodijo v neposredno bližino vira surovin, to je gnojevke iz inten-

Foto: Viki Ivanuša
Civilna iniciativa: »Načrtovana bioplinarna ne odtehta neugodnih posledic.«
zivne reje živali na kmetijskih gospodarstvih. Zavzemajo se za le manjši delež uporabe koruzne in travne silaže, saj obseg njivskih površin in pridelane lastne hrane v Sloveniji zaskrbljujoče pada. Reja in bioplinarna naj bi bili odmaknjeni od strnjenih delov
naselij - kar mora zagotoviti vsaka posamezna občina s svojimi prostorskimi akti, tako je to urejeno v večini držav EU, trdijo podpisniki, ki ne poznajo niti enega uspešnega primera postavitve bi-oplinarne v mestnih obrtnih conah, saj je smrad v soseski
bioplinarne zelo moteč. Zato njena postavitev, po njihovem mnenju, ne sodi v mesta ali druga strnjena naselja.
Poleg tega imajo tudi pomisleke o smiselnosti ormoške bioplinarne: »Če so podatki, ki smo jih pridobili o načrtovani bioplinarni v
obrtni coni Ormož točni, naj bi šlo za energetski objekt s proizvodnjo električne energije kapacitete cca. 1 MW, kar z energetskega vidika predstavlja zanemarljivo količino proizvedene električne energije. Bioplinarna naj bi zaposlovala le do šest ljudi, zaradi česar prav tako ne vidimo opravičila za tovrstno investicijo, ki ne zagotavlja niti večjega števila novih delovnih mest. In če strnemo ugotovitve: načrtovana bio-plinarna ne odtehta neugodnih posledic.«
Podpisniki so mnenja, da bi upoštevanje njihovih pripomb pripomoglo k izboljšanju kvalitete življenja v mestu Ormož z možnostjo iskanja primernejših dejavnosti v obrtni coni. Občino Ormož so tudi pozivali, da razmisli o razlogih za večletno neza-interesiranost potencialnih drugih investitorjev v obrtno cono Ormož in pripravi takšno strategijo, da bo podobno kot v bližnjih občinah (Markovci, Gorišnica, Gornja Radgona) postala zanimiva za investitorje, oziroma jih tudi sama aktivno išče.
Viki Ivanuša
Ptuj • Gradnje v predšolski vzgoji
Najbliže gradnji je vrtec Podlesek
Povpraševanje po vključitvi otrok v Vrtec Ptuj je v MO Ptuj izredno veliko, zato v letu 2009 niso mogli rešiti kar velikega števila vlog za sprejem. Zmogljivosti pa se kljub temu v zadnjih letih niso širile, razen za en oddelek v enoti Zvonček. Zato je nujno, da se pridobijo nove zmogljivosti na drugih lokacijah, je te dni povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Zaradi pomanjkanja razpoložljivih mest v obstoječih enotah oziroma nerešenih prošenj za sprejem je lokalna skupnost dolžna začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest. Trenutno je največje povpraševanje za sprejem najmlajših otrok, z novogradnjo vrtca Podlesek pri enoti Tulipan (Med vrti 2) in s povezavo z enoto Tulipan naj bi zadostili potrebam za sprejem otrok v starosti od enega do treh let.
V Vrtec Ptuj je bilo ob koncu lanskega leta vključenih 959 otrok iz 29 občin, od tega 660 iz MO Ptuj ali dobrih 68 odstotkov. V vrtec je po podatkih iz leta 2008 zajetih povprečno 68,4-odstotka otrok iz MO Ptuj. V ptujskih vrtcih je trenutno 79 otrok iz MO Ptuj in 41 otrok iz drugih občin, za katere prispevek za otroka namesto staršev plačuje država oziroma Ministrstvo za šolstvo in šport.
Na Osojnikovi cesti, na območju vrtov, se bo gradil nadomestni vrtec za enoto Mačice. S to gradnjo bodo zmogljivosti razširili samo za en oddelek, tako da bo na tej lokaciji po izgradnji 14 oddelkov, od tega 13 nadomestnih. Novi vrtec Podlesek bodo zgradili na dvoriščni strani vrtca Tulipan Med vrti 2. Gradnja bo potekala v hrib, tako da bo streha novega vrtca v bistvu igrišče za stari vrtec. Ob treh novih oddelkih vrtca bo ta novogradnja prinesla tudi okrog 520 m2 površin za enoto Tulipan, tri nove igralnice, večnamenski osrednji prostor in dodatne prostore za dejavnost otrok ter dodatne skupne površine, s čimer se bodo pogoji bivanja izboljšali tudi za stari, že obstoječi vrtec. Na novo pa se bodo uredile tudi zunanje površine okrog vrtcev. Za gradnjo vrtca Podlesek so izdani že tudi kulturnovar-
stveni pogoji, ki jih je izdelala Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije Maribor, ki predvidevajo sondažo in na podlagi pozitivnih rezultatov tudi ar-
Foto: Črtomir Goznik
Za gradnjo vrtca Podlesek so izdani kulturnovarstveni pogoji, ki predvidevajo sondažo in na podlagi pozitivnih rezultatov tudi arheološka izkopavanja.
heološka izkopavanja. Vrtec Narcisa na Raičevi 12 na Ptuju ima v tem trenutku devet oddelkov, ki nimajo ustreznih zunanjih površin, zato je MO Ptuj Ministrstvo za šolstvo zaprosila za prenos zemljišča med vrtcema Narcisa in Med vrti 11 ter objekta nekdanjih kovinarskih delavnic, v katerem bodo prav tako poskušali urediti nekaj oddelkov vrtca, celoten kompleks pa zaokrožiti kot celoto. Med vrti 11, v enoti Marjetica, bodo letos zgradili tudi osrednji prostor, s katerim bodo rešili problem prostorskih normativov za 10 oddelkov.
V tem trenutku je po besedah ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž najbližje gradnja vrtca Podlesek. S tem projektom bo MO Ptuj kandidirala za sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj. Za pridobitev sredstev bo treba izpolniti stroge razpisne pogoje, novi vrtec bo med
drugim moral biti energijsko varčen objekt, zgrajen iz okolju neškodljivih materialov, kar naj bi prispevalo k učinkoviti izrabi naravnih virov. Za ta vrtec je MO Ptuj že pridobila idejno zasnovo in pripravila začetno investicijsko dokumentacijo. Investicija v vrtec Podlesek bo stala nekaj več kot milijon evrov. Delež MO Ptuj je ocenjen na slabih 160 tisoč evrov. Gradnjo naj bi pričeli še letos in jo dokončali v letu 2011.
Kljub temu da se bo letos in v prihodnjem letu na področju predšolske vzgoje v MO Ptuj marsikaj dogajalo, bodo ostale še vedno nerešene prostorske razmere v vseh, pred 30 leti zgrajenimi objekti, v vrtcih Vijolica, Tro-betnica, Deteljica in Spominčice. Te objekte bo potrebno dozidati ali pa iz dveh igralnic urediti večnamenske prostore.
MG
petek • 7. maja 2010
Kmetijstvo, podeželje
Štajerski	7
Bukovci • Nedovoljen poseg v Naturo 2000
Kdo je skrčil 4,6 hektara varovalnega gozda?
Med krajani Bukovcev, Stojncev in okoliških vasi na območju občine Markovci seje že ob koncu lanskega leta, predvsem pa letos spomladi, po ozelenitvi narave, razvedelo, da je nekdo ob stari strugi Drave skrčil precejšen del gozda, ga spremenil v njivsko površino in na njem posejal pšenico. Ta je medtem ozelenela in zrasla že skoraj 30 cm visoko.
O nedovoljenem posegu v naravo na območju varovalnega gozda in Nature 2000 so nas obvestili ozaveščeni domačini, ljubitelji narave in živali. Da bi izvedeli kaj več o tem, smo se najprej odpravili v ptujsko krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor. Kot nam je konec prejšnjega tedna zaupal vodja krajevne enote Andrej Kova-čič, univ. dipl. inž. gozdarstva, so za omenjeno dejanje izvedeli na osnovi obvestila tamkajšnjih domačinov in takoj ukrepali: »Po obvestilu enega od občanov sem takoj odšel na ogled terena in ugotovil, da je najemnik zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Izpostava Ptuj, v drugi polovici marca 2010 z bagrom izkrčil drevesa v gozdu, jih odstranil, drevesa in grmovje s
Tudi samo krčenje je bilo opravljeno zelo nestrokovno in do okolja škodljivo, saj so s strojem drevesa enostavno zrinili na rob oziroma v rokave stare struge Drave.
strojem enostavno odrinil ob rob izkrčenih površin, v suhe in vodnate rokave reke Drave. Z izvedeno krčitvijo je najemnik razširil obstoječe kmetijske po-
vršine ter jih tudi združeval.« Koliko gozda je izkrčeno? »Izkrčene so površine, ki so na karti označene od 2 do 5, z GPS-aparaturo pa smo izmeri-
Foto: M. Ozmec
Andrej Kovačič kaže na rob na novo skrčenega varovalnega gozda v k. o. Bukovci, na katerem je sedaj že posejana pšenica. Ker je zemljišče prodnato in peščeno, ni primerno za gojenje običajnih njivskih kultur, tudi za pšenico ne.
Rezalno cepilni stroji RCA 320-2, 320-2E, RCA 380, 380-E, RCA 400 joy
		—	K	. TAJFUN Planina d.o.o.
				Planina 41/a SI - 3225 Planina pri Sevnici
eCO FRIEND		1	1	^^^ Tel: +38613 746 44 00 Fax: +386 / 3 579 12 41 E-mail:prodaja@tajfun.si www.tajfun.si
li, da gre za površine v skupni površini 4,62 hektara. Površina pod številko 1, v velikosti 1,86 hektara, pa je bila ugotovljena kot izkrčena že ob koncu lanskega leta.«
Gre torej za krčenje gozda na območju katastrske občine Bukovci?
»Gre za parcelne številke na območju k. o. Bukovci, lastnik parcele št. 1009/3 in 1010/10 je Republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov iz Ljubljane, lastnik parcel 1009/4 in 1010/2 je javno dobro - vodotok, lastnik zemljišča pa je Ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljani.«
Torej gre za zemljišča, ki so bila nekdanji dravski otoki?
»Vse prej omenjene površine so zajete v gozdnogospodarskem načrtu GGE Polenšak (2007-2016), v odseku 48 C. Površina je pionirski gozd z grmišči ter dejansko zajema nekdanje dravske otoke in suhe rečne rokave, ki so občasno, ob visokih vodotokih, poplavljeni ali napolnjeni z vodo. Tla pa so izrazito prodnata in peščena, torej neprimerna za kmetovanje.«
Kaj pomeni to, da so zemljišča v odseku 48 C?
»V omenjenem odseku 48 C so poudarjene številne funkcije: biotska funkcija 1, ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, estetska funkcija, hidrološka funkcija, klimatska funkcija ter varovanje gozdnih zemljišč in sestojev. Poudariti pa moram, da je omenjeni gozd razglašen kot varovalni gozd ob reki Dravi in je tudi v območju Nature 2000 - SPA, pSCI.«
In kakšne so sedaj vaše ugotovitve?
»Naše ugotovitve so, da je nekdo drevesa v gozdu izruval in s strojem potisnil v rečne jarke, nekdanje rokave, ali v gozdne robove. Izkrčene površine so bile razgaljene in poravnane, struktura nastajajočih gozdnih tal pa je s tem popolnoma uničena.«
In kako ste ukrepali proti kršitelju oziroma najemniku omenjenih površin?
»O naših ugotovitvah smo obvestili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lovstvo, obvestili smo tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave - Območno enoto Maribor in seveda Agencijo RS za okolje v Ljubljani.«
Da bi izvedeli kaj več o nedovoljenem krčenju, smo za pojasnila zaprosili tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, od koder nam je višja strokovna svetovalka Anka Stopinšek pojasnila: »Sklad je 15. aprila 2010 prejel v vednost obvestilo Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Območne enote Maribor, o nedovoljeni krčitvi gozdov ob reki Dravi v Bukovcih. Po navedbah v dopisu naj bi šlo za krčitev v k. o. Bukovci, in sicer naj bi bila ta opravljena na parcelnih številkah 1009/3, 1009/4, 1010/2 in 1010/10. Od tega je Republika Slovenija lastnica parcelnih številk 1009/3 in 1010/10, s katerimi gospodari Sklad. Ostali dve parceli sta knjiženi kot javno dobro in z njima gospodari Ministrstvo za okolje in prostor RS, Agencija Republike Slovenije za okolje. Glede na obvestilo Zavoda za gozdove Slovenije je omenjeni gozd razglašen tudi
kot varovalni gozd ob Dravi in se nahaja v območju Nature 2000 - SPA, pSCI.«
Kako pa ste ukrepali po prejemu tega obvestila?
»Sklad je takoj po prejemu obvestila Območne enote Maribor ZGS v skladu z utečenim postopkom pričel postopek zbiranja in preverjanja informacij o nastalem incidentu ter skladno s tem tudi z dopisom pozval ZGS, vodjo krajevne enote Ptuj, da Skladu posreduje podatke o količini in vrsti ter strukturi posekanega lesa. Sklad bo namreč zoper povzročitelja krčitve gozda speljal postopek za povračilo škode, ki je nastala zaradi posekanega lesa. Prav danes (5. maja) je ZGS na Sklad posredovala informacijo, da se je posek zgodil v gozdu, ki je zajet v gozdnogospodarskem načrtu GGE Polenšak in da so bile v posek v večji meri zajete drevesne vrste trepetlika in vrba, poleg teh pa tudi topoli, akacija in črna jelša.«
Ali boste od najemnika zemljišč zahtevali povrnitev v prvotno stanje?
»O tem, ali bo povzročitelj na zemljišču moral vzpostaviti prvotno stanje, bo odločal Zavod za gozdove Slovenije. Če bo ZGS zahteval vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje, bo moral povzročitelj to stanje vzpostaviti na lastne stroške in v roku, kot ga predpiše ZGS. Če povzročitelj to dejanje odkloni, pa bo Sklad prvotno stanje vzpostavil prek svojega izvajalca, medtem ko bo stroške dela moral poravnati povzročitelj.«
Želeli smo izvedeti tudi za ime najemnika omenjenih zemljišč, vendar nam ga za sedaj še niso posredovali, s pojasnilom, da je stranka v postopku in da zadeva še ni pravnomočna. Po govoricah okoliških krajanov pa naj bi šlo za večjega uglednega kmeta z območja Stojncev.
Kakorkoli že, na prostoru nekdanjega varovalnega gozda ob reki Dravi v neposredni bližini Bukovcev sedaj na površini dobrih 4,6 hektara raste pšenica. Polje je ozelenelo, a glede na to, da gre za prodnata in peščena tla, verjetno brez dodatnih ukrepov in izdatnega gnojenja tal pridelek ne bo zadovoljiv. To pa na območju, ki je ob visokih vodah pogosto poplavljeno, pomeni še dodatno onesnaževanje že tako onesnažene reke Drave in ob Dravi nižje ležečih črpališč pitne vode.
M. Ozmec
Majšperk • Učenci spoznavali Republiko Češko
Petra Voznico sprejela tudi županja
V okviru projekta Spoznajmo države Evropske unije so na Osnovni šoli Majšperk pripravili razstavo o Republiki Češki, njenega svečanega odprtja pa se je v ponedeljek, 3. maja, udeležil tudi veleposlanik Republike Češke v Sloveniji Petr Voznica s soprogo.
Pred svečnim odprtjem omenjene razstave je češkega veleposlanika Petra Voznico in njegovo soprogo sprejela županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in se v prostorih občine Majšperk z njim zadržala na krajšem pogovoru. Ob besedah dobrodošlice je visokemu gostu predstavila haloško občino Majšperk in življenje v njej.
Veleposlanik Petr Voznica je izrazil veselje nad prijetnim dogodkom ter nad Slovenijo, s katero so si Čehi blizu tako po krajini in kul-
Foto: M. Ozmec
Razstavo o Češki so v prostorih OŠ Majšperk pripravili v sodelovanju s češkim veleposlaništvom v Ljubljani.
Visokemu češkemu dne noše.
Cvetkovci • Pred šestim Pütarskim praznikom
Kmalu zbiranje vzorcev
V torek so predstavniki Društva vinogradnikov in vinarjev štajerski putar predstavili letošnje že šesto ocenjevanje vina, ki bo potekalo v prihodnjih dneh.
Zbiranje vzorcev za ocenjevanje bo potekalo že v ponedeljek in torek, 10. in 11. maja, vzorce pa bodo sprejemali v Gostišču Marta v Cvetkovcih. Za že šesto ocenjevanje vina si obetajo vsaj toliko vzorcev kot lani, ko so jih vinogradniki prinesli čez 90. Po podatkih iz prejšnjih let pa je vidno, da se število vzorcev iz leta v leto veča. Vzorce bodo razvrstili po sortah in ostanku sladkorja, najpomembnejše delo pa jih
čaka v soboto, 15. maja, z začetkom ob 9. uri, ko bo potekalo samo ocenjevanje. Vinske vzorce bodo ocenjevali priznani ocenjevalci, skupno jih bo sedem. Komisijo sestavljajo Matija Kociper, Lidija Ruška, Slavko Žalar, Miran Reberc, Marjan Sok, Cvetka Sakelšek in Franc Bezjak. Ocenjevanje bo potekalo po 20-točkovnem Buxbaumovem sistemu, kjer se ocenjujejo barva, vonj in okus. Ocenjevanje je javno in
Foto: M. Ozmec
Češki veleposlanik Petr Voznica (desno) se je po sprejemu pri majšperški županji dr. Darinki Fakin (na sredini) skupaj s soprogo peš sprehodil do osnovne šole, kjer je odprl razstavo o Češki.
Foto: M. Ozmec
gostu je pevski zbor OŠ Majšperk zapel v češkem jeziku, oblečen v češke naro-
turi, kot po jeziku ter dodal, da je bil pred slabim mesecem na obisku v sosednjih občinah Makole in Poljčane. Pojasnil je, da je veleposlanik češke republike v Sloveniji šele od septembra lani in da sedaj živi v Ljubljani z ženo, ki je bivša profesorica matematike in kemije. Pri pripravi razstave o Republiki Češki so sodelovali tudi v češkem veleposlaništvu v Ljubljani, pri čemer je Peter Voznica poudaril, da ni namenjena le učencem in učiteljem majšperške šole ampak tudi drugim občanom, zato jih je povabil na ogled.
Pomembnega obiska je bil vesel tudi ravnatelj osnovne šole Majšperk Branko Lah, ki je češkemu veleposlaniku pojasnil, da je razstava, ki so jo pripravili ob dnevu Evrope in projekta Evropska vas korak bliže v medkulturnem dialogu narodov v Evropski uniji. Pojasnil je tudi, da bo osnovna šola Majšperk na zaključni prireditvi ob tednu Evrope v Ptuju predstavljala Češko republiko. Obenem je dodal, da to ni zadnje dejanje majšperške šole v povezavi s češkim narodom, saj si želijo vzpostaviti kontakt z eno od čeških osnovnih šol, da bi
Maribor • Novo za filateliste
tako njihovi učenci in učitelji bliže spoznali tudi češki izobraževalni sistem.
Razstava o Republiki Češki, ki jo je svečano odprl veleposlanik češke republike Petr Voznica, predstavlja v besedi in sliki Češko, njene pokrajine in številne znamenitosti, predstavlja tudi znane osebnosti in športnike, pa tudi znamenite junake čeških risank in knjig. Razstava bo v prostorih Osnovne šole Maj-šperk odprta le še danes, v petek, 7. maja, kajti jutri, v soboto, 8. maja, bo že na ogled pred ptujsko Mestno hišo.
-OM
Foto: Viki Ivanuša
Franc Bezjak (desno): »Tudi ocenjevanja vplivajo na to, da se kvaliteta vin dviguje.«
zainteresirane vabijo, da se ga udeležijo. Obiskovalci bodo lahko vzorce, ki jih bo ocenjevala komisija, pokušali in svoje ocene primerjali s tistimi komisije. Vsak vinogradnik ima tudi možnost sam videti, kako se ocenjuje in oceni njegovo vino. Franc Bezjak meni, da so ocenjevanja zelo pomembna, saj se tudi zato iz leta v leto kvaliteta vin dviguje. Priznanja prvakom bodo podelili 28. maja na zaključni prireditvi v gasilskem domu v Zamušanih, takrat bo tudi znano, kdo je postal šampion 6. Piitarskega praznika. Obiskovalci bodo lahko ocenjena vina tudi pokušali.
Član upravnega odbora Dušan Cvetko je povedal, da društvo opravlja pomembno nalogo in združuje sedaj že 170 članov. V prihodnjih dneh jih čaka strokovna ekskurzija v Vipavsko dolino in Goriška brda, kjer se bodo spoznali s skrivnostjo dobrega trženja tamkajšnjih vinogradnikov.
Viki Ivanuša
Dve novi razglednični dopisnici
Pri Pošti Slovenije so 23. aprila izdali dve novi razglednični dopisnici.
Prvo dopisnico so izdali na temo Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Po izboru UNESCA je namreč tega dne Ljubljana in z njo vsa Slovenija vstopila na svetovno prizo-
rišče kot svetovna prestolnica knjige za leto 2010. Dopisnica z nazivno vrednostjo 0,35 evra je namenjena pošiljanju v mednarodnem poštnem prometu, fotografija na njej pav pokonč-
Foto: M. Ozmec
Leva, pokončna razglednična dopisnica je posvečena Ljubljani kot svetovni prestolnici knjige 2010, desna pa 10-letnici konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami.
ni obliki prikazuje notranjost NUK - Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Druga dopisnica pa je bila izdana na temo 10-letnice izvajanja konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rasdinskimi vrstami v Sloveniji - CITES. Ta dopisnica ima črkovno oznako nazivne vrednosti A, kar pomeni, da je namenjena pošiljanju v notranjem poštnem prometu. Motiv dopisnice na svojstven in zanimiv način prikazuje problematiko, ki se nanaša na trgovanje z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami po vsem svetu. Vse druge informacije o novih dopisnicah in poštnih znamkah, ki so ali pa še bodo izšle pri Pošti Slovenije, so na voljo tudi na spletni strani www.posta.si.
-OM
Podravje • Feferoni bontonologa Saša Županeka
Kje in kako ga »biksajo« lokalni in državni politiki
V času, ko se pred lokalnimi volitvami že lepo segreva politični parket in preizkušajo prvi koraki na njem, je nadvse zanimivo slišati opažanja Saša Županeka, bontonologa iz Prekmurja. Njegova kritika nepravilnega obnašanja javnih govorcev (in javnih osebnosti) je namreč, čeprav ostra kot feferoni, izjemno sočna in z odličnimi primerjavami.
In kje po Saševem opažanju počnejo nastopajoči največ neumnosti in napak?
»Večina ljudi ima težave z rokami; ne ve, kam naj z njimi. Novodobni predavatelji so ta problem kar dobro rešili s svojo oborožitvijo; eno roko porabijo za power point, z drugo usmerjajo laser in to je to. Na bolj klasičnih sestankih pa je prav zanimivo opazovati, recimo, tiste, ki do nezavesti, tudi dve uri skupaj, mešajo z žličko po kavni skodelici, kot da bi hoteli zorati njeno dno, ali pa tiste, ki se igrajo s pisali,« najprej pravi Županek.
Sklenjene roke na modih - nujen obisk pri urologu ali psihiatru ...
Še bolj zanimivi znajo biti govorci na javnih prireditvah: »Večina govorcev se že zaveda, da ne smejo tiščati rok v žepe. To dela npr. Boštjan Romih na TV, vedno porine obe roki v žepe in daje vtis, da 'tehta jaj-
ca', kar je mogoče ob Jasni še nekako razumljivo... Prav tako je neprimerno dajati roke za hrbet; človek potem izpade kot kakšen 'šolmošter' ali, še huje, kot Adolf Hitler in gestapovci, ki so s takšno držo leta 1939 v Mariboru zahtevali, naj bo ta dežela spet nemška. Prekrižati roke na prsih je prav tako zelo neprimerno; to je namreč jasen znak, da je ta človek povedal svoje mnenje, drugih pa ne upošteva in ga ne zanimajo. Zelo znan primer tovrstnega obnašanja je na primer novinar Slavko Bobovnik. Sicer pa je ena najpogostejših gest z rokami, ki jih uporabljajo bodisi politiki bodisi gospodarstveniki na raznih javnih nastopih, predvsem ko čakajo na vrsto, da sklenejo roke pred seboj kot figov list, kot nogometaši v živem zidu. Ob taki gesti, tudi če nisi splošni zdravnik, lahko točno veš, da takšen človek potrebuje določenega specialista, pa naj bo to urolog ali pa psiholog. Obstajajo namreč le tri možne razlage za takšno držo rok; iz zgodovine je znano, da je roke na mednožju pogosto
O naših lokalnih politikih
Še najbolj zanimivo pa je bilo seveda slišati Županekove ocene naših domačih, lokalnih politikov. Čeprav sicer oster, je Saša pri tej temi postal hudo previden; češ da gre za morda hudo občutljivo temo prav v času priprav na lokalne volitve, po drugi strani pa je še dodal, da večine imen niti ne pozna. Toda nekaj smo le uspeli izvleči iz njega.
»Hm, gospod Pukšič, poslanec? Jaz mislim, da je za svojo občino naredil ogromno in je po moje kar večni župan. Drugače pa je njegov javni nastop čisto 'šumski' (gozdni, op. a.), človeku pač daje občutek, da se ga ne da naučiti nič več, da se ne da malo 'polikati', oblači se po domače, označuje ga lep zalogaj arogantnosti, sicer pa je njegovo zelo značilno mašilo, po katerem je absolutno takoj prepoznaven, popačenka 'svea' iz besede seveda. Izjemno rad uporablja tudi zloženko 'dejstvo je, da ...'. Ja, Marinič, kdo je že to? Aha, to je tisti gospod, ki ne ve, da je treba plačevati položnice za stanovanje, ker prihaja z dežele? Čisto nič ga ne poznam, sem pa iskal povsod vse možne podatke o njegovi izobrazbi, pa nisem našel nič. Sicer pa je naš parlament nasploh zelo zanimiv; v njem se kot poslanci srečujejo strugarji in doktorji ekonomskih znanosti, potem pa se konfrontirajo z mnenji. Pa itak, da vsak hoče biti najpametnejši, kot da z vstopom v parlament čez noč pobereš vse znanje tega sveta ... «
O Viliju Trofeniku Županek pravi, da z njim nikoli ne bi šel na kavo: »Ta človek nikakor ni neka 'ljubezen na prvi pogled', itak ves čas skriva svoj pogled in to niti ni možno, hahaha. S takim obnašanjem daje vtis, da ves čas nekaj skriva in da ni iskren. Ptujskega župana Štefana Čelana tudi osebno ne poznam, kolikor pa sem ga spremljal preko kamer, mi deluje precej roker-sko, čeprav je doktor. Mislim,da bi nujno potreboval kakšnega svetovalca za zunanji videz. K njegovi obleki so predvsem neprimerno kombinirani 'neoblečeni' deli telesa, mislim na frizuro ... Ormoškemu županu Alojzu Soku pa bi toplo svetoval, naj si že začne obuvati nekoliko daljše nogavice, da ne bo kazal svojih belih nog med robom hlač in nogavic ...«
Saša Županek, bontonolog: »Celan neustrezno kombinira obleko in frizuro, Sok nosi prekratke nogavice, Pukšič je čisto šumski, Marinič pa ... a ... a, kdo je že to? A to je tisti gospod, ki ne zna s položnicami?!«
uporabljal Hitler, ki je bil brez enega moda. Torej moški, ki drži roke sklenjene spredaj na tej točki, ima lahko tudi probleme z modi; mogoče prav tako nima enega ali pa jih ima v precejšnjem velikostnem nesorazmerju. Druga možnost je, da ima težave s prostato. Tretja možnost pa je, da nikakor ni zadovoljen z velikostjo, ko si pogleda svoje orodje ... Kakorkoli, v prvih dveh primerih je nujen urolog, po možnosti samoplačniško, da je čakanje čim krajše,v tretjem primeru pa psiholog ali psihiater ...«
Treba je priznati, da je gesto sklepanja rok na sprednjem stičišču moških nog resnično videti zelo velikokrat, tudi (ali predvsem) pri naših lokalnih politikih in odslej jih bo pri njihovih predvolilnih nastopih še toliko zanimiveje opazovati, če bo že poslušanje smrtno dolgočasno ...
O gorenjski narodni noši in fatalnih uhančkih Kresalove
Saša v nadaljevanju, med veliko smeha, še pove, da je roke najbolje pustiti pri miru in z njimi početi nič posebnega.
Sicer pa podobne napake kot pri obnašanju veliko vidnih slovenskih politikov dela tudi pri oblačenju. »Hja, recimo naš Pahor. On je postal sam sebi nevaren že nekaj časa nazaj, ker vsi čakajo, da bo vedno brezhiben, pa ni. Ne vem, ali sam tega ne ve, ali tega ne vedo njegovi svetovalci ali pa jih ne posluša, ampak redno nosi napačne kravate z nepravilno smerjo črt - te bi morale teči v smeri evropskega politika, od leve proti desni in ne obratno, velikokrat pa so zgrešene tudi barve, ki so preveč kričeče. Jaz temu pravim, da se oblači v gorenjsko narodno nošo: čr-na-bela-rdeča, kot Avseniki in Slaki, pa Alfi Nipič v najboljših letih ... Med takimi znanimi nosilci 'gorenjske narodne noše' sta še Matej Lahovnik in Patrik Vlačič. Potem je velika napaka v oblačenju dvojna manšeta na rokavu, zgoraj pa odpet ovratnik; to ne 'paše nikan', ne gre skupaj, niti približno ni znak sproščenosti,« pojasnjuje Županek in nadaljuje: »Med najbolje oblečene politike gotovo sodi Danilo Türk, čeprav mu kdaj tudi malo spodrsne. Recimo v Mursko Soboto je prišel s prekratkimi nogavicami, kar so videli vsi ... Sicer pa bi Türk
laliko Pahorja še kašnih 20 let učil lekcij oblačenja, poslovnega obnašanja in bontona. Med najbolj urejene političarke spada Katarina Kresal, se pa vidi, da ima ogromno denarja. Vedno je 'tipi-topi', vse v stilu, oblači se tudi primerno svoji barvi polti, las in oči. Čeprav je najbolj urejena, pa je daleč najbolj seksi političarka poslanka Eva Irgl, haha. Ima pa Kresa-lova zelo slabo polt, vidi se, da je bilo na njej že ogromno kemikalij, pa tudi njena frizura ni primerna, saj k podolgovatemu obrazu ne sodijo gladki, polizani lasje. Sploh pa si je Katarino najlažje zapomniti po njenih fatalnih uhanih, ki jih nosi, v vrednosti dvosobnega stanovanja v Murski Soboti. Srečo ima, da tega očitno še ne vedo ljubljanski klošarji, ker bi drugače že hodila brez ušes naokoli. Te uhane je snela samo kakšna dva tedna pred držav-nozborskimi volitvami, kar je bila velika napaka, saj se je to takoj opazilo. V ponedeljek po volitvah si jih je spet nadela.«
Šrotovo sposojanje oblek, Janšev ovratnik in Jelinčičevi vozli
Saša nadalje pravi, da je med politiki in poslanci večina neukih bontona, nekateri pa so že prav smešne karikature; kot enega najbolj »hecnih« označuje Jožefa Jerovška, o Zmagu Jelinčiču pa pravi: »Zanj je prav značilno, da prav nikoli nima pravilno zvezane kravate. Od vseh možnih 85 kombinacij vozlov za kravato bi se res lahko naučil vsaj tistega najbolj enostavnega. Prav tako ne verjamem, da ga je kdo že videl z zapetim suknjičem. Vedno hodi naokoli z odpetim, seveda zaradi trebuščka, in vedno ima za eno številko preveliko obleko. To je bilo sicer značilno tudi za celjskega župana Bojana Šrota, ki se je v javnih nastopih pred volitvami očitno pojavljal v oblekah svojega nekoliko močnejšega brata Boška ... «
Med zadnje čase vedno bolje, če že ne odlično oblečene-
ga politika, pa Županek šteje Janeza Janšo: »Vidna je velikanska razlika, odkar ne spi več sam. Na politični oder je pred leti stopil tipičen 'dolenjski kmetek', podobno kot na primer Rupar, potem pa je že v času svojega predsedovanja izjemno izboljšal stil oblačenja. Je pa res, da so imeli v Muri vedno težave z Janšem, ker je nekoliko puklast in mu je vsak ovratnik malo štrlel navzven, za kakšne tri centimetre. Drugače pa si Janša zdaj zasluži oceno 10, medtem ko so praktično vsi ostali člani SDS bolj kot ne eni Lojzeki, za najvišjo oceno šest. V vladni koaliciji ni tako izstopajoče osebnosti, je pa več posameznikov, ki si zaslužijo povprečno dobre ocene.«
Sicer pa Saša Županek vsem sedanjim in bodočim političnim govorcem, zlasti v predvolilni bitki, svetuje, da naj se čimbolj izogibajo »venčku narodnih«: »To je to, ko govornik stopi na govorniško mesto in pravi: 'Lep dober večer želim vsem skupaj.' Pri takem pozdravu najmanj pol ljudi dobi sladkorno bolezen. Čisto dovolj je samo: 'Dober večer.' Prav tako pa je popolnoma odveč stavek, kot recimo: 'Danes smo se zbrali tukaj ...' Itak, da so se tisti, ki so tam, zbrali, ali ne? Zelo verjetno pa bo prevečkrat slišati še besedne zveze, kot so: moram povedati, moram reči, moram poudariti, posebej moram povedati itd.«
SM
Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru?
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Klasičen primer nepravilno sklenjenih rok govorcev, ki je po Župa-nekovem mnenju potreben psihiatrične ali urološke obravnave ... V našem okolju je takšne prizore videti pravzaprav redno, med gospodarstveniki in med politiki.
»Bom reko, da s sončnimi očali prekrita pleša ni najbolj okusna. Saj ste že slišali za to, ne?«
Tako je Saša naslovil tematski večer s svojim predavanjem, ki bo v torek, 11. maja, ob 19. uri v Domu kulture MuziKafe. Če se želite res iz srca nasmejati in se obenem o marsičem poučiti, nikakor ne zamudite te priložnosti.
Foto: SM
Foto: SM
10 Štajerski
Kmetijstvo, podeželje
petek • 7. maja 2010
Ptuj • Poti in stranpoti slovenskega kmetijstva
Nas čaka še ena (zaraščena) Panorama?
Zgodba Branka Juharta, velikega specializiranega sadjarja, ki ima med drugim že več let v najemu in obdeluje skoraj polnih 33 hektarjev sadovnjakov v Štukih (prej v lasti ptujskega Kmetijskega kombinata), je prav neverjetna, po svoje pa tudi jasno kaže, kako se (lahko) uničuje uspešen kmet v naši državi.
Uspešen sadjar Branko Juhart, ki danes še skrbi za kar 33 hektarjev (najetih) sadovnjakov v Stukih pri Ptuju, pravi, da bo moral sadjarjenje na Ptuju opustiti: »Želel bi sicer prenoviti celoten sadovnjak, toda za to potrebujem vsaj 15-letno najemno pogodbo z lastniki zemljišč in njihovo dovoljenje za prenovo. Ne morem pa dobiti ne enega, ne drugega.«
Kakšna bo bližnja prihodnost velikanskega sadovnjaka na obrobju Ptuja? Bo čez tri leta na ogromni površini raslo grmovje ali kaj drugega?
Foto: SM
Foto: SM
Korenine vseh nastajajočih težav, s katerimi se srečuje Juhart, so v prvi vrsti v zakonodaji,v drugi - a enako pomembni - vrsti pa v nerešenih zemljiškolastniških odnosih in premajhnem posluhu solastnikov velikih nasadov jabolk.
Lastniki ne podpišejo 15-letnih najemnih pogodb
Pred slabima dvema letoma je takratna huda toča Juhartu popolnoma uničila ne samo pridelek, ampak tudi že star sadovnjak. »Na srečo sem imel vse skupaj zavarovano, čeprav sem se res zjokal, ko sem videl popolno razdejanje, ampak smo preživeli. Problem je v tem, ker je bil tudi lani slab pridelek, letos pa prav tako ne bo bistveno bolje. Jablane so že stare, potrebna bi bila nujna prenova sadovnjaka, česar bi se želel lotiti, vendar enostavno ne morem.
Pogoj za pridobitev subvencije za prenovo je namreč dolgoročna pogodba z lastnikom oz. lastniki zemljišč in pa hkrati njihovo soglasje za obnovo sadovnjaka. Tu se pa vse ustavi, saj se ne morem dogovoriti niti za dolgoletni, vsaj 15-letni najem, niti ne morem dobiti soglasja za obnovo. Lastniki, pravzaprav solastniki zemljišč, se ne odločajo za to, čas teče, subvencije bodo le še do leta 2014, obnovo pa je treba izvesti minimalno eno leto pred tem,« na kratko povzame težave Juhart in obenem dodaja, da tovrstnih blokad v Slovenski Bistrici, kjer ima prav tako najete in svoje sadovnjake, nima, saj je tam že sklenil dolgoročne najeme in pridobil soglasja lastnikov.
Solastniki zemljišč v Štukih, kjer se danes še razprostirajo planjave jablan, so ptujski minoriti, družina Gla-tz in deloma še Sklad kmetijskih zemljišč, kjer pa za njihov sicer manjši del parcele še teče denacionalizacijski postopek. Parcele med omenjenimi lastniki niso natančno določene in odmerjene, pač pa gre za solastništvo v deležih.
»Lastnikov, s katerimi sem se doslej že velikokrat pogovarjal in se poskušal dogovoriti za dolgoročno pogodbo, pač ne morem prisiliti v to; verjetno že imajo svoje razloge, zakaj ne podpišejo vsaj 15-letne najemne pogodbe,
ta pa je za mene osnova, da se lahko lotim prepotrebne obnove sadovnjakov,« pravi Juhart, ki tako še vedno čaka, ali se bo morda le kaj spremenilo.
Zavrniti mora že
odobren nepovratni denar za naložbe
V vmesnem času sadovnjak ostaja, kakršen je, razvojni načrti podjetnega sadjarja pa stojijo oziroma jih mora dobesedno »brisati«. Že lani se je Juhart namreč prijavil na enega od kmetijskih razpisov za pridobitev sofi-nancerskega deleža za posodobitev proizvodnje: »Letos sem dobil pozitiven sklep v
višini slabih 100.000 evrov, z dodanimi svojimi 200.000 evri pa sem nameraval kupiti bokse, sortirnico, urediti kli-matizacijo sortirnice, posodobiti strojno mehanizacijo itd. Glede na dano situacijo bom sklep zavrnil oziroma se odobrenemu denarju odpovedal, saj takšna naložba ni rentabilna, dokler ne bo jasno, kako in kaj s temi 33 hektarji sadovnjaka. Če bi dobil ustrezne pogodbe in soglasja lastnikov, bi se obnove seveda že lotil.«
Juhart je bil sicer lani uspešen tudi na enem izmed ostalih razpisov za sofinanciranje naložb, kjer mora vse pogoje izpolniti do naslednjega leta, vendar sedaj pravi, da to ne bo mogoče, saj se je del na-
ložb vezal tudi na ptujske sadovnjake, zato bo tudi za to pomoč z ustrezno vlogo zaprosil za preklic izvedbe enega dela predvidenih naložb: »Žal, ampak kaj drugega mi ne preostane!«
Pridelek bo letos, po Ju-hartovi oceni, približno 50-odstoten: »Pred točo smo v tem sadovnjaku pridelali približno 25 ton jabolk na hektar, lani med 12 in 13 tonami, letos, če bo vse po sreči, pa računamo na okoli 16 ton na hektar. V dobrem, mladem sadovnjaku je pridelek približno 40 ton na hektar. Ta podatek gotovo pove dovolj. Poleg tega so v Štukih slabe in danes neprodajane sorte jabolk. Vse to so razlogi, da je za nadaljnje smiselno vzdrževanje sadovnjaka nujna prenova z mladimi in rentabilnejšimi sortami, kot sem to že naredil v Slovenski Bistrici,« razlaga Branko Juhart.
Zavarovalnica Maribor zavrnila zavarovanje
Letos pa je Juhart ostal tudi brez zavarovanja: »Kljub temu da sem imel prejšnja leta sklenjene pogodbe z Zavarovalnico Maribor, letos zavarovanja nisem mogel skleniti, enostavno so me pred dvema tednoma zavrnili s pojasnilom, da imajo prevelike izgube v kmetijstvu. Tako je 33 hektarjev jablan na Ptuju prepuščenih na milost in nemilost vremenu. V Slovenski Bistrici imam mlade sadovnjake zavarovane s protitočno mrežo, kar se si-
cer ob subvenciji države veliko bolj splača, tudi cenovno. Za tako stare sadovnjake, kot je tale na Ptuju, pa ta rešitev ne pride v poštev. V primeru prenove sadovnjaka je postavitev protitočne mreže itak obvezna, ne more se več delati drugače. Vse je povezano, ampak sam imam, žal, zvezane roke zaradi že omenjenih dejstev.«
Postavitev mreže z vso infrastrukturo po Juharto-vih besedah stane približno 18.000 evrov na hektar, skupaj s prenovo, torej zasaditvijo mladih jablan, pa bi naložba zahtevala približno 50.000 evrov na hektar. Lani je Branko Juhart zavarovalnici po sklenjeni pogodbi za sadovnjake plačal 200.000 evrov (polovico dodaja država), maksimalno izplačilo ob popolnem uničenju pa bi bilo izplačano v višini 65 odstotkov pogodbeno priznane zavarovane vrednosti.
»Nehal bom sadjariti na Ptuju!«
Ob vprašanju, kako naprej, skomigne z rameni: »Če bo ostalo tako, kot je, bom še dve oziroma tri leta pač skrbel za sadovnjak, saj me veže tudi program KOP in subvencije, potem pa konec. Pogodba z minoriti za najem se itak obnavlja vsako leto, z družino Glatz pa je sicer sklenjena še za osem let in ta del bi mogoče še obdržal, odvisno od dogovora.«
Branko Juhart ima sicer dobro vzpostavljeno gro-sistično prodajno mrežo: približno polovico pridelka proda večjim trgovcem v
Sloveniji, drugo polovico pa na trge bivše Jugoslavije, v Romunijo in na Madžarsko: »Zato tudi iščem druge lokacije oz. sadovnjake za najem ali tudi za odkup. Če na Ptuju ne bo dogovora, bom pač moral investirati drugje.«
Zaradi situacije, v kateri se je znašel, (še) ne obupuje: »Tukaj, na Ptuju, lahko v skrajnem primeru čakam na odločitev lastnikov zemljišč največ dve leti, potem je zame zgodba končana, saj bo prepozno za obnovo. V tem času bom seveda iskal še druge variante oziroma sadovnjake ali ustrezna zemljišča zanje po drugih krajih, seveda pa bo ta čas urejen tudi ta nasad v Štukih. Potem pa bom sadjarjenje tukaj opustil, če ne bom dobil potrebnih 15-letnih pogodb za najem.«
Namesto
sadovnjakov kmalu zarasla goščava ali ...?
Ugibanja, kaj se bo zgodilo s 33 hektarji danes še zgledno negovanih sadovnjakov, lahko vodijo le v dve smeri; prva in zelo verjetna možnost je, da bo vse skupaj hitro začelo zaraščati, nastala bo druga ptujska Panorama, kot da ena ni že dovolj velika sramota za mesto in občino.
Morda pa imajo lastniki zemljišč kakšne druge namere; navsezadnje se prostorski plani in območja pozidav še sprejemajo, se tudi spreminjajo ... Toda to je že druga zgodba.
SM
Foto: SM
Z enakimi težavami, kot jih je opisal sadjar Branko Juhart, se srečujejo tudi vinogradniki na tem območju; ponekod so po toči popolnoma uničeno trto že izkrčili, nove pa ne sadijo, drugje pa vinogradi vse bolj zaraščajo.
Podobne, če ne skoraj identične zgodbe s težavami okoli pridobivanja oz. nepridobivanja dolgoročnih najemnih pogodb za kmetijska zemljišča imajo tudi ostali kmetje na tem območju; zlasti gre za večje vinogradnike, ki jih je toča pred letom in pol postavila pred odločitev, ali trto obnoviti ali vinograd opustiti. Kot pravi Andrej Rebernišek, se pri zainteresiranih ustavlja prav pri vprašanju dolgoročnih najemov in nerešenih (so) lastniških razmerij ter nedokončani denacionalizaciji. Vinogradniki, ki bi se že morali lotiti obnove vinogradov in to tudi želijo, ostajajo nemočni; ponekod je tako že videti golo rebrovje gričev, kjer je bila stara in nerodovitna trta izkrčena, marsikje drugje pa se ponuja še bolj žalosten pogled na vedno bolj zarasle vinograde.
petek • 7. maja 2010
Kmetijstvo, podeželje
Štajerski	[ 11
Gerečja vas • Bogata dejavnost Društva žena in deklet
Sožitje tradicije in sodobnosti
V gasilskem domu v Gerečji vasi je 25. aprila potekala prireditev pod naslovom Pesem druži nas. Organiziral jo je mešani pevski zbor Gerečja vas, ki deluje pod okriljem Društva žena in deklet Gerečja vas.
Društvo je v letošnjem letu praznovalo desetletnico uspešnega delovanja. Skupaj z domačim zborom so 25. aprila nastopili še ljudski pevci KUD Staneta Petroviča Hajdina, ljudske pevke KUD Staneta Petroviča Hajdina, Mešani pevski zbor Cirkovce, flavtistka Lana Mohorič ter harmonikarja Simon Kaisersberger in Aljaž Nahberger.
Prireditev, ki je trajala uro in pol, je združila različne zvrsti glasbe, narodno, sodobno zborovsko in ljudske pesmi, klasične slovenske narodno-zabavne viže v nastopu harmonikarjev, mlada flavtistka pa je nastopila z izborom največjih svetovnih mojstrov klasike. Nova predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar je povedala, da so mladi izvajalci na prireditvi, harmonikarja in flavtistka vnuki pevk iz Mešanega pevskega zbora Gerečja vas, ki tradicijo druženja skozi glasbo gojijo že od mladih nog, na kar so zelo ponosni.
Letošnje leto je za Društvo žena in deklet Gerečja vas posebno leto, saj sovpada z 10-letnico uspešnega delovanja. Aktivnosti so v jubilejnem
Foto: Črtomir Goznik
Nova predsednica društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar
letu začeli takoj po novem letu. V desetih letih delovanja se je nabralo veliko slikovnega materiala, ki so ga uporabile za kronološko predstavitev v okviru dia projekcije na občnem zboru. Ponovno so lahko ugotovile, da so v desetih letih naredili resnično veliko. Dva januarska dneva so porabile tudi za delavnico izdelave drobnih spominkov, ki so dali poseben pečat društveni obletnici. Od januarja poteka tudi začetni tečaj klekljanja, ki se ga nekatere članice pridno udeležujejo vsako sredo. Predsednica pravi, da so nekatere že
Foto: Črtomir Goznik
Mešani pevski zbor Društva žena deklet Gerečja vas
kmalu postale prave mojstrice te posebne umetnosti. V šolski sezoni si podajata roko tudi rekreacijski dejavnosti, odbojka in plesni tečaj. Februarja je dišalo po pustnih dobrotah, pripravile so kuharski tečaj iz priprave pustnih jedi. Spoznavale pa so tudi zdravilna zelišča, njihovo vzgojo, pripravo in uporabo. Na marčevskem
Prlekija • Domača obrt se povezuje s Hrvaško
Obrtna dejavnost, ki traja
Strokovna sekcije domače in umetnostne obrti, v katero so včlanjeni obrtniki iz Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote, je pripravila enodnevni obisk v županijski zbornici Krapina (Hrvaška) in se seznanila s cehovsko organizirano tradicionalno in umetniško obrt na območju Zagorsko-krapinske županije.
občnem zboru so, kar se da slovesno proslavile 10-letnico uspešnega delovanja društva. Na slovesnost so se skrbno pripravljale dva meseca, ničesar niso prepustile naključju. 13. marca je društvene vajeti prevzela Magda Intihar, potem ko je društvo celih deset let vodila Anica Drevenšek, ki je prevzela podpredsedniške posle. Nova predsednica je bila nekaj let članica nadzornega in upravnega odbora Društva žena in deklet Gerečja vas. Vsa leta je bila tudi neke vrste duhovni
vodja razstavnih projektov v organizaciji in izvedbi društva. Tudi april je bil precej delaven, med drugim so se udeležile vseslovenske akcije čiščenja okolja, temeljito so očistile gasilski dom, izdelale pa so tudi okrasje iz krep papirja za majsko drevo. V širšem okolju je Društvo žena in deklet Ge-rečja vas prepoznavno tudi po vsakoletni bučijadi, s katero se predstavljajo v Gerečji vasi, gostilni PP, Termah Ptuj in še kje. Tako je sajenje več deset vrst buč že tradicija, brez ka-
tere ne gre. Da bodo buče dobro obrodile, jih bodo morale pridno okopavati in tudi gnojiti, prav tako pa se priporočiti vremenu, da bo vzdržalo in jim pridelka ne bo uničilo, kot je to bilo leta 2008, ko je divjala toča. Konec maja bodo vabili na tudi že tradicionalno košnjo na Nemčovem travniku s spremljajočim programom, ki bo malo drugačen kot v prejšnjih letih. Pred jesensko bučijado se bodo podale na dvodnevno potepanje po Bosni. Oktobra pa bodo aktivnosti nadaljevale v delavnicah, novembra bodo igrale paveršnops, se posvetile izdelovanju adventnih venčk-ov, namiznim aranžmajev, da bi bili novoletni prazniki čim bolj praznični. Tudi novoletne voščilnice bodo izdelale same. Kljub pisanim aktivnostim, ki jih izvajajo članice Društva žena in deklet Gerečja vas, vse temeljijo na ohranjanju bogate kulturne in etnografske dediščine, prav tako pa jih zanimajo tudi sodobne, predvsem ženske teme, Magda Intihar pravi, da pa se bo še vedno našel prostor in čas tudi za katero drugo obliko druženja. Ob trendovskih zadevah bodo v delavnicah posebno skrb namenile nekaterim že pozabljenim tehnologijam na področju kulinarike, tekstilij in tudi drugih področij.
MG
V tej regiji deluje 88 rokodelcev, mnogi izmed njih svoje znanje prenašajo iz generacije v generacijo, nekatere dejavnosti - lectarska, lončarska, kovaška, koritarska ... - pa opravljajo posamezne družine sto in več let. Na cehovsko obliko delovanja so v Krapini prešli leta 2004, lani pa so izdali kata-
log tradicionalnih obrti, sploh prvega na Hrvaškem.
Predstavniki domače in umetnostne obrti z obeh strani so se dogovorili o dolgoročnem sodelovanju v obliki skupnega nastopanja in promoviranja tovrstne dejavnosti. Prihodnjič se bodo srečali na letošnjem Prleškem sejmu v
Ljutomeru, v jeseni pa znova v Krapini na tamkajšnjem gospodarskem zboru. Prizadevali si bodo tudi pri pripravi skupnega obmejnega projekta, kjer bi izkoristili možnost črpanja evropskih sredstev za razvoj domače obrti na slovenski in hrvaški strani.
NŠ
Ptuj • 6. sezona Primusovih vinskih zgodb
Družabna omizja končana
Devetega aprila se je iztekla šesta sezona Primusovih vinskih zgodb, ki so se začele v kavarni ptujskega gradu. Letošnji svečani zaključek je bil nekaj posebnega, tako po ponudbi hrane in pijače kot tudi kulturnem programu.
Slovenski obrtniki so se z zanimanjem ustavili pri izdelovalcu korit.
Za klavirjem je bil Tomi Va-lenko, nastopila sta harmonikarja Jan Harb in Aleš Vek iz Glasbene šol Karola Pahorja Ptuj in zbor Musica. Povezovalcu vinskih večerov Janezu Vre-čerju pa so se tokrat za omizjem pridružili Tanja Vinkler iz Ptujske kleti, Božo Grabovac (Verus), Smiljan Benkovič (Vipava), Jože Simončič (Kartu-zija Pleterje), Boštjan Protner (Protnerjeva hiša Joannes) in Matej Janžekovič (Turčan). Med šestimi vhodi izbrane hrane, ki jih je pripravila ekipa Aleksandra Šorija, postregli pa natakarji pod vodstvom Franca Gerdaka, na koncu so postregli še s čokoladno Primusovo tortico, so vestalke v kozarce natočile enajst izbranih oziroma najboljših vin z osmih večerov šeste sezone vinskih zgodb. Njen mozaik je pomagalo sestavljati 18 slovenskih kleti oziroma najbolj ugledni vinarji iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, ki so predstavile 77 svojih najboljših vin, ki jih je pokusilo več kot 700
gostov. Pridružile pa so se jim tudi nekatere vinske kraljice. Janez Vrečer je zadovoljen s statističnimi podatki, še bolj pa bi bil zadovoljen, če bi Ptuj-čani Primusove vinske zgodbe vzeli kot družabni dogodek za omizjem, da se v petek dobijo pri mizi v klubu Gemina XIII. Na Ptuju namreč manjka družabnosti. Ob dobrem vinu,
hrani in kulturnih užitkih pa jo je tudi najlažje razvijati.
Andrej Klasinc, direktor Term, je tako kot vsi drugi udeleženci vinskih zgodb prepričan, da bodo v sedmi sezoni pritegnile še več ljudi in da bodo mize v Gemini ob petkih, ko bo svoje zgodbe pripovedovalo najboljše slovensko vino, v celoti zasedene.
MG
Na svečanem zaključku vinskih zgodb so se povezovalcu vinskih večerov Janezu Vrečerju pridružili tudi predstavniki nekaterih priznanih slovenskih vinskih kleti.
Foto: MG
Foto: NS
Miklavž pri Ormožu • Odličen uspeh mladih debaterk
Državne prvakinje v debati
Minuli mesec je na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer potekalo državno osnovnošolsko debatno tekmovanje. Turnirja se je udeležilo 31 ekip iz 14 osnovnih šol. V finale sta se uvrstili ekipi Čikgumi iz OŠ Maksa Pečarja Črnuče in OŠ Miklavž pri Ormožu. Zmagala je miklavževska ekipa Trije prašički v sestavi Nastja Habjanič, Melani Trstenjak in Andreja Belec.
Učenci so debatirali na trditev, da je električna energija iz obnovljivih virov boljša od jedrske energije, v zadnji im-promtu debati pa so razpravljali o tem, ali angleščina uničuje pogovorni jezik slovenske mladine.
Z debato se Melani in Nastja ukvarjata šele prvo leto, Andreja pa že drugo in morda ji je to tudi prineslo visoko uvrstitev v posamični razvrstitvi, kjer je zasedla sedmo mesto. Dekleta so se v letošnjem šolskem letu udeležila že petih tekmovanj. Teme, na katere debate potekajo, se jim zdijo zanimive, saj izvedo mnogo novega. Mladi se o takšnih temah sicer ne pogovarjajo, skozi debato pa jim postanejo znane. Na začetku so teme tudi nekoliko težke, ko pa jih dodobra raziščejo po internetu in v knjigah, so jim domače, so povedale debaterke. V impromtu debati so trditve lažje, saj se morajo nanjo pripraviti v eni uri na samem tekmovanju. Pri tem uporabijo svojo splošno razgledanost in prepričljiv nastop. Na finalni impromtu debati so dekleta debatirala na temo Angleški jezik uničuje pogovorni jezik slovenske mladine. Ali je to tudi res, se dekleta niso mogla zediniti. A pri debati je treba svoje lastno mnenje kar lepo pozabiti in čim boljše zastopati mnenje, ki ga moraš zastopa-
Foto: Viki Ivanuša
Mentorica Simona Klasinc z zmagovalno ekipo Trije prašički, ki jo sestavljajo Andreja Belec, Melani Trstenjak in Nastja Habjanič.
ti. Pri tem se oblikuje in utrdi tudi lastno mnenje, saj razmišljajo o različnih zadevah, o katerih sicer najbrž ne bi.
Mentorica uspešnih debaterk je Simona Klasinc, ki pravi, da takega uspeha ni pričakovala, ker je debata na nek način tudi loterija in nikoli ne moreš vnaprej napovedati, kako se bo izšlo. Pogosto o zmagovalcu odloči tudi impromtu debata. »Punce so dobro delale, zmagale so že na turnirju, ki smo ga imeli na naši šoli. Vseskozi
so se visoko uvrščale, znajo dobro delati samostojno in to jih je pripeljalo tako visoko. Na šoli delamo s štirimi ekipami, na državnem turnirju pa smo bili s tremi. Debata na šoli poteka kot interesna dejavnost. Na urniku je enkrat tedensko, pred turnirji pa so treningi bolj zgoščeni. Debata zahteva veliko individualnega dela, ker če se učenci sami ne poglabljajo v teme, je ena ura na teden za to dejavnost premalo,« je povedala Klasinčeva. Debato
sicer učencem zelo priporoča, saj gre za vajo iz javnega nastopanja, pri kateri učenci izgubijo strah pred publiko in se naučijo zelo dobro poslušati, kajti če hočejo nasprotnika negirati, morajo zelo dobro prisluhniti njegovim argumentom in poiskati šibke točke v njegovih trditvah. Nastop je potrebno tudi dobro strukturirati in je časovno omejen, vse to pa je trening, ki pride še kako prav v kasnejšem življenju.
Viki Ivanuša
Njiverce • Igrišče za odbojko M Sv. Tomaž • Prvi koncert
Mladim v zabavo
Prizadevni člani športnega društva Njiverce, ki je eno najmlajših v občini Kidričevo, saj deluje šele od leta 1996, so pred letošnjimi prvomajskimi prazniki poskrbeli za nov in lepši videz svojega športnega parka v naselju Njiverce. S pomočjo občine Kidričevo in z izdatno mero lastnega prostovoljnega dela so namreč ob dosedanjem asfaltnem igrišču uredili še novo igrišče za odbojko na mivki, ki ga v teh dneh tamkajšnja mladina že s pridom uporablja.
Kot je pojasnil predsednik športne društva dr. Anton Habjanič, je igrišče, ki meri 20 m krat 10 m, primerno osvetljeno,
tako da je na njem možna igra na mivki ali odbojka tudi v mraku in ponoči. Ob igrišču so na novo uredili tudi otroška igrala za najmlajše, okrog celotnega športnega parka pa so postavili tudi žično ograjo, tako da bodo igrišča in objekti v njem varnejši.
Na predvečer praznika dela, v petek, 30. aprila, so že pripravili tradicionalno druženje ob prvomajskem drevesu, ki so ga postavili sami, enako tudi velik kres, ki so ga zakurili in ob njem uživali v veselem druženju, igri in plesu mladih vseh starosti do zgodnjih jutranjih ur.
-OM
Primož - nadarjen glasbenik
Primož Kosi obiskuje 6. razred osnovne šole pri Svetem Tomažu in ob odličnih učnih dosežkih uspešno deluje tudi na športnem, kulturnem in glasbenem področju.
Primož nastopa pri folklorni skupini KD F. Ksaverja Me-ška, v 3. razredu klarineta na Glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru pa je v letošnjih nastopih prejel nekaj zvenečih odlikovanj. Pod mentorstvom Bojana Zelenjaka je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije dobil zlato priznanje, na državnem tekmovanju pa mu je pripadla
bronasta plaketa. Na mednarodni prireditvi v Beogradu je zaostal le za prvouvrščenim.
V marcu se je s prvim samostojnim koncertom pri Sv. Tomažu predstavil domačemu občinstvu. Gostje koncerta so bili Sabina Lašič (flavta), njegov brat Danijel (diatonična harmonika) in Katja Žibrat (korepetitorka).
NŠ
Foto: M. Ozmec
Kako prijetno je igranje odbojke na novem igrišču z mivko, so mladi Njiverčani z veseljem presiskusili že na predvečer prvomajskega praznika dela.
Tednikova knjigarnica
Slikaniška novost s posvetilom iz daljne dežele
Množica slikanic, ki letno izidejo na Slovenskem, je nepregledna. Daleč največ je namreč slikanic med novimi knjigami, ki jih ponujajo domači založniki. Preprosto rečeno: veliko je dobrih slikanic, še več je slabih in ni malo takih, ki so povsem nevredne. In le nekatere slikanice so vrhunske mojstrovine. Te presenečajo z inovativnim, estetskim, natančnim, globokim, etičnim ... literarnim in likovnim pristopom. Tako smo pravkar dobili fantastično avtorsko delo Anderseno-vega nagrajenca Tomija Ungererja z naslovom Trije razbojniki. Klasična slikanica z brezčasno zgodbo in podobo je nastala davnega leta 1963, slovenska izdaja nosi letnico 2010 (Prevod Tatjana Cestnik. Urednik Andrej Ilc. Ljubljana: Mladinska knjiga.) Isto založništvo je te dni izdalo mojstrsko delo Antonton, pesem šaljivko Grigorja Viteza (Naslov izvirnika: Kako živi Antuntun) je prepesnila Anja Štefan, ilustracije, oblikovanje in ročni izpis besedila je ustvaril neprekosljiv Tomislav Torjanac (Likovni urednik: Pavle Učakar). Navedeni slikanici sta čisti užitek vsakemu knjigoljubu! Tistim ljubiteljem lepih besed in slik, ki posebej cenijo humor, pa priporočam še avtorsko slikanico Čudno jajce (Emily Gravett. Kres, 2010).
Med novimi slikaniškimi izdajami tudi preseneča likovno in jezikovno manj domače, a imenitno, posebno slikaniško delo, ki prinaša občutenje povsem drugega kulturnega prostora - daljne Avstralije. Ne, besedna zveza »manj domače« je nekam neposrečena, saj slikanici Kenguru Malu lahko takoj pripišemo prepoznaven, etno-dekorativni slog v likovnem smislu.
Kenguru Malu ima podnaslov: Kako so se prvi otroci naučili deskanja na vodi in pravi, da je kenguru Malu živel v prostranih pokrajinah onkraj dežele visokih dreves - kljub temu je Malu hrepenel po morju. Iz dežele dreves je tekel in tekel in tekel do dežele morja, kjer so ga na obali pričakali prvi otroci. Le-ti so ga povprašali po darilu, ki jim ga je prinesel. Kenguru Malu jim je obljubil, da jih bo naučil, kako se lahko igrajo z oceanom in to bo njegovo darilo otrokom.
Vzel je kos lesa in ga obdelal. Oblikoval ga je, drgnil in gladil ter ga pustil lebdeti na vodi za prve otroke.
Otroci so sprejeli darilo kenguruja Maluja in odplavali na odprto morje.
Naučili so se, kako držati ravnotežje na deski in kako jo usmerjati.
Naučili so se drsetipo vodi kot leteče ribe,preskakovati valove kot sijoči delfini in jahati visoke grebene valov ali zavijati in leteti pred lomom valov kot vesele ptice na soncu.
Potem se je kenguru Malu vrnil v svoje prostrane pokrajine.
Toda prvi otroci so ostali na soncu in se igrali s svojim darilom in z morjem.
Če greste na plaže danes, boste vzdolž obale videli ljudi, ki deskajo.
In opazili boste, da drsijo po vodi...
Nenavadna slikanica, ki diši po legendi, pa vendar legenda zagotovo ni, je pojasnjena s posvetom na zadnji strani:
Ta slikanica je posvečena spominu na našega ljubljenega sina in brata Maluja Marka Belleara in spominu na človeka, ki ga je naučil deskanja na vodi, oboževanega moža in očeta Boba Belleara. Malu je tragično preminil leta 1996. Ljubeč in velikodušen sin in brat je bil star 23 let. Po njegovem pogrebu je teta Judy za našo družino napisala to prelepo zgodbo . Malu je bil tesar, tekač na dolge razdalje in deskar; z bratom Kalijem sta zmogla jahati valove kot dva veličastna delfina . Presunljive ilustracije Browyn Bancroft so neverjetno zaobjele besedilo. Prikazala je lepoto severne obale New South Walesa, kjer je Malu rad deskal in kjer je bil pomirjen s svetom .
Ta posebna slikanica je izšla s podporo vlade Avstralije na osnovi priporočila njenega umetniškega in svetovalnega telesa (The Australia Council for the Arts) pri založbi Družba Piano iz Ljubljane (prevod Vesna Česen. Jezikovni pregled Anja Figelj).
Liljana Klemenčič
Foto: NS
Nemčija • Proti neonacističnemu pohodu demonstriralo več tisoč Berlinčanov
1. maj na barikadah
Medtem ko za Slovence pomeni 1. maj le praznik dela, ob katerem na vrt postavimo prvi žar, se razmigamo na kakem pohodu in zvečer obiščemo kresovanje, se to v glavnem mestu Nemčije zdi kot oddaljena idila. Več tisoč Berlinčanov se vsako leto odloči, da bo ta dan preživelo na mirnih demonstracijah in barikadah policije, da bi tako preprečili vsakoletni pohod neonacistov.
Shod ekstremnih desničarjev je bil napovedan ob 11. uri, zbirali so se na postaji železnice S-Bahn na Bornhol-mer Strasse, od koder so se s triurno zamudo odpravili na nekajkilometrski pohod. Nedaleč vstran, na široki ulici Schönhauser Alle, se je okrog devetih začela zbirati množica nasprotnikov radikalnih desničarjev in se pripravljati, da bi zavzela ulice, po katerih bodo desničarji maširali. Policija je okrog postaje že postavila obroč ter jo zaprla, na ulici so že bile barikade in protestniki so se trudili hitro odkriti preostale še nezabarikadirane ulice. Skupinice ljudi so se zbirale ob zemljevidih in poskušale ugotoviti, kje bi se lahko najbolj približali rjavemu maršu.
»Danes sva v Berlin prišla zato, da bi se udeležila demonstracij proti neonacistom, želimo jim preprečiti, da bi kora-
Praznik dela v Berlinu že 23 let ostaja dan demonstracij. Vsako leto se v tem triinpolmilijonskem mestu ta dan zvrsti več različnih demonstracij, ki jih pripravijo različne družbene in politične skupine. Letos jih je potekalo več kot 40, največ ljudi pa se je zbralo prav na demonstracijah proti neonacistom v Prenzlauer Bergu. Tradicionalno je ta dan povezan z nasiljem in neredi, ki se razširijo predvsem v večernih urah, najpogosteje pa izbruhnejo v značilno mešanem mestnem predelu Kreuzberg. Vendar je bilo v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo ob demonstracijah 1. maja poškodovanih 479 policistov, prijetih pa 346 vandalov, letos mirno: poškodovanih je bilo le 98 policistov, prijetih pa 487 ljudi, od tega skoraj 300 neonacistov, ki so se pojavili na nenapovedanem pohodu skozi Kurfürstendamm.
kali po tej ulici,« sta razložila Johanna in Eckhart Hillbrand iz okolice Berlina. »Nacisti hočejo opozoriti nase, želijo pridobiti vedno več moči in vedno več ljudi na svojo stran, želijo priti tudi v časopise. Želijo doseči območja brez tujcev
»Za naciste ni prostora!« piše na balonu.
Foto: Sanja Selinšek
CHT uno
HÉ^ICAMRíuhwM)^^
/ ¿ H WJTSCHEUOW^ ^
l i www.bvlw
in naše geslo 'Nobenega koraka za naciste (Kein Schritt für Nazis)' pomeni, da jim ne dovolimo napraviti niti koraka, da bi te svoje namene uresničili,« je še razložil starejši par.
Od napovedanih 3000 neonacistov se jih je zbralo slabih 600. Obkroženi s policisti so začeli svoj pohod; razvili so svoje črno-belo-rdeče zastave tretjega rajha in začeli svoj marš z vzkliki: »Svobodno, socialno, nacionalno!« Njihov voditelj je kričal v mikrofon in zahteval, da državo zapustijo vsi tujci, drugi pa so govor pospremili s parolami, kot so: »Sprostimo ulice za nemško mladino! (Strassen frei für deutscheJugend)« in »Kdor Nemčije ne ljubi, naj jo zapusti! (Wer Deutschland nicht liebt, soll Deutschland verlassen.)«
Slabih 7400 policistov iz Berlina in drugih zveznih dežel je ta dan skrbelo za red in mir. Proti 600 radikalnim desničarjem se je zbralo 10.000 mladih, družin z otroki, upokojencev, levičarjev, radikalnih levičarjev, zelenih, avtonomnih in drugih. Zbrali so se ob barikadah in čakali na prihod neonacistov. Tisti, ki se jim je uspelo prebiti skozi barikade, so se posedli pred policiste, ki
Na protestih proti nacističnemu pohodu se je zbrala velika množica.
Foto: Sanja Selinšek
so poskušali preprečiti možne napade na neonaciste, naredili so živo verigo in tako ovirali rjavi pohod. Pridružili so se jim tudi podpredsednik nemškega parlamenta Bundestaga Wolfgang Thierse in drugi politiki, protestniki pa so vztrajali tako dolgo, dokler jih policija ni odstranila s ceste. Iz bližnjih hiš in ulic se je slišalo glasno vpitje, z oken je odmevala najrazličnejša glasba, nekateri pa so se glasnemu ropotu pridružili kar s kuhalnicami in lonci na svojih balkonih. Vsi so imeli isti cilj: preglasiti neonaciste in jim dati vedeti, da jih ne želijo v svojem okolju. Prav zato v Berlin na praznik dela vsako leto pripotuje ogromno Nemcev od blizu in daleč.
»Tukaj sem, da protestiram proti fašistom, da jim preprečimo parado in prost pohod po ulicah, kjer izražajo svoje vrednote - tega ne pustimo, želimo izpostaviti, da smo proti temu. Prihajamo tudi iz drugih zveznih dežel, naša skupina se
je pripeljala iz Baden-Wurttem-berga, iz Stuttgarta. Vsako leto pridemo, se solidarno pridružimo levim in zelenim in želimo na vsak način preprečiti, da bi nacisti tukaj opravili svoj pohod,« je razložil 22-letni Marcel Rokka in se z vzkliki »Nazis raus!« pridružil množici.
V nekaj urah je neonacistom uspelo prehoditi le slabih 500 metrov poti. Nadaljevanje po-
hoda ni bilo mogoče, saj je bilo prenevarno, protestniki pa so zasedli in zablokirali vse ulice v bližini. Tako se je skupina neonacistov morala vrniti na izhodiščno točko, od koder so jih s posebnim vlakom odpeljali nazaj domov. Vztrajnost Berlinčanov se je izplačala, demonstracije pa so minile dokaj mirno.
Sanja Selinšek
Foto: Sanja Selinšek
Sede pred barikadami in policijo so demonstranti preprečevali neonacistični pohod.
Pohod neonacistov je varovala policija.
Foto: Sanja Selinšek
Foto: Sanja Selinšek
Demonstracij se je udeležil tudi podpredsednik nemškega parlamenta Bundestaga Wolfgang Thierse (desno spredaj, z očali).
Iz Ptuja v mesta tuja • Iva Klemenčič na Švedskem
Fikanje, tikanje in še kaj
Pri opisu Ptujčanke Ive Klemenčič bi vsak, ki jo vsaj malo pozna, omenil njeno ljubezen do Švedske, ki jo goji že od malih nog. Zaradi nje se je tekoče naučila jezik te dežele, ki jo je prvič obiskala med študijem. Sedaj je skorajšnja diplomantka novinarstva in nemščine tam že tretjič, in sicer se na polletnem obisku v kraju z zanimivim imenom (Upssala) na eni najbolj cenjenih univerz na svetu ukvarja s pisanjem diplome in preprosto... sledi svojim sanjam.
»Na Švedskem sem bila vsakič kot štipendistka Svenska institu-tet (švedske vladne organizacije s sedežem v Stockholmu, ki skrbi za promocijo in prepoznavnost te dežele na tujem ter je glavna organizacija za izmenjavo tujih študentov na Švedskem ter njihovih v tujini). Prvič sem bila leta 2007 na poletnem tečaju švedščine v Kalixu, majhnem mestecu ob morju na severu Švedske; drugič lani pol leta na visoki šoli (smer novinarstvo) prav tako v Kalixu, tretjič pa sem zdaj v Uppsali na oddelku za skandinavske jezike Fakultete za humanistiko,« je pojasnila 27-letnica.
Na zdajšnji obisk dežele Pike Nogavičke se je podala, ker bo diplomo na študiju nemškega jezika pisala v švedščini in bo tako prva oseba v zgodovini Slovenije, ki bo diplomirala v tem jeziku. »Zato in ker imam seveda temo, povezano s švedščino, sem dobila priložnost prijaviti se za štipendijo za zbiranje materiala za pisanje diplome na Švedskem. Tudi moja tema je zelo zabavna: kletvice - primerjava slovenskih in švedskih. Morda se sliši malce smešno, a raziskovanje teh je samostojna veda, ki je v svetu zelo razširjena, obstaja veliko literature o tem in tudi 'raziskovalci kletvic',« je navdušena Klemenčiče-va. Njena švedska pustolovščina se je začela, ko se je v prvem letu absolventskega staža na ljubljanski filozofski fakulteti vpisala na lektorat švedskega jezika.
Ker to ni le tečaj na jezikovni šoli, ampak lektorat pod okriljem faksa, nudi možnost prijave za štipendijo za tečaje, šolanje in študij na Švedskem, ki jih podeljuje Svenska institutet. »Prijavnici moraš dodati motivacijski esej, priporočilo tvojega profesorja, za to štipendijo, ki jo imam zdaj, pa tudi vabilo
Marsikje na Švedskem so severni jeleni in losi del vsakdana na cesti.
švedske univerze,« je povedala Klemenčičeva, ki ji je na srečo že večkrat uspelo dobiti omenjena sredstva, saj vsa tri bivanja na Švedskem opisuje kot nekaj najlepšega, kar se ji je zgodilo.
Vesela je tudi, ker si je tako uresničila dolgoletno željo, saj zdaj tekoče govori jezik te dežele: »Malo lažje se mi ga je bilo naučiti, ker že znam nemško. Super je, da ko znaš švedsko, razumeš tudi norveško in dansko. Na splošno pa je odlično obvladati jezik, ki ga ne govori veliko ljudi.«
Upsala, jaz pa sem v Uppsala!
Sogovornica si je diplomsko raziskovanje želela opravljati prav v Uppsali, četrtem največjem švedskem mestu, ki leži dobre pol ure severno od Stockhol-ma: »To so namreč sanje vsakega tujega študenta, ki študira šved-
ščino, in večine Švedov.« Svoje je tako začela uresničevati, ko je januarja prispela v ta kraj, v katerem bo ostala predvidoma do konca maja.
»Uppsala je prečudovito, zelo znano in celo najstarejše univerzitetno mesto na Švedskem in v Skandinaviji. Univerza, ki je bila ustanovljena leta 1477, spada med najbolj cenjene univerze ne le v Evropi, ampak na celem svetu - in to ne zato, ker jaz tako pravim, ampak to vsako leto dokazujejo različne raziskave (smeh). In res, zelo sem ponosna in navdušena, da lahko študiram tukaj! Sem namreč na univerzi, kjer so študirali, na primer Dag Hammarskjold (nekdanji predsednik Združenih narodov), kar nekaj Nobelovih nagrajencev in mnoge druge velike osebnosti ... Uau! (smeh),« je vesela Iva Klemenčič.
Večino prebivalstva v tem študentskem mestu predstavljajo prav študentje in v njem vlada pravi 'akademski duh': »Kot študent si tukaj zelo cenjen - ni tako kot pri nas, kjer se lahko zgodi, da greš jest na bone, pa te obravnavajo kot drugorazrednega državljana. Ko pride jesen, so prebivalci Uppsale zelo veseli, da se študentje spet vračajo!«
Posebnost tega kraja so študentske nacije. »Te so morda malo podobne ameriškim alfa, beta, gama in podobnih združenjem, ampak tam je to stvar prestiža, in če si član določenega društva, si 'ful' car ali pa be-dnik, če si iz katerega drugega. V Uppsali pa ni tako. Ta društva
Foto: arhiv Ive Klemenčič
Iva Klemenčič obožuje življenje na Švedskem.
Foto: arhiv Ive Klemenčič
Foto: arhiv Ive Klemenčič
Foto: arhiv Ive Klemenčič
Pred »njeno« univerzo, najstarejšo v Skandinaviji
Običajno opozorilo na ulicah, ki pravi: »Pazi, da ti ne bosta na glavo padla sneg ali ledena sveča s strehe!«
ima le še Lund na jugu Švedske, ki je tudi zelo staro univerzitetno mesto, drugje pa jih ni, zato so nanje zelo ponosni. V pravilniku univerze je, da mora vsak študent biti član ene nacije, drugače ne moreš delati izpitov - svojo si izbereš glede na to, kar te zanima,« je dejala študentka, ki na Švedskem stanuje v študentskem domu. V njenem apartmaju ji delajo družbo Švedi Josefine, Daniel in Mikael ter Kitajka Yue.
Na žalost okusna severni jelen in los
Švedski šolski sistem je po so-govorničinih besedah zelo odprt in fleksibilen: »Večinoma je tudi tako, da imaš po tem, ko se predavanje konča, takoj že izpit. Veliko od teh je 'Hemtenta'. To pomeni, da dobiš izpit z vprašanji, na katera potem odgovoriš doma in odgovore po elektronski pošti do določenega datuma pošlješ profesorju. Zraven imaš lahko tudi vso potrebno literaturo. To je zvenelo zelo enostavno, ampak se je izkazalo za zelo težko in 'tricky'. Vsak švedski študent tudi dobi od države vsak mesec kar visok mesečni prispevek, ki je odvisen od finančnega položaja družine.«
Švedski študenti se ji zdijo v primerjavi z našimi zelo samostojni, saj gredo že po končani srednji šoli običajno na svoje. Ker ni sistema s študentskimi boni kot pri nas, si večinoma kuhajo sami. »Čez teden so malo bolj pridni kot mi v Sloveniji, čez vikend pa nadoknadijo, in ko ga 'zažurajo', takrat 'zažurajo' do konca. Na Švedskem ne moreš v običajnih trgovinah kupiti alkohola, ponj moraš v zanj specializirane. In za Švede je že to, ko gredo tja po nakupih, prava dogodivščina in že takrat so vsi vznemirjeni,« je v smehu opisala nekaj posebnosti začasna švedska prebivalka.
Zanimivo je tudi, da na zabavo pridejo vsak s svojo vrečko, v kateri imajo pijačo samo zase: »Če vedo, da si tujec, ti bodo ponudili svojo pijačo, med sabo pa si je ne delijo. In potem lahko
ob petkih in sobotah, ko greš v mesto, slišiš, kako ulice žvenke-tajo, ker vsi hodijo z vrečkami z alkoholom (smeh).«
Pa da ne bomo samo o pivskih navadah - zanimiva je tudi švedska kulinarika. »Sploh sladice so enkratne, ogromno jih je iz gozdnih sadežev, ki jih je polna vsa Švedska. Zelo radi imajo morske jedi. Žal mi je, a moram biti iskrena in priznati, da sta tudi severni jelen in los zelo dobra. Tipično švedske so mesne kroglice, malce podobne čevap-čičem, ob katerih jedo sladko omako iz brusnic. Značilna jed ob četrtkih je grahova juha, po njej pa še sladica. Zelo všeč mi je tudi fikanje, ki združujejo odhod na kavo in spremljajočo sladico. To je tukaj del vsakdana, saj Švedi zelo radi fikajo (smeh)! Vseeno pa pogrešam kuhinje mojih mame, babi in babice,« se je razgovorila Klemenčičeva, ki začasno življenje v tujini toplo priporoča: »To je čudovita dogodivščina, ki te za zmeraj zaznamuje v pozitivnem smislu, ob njej pa tudi zrasteš kot oseba. Študij v tujini je najboljša šola, in če se le ponudi priložnost, jo je treba zagrabiti.«
»»Čuj, kralj, kaj pa ti misliš?«
Ivina ljubezen do Švedske se je začela že v otroštvu s Piko Nogavičko: »Nadaljevala pa z ostalimi knjigami Astrid Lindgren, in potem je navdušenost nad to državo rasla iz leta v leto. Lahko bi rekla, da je moja ljubezen do te dežele sestavljena iz ogromno drobnih delčkov. Zagotovo je eden od njih švedščina, ki je bila zame vedno najlepši tuji jezik, saj je tako melodična. Ko poslušam Švede, imam vedno občutek, da pojejo, ne govorijo. Na moje navdušenje nad severom je gotovo vplivala tudi ljubezen do zime in snega. Ne znam točno opisati, a tukaj vedno čutim neko posebno energijo, ki ji pravim 'švedska energija'. Ko se ti kar smeji in smeji, pa niti ne veš točno, zakaj. Oziroma potem ugotoviš - ker si na Švedskem! (smeh)«
Ta del sveta je tako ni niti malo razočaral tudi, ko je v njem preživela veliko časa, saj Švedsko še vedno imenuje 'prečudoviti raj na Zemlji'. »Je zelo odprta, socialna, urejena in prijazna država. Velikokrat lahko slišimo, da so Skandinavci tihi, zaprti, nedostopni, da je težko navezati stike
z njimi, ampak sama imam ravno nasprotne izkušnje. To so zelo prijetni, topli, zgovorni, veseli ljudje! In tako noro prijazni! Kar mi je tukaj strašno všeč, je tudi, da se vsi tikajo, saj so v sedemdesetih letih uvedli 'Ti-reformo', edino kralja onikajo. Se pa je že nekajkrat zgodilo v kakšnem TV-intervjuju, da mu je novinar rekel 'Čuj, kralj, kaj pa ti misliš?' (smeh). S tem tikanjem postanejo odnosi med ljudmi zelo prijateljski - občutek imaš, kot da so vsi tvoji prijatelji, pa če si na faksu, na banki ali v bolnici. Vsi se pozdravljajo s 'Hej!' in se kličejo po imenih. Tudi odnos med profesorjem in študentom je skoraj kot odnos med prijateljema. Če hočem nekaj vprašati profesorja, mu rečem: 'Sven, te lahko nekaj vprašam?' Hec je tudi to: na Švedskem si nihče ne da roke na usta, ko zazeha! (smeh),« je razložila Ptujčanka, ki je prav tako opazila, da so švedski moški in ženske bolj enakopravni kot pri nas. Ogromno moških je namreč na porodniškem dopustu, zelo veliko in radi kuhajo, veliko delajo v gospodinjstvu; na visokih položajih v državi, podjetjih, parlamentu in drugje pa je tudi zelo dosti žensk.
»Všeč mi je res prav vsak košček Švedske, ampak najbolj sta se mi v srce vtisnili severni pokrajini Norrboten in Laponska. Predvsem švedska pokrajina, narava je tista, ki te neverjetno očara,« je še dodala sogovornica, ki si sicer želi živeti v Sloveniji, a pogosto obiskati svojo priljubljeno deželo. Z občasnim bivanjem na Švedskem namreč sledi svojim sanjam in občutek ob tem je, po njenih besedah, prekrasen.
Polona Ambrožič
! Prostovoljno, | investicijsko, j ter rentno | pokojninsko | zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
■».Mi I ^ -jt-^gSÉ ^
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Rokomet
Zmanjkalo malo zbranosti in sreče
Stran 16
Nogomet
Na prvi stopnji brez licence tudi Labod Drava Stran 16
Tri kroge pred koncem letošnjega prvenstva so nogometaši ptujske Labod Drave gostovali v Velenju, pri domačem Rudarju. Obe ekipi nista nastopili v popolnih postavah, pri gostih sta manjkala igralca zadnje vrste Ivan Filipovič in Marko Roškar. Oboji so igrali zavzeto in na zmago, čeprav so točke bolj potrebovali Ptujčani, ki še upajo na osvojitev 9. mesta na prvenstveni razpredelnici, ki vodi v dodatne kvalifikacije. S tem porazom so Ptujčani še nekoliko dalje od tega cilja, čeprav je v zadnjih dveh krogih še vse možno.
Igra je bila v Velenju zelo solidna, borbena in dinamična, predvsem pa odprta z obeh strani. Po uvodnih minutah preizkušanja so domačini nepričakovano povedli, in sicer v 15. minuti: Tolimir si je priboril žogo deset metrov na polovici, ki je pripadala gostom iz Ptuja, krenil v njihov kazenski prostor, kjer je na desni strani lepo našel prostega Torbiča, ki je iz težkega položaja zadel v polno - 1:0. Sledil je hitri odgovor gostov: kapetan Doris Kelenc je poslal dolgo žogo proti Zajcu, ki je bil hitrejši od domače obrambe in je žogo zabil v mrežo za izenačenje na 1:1. Sledilo je obdobje boljše igre Ptujčanov, ki so bili nekajkrat blizu zadetka. Najprej je v 22. minuti poizkusil Medved, tri minute kasneje pa še Zilič. V 28. minuti je Stojnič v svojem kazenskem prostoru očitno igral z roko, vendar sodnik
Golf
Matjaž Gojčič odlično začel sezono
Stran 17
Rokomet
Na Ptuju županov sprejem za državne prvake Stran 17
Bukovec kljub protestom gostov ni dosodil najstrožje kazni. Minuto kasneje je Kelenc z dobrim strelom poizkušal presenetiti domačega vratarja, vendar ni bil uspešen. V 39. minuti so Velenjčani povedli po sporni situaciji: Sead Zilič, ki je tokrat igral zelo dobro, je s prekrškom nad Torbičem želel zaustaviti napad domačih, sodnik Bukovec je pustil prednost in žoga je prišla do Selimija. Pri tem je stranski sodnik dvignil zastavico in jo držal tako dolgo, dokler velenjski nogometaš ni
zadel v polno, nato pa jo je spustil. Nič niso pomagali protesti ptujskih nogometašev, ki so v tem trenutku delovali zmedeno, saj so bili prepričani, da bo sodnik označil nedovoljeni položaj. Ostalo je pri vodstvu domačinov 2:1.
Odprta igra se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, izenačenje pa je dolgo "viselo v zraku". V 55. minuti je Ogu z dolgo globinsko žogo našel na desni strani prostega Zajca, ki pa je zgrešil iz idealne priložnosti. Končno je šest minut
Odbojka
Naslova v Jušince in Destrnik
Stran 19
Rokomet
Za V. Nedeljo bronaste medalje z zlatim sijajem Stran 19
íPoÁiiajt¿ ñaí
íuítounim. íhltta!
CRADIOPTUJ
^ tut- ¿¿letu
www.radio-ptuj.si
kasneje le prišlo do izenačenja: Kelenc je z leve strani poslal močan predložek, najvišji v skoku pa je bil Ogu, ki je žogo "zabil" v mrežo - 2:2. Toda veselje ni dolgo trajalo, saj so Ptujčani domačinom že v naslednjem napadu dovolili, da je Grbič zadel z razdalje petih ali šestih metrov, med tem ko ga je ptujska obramba preslabo pokrivala - 3:2. To se je ponovilo šest minut kasneje, ko je po strelu iz kota, ki ga je izvajal Kronaveter, z glavo za zvišanje vodstva Rudarja poskrbel branilec Stojnič - 4:2. Do konca srečanja je gostom zmanjkalo časa za preobrat, ob koncu pa še volje. V tem obdobju so imeli domačini dve lepi priložnosti, vendar je Fink obakrat odlično posredoval.
Danilo Klajnšek
Rudar Velenje - Labod Drava 4:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Torbič (15), 1:1 Zajc (17), 2:1 Selimi (39), 2:2 Ogu (61), 3:2 Grbič (63), 4:2 Stojnič (69)
RUDAR VELENJE: Jahič, Tomažič - Šeruga, Cipot, Selimi (od 84. Mah-mutovič), Grbič, Stojnič, Tomčak, Kronaveter, Torbič (od 67. Mujakovič), Tolimir, Dedič (od 58. Jelečevič). Trener: Bojan Prašnikar.
LABOD DRAVA: Fink, Skubic, Kelenc, Ekpoki, Žilič, Balažic, Kulčar, Ogu, Zilič (od 72, Kurež), Zajc (od 82. Bordon), Medved. Trener: Franci Fridl. RUMENI KARTONI: Skubic (34), Zilič (40), Dedič (53)
Nogomet • 1. SNL
Interblock slab, a ga Drava ne more ujeti
Tudi po 34. odigranem krogu v 1. SNL se razmerja moči niso bistveno spremenila. Prvi spomladanski poraz si je s precej spremenjeno postavo, brez najboljšega igralca Mirana Pavlina, v Ljubljani privoščil novi državni prvak Koper. Olimpija tako nadaljuje zmagovito serijo, ki traja že šest krogov in uspešno brani 3. mesto. Le-tega z minimalnim zaostankom ogrožajo Goričani in Lendavčani, na svojo priložnost pa čakajo tudi Celjani. Slednji so v tem krogu edini osvojili točko v gosteh, na preostalih štirih srečanjih so se veselili domačini. Po zaslugi tekem v Velenju in Novi Gorici je bil ta krog eden najučinkovitejših v spomladanskem delu, saj so bili doseženi v povprečju več kot štirje zadetki na tekmo.
Ptujska Labod Drava še vedno neuspešno lovi Interblock, ki si je točkovno prednost priboril v začetni fazi prvenstva (v zadnjih krogih petih krogih imajo npr. gol razliko 3:19). Na drugi strani ptujski nogometaši tega ne zmorejo izkoristiti, saj ne uspejo sestaviti solidnih 90 minut. V trenutkih, ko vodijo ali se približajo tekmecu (2:3 proti Gorici, 0:1 in 2:2 proti Rudarju), se v njihovo igro vedno prikradejo nerazumljive napake, ki so večinoma posledica pomanjkanja koncentracije. Jasno je, da misli zaradi neurejenega stanja v klubu niso izključno pri nogometu, vendar bo za morebiten obstanek treba pokazati več. Priložnosti pa sta samo še dve: v torek, 11. 5., doma proti Mariboru in v soboto, 15. 5., v gosteh pri Olimpiji.
V soboto bo v mariborskem Ljudskem vrtu na sporedu finalna tekma pokala med Mariborom in Domžalami. To je tekma, v kateri vijoličasti »rešujejo« sezono, od izida pa bo tudi odvisno, s kakšno motivacijo bodo prišli v torek na Ptuj ...
JM
1. SNL - rezultati 34. kroga:
Maribor - CM Celje 1:1 (0:1); strelca: Mihelič 77./11-m; Lovrečič 17.
Nafta - Domžale 2:0 (1:0); strelca: Volaš 22., Buzeti 86.
Olimpija - Luka Koper 3:1 (2:1); strelci: Ibraimi 20., 62., Omladič 45.; Bešič 40. R. K.: Hadžič 41./Luka Koper
HiT Gorica - Interblock 6:1 (2:0); strelci: Bre-čevic 10., Zarifovic 32., Osterc 76., 84., Cvijano-vič 82., Nikolič 90.; Iličič 80./11-m
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	34	20	10	4	56:31	70
2. MARIBOR	34	16	8	10	56:44	56
3. OLIMPIJA -2	34	15	7	12	49:32	50
4. HIT GORICA	34	14	7	13	68:57	49
5. NAFTA	34	14	7	13	49:48	49
6. CM CELJE	34	13	8	13	50:54	47
7. RUDAR VELENJE	34	14	4	16	43:49	46
8. DOMŽALE	34	11	8	15	46:56	41
9. INTERBLOCK	34	9	6	19	35:62	33
10. LABOD DRAVA	34	7	9	18	34:53	30
Pari 35. kroga - torek, 11. 5., ob 17.00: Labod Drava - Maribor, HiT Gorica - Nafta, Interblock - Rudar, CM Celje - Olimpija, Luka Koper - Domžale.
Najboljši strelci: 22 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica); 15 zadetkov:
Dragan Jelič (Maribor); 12 zadetkov: Dalibor Volaš (Nafta); 11 zadetkov: Miran Pavlin, Mitja Brulc, Dalibor Radujko (vsi Luka Koper); 10 zadetkov: Sla-viša Dvorančič (CM Celje), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Sebastjan Cimirotič (Olimpija), Ivan Brečevic, Goran Cvijanovic (oba HIT Gorica); 8 zadetkov: Dare Vršič (Luka Koper), Marko Drevenšek (Domžale), Agim Ibraimi (Olimpija), Anej Lovrečič (CM Celje).
Finale pokala: sobota, 8. 5., ob 20.00: Maribor - Domžale, stadion Ljudski vrt v Mariboru
1. SNL, 35. krog: Labod Drava - Maribor, torek, 11. 5., ob 17.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
Doris Kelenc (beli dres) je v Velenju odigral dobro tekmo, vendar so Ptujčani znova ostali brez točk.
V
Franci Fridl, trener Laboda Drave: "Najprej čestitam domačinom za zmago. Igralo se je odprto in precej kvalitetno, zadetke pa smo dobili po napakah, ki zares niso potrebne. Za poraz je kriva tudi igralna nedisciplina. Kljub temu da smo izgubili, bomo igrali do konca z upanjem na obstanek."
Bojan Prašnikar, trener Rudarja: "Na koncu smo kljub številnim težavam zmagali. Naredili smo preveč napak in kaj lahko bi se rezultat obrnil tudi v drugo smer. Igramo že bolje in upam, da bomo v zadnjih dveh srečanjih iztržili maksimalni izkupiček."
tni tednik
i-tednik.si -
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 34. krog
»Rezultat bi se lahko obrnil tudi v drugo smer«
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Zajc (Labod Drava, beli dres) je v 17. minuti takole dosegel svoj peti zadetek v letošnjem prvenstvu.
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Zmanjkalo malo zbranosti in sreče
Mercator Tenzor -Celeia Žalec 29:31 (15:14)
Ptuj, dvorana Center, gledalcev 200, sodnika Klančar-Parezanovič Ribnica.
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Korotaj 2, Ciora 10 (4), Močnik, Strmšek 9 (5), Ozmec, Bolcar, Sivka 4, Belec, Tumpaj, Majcen, Prapotnik 3, Žunec. Trener: N. Bistrovič.
CELEIA ŽALEC: Marinček, Debelak 4, Šutaj 12 (4), Čebenjak 2, Ga-
1. A SRL (ž) -od 1. do 6. mesta
Prvenstvo v 1. slovenski ženski ligi - ligi za prvaka, se bliža koncu. Prvo točko v letošnjem prvenstvu so oddale rokometašice Krima Mer-catorja, ki so pred svojimi privrženci proti Zagorju samo remizirale. To je tudi največje presenečenje kroga in verjetno celo prvenstva. Ptujčanke so gostile ekipo iz Žalca in na koncu tesno izgubile. V zadnjih dveh krogih bodo poizkušale ohraniti prednost dveh točk pred novomeško Krko, kar bi pomenilo osvojitev petega mesta.
REZULTATI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 28:31 (15:14), Krka - Olimpija 29:37 (14 :19), Krim Mercator - Zagorje GEN I 29:29 (10:15).
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so v sredo tesno izgubile proti ekipi iz Žalca (na sliki Ana Mihaela Ciora).
1.	KRIM MERCATOR 8
2.	OLIMPIJA	8
3.	ZAGORJE GEN - I 8
4.	CELEIA ŽALEC 8
5.	MER. TENZOR PTUJ 8
6.	KRKA	8
7	1	0
7	0	1
5	1	2
2	1	5
1 1	6
0 0	8
59 53 47 36 26 24
ber 2, Pirc 2, Potočnjak, 4, Turnšek 4 (1), Plaskan, Kramer, Škafar, Potočnik, Tratnik 2. Trener: R. Filipčič.
SEDEMMETROVKE: Mercator 12 (9), Celeia 6 (5); IZKLJUČITVE: Mercator 18 min., Celeia 10 minut
V prvem delu sta obe ekipi, ki se zelo dobro poznata (Marinčkova in Potočnjakova sta že igrali za Ptuj), pokazali enakovredno igro. Do 20. minute nobeni ni uspelo doseči višje prednosti, nato pa so si domačinke vendarle priigrale nekaj zadetkov prednosti. Za-
radi nepazljivosti v obrambi je predvsem Šutajeva dosegala veliko zadetkov in do polčasa je domačim ostal le en gol prednosti.
Še bolj zagrizeno in borbeno je bilo v nadaljevanju, ko sta si ekipi trudili priigrati občutno prednost. Rezultat je bil kar 11-krat izenačen, dve minuti pred koncem pa so si gostje uspele priigrati prednost dveh zadetkov. Gostiteljice so v naslednjih napadih nekajkrat zapravile žogo, kar so gostje izkoristile
Nogomet • Aluminij
Še vedno možnost za 2. mesto
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v zadnjem tednu odigrali sanjsko, saj so prepričljivo slavili na vseh treh srečanjih. Najprej so na domačem igrišču brez večjih težav odpravili drugouvrščeno ekipo Triglava (6:1), nato so v Ajdovščini dali lekcijo Primorju (1:4), za konec pa so doma visoko ugnali še MU Šentjur (7:0). Če se ne bi prebudili nekoliko prepozno, bi zagotovo brez večjih težav osvojili vsaj drugo mesto. Pomemben člen v teh zmagah Kidričanov je bil vezist Gregor Režonja, ki je na zadnji tekmi proti MU Šentjur dosegel tri zadetke in izgubil »sladki dvoboj« z mladim reprezentantom Martinom Milcem, ki je dosegel štiri. »Že pred to zadnjo serijo
smo igrali zelo dobro, vendar nismo bili uspešni v realizaciji. Končno se nam je odprlo, pričeli smo zadevati in s tem mleti svoje tekmece. To me ne preseneča, saj je vzdušje v ekipi pravo. Igral sem že v nekaj ekipah, vendar takšnega pozitivnega vzdušja še nisem doživel,« je dejal Gregor Režonja.
Do konca prvenstva še obstaja teoretična možnost, da bi Kidričani končali na drugem mestu. O tem nam je odlični nogometaš dejal naslednje: »Do konca prvenstva ni več veliko tekem, kar je za nas, ki smo v odlični formi, slabo. Ob tem naj bi imeli »vsaj na papirju« lažje nasprotnike, čeprav lahko v tej ligi vsak premaga vsakega. Mi se bomo trudili do konca, in
Lestvica strelcev 2. SNL: 15 zadetkov: Darko Kremenovič (Primorje); 13 zadetkov: Dejan Burgar (Triglav Gorenjska); 9 zadetkov: Dejan Purišič (Aluminij); 8 zadetkov: Ivan Firer (Dravinja Kostroj), Marko Kmetec, Martin Milec (oba Aluminij), Josip Špe-lic (Bela krajina), Januš Štante (Dravinja Kostroj); 7 zadetkov: Ladislav Stanko (G. Šenčur) ...
če se bo ponudila priložnost, jo bomo vsekakor izkoristili. Toda najprej gremo na težko gostovanje v Ivančno Gorico, saj se Livar bori za obstanek. Imajo dobro igralsko zasedbo, vendar imamo tudi mi svoje adute.«
Danilo Klajnšek
in brez večjih težav zadržale prednost.
Pri domačinkah se je močno poznala odsotnost poškodovane Stele Mateša, zaman pa so bila tudi vsa prizadevanja vra-tarke Križančeve, ki je nabrala 14 obramb, s čimer je prekosila tudi reprezentančno vratarko Marinčkovo (11 obramb). Ljubitelji rokometa na Ptujskem bodo v soboto v dvorani Center lahko pozdravili državne prvakinje Krima.
anc
Rokomet • MIK liga
Izogniti se osjim pikom
Rokometaši Jeruzalema bodo v soboto, 8. maja, ob 19. uri gostovali v Rdeči dvorani, kjer domujejo rokometaši Gorenja, ki so še vedno aktualni državni prvaki. Upi Velenjča-nov o novem naslovu državnih prvakov so majhni, vendar v taboru Velenja se ne mislijo predati in bodo v tem zaključku prvenstva skušali priti do senzacionalnega preobrata. Ormožani odhajajo v Velenje v nepravem trenutku, po seriji visokih porazov, kar je posledica njihovih slabih iger in ne toliko moči tekmecev. Na drugi strani je Gorenje po izpadu iz Lige prvakov ujelo pravi ritem in nanizalo zmagi nad Celjani in Trebanjci. Če k temu dodamo še razplet zadnje tekme med Jeruzalemom in Gorenjem 24. marca v Ormožu (27:27), se ekipi trenerja Saša Prapotni-
ka (na fotografiji) ne piše prav nič dobrega. Trener Gorenja Branko Tamše tokrat nima težkega dela, saj svojih fantov ne bo rabil posebej motivirati, saj v igralcih tli sla po maščevanju po dogodkih na ormoškem parketu. Želja gostov iz Ormoža je, da se v čim večji meri izognejo osjim pikom, da se v Ormož vrnejo zdravi in s kulturnim porazom. O presenečenju v taboru Ormoža ne sanjajo, saj se zavedajo, da je gostovanje v Rdeči dvorani ena najhujših mor ormoških rokometašev nasploh v zgodovini nastopov v 1. A-ligi. V Velenju Jeruzalem še nikoli ni osvojil niti ene same točke! V vrstah Gorenja so se odločili, da si bo tekmo med Velenjčani in Ormožani možno ogledati brezplačno.
uk
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Režonja (Aluminij, desno)
Nogomet • 1. SNL - licenciranje
Na prvi stopnji štirje prvoligaši brez licenc, med njimi tudi Labod Drava
Komisija za licenciranje nogometnih klubov je v ponedeljek v Ljubljani predstavila rezultate licenciranja za 1. slovensko nogometno ligo in tekmovanja pod okriljem Evropske nogometne zveze (UEFA) v sezoni 2010/11. Ti niso blesteči, saj so na prvi stopnji brez domače tekmovalne licence ostali kar štirje prvoligaši. Ti imajo čas za pritožbe do 15. maja.
Prvoligaši so imeli čas za oddajo vlog za licence do 31. marca. Vseh deset klubov je to pravočasno storilo. Vsi so tudi vložili vloge tako za licence 1. SNL kot za tekmovanja UEFE, le ptujska Drava je zaprosila le za domače tekmovanje. Obe licenci je prvostopenjska komisija potrdila Domžalam, Gorici, lendavski Nafti, Mariboru in velenjskemu Rudarju, Interblocku je potrdila licenco za 1. SNL (ne pa za Uefo, glavni trener Borivoje Lučic namreč nima mednarodne licence PRO-UEFA), zavrnila pa je vloge Drave, Celja, ljubljanske Olimpije in državnega prvaka Kopra.
Pri vseh zavrnjenih vlogah je skupna točka neizpolnjevanje finančnega kriterija. Po mnenju Siniše Mitroviča, vodje področja pravnih in finančnih kriterijev in člana licenčnega oddelka pri Nogometni zvezi
Slovenije, gospodarska kriza nima nič s tem. »Nobene od teh težav ni mogoče pripisati krizi. Ta je sicer gotovo vplivala na klube, vendar iz teh postopkov in predložene dokumentacije je razvidno, da se je večina klubov pravočasno pripravila na krizo in je tudi temu primerno in pravočasno reagirala,« je pojasnil Mitrovič.
Slednji pa je takoj dodal še: »Po drugi strani pa poglejte samo sestave igralskega kadra pri klubih v lanski in letošnji sezoni. Že po tem, koliko je stala sestava moštva nekaterih prosilcev za licenco v prejšnjem in tem letu, je marsikaj jasno. Tudi po številu igralcev pod pogodbo je mogoče ugotoviti, kdo se je pripravil na krizo in kdo ne ter kdo je v času krize celo še bistveno povečal
igralski kader pod pogodbo.«
»Licenčni organi in licenčna administracija so delovali redno skozi vse leto, administracija je predvsem spremljala delovanje klubov, nosilce obstoječih licenc in jih opozarjala na tveganja za pridobitev naslednje licence. Natančna analiza tokrat še ni pripravljena, saj postopki tečejo še za pet klubov. Analizo bomo predstavili po odločitvi drugostopenjske komisije. Že zdaj pa je mogoče ugotoviti, da je na finančnem področju pri poravnavanju obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb prišlo do povečanja dogovorov za plačilo pod pogoji odloga ter do povečanja uradnih sporov pred pristojnimi organi,« je še povedal Mitrovič.
STA, JM
Klubi imajo čas za pritožbe do 15. maja, končni rezultati sedmega licenciranja po vrsti pa bodo znani 31. maja.
Iz ptujskega prvoligaša so sporočili, da ta zavrnitev ne pomeni nič posebnega in da bodo do omenjenega roka dopolnili vlogo. »Glede na opis pomanjkljivosti lahko povemo le, da je potrebna le manjša dopolnitev vloge in da ne pričakujemo težav s pridobitvijo licence na drugi stopnji,« so zapisali iz Laboda Drave.
Golf • Igrišče za golf Ptuj
Le še teden dni do začetka edinega profesionalnega turnirja v Sloveniji
Le še dober teden nas loči do začetka golfskega dogodka leta v Sloveniji, ko bo Ptuj med 14. in 16. majem gostil turnir profesionalne serije Alps tour. Turnirji te serije so se tudi letos začeli v Maroku, nadaljevali pa v Španiji in Avstriji, kjer so gol-fisti še sedaj.
Agencija SEM bo še tretjo leto zapored na Ptuju organizirala izjemno pomemben golf dogodek, ki bo tokrat pritegnil rekordno število igralcev. Sodeč po trenutnih prijavah si bomo lahko na Ptuju ogledali okrog 120 igralcev iz več kot 15 držav. Med njimi bo tudi lanski zmagovalec Italijan Marco Crespi, ki je turnir zaključil z 18 udarci pod parom igrišča. Glavna slovenska aduta na Ptuju bosta zagotovo Matjaž Goj-čič in Grega Slabe.
Slednji je minuli konec tedna na turnirju serije Alps tour v Avstriji osvojil 10. mesto, v konkurenci 138 igralcev je tridnevno tekmovanje končal z 10 udarci pod parom igrišča. Tradicionalni turnir na igriš-
ču Maria Lankowitz je bil zanj prvi v sezoni. Dobro se je po polletni odsotnosti zaradi poškodbe palca na nogi vrnil tudi 28-letni Matjaž Gojčič. Slednji se je pripravljal na Floridi ter nato še v Španiji, kjer je odigral nekaj pripravljalnih turnirjev. Uspešno, z uvrstitvijo v rez, je zaključil tudi uvodna turnirja pod okriljem Alps toura v Španiji. Na turnirju El Scorpion v Valencii je osvojil 38. mesto med 135 igralci (dva udarca nad parom igrišča), na turnirju Emporda Golf pa je bil še boljši - osvojil je končno 27. mesto med 138 tekmovalci (trije udarci pod parom).
»Letos je konkurenca izjemno močna, moj uvod pa je eden najboljših v karieri. Zelo sem zadovoljen s povratkom, žal mi je le, da mi je poškodba porebrne mišice preprečila udeležbo na zadnjem turnirju v Avstriji,« je povedal Matjaž, ki si želi pred Ptujem nastopiti še na enem turnirju, da ujame tekmovalni ritem.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič je letos v Španiji odlično začel sezono turnirjev Alps toura.
Motokros
T. Gajser in K. Tadič odlična
Motokrosisti so v Slovenskih Konjicah nadaljevali svoje dirkanje za državno prvenstvo; tam je bila namreč na sporedu druga letošnja dirka. Znova so bili uspešni tekmovalci iz našega območja. V kategoriji MX 85 je svojo premoč potrdil evropski prvak Tim Gajser (MD Fe-roda Celje), ki je skupno osvojil prvo mesto, saj je bil najboljši v obeh finalnih vožnjah.
V kategoriji MX - 125 je skupno 2. mesto pripadlo Kristjanu Tadiču (MTD Racing team), ki se vrača v vrhunsko formo. V prvi vožnji je bil najboljši, v drugi pa je bil drugi. Kristjan je tudi v kategoriji MX Open pokazal, da drugo mesto v kategoriji MX - 125 ni bilo naključje, saj je bil tudi tukaj v skupnem seštevku pod samim vrhom - osvojil je tretje mesto.
Borut Bele (TRK Tajfun šport) je v kategoriji MX - 125 ccm skupno zasedel sedmo
mesto, vendar mu je pri obeh vožnjah nagajal motor, zaradi česar se je moral prebijati iz ozadja. V veteranski konkurenci je bil ponovno v ospredju neuničljivi mojster motokrosa Bogomir Gajser (AMD Fe-roda Celje), ki je tudi tokrat zmagal.
Tim Gajser po dveh dirkah osmi
V Siauliji v Latviji in Lidzvar-ku na Poljskem sta potekali dve dirke za evropsko prvenstvo. Odlično je nastopil Tim Gaj-ser (AMD Feroda), ki je v prvi dirki osvojil tretje mesto, v drugi pa je zaradi predrte zračnice odstopil. Na Poljskem je Tim osvojil četrto mesto v prvi vožnji, v drugi pa ostal brez točk. Po dveh dirkah je v skupnem seštevku osmi.
Danilo Klajnšek
Ptuj • Sprejem za državne prvake v rokometu
Uspeh, ki je vreden več
Petnajstega aprila so ro-kometaši OŠ Ljudski vrt, rojeni leta 1995 in mlajši, osvojili državni rokometni naslov. Ekipa 14 osnovnošolcev je pod mentorskim vodstvom Igorja Ivančiča odigrala 16 tekem. V finalu državnega tekmovanja, ki je bil 15. aprila v OŠ Srečka Kosovela v Sežani, so si priborili prvo mesto. Ekipo državnih rokometnih prvakov sestavljajo Martin Vrbančič (kapetan ekipe), Rok Šalamun, Davorin Le-vanič, Luka Reisman, Teo Prapotnik, Aljaž Mori, Toni Rogina, Filip Jerenec, Mario Kenda, Žan Černivec, Kevin Krajnc, Miha Tetič-kovič, Žan Bukvič in Rok Dravčbaher.
Za osvojeni državni naslov jim je 5. maja na priložnostnem sprejemu v Mestni hiši na Ptuju čestital tudi ptujski župan Štefan Čelan. Sprejema so se udeležili ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič, direktor uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar, Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Ptuj, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Lenar-tič in nekateri drugi. Pohvalil
Foto: Črtomir Goznik
Državni prvaki v rokometu, ekipa OŠ Ljudski vrt, na sprejemu v poročni dvorani Mestne hiše
je njihovo igro, v katero so vložili veliko naporov, obenem pa čestital strokovnemu vodstvu, ki je ekipo pripeljalo do takšne ravni igre, ki jim je prinesla vrhunski rezultat. Skromna pozornost, ki so jo jim izkazali s sprejemom v Mestni hiši, naj jim bo spodbuda za nadaljnje delo. Na področju športne infrastrukture se je v MO Ptuj v
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan ekipe državnih prvakov Martin Vrbančič je majico zmagovalne ekipe izročil ptujskemu županu Štefanu Čelanu.
Namiznoteniške novice
Klubsko prvenstvo NTK Ptuj
Pred prvomajskimi počitnicami je v dvorani Mladika potekalo klubsko prvenstvo najmlajših članov NTK Ptuj. Skupaj je pod vodstvom Toma Džankiča nastopilo 9 mladih tekmovalcev (štirje so manjkali) namiznoteniške šole, šest fantov in tri dekleta, ki so igrali po sistemu vsak z vsakim. Največ je znova pokazal Jernej To-
plak Masten, ki je izgubil le en dvoboj in je že drugič zapored osvojil prehodni pokal. Če mu bo to uspelo še tretjič, bo ostal v njegovi lasti. Pri dekletih je bila prva Katja Krajnc.
Vrstni red: 1. Jernej Toplak Masten, 2. Aljaž Bojnec, 3. Aljaž Mohorič, 4. Marsel Šegula, 5. Katja Krajnc, 6. Sašo Malovič, 7. Miha Štumberger, 8. Amanda Muršec, 9. Daniela Tomanič Butkovska.
Istočasno so svoje prvenstvo
zadnjem času veliko naredilo, tako da bodo mladi ptujski športniki imeli primerljive pogoje za delo, s tem pa tudi možnosti, da bodo z dobro igro nadaljevali in dosežene rezultate še nadgradili. Konec maja bo odprta prva športna dvorana pri OŠ Mladiki, jeseni pa bodo dobili v OŠ Ljudski vrt še prvi športni in vadbeni objekt, ki izpolnjuje vse pogoje za igro v zaprtih prostorih za potrebe evropskih in svetovnih tekem. Ptujski župan si želi, da bi bilo takšnih uspehov mladih ptujskih športnikov v bodoče še več. Ob tej priložnosti je mentorju ekipe Igorju Ivančiču izročil medaljo MO Ptuj.
Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič je ponosna na dosežke mladih rokometašev, sprejem v Mestni hiši je dobra motivacija za nadaljnje delo. Hvaležna je tudi za strokovno delo RK Drava, v katerem večina mladih rokometašev trenira. Obenem upa, da bo sodelovanje s klubom tudi v bodoče tako dobro, kot je bilo doslej.
igrali tudi veterani, pri katerih je zmagal Roman Tomanič.
Polfinalno državno šolsko prvenstvo
V drugi polovici aprila je v Petrovčah pri Celju potekalo polfinalno državno šolsko prvenstvo v namiznem tenisu. Barve šol s širšega ptujskega območja so zastopali Anja Bez-jak (7. razred OŠ Kidričevo), Katja Krajnc (4. razred) in Jan
Zahvalila se je mentorju Igorju Ivančiču, saj je uspeh dosežen v pogojih, ki bi mnoge demo-tiviral, saj so brez lastne telovadnice, kjer bi lahko vadili. Kljub temu mu je uspelo ekipo sestaviti in povezati. Zelo pa je tudi ponosna, da so v »sanjski ekipi« rokometašev osnovnih šol Slovenije tudi trije njihovi rokometaši, Martin Vrbančič, Davorin Levanič in Luka Re-isman. Tatjana Vaupotič pa si tudi želi takšno športno politiko v MO, ki bo znala vključiti mlade ptujske športnike v odrasle ekipe in z njimi tekmovati ter dosegati športne višave. Tu se včasih stvari zapletejo, ugotavlja. Uspešnim rokometašem OŠ Ljudski vrt je za naslov državnega prvaka čestital tudi v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Lenartič. S pridobitvijo nove dvorane bodo v OŠ Ljudski vrt imeli vse pogoje, da bodo tudi sami organizirali finale državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu.
MG
Harb (7. razred, oba OŠ Mladika), ki so tudi člani NTK Ptuj.
Vsi trije so se odlično odrezali, saj so v zelo močni konkurenci osvojili medalje. Jan in Anja sta bila v svoji kategoriji prvi, Katja pa je osvojila 2. mesto. S temi uvrstitvami so si zagotovili tudi vstopnice na zaključno, finalno prireditev državnega šolskega prvenstva, ki bo predvidoma v drugi polovici meseca maja 2010.
JM
Najboljši trije na klubskem tekmovanju najmlajših članov NTK Ptuj: Aljaž Bojnec, Jernej Masten Toplak in Aljaž Mohorič.
Jan Harb, Katja Krajnc in Anja Bezjak so se uvrstili v finale državnega osnovnošolskega tekmovanja.
Atletika • 9. ormoški mali maraton
Rekordna udeležba in novi rekordi
9. ormoški mali maraton, ki ga je v športnem parku Mestna graba organiziral AK Ormož, je potekal v odličnih vremenskih pogojih. Udeležba je bila rekordna, saj se je enega največjih športnih dogodkov na Ormoškem udeležilo 325 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Postavljeni so bili tudi novi rekordi na razdaljah na 21 in 10 km. Ida Šurbek je slavila na 21 km z novim rekordnim časom 1:26:49, Ormožanka Bernarda Ivančič je v isti konkurenci zasedla 3. mesto s časom 1:34:25. Pri moških na 21 km je z novim rekordom proge 1:12:15 zmagal Mario Vračič. Na 10 km progah je pri ženskah slavila Valentina Županič s časom 45:11, pri moških pa je peto zaporedno
Pred vrati AK Ormož bosta kmalu dve novi prireditvi: odprtje atletskega stadiona v Ormožu z znanimi slovenskimi atleti (15. maj 2010) in organizacija 7. ormoškega uličnega teka (24. junij 2010).
zmago v Ormožu dosegel Bojan Purgaj z rekordnim časom 34:50. Vse skupaj je na tekih na 21 in 10 km nastopilo 174 tekmovalcev, 78 na 10 in 96 na 21 km. Rekordno udeležbo so organizatorji zabeležili na otroških tekih, ki se jih je skupaj udeležilo 151 otrok, kar je zelo razveseljiv podatek in dokaz, da se atletika v Ormožu razvija v pravo smer. Najštevilčnejši so bili osnovnošolci iz OŠ
Najboljši s teka na 21 km
Sveti Tomaž in RK Jeruzalem Ormož. Izjemno zanimivo je bilo na štafetnih tekih, kjer so tretjo zmago in s tem lepi pre-
hodni pokal v trajno last osvojile osnovnošolke OŠ Miklavž pri Ormožu.
Uroš Krstič
Utrinek z 9. ormoškega maratona
Rezultati:
21 km ženske: 1. Ida Šurbek 1:26:49, 2. Nataša Prašnikar 1:33:01, 3. Bernarda Ivančič 1:34:25.
21 km moški: 1. Mario Vračič 1:12:15, 2. Zdenko Klemenčič 1:12:42, 3. Tadej Kaluža 1:13:22.
10 km ženske: 1. Valentina Županič 45:11, 2. Barbara Škerget 48:21, 3. Tadeja Rožič 49:32.
10 km moški: 1. Bojan Purgaj 34:50, 2. Boris Rožič 35:33, 3. Miran Dov-nik 36:13.
Deklice na 1200 m: 1. Mateja Pokrivač, 2. Monika Meško, 3. Tjaša Do-večar.
Deklice na 600 m: 1. Katja Petek, 2. Janja Zadravec, 3. Saša Črnjavič. Deklice na 300 m: 1. Lea Dimitrovski, 2. Urška Belšak, 3. Ivana Cizelj. Dečki na 1200 m: 1. David Kralj, 2. Matjaž Peruš, 3. Dejan Gerič. Dečki na 600 m: 1. Aleš Kamenšek, 2. Primož Kosi, 3. Primož Ozmec. Dečki na 300 m: 1. Niko Sovič, 2. Luka Viher, 3. Jure Lukman. Štafeta deklice: 1. OŠ Miklavž pri Ormožu, 2. OŠ Ormož, 3. OŠ Tomaž. Štafeta dečki: 1.OŠ Tomaž, 2. OŠ Ivanjkovci
Atletika • Atletski pokal Slovenije
Spodbudno za začetek
Konec aprila se je s kvalifikacijami atletskega pokala Slovenije za člane in članice v Ljubljani začela poletna atletska sezona v Sloveniji. Članom Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je služila kot pregledno tekmovanje, kjer so imeli priložnost preizkusiti svojo formo, hkrati pa ugotoviti, v kateri smeri jo je potrebno še nadgraditi. Največ
uspeha je ptujsko zastopstvo poželo v ženskem teku na 400 metrov. Laura Pajtler in Urška Škerget sta zasedli drugo in tretje mesto s solidnim rezultatom za začetek sezone. Laura je tekla 57,79 sekunde, Urška pa 58,79 sekunde. Med prve tri se je uspelo prebiti še Luciji Hameršak, ki je disk vrgla 36,03 metra. V teku na 100 metrov
je bila Nuša Turk sedma (13,90 sekunde). Pri članih se je Mitja Horvat prvič poizkusil v teku na 400 metrov, končal pa je na sedmem mestu s časom 50,91 sekunde. Rok Grdina je zasedel osmo mesto v metu kopja (53,77 metra), Rok Purg pa je bil četrti na 100 metrov (11,80 sekunde).
UE
Laura Pajtler je obetavno začela sezono v teku na 400 metrov.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, liga U-14
1. SML
REZULTATI 25. KROGA: NS Poli Drava - CM Celje 1:1, Interblock - Aluminij 1:2, Triglav - Domžale 0:2, HIT Gorica - Luka Koper 2:2, Mura 05 - Bilje Renče 2:5, Nissan Ferk Jarenina - Olimpija 1:2, Simer šampion - Rudar Velenje 0:1.
1. HIT GORICA	25	16	4	5	73:32	52
2. MARIBOR BR.	24	16	3	5	72:21	51
3. DOMŽALE	25	15	2	8	44:29	47
4. LUKA KOPER	26	12	8	6	42:34	44
5. INTERBLOCK	25	13	4	8	69:43	43
6. ALUMINIJ	25	13	4	8	42:35	43
7. SIMER ŠAMPION 25		12	6	7	57:28	42
8. TRIGLAV	25	13	1	11	55:32	40
9. NŠ POLI DRAVA 25		11	5	9	40:38	38
10. RUDAR (V)	25	11	3	11	47:49	36
11. CM CELJE	25	8	6	11	41:47	30
12. OLIMPIJA	25	8	3	14	34:59	27
13. MURA 05	25	7	3	15	29:64	24
14. F. JARENINA	25	5	5	15	29:63	20
15. SLOVAN	24	5	5	14	25:63	20
16. BILJE - RENČE 26		3	2	21	24:85	11
Pauko (Gril), Wagner, Matjašič. Trener: Tomislav Grbavac.
INTERBLOCK - ALUMINIJ 1:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Vrhunc (3), 1:1 Medved (14), 1:2 Pučko (35)
ALUMINIJ: Zajc, Grajfoner, Strel (Letonja), Holcman, Polajžer, Medved, Čeh, Petek (Pulko), Horvat, Pučko, Vindiš. Trener: Bojan Spehonja.
14.	CM CELJE 24 6 6 12 28:46 24
15.	RUDAR (V) 25 4 8 13 13:43 20
16.	BILJE-PRIMOR. 26 2 3 21 25:78 9
1. SKL
NŠ POLI DRAVA - CM CELJE 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Žurej (25), 1:1 Matjašič (79)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Topolnik (Simonič), Hauptman, Feko-nja, Krajnc, Kurež, Ljubec (Kajtazi),
REZULTATI 25. KROGA: NŠ Poli Drava - CM Celje 2:1, Interblock -Aluminij 5:0, Triglav - Domžale 3:2, HIT Gorica - Luka Koper 1:1, Simer šampion - Rudar Velenje 1:4, Mura 05 - Bilje Renče 3:1, Nissan Ferk Jarenina - Olimpija 2:0.
1.	INTERBLOCK
2.	HIT GORICA
3.	MARIBOR BR.
4.	DOMŽALE
5.	OLIMPIJA
6.	LUKA KOPER
7.	TRIGLAV
8.	MURA 05
9.	JARENINA
10.	SIMER ŠAMP.
11.	POLI DRAVA
12.	SLOVAN
13.	ALUMINIJ
25 19		5	1	65:16	62
25 16		4	5	56:27	52
24 15		5	4	49:9	50
25 16		2	7	52:37	50
25 12		4	9	34:30	40
26	9 11		6	37:34	38
25 11		4	10	34:35	37
25	9	6	10	38:34	33
25	8	7	10	44:47	31
25	8	6 11		32:42	30
25	8	4	13	34:46	28
24	7	6 11		30:39	27
25	8	3	14	25:43	27
NŠ POLI DRAVA - CM CELJE 2:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Verbič (12. z 11 m), 1:1 Boškovič (13), 2:1 Legčevič (75) NŠ POLI DRAVA: Musič, Petrovič, Brezjak, Rakovec, Goričan, Kajzer, Krajnc (Trep), Legčevič, Boškovič, Sitar (Kirič), Pukšič (Leskovar). Trener: Damjan Vogrinec.
INTERBLOCK - ALUMINIJ 5:0 (1:0)
ALUMINIJ: Peršuh, Kelc (Damše), Kajtna, Dvoršak-Š pehar, Jus, Saga-din, Vujisič, Cafuta, Babšek (Kočar), Korpar (Jerkovič), Špehonja (Šešo). Trener: Silvo Berko.
Liga U 14 vzhod
REZULTATI 25. KROGA: Dravinja
-	Aluminij 2:2, Simer šampion - NŠ Poli Drava 2:1, Dravograd - Tehno-stroj Veržej 6:0, Nafta - Maribor Branik 1:5, Nissan Ferk Jarenina
-	CM Celje 2:4, Brežice - AHA EMMI Bistrica 8:0.
1.	MARIBOR BR. 25 23 1 1 98:9 70
2.	BREŽICE 25 17 3 5 56:23 54
3.	SIMER ŠAMP. 25 17 3 5 52:27 54
4.	DRAVINJA 25 12 6 7 59:32 42
5. CM CELJE	25	13	3	9	57:31	42
6. TEHNO. VERŽEJ 25		13	3	9	57:50	42
7. NŠ POLI DRAVA 25		14	0	11	37:36	42
8. MURA 05	24	13	1	10	42:36	40
9. DRAVOGRAD	25	10	1	14	42:46	31
10. ŽELEZNIČAR	24	9	2	13	36:65	29
11. ALUMINIJ	25	9	1	15	38:61	28
12. NAFTA	25	8	1	16	41:56	25
13. RUDAR (V)	24	7	3	14	23:46	24
14. JARENINA	25	7	3	15	29:53	24
15. POBREŽJE G.	24	7	1	16	25:63	24
16. A. E. BISTRICA 25		1	4	20	9:67	7
DRAVINJA - ALUMINIJ 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Špehonja (32), 0:2 Buhin (60), 1:2 Mlakar (62), 2:2 Pri-stovnik (69)
ALUMINIJ: Klasinc, Finžgar, No-vačan, Kelc, Mesarič (Miložič), Novak, Gerečnik, Podbrežnik (Buhin), Debeljak (Ornik), Špehonja (Klobučar), Kirbiš (Knez). Trener: Vladimir Ripak.
SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Aleksandrov (18), 1:1 Korpič (26), 2:1 Morina (44)
NŠ POLI DRAVA: Megla, Šošta-rič (A. Krajnc), Pihler (Bela), Jaušo-vec, Ž. Krajnc, S. Krajnc, Vrbanec, Korpič (Majcen), Zupanič, Rogina (Fleten), Pajnkiher. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Livar - Aluminij, Krško - Gar-min Šenčur, MU Šentjur - Dravinja Kostroj, Primorje - Mura 05, Triglav Gorenjska - Bela krajina.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 22. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Šmartno, Tehno-stroj Veržej - Odranci, Mons Claudius - Simer šampion, Tromejnik G Kalamar - Tehnotim Pesnica, Kovinar Štore - Čarda, Paloma - Zreče, Koroška Dravograd - Malečnik.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Trgovine Jager - LKW Jack Gerečja vas, KIV Vransko - Pohorje, Šoštanj - Koroške gradnje, Peca
-	AHA EMMI Bistrica, Boč Poljčane - Bukovci; NEDELJA ob 17.00: Pod-vinci - Partizan Fram, Carrera Optyl Ormož - GIC Gradnje Rogaška.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Apače, Oplotnica
-	Pragersko; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Markovci, Videm - Hajdina; NEDELJA ob 17.00: Dornava - Središče, Gorišnica - Zavrč.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Makole - Podlehnik, Zgornja Polskava - Slovenja vas, Cirkulane - Spodnja Polskava, Tržec - Hajdo-še; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Leskovec.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: 11. KROG - PETEK ob 18.00: Gorišnica - Dornava, Grajena - Markovci.
SKUPINA CENTER: 11. KROG - PETEK ob 18.00: Skorba - Drava, Podlehnik - Apače, Leskovec - Videm. SKUPINA ZAHOD: 11. KROG - PETEK ob 18.00: Lovrenc - Pohorje
-	Oplotnica, Polskava - Boč, Prepolje - Pragersko.
LIGE U 14-VZHOD
26. KROG: Aluminij - Brežice (petek ob 18.00), NŠ Poli Drava - Železničar (sobota ob 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: Dornava - Velesovo Kamen Jerič (nedelja ob 13.00), Pomurje Beltinci - Jevnica, Krka - Maribor, Rudar Škale - HV TOUR Slovenj Gradec.
Futsal
1. FUTSAL LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 5. KROGA: Sevnica - FC Krona bar Ptuj (petek ob 20.00), Tomi Press Bronx - Glin Nazarje.
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator (sobota ob 19.00 v ŠD Center na Ptuju), Celeia Žalec - Krka, Olimpija - Zagorje GEN - I
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Gorenje - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Ci-mos Koper - Slovan, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško.
1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Krka (sobota ob 19.00), Radeče MIK Celje - Istrabenz plini Izola, Sviš Pekarne Grosuplje - Šmartno 99, Celje Pivovarna Laško B - Sevnica, Grča Kočevje - Grosuplje, Alples Železniki - Ajdovščina.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Pomemben delež Zafoštnika v reprezentanci
Slovenska namiznoteniška moška reprezentanca je v okviru tekmovanja v evropski ligi imela dve tekmi in na obeh slavila zmagi. Najprej je v Luk-semburgu zmagala z rezultatom 3:1, v Latviji pa še bolj tesno - 3:2. Za slovensko izbrano
vrsto je uspešno nastopil tudi Ptujčan Gregor Zafoštnik, ki je v Luksemburgu prispeval eno točko, v Latviji pa celo dve; najprej je bil uspešen v igri posameznikov, pri rezultatu 2:2 pa še v odločilnem dvoboju v igri dvojic skupaj z Maticem Slode-jem. V bistvu je bila odločilna njegova zmaga proti Sandjisu Vasiljevsu 3:2. S to zmago si je Slovenija zagotovila drugo mesto v skupini, takoj za Grki.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Polfinale veteranskega pokala
MNZ Ptuj je v sezoni 2009/2010 poskrbela za dodatno tekmovanje veteranskih ekip, in sicer za pokalno. Le-to je sedaj pred samim zaključkom, saj sta bili odigrani obe polfinalni tekmi. V prvem srečanju so veterani ptujske Drave igrali v Ormožu in premagali svoje domačine 3:2, v drugem pa so veterani Skorbe v Polskavi z rezultatom 1:0 premagali ekipo Polskave. V finalnem srečanju, ki bo 18. maja, se bosta tako pomerili Drava in Skorba.
Danilo Klajnšek
Foto: Host
Foto: Host
Planinski kotiček
Pohod na Golico
Planinsko društvo Naveza iz Vidma pri Ptuju organizira v soboto, 15. maja, pohod na Golico (1835 m).
Urnik pohoda: udeleženci pohoda se zberejo ob 6. uri v Vidmu pred trgovino Žerak, od koder se bomo odpeljali z avtobusom proti Jesenicam.
Smer pohoda: pohod bomo pričeli od Doma na Javorniškem rovtu (975 m) in nadaljevali skozi planino pod Golico. Hoje je za približno 4 ure. Sestopili bomo po krajši poti, cca. 2 uri. Vrnitev je predvidena med 18. in 19. uro.
Oprema: planinski čevlji, topla oblačila (vremenu primerna), pohodne palice. Hrana in pijača iz nahrbtnika, možnost toplega obroka v koči.
Prevoz: avtobus 20 evrov, plačilo ob prijavi pri Majdi Forstnerič na Polje-dom na Turniščah (GSM 041 604 490) ali na sedežu društva Vareja 2 a, GSM 041 588 261, do zasedbe 30 prostih mest na avtobusu. Vodil bo vodnik PZS Marko Milošič s sovodniki.
Želimo vam obilo prijetnih užitkov in varen korak v objemu narcis! Vabi UO PD Naveza.
Bowling • Podjetniška liga
Rezultati 9. kroga: VGP Drava -PSS 4:4, Mestna občina Ptuj - Čisto mesto Ptuj 4:4, Garant zavarovanje - Tames 0:8, DaMoSS - Da-Ma-Fin 8:0, db Transport - Bowling cetner Ptuj 7:1, MP Ptuj - Elektro Maribor 6:2, Ilkos Candles - Talum 3:5, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj 3:5. Zaostala tekma: Garant zavarovanje - Elektro Maribor 7:1.
Najboljši rezultat kroga je dosegla ekipa db Transporta (drugi rezultat celotne letošnje lige - sami so v 2. krogu dosegli že 2916), ki ima tudi med posamezniki na vrhu dva igralca: Sebastjana Kotnika in Milana Berghausa. Na vrhu sta se točkovno izenačili ekipi VGP Drava in Tames, predvsem na račun spodrsljaja prvih, ki so s PSS iztržili le štiri točke. Še slabše so jo odnesli člani Saška bara, ki so proti Radiu-Tedniku celo izgubili. V ponedeljek je na sporedu derbi med ekipama VGP Drava in db Transport.
1.	VGP DRAVA 9 2579 53 169,4
2.	TAMES	9 2716 53 168,8
3.	DB TRANSPORT 9 2892 51 168,5
4.	DAMOSS	9 2790 48 166,8
5.	SAŠKA BAR 9 2416 44 161,4
6.	MESTNA OBČ. PTUJ 9 2528 44 154,0
7.	TALUM	9 2512 40 158,8
8.	PSS	9 2376 40 154,5
9.	BOWLING C. PTUJ 9 2529 38 159,8
10.	ILKOS CANDLES 9 2382 36 152,7
11.	RADIO - TEDNIK 9 2534 31 155,1
12.	GARANT ZAVAR. 9 2217 27 144,3
13.	MP PTUJ	9 2275 26 143,8
14.	ČISTO MESTO PTUJ 9 2410 20 139,2
15.	ELEKTRO MARIBOR 9 2232 16 134,7
16.	DA-MA-FIN 9 2050 9 124,7
Najboljši posamezniki kroga: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) 823, 2. Milan Berghaus (db Transport) 772, 3. Črtomir Goznik (Radio-Ted-nik Ptuj) 762, 4. Jani Kramar (DaMoSS) 754, 5. Igor Vidovič (Tames) 741, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 709, 7. Zdenka Bratec (DaMoSS) 701, 8. Silvester Karl Strauss (DaMoSS) 700, 9. Marko Drobnič (Talum) 694, 10. Gorazd Belšak (Podjetje za stanovanjske storitve - PSS) 692.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (db Transport) povprečje 190,1, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,9, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 183,6, 4. Andrej Vajda (DaMoSS) 177,2, 5. Robert Šegula (Tames) 176,7, 6. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 176,6, 7. Aleš Korošec (db Transport) 176,4, 8. Igor Vidovič (Tames) 176,3, 9. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 173,8, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 173,2.
Pari 10. kroga: ponedeljek, 10. 5., ob 19.00: Garant zavarovanje
-	PSS, Tames - MP Ptuj, VGP Drava
-	db Transport, Talum - Saška bar; torek, 11. 5., ob 19.00: Da-Ma-Fin
-	Radio-Tednik Ptuj, Bowling center Ptuj - Mestna občina Ptuj, Čisto mesto Ptuj - Ilkos Candles, DaMoSS
-	Elektro Maribor.
JM
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Rezultati 15. kroga (25. 4., organizator ŠD Cerkvenjak Lotos ml.):
KMN Sv. Ana ml. - ŠND Old Boys ml. 4:0 (2:0), ŠD Zavrh - ZGD Slikople-skarstvo Branko Goričan 2:4 (0:0), M-trgovina Lormanje - ŠD Vitomarci 2:5 (0:3), ŠD Trnovska vas - Orfej 4:6 (1:1). Tekma ŠD Cerkvenjak Lotos ml. - KMN Sv. Trojica-Legija je bila prestavljena.
Rezultati 16. kroga (2. 5., organizator KMN Sv. Trojica - Legija): KMN Sv. Trojica Legija - M-trgovina Lormanje 4:7 (2:4), Orfej - KMN Sv. Ana ml. 1:2 (1:2), ŠND Old Boys ml. - ŠD Zavrh 1:8 (1:3), ŠD Cerkvenjak Lotos ml. - ŠD Trnovska vas 4:7 (2:4), ZGD Slik. B. Goričan - ŠD Vitomarci 7:3 (2:2).
1.	ŠD ZAVRH 16 13 1 2 81:31 40
2.	SLIK. GORIČAN 16 12 1 3 100:52 37
3.	M-T. LORMANJE 16 11 2 3 93:60 35
4.	TRNOVSKA VAS 16 8 2 6 62:56 26
5.	SV. ANA ml. 16 7 1 8 64:53 22
6.	OLD BOYS ml. 16 7 0 9 73:91 21
7.	SV. TROJICA-L. 15 5 2 8 58:55 17
8.	VITOMARCI (-1) 16 4 2 10 52:67 13
9.	ORFEJ 15 2 2 11 45:89 8
10.	ŠD CERKV. (-1) 14 2 0 12 48:119 5
B-liga
Rezultati 17. kroga (25. 4., orga-
nizator KMN Sv. Trojica II): KMN Sv.
Trojica II - KMN Sv. Trojica 4:17 (1:7), ŠD Pernica - NK Gočova 4:3 (3:2), ŠD Žerjavci - KMN Slovenske gorice 2:3 (0:3), Bavaria-It-Pernica - DMNR Sandberg Faž-vartom 5:1 (2:1), ŠD Selce - ŠD Kenguru Ilkos 4:4 (2:0), KMN Zavrh veterani - KMN Vitomar-ci 2:4 (0:3).
Rezultati 18. kroga (2. 5. 2010, organizator ŠD Pernica): ŠD Pernica - KMN Sv. Trojica 3:4 (2:1), ŠD Kenguru Ilkos - Bavaria-It-Pernica 5:8 (2:3), DMNR Sandberg Faž-var-tom - ŠD Žerjavci 6:2 (3:0), KMN Vitomarci - ŠD Selce 9:5 (4:2), KMN Slovenske gorice - KMN Sv. Trojica II 4:4 (2:3), NK Gočova - KMN Cerkvenjak Gostišče Pri Antonu ml. III 6:11 (4:2).
1.	SV. TROJICA 17 15 0 2 191:50 45
2.	IT-PERNICA 17 14 1 2 125:51 43
3.	DMNR SANDB. 17 12 2 3 89:63 38
4.	ŠD PERNICA 16 10 1 5 77:70 31
5.	VITOMARCI 16 9 1 6 75:51 28
6.	ZAVRH VET. 16 7 2 7 61:65 23
7.	KENGURU-ILKOS 16 6 1 9 65:66 19
8.	ŠD ŽERJAVCI 17 5 3 9 45:72 18
9.	CERKV. ml.III (-1) 16 5 1 10 55:84 15
10.	SLOV. GORICE 17 4 3 10 49:83 15
11.	ŠD SELCE 17 4 2 11 53:115 14
12.	SV. TROJICA II 17 2 2 13 55:141 8
13.	NK GOČOVA 5 0 1 4 23:39 1
UR
Šolski šport • Medobčinsko prvenstvo v odbojki
Naslova za OS Juršince in OS Destrnik-Trnovska vas
V športni dvorani v Juršincih sta bila odigrana finalna turnirja medobčinskega prvenstva v mali odbojki za učenke in učence. Najprej so se pomerila dekleta iz OŠ Kidričevo, Videm, Breg in domačinke iz Juršincev, ki so si nastop v finalu priborile v predtekmovanju. Po zanimivih in enakovrednih tekmah je naslov najboljših ponovno osvojila domača ekipa, ki je premagala vse tri nasprotnice z rezultatom 2:1, na drugo mesto, ki še vodi na
območno prvenstvo, so se uvrstila dekleta iz Kidričevega, ki so premagala vrstnice z Brega, videmska dekleta pa so ostala brez zmage. Pokale in medalje je najboljšim podelila ravnateljica Jelka Svenšek.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Juršinci
2.	OŠ Kidričevo
3.	OŠ Breg
4.	OŠ Videm
Že naslednji dan so na parket stopili učenci, ki so prav tako poskušali osvojiti prestižno
Fantje OŠ Destrnik-Trnovska vas: Drago Prelog, Tomaž Pesek, Nejc Pesek, Sergej Polanec, Alen Karo, Tilen Lacko Kolar, Žan Simonič, Matic Krajnc, Boštjan Rola.
Dekleta OS Juršinci - prvakinje medobčinskega prvenstva v odbojki.
lovoriko. Kakor vsako leto je za ta šport vladalo veliko zanimanje, saj se je na tekmovanje prijavilo osem ekip. Najboljše štiri ekipe iz predtekmovanja so se uvrstile na finalni turnir, ki je potekal v športni dvorani v Juršincih. Bili smo priča zelo zanimivim dvobojem, kjer so največ znanja ter borbenosti pokazali učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so na koncu zasluženo, brez izgubljene tekme, dvignili pokal za prvo
mesto. Mlajši učenci OŠ Des-trnik so tako dopolnili uspeh starejših dečkov, ki so se prvega mesta veselili v februarju. Z zmago so se učenci uvrstili na območno tekmovanje, ki bo v maju potekalo na OŠ Destrnik, kjer upajo na lep uspeh.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Juršinci
4.	OŠ Markovci
UR
Rokomet • Starejši dečki B - finalni turnir v Celju
Za Veliko Nedeljo bronaste medalje z zlatim sijajem
Mladi rokometaši Velike Nedelje so dosegli velik uspeh, kot ga pred sezono ni upal nihče napovedati - osvojili so vrhunsko 3. mesto. Ko so v klubu izvedeli, da do konca sezone zaradi poškodbe ne bo mogel igrati levoroki Kristjan Šoštarič, in ko se je tri dni pred finalom poškodoval Denis Jaušovec ter v petek zaradi bolezni v bolnišnici ostal še steber obrambe in odlični krožni napadalec Žiga Kumer, je bilo vodstvo ekipe šokirano. »Kaj pa zdaj?« je bilo edino vprašanje. Toda ostanek ekipe je nadomestil odsotne in odigral turnir tako, kot odigrajo le vrhunski igralci. Čeprav samo z 12 fanti, je ekipa trenerja Bojana Munde pokazala srčno in borbeno igro.
Že prva tekma proti Kopru je bila samo za gledalce z močnimi živci. Večji del prvega polčasa so mladi rokometaši iz Velike Nedelje vodili in ga zasluženo dobili z rezultatom 11:10. Ko so v drugem delu povedli 19:14, so vsi pričakovali lahko delo do konca tekme. Toda mladi Primorci so zaigrali kot prerojeni in tik pred koncem izenačili na 20:20. Odločilna je bila zadnja minuta, ko je Tomaž Cvetko obranil sedemmetrovko, v napadu pa je zadel Matic Bokša, ki je prav tako nastopil s poškodovano roko. Po prvi zmagi je bilo vsem lažje, saj je bil za igralce Velike Nedelje turnir velik pritisk, ki ga niso vajeni.
Na drugi tekmi so proti državnim prvakom Celju Pivovarni Laško ponovno zaigrali odlično in vodili večji del prvega polčasa. Domačini so jih ujeli šele v zadnjih minutah, ko so Nedeljani naredili nekaj napak, kar
Ekipa mlajših dečkov B Velike Nedelje
so odlični domačini takoj izkoristili. Tudi v drugem polčasu so gostje odigrali odlično, vendar so domačini prišli do vodstva s petimi zadetki (18:13). V teh minutah tekme, ko so domači naredili razliko, sta bila po besedah iz vrst Velike Nedelje osrednji figuri sodnika, ki sta naredila kar nekaj napak, vse v škodo mladih rokometašev iz Velike Nedelje. Da sodnika nista imela svojega dneva, so potrdili tudi številni domači navijači, ki so bili seveda zmage svoje ekipe veseli, vendar so zaploskali tudi gostom.
Na zadnji tekmi so Nedeljani zaigrali proti ekipi Merkurja. Z morebitno zmago bi osvojili drugo mesto. Tudi na tej tekmi se je pokazalo, da s kratko klopjo ne moreš zmagati na tako napornem tekmovanju. Večji del tek-
me so mladi igralci Velike Nedelje še sledili igralcem Merkurja, ko pa so ti začeli z menjavami, je utrujena ekipa Velike Nedelje rezultatsko zaostala. Po porazu so bili igralci trenerja Bojana Munda žalostni, vendar so se po pogovoru v garderobi vrnili na tribune nasmejani, za dodatno vzpodbudo pa so poskrbeli starši, ki so jih nagradili z velikim aplavzom. Zavedali so se namreč, da so dosegli uspeh, kot ga od tako zdesetkane ekipe ni pričakoval nihče. Za najboljšega ro-kometaša turnirja je bil izbran Rok Cvetko, kar je tudi veliko priznanje.
VELIKA NEDELJA - CIMOS KOPER 22:21 (11:10)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Žan Črnivec, Filip Bombek 3, Kevin Slavinec, Rok Cvetko 9, Denis Jaušo-
vec, Kristjan Šoštarič, Matic Bokša 3, Kevin Preac, Jure Kocbek 3, Gregor Hojžar 2, Tomaž Cvetko, Matic Marin 2. Trener: Bojan Munda.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO - VELIKA NEDELJA 22:18 (13:11)
VELIKA NEDELJA: Kukovec, Črnivec, Bombek, Slavinec, Cvetko 8, Jaušovec, Šoštarič, Bokša 4, Preac, Kocbek 3, Hojžar 1, Cvetko, Marin 2. Trener: Bojan Munda.
VELIKA NEDELJA - MERKUR ŠKOFJA LOKA 24:27 (12:14)
VELIKA NEDELJA: Kukovec, Črnivec 1, Bombek, Slavinec, Cvetko 11, Šoštarič, Bokša 2, Preac, Kocbek 4, Hojžar 5, Cvetko, Marin 1. Trener: Bojan Munda.
Danilo Klajnšek
Mlajše selekcije RK Jeruzalem: zaključna dejanja
Mlade rokometaše Jeruzalema v naslednjih treh vikendih čakajo zaključna dejanja uspešne sezone 2009/2010. V soboto, 8. maja, mlajše dečke A (letniki 1997) čaka v Trbovljah finalni turnir za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Poleg Ormožanov in domačega Rudarja bosta tam nastopili še ekipi Krima iz Ljubljane in Sviša
iz Ivančne Gorice. Ormožanom, ki so lani osvojili naslov državnih prvakov, je letos sreča obrnila hrbet in po obilici smole s poškodbami so na koncu ostali brez pričakovanega velikega finala. Slednjega so izgubili zaradi manjšega števila doseženih zadetkov v gosteh v dvobojih s Krškim (v Krškem 22:18, v Ormožu 25:21). Želja generacije 1997 v tem zaključku prvenstva je osvojiti končno 5. mesto.
Mlajše dečke B Jeruzalema (1998) v nedeljo, 16. maja, v Škofji
Loki čaka finalni turnir za uvrstitev od 1. do 4. mesta. Poleg Ormožanov in domačega Merkurja bosta na velikem finalu nastopili še ekipi Gorenja iz Velenja ter Mokerc Iga. Minuli vikend so se v sklopu priprav na zaključni turnir Ormožani odpravili v Reko na turnir. Turnir je bil po moči krepko močnejši kot bo zaključni turnir državnega prvenstva, Ormožani pa so ob slabših predstavah osvojili 4. mesto. Doživeli so poraze proti Zagrebu (14:16), Karlovcu (15:19), Zametu (15:16) ter ugnali Matulje
(17:12) in Kozalo (20:12). Ormožan Gašper Horvat je bil z 28 zadetki proglašen za naj strelca turnirja. Želja generacije 1998 na velikem finalu je osvojiti eno od prvih treh mest.
V nedeljo, 23. maja, bodo na vrsto prišli še mini rokometaši. V Ormožu bo namreč potekalo državno prvenstvo osnovnih šol v mini rokometu. Nastopilo bo 20 ekip fantov iz cele Slovenije. Organizator pričakuje okrog 250 mladih rokometnih na-debudnežev.
uk
20 Štajerski
Zanimivosti, od tod in tam
petek • 7. maja 2010
Iščete svoj stil	^
Sanja v športno-elegantnem stilu
Sanja Hutinski je stara 21 let, doma iz Bukovcev in je študentka poslovanja na Dobi. V prostem času rada kolesari, rola in se sprehaja s svojim psičkom, zanima pa jo tudi aerobika.
Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila kolegica Janja.
V	kozmetičnem studiu Neda so pri Sanji ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so jo oskrbeli z nekaj koristnimi nasveti za nego kože doma. Priporočili so ji uporabo zaščitne kreme za obraz in dekolte, sicer pa naj v vsakodnevni negi uporablja hidratantno kremo. Koži, ki potrebuje tudi globinsko čiščenje, bodo dobro dele občasne maske, ki jih lahko pripravimo iz sezonskega sadja in zelenjave. Vsakodnevno masko, ki ohranja prožnost in svežino kože, pa si lahko naredimo iz sveže naribanih jabolk, iz katerih iztisnemo sok in ga namažemo na obraz.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Sanjino pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Lase je najprej oprala, nato pa jih je s pomočjo belilne kopeli osvetlila za nekaj tonov. Pobarvala jih je bakreno rdeče, postrigla v tehniki asimetričnega graduiranega paža, posušila pa s ploščato krtačo.
Vizažistka Minka Feguš je obraz prekrila s kremnim pudrom. Oči je poudarila srebrno vijoličasto, s temno sivim črtalom pa obrobila veki. Ustnice in ličnice so zasijale v rahlo oranžnem tonu.
„Sanja bo kot bodoča poslovna ženska morala vsekakor kdaj pa kdaj poseči tudi po malce 'resnejših' oblačilih, da jo bodo morebitni novi poslovni kolegi resneje upoštevali. To pa seveda nikakor ne pomeni, da se mora odreči kakšnemu modnemu detajlu, niti najmanj pa se ne sme od-

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sanja v oblačilih iz trgovine Oviesse, čevlji so iz Alpine.
... in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m zensKo
FiU2£iiSCVO z
Slomškova 22 10 % popust v maju *
reči barvam. Oblekli smo jo v športno elegantnem stilu, ki je lahko tudi poslovni. Oblačila so iz trgovine Oviesse, čevlji in torbica iz Alpine, nakit pa iz trgovine Two Way.
K sivi barvi hlač sem izbrala klasično srajčno bluzo z ozkimi vzdolžnimi linijami v beli, roza in lila barvni kombinaciji. Hlače so aktualne dolžine do gležnjev, kar pomeni, da morajo biti čevlji skrbno izbrani, saj so v celoti vidni. Bluza sega preko hlač. Kot neobvezen dodatek je tu še šal, ki je prav tako v odtenkih roza, bele in lila barve.
Preko bluze in hlač si je Sanja nadela balonar, brez katerega letos kar ne bo šlo. Balonar je
v bež barvi, kar pomeni, da ga lahko kombiniramo skorajda k vsem barvnim kombinacijam. Čevlji so v barvi antracita in s sivim robom, saj se tako lepše ujemajo s sivo barvo hlač kot čisto črni čevlji. Še vedno je za hojo aktualna udobna polna peta. Višja, a ne previsoka peta je vsekakor priporočljiva na poslovnih srečanjih, saj nam posredno 'dvigne' samozavest in nam da potrebno moč, ki jo na takšnih srečanjih gotovo potrebujemo. Torbica je v enaki barvni kombinaciji, kot so čevlji, verižica pa v vijoličasto-sivih odtenkih. S tem je nova Sanjina podoba zaokrožena," je Sanjino spremenjeno podobo podrobneje opisala stilist-ka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic so Sanji opravili pedikuro. Noge so zelo pomemben del telesa, z njimi se premikamo. Nanje se moramo zanesti, da nas 'odpeljejo' tja, kamor želimo. Zato si nikakor ne smemo dovoliti, da bi pri osnovni negi telesa pozabljali na svoje noge. Pri pedikuri se obdela trda koža na peti (lahko se poreže ali samo obrusi), skrajšajo in oblikujejo se nohti. Odstrani se tudi obnohtna koža, na koncu pa sledi sproščujoča masaža stopal. Sanja svoje delo opravlja stoje, pojavlja se ji občutek težkih in bolečih nog, zato je bila navdušena nad omenjeno storitvijo, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Kukava • Modernizirali cesto skozi vas
Cesto odprli s pokanjem
V petek, 30. aprila, so na Kukavi predali namenu modernizirano cesto. Vaščani Kukave so pripravili kulturni program, prav tako pa niso pozabili na družabni del.
Vrvico so prerezali župan Alojz Kaučič, svetnika Damjan Šimenko in Vlado Toš ter predsednik Vaškega odbora Kukava Franci Šmigoc.
V kulturnem programu so zaigrali mladi glasbeniki. Vlado Toš je namenil nekaj besed v zvezi s potekom projekta izgradnje, razširitve in prepla-stitve cestišča. Župan Alojz Kaučič je nagovoril vaščane in povedal, da je vrednost celotne investicije znašala 270.000 evrov. Potekala je v dveh fazah: prva je zajemala širitev vozišča in postavljanje robnikov, v drugo je spadala fina preplastitev. Dolžina vozišča je 1670 metrov, povprečna širina znaša okrog 4,60 metra.
Vrvico so slavnostno prerezali župan Alojz Kaučič, svetni-
ka Damjan Šimenko in Vlado Toš ter predsednik Vaškega odbora Kukava Franci Šmigoc, farni župnik Anton Fras pa je cesto še blagoslovil.
Po kulturnem programu so možnaristi - strelci s Kukave - izstrelili nekaj strelov. Prvi so po novi cesti zapeljali člani Društva rojaka Janeza Puha s svojimi starodobniki, takoj za njimi so bili člani motorističnega kluba Auspuh z novejšimi motorji. Programu je sledilo družabno srečanje ob dobri hrani in pijači.
D. Š.
Od tod in tam
Ptuj • Župan sprejel dijake iz Pecsa
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je župan dr. Štefan Čelan 4. maja sprejel gimnazijce iz madžarskega mesta Pecs, mesta, ki je v letošnjem letu Evropska prestolnica kulture. Pecs je zato zanimiv tudi za Ptuj, ki se na to, da bo Evropska prestolnica kulture, šele pripravlja. Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih, kije dijake pozdravila v županovem in svojem imenu, je ob tej priložnosti povedala, daje Gimnazija Ptuj ena izmed 16 slovenskih šol, ki ima evropski oddelek že sedmo leto, s tem pa je zavezana tudi k mednarodni izmenjavi. Veseli so, da so svoje mednarodne povezane razširili. Glavni cilj je kulturna izmenjava in pridobitev izkušenj glede dela na obeh šolah, ptujski in madžarski. Ptujski župan je prepričan, da bi vsak dijak do 20. leta starosta moral biti vsaj leto dni udeležen v mednarodni izmenjavi -ne samo zaradi jezika, temveč tudi zaradi tega, da bo lahko spoznal, da je domovina najpravičnejša mati. Tega pa ni mogoče, če nisi vključen v takšno izmenjavo.
MG
Ocvetličili Evropark
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski Evropark, ki ga je TD Ptuj uredilo pred šestimi leti, so 4. maja ocvetličili s sezonskimi cvetlicami - žametnicami, begonijami in nepo-starniki. Pet tisoč cvetlic v obliki grba MO Ptuj, grba Slovenije in zastave EU so pomagale zasaditi dijakinje Biotehniške šole Ptuj, smer cvetličarstvo, pod vodstvom prof. Darje Hanželič, nekateri člani TD Ptuj in vrtnarji iz Komunalnega podjetja Ptuj. V soboto, 8. maja, ko bodo na Ptuju pripravili osrednjo prireditev ob vstopu v EU, 65-letnici osvoboditve Ptuja in projekt mladih Spoznavajmo države EU, bodo v Evroparku simbolično dvignili evropsko zastavo in spustili modre balone.
MG
Ptuj • Predavanja enote Društva onkoloških bolnikov Slovenije
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, enota Ptuj, organizira samopomoč za ženske po operaciji dojke. Redna mesečna srečanja potekajo vsak drugi torek v mesecu v sejni sobi Doma upokojencev na Ptuju, Volk-merjeva ulica 3. V torek, 11. maja, bodo izvedli strokovno predavanja na temo Sedem korakov do zdravja. Osnovni namen skupine je, da članice ob strokovnem vodenju z medsebojno pomočjo in izmenjavo izkušenj lažje premagujejo stisko in težave, ki jih prinaša življenje s to boleznijo. Skupino strokovno vodi Mia Frangeš, višja medicinska sestra, koordinatorica pa je Danica Pišek.
DP
Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Beograd • Hišo cvetja obiskalo več kot 20 milijonov ljudi M Maribor • Lampiončki praznujejo 30 let
30 let od Titove smrti
Hišo cvetja, kjer je pokopan nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, je od 80. let prejšnjega stoletja obiskalo več kot 20 milijonov ljudi, kar je približno toliko, kolikor je imela Jugoslavija prebivalcev v Titovih časih, je sporočil kustos Muzeja zgodovine Jugoslavije Momo Cvijovič.
Cvijovic je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug povedal, da Hišo cvetja, ki deluje v okviru omenjenega muzeja, 4. maja ob obletnici smrti Tita obišče veliko število njegovih častilcev. »Po Titovi smrti je v muzej vsak dan prišlo med 10.000 in 15.000 obiskovalcev, ki so obiskali muzej, vendar so v glavnem prišli zaradi Titovega groba,« je navedel Cvijovic.
Po 80. letih, ko je bil takratni Spominski center Josip Broz Tito zelo cenjena in obiskana ustanova, so prišla 90. leta, ko je obisk kompleksa »dramatično upadel«, v tem desetletju pa so se obiskovalci počasi začeli vračati, čeprav jim muzej danes ponuja precej manj kot nekoč, je dejal Cvijovic.
Leta 2009 so prvič uvedli vstopnice za Hišo cvetja in v muzeju postrežejo s podatkom, da je kraj, kjer počiva nekoč »največji sin narodov in narodnosti Jugoslavije«, lani obi-
skalo 73.000 ljudi.
Hiša cvetja je bila zgrajena leta 1975 po načrtih arhitekta Stjepana Kralja kot zimski vrt, namenjen delu in počitku Tita. Mavzolej na Dedinju
najpogosteje obiskujejo državljani nekdanjih jugoslovanskih republik pa tudi drugi tuji turisti, ki obiščejo Beograd, še poroča Tanjug.
STA
Z glavo na (študentsko) zabavo
Tradicionalne mariborske študentske igre Lampiončki bodo letos potekale 18. maja na prizorišču pred Mariborskim otokom. Tokrat bodo še nekoliko bolj veličastne, saj bo minilo natanko 30 let, odkar so bile organizirane prve takšne igre, namenjene druženju študentov Univerze v Mariboru v športu in zabavi.
Hiša cvetja, kjer je pokopan nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito.
Kot je za STA povedal vodja projekta Matej Trilar, Lampiončki predstavljajo praznovanje zaključka študijskega leta, obeležitev priprave na izpite in pozdrav poletju, ko je spet prijetnejše gibanje na prostem. Prireditev, ki jo organizirata Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Študentski kulturno prireditveni center ŠTUK, bo tudi letos potekala na prizorišču pred Mariborskim otokom s pričetkom ob 13. uri.
V popoldanskem času bodo potekale športne igre in študentska tržnica, zvečer pa sledi osrednja glasbena prireditev. Organizatorji tudi tokrat obljubljajo pester družabni program, popestren s koncerti številnih glasbenih skupin in z dogajanjem na kar treh odrih.
Lampiončkov, na katere je vstop prost, se vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Letos, če bo lepo vreme, pričakujejo okoli 15.000 obiskovalcev, v primeru slabega vremena pa nekoliko manj. Lani se jih je kljub dežju udeležilo 8000, je pojasnil Trilar.
Tako kot vseh študentskih zabav se tudi Lampiončkov drži negativen sloves pijančevanja in študentskega razgrajanja, zato so se v ŠOUM odločili povabiti k sodelovanju Fundacijo Z glavo na zabavo, ki bo študente opozarjala na škodljive učinke alkohola in nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Da bi študente odvrnili od vožnje, bo sicer tudi letos poskrbljeno za brezplačen avtobusni prevoz.
STA
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (1S.)
Grilmojster
Odisejada se je začela prevešati v drugo polovico in nekateri so že začeli odhajati, saj so imeli doma določene obveznosti. To so bili vedno žalostni dnevi, saj velike večine teh ljudi verjetno ne bom več videl.
Je pa bilo po teh odhodih treba pokrpati delovna mesta, predvsem tista, ki so bila nujna. Eno takih je bilo mesto peka, ki je pripravljal obroke za goste in ki bi mu po domače rekli 'grilmojster'. Naš glavni šef me je že kar nekajkrat žical, da bi prevzel to delo, a sem vselej uspešno potunkal nekoga drugega. Ker pa je bilo izbire vedno manj in ker je večina ljudi, s katerimi sem se družil, že odšla, sem se na presenečenje in vsesplošno odobravanje vseh javil kar sam.
Pripravljal sem zajtrke in kosila, zraven pa so mi dali za pomoč tudi šefico osebja v šanku, ki ni videla dlje od svojega nosu. In ona naj bi brala naročila ... Zjutraj je bilo treba zmešati maso za palačinke, pripraviti in dekorirati krožnike, prepražiti krompir ter pripraviti še en kup drugih malenkosti. Vsako jutro je bila izjemna gneča, da je šlo res počasi, a velikost grila je bila omejena, hrane pa na njem po celotni plošči. Sodelavci so bili navdušeni, a vseeno jim nisem nikdar razodel, da
Naššank
Foto: Daniel Zorko
Priprava na delo
so naši Balkanci, od katerih sem se učil, največji mojstri za takšne podvige.
Za kosilo so se delali hamburgerji z različnimi vrstami mesa, perutnič-ke, krompirček ter različna zelenjava. Pripravljal sem tudi različne toaste ter dodajal različne omake. Jedilnik je bil kar pester, še posebej zanimivo je bilo, da so ljudje vedno gledali pod prste, kako si delal. Včasih sem komu naredil kakšno uslugo in mu kakšen obrok pripravil bolj individualno, za
Foto: Daniel Zorko
Ob žaru
kar so radi stisnili kakšnega petaka v žep. Napitnine so v ZDA stalna praksa in Američanu nikdar ni težko dati kakšnega dolarja, če je neka zadeva dobro opravljena. Nekoč sem dobil napitnino, ker sem začasno zaprl toaletne prostore, saj sem moral priviti eno cev. Eno gospo je tako tiščalo na stran, da niti ni mogla več govoriti, ampak je samo vrgla petaka čez vrata.
Omeniti moram tudi to, da me je taista šefica šanka, o kateri ne bi izgubljal besed, kar nekajkrat grobo okarala. Razlog je tičal v tem, da naj bi pripravljal prevelike porcije. Ženšče še pač nikoli ni bilo na Štajerskem, da bi videlo, kako mora zrezek gledati čez krožnik. In če je bil stranka kak krepek možakar ali luštna deklina, sem pač nabasal krožnik, da se čez ni videlo, kar so vsi tudi znali ceniti. In tako je tudi ostalo.
Za vsako vrsto mesa smo imeli točno predpisane normative, kakšno temperaturo mora imeti, da je pripravljeno. Sprva sem tudi jaz to upošteval, a je šlo strahovito počasi s tem merjenjem, sploh če je bilo veliko ljudi. Zato sem uvedel metodo, imenovano 'po občutku', s katero sem znatno pospešil zadevo. Če je človek preživel nekaj celodnevnih piknikov, bo menda vedel, kdaj je meso za v usta. Ko sem rekel, da je pečeno, je bilo pečeno in smo že servirali. Ni bilo ne presuho in ne premastno, kar je bilo še vsem najbolj všeč, tudi mojim nadzornikom, ki so skrivaj hodili 'ribarit' v moje lonce.
Tudi naša kuharica Betka je prišla poskusit moje zvarke. Odkar sem ji skuhal kavo, ki bi predramila tudi crknjenega bivola, mi ni preveč zaupala pri kuhi, a je hitro spremenila
Foto: Daniel Zorko
Skupaj z natakarjem
mnenje. Kot sem izvedel pozneje, je bil slučajno na obisku tudi šef kuhinje bližnjega hotela, ki je bil tudi navdušen in je pustil na blagajni zame celo deset dolarjev napitnine. Škoda, da ni prišel večkrat.
Naporno je bilo le čiščenje vseh teh zadev, za kar sem porabil skoraj dve uri. Pa ni bilo sile, saj mi je velikokrat prišel kdo pomagat, potem pa
smo si skrivaj v sobe nesli še kakšen 'višek' krompirčka ali kaj podobnega, saj smo imeli večerjo zelo zgodaj in je zvečer še prijalo kaj za pod zob.
Zadnji dan dela so mi pripeli tudi mojo šerifovo zvezdo in nadeli kavboj-ski klobuk in tisti dan so se skoraj vse stranke hotele z mano fotografirati. Ja, težje je biti fotomodel kot kuhar ...
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
»Pokal Tomu PUH 2010«
15. in 16.5., od 10. ure dalje. Navijači, vabljeni! Vstop prost!
Plesni večer z živo glasilo v Klubu Gomlna Kili
8.5., ob 21. uri - duo Night Life. Vabljeni na ples!
za kopanje, savno, fitnes in malico
Od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku tudi v zunanjih bazenih: 13 €
Posebna ponudba za upokojence do 30.5.2010:
50% popust na celodnevno vstopnico za kopanje v Termalnem Parku.
Sezonska vstopnica za kopanle v Termalnem Parku
Otroške vstopnice v predprodaji že od 99 €! Več informacij na www.termeftuj.si
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V GIAND HOTELU PIIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-pluj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
s/ v
Termalni Parti
fcwiPhç
GEMINA
K-L•U-B
&:<c * i
/1 \ *
Termalni Park %
Trrmmi £ ca
Termalni S-
k &
Grand Hotel Primus = ■ -d
Foto: OM
Kuharski nasveti
Perutnina
Perutnina je na splošno zelo priljubljena hrana, možnost nakupa najštevilnejših oblik in delov pri posamezni vrsti perutnine pa ponuja številne možne kombinacije pri pripravi jedi. Nadevanje, mariniranje in druge kombinacije še dodatno pripomorejo k zanimivi pripravi jedi, hkrati pa nam fleksibilno tržišče vse to ponuja.
Kmetijska svetova/na služba
Umno varstvo vinske trte
Cilj vsakega vinogradnika je pridelati zdravo grozdje, kajti le-to omogoča pridelavo kvalitetnega vina. Še zlasti, če želimo v vinu ohraniti primarne arome, svežino in zmanjšati uporabo
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Najokusnejša in najsočnej-ša je mlada perutnina. Danes najpogosteje uporabljamo piščance in purane, ki imajo veliko belega pustega mesa z manjšo energijsko vrednostjo, zato je njihova poraba vedno večja. Perutninsko meso ima podobno hranilno vrednost kot ostale vrste mesa. Meso mladih piščancev in puranov je zelo pusto, vsebuje le okrog 3 do 9 % maščob, 15 do 25 % beljakovin, od 1 do 1,5 % mineralnih snovi, od 0,01 do 0,1 % ogljikovih hidratov in malo vitaminov.
Perutnino uporabljamo v vsakdanji prehrani, ker je sorazmerno lahko prebavljiva, ker jo hitro pripravimo in je dostopna vsakomur. Tako kot pri ostalih živilih tako tudi pri perutninskih vrstah mesa danes pogosto uporabljamo postopke, s katerimi še dodatno vplivamo na okus in videz mesa. Čeprav je perutninsko meso sorazmerno nežno in mehko, ga danes pogosto ma-riniramo, vendar marinada jedem še doda aromo. Pripravljamo pogosto svetle marinade z belim vinom in veliko zelišči, primernimi za perutninsko meso. Zraven vina za marinado uporabljamo še limonin sok in oljčno olje. Pri
Perzijske muce res nosijo v sebi gen, ki lahko povzroči obolenje ledvic, ki se imenuje cistična degeneracija. Bistvo bolezni je v tem, da ciste, ki so v bistvu mehurčki polni tekočine, zaradi svoje velikosti in števila izrinejo oziroma uniči-
mariniranju na primer mlade, naj bo marinade toliko, da meso prekrije. Kasneje pri toplotni obdelavi pa jo uporabljamo pri pečenju in iz nje naredimo okusno omako.
S polnjenjem perutnine prav tako dodatno vplivamo na boljši okus in videz mesa. Začinjen nadev ne izpopolni samo okusa perutnine, ampak tudi lepo obliko cele perutnine po peki. Če za polnjenje uporabimo belo vrsto perutnine, po večini pripravimo temen nadev in obratno. Hkrati pa je perutnina s po večini belim mesom najprimernejša za polnjenje, ker vsebuje manj maščob in tako nadevu ne grozi, da se med peko prepoji z maščobo in zaradi tega razpade. Kot osnovo za nadeve pogosto uporabljamo živila iz ogljikovih hidratov, kruh, žita, riž, drobtine in podobna živila.
Z aromatičnimi dodatki, zelišči, čebul,o dobimo zakro-žene okuse nadevov. Čebula poudari okus večini nadevov, zato jo dodajamo fino nase-kljano; če nadevu dodamo orehe, ta pridobi na trdnosti. Če uporabljamo za nadevanje manjšega piščanca, je dobro, da mu odstranimo kosti. Nadev pa pripravimo na osnovi
jo ledvično tkivo do take mere, da ledvici prenehata ustrezno čistiti kri. Zaradi nabiranja strupenih produktov presnove v krvi živali, prihaja posledično do okvare jeter in drugih notranjih organov, slabega počutja živali in v končni fazi
teletine, svinjine in gnjati. Da bo razmerje med perutnino in nadevom primerno, si je pomembno zapomniti, da na pol kilograma perutnine uporabimo okrog 20 deka-gramov nadeva. Čas pečenja pri nadevani perutnini pa se podaljša za pol ure v primerjavi z nenadevano perutnino.
Če perutnino polnimo, jo pred peko še dresiramo oziroma lepo oblikujemo, tako da k trupu stisnemo vse štrleče dele, da se pri peki primerno zapečejo in da pečeno perutnino po peki lepše in lažje režemo. Nadevano perutnino pogosto tudi zašijemo s kuhinjsko iglo in nitko, tako preprečimo uhajanje nadeva.
Zraven nadevane perutnine pripravljamo tudi puranje in perutninske rulade, prav tako polnjene s številnimi nadevi. Od toplotnih postopkov pa lahko za tako pripravljeno meso uporabimo pečenje, dušenje in kuhanje. Za to priložnost je pomemb-
do smrti živali. V veterinarski medicini ni dializnih aparatov, ki bi lahko nadomestili delovanje ledvic in očistili kri, zato močno obolele živali na žalost nimajo prihodnosti. Bolezen se enostavno diagnosticira z ultrazvočno preiskavo ledvic, kjer so ciste v ledvičnem tkivu lepo vidne, lepo je vidna njihova velikost in število. Z biokemično preiskavo krvi pa ugotovimo kvaliteto delovanja ledvic, kar pomeni kvaliteto čiščenja krvi in prognoza bolezni je odvisna od količine toksičnih produktov v krvi. Bolezensko stanje lahko pri pravočasni ugotovitvi bolezni še dolgo kontroliramo z uporabo posebne dietne prehrane za muce, ki vsebuje malo beljakovin in več ogljikovih hidratov. Presnova ogljikovih hidratov je namreč bistveno manj obremenjujoča za delovanje ledvic, kot pa prebava beljakovin. Lažje razumljivo je, če napišem, da bi morali bolne muce hraniti predvsem s testeninami, z rižem, tudi s kruhom, kot pa z mesom. Dejstvo pa je, da so muce izraziti mesojedi, ki skorajda ne jedo testenin, riža in ostalih škrob-nih jedi. Zato je idealna rešitev
Foto: M. Ozmec
no, da meso začinimo oziroma prav tako mariniramo, da bo po peki čim bolj okusno. Nadevamo ga lahko s kuhano in pretlačeno zelenjavo, z drugo temno vrsto mesa, s kombinacijo kuhane zelenjave in delikatesnih izdelkov, s suhim sadjem, danes pa vse pogosteje tudi s pistacijami in drugo vrsto mesa ter žitaricami. Tovrstne jedi od nas ne zahtevajo veliko znanja, hkrati pa dobimo okusne in všečne jedi, ki jih lahko ponudimo ob vsaki priložnosti.
Pri pripravi nadevov je pomembno, da uporabimo čim več sočnih dodatkov, kot so fino sesekljana čebula in druge vrste zelenjave, ter da dobimo dobro barvno kombinacijo. Ko tako pripravljeno meso pečemo, je pomembno, da ga pečemo skupaj z zelenjavo, v kateri smo meso marinirali oziroma pazimo, da bo meso čim bolj sočno tudi po peki.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
že pripravljena dietna prehrana pri boleznih ledvic, ki zelo poveča preživetje živali.
Gen, ki povzroča cistično degeneracijo, so perzijske muce s parjenjem vnesle tudi v populacijo domačih muc, tako da ima marsikatera muca težave z ledvicami, čeprav je navadna muca.
Pri vzrejnih pregledih čistokrvnih perzijskih muc je treba že priložiti potrdilo preiskave z ultrazvokom, da je žival prosta te bolezni. Za to je nakup čistokrvne perzijke z rodovnikom, kvalitetne reje, neproblematična zadeva. Vsem lastnikom muc perzijskih in mešank s perzijskimi, pa tudi drugim, svetujem, da pri kakršnem koli sumu na bolezni ledvic obiščejo veterinarja s kvalitetno ultrazvočno diagnostiko in takoj bodo vedeli, ali je njihova muca bolna ali ne. Kot sem že omenil, pravočasno postavljena diagnoza bolezni in prehod na dietno prehrano zelo podaljša preživetje obolelih živali, ki se lahko približa normalni življenjski dobi. Emil Senčar, dr. vet. med.
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Foto: Emil Senčar
enoiosKin sredstev. v praksi pa opažamo, da mnogi vinogradniki pretirano uporabljajo zaščitna sredstva in uporabljajo bodisi sredstva v nepravilnem času glede na razvoj vinske trte ali pa preveč na pamet. Zato podajamo nekaj osnovnih priporočil za varstvo vinske trte.
Spomladanska zaščita: faza odganjanja očes, mladice dolge 5 do 12 cm, stadij E-F.
V	tej fazi je največja nevarnost pršic in črne pegavosti. Pri nas sta najbolj razširjena akarinoza in erinoza. Pri generalni zaščiti proti pršicam velja pravilo, da najboljši pripravki delujejo komaj 60 % in da mnogokrat zaspano odganjanje očes zamenjamo za posledico nenadne ohladitve ali pa prebujene rasti (debeli šparoni), kjer so bistveno manj Kvalitetna očesa, Ki slabSe odganjajo. V praksi se je pokazalo tudi spoznanje, da vinogradniki, Ki že vrsto let ne Škropijo, v tej fazi nimajo težav s pršicami oz. so te zanemarljive. Zaščito opravimo le v primeru večje nevarnosti pršic ali črne pegavosti in priporočamo pripravke le na osnovi žvepla, saj ti najmanj vplivajo na predatorje oz. naravne sovražnike pršic.
Kdaj in kako vršiti zaščito proti peronospori.
Pogoji za primarno okužbo peronospore so: v zadnjih dneh mora poprečna dnevna temperatura znašati nad 11 °C, listi morajo imeti v premeru vsaj 2 do 3 cm, v zadnjih treh dneh mora pasti vsaj 10 mm padavin/m2. O prvem terminu škropljenja proti peronospori nas ponavadi obvesti prognostična služba, če nas ne, se lahko držimo pravila, da škropimo, ko so mladice dolge 40 cm. Do tedaj, če nismo imeli drugih napadov vinske trte, ni potrebno škropiti.
V	zadnjih letih opažamo, da imajo številni vinogradniki težave s pe-ronosporo predvsem na grozdičih. Na splošno velja poudariti, da je intenziteta napada peronospore odvisna predvsem od vremenskih razmer. To pomeni, če med presledkoma pade več kot 30 mm padavin/m2, moramo opraviti zaščito na max. 10 dni presledka, če padavin ni, lahko tudi na 14 dni. Torej če so v času cvetenja vinske trte (ki se lahko zaradi ohladitve raztegne tudi na 14 dni in več) padavine, je nujno opraviti zaščito v tem času. Dejstvo je tudi, da sistemični pripravki nekoliko slabše delujejo na kabernikih v fazi cvetenja in tvorbe prvih grozdičkov, saj je pretok hranilnih snovi v kabernikih v tem času slab. Torej je smiselno dodajati kontaktne pripravke, oziroma če so velike relativne zračne vlage, da so listi pogosto omočeni, opravimo vmesno zaščito samo s kontaktnimi pripravki.
Da so pripravki dovolj učinkoviti, je pomembno tudi pravilno doziranje. V praksi zasledimo dva izraza - koncentracija in doza. Vsekakor priporočamo, da upoštevamo dozo, kar pomeni količino pripravka na površino, ne glede na to, kolikšna je naša porabe vode. V navodilih o uporabi fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) je navedena doza in koncentracija pri uporabi 1000 l vode/ha. Vinogradnik mora natančno poznati porabo vode/ha, le na ta način bo zaščita dobra. Poraba vode pa je v veliki meri odvisna od relativne zračne vlage. To pomeni, če so listi omočeni, bomo uporabljali minimalno količino vode/ha (330 l/ha), da se fine kapljice zlepijo z obstoječo vodo na listih. V nasprotnem primeru prihaja do odtekanja škropilne brozge na tla, kar pomeni, da bo sredstvo bistveno slabše delovalo in onesnažujemo tla. Ko so vremenske razmere nasprotne (temperatura blizu 25 °C, rahel veter), pa moramo uporabljati nekoliko večjo porabo vode, saj je nevarnost, da se kapljica, preden pade na listno površino, osuši. V tem primeru tudi sredstvo ne bo pravilno delovalo. Slednje še zlasti velja pri sistemičnih pripravkih in pripravkih, ki jih uporabljamo proti pepelasti plesni oz. oidiju.
Količina pripravka (doza) je odvisna tudi od velikosti listne mase. Polna doza se upošteva pri vegetacijski masi 2 m. Če je višina listne mase 1 m, uporabljamo polovično priporočeno dozo iz navodil o uporabi FFS.
Na splošno ugotavljamo, da je uporaba FFS pretirana in prevečkrat, kot smo uvodoma poudarili na pamet. Zato vinogradnikom priporočamo, da absolutno spremljajo vremenske napovedi, napovedi strokovnih služb (internet-FITO INFO, KSS), da imajo merilce padavin v svojih nasadih, saj vemo, da so še zlasti v poletnih mesecih padavine lokalnega značaja, da uporabimo le toliko FFS, kot je nujno potrebno, ter da je občutljivost vinske trte na bolezni v veliki meri odvisna od lege nasada, bujnosti in sorte. V naslednjem članku za vinogradnike pa bomo več napisali o težavah z botritisom in bujno-sti.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. kmet. ing.
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju nudi »:> * * * « jj
za vas in vaše hišne ljubljenčke: j
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vale ribnike ter ribice v njihl
AKCIJA*s tem 'tu'>onom vam nu<"mo popust
pri nakupu v naši prodajalnil
Tačke in repki
Cistična degeneracija ledvic pri perzijskih mucah
Bralka s Ptuja ima doma muco sive barve, staro 5 let, s katero ni imela do sedaj nobenih težav. Zraven te muce bi zelo rada imela še dolgodlako perzijsko muco, vendar jo skrbi, ker je slišala, da imajo te muce pogosto težave z ledvicami in zaradi tega hitro umrejo. Sprašuje, ali je to res in če so perzijske muce bolj občutljive od domačih navadnih muc in kako se lahko zavaruje, da ne bi kupila bolne muce.
Grozeči bankrot Kalifornije bi ZDA škodoval bolj kot grški Evropi! (I.)
^fc Podobnost položaja. Grčija
J ' in Kalifornija sta v " ' precej podobnem položaju, ko govorimo o njuni preza-dolženosti. Gre pa za pomembno razliko; medtem ko Grčija lahko računa na pomoč iz Bruslja, se Kalifornija ne more zateči po pomoč zveznim oblastem. Evropska logika reševanja Grčije je zasnovana na strahu po slabitvi moči skupne valute evro. Dolgoročno gledano bi se lahko fiskalna kriza razširila tudi v ostale države skupine PIGS (Portugalska, Irska in Španija), v najslabšem primeru pa na celo Evropo. Čeprav ima tudi Kalifornija isto valuto kot preostanek držav ZDA, je za razliko od Grčije prava gospodarska velesila. Bruto družbeni proizvod Kalifornije predstavlja 13 % ameriškega in je največji med zveznimi državami. Za primerjavo Kalifornijo prekaša le osem najbolj razvitih držav sveta. In ob tem podatku je jasno, da bi kalifornijski bankrot zDa škodil bolj kot bi grški ogrozil Evropo.
Ločitev lokalnih od zveznega proračuna. In ob grožnji, ki jo Kalifornija predstavlja za zDa, se poraja vprašanje, zakaj Washington ne krije dolgov svojih držav. Odgovor je preprost: ameriški federalni sestav predvideva strogo delitev javnih stroškov. Zvezna vlada nosi npr. stroške obrambe in zdravstvenega zavarovanja za upokojence (Medicare), lokalne oblasti pa plačujejo stroške za šolstvo, zdravstvo, lokalni promet, policijo, stroške sodstva in ostalih služb, ki jih ostali svet uvršča v državni sektor. V času sedanje ekonomske krize je opazna tudi druga razlika med zveznim in lokalnimi proračuni. Zvezna vlada se lahko pravzaprav »brez konca in kraja« zadolžuje; leta 2009 je zvezni proračunski primanjkljaj znašal že 1,5 bilijona USD (za lažjo predstavo milijon USD je 1.000.000 USD, milijarda je 1.000.000.000 USD in bilijon je 1.000.000.000.000 USD). To pa ne morejo početi posamezne države (z izjemo Vermonta), ki so v svojih ustavah zavezane k uravnoteženemu lokalnemu proračunu.
Rešitev: nižanje stroškov ali odpuščanje. Kot znano je lani administracija Baracka Obame skozi Kongres spravila paket ekonomskih spodbud, vreden 787 mrd USD. Očitno je, da ZDA tega denarja nimajo, zato se lokalne krize ne bi smele reševati z zadolževanjem, temveč s krčenjem v proračunu oz. s povečevanjem lokalnih davkov. V skladu s podatki Centra za proračunska vprašanja in prioritete javne uprave bo proračunski primanjkljaj zveznih držav v fiskalnih letih 2010 in 2011 znašal okoli 350 mrd USD. In ker ustave posameznih držav ne predvidevajo »grške rešitve«, te države ne morejo prenehati plačevati dolgov. Ob tem je jasno, da bo zmanjševanje dolga mogoče le z odpuščanjem javnih uslužbencev ali pa s povečanjem obdavčitve za najbogatejše in najproduktivnejše sloje ali s podražitvijo storitev, ki jih nudi javna u prava (tu d i višje šo I n i ne). Loka I n i m oblastem ne ustreza niti visoka stopnja brezposelnosti, ki bo po napovedih analitikov še nekaj časa vztrajala nad 10 %. S tem bodo države pobrale manj davka, naraščale pa bodo potrebe za zdravstveno oskrbo najrevnejših slojev. Zaradi splošne gospodarske negotovosti se je zmanjšala tudi potrošnja, kar vpliva na količino pobranega davka od prodaje (t. i. sales tax). Vse to vpliva na to, da bodo proračunski deficiti posameznih držav predstavljali težavo tudi v bližnji prihodnosti.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Želja po vrnitvi
Franci se je pred kratkim vrnil iz tujine, kjer je delal 40 let. V tujini si je tudi ustvaril družino, z ženo imata že vnuke in pravnuke. Čeprav je vrnitev načrtoval skupaj z ženo, ki je po rodu s Filipinov, si je premislila in o tem, da bi na stara leta živela v Sloveniji, ne želi niti slišati. Trmasto vztraja, bo ostala v mestu, kjer sta skupaj živela 30 let. Nobeno prigovarjanje mu ne pomaga. Kaj mu še preostane, vprašuje, ker se on ne misli več vračati v tujino.
Različnost kultur, mentalitete ljudi, klimatskih pogojev in podobno lahko pripelje do tega, da morata partnerja, če vsak vztraja pri svoji odločitvi, temeljito premisliti, kako bosta živela naprej, skupaj ali narazen. Vedno obstaja možnost, da vsak živi sam zase in se občasno obiskujeta, ali pa tudi to ne. Lahko se tudi razvežeta in živi vsak svoje življenje tam, kjer želi živeti do konca svojega življenja.
Franciju svetujem, naj se pred dokončno odločitvijo še enkrat iskreno pogovori s svojo ženo, izrazi svoja čustva do nje in poskuša skupaj z njo najti najustreznejšo rešitev za oba, s katero se bosta oba tudi strinjala.
Mag. Bojan Šinko
Šifra: Denar
Vprašanje: Za menoj so hude osebne preizkušnje, povezane z možem. Sprašujem vas, ali mi bo uspelo urediti finančne težave, zaradi katerih zelo trpim.
Odgovor: Spoštovana bralka, iz karte trenutka vprašanja je jasno razbrati, da vam v življenju ni lahko in da ste preživeli marsikatero nevihto in osebno krizo. Toda ostalo vam je upanje in moč univerzalne ljubezni. Naravnani ste tako, da največ moči in osebne volje pokažete v kriznih situacijah, še posebej tedaj, ko ste na tleh. Omenjeno je dobro in vam pomaga zadeve spraviti v ravnovesje. Vaš največji problem je v tem, da iščite krivca v svojem možu in zelo radi s prstom kažete nanj. Resnica je, da ste bili zavedeni in vendarle ste si od časa do časa tudi sami zatiskali oči in želeli zadeve videti bolj rožnato, kot so dejansko bile. Trpljenje je v vašem primeru stvar osebnega dojemanja in dejstvo je, da imate mnogo več ambicij, kot se to opazi na prvi pogled. Stvari gredo korak za korakom na bolje. Žal ste si na svoja ramena naložili huda bremena in rešitev se skriva v počasnem reševanju. Kajti dejstvo je, da se tudi počasi daleč pride. Problemov, povezanih z denarjem, ne boste smeli več prelagati s kupa na kup, ampak se odločiti in oditi pogumno naprej po zastavljeni poti. Pri tem naj vas opozorim, da lažjih poti ni in jih ne bo. Zavedati se morate, da noben problem ne pride čez
noč in tako se boste morali pogumno soočiti s tistim, kar vam bo ponudilo življenje. Nekatera odrekanja so morda tudi spodbudna. Bolje je, da znate živeti s tistim, kar imate in si lahko privoščite. Na žalost vam mož ne more pomagati, ampak vse je za nekaj dobro. Okoli vas so tudi ljudje, ki vam lahko z veseljem pomagajo in priskočijo za pomoč. Vaša naloga je, da jih najdete in da se krog usode obrne v vašo korist. Nikoli niste sami, ampak ste v prenesenem pomenu obdani z vidnimi in nevidnimi prijatelji. Preden se bo koledarsko leto zasukalo, se bo našla paleta ugodnih rešitev in tedaj bo življenje postalo mnogo lažje in bolj harmonično. Srečno!
Šifra: Mož
Vprašanje: Imam trmastega moža in me zanima, kako naj ga spreobrnem.
Odgovor: Vaše vprašanje je v globalnem smislu zanimivo in vendarle ljudem ni bilo nikoli dano,da bi imeli čarobno palčko za spreminjanje. Čeprav je sleherni človek na tej preljubi Zemlji na svoj način dober ima v sebi temno in svetlo plat. Potem je odvisno od vzgoje, določenih življenjskih vzorcev,
značaja in še drugih drobnih podrobnosti, ki vdihnejo in poudarijo neko plat - naj bo temna ali sveta. In če bi imeli moč čarobne palčke, bi delali stvari po svoje in bi zgubili tisto bistvo, za kar je nekdo poslan na planet Ljubezni -imenovan Zemlja.
Torej vam lahko počasi postaja jasno, da svojega moža ne boste mogli spremeniti na tisti način, kot ste si to želeli in pričakovali. Bolje bo, da ga sprejmete. Drug drugemu sta ogledalo. Imate veliko pozitivnih lastnosti in ugodno je, da jih najdeta vsak zase in si jih pomagata razvijati. Trma je lahko pozitivna, če jo znate uporabiti sebi v korist. S svojim ljubljenim možem se boste morali več pogovarjati in stvari sprejeti, da takšne so. Pomembno bo, da ga boste znali tudi motivirati in razvijati tisto, kar vas veseli. Prijetna beseda bi vam dala krila, kajti ste ženska, ki je nežna in romantična. Vaš dragi mož je na to pozabil in tako vam ne preostane drugega, kot da ga spomnite. Tudi v tretjem življenjskem obdobju je lahko lepo in harmonično. Čas tedaj mora teči bolj počasi in vse se dela
z užitkom. Ne vidim razloga, zakaj bi morali hiteti in si ustvarjati navidezne ovire. Bolje je, da se odpravita tudi na kakšen izlet, sprehod in se tam pogovorita o tistem, za kar ni časa ali priložnosti doma. Dejstvo je, da lepa beseda lepo mesto najde.
Drug drugega konec koncev potrebujeta za duhovno in osebno rast. Življenje je mnogo prekratko za skrbi in razočaranje. Vodi naj vaju Ljubezen!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Ptuj • Pomoč Sončkovim centrom
Za vas navlaka - drugim zanimivost
Imate morda porcelan, kozarce, kuhinjske posode, knjige, slike, glasbene plošče oz. kasete, razne manjše predmete, ki služijo kot okras v hiši (vaze, kipci, okrasni lončki ...), ali morda darila, s katerimi ne veste, kaj bi počeli?
Podarite jih Zvezi Sonček. Mi pa bomo organizirali prodajo rabljenih predmetov in
na ta način zagotovili delo našim uporabnikom, ki so v desetih enotah Sončkovega
varstveno-delovnega centra zaposleni pod posebnimi pogoji.
Pri vključevanju naših uporabnikov v zbiranje, obnovo in prodajo raznih predmetov se bodo lahko bolj ustvarjalno izrazili in dobili nove delovne in vseživljenj-ske izkušnje. Del izkupička od prodaje bo namenjen uporabnikom za denarne nagrade, s preostalim delom pa bomo pokrivali preostale stroške tega programa.
Zelo veseli bomo tudi, če nam boste podarili kakšen stol, ki ga ne potrebujete več. Lahko je tudi delno poškodovan. Z našimi uporabniki ga bomo obnovili in nato uporabili v našem novem Centru Sonček v Šiški, ki bo svoja vrata odprl predvidoma v maju.
Že peto leto zbiramo tudi prazne kartuše in toner-je. S prodajo le-teh si pomagamo pridobiti dodatna sredstva, ki jih nujno potre-
bujemo za izvajanje naših programov. K vključitvi v to ekološko usmerjeno akcijo tako vljudno vabimo tudi vas. Zbirajte prazne kartuše in jih podarite Zvezi Sonček.
Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v vam najbližjem Centru Sonček. Tam si lahko ogledate delo naših uporabnikov in tudi predate predmete, ki nam jih želite podariti. Vam najbližji center Sonček se nahaja na naslovu Osojnikova 9, Ptuj. Za obisk, prosimo, pokličite na telefonsko številko 02/ 78 70 870, lahko nam pa tudi pošljete elektronsko pošto na naslov ptuj@soncek.org. Veseli bomo vašega odziva. Za vaše podarjene predmete se vam vnaprej iskreno zahvaljujemo.
Iztok Suhadolnik, predsednik Zveze Sonček
Foto: arhiv
24 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 7. maja 2010
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Te dni se Anavrin predstavljajo z novim singlom z albuma Atopie. To je skladba Pečat, za katero so fantje navdih dobili med snemanjem prvega dela albuma v Londonu. »Ko se odmakneš iz vsakdana in zamenjaš okolje, padeš velikokrat v kreativno vzdušje in takratponavadi v glavo pridrvi kakšna ideja za besedilo ali kakšna zanimiva melodija, «je povedal pevee Dado, ki tudi sieer obožuje potovanja in se zato še posebej veseli prihajajoče mini turneje po Balkanu. Tja se bodo Anavrin odpravili s svojim legendarnim prirejenim oziroma predelanim kombijem, ki jim ga je - potem ko so jim neznani vandali pred dobrim mesecem med drugim razbili vse šipe - vendarle uspelo popraviti.
;k-k-k
Petčlanska zasedba glasnih navdušencev, združenih v skupino NEVEMBER1 ter vpetih med Trbovlje, Ljubljano, Koper in Grosuplje, obljublja napad hitrega ritma, glasne kitare in uporniku prijaznega napeva. »Zrasli smo napan-ku in uporu, kjer mikrofon v roki pomeni stejtment in ne nastavljanje fotografom!« ob prihodu na seeno pravi vokalist in tekstopisee Primož P Ram Siter.
Njihov singel HALO zato v prav nič težaškem in pridigar-skem tonu opozarja na hitro, energično in glasno ofenzivo holivudskega materializma. Slednji, po besedah ustvar-jaleev, vse bolj nasilno tanjša niti med človekom, naravo, bogom in drugimi ljudmi ter briše mejo med zdravo pametjo in popolno norostjo. NEVEMBER1 za razliko od drugih bendov na seeno prihajajo ne le s singlom, ampak kar s eelim albumom, ki bo izšel v elektronski obliki prek njihove spletne strani že maja, konee meseea pa bodo predstavili še videospot za singel HALO.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MARIJAN NOVINA - ANGEL IN HUDIČ a/KATilASINK - LUTKA 8. GAL GJURIN, NINA
7. ELA - KAKOR MAGNET 6. NINA OSENAR - VEDNO LAHKO POKLIČEŠ ME 5. VICTORY - UPAJ SI 4. MI2 - ŠTAJERSKO NEBO 3. SAŠKA SMODEJ - KLJUČ SRCA 2. ROCK SHOCK - VRAČAM SPOMINE 1. ZORAN PREDIN - NAŠA BARBIKA
iLAR. ELDA VILER - NARISI NOV DAN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Šank Rock v pripravah na nov album
Skupina Šank Rock je na slovenski glasbeni sceni svojstven fenomen, saj kontinuirano deluje 27 let. V teh letih so nanizali kar 14 uspešnih albumov. Trenutno pripravljajo že 15. studijski projekt ter drzno sledijo novim trendom v rocku, napredujejo v zvoku, produkciji in idejah.
Ta hip predstavljajo novo pesem EO, v kateri je moči ponovno združila preizkušena avtorska trojica, ki je sodelovala že pri prejšnjih uspešnicah skupine. To so Roki Petkovič, Bojana Uranjek in Aleš Uranjek. EO bo skupaj z nekaterimi prejšnjimi singli in novimi glasbenimi idejami našla svoje mesto na ploščku z začrtanim datumom izida letos jeseni. Do takrat pa bodo Šank Rock poleg intenzivnega dela v studiu čas preživljali predvsem na koncertnih odrih, kjer so v živo že dolga leta najprepričljivejši. Njihova kombinacija energije, izjemne uigranosti in repertoarja, polnega uspešnic v prepoznavni rock maniri, ne pusti hladnega prav nobenega obiskovalca. Snemanje novega albuma že poteka, in sicer v studiu Prame-trik z mladim in perspektivnim
Filmski kotiček
Iron Man 2
producentom in piscem glasbe Gabrom Radojevičem. Slednji je med drugim kot avtor zmagovalec festivala MMS 2009, med njegove reference pa lahko zapišemo Jana Plestenjaka, Eroiko, Zdenka Cotiča, Zmel-
koow, Shyam, Rudija Bučarja, Trkaja in Laro Baruco. Skupina poleg dela v studiu, iz katerega objavljajo filmčke na svoji spletni strani www.sankrock.com, še vedno neprekinjeno nastopa po vsej Sloveniji in ostajajo
ena od najbolj zaželenih live skupin. Na koncertnih odrih jih lahko ujamete že kmalu. Danes celo v Slovenski Bistrici, 28. maja pa na Snežnem stadionu v Mariboru.
MZ
»
Foto: Marko Ocepek, Hangar pr
Vsebina: Pol leta po razkritju Iron Manove identitete Tony Stark uživa svetovno slavo. Kot železni superjunak je uspel pomiriti velesile, dosegel je svetovni mir in vse se zdi kot v pravljici. Njegov ego tako postane še večji, s tem pa tudi kriza srednjih let. Za povrh ugotovi, da ga oklep Iron Mana ubija, saj mu počasi zastruplja kri, brez njega pa tudi ne more živeti. Kot da to ne bi bilo dovolj, ameriška vlada (predvsem vojska) zahteva, da jim preda tehnologijo revolucionarnega oklepa, nanj pritiska tudi konkurenčni izdelovalec orožja, iz Rusije pa
Iron Man 2
Igrajo: Robert Downey jr., Don Cheadle, Mickey Rourke, Scarlett Johansson, Gwyneth Paltrow, Samuel L. Jackson Scenarij: Justin Theroux po stripih Stana Leeja Režija: Jon Favreau Žanr: akcijski film Dolžina: 124 minut Leto: 2010 Država: ZDA
se nenadoma pojavi redkobesedni, enigmatični ter genialni Vanko, ki do Tonyja goji nekakšno nerazumljivo sovraštvo. Medtem se Tonyjevo podjetje zaradi šefovega zanemarjanja znajde v finančnih težavah, kar njegovo tajnico Pepper Potts pripelje do roba živčnega zloma. Tony jo zato poviša v direktorico in ji najame pomoč, toda nova tajnica se zdi vse kaj drugega kot navadna tajnica ...
Zgornji odstavek poda le del vsebine, pa se že zdi, da bo film trpel za običajno boleznijo nadaljevanj: preveč pod-zgodb, ki razbijejo koherenco filma. Prvi film izpred dveh let je bil lepo zaokrožena običajna in preprosta zgodba o nastanku superjunaka. Čeprav ni postregla z ničemer izvirnim ali vsaj malce drugačnim, pa je bila dovolj dobro posneta in odigrana, da je film pravzaprav postal šolski primer scenarija za otvoritveni film franšize.
Čeprav kritiki drugemu delu očitajo preveliko razpršenost na preveč podzgodb in posledično zmešnjavo, pa bi se z njimi težko strinjali. Film morda res ni brez napak, toda
še zdaleč ni katastrofa. Še več, lahko bi rekli, da ti kritiki ne razumejo specifičnosti in sen-zibilnosti ameriških stripov, zato so jih v filmu spregledali. Iron Man 2 jih na veselje bralcev pridno upošteva, hkrati pa na veselje gledalcev pridno upošteva tudi pravila filmskega pripovedovanja. Rezultat je morda res film, ki od zgodbe kar poka po šivih, toda kljub temu nikoli ne poči do konca in ne razpade. Namesto tega smo deležni obrtniško sijajno narejenega filma, ki pa nima pretenzij, da bi bil kaj več kot to, kar v resnici je: film o superheroju. Zaradi tega bo več kot izdatno zadovoljil svoje ciljno občinstvo: pred-pubertetniške fante s podivjano domišljijo, ki itak tvorijo dobršen del današnjega kino
občinstva, morda pa bo za nekaj trenutkov uspel prebuditi otroka tudi v starejših osebah. Zanimivo, da kljub zelo prepleteni zgodbi nihče od likov iz prvega dela ni postavljen v ozadje. Razmerja med njimi se lepo razvijajo, čeprav po drugi strani tudi ne veliko, kajti nekaj je treba pustiti še za tretji del.
Morda je pomislekov vreden le osnovni zaplet, ki govori ne o reševanju sveta ali o kakšni drugi grožnji, temveč gre za spopade med orožarskimi korporacijami, ki se tepejo za posle s Pentago-nom. Čeprav ta zaplet odraža resničnost, pa je (ponovno) spoznanje, kako zelo so ZDA obsedene z oboroževanjem, precej grenko.
Matej Frece
Mobilna svetilka
Ruska ruleta na tvojem mobilniku deluje na popolnoma enak način, kot v realnem svetu. Ko se morate s prijatelji odločiti, kdo bo moral kaj narediti, ali kdo odpade iz česa, je Ruska Ruleta prava stvar za to.
Pošlji: TD BUM na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Igra Magic Paper ima čarobno moč s katero lahko prebere tvoje misli! Najprej preseneti samega sebe, nato pa popolnoma šokiraj svoje prijatelje. Igra Magic Paper ve o katerem simbolu razmišljaš in ga čarobno prikaže na tvojem mobilniku. Naloži si zdaj!
Pošlji: TD PAPIR na 3030


Če se prebijaš skozi temo, ali pa bereš pod odejo, je Mobile Flashlight zares prava stvar zate, saj bo spremenil tvoj mobilnik v ročno svetilko.
Pošlji: TD LUC na 3030
Ugankarski slovarček: ALE = angleško svetlo pivo; ČEČ = slovenska heroina (Tončka, 1896-1943); KAZIMIR = volnena tkanina; KRŠIN = visoka trava; POLIS = starogrška mestna država; ŠPORIŠ = rastlina sporiš; ŠTRANGA = zaprežna vrv.
■u»| 'soei 'e>jouv '>|og 'euo 'essjd
'gu9|H 's|e 'osd euljo 'eunsueOd 'ey 'i|u eusuei 'jejsujo 'jjLUjze^ '>jej 'e>jjeujj>j '|so>| oa| 'ejiog '¡ao^o '>mew 'suods '39>j 'luo| 'euusi 'g| 'ueg 'syod '93 'mo^e 'jjdedoioj 'e3!ua0s4 ;ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 08. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
NEDELJA, 09. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
PONEDELJEK, 10. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
TOREK, 11. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku z Marijo Slodnjak. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 12. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 13. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). PETEK, 14. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
Horoskop
OVEN
V	vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Nakazano je, da boste v tem tednu blesteli v
komunikaciji in da se stvari obračajo v vašo korist. Teden je ugoden tudi za družabna srečanja in organizacijo zabave. Na delovnem mestu bodite bolj previdni - štela bo kreativnost.
Sn BIK
Službenim obveznostim boste v celoti kos. Dobre Iztočnice vas bodo spremljale pri raznih analizah in označevala vas bo povečana natančnost. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Zdi se, da boste lahko hitro užaljeni. Vaša zaupnica bo narava. Sprehodi vas bodo polepšali.
DVOJČKA
Blizu vam bodo določene skrivnosti. Odkrivali boste svet duhovnih energij. Spodbudno bo, da se boste znali sprostiti in na morebitne probleme pogledati drugače. Zanimive nasvete lahko pričakujete od srčnega izvoljenca. Na splošno se obeta čas povečane ljubezni in sreče.
RAK
Vaša zaupnica bo narava. Obdobje bo namenjeno tišini in povečanemu razmisleku. Stvari se bodo zgodile na temeljit način in odpira se paleta ugodnih rešitev. Izvedeli boste pomembne novice in tako bo izvedljiv napredek. Na delovnem mestu bo dinamično in nepredvidljivo.
LEV
■Tj Zaupali boste v moč ljubezni. Spremljala vas bo magnetlčna energija - tako boste nalogam in zastavljenim ciljem kos. Ozavestiti boste morali, da se počasi daleč pride. Sonce sreče bo sijalo na delovnem mestu in zelo se boste trudili za priznanje. Cvetoča narava bo skrita muza hrepenenja.
DEVICA
Ljubezen vas bo polepšala. Spoznali boste, kaj vas veseli in se soočlll z obveznostmi, s katerimi ste odlašali. Ključnega pomena bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Na delovnem mestu bo zelo zanimivo in zdi se, da se boste morali veliko učiti. Tudi prilaganje v ljubezni bo del življenja.
TEHTNICA
Občutili boste močno potrebo po osebni svobodi. Kocke usode se bodo končno zasukale tako, da boste imeli od vsega sami koristi. Obdobje bo ugodno za učenje in pridobivanje znanja. Nekaj več previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja in zavedajte se, da iz majhnega raste veliko!
ŠKORPIJON
V	vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Svoje mnenje boste povedali jasno In glasno. Seveda boste morali razmisliti in določiti prednosti. Na delovnem mestu bo več možnosti za ločevanje zrna od plev. Prijetno bo v ljubezni in vendarle se boste morali učiti prilaganja.
STRELEC
Zaupali boste v val optimizma in tako privabljali v življenje zanimive dogodivščine. Jasno bo, da bo čas ugoden za vse delavne obveznosti in da bodo v vaše življenje prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Ljubezen bo pesem o sreči. V dvoje bo vse lepše, prijetno in romantično.
KOZOROG
Sledilo bo obdobje poslovnih uspehov. Določiti si boste morali meje In pravila Igre. Na ljubezenskem področju bo zelo zanimivo. Morda bo nekoliko bolj naporno in pomembno vlogo bo imelo tudi prilaganje. Krajših poti na žalost ni. Naravna oblika meditacije bo narava.
VODNAR
Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za izzive. Zdelo se bo, da bo pri vas zelo živahno In temperamentno. Teden bo sam po sebi poln akcije in dodatnih priložnosti. Hrepeneli boste tudi po čustveni varnosti. Zadeve se bodo korak za korakom obračale v pozitivno smer.
RIBI
Narediti boste morali prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V osnovi boste hrepeneli po pohvali in jo pridobili na delovnem mestu. Doma bo čas primeren za prenovo in za polepša-nje doma. Zvezde so prepričane, da vam ne bo dolgčas in da bo mnogo prijetnosti tudi v ljubezni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Gospodarski izziv na Radiu Ptuj. Vsak ponedeljek po 11. uri z Mojco Zemljane.
Ptuj • Literarno srečanje s Tonetom Kuntnerjem v Šolskem centru
»Če je pesem iz duše prišla, more iti do srca ...
Z glasbenim utrinkom citrarke Petre Grabrovec, dijakinje ekonomske gimnazije, smo minuli ponedeljek začeli zapirati Bralno skrinjo 2010.
«
Dijakinja Eva Murko je na kratko predstavila letošnjo Bralno skrinjo, ki je pod svojim pokrovom skrivala 12 knjig. Dijaki so morali prebrati po štiri s seznama ali tri s seznama in eno po lastni izbiri. Vsako leto se število dobitnikov diplom poveča - letos jih je bilo že 28. Vsi ti so bili nagrajeni s knjigo (darilo založb Mladinska knjiga, Kmečki glas in Modrijan) in priložnostnimi darilci (izdelal D. Zorli) ter diplomo (za oblikovanje poskrbel T. Cestnik).
Vse prisotne dijake smo povabili k sodelovanju pri naslednji Skrinji, ki jo bomo napolnile knjižničarke - nekaj tudi po izboru letošnjih bralcev -do oktobra 2010.
Sledila je kratka predstavitev našega gosta - tokrat
smo s pomočjo Društva slovenskih pisateljev (projekt Povabimo besedo) medse prisrčno sprejeli dramskega igralca, predvsem pa pesnika in velikega domoljuba Toneta Kuntnerja. Čeprav je pesniti začel že v 4. razredu osnovne šole, je prvo pesniško zbirko Vsakdanji kruh izdal šele leta 1966. Do 2009, ko je izšla zbirka My world/ Moj svet, lahko skupaj z izbori naštejemo čez 20 zbirk. Nekaj let je že v pokoju, vendar ga šole in društva še vedno vabijo medse.
Še enkrat so zazvenele citre in s čudovito melodijo napolnile nabito poln prireditveni prostor.
To je bil pravšen uvod v Kuntnerjevo razmišljanje o mladosti in pomladi, a ne le o
Fotografija: Milan Potočnik
Tone Kuntner med ptujskimi srednješolci: »Če je pesem iz duše prišla, more iti do srca ...«
pomladi, ki prav zdaj kraljuje v naravi. Spomnil je na »zvezdni trenutek slovenske domovine« izpred 20 let, ki ga moramo ohranjati vsi - mladi in starejši - sicer nismo vredni,
da sploh smo. Do te slovenske pomladi bi morali pokazati veliko radosti in jo duhovno obnavljati. Slovenci nimamo namreč nič manjšega srca kot veliki narodi, imamo pa
to srečo, da živimo v raju pod Triglavom. Lepoto slovenske besede je doživeto pričaral z interpretacijami Cankarja (z odlomkom iz Kurenta je požel bučen aplavz), Prešerna in Mirana Jarca.
O ljubezni - domovinski, osebni in do matere - je prebiral pesmi (Moja hiša razpada, Družina smo, O domovina, Kdo je zmagal, ko so zmagale sanje ...) iz zbirke Moj svet.
Na zastavljena vprašanja je odgovoril po navadi kar s kakšno pesmijo, da smo prisotni bolj začutili bistvo povedanega. Na profesorjevo zahvalo gostu, da je s svojim obiskom spet nekoliko razpihnil ugašajoči ogenj slovenstva, je Kun-tner citiral Cankarja: »Črno pišem zato, da bi bolj zahre-
peneli po luči .«
Pod izobešeno slovensko zastavo je svoj nastop zaključil z Zdravljico. Tako smo dokončno zaprli Bralno skrinjo 2010, obeležili slovenski in mednarodni dan knjige (23. april) ter (sicer nekoliko hitro) tudi dan državnosti (25. junij). Gosta smo obdarili z aranžmajem, ki so ga pripravile pridne roke dijakov in profesoric Biotehniške šole, in se zahvalili vsem slavistkam, ki so spodbujale dijake k branju, še posebej pa Danici in Milici za pomoč pri literarnem srečanju.
Da bi dobili boljši vpogled v Kuntnerjevo literarno bero, nas je Eva povabila v čitalnico na bogato in skrbno pripravljeno razstavo.
Terezija Kekec
Ptuj • Literarni večer na OŠ Ljudski vrt
Pesmi in zgodbe hodijo po svetu
Učenci OŠ Ljudski vrt so tudi letos skozi celotno šolsko leto literarno ustvarjali. Še posebej veliko so pesnili v času svetovnega dneva poezije, 21. marca, na prvi pomladni dan, potem pa so bili aktivni še ves mesec april. Svoje literarne prispevke pa so predstavili na zaključnem literarnem večeru.
Večer, ki so ga letos naslovili Pesmi in zgodbe hodijo po svetu, je bil še posebej slavnosten, saj so skupaj z izidom novega literarnega glasila Čar besede moje obeležili petdeset let literarnega ustvarjanja na šoli. Takrat je namreč izšla prva številka šolskega literarnega glasila, poimenovanega Nagelj. Le-ta je zatem izhajal
še nekaj let, novo podobo pa je dobil deset let nazaj, ko ga je kot samostojno literarno glasilo Čar besede moje zasnovala takratna urednica Sonja Dežman.
Nekdanjih urednikov so se učenci spomnili tudi na literarnem večeru, kamor so prišle ob Dežmanovi še Ivanka Lah, Marta Šmigoc in Irena
Pukšič, beseda pa je stekla tudi o žal že pokojnem učitelju Jožetu Kodriču, ki je nekoč urejal šolsko literarno glasilo.
Prireditev, ki sta jo zelo uspešno vodila učenca Deja Milošič in Tilen Terbuc, so
popestrile številne glasbene točke, gledalci pa so veliko izvedeli tudi o zgodovini
šolskih glasil in literarnem delovanju na šoli. Najbolj pa so razveseljevale pripovedi, pesmi in dramski odlomki, ki so jih prebirali mladi avtorji, učenci, ki imajo svoje prispevke objavljene v glasilu - teh je tudi letos, skupaj z likovnimi prispevki, krepko čez sto.
Čar besede moje so učenci predstavili nato še na srečanju
Foto: DB
Občinstvo sta s svojim šaljivim branjem zelo navdušila Miha Da-miš in Žan Bukvič.
dveh šol, ki je potekalo pred učencev iz OŠ Ivana Groharja
prvomajskimi počitnicami, iz Škofje Loke.
ko je šolo obiskala skupina	David Bedrač
Hajdina • Naravoslovni dan v Osnovni šoli
Dobro je delati dobro
V sredo, 21. aprila, so učenci, učitelji, zunanji sodelavci in gostje uspešno izpeljali naravoslovni dan, katerega sporočilo je bilo Dobro je delati dobro.
Izhodišče razmišljanja in dela je bilo spoznanje, da tako človek kot narava potrebujeta našo skrb. Sodelovanje ustvari lepoto življenja. Je ^podobno kot pisanje besede. Če besedi manjka ena črka, beseda ni poNaša skupina se je lotila bontona. Naredili smo pregled prehranjevalnih načinov in se posvetili kulturnemu prehranjevanju. Seveda smo kulturno prehranjevanje prenesli v prakso. Jedilnica, kjer smo uživali ob zdravi hrani, je bila lepo urejena. Vsi smo se zadovoljno gostili z okusnimi jedmi. Vzdušje so popestrile slike na televiziji, ki so predstavljale gibanje v naravi, zdravo prehrano, prehrambeno piramido, skratka vse, kar je potrebno za zdravje človeka. Veseli smo bili, da je med nas prišel tudi Tomo Križnar. Naravoslovni dan je bil koristen in prijeten.
Tjaša Gerečnik, Aneli Cebek, 9. r.
polna. Spraševali smo se tudi, kako izboljšati kulturno prehranjevanje na naši šoli.
Učenci so sodelovali v različnih delavnicah. Ponudba delavnic je bila pestra, vsak je zase našel ustrezno mesto. Učenci so prikazali prehranjevalno piramido, pripravili zdrav krožnik,
pogrinjke, iz naravnih materialov naredili vaze, podstavke za zanimiva sporočila. Nekateri so se lotili peke okusnega peciva in priprave namazov. Zanimivo so predstavili prehranjevanje in bonton v starem, srednjem in novem veku, prehranjevanje v Angliji, prehranjevanje od do-
jenčka do mladostnika. Napisali so tudi vabilo na skupno pojedino, jedilni list je bil del lepo pripravljene jedilnice, kjer smo se zbrali. Mize so bile bogato obložene s pecivom iz korenja, svežega sadja, zelenjave, kruhki z različnimi namazi so privabili tudi zahtevne sladokusce. Sveži šopki pomladanskih cvetlic, ki smo jih nabrali v okolici šole, so nas spomnili na lepoto narave.
Hkrati so lepo pozdravili našega gosta, svetovnega popotnika Toma Križnarja, ki je naš naravoslovni dan obogatil s svojim sporočilom. Spregovoril je o svojih popotovanjih po svetu in takoj pritegnil pozornost poslušalcev. S filmom in posnetki
nam je približal težko življenje Afrike. S sočutjem do sočloveka je pripovedoval o ljudeh, ki potrebujejo pomoč, o naravi, o enkratnosti slehernega bitja, o lepoti in smislu Življenja.
Ko o Življenju spregovori Tomo Križnar, je to besedo potrebno zapisati z veliko začetnico. Pravi tako: »Življenje je darilo. Darilo se spodobi sprejeti, si ga ogledati, pa tudi prijeti, ga občutiti, povonjati, okusiti, uživati in uporabiti. Darila so namenjena v dobro.«
Obisk Toma Križnarja je za nas veliko darilo. S spoštovanjem smo ga sprejeli. Je neprecenljiv zaklad, ki presega materialne dobrine sveta. Je ljubezen
Priprava jedilnice
Foto: arhiv OS Hajdina
Ravnatelj Jože Lah se zahvaljuje Tomu Križnarju.
Foto: arhiv OŠ Hajdina
in spoštovanje do vseh in vsega. Od nas se je poslovil: »Nasprotje ljubezni ni sovraštvo, ampak brezbrižnost.«
Mogoče bomo prav zaradi njega, Toma Križnarja, do vseh bitij, okolja, sveta, v katerem živimo, manj brezbrižni.
Majda Korošec in Mateja Draškovič
Na naravoslovnem dnevu sem izbral skupino, ki je izdelovala pogrinjke in pripravljala mize za obrok kulturnega prehranjevanja. Izdelali smo različne pogrinjke, uporabili smo tudi svojo domišljijo. Šopki pomladanskega cvetja so že tako živahni jedilnici ponujali čar narave in veselja. Ko je bilo vse na-red, smo sedli za obložene mize in uživali ob hrani. Ko smo se najedli, smo jedilnico tudi pospravili. Nato smo se odpravili v telovadnico, kjer smo pričakali našega gosta Toma Križnarja. Pripovedoval nam je o življenju v Afriki, o nasilju, ki ga ljudje doživljajo, o klimatskih spremembah, pomenu vode in hrane.
Povedal nam je, da imamo srečo, da živimo srečno otroštvo v urejenih razmerah. Spomnil pa nas je tudi na to, naj nekoč kot odrasli ljudje pomagamo tistim, ki so potrebni pomoči. V resnici je dobro delati dobro.
Žan Merc, 7. r.
Knjiga meseca
Zdenko Kodrič:
Novoletna zabava
Knjiga Zdenka Kodriča Novoletna zabava je v slovenskem prostoru gotovo nekaj posebnega. V enem zamahu namreč s seboj prinaša več vrst umetnosti - literarno (o tej bo v naslednjih vrsticah tudi govora) s kratkimi zgodbami Zdenka Kodriča, slikarsko s slikami Dušana Fišerja, besedno z igralcema Ivo Krajnc in Petrom Ternovškom ter glasbeno z odličnim Samom Šalamonom. Vsako kratko zgodbo namreč spremlja Fišerjeva upodobitev, knjigi pa so priložene tudi zgoščenke z glasbo in bralno interpretacijo že omenjenih igralcev in glasbenika.
A tokrat nas ne zanima, s katere strani se lotiti te razkošne knjige, ki vznemirja različne čute, pač pa nas zanimajo kratke zgodbe Zdenka Kodriča, ki so v tej bogati mreži vendarle osrednje gibalo. Zgodbe so namreč napeljale ostale umetnike k sodelovanju in širjenju besede tudi v druge umetniške dimenzije.
Da se Kodrič zadnja leta rad predaja krajšim proznim formam, ni nič novega (Zdenko Kodrič: Visoka moda, Litera, 2005), je pa nekaj novosti, ki jih Novoletna zabava prinaša v Kodričev slog in notranjo zgradbo kratke zgodbe.
Kodrič se sicer drži temeljne forme kratke zgodbe, a od nje tu in tam tudi izstopi, vendar nikjer na škodo besedila, nasprotno: ti odmiki so skladni z vsebinskimi tokovi, s psihologijo oseb, z njihovim gibanjem, in s korelacijami, v katere vstopajo. To so povsem običajne osebe, vsakdanje, a so tudi deviantne ali celo patološke.
Kot - na nek način - vsi ljudje, ki bi jih težko zložili na eno in edino, ravno premico življenja in rekli, takšni so, povprečni, običajni. Morda v eni razsežnosti življenja, morda v drugi ne. Neobičajna običajnost torej, ki se pretaplja in spreminja osebne, časovne in prostorske dimenzije Ko-dričevih kratkih zgodb, ki so - kot večina njegovih literarnih del - ostro in neusmiljeno ogledalo človeka danes, tu in zdaj. Človeka, ki v praznem išče polno, ki ostrino gladi z lažnimi in zmedenimi čuti, ki v laži išče resnico in v hladu toplino.
Prostor in čas sta koničasta, boleča. Kot hlad, ki ga pisatelj dosega tudi z nasekanim stavčnim ritmom in pogosto nedokončnostjo. Kot bi hotel v poved zatesniti še obilico skritih pomenov. Sicer postmodernistična prvina palimp-sestnosti je tu privedena v skrajnost. To so kratke zgodbe, ki se lupijo, a nikoli do konca - kot krompir, ki ima pod lupino spet lupino in pod to še eno. A nenehno lupljenje takega krompirjevega telesa naposled privede do bivanjske groze - mar pod vsemi temi olupki res ni ničesar? Nikogar?
Šest kratkih zgodb: Jutro velikega ribiča, Mrak nad Trstom, James Bond po špansko, Marinka ne more več dihat, Novoletna zabava in Kabinski - dvakrat živ; kratke zgodbe, ki so različne vsebinsko, po obsegu in tudi oblikovno, a z enim in istim namenom: zreti z globokim očesom v jedro sodobni družbi in njenim oddaljenim delcem, ljudem. In v razdalje med njimi vstopa Kodričeva pogosta literarna prvina - posebna retorika zapletenih bivanjskih vprašanj, ki jih le-ta pred bralca postavi tako izbrušeno, čisto in plastično, da ta nazadnje omahne pod močjo njihove energije.
Pa še eno vrednost prinaša ta zbirka: pripovedovalec, ki je sicer neprizanesljiv opazovalec vsega, ki se priplazi tja, kjer bi si ga najmanj želeli, je tudi ironičen. Ironija pa je tisti element, ki šest kratkih zgodb iz Novoletne zabave dvigne čez rob, nad prazno, vsakdanjo sivino, in bralcu vsaj na trenutke pusti vdihniti. Pa četudi le kapljico težkega zraka.
Kajti to niti slučajno niso kake sproščene zgodbe, ki bi služile zabavanju in neobremenjenemu branju, pač pa so to pretkani dokumentarci v literarni obliki, ki razodevajo resnico, in to tudi v tistih plasteh, kjer zelo boli, kjer ni najbolj prijetno.
Zato: knjiga Novoletna zabava ni za tiste, ki se bojijo človeškega jedra, ki se bojijo sebi in družbi pogledati v obraz.
To je knjiga, ki zahteva posebni pogum od bralca, ki zahteva čas in odprte čute in ki si jo moraš privoščiti večkrat, med enim in drugim novim letom - če je seveda 365 vmesnih dni zanjo sploh dovolj ...
David Bedrač
Literarno kolo (78) • Kajetan Kovič -1
En potnik na dveh ladjah
Tudi tokrat se je Literarno kolo zavrtelo po mariborskih koncih in vase ujelo ime Kajetan Kovič; pesnik, ki je s pesniško zbirko Pesmi štirih legendarno vstopil na slovensko literarno prizorišče in se tam s svojo poetiko dodobra zasidral.
Pravzaprav je v morje slovenske poezije vrgel dve sidri z dveh imenitnih ladij - ene, na kateri so naslovi nekaterih nepozabnih otroških literarnih mojstrovin, in drugo, na kateri so bohoti lirika za odrasle.
Uvodno napoved, da bomo pluli po morju slovenskega pesnika, pa je potrebno še dodelati in nadgraditi; Kovič se namreč pojavlja tudi kot pisatelj in prevajalec, a prvotna in gotovo najbolj razvejana je njegova pesniška pot.
Leta 1931 v Mariboru rojeni pesnik je diplomiral iz primerjalne književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani. Delal je kot novinar in urednik pri DZS. Od leta 1991 je tudi član SAZU-ja. Tako bi lahko skromno in v hitri potezi zapisali nekaj vrstic o življenju Kajetana Koviča.
Največ nam o njem seveda izpričajo njegove pesmi, zato je najbolje obiskati pesniško pristanišče, iz katerega sta v literarno morje izpluli obe ladji. To je pesniška govorica, ki se napaja iz poetike intimizma, nanj pa so pripete še nekatere druge, v Kovičevi pesmi pa je moč najti tudi nekatere elemente tradicionalne in celo ljudske pesmi. Poudariti je potrebno še, da je Kovičev verz izredno discipliniran in tehnično dodelan in da je bil bolj ali manj vseskozi zavezan klasičnim pesniškim oblikam.
Na vsebinski ravni je v središču človek, ki se giblje po širokem polju občutij, od najbolj vzvišenih, srečnih, skoraj katarzičnih, do tesnobnih, osamljenih in praznih. A Kovi-čeva poezija ni pesem niča ali bivanjske praznote, to so verzi, ki življenje slavijo in ga povzdigujejo. Pri tem pesnik ne izbira sredstev - zato ni presenetljivo, da ob pesmih, v katerih je v središču zgodba človeka ali več ljudi, najdemo tudi take, kjer v ospredje vstopi popolna odsotnost človeka in človeške energije, kjer pesnik v prostor pesmi postavi zgolj materialne danosti, nekakšno pesemsko pohištvo. Kar preseneča pri tem, pa je, da prav
Meja ni!
(Verne-Crichton)
Jules Gabriel Verne je gotovo med osrednjimi literarnimi imeni, kadar imamo opravka z žanrom znanstvene fantastike. Pisatelj, ki se je bralcem priljubil z bogato domišljijo in brezmejnimi svetovi, se je rodil leta 1828 v Franciji.
Knjige, v katerih sta jasno izražena njegova genialnost in vizionarstvo v vseh mogočih oblikah, pripovedujejo o plovilih v vesoljskem prostoru, o zrakoplovih, podmornicah in drugih napravah, čeprav je bilo razmišljati o tem v tistem času podobno sanjam. Kot vsi
s popolnim izničenjem človeške prisotnosti postane človek (bralec) najbolj prisoten. Kot bi posedal po zaprašenih stolih, se naslanjal na prašne površine miz, kot bi nikogaršnjo prisotnost izrabil za vključitev samega sebe globoko v pesniško tkivo.
Takšne namreč Kovičeve pesmi so: srednje poti ni. Ali te pesem navduši in se vanjo naseliš in ona vate ali pa se le bežno spogledata in se še isti hip vse konča, pa naj gre za otroške pesmi ali pesmi za odrasle.
Pristanišče, iz katerega sta izpluli obe ladji, je že omenjena pesniška zbirka Pesmi štirih. Čeprav je bilo o njej že nekaj zapisanih vrstic, ko se je Kolo vrtelo po Menartovem življenju, je vendarle potrebno potipati po tej, začetni pesniški točki Kovičevega opusa.
Prav v tej pesniški zbirki se že srečujemo z dvojnostjo -ko je pesem polna človeka in človeške energije (Šel je fant šestnajstih let / v dežju pod kostanji. / Ljubica, aprilski cvet, / šla mu je ob strani. // Sanje in nemir srca / s sabo sta nosila. / Sreče, ki je z njima šla,/nista opazila.), kot je zapisal v pesmi Sentimentalna pravljica, ali ko je ta človeške prisotnosti povsem oropana in izpraznjena (V mraku ropotarnice počiva / zrinjen v kot, med skrinje in smeti, / star klavir, ki v svojem molku skriva / zven akordov, zlitost harmonij. // Prav nikogar ni,
pisci tega žanra je bil tudi on videc v prihodnost, kar je ena poglavitnih značilnosti znanstvene fantastike, za katero je značilno tudi, da se sprva domišljijski pojavi, ki obstajajo le na literarni ravni, v prihodnosti velikokrat uresničijo tudi v resničnem življenju.
Razna plovila in podmornice, o katerih je pisal in sanjal v svoji bogati pisateljski domišljiji, so danes vsakdanji pojav. Mnoge motive je od Verna kasneje prevzela tudi filmska industrija, ki je snemala filme po njegovih literarnih predlo-
ki bi z večerom / bele tipke rahlo preigral. / Prah, ki ga prekriva, bo za zmerom / v razglašenih strunah obležal.), kot je pesnik zapisal v pesmi Star klavir.
Da bi to dvojnost lahko zasledovali, je najbolje vzeti v roke odlično knjigo, ki pregledno podaja nekatere najvidnejše naslove s Kovičeve pesniške poti. V knjigi Vse poti so (zbrane in nove pesmi), ki je izšla leta 2009 in jo je uredil Aleš Šteger, s poglobljeno študijo pa obogatil Boris A. Novak, so tako zajeti izbrani pesniški naslovi iz Kovičevih osrednjih zbirk: Pesmi štirih (1953), Prezgodnji dan (1956), Korenine vetra (1961), Ogenj-voda (1965), Vetrnice (1970), Pesmi (1973), Mala čitanka (1973), Pesmi (1976), Labrador (1976), Pesmi (1981), Dežele (1988), Poletje (1990), Letni časi (1992), Sibirski ciklus (1992), Lovec (1993), Vrt (2001) in Kalejdoskop (2001).
Če že pridno naštevamo, je potrebno dodati še naslove proznega dela opusa: Ne bog ne žival (1965), Tekma (1970), Iskanje Katarine (1987), Pot v Trento (1994), Profesor domišljije (1996), Jutranji sprehajalec (2005) in Mala nebesa (2008) ter esejistično delo Sled sence zarje (2006).
Posebno bogastvo te izdaje pa je tudi priložena zgoščenka s posnetki avtorjevega branja, ki še bolj pripomore k bralče-vemu razumevanju in doživljanju pesmi. Sprehod skozi vse naslove in posamezne pesmi namreč hitro pokaže, da se je nasprotje med, v pesmi odsotnim in v pesmi prisotnim človekom razširilo tudi na druge literarne elemente. Že naslovi nekaterih zbirk izdajo, da je kontrastiranje med osrednjimi pesniškimi principi Kovi-ča: Korenine vetra (mirovanje proti gibanju) in Ogenjvoda (dva simbola, ki sta po naravi sami kot tudi v mitološkem smislu nasprotujoča si).
Tudi med posameznimi pesmimi hitro odkrijemo načelo nasprotij. Ostro zarezo med ljubeznijo in bolečino je izpisal v
gah, a tudi tam, kjer se je od teh povsem oddaljila, se marsikdaj scenariji idejno oplajajo in črpajo iz Vernovih literarnih mojstrovin.
Za njegova dela je značilna plastična in slikovita pripoved, med prave mojstre pa spada, kadar gre za pisanje o znanstvenih in zemljepisnih pojavih. Tako so njegovi romani kot popotovanja, potopisi po pokrajinah domišljije, vstop v svetove, ki so današnjemu človeštvu sicer povsem ali mnogo bolj dosegljivi, kot so bili za časa njegovega življenja, pa vendar nad njimi lebdi skrivnostnost, napetost in dramatičnost; literarne prvine torej, za katere velja, da pri bralcih vžgejo.
In Vernovi romani so našli pot do njih. Kdo se ne spomni romanov, kot so: Potovanje v
verzih pesmi Ljubim (Ljubim. Ljubim. Ta svet in vse druge./ Zato ga bičam. A boli me bič), prepad med ničem in vsebiva-njem je razodel v stihih pesmi Prah (Iz niča prideš, /prah na podplatih neba, / med vrtove, na hribe, / zazidaš si hiše in kašče, / drevesa in mesta, / veter zatakneš na kopje / in jezdiš zrele konje / letnih časov.), slast med izrekanjem besed in popolnim molkom je izpovedal v pesniških vrsticah pesmi Lucifer (So usta in v njih molk, / da jezik dreveni / in je okus noči / od jutra slan in dolg,...).
Na ladji s pesmimi za odrasle pa je še en potnik, ki ga je Ko-vič med drugimi pesniškimi oblikami zelo rad gojil in do katerega je imel prav poseben odnos - sonet. Sonetni obliki se je posvečal na več mestih, kar je poznavalsko ugotovil tudi Boris A. Novak v spremni besedi Pesniška spirala Kajetana Koviča: »Kovič slediprevla-dujočemu toku razvoja slovenskega soneta po Prešernu, ki je šel v smer čedalje močnejšega uveljavljanja moških in tekočih verznih izglasij in rim. Nenavadna in plodna je pri Koviču raba angleškega soneta, ki sicer v slovenski poeziji ni naletel na plodna tla, saj je velika večina naših sonetistov slepo sledila Prešernovemu modelu, se pravi rabi italijanskega soneta.«
Še ena od značilnosti Kovi-čevih pesmi je ta, da nekatere motive in simbole pogosto ponavlja, jih sveži in postavlja na novo. Gotovo je med takimi motiv zlate ladje, o kateri je zapisal: »O zlate ladje z vetrovi v zatilju / kam plovete kam plovete / volkovi se plazijo po trebuhu morja / bliski padajo kakor rože / tam daleč / na čisto ravni črti obzorja / sta dan in noč tekmeca / neuma-kljiva tekmeca / tam daleč na tisti vodoravnici / sta dan in noč ljubimca / dve ptici dva orla / iz bogve katere kamene dobe / iz bogve katerega praznika rož/ o sveto nasilje ljubezni / da šipek na njenih prsih zakrvavi / da se napne in upogne kot vrba / da razklene obzorja nad sabo / in je na nebu spet prostor za nove zvezde / o slavnosti / o slavci / tam daleč/ tam daleč na vo-doravnici«.
Simbol zlate ladje pa je pesnik lahkotno poslal tudi v morje literarnih del za otroke
David Bedrač
sredino Zemlje, Potovanje na Luno, 20000 milj pod morjem in V osemdesetih dneh okoli sveta, ki so obšli velik del našega planeta in ki bi naj bili prevedeni v okoli 148 jezikov. Med vidnejšimi deli je gotovo tudi zbirka kratkih zgodb Doktor Oks, izstopajo pa še dela: Angleži na Severnem tečaju, Dogodivščine kapitana Gran-ta, Otroka kapitana Granta in Carski sel.
Pisatelj, ki je s svojo neverjetno energijo in vizijo o prihodnosti navduševal z idejo, da meja ni, da so le v naših glavah in da jih je toliko, kolikor si jih zgradimo in postavimo sami, je umrl leta 1905.
V sodobnosti pa je tako vlogo prevzel neki drugi slavni pisatelj ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 35
Majšperk • Do nedelje 5. mednarodni glasbeni sejem
Štiri dni prireditev, tekmovanj, razstav in zabave
Na 5. mednarodnem glasbenem sejmu v Majšperku, ki so ga odprli včeraj, 6. maja, se bo do vključno nedelje, 9. maja, zvrstilo več zanimivih glasbenih in zabavnih prireditev, pripravljajo pa tudi bogat program strokovnih in obsejemskih prireditev ter zanimivih razstav.
Foto: M. Ozmec
Tudi na 5. mednarodnem glasbenem sejmu se predstavljajo številni razstavljavci iz Slovenije in nekaterih sosednjih držav.
Sicer pa so že prvi dan, v četrtek pripravili dan odprtih vrat podjetja Albin Promotion ob 20-letnici svojega delovanja. V dvorani nekdanje TVI Majšperk so pripravili dan pihal in trobil, predstavili pa so se tudi izdelovalci godal in brenkal, čemur so namenili tudi strokovni del sejma, saj so potekala predavanja na to temo. Obiskovalcem sta se predstavila tudi Glasbena šola Karola Pahorja iz Ptuja ter Harmonikarski orkester Butolen.
Na velikem odru prireditvenega šotora pa so pripravili proslavo ob 20-letnici podjetja Albin Promotion, na katero so povabili poslovne partnerje, prijatelje ter druge obiskovalce. Za kulinarični del je poskrbelo ptujsko podjetje Gastro, v zabavnem delu pa so sodelovali ansambel Bič Boysi, skupina Porini pa počini ter Harmonikarski orkester Butolen. Popoldne ob 17. uri so v malem razstavišču odprli razstavo domačega slikarja Branka Gajšta in nagrajencev Extempora v Žetalah, ob 18. uri pa so v Tovarni umetnosti odprli razstavo bogate Talumove umetniške zbirke.
Danes, v petek, 7. maja, bo sejmišče v Majšperku odprto
Dokaz, kako spoštova čih na njeni zadnji po vali, ker je bila vzor i ljubezni do svojih in l
Življenje ji ni prizanašalo. Okusila je veliko bridkosti, toda nikoli ni klonila. Prava upornica je bila, in to v na-jžlahtnejšem smislu. Takrat, ko se je leta 1911 znašla kot dojenček pri svojih sorodnikih v Mezgovcih, pri teti, kot tudi kasneje. Ko se je ob njenih življenjskih jubilejih srečevala s svojimi najdražjimi, s člani vodstva ZB NOB iz Dornave, s člani DU in drugimi prijatelji, je kaj rada, toda z vso skromnostjo, obujala svoje življenjske zgodbe. Tudi tega ni pozabila povedati, kako zelo je pogrešala pravo mamo, in zato je še bolj materinsko poskrbela za svojo kasnejšo družino, ko se je poročila z Martinom Cajnkom.
Ni pozabila povedati, kako sta z možem iskala svoj drugi dom in ga našla pri posestniku in mlinarju Korošcu v Zabovcih in s hvaležnostjo se je vedno spominjala tega dobrotnika. Z možem pa sta si srčno želela postaviti svoj in za otroke lasten dom. Toda kaj, ko pa ni bilo denarja. Toda našli so se dobri ljudje, ki so jima bili pripravljeni pomagati.
od 10. do 18. ure, strokovni del sejma bo usmerjen na glasbila s strunami, v okviru tega pa se bodo predstavili mladi glasbeniki, solo kitarist Fingerstyle Picking, The Rockers Bend ter skupina Porini pa počini. Na velikem odru bodo ob 12. uri pričeli prireditev ob 110-letni-ci Kmetijske zadruge Ptuj, na kateri pričakujejo prek 1000 udeležencev in poslovnih par-
je bila Milka v Mezg petek, 30. aprila, na t generacijam, ker j okrog nje.
Maistrov borec Franc Bezjak iz Mezgovcev jima je ponudil pomoč, posestnik in gostilničar Vilčnik pa jima je prodal košček zemlje po zmerni ceni. Potreben gradbeni material sta si delno odslužila z delom pri premožnejših, delno pa sta ga dobila v dar, tudi od Bezja-kovih in Koroščevih. In zrasla je skromna, a prijetna hiška, njun dom. Odprla so se jim vrata sreče.
Pa ne za dolgo. Komaj sta si malo opomogla, se je začela 2. svetovna vojna. Kot prava domoljuba sta se Cajnkova vključila med aktiviste OF. V njuni skromni hišici so se mnogo-
tnerjev Zadruge iz vse Slovenije, ki bodo po uradnem delu ostali tudi na tovariškem srečanju. Zvečer ob 19. uri pa bo tradicionalna Orfejčkova gostilna z več zanimivimi glasbenimi in drugimi gosti, nato pa veselica z ansamblom Ekart.
Jutri, v soboto, 8. maja, bodo od 10. do 14. ure pripravili tekmovanje radioamaterjev v radio goniometriji - lov na li-
vcih in okolici, je bila ornavskem pokopališ bila vzor skromnosti
krat mudili partizani in prostovoljci in Martin jim je bil vodič do postojank. Mnogokrat se niso mogli vrniti zaradi zased in takrat je Milka prevzela vlogo kurirke. Ničkolikokrat je morala ob vsakem letnem času prebresti Pesnico, saj je bil most zastražen. Tudi pozimi. Zdravstvene posledice pa je čutila vse do svoje smrti.
In prišla je svoboda. Leta 1948 sta se z možem vključila v ZB NOB. Milka se je ob tej pomisli živahno razgovorila: »Končno so se razblinili oblaki gorja. Končno smo v svobodni Sloveniji, za katero smo se borili. (Tudi prve povojne volitve so bile v njihovi hiši.) Toda težav še ni bilo konec. Težko je bilo skrivati solze, ko bi svojim otrokom rada odrezala debel kos kruha, pa sem morala misliti na jutri. Ne veste, kako mi je bilo hudo, ko so mladoletni otroci morali na dnino k premožnejšim, da smo lahko normalno preživeli, da smo si lahko odslužili najemnino za zemljo in za drva, da nas pozimi ne bi zeblo. Pa vendar smo bili skupaj na svojem.« Da je lahko preživljala številno dru-
sico. V dvorani bo potekal dan ljudskih glasbil, čemur bodo posvetili tudi strokovni del sejma, sicer pa bo od 10. do 18. ure predstavitev igranja na različne harmonike, oziroma Pokaži kaj znaš, na katerem pričakujejo tudi udeležbo nekaterih znanih slovenskih harmonikarjev, predstavila pa se bo tudi etno skupina Gudalo iz Osnovne šole v Ormožu. Na ve-
elika množica žalujo-u. Ljudje sojo spošto-poštenosti, skrbnosti,
žino, je Milka veliko hodila na tržo v Zagreb, Čakovec, delno pa tudi v Varaždin in Maribor. Predvsem z lukom pa tudi z drugimi domačimi pridelki, da je lahko otrokom polepšala življenje in jim kupila šolske potrebščine.
Milka je bila srečna, ko je spremljala rast svojih otrok v postavne fante in prijetna dekleta, ki so počasi začela zapuščati domače gnezdo. Ob vsakem odhodu jo je stisnilo pri srcu in vendar je bila srečna, saj je vedela, da odhajajo zato, da si bodo pridelali boljši kos kruha, kot si ga je lahko bila sama. Od sreče so ji žarele oči, ko so si njeni otroci ustvarjali družine in še bolj, ko so se vračali z družinami k njej domov. In kako so ji žarele oči, ko je pred dvema letoma prejela spominsko listino Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije ob njeni 60-letnici ustanovitve.
Milka je 11. januarja letos praznovala 99 let svojega skromnega, za dušo bogatega življenja. In takšne se je bomo spominjali.
Stanko Lepej
likem odru se bo ob 13. uri pričel dan rocka z nastopom etno skupine Gudalo in razglasitvijo rezultatov tekmovanja radioamaterjev. Ob 15. uri bo začetek tekmovanja za Naj rock skupino leta 2010 z nastopom nekaterih znanih slovenskih rocker-skih skupin, zvečer pa bo koncert z eno od predskupin ter s skupino Drugo dugme.
Zadnji dan, v nedeljo, 9. maja, bo sejmišče odprto od 10. do 15. ure. V strokovnem delu sejma bodo predstavili avdio oddelek iz podjetja Albin Promotion, ob 11. uri pa konferenčni sistem Beyerdinamic. Na velikem odru v prireditvenem šotoru pa bo ves dan potekal nedeljski Živ-žav. Ob 9. uri se bo pričelo tekmovanje v kuhanju haloške kisle juhe, ob 11. uri bodo nastopili fantje izpod Vurberka, med 12. in 13. uro bo pokušina in izbira naj-
boljše haloške kisle juhe, ob 13. uri bo nastopila glasbena šola Amadeus. Po razglasitvi najboljše haloške kisle juhe bo nastopil humorist Geza, ki se zeza, ob 15. uri pa se bo pričela velika nedeljska veselica s Fanti izpod Vurberka.
Organizatorji obljubljajo tudi nekaj dodatnih zanimivosti, predstavitev novega ozvočenja, atraktivno »light-show« razstve-tljavo, dogajanje na mega velikem odru pa bodo lahko obiskovalci spremljali tudi prek velikega LED-ekrana. V okviru sejma bo obiskovalcem na voljo tudi velik zabaviščni park, v velikem šotoru se bodo predstavljali različni razstavljavci, pripravljajo pa tudi razstavo kmetijskih strojev od nekoč do danes, razstavo volne in gobelinov ter drugih zanimivosti.
-OM
OBČINA PODLEHNIK
Na podlagi 29. člena Odloka o istovetnostnih simbolih Občine Pod-lehnik (Uradni list RS, št. 24/2002) objavljam
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PODLEHNIKZA LETO 2010
Priznanja Občine Podlehnik so:
•	Naziv ČASTNI OBČAN občine Podlehnik,
•	zahvalna listina Občine Podlehnik,
•	priznanje Občine Podlehnik,
•	zlata plaketa Občine Podlehnik.
I.
Naziv ČASTNI OBČAN OBČINE PODLEHNIK se podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek:
•	na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, napredek, ugled in promocijo občine.
II.
ZAHVALNA LISTINA OBČINE PODLEHNIK se podeli: Posamezniku:
•	za njegovo življenjsko delo, za dosežke na področju kulture, šolstva, športa, znanosti, umetnosti ali na drugih področjih dela;
•	za večletne uspehe in prispevke, ki so pomembni za trajnejši razvoj in napredek občine - kot vzpodbuda za nadaljnje delo.
Pravni osebi:
•	za prispevek na področju družbenega in gospodarskega razvoja občine;
•	za promoviranje občine;
•	za uspešno poslovanje pravne osebe ter prispevek, ki ima širši pomen za lokalno skupnost;
•	za uspehe in dosežke na drugih področjih.
PRIZNANJE OBČINE PODLEHNIK se podeli posamezniku, podjetju, društvu, skupnosti in organizaciji, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ali skupnosti v občini. ZLATA PLAKETA OBČINE PODLEHNIK se dodeli za enkratne pomembne dosežke posamezniku, podjetju, društvu, skupnosti in organizaciji.
III.
Predlog za podelitev priznanj Občine Podlehnik lahko podajo:
•	občani posamezniki ali skupina občanov. Predlog mora vsebovati:
•	podatke o kandidatu/ki za priznanje,
•	utemeljitev, obrazložitev predloga za podelitev priznanja ter
•	podatke o predlagatelju.
Če je za dobitnika priznanja Občine Podlehnik kot kandidat predlagan posameznik, je v skladu z 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 86/04) obvezno priložiti pisno izjavo kandidata - posameznika - o osebni privolitvi v obdelovanje njegovih osebnih podatkov in seznanitvi, da bodo osebni podatki obdelovani za potrebe in v postopku kandidiranja in podelitve priznanj Občine Podlehnik, kot ga določa odlok o priznanjih Občine Podlehnik - obrazec P
Obrazec je na voljo v sprejemni informacijski pisarni Občine Podlehnik.
IV.
Predlog za podelitev priznanja bo obravnavala Komisija za priznanja in nagrade po zaključenem razpisu.
Pisne predloge z vsemi navedenimi podatki lahko pošljete v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Občina Podlehnik, Komisija za priznanja in nagrade, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, z oznako »RAZPIS-OBČINSKA PRIZNANJA«.
Pisni predlog lahko podate na obrazcu - Prijavnica. Obrazec je na voljo v sprejemni informacijski pisarni Občine Podlehnik.
ŽUPAN Marko Maučič
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
NUDIMO GRADBENE STORITVE: zidanje hiš, omete, polaganje tla-kovcev. Janko Vidovič, s. p., Re-pišče 51 a, Zg. Leskovec, tel. 041 804 721.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
FASADE, novogradnje, ometi, tlakovanje splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.

IZVAJAMO KROVSKO-KLEPAR-SKA in TESARSKA DELA z vsemi kvalitetnimi kritinami in materiali. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c. Za informacije lahko pokličete na GSM 041 375 838 oz. pošljete povpraševanje na mail: last.krovstvo@gmail.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva bukova, cepana in tudi v hlodih. Tel. 051 632 814.
PRODAM suhe smrekove deske 130 €/m3, ladijski pod 3,20 €/m2, bruna, late, fosne, žagan les za ostrešje in drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.
PRODAM breje telice. Tel. 041 602 162.
PRODAM prašiča, težkega 150 kg domače reje, za zakol. Destrnik. Tel. 041 759 382 ali 02 753 29 91.
PRODAM deutz, 48 KM, v račun vzamem traktorsko prikolico. Tel. 051 314 883.
UGODNO PRODAM ali dam v najem sekalnik drv. Tel. 031 513 503.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM silažne bale lucerne po 20 € za balo. Tel. 041 800 685.
UGODNO prodam motokultivator Gorenje Muta, okrogel priklop, velika kolesa, rotacijski plug Gorenje Muta, rabljen tri sezone, in prikolico za motokultivator. Tel. 041 719 689.
PRODAM 80-kilogramske prašiče. Telefon 051 340 496.
PRODAM nov transportni plato, mehanični kiper, priključek za traktor 120 x 120 cm. Tel. 719 21 07.
PRODAM okopalnik, dognojeval-nik - rajser koruze, dvovrstni, in kiper prikolico Tehnostroj, dvoos-no, 5 ton, registrirano. Tel. 041 521 863.
MESNATO svinjo za zakol, hranjena z domačo hrano, prodam. Tel. 781 03 71.
PRODAM koso Sip 135. Tel. 041 336 037.
MENJAM koruzo za drva. GSM 031 582 488.
PRODAM dva prašiča domače reje ali svinjske polovice. Tel. 031 530 498.
KUPIM prašiče od 50 do 80 kilogramov ter dva bikca simentalca od 150 do 300 kilogramov. Telefon 041 725 055.
NEPREMIČNINE
PRODAM obnovljeno dvosobno stanovanje, 60 m2, v centru Ptuja, cena ob ogledu. Tel. 02 682 80 03, po 15. uri.
NA PTUJU, Kraigherjeva 31, prodam enosobno stanovanje v prvem nadstropju v velikost 38 m2. Cena po dogovoru. Tel. 041 410 056.
PRODAM več gradbenih parcel v Krčevini pri Vurbergu, na lepi legi, ob asfaltu. Telefon 041 418 236.
Dženani in Urošu iskrene čestitke ob rojstvu male Hane!
fiP
MALBINBC
PROMOTION
Prodamo gostinski lokal z dodatnimi uporabnimi prostori v Lovrencu na Dravskem polju. Kontakt: 041 350 890, 02 761 97 00.
DOM-STANOVANJE
APARTMANI VUŠKOVIC, Supertar, otrok Brač, inf na www.apartmani-lada.com; e-mail: lada.vuskovic@ inet.hr. tel. + + 385 91 760 94 78.
V FILIP JAKOVU oddamo dva apartmaja za štiri do šest oseb, moderno opremljena, 200 m od plaže. Tel. 0049 171744 3331.
MOTORNA VOZILA
PRODAM pet avtomobilskih gum z alu platišči za mercedesa, 205 x 60, R15, 91 H. Tel. 031 445 459.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM klavirsko harmoniko, novejšo, Werdi 2, lepo ohranjeno, primerno za glasbeno šolo. Tel. 761 43 21.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Petek, 7. maj
11.00 Slovenska Bistrica, telovadnica, srečanje turističnih podmladkov osnovnih in srednjih šol
18.00 Ormož, dvorana na gradu, predstavitev knjige Umetnost preživetja
18.00 Ptuj, športna dvorana Center, prireditev otrok, S plesom in igro po moji deželi, prireditev ob 65-letnici vrtca Ptuj
19.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje, S kolesom okoli sveta - Nova Zelandija, z vami bo Simon Eržen
19.00 Maribor, Narodni dom, 2. Wladorfski ples
19.00 do 20.00 Kog, pilates
19.00 Slovenska Bistrica, grajsko dvorišče, 35. območna revija odraslih pevskih zborov
19.15 Miklavž pri Ormožu, telovadnica OŠ, finale pevskega tekmovanja Korak do slave
-	Ormož, Mladinski center organizira izlet v Bruselj, prijave na telefon 041 430 330, Ana
-	Ptuj, razstavišče Stari zapori v Prešernovi 37, razstava otroške ustvarjalnosti Po moji deželi, razstava je ob 26. prazniku Vrtca Ptuj, lahko si jo ogledate vse do 14. maja
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava Tribute to Pink Floyd
-	Majšperk, v podjetju Albin Promotion, 5. Mednarodni glasbeni sejem, poteka vse do 9. maja
Sobota, 8. maj
9.00 do 13.00 Ptuj, pred Mestno hišo, različne šole in vrtci bodo na stojnicah predstavili 27 držav Evropske unije na različne načine: s plakati, kulinaričimi in drugimi izdelki ... Podlehnik, zbiranje pred krajevno dvorano, 11. tradicionalni pohod po občini Podlehnik
Ptuj, Minoritski trg 1, prostori Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, Dan odprtih vrat Žetale, igrišče Osnovne šole, 4. tekmovanje moških in ženskih članskih desetin, za prehodni pokal Občine Žetale Ptuj, Stara steklarska delavnica, tečaj orientalskega plesa Ptujska Gora, Minoritski samostan Matere Božje, šesti Marijafest, začetek z gosti in pesmi iz prejšnjih Marijafestov, gost festivala bo Oto Pestner
Podgorci, ob dvorani Kulturnega društva Podgorci, 34. praznik
9.00
10.00
15.00
17.00 17.00
19.00
Nedelja, 9. maj
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje na temo Božanska komedija
Kino Ptuj
7., 8. in 9. maj, ob 19.00 Percy Jackson in Oimpijci-kradljivec strele -domišljijska pustolovščina. Ob 21.10 Art program: Drugi moški - triler/drama.
Gradnja
Prodaja temnega In svetlega piva tudi na terenu, dostava šankomatov na kraj zabave s sodčki 30 ali 50 litrov. Degustacije in ogledi po predhodnem naročilu.
d.o.oT™"™" Tel.: 041 595 753, www.gastro-ptuj.si
Mlnlatar za zdravja npoMijai-Prahomami] ¡iHjo alkohola šknduja zdravja!'
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Mestna občina Ptuj po meri invalidov. Ljudska univerza Ptuj podelila priznanja za življenjsko uspešnost. Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom. Knjižni praznik v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Slikarka Alica Andreoli razstavlja svoja likovna dela. Razstava slik in objektov Gregorja Samasturja. Šesta Jurjeva tržnica Društva cesarsko kraljevi Ptuj. 3. starorimska poroka. Državno prvenstvo v Twirlingu na Ptuju. Večer plesa v Narodnem domu Ptuj. Letni koncert Mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj.
G res keramika Ragno^Lastricato I-U-
zazunahjo in nottanjo.rabol_odpomaVrûti.zmrzali,_i
dim.: 3d x 30 cm, feo x 45 cm ali 14.5 x 30 cm, \ več vrst, cena za m2 .....
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
€MlTtdoo
Trgovina - storitve
Stojnci 19, 2281 Markovci Tel. 02 788 81 60, gsm 031 224 660
ELEKTRO, VODOVOD, CENTRALNE KURJAVE IN TOPLOTNE ČRPALKE
PLOČEVINASTI RADIATORJI DUNAFERR
TIP 11-600/500 mm____________________16,35 €
TIP 21-500/1200 mm__________________57,04 €
TIP 21-600/600 mm____________________27,09 €
TIP 21-V 600/600 mm________________37,14 €
TIP 22-UNI 600/1000 mm___________62,64 €
TIP 22-UNI600/1200 mm_____________71,04 £
NA ZALOGI TUDI DRUGE DIMENZIJE RADIATORJEV PO UGODNIH CENAH
KLIMATSKA NAPRAVA COOLWEX
Tip: CRS12 R10 HLAJENJE: 3,5 kW GRETJE: 3,7 kW ENERGIJSKI RAZRED: A/A
AKCIJA VELJA DO 7.6.2010 OZ. DO ODPRODAJI ZALOG
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 7.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL
18.00 Oddaja Občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 8.5.
8.00 200 let Šolstva v Markovclh 10.00 Oddaja občine Lenart 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00 Praznik Občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 9.5.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Srečanje pevcev v Gerečji vasi 10.00 ŠKL
11.00 Kronika Občine Videm 13.00 Dornava - V objemu šole 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Gimnazija Ptuj praznuje 18.30 Oddaja Občine Lenart
PONEDELJEK 10.5.
8.00 Videm - Slovesna podelitev zahval 9.00 ŠKL 18.00 Kronika Občine Videm 20.00 Praznik Občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D D
PRODAJNO SERVISNI CENTER iS« AltCI
:: Avtostekla:: Servis:: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic	2006	13.990 €
Audi Allroad quattro 3.0 V6 TDI DPF Tlptronic 2007	47.990 €
Audi Q7 quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
BMW 730d Avtomatik	2003	14.890 €
BMW 525d touring	2004	14.890 €
BMW 320i	1991	790 €
BMW 320d	1999	5.290 €
Chrysler Voyager 2.5 SE	1994	890 €
Daewoo Nexia GL	1995	490 €
Fiat Stilo 1.9 JTDActual	2003	4.490 €
Ford Fiesta Budget 1,3i	1998	790 €
Mercedes-Benz A-Razred A 180 CDI Classic 2005	9.700 €
Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI	2003	15.990 €
Mercedes-Benz B-Razred B 180 CDI	2006	13.990 €
Opel Zafira Cosmo 1.9 CDTI	2006	9.790 €
Peugeot 206 SWX-Line 1.4	2005	5.290 €
Peugeot 307 CCDynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi	2006	7.490 €
Renault Laguna Break RT 1.8	1997	990 €
Rover serija 800: 825si	1996	1.990€
VW Touran 2.0TDI Highline DSG	2006	10.990€
VW Passat 2.0TDI DPFTrendline	2005	11.490€
ioB REDNEM SERVISU VOZILA <Si VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO

X »iVß • í
podaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
A
Restavraciji
xan
VITAL, d.o.o. Kidričevo www.vital-turizem.si Telefon: 02 796 90 41, 02 799 03 96
kje/i B boiti, «a pwm</tjexL teme ptijetHur počutiti oh dehti lumii in ¡¡lijétii pdOxeibi
NUDIMO VAM:
♦	Malice, kosila ♦ Ledene osvežitve
♦	Praznična kosila ♦ Catering z idejami
ODPRTO: Pon.- Sob. 09-20 ure. Nedelja in prazniki: 11-20 ure
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALFA ROME01591.9 JIM SPORT	2007	12.980,00	DIG.AVT.KUMA	KOV. SIVA
BMW318TD COMPACT	2003	6.880,00	AVT. KUMA	SREBRN
BMW 530 D AUT LIMUZINA	200312.M.	13.980,00	NAVIG.	KOV. T. MODRA
FIAT CROMA 1.9 MJTD DYNAMIC	2007	9.780,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. SREBRN
FIAT STIL01.9 JTDACTUAL	2003	3.980,00	KUMA	BELA
PEUGEOT 2061.4	2003	3.500,00	KUMA	MODRA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2006	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI CONFORTEXPR.	2008	9.550,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
SEATLEON 1.9TDI	2005	9.280,00	AVT. KUMA	RDEČA
VW NEW BEETLE 1.9 TDI HIGHUNE	2000	6.500,00	KUMA	KOV. SREBRN
VW MULUVAN 2.5 TDI	2003	15.980,00	AVT. KUMA	KOV. RDEČA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2004	7.390,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2007	12.880,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV. BLUMOTION	2008	14.990,00	AVT. DIG. KUMA	KOV. SREBRN
DOSTAVNA VOZILA				
FORD TRANSIT 300 S2.2TDCI	2007 NET012.000,00		KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
www.radio-tednik.si
www.smigoc.si KXXXXXXXXXX
CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI
Poiščite jih v salonu pohištva ŠMIGOC!
VGRADNE OMARE.
PROSTOST PROSTORA!
Ne spreglejte 20% popusta v mesecu maju na alplesove vgradne omare.
Znamka	Letnik	Cenf>	Oprema	Barva
PEUGEOT 406 ST	1996	1.340,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV0VOLAN	K0V.VIJ0LA
HON DA HR-V1,6 4X4 AVT.	1999	4.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA 1,9 TDIGLX	1998	3.160,00	KLIMA	K0V.B0RD0
RENAULT ESPACE 2,2 DCIAUTHEN.	2003	6.280,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DAEWOO TACUMA 1,8 SX	2002	3.150,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,9 TDI	2004	9.150,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2003	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
SKODA OCTAVIA 1,9TDI ELEG. COMBI	2005	8.300,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
SSANGYONG REXION II 2,7 XDI AVT. EXECUT. 2006		15.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	3.770,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6WAG0N	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1,61 STELLA	1999	2.460,00	PRVA REG. 2000	KOV.VlSNJA
FORD MONDEO 2,0 TDCIKARAVAN	2000	3.390,00	KLIMA	MODRA
CHEVROLET KALOS 1,416V SX	2004	3.900,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
BMW316I LIMUZ.	2000	4.930,00	AVT. KLIMA	MODRA
RENAULT CLI01,5 CI EXPRESSION	2002	3.800,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
SEAT IBIZA 1,4	2003	4.470,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1,616V RT	2000	3.550,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULTCLI01,216V EXPRESSION	2002	3.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071,41 TRENDY	2006	6.900,00	SER. KNJIGA	KOV. MODRA
KIA PICANT01,0 LX	2006	4.190,00	7.000 PREV. KM.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPRE.	2001	3.790,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
PETKOV VEČER
Bodite nocoj ti družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
«mw.radio-lednik.si
Rad si imel življenje, rad si imel svoj dom in žitna polja. Življenje tvoje delovno je bilo, a dobrote tvoje nepozabne so.
SPOMIN
8. maja mineva 20 let, odkar te ni več med nami, dragi
Ivan Rajh
IZ DRAŽENCEV 24
Hvala vsem, ki ste z njim delili življenje in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji: žena Emica, sin Ivo in hčerka Zdenka
z družinama
Neskončno trudna od iskanja od bojev, si miru želim, miru, ki pesem vonj pozvanja da v njo zamaknjena zaspim.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mam prababice in sestre
Jožefe Šuen
SLOMI 4, POLENŠAK
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče ter za sv. maše, nam pa izrazili sožalja.
Posebna hvala sodelavcem AGIS - Zavore, občinskemu svetu občine Dornava, GZO Dornava, ŠD Dornava, PGD Žamenci, sosedovim družinam Mernikovih, g. župniku za obred in sv. mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, govornici DU Polenšak ge. Rozaliji, sosedi Mariji za molitev, sovaščanki Anki za večkratno pomoč pokojnici in ge. Betki za besede slovesa in zahvale.
Vsi njeni
IIMililiMiJiHin
i°PStnee'n02/22 80 110
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvon ko Notesberg Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Škornik Kostanjevec, dr.dent. med. V Trnovski vasi
[MMJiMCi
m fm ure
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-4645, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tt. 0038549 372-605
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽ0VUANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnlml Izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni
zobni implantati -www.d-j.unident.hr; dr. Dorfle Jelovac, tel. 00385/98 211 937
OBČINA GORIŠNICA Gorišnica 83 a 2272 GORIŠNICA
Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih občine Gorišnica (Uradni ve-stnik občin Ormož in Ptuj št. 19/96) Občina Gorišnica objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj: plaketa Občine Gorišnica in listina Občine Gorišnica
I.
Občina Gorišnica podeljuje priznanje:
1.	Plaketa Občine Gorišnica se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja.
2.	Listina Občine Gorišnica se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno prezentira občino. Občina razpisuje naslednje število priznanj:
pod 1.) eno pod 2.) eno
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata, oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj Občine Gorišnica lahko dajo v pisni obliki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica najkasneje do 25. 5. 2010. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA GORIŠNICA
Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne.
Dragemu prijatelju in glasbeniku
Miranu Frešerju
12. 9. 1979 - 1. 5. 2010
V SLOVO
Ansambel bratov Gašperič
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
5. maja mineva leto žalosti, ko si nas za večno zapustila, draga mama, tašča, babica in prababica
Marija Toplak
IZ KICARJA 22
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in jo ohranite v lepem spominu.
V mislih s teboj tvoji najdražji

Adijo, očka ljubljeni, ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj!
ZAHVALA
ob boleči in prerani izgubi očeta, dedija, brata, botra in strica
Alojza Kokota
Ob tem žalostnem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Pasičnjeku za lepo opravljen cerkveni obred, zastavonošem, podjetju Mir, g. Janku za odigrano Tišino, cerkvenemu pevskemu zboru Markovci za odpete žalostinke, ge. Marti Bosilj za poslovilne besede, ge. Hedi za molitve. Hvala tudi nečakinji Minki za nesebično pomoč ter za pomoč podjetjema RCM Prevalje in T2 Maribor.
Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerki Lidija in Klavdija z družinama
ter Kristina
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežja kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim.
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustila nam draga
Julijana Reihss
IZ RUCMANCEV 45
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in jo ponesete med svoje spomine. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega ata in pradedka
Stanislava Petroviča
IZ STOJNCEV 133
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečena soža-lja. Hvala g. župniku, pevcem, Janku za odigrano Tišino, Hedviki za besede slovesa in podjetju Ilkos.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vaju išče. Čeprav v grobu spita, v naših srcih še naprej živita.
SPOMIN
Danes, 7. maja 2010, minevata dve leti, odkar nas je zapustil
Martin Slodnjak
in 2. aprila je minilo eno leto, odkar nas je nepričakovano zapustila
Angela Slodnjak
IZ BODKOVCEV 47
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prinašate sveče in cvetje ter ju ohranjate v lepem spominu.
Vsi domači
Bolečina se da skriti, pa tudi solz ni težko zatajiti, le ljube, skrbne mame nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 100. letu nas je zapustila in se v večnost preselila draga mama, babica, prababica in praprababica
Ljudmila Cajnko
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 3, DORNAVA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, darovali za svete maše, za cerkev, cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala osebni zdravnici Brigiti Baklan, Patrona-žni službi ZD Ptuj in zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj za ves trud in požrtvovalnost, patru Jožetu Osvaldu in patru Emilu Križanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, društvom, zastavonošu in praporščakom, podjetju Mir za vse opravljene storitve in godbeniku za odigrano melodijo, gospe Mariji Zorko za molitve in vsem trem govornikom za poslovilne besede.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: njeni najdražji
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem,
duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela. (S. Kosovel)
SPOMIN
V nedeljo, 9. maja, mineva žalostno leto, odkar nas je nepričakovano, brez slovesa zapustil
Ivan Pulko - mlajši
1982 - t 2009
IZ ČERMOŽIŠ 53 B, ŽETALE
Hvala vsem, ki se ga spominjate, ohranjate lepo misel nanj in mu poklonite cvet ali svečko v njegov spomin.
V mislih vedno s teboj mami, ati, brat Thomas z Brigito
in brat Darko z družino
Podravje • Luknja v zavarovanjih se veča
Kmetje ostajajo brez zavarovanj
O tem, da sta največji slovenski zavarovalnici že v začetku tega leta napovedali zelo selektivno sklepanje zavarovalnih pogodb v kmetijstvu, smo že poročali. Razlog za takšen pristop zavarovalnic, zlasti Zavarovalnice Maribor in Zavarovalnice Triglav, je velika izguba, ki sojo pridelale v prejšnjih letih.
Rezultat in posledica takšne odločitve zavarovalnic so kmetje brez sklenjenih zavarovalnih pogodb. Med temi je tudi veliko takšnih, ki so prejšnja leta svoje posevke in ostalo še lahko zavarovali, letos pa so ostali pred zaprtimi vrati kot »neželene stranke«. Število zavrnjenih kmetov se veča iz dneva v dan.
Po sedanjih ocenah, ki jih je nedavno sporočila Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, naj bi približno 2000 kmetov ostalo brez možnosti zavarovanja kmetijske proizvodnje. Zbornica je zaradi nevzdržnih razmer na področju kmetijskih zavarovanj že velikokrat pozvala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), da končno najdejo rešitev za leto 2010, hkrati pa tudi zahteva, da se začne intenzivno pripravljati nova, dolgoročno vzdržna sistemska rešitev kmetijskih zavarovanj.
V začetku aprila je bilo tako na sestanku posebne skupine za določitev sistema zavarovanja v kmetijstvu in ribištvu dogovorjeno, da kmetijsko ministrstvo končno poišče rešitev za vse kmete, ki ne bodo imeli možnosti zavarovati kmetijske proizvodnje. Vendar pa se v enem mesecu ni zgodilo še nič. Po Smrkoljevih besedah so se z združenjem zavarovalnic predstavniki vlade sicer sestali, vendar ni ustrezne iniciative vlade, da se to področje uredi. »Tako se lahko pojavi pravo nasprotje z zakonom o naravnih nesrečah, ki pra-
Foto: SM
Predsednik KGZS Ciril Smrkolj opozarja na nevzdržno situacijo na področju kmetijskih zavarovanj in hkrati poziva kmete, ki so jih zavarovalnice zavrnile, naj pridobijo pisno izjavo z razlogom za zavrnitev.
vi, da je država dolžna povrniti škodo po naravnih nesrečah v primerih, ko ni možnosti zavarovanja. In taka odklonitev zavarovalnic je po naših ocenah torej nezmožnost zavarovanja kmetijskih površin,«
je povedal predsednik KGZS Ciril Smrkolj.
Kmetje naj pridobijo pisno izjavo o zavrnitvi zavarovanja!
Na zadnja vprašanja zbornice, kako bodo rešili trenutno situacijo, na pristojnem ministrstvu odgovarjajo, da bodo probleme kmetov, ki jih bodo zavarovalnice zavrnile, reševali individualno. Nad takšnim dvoumnim in nedorečenim odgovorom so v vodstvu zbornice sicer ogorčeni, vendar pa česa več razen pozivov kmetijskemu ministrstvu, naj nevzdr-
Kako se bo reševalo vprašanje poplačila škod zaradi morebitnih naravnih ujm tistim kmetom, ki so želeli skleniti zavarovanja, pa so jih zavarovalnice zavrnile, ni znano.
žno situacijo za kmete vendarle reši z ustrezno sistemsko rešitvijo, ne morejo narediti.
»V zbornici zdaj pozivamo vse kmete, ki jim zavarovalnice ne bodo želele skleniti kmetijskih zavarovanj, da od svojih zavarovalnih agentov zahtevajo pisno izjavo s kratko obrazložitvijo, zakaj ni možno skleniti zavarovanja kmetijske proizvodnje. Če se bodo tovrstni primeri na MKGP obravnavali individualno, bodo kmetje v postopkih, glede na izkušnje, ki jih lahko zasledimo v podobnih primerih, potrebovali tovrsten dokument. Priporočljivo je, da eno kopijo pisne izjave pošljejo tudi na KGZS. Prav tako KGZS poziva zavarovalnice, da pripravijo seznam kmetov, ki jim ne bodo zavarovali kmetijske proizvodnje, in jih o tem čim prej pisno obvestijo,« v zbornici
pozivajo kmete, ki so jih zavarovalnice zavrnile.
Visoke odbitne franšize
Ob zavračanju zavarovanj pa se tisti kmetje, ki pogodbe še lahko sklepajo, srečujejo tudi s precej povišanimi premijami in še višjimi odbitnimi franšizami, ki so jih zavarovalnice dvignile s prejšnjih 15 na sedanjih 20 ali celo 30 odstotkov, uveljavile pa so tudi petdnevni moratorij veljavnosti zavarovanja od dneva sklenitve pogodbe. Kar nekaj kmetov, ki so prejšnja leta še zavarovali svojo proizvodnjo, se je letos zaradi tako zaostrenih pogojev odločilo ostati brez zavarovanja s pojasnili, da je polica predraga in nerentabilna, saj naj bi se plačana zavarovalna vsota zgolj »pokrila« ob
najmanj 65-odstotni ocenjeni škodi.
V Sloveniji je bilo sicer v lanskem letu proti različnim naravnim nesrečam zavarovanih 34 odstotkov vseh kmetijskih površin. Najbolj, 94-odstotno, so bila zavarovana hmeljišča, površine s kmetijskimi rastlinami so bile zavarovane 58-odstotno, žito 46-odstotno, sadovnjaki 43-odstotno in vinogradi 40-odstotno. Najmanjši delež zavarovanih površin je bil tisti z zasajenimi krmnimi rastlinami (2,6 odstotka) in vrtninami (4,6 odstotka). Kmetijsko ministrstvo, ki zavarovanja sofinancira v polovični vrednosti, je za letos za pokrivanje zavarovanj odobrilo 12,4 milijona evrov; koliko bo dejansko porabljenih, pa zaenkrat še ni možno napovedati.
Prav tako, če ne še bolj, je pereče vprašanje, kako se bo kmetom, ki so želeli zavarovati svojo proizvodnjo, pa so bili zavrnjeni, poplačala škoda, če se bodo zgodile podobne ujme, kot smo jim bili priča v prejšnjih dveh letih. Po veljavni uredbi namreč kmetje, ki nimajo sklenjenih zavarovanj, ne morejo zahtevati povračila škode, vendar pa v uredbi nikjer ne piše, kakšne pravice do poplačila škode jim pripadajo, če so želeli plačati zavarovanje, pa tega, ker so jih zavarovalnice zavrnile, enostavno niso mogli. Vprašanje je, ali in koliko jim bodo pri tem pomagale izjave zavarovalniških agentov, da so bili zavrnjeni ...
SM
Ptuj • Razstava vrteške ustvarjalnosti
Po moji deželi
V razstavišču Stari zapori v Prešernovi 37 na Ptuju so 5. maja odprli razstavo otroške ustvarjalnosti pod naslovom Po moji deželi kot uvod v prireditve ob 26. prazniku Vrtca Ptuj in njegovi 65-letnici.
Razstava priča o delu otrok in strokovnih delavcev. Vsak vrtec je v okviru svojega programa temeljito spoznal del naše domovine, vsi skupaj so na koncu sestavili celoto, ki je vidna v najrazličnejših izdelkih. Sestavni del razstave so tudi punčke za Unicef, ki so jih izdelale vzgojiteljice Vrtca Ptuj in čakajo na »posvojitev«. Izkupiček bo namenjen revnim otrokom v Afriki.
Razstavo otroške ustvarjalnosti, ki bo na ogled do 14. maja,
je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan. Pohvalil je njihovo ustvarjalnost, velika škoda pa je, pravi, da se ta kreativnost skozi šolanje izgubi, ker ima rutina prednost pred kreativnostjo.
MG
Črna kronika
Vlomi, tatvine
28. aprila so bili policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obveščeni o vlomu v kamp prikolico znamke Adria. Vlomilec je zlomil ključavnico in iz prikolice odtujil LCD televizor, radio, hladilnik in druge elektronske naprave. Storilec je prav tako vlomil v sosednjo gradbeno uto in iz nje odnesel motorno žago ter škarje. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 2.000.
Med 29. aprilom in 3. majem je neznan storilec vlomil v poslovni objekt v bližini Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil večjo količino salonitnih plošč in PVC roli. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
1. maja popoldne je neznan storilec vlomil v zlatarno na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil ure in nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
Med 1. in 3. majem je neznan storilec vlomil v poslovni objekt v bližini Majšperka. Iz notranjosti je odtujil večjo količino bakra. Premoženjska škoda znaša okoli 10000 evrov.
Alkohol v prometu
30. aprila ob 5.05 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 22-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Zaradi večkratnih kršitev cestno prometnih predpisov so zasegli vozilo.
30. aprila ob 16. uri so policisti Policijske postaje Ormož v Ivanj-kovcih ustavili 55-letnega kolesarja iz okolice Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,25 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
1.	maja ob 2.15 so policisti Policijske postaje Ormož v Obrežu ustavili 36-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,08 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
2.	maja ob 21.15 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Do-lanah ustavili 24-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Cirkulan. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
2. maja ob 23.55 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 24-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Destrnika. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,20 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Roman ZemuariC s.r Dornava 59,2252 Dornava PE Rajšpova uuca 1, 2250 ptuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 info@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: Črtomir Goznik
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, še bodo nastale krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 13 do 18, v vzhodni Sloveniji okoli 20 stopinj C.
Obeti
V soboto bo povečini oblačno, čez dan se bodo še pojavljale manjše padavine. V nedeljo bo zjutraj delno jasno, čez dan pretežno oblačno s posameznimi plohami.
Foto: SM