1. V., Št. 48 (»Jutro" XII., 177a) Ljubljana, ponedeljek 30. novembra 1931 Cena 2 Dir Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St 3122. 3123, 8124 8125, 5126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 18 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St ^ — Telefon St 190. Podružnice Jesenice: pri kolodvor* St. S)0. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. podružnica Trbovlje: v hiši dr. Bamn- gartnerja 1 1 ■ 1 h Ponedeljska Izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča M posebej in velja po polti preje« mana 4 Din, po raznašaleih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo« St 8122, 3123, 8124. 8125 to 312«. Maribor: Aleksandrova cesta IS. Te« lefon st 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova ut 3. Telefon St 180 Rokopisi k« ne vračajo, — Oglaal p* tarifu Madžar! posnemajo hitlerjevce Ozadje preprečenega državnega prevrata na Madžarskem — Probu-jeni Madžari v družbi z raznimi sumljivimi elementi in gotovimi vojaškimi krogi so se hoteli polastiti oblasti Budimpešta, 29. nov. c. Včerajšnje razburjenje zaradi alarmantnih vesti o preprečenem prevratu se je končno poleglo. Meščani različno komentirajo dogodke, današnji listi pa ugotavljajo, da je policija zares odkrila prevratniško akcijo, ki so jo nameravali izvesti kontra-revolucijonarji iz 1. 1920., v prvi vrsti prebujeni Madžari. Policijske oblasti še nadalje povdarjajo, da gre za navadne zločince, toda vsem je jasno, da gre za politično organizacijo. Listi pišejo, da je sicer vsa fantastična zarota smešna, da pa bi mogla vendarle postati nevarna, če bi oblasti ne posegle vmes pravočasno. Policija je danes objavila komunike, v katerem pravi, da je bilo v Budimpešti aretiranih 32 oseb v pokraiini pa 31. dočim njihovih imen še ne obiavl.ia. Večji del aretirancev je bilo izpuščenih zopet pa svobodo. Vsi aretiranci so zaprti v vojaških zaporih v Budimpešti. Policijske oblasti vodijo preiskavo skupno z vojaškimi. Zatrjuje se, da so v afero zapletene tudi visoke vojaške osebnosti. Po neki verziji so hoteli prebujeni Madžari izvršiti prevrat ter proglasiti Horthyja za kralja, vojnega ministra Gomboša pa za predsednika vlade. S tem so hoteli zadati smrtni udarec legitimistom. ki so postali v zadnjem času zelo aktivni. Budimpešta, 29. nov. d. Policijska akcija Zadnjih dni je imela pred vsem namen ugotoviti, ali žive rami mladi ljudje, ki so postali po padcu komunistične diktature v Budimpi šti in drug.h nifstih znani zaradi raznih prestopkov in ali morda vvše priprave za kršitev reda in miru. Gre pred vsem za elemente, ki so pred nastopom vlade grofa Bethlena izvrševali svoje pustolovščine. Tako v Budimpešti, kakor tudi v Keckeme-tu je bilo aretiranih več svoječasnih pustolovcev ter so izvršili pri njih preiskave, ali nimajo morda orožja, ali pa morda kakih dokazov za dogovorjeno skupno akcijo. — 'Ugotovljeno je sedaj, da so bili med seboj v »vezi in da so nameravali izvršiti razne rope ter izgrede, morda celo z namenom, da bi povzročili splošno vznemirjenje. Razen tega je bilo ugotovljeno, da aretiranci niso v zvezi z nobeno politično stranko. V Budimpešti je bilo aretiranih 31 oseb, med njimi tudi neki intendančni oficir, če-gar ime pa še ni bilo objavljeno. Po nekaterih trditvah so imeli namen zasesti ministrstva in druga javna poslopja v glavnem ' mestu ter vzpostaviti nekakšno maužarsko j narodno-socialistično diktaturo. Dva so aie-i tirali pred stanovanjem nekega ministra, i na katerega sta bržkone čakala. Kakor se • nadalje zatrjuje, so bile v to organizacijo zapletene osebe povsem nasprotnih političnih naziranj. čeprav so imeli večino med njimi desničarsko-radikalni elementi, so bili v organizaciji tudi komunisti. Budimpešta, 29. nov. d. O senzacionalnih aretacijah zadnjih dni se doznavajo še naslednje podrobnosti: Večina budimpeštan-skih detektivov je bila v petek o polnoči alarmirana. Posameznim detektivom so bili izročeni točni opisi oseb, ki jih imajo v Budimpešti in okolici takoj prijeli in izročili politični policiji. Imena aretiranih oseb se čuvajo še v tajnosti, vendar pa se je moglo na podlagi nekaterih, ki so postala znana, ugotoviti, da gre za osebe, ki so svoječasno mnogo sodelovale v desničarsko-radikalnem pokretu. Slične aretacije so bile izvršene v teku noči tudi v Keckemetu in Szolnoku. Vsi aretiranci so bili odvedeni v Budimpešto. Med njimi so večinoma člani nekdanjih terorističnih oddelkov iz časa po revoluciji, ki so jim pripadali tudi železniški atentator Karel Matuška, Koloman Zsabka in Karel Franz Hozmetz, atentator na liberalnega politika Vazsonyija van Nai, kakor tudi brat drugega atentatorja proti istemu politiku, Molnar. Brez dvoma so med aretiranci še mnoge druge osebe, katerih imena bi v javnosti vzbudila še večjo senzacijo kakor navedena. V splošnem se more že sedaj reči glede na navedena imena aretirancev, da ni izključeno, da so ti iz povojne dobe razvpiti elementi smatrali sedanje težkoče, v kateri se nahaja vlada za primerne, da bi se lahko zopet polastili s prevratom oblasti v državi. Morda tudi ni izključeno, da je bil končni cilj teh prevratnih načrtov monarhističen prevrat bodisi za izvršitev svobodne volitve kralja ali pa za proglasitev Otona Habsburškega za madžarskega vladarja. Budimpešta, 29. nov. d. Glede na vesti, da se nahaja Oton Habsburški v Subotišču, je ugotovljeno, da biva še vedno v Stee No-ckerzellu v Belgiji. P-azlične vznemirljive vesti o nameravanem prevratu so v zvezi s policijsko preiskavo proti zločinski družbi, ki po dosedanjih ugotovitvah ni imela za cilj samo izvrševanje ropov pri zasebnikih, temveč tudi izvršitev dalekosežnejših načrtov. Pozornost policije je vzbudilo dejstvo, da razpolagajo mnoge osebe brez dovoljenja z modernim orožjem. Odrejena racija je do-vedla na sled organizaciji, v kateri so igrale vodilno vlogo razne osebnosti, ki so bile po prevratu na čelu neregularnih vojaških oddelkov in ki so imele že večkrat opravka s sodiščem. Ta organizaciji si je postavila za cilj plenjenje zasebnega imetja in polastitev vladne moči. Njeni pripadniki so večinoma živeli zaradi pomanjkanja vsake podpore v veliki bedi. Bili so mnenja, da je prišel čas, v katerem se lahko zopet po-laste oblasti. Organizacija naj bi stopila pretekli petek v akcijo, vendar pa je bila policija o njenih namenih pravočasno poučena in je izvršila potrebne ukrepe. Pred stanovanja ministrov so bili odposlani detektivi, člani zločinske organizacije pa so bili stavljeni pod nadzorstvo. Preden so mogli kaj izvršiti, so bili že aretirani. Pri zasliševanju se je izkazalo, da so bile poučene o prevratnih namenih tudi neaktivne mal-kontentne vojaške osebnosti, ki se bodo morale sedaj zagovarjati pred pristojnimi vojaškimi oblastmi. Organizacija je bila razpredena tudi na podeželje, kjer so bile prav tako izvršene mnoge aretacije. Kakor zatrjujejo, gre za ljudi, ki so bili večinoma že kaznovani zaradi navadnih zločinov in ki so svoječasno vršili razne pustolovščine v neregularnh vojaških formacijah. Preiskovalna oblast povdarja, da se nihče izmed aretiranih ne more smatrati politično ali drugače kot resen človek. Ameriški protest proti Japonski Senzacijonalna izjava Stimsona - Nesoglasje med japonsko vlado in vojaškim vodstvom v Mandžuriji Pariz, 29. nov. AA. V krogih DN ie napravil silen vtis newyorška vest, da je ameriški državni tajnik Stimson ostro napadel Japonsko zaradi prodiranja japonskih čet proti Cinčavu. Stimson je nagfasil, da je Japonska že trikrat prelomila dano besedo in da je japonska vlada popolnoma izgubila vsak vpliv na svoje čete, kar onemogoča vsaka nadaljnja mirovna pogajanja. Nadalje je Stimson izjavil, da ga kitajsko-japonski konflikt ne interesira več in da prepušča Jakodsko kitajskemu bojkotu ter obsodbi vsega sveta, kar lahko privede do splošnega bojkota japonskega blaga. Pariz, 29. nov. g. »Petit Parisien« objavlja vest agenture »Indopacifique« iz Nan-kinga, po kateri se ie nankinška vlada baie odpovedala določitvi točnega reda za umik japonskih čet iz Mandžurije in je pristala na resolucijo, kakor jo je svet Društva narodov izdela! v zadnji redakciji. List tudi zatrjuje, da je bilo tozadevno brzojavno obvestilo istočasno odposlano svetu Društva narodov. Kitajski generali v Mandžuriji so baje že dobili nalog, naj na vsej črti ustavijo sovražnosti. Tokio. 29. nov. č. O položaju v Mandžu-r"Knez Igor«. V ostalih glavnih vlogah sodelujejo gg. Thierry-Kavčnikova, Kogejeva, Mar-čec, Rumpel, Janko, Kovač in Zupan. Opero dirigira kapelnik štritof. Predstava bo za red D. — Drama bo drevi zaprta. Repriza »Treh vaških svetnikov« bo jutri ob 20. »Tabor« • pevski zbor v Ljubljani. Jutri, 1. decembra, strogo obvezen sestanek in pevska vaja ob 14. pri »Levu«. V Delavski zbornici v Ljubljani bo 13. decembra ob 20. Cankarjeva proslava ob 131etnici pisateljeve smrti. Predvajala se bodo pisateljev adela v režiji g. Emila Frelika. Sodelovala bo priznana pianistka gdč. Štefka Korenčanova in bo zapela nekaj narodnih pesmi. Dokažite. da znate ceniti dela naših mož ter se proslave udeležite polnoštevilno. OGLEJTE si jutri razstavo pri P. MAGDIČ-u! Udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor Maribor, obvešča svoje člane, da se vrši po naredbi komandanta mesta v proslavo državnega praznika dne 1. decembra v stolni cerkvi ob 11. slavnostna služba božja, kateri morajo prisostvovati vsi rezervni častniki. Knjiga za vpisovanje gg. rezervnih častnikov bo razgrnjena v društvenih prostorih v Jurčičevi ulici št. 9-1 od 9. do 10.30 Ob 10.45 uri bo zbor rezervnih častnikov v uniformi in v civilu pred stolno cerkvijo. Oni rezervni častniki, ki se zaradi svoje službe ne morejo udeležiti službe božje, naj to javijo pismeno komandi mesta. Na predvečer državnega praznika v ponedeljek ob 20. uri se vrši v veliki union-ski dvorani telovadna akademija Sokola Maribor-matica. Kdor je videl to prireditev v zadnjih letih, je gotovo ne zamudi, ker so posebno letos na sporedu krasne telovadne skladbe deloma povsem novih smeri in vrhunske vaje na orodju. — Vstopnice, tudi stojišča, se dobe jutri v trgovinah Bureš in Majer. — Na državni praznik 1. decembra pa se vrši ob -1. uri vveliki dvorani Narodnega doma svečana proslava 1. decembra z zaobljubo letos pristopivših članov. Obrtno društvo v Mariboru, je sklenilo proslaviti 1. december na prav slovesen način. Ob 8. bo zbiranje obrtništva v naraščajem na Rotovškem trgu. Ob pol 9. se udeleži obrtništvo s svojim naraščajem sv. maše v stolni cerkvi. Po maši bo v dvorani Zadružne banke slavnostno zborovanje. Vse mojstre in mojstrinje vabi obrtno društvo, da se zberejo vsi ob določeni uri na Rotovškem trgu. Za naraščaj je udeležba obvezna. Odbor. Praznovanje L decembra v Ptuju. Sokolsko društvo bo praznik ujedinjenja svečano proslavilo. Dopoldne bo v zgornji dvorani Narodnega doma svečana seja in zaobljuba novih članov, popoldne pa v Mestnem gledališču akademija z bogatim sporedom. Organizacija diplomiranih tehnikov ▼ Ljubljani vabi vse svoje članstvo na širši sestanek dne 3. decembra v kletni dvo- Klub esperantistov v hajal letos desetletnico obstoja in se bo —-------------------------— vršil v nedeljo 6. decembra ob 10. pred- I rani hotela »Miklič« ob 20. Zadeva zelo poldne v dvorani Delavske zbornice slav- važna. nostni občni zbor. zvečer ob 20. pa v istih Pravljična igra »žaromil«. Jutri v to- prostorih zabavni večer z godbo, izvirno rek se bo vršila v ljubljanskem opernem esperantsko igro, recitacijami ln plesom, j gledališču ob 15. reprlza mladinske igra Od 11. do 18 ure bo ravnotam zanimiva eaperantaka razstava, ki bo nudila javnosti lep vpogled v delovanje naših es-perantistov. Klub vljudno vabi tako espe- i rantiste kakor tudi vso ostalo javnost k i posetu te njegove proslave. »žaromil«. Cene znižane dramske. Predprodaja vstopnic v pisarni Atene. Dunajska cesta 1 a-TT in ori operni blagajni. Postani in ostani član Vodnikove družbe S DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Prizorišče III. zimske olimpijade „častitam, Marija!" pravi Norma Velika skakalnica v Lake Placidu v državi New York, kjer se bo prve dni februarja 1932 pričela zimska olimpijada. Pod skakalnico so tribunue, na katerih bo lahko 10.000 gledalcev T'" * .. v. - riten---mmmmmm■—" izdelava avtogirov Letala z vodoravno tekočim propelerjem, ki potrebujejo le malo zaleta in izteka, so se že precej spopolnila napram prvim modelom Španca Cierve. Neka angleška tovarna tetal bo zdaj izdelovala taka letala v serijah in si nadeja, da se bodo novi aparati z "oprtimi kabinami nagk> uveljavili. «Pelm i tasM^em pristanišču* Kakor vse velike luke, tako ima tudi Hamburg posebne pristaniške ognjegasce, ki nadzorujejo v luki zasidrane ladje. Slika kaže nočno vajo hamburških pristaniških ognjegascev Ljubka filmska zvezdnica Norma Shearer (desno) čestita svoji koleginji Mariji Dress-ler k zlatemu kipcu, ki ga izroče v Ameriki vsako leto oni filmski igralki, ki je žela največ uspehov. (Lani je bila ta srečnica Norma) Marija kot služkinja Znana predstavljalka Matere božje v Ober-ammergau, Ana Rutz, se je posvetila prozaičnemu življehskemu poklicu: nastopila je namreč poselsko službo v nekem malem kraju grofije Sussex (na Angleškem) obeske 49VAN Ltnicai LJUBLJANA - PALAČA VIKTORIA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH ROKAVICE damske gla- ce Din 40.— usnjene podložene Din 55 TRIKO 14.— C. AHLIN, Miklošičeva c. 4, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56 nasproti šišenske cerkve. Tehnitai del rubrike arejaje •rtotchai&u »ddelek Vmešam Oil c«mpanr. A. i Naš in svetovni avtomobilizem (Konec) S tem, da bi se povečalo število avtomobilov v naši državi, bi bila tudi potrošnja bencina in olja znatno večja, a s tem bi bili tudi večji dohodki od davka na bencin in olje. Ravno tako bi se tudi povečali dohodki od carine na avtomobile njihove sestavne dele in orodje. Od dosedanjega načina obdavčenja bi se moralo odstopiti tudi s socialno-gospodarskega stališča, ker bi se s povečanjem števila avtomobilov poboljšale razmere strokovnih mehanikov in avtomobilskih trgovcev. Da bi se ugotovil res pravičen ključ za odmerjenje davka na avtomobile, so v praj-šnjih člankih omenjene države, v katerih pride na 10 do 15 prebivalcev po eno motorno vozilo, uvedle proporcionalne davke. Mi kot mlada država, posebno glede na avtomobilizem, nimamo še dovolj izkustva, da bi uvedli popolnoma nov sistem. Zato pa bi morali posneti moderna načela obdavčenja v drugih državah, v katerih se avtomobilizem dnevno razvija, in jih prilagoditi našim razmeram. Kot načela za pravično obdavčenje osebnih avtomobilov bi lahko vzeli naslednje primere: 1. po kubični vsebini, izraženi ▼ ccm: do 1000 ccm vsebine naj bi se plačala državna taksa 300 Din; od 1000 do 3000 ccm za vsakih začetih 100 ccm naj bi se plačalo doplačilo 10%; od 3000 do 4000 ccm za vsakih začetih 100 ccm doplačilo S%: od 4000 do 5000 ccm doplačilo 5%; od 5000 do 6000 ccm doplačilo 3%; od 6000 do 7000 ccm doplačilo 1.5% in nad 7000 ccm naj bi se plačalo 11.000 Din državnega davka; 2. predlog g. Muačeviča v reviji »Motor Šport« je, da bi se davek odmerjal po efektivni k. s. motorja, in sicer naj bi se plačalo za vsako k. s. 100 Din državne takse; 3. po tvorniški {nabavni) ceni avtomobila: za vozila od 30.000 do 60.000 Din nabavne cene naj bi se plačal 1% od vrednosti, od 60.000 do 120.000 Din 2%, od 120.000 do 200 tisoč dinarjev 3%, od 200.000 do 300.000 dinarjev pa 4% od vrednosti. Ce bi vzeli ta predlog kot podlago za obdavčenje bi morali upoštevati tudi starost avtomobila in v tem primeru naj bi so plačal davek s popustom (amortizacijo): prvo leto naj bi se plačal omenjeni davek, vsako nadaljnje leto pa bi se moral dovoliti popust po 5%. Na ta način bi se plačalo za avtomobile, ki so že pet let v pogonu, le 75% prvotnega davka; a za avtomobile, ki so starejši ko 10 let, 50%; 4. predlog navaja obdavčenje po teži avtomobila. Za vsak kg lastne teže naj bi se plačalo pol dinarja državnega davka. Iz navedenih 4 predlogov sledi, da bi se za najmanjša vozila, teže 600 kg, s 3 k. s. in do 1000 ccm litraže v vrednosti 30.000 dinarjev plačalo za novo vozilo okrog 300 dinarjev državne takse, medtem ko bi se za največje vozilo, teže 2000 kg s 120 k. s. in nad 7000 ccm litraže ter tovarniške cene 300.000 Din, plačalo med 10.000 do 12.000 dinarjev letne državne takse. Proporcija ie upravičena, ker se morajo smatrati veliki in dragi avtomobili za lu-ksuz, mali pa gotovo ne, ker služijo kot pridobitno sredstvo. Poleg tega pa težji, večji in hitrejši avtomobili mnogo bolj kvarijo ceste, kakor pa mali, lahki avtomobili s slabejšim motorjem. Iz navedenega rezultira, da bi bilo naj-praktičnejše in najpravičnejše, ako bi se odmerili davki na podlagi litraže ali pa teže pri osebnih avtomobilih. Za tovorne avtomobile pa bi bilo najpravilnejše, ako bi se plačevalo za vsakih 100 kg lastne teže 25 Din državne takse. Banovinski davek naj bi znašal 30 odstotkov, mestni davek pa 15 odst državne takse. Vsi ti davki naj bi [Valentin Katajev: Moj prijatelj Niagarov Velika dvorana Politehničnega Muzeja ie bila polna učeče se mladine in profesorjev. Rabfakovci1 so nepotrpežljivo sedeli na klopeh. Sverdlovke2 so nervozno vihale platnice svojih zvezkov. Strogi naočniki profesorjev, suknjiči in-ženjerjev in šlemi genštabistov5 so pričali o važnosti in resnosti današnjega predavanja. San.iavo sem se naslonil na ograjo in premišljeval: »O, mila, nadobudna sovjetska mladina, ki tako genljivo hrepeniš po solncu spoznanja, premagujoč na poti življenske nezgode, mraz in celo glad. O, sivi. modri učenjaki, ki ste po vzgledu svojih učencev prišli sem samo zato, da obogatite svoj razum z novim, pozitivnim znanjem praktične tehnike. O, resni genštabisti, ki ste še do nedavna preživljali vse opasnosti državljanske vojne in si zdaj odtrgali tako rekoč od ust, da ste lahko kupili vstopnico za to prezanimivo predavanje. Vsi ste prišle sem samo zavoljo tega. da bi slišali (kakor so se glasile točke na lepakih) o pretresljivih uspehih človeškega genija v pogledu medplanetarnega občevanja. In med vami ni niti enega debelega tiepmanskega obraza, niti ene kričeče toa... 1 Slušatelji delavske fakultete. * slušateljice Sverdlove univerze. * člani generalnega žtaba,. Osupnil sem in okamenel. Skozi množico se je prerival moj prijatelj Niagarov. Pod pazduho ie imel žoho aktovko in na levo in desno je metal svoje »pardon, pardon«. Imel ie najfinejšo ovratnico in čevlje, ki so veljali najmanj osem červoncev. Pomilovalno se je smehljal in od njega se je širil vonj najboljših parfumov. Stopal je naravnost k meni. »Niagarov!« sem kriknil v začudenju. »Kako si ti prišel sem? Kolikor vem, tu ne bo ne horeografskih skic Golejzov-skega ne igralskega kabareja s sodelovanjem Henkina in vobče nič takega. Najbrže te je kdo speljal sem ali pa si na stara leta opustil svoj razvratni način življenja in se pričel zanimati za medplanetarno občevanje, ha, ha ...« »Prijatelj,« me je ostro ustavil Niagarov, »problem medplanetarnega občevanja me je zanimal že od mlada.« »No...« Niagarov se ie kislo namrdnil in s poudarkom dejal: »Problem medplanetarnega občevanja me je i,n-te-re-si-ral ž2 od mlada in danes sem končno sklenil, da javno nastopim s predavanjem o tej zanimivi stvari.« »Kaj? Ti? Predaval? O medplanetar- nem občevanju? Ali si si zmeril temperaturo?« »Gledajo naju.« je zašepetal Niagarov in me potisnil na divan. ^Sedi iti moleči.« ^ K Niagarovu je stopil mlad mož. Niagarov ga je odpeljal v stran. »Koliko?« »Petdeset červoncev. Vse vstopnice so prodane.« »Hm! Ali izvošček čaka7« »Da.« »Dobro. Kar pozvonite tretjič.« Skočil sem k Niiagarovu. »Niagarov, tega ne boš napravil!« »Glej ga, neumneža! Sedi tu, takoj pridem.« To rekši je Niagarov odprl vrata in z veličastnim smehljajem stopil na oder. Pričeli so ploskati. Jaz sem na pol odprl vrata in poslušal. »Spoštovani gospodje, spoštovane gospe. tovariši, ali bolje, državljani,« je z baritonom pričel Niagarov in se igral z avtomatičnim zvoncem. — »Kakor že sami veste, bomo danes govorili o med-planetarnem občevanju.« Profesorji so si popravili očala, sverdlovke so začele pisati, rabfakovci pa so se zadovoljno smejali. »Gospoda, kaj je prav za prav medplanetarno občevanje? Kakor že ime samo pove. je medplanetarno občevanje zračno občevanje med posameznimi Dlaneti. kometi in 'vezdami. T, se pravi, brezzračno. Gospoda, ali veste, kakšna razlika je med zračnim in brezzrač-nim občevanjem? Zračno občevanje je tisto občevanje, ko občujejo lahko neposredno skozi zrak. Brezzračno občevanje, pa Je iisto^o občujejo ined seboj "t se plačali trimesečno vnaprej. To je predlog g. Muačeviča. Po našem mnenju je vsekakor vreden prav resnega upoštevanja, saj dosedanji davki res ne odgovarjajo pravilni in pravični odmeri in na noben način ne pospešujejo razvoja avtomobilizma v naši državi. — Članek smo posneli, kakor smo že omenili, iz »Motor-Sporta« in bomo utemeljene predloge naših čitateljev v tej rubriki radi prinašali. brez zraka. Vzemimo zgled. Aeroplan. Kaj je aeroplan? V čem se loči od avtomobila? Pri prvem kakor pri drugem je motor. Pri prvem in pri drugem je bencin. Pri obeh so kolesa. Na prvi pogled ni vobče nikake razlike. No, gospoda! Kaj ste dejali tam v šesti vrsti? Nič? Oprostite, prosim. Pojdimo dalje. Torej, avtomobil... Prosim? Vi torej hočete, naj preidem torej takoj k problemu medplanetarnega občevanja? Prosim! Kakor veste gospoda, je površje zemlje pokrito z debelo plastjo zraka, kar vsekako vpliva na gibanje našega planeta z ozi.rom na njegovo ekleiktiko. »Ekliptiko,« so ga popravili v četrti vrsti. »Oprostite, ekleptiko. Da, imate popolnoma prav. Zmotil sem se, za nadstropje sem se tako rekoč zmotil. Poznate anekdoto o pijanem možu, ki je prišel domov in videl ženo. kako se je poljubovala z neznanim mladeničem ...« Niagarov je napravil pavzo in pomenljivo namignil prvim vrstam. Publika je zašumela. »Oprostite.« so se oglasili razni glasovi. »mi smo prišli sem poslušat predavanje o medplanetarnem občevanju, ne pa o pijanem mladeniču...« »Saj to je ravno tisto.« ie veselo vzkliknil Niagarov, »mladenič je bil namreč povsem trezen, med tem ko je bil mož pijan ko krava...« »Dovolj, dovolj,« so se razlegali klici, »denar nazaj!« _ »Gospoda!« ife krikni! Niagarov, »Cs Stalni sejmi za avtomobile se vrše že delj časa na Dunaju. Aranžer sejmov za rabljene avtomobile je gospodarsko društvo aviomobilistov. Vrše se vsak četrtek in kakor poroča omenjeno društvo, prav dobro uspevajo. Tramvaj z DieseJovim motorjem. Na prihodnjem velesejmu na Dunaju bodo priredili poizkusne vožnje tramvaja na pogon z Dieslovim motorjem. Baje je ta način pogona za celih 50 odstotkov cenejši kakor električni. Samo dve avtomobilski razstavi r US.4- Ameriška industrijska zveza je odločila, da bo prihodnje leto priredila le dve avtomobilski razstavi, in sicer od 9. do 16. janjn-arja v Newyorku, a od 30. januarja do 6. iebruarja v Chicagu. Avstralija za trgovsko letalstvo. Avstralska vlada je dala lani subvencijo za povzdi-go civilnega letalstva v znesku okrog 2? milijonov dinarjev. Biciklistika r Belgiji. V Belgiji !e r prometu okrog 2 milijona biciklov. Zanimiv predlog nemškega Avto-fclaba* Glede na slabe gospodarske razmere r Nemčiji je ne .iški Avto-klub pred'ožil v'a-di, nai bi dovolila, da bi se davki na motorna voziia plačevali mesečno. Predlog utemeljujejo s tem, da bi mogli avtomobilisti, ki morajo v naprej plačati trimesečni d?-vek ter so plačali zadnjič 1. oktobra, vozili še v oktobru in novembru, v decembru ia januarju pa bi stavili svoje vozilo izven prometa, ako bi plačali davek me-sečno, med tem ko so sedaj zaradi davka stavili avto v garažo že 1. oktobra. Največ ia portugalska garaža. V Lfebonl so pred kratkim dovršili veliko garažo. *t kateri bo lahko naenkrat garažiralo n&A 200 avtomobilov Garažo pa bodo v kratkem še razširili, da bo v njei mesta za 500 avtomobilov. ne razumete šal, bom torej govorš o medplanetarnem občevanju. Medplanetarno občevanje...« Na oder je stopil človek v očalih in srdito udaril po mizi. Jaz sem zamižal. »Dovolj! Kaj nam tukaj govorite o avtomobilih in kvasite neumnosti o medplanetarnem občevanju med kometi? Ali vobče veste kai je komet?« »Je to mar izpit?« »Vprašam vas po človeško: ali veste, •kaj je komet? »Ali vi mogoče veste?« ga je cinično vprašal Niagarov in se igral z avtoma-tičnim zvoncem. Publika je z glasnim krikom planila na oder in lomila klopi. »Hej! Ugasnite luči!« je za vpil Niagarov m kakor vihra švignil mimo mene, »Naložite blagajno na izvoščka!« * »■Marsikdo bi mislil, da je problem medplanetarnega občevanja opasneiši od problema japonskega potresa ali problema aborta,« mi je naslednji dan dejal Niagarov, ki se je pojavil pred menoj v popolnoma novi obleki. »Neumnost!« »Ce bi bil blagajnik naš človek in če nas izvošček m bi bil pustil na cedilu. .. Pojutraišnjim bom predaval o problemu pomlajevanja.« »Norec! To da boš predaval?« sem se zavzel. »Zakaj pa ne?« se je veselo nasmeh* nil Niagarov.«___ lz ruščine B. 2U DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU PrizoriSče m. zimske olimpijade m Velika skakalnica v Lake Placidu v državi New York, kjer se bo prve dni februarja 1932 pričela zimska olimpijada, Pod skakalnico so tribunue, na katerih bo lahko 10-000 gledalcev M* Izdelava avtogirov ii : < i-iv. :5-?i . - • 1 :-■' .i:-:::., :: - •<■: ->:Siros*;- >•■ - .s, , :.: ■ • ::... vorčani igrajo lep in kultiviran nogomet, ki je našemu popolnoma dorasel. To so že tlokazali v neštetih borbah z Ilirijo in Pri-morjem. Letošnjo jesen so Mariborčani porazili Ilirijo v podsaveznem prvenstvu v razmerju 6:2 in s tem znova dokumentirali svoje znanje in pa tudi svojo veliko formo. Ilirija odigra z njimi prijateljsko tekmo, gotovo pa je ,da bo napela vse sile in da bo skušala oprati težki poraz. Kolikor je znano, bo nastopila v najmočnejši postavi, z novima akvizicijama, Sveticem v napadu in Jakšičem v golu. Tekma bo po skoraj dvomesečnem odmoru v našem nogometu gotovo privabila mnogo prijateljev nogometa na igrišče Ilirije. . V predtekmi Igrata rezervi Ilirije in Primorja. Ostale nogometne tekme: Osijek: Slavija : Makabi 4:1 (3:0). Praga: Sparta : Viktorija žižkov 3:0, Teplitzer FC : Bohemians 4:1, DFC : Meteor VIII 3:1. Dunaj: Rapid : Vasutas (Sopnon) 11:3 (6:3), Hakoab : Austria 3:1 (2:0), NJchol-son : Slovan 3:1 (0:0), Sportklub : FAC 4:2 (2:2), WAC : Ostmark 7:1 (4:0). Budimpešta: Ferenovaros : Kispest 5:2, Hungaria : Nemzeti 4:0. Kaposvar: Ujipest : Somogyi 1:0. Sobotišče: Sabaria : IIL okraj 1:0. Miškolc: Attila : Vasas 2:1. Debrecin: Bocskay : Offner 4:1. Pariz; Nizozemsika : Francija 4:3 (4:1). Lahka atletika Tek ujedinjenja Letos se vrši četrtič Tek uedinjenja pod pokroviteljstvom bana dravske banovin« dr. Draga Marušiča. častnim predsedstvom župana Ljubljane dr. Puca in komandanta dravske divizije gen. Popovida- To tekmovanje je zamišljeno kot športna spominska proslava uedinjenja, simbolizirana v tem. da tekmovalci tečejo mimo ljubljanskega gradu, kjer so bili nešteti rodoljubi zaprti pred izbruhom in za časa vojne. 2e vsa leta je ta športna proslava lepo uspela. Le-. 4os po-pripravah sodeč ne bo nič zaostaja- la za prošlimi leti, ker so prišle številne prijave z dežele, kar dokazuje, da je sloves te prireditve prešel meje Ljubljane. (Prijavljeni so dosedaj: na dolgi progi: Gregorc Slavko (Kamnik), Krevs Ive (Višnja gora), Skušek Marjan (ŽSK Hermes), Čad Stanko (Domžale), Jamar Viktor (Ja-vornik), Tučan Fran jo (Hašk, Zagreb, jug. rekorder na 800 iri 1500 m, državni prvak in reprezentant), Mirnik Franjo (Kranj), Kovačič Leo (Sokol, Stražišče), SK Ilirija je prijavila za dolgo progo Ilovarja, Bru-čama, Senčarja, Ostermana, nadalje so pri-valjeni Tručl Ciril (Zidani most) in tekači ASK Primorja SLapničar, Blatnik, Perko. Kinkel, Gaberšček. Na kratki progi sta prijavljena dr. Ky-ovsky (Novo mesto), Matko Joško (Novo mesto). Ilirija je prijavila Glavnika, Hitti ja, Kobeja, ASK Primorje pa Ogrina, Škrabarja, Ribnikarja, Umeka, Zdešarja, 2or?o Aleša in Raiča Milivoja. Za tekmovalce so darovale ljubljanske tvrdke lepa darila, in sicer za dolgo progo firma An t Krisper, Mes-fcni trg, krasen kip •rokoborcev za IL placement na dolgi pro? gi, športna tvrdka Jo6. Goreč plaketo v onitksu za IIL placement na dolgi progi, in sicer za vse kategorije. Za kratko progo je daroval neimenovan krasen pokal, dvakrat prehoden zaporedoma ali v presledkih za L plasiranega verificiranega atleta dravske banovine, nadalje juvelir Eberle bronasto vazo za IL plasi- ranega vseh kategorij na kratki progi, trgovina športnih potrebščin AJpina ra Masarykovi cesti lepo plaketo za IIL pla--siranega na kratki progi. Vsa darila so razstavljena pri konfekcijski tvrdki »Noblesse«, palača Viktorija, Aleksandrova cesta. Prvo plasirani na dolgi progi si pribori prehodni pokal bana dravske banovine, prekrasen komad v srebru, izdelek Jugometalije in zlatarja Fuch-sa po načrtu arh Špinčiča. Tekmovanje .»e prične v nedeljo ob 11. uri. Start pred Ljubljansko kreditno banko, cilj pred Narodnim domom. Razdelitev nagrad, ki se bo vršila v restavraciji Zvezda ob 17. uri, počasti g. ban osebno. Šahovski turnir za prvenstvo univerze V soboto zvečer se je odigralo tretje kolo. Od osmih partij se jih je dokončalo pet, tri so se prekinile in se odigrale v nedeljo. Prav tako se je v nedeljo dokončala ena partija, ki se je prekinila v drugem kolu. Rezultati tretjega kola: Sever-Židan 0:1, Šorli-Zupan 1:0, Preinfalk-Škerlak 1:0, Gabrovšek Ludvik-Asejev 1:0, Rupnik Zdenko-Vidmar 0:1. V nedeljo dopoldne je Sikošek izgubil proti Rupniku Ivu, Gerželj proti Ci-bicu, Krulc proti Gabrovšku Juliju. Popoldne pa se je nadaljevala partija med Ga-brovškom Ludvikom in Vidmarjem in je končala z zmago Vidmarja. V prvih treh kolih je odnesel tri točke edino Milan Vidmar. Po dve točki imajo: Gabrovšek Ludvik, Gabrovšek Julij, Krulc, Sikošek, Cibic, Preinfalk, Šorli; eno točko so pa dosegli: Zidan, Sever, Zupan, Asejev, Gerželj, Rupnik Ivo in Rupnik Zdenko. Brez točk je Škerlak. O igrah v tretjem kolu Je treba pripomniti naslednje: Sever Igor je imel proti Ži-danu že dobljeno pozicijo, je pa naglo izgubil figuro in nato še partijo. Sever Igor je v četrtek še odigral dve partiji za dva naslednja kola, ker odhaja za nekaj dni. Izgubil je obe partiji proti bratoma Gabrov-Škoma. Partijam je škodovala naglica, tako da se lahko smatrajo neregularne; na vsak način pa Sever ni pokazal tistega, kar on po svojem znanju zmore. Njegova partija z Židanom je trajala samo eno uro. Šorli se Je izkazal proti Zupanu za boljšega igralca. Sigurno si Je pridobival na terenu in s« ie nasprotnik le branil toliko časa, kolikor Je mogel. Zanimiv Je bil dam-ski gambit, kakor ga Je izvedel Preinfalk proti Škerlaku. Preinfalk Je prišel v materi-jalno premoč in Je v končnici lahko zmagal. Asejev Je nudil favoritu Gabrovšku Ludviku trdovraten odpor, dokler mu ni nasprotnik podrl vrste s tem, da mu Je vzel kmeta. Slednjič ga je postavil pred efekten mat. Največje zanimanje i-«eea večera i» bila partija med ljubljanskim šahovskim prvakom Rupnikom Zdenkom in Vidmarjem Milanom. Zdenko se je dobro branil v dam-skem gambitu, ki ga je igral njegov nasprotnik. Vendar ga je Milan Vidmar prisilil, da Je stopil v končnico, ki je bila za ljubljanskega prvaka nekoliko slabša. Milan Vidmar je imel dva tekača proti nasprotnikovemu tekaču in konju; To prednost je znal izkoristiti, da si je pridobil kmeta. Nastala je zanimiva pozicija, ki jo je pa Milan odločil v svojo korist. V nedeljo dopoldne: Sikošek je imel proti Rupniku kvaliteto več, je pa .iz strahu pred remijem preveč zavlekel svoje premišljevanje, tako da je zaradi prekoračenja časa partijo izgubil. Igra med Ger-željem in Olbicem, ki sta jo bila prekinila v enaki poziciji, se je jako zavlekla in jo je dobil rutiniranejši Cibic. Gabrovšek Julij se je moral braniti proti, damskemu gambitu, ki ga je igral Krulc in je, zahvaljujoč nekorektni žrtvi nasprotnika, prišel v boljšo pozicijo. Igro sta prekinila, ko je končnica dobljena za Gabrovška. On jo je pravilno nadaljeval in je zmagal. Gabrovšek Ludvik in Vidmar Milan sta popoldne nadaljevala nz drugega kola prekinjeno partijo, ki je nudila Gabrovšku le malo šans za remi; še te šanse je Gabrovšek izgubil, ko je prezrl stolp. Na ta naoln je Vidmar dob.il tri jako važne točke. Zanimivo je, da ni v vseh treh kolih dosedaj nobenega remija. To ne priča o neenakosti nasprotnikov, ampak o borbi, ki se vrši za vsako točko, četrto kolo se bo vršilo v torek 1. decembra. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 20. uri bo v kavarni »Evropi« važna seja sekcijskega načelstva. Na Teku ujedinjenja startajo: Ilovar, Bručan, Senčar Polde in Lado, Osvald. Majhenič, Oster-man, Kobe, Hitti, Glavnik L., Lejka. Kdor poleg imenovanih še namerava nastopiti pri teku, naj se javi načelstvu sekcije. — SK nirija (hazenska sekcija). Drevi ob 18. je v paviljonu, kjer se vrši trening, plenarni sekcijski sestanek, kateremu morajo prisostvovati vse igralke. Na dnevnem redu je letno sekcijsko poročilo in razgovor o novem sekcijskem vodstvu, ki se bo izvolilo na klubovem občnem zboru v sredo. Po sestanku je istotam redni trening. ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. 1. decembra ob 11. športna spominska proslava s Tekom ujedinjenja. Dolžnost je vseh aktivnih atletov, da nastopijo ob tej priliki. Slačilnica v hotelu Slon, kopališče, vhod iz Frančiškanske ulice. Atleti morajo biti v slačilnici najpozneje ob 10. Vsak atlet si mora sam preskrbeti copate. Drugo opremo dobijo atleti v slačilnici. Ob 17. v restavraciji Zvezda razdelitev nagrad ob prisotnosti športnih oblastL To svečano proslavo počasti g. ban osebno. — Drevi ob 20. seja sekcijskega odbora ▼ hotelu »Miklič«. Zbor sodnikov JLa« za Dravsko banovino. (Službeno.) Sestanek juri je, kontrolnih sodnikov in glavnih sodnikov na progi za Tek ujedinjenja je 1. decembra ob 10. pred Narodnim domom, kjer prejmejo vsi potrebna navodila od vrhovnega sodnika. Kolesarji Primorja imajo istočasno in istotam sestanek. Zgodba o siamskih dvojčkih Vsi ste se učili na pamet tisto La Fon-taineovo basen, v kateri neki starec na smrtni postelji svetuje svojim otrokom, naj ostanejo složni, če hočejo uspevati v življenju. Za koga naj velja ta nasvet bola kakor za siamska dvojčka, ki si lahko prislužita do sto petdeset frankov na dan v cirkusu, dokler sta združena, ločena pa bi s težavo zaslužila vsak po trideset centov na dan s pisanjem naslovov za prospekte. Poznal sem v Londonu dva taka dvojčka, ki jih imenujejo navadno siamska, njih znanstveno ime pa je ksifopagi. Ed-vard-Edmund sta imela znatno premoženje, zato ni bilo treba nastopati kot fenomen. Edvard je bil rojen v Mančestru pred petindvajsetimi leti. Edmund je bil rojen prav tako v Mančestru približno v isti dobi. V svoji mladosti sta si neverjetno stiči-1 a. Tako zelo, da so ju tisti, ki niso razločevali njune desne od njune leve, zamenjavali. . Vendar se je z leti kazala med njima vedno večja duhovna razlika. Edvard je bil nagnjen k strogosti in šudijam, Edmund pa je imel prostaške nagone. Počutil se je dobro le v družbi pijancev in nepridipravov. Nesrečni Edvard je bil primoran z učno knjigo v roki slediti Edmundu v gostilne in beznice. In ko se je Edmund pijan vračal domov, je moral Edvard, rdečico sramu na obrazu, meriti cesto z njim, da si ne poškoduje membrane. Edvard je postal slaven učenjak. Toda dolgo ga ni bilo mogoče povabiti na bankete znanstvenih društev, jer je pričel Edmund, ta capin, že takoj po juhi pripovedovati tiste nečedne zgodbice, ki jih spodobni ljudje pridržijo za konec obeda. Letos je zaprosil Edvard za roko lepe in bogate mlade deklice. Svatba se je vršila ž velikim sijajem. Morali so povabiti tudi Edmunda, ki se je sicer precej dobro ve- del med obredom. Zdelo se je, da je svakinja vzbudila v njem nekoliko spoštovale. V poročnem sprevodu so se bližali Edvardova žena, Edvard sam, Edmund ia njegova družica, vsi v eni vrsti in vsi so jiib občudovali. Edmund je bil na poročni večer zelo dostojen in zelo diskreten; prvi je zaspaL drugo jutro pa se je delal, kot da se je zbudil zelo pozno. Med medenimi tedni svojega brata se je manj udaja! pijači, pazil je na svoje besede in se čedno oblačil, saj je hodil z damo. Mlada žena — ali sem rekel, da ji je bilo ime Cecilija? — je močno vplivala na Edmunda... Cez nekaj časa se je zgodilo, kar se zgodi pogosto, kadar uvedejo samca v rodbino. Med Cecilijo in varljivim Edimundom so se razvili kaznivi odnošaiL Šest mesecev ni opazil Edvard ničesar. Toda končno je zvedel vse. Edvard ie našel v priprtem predalu pisma, iz katerih je bilo nepobitao razvidno, da sta ga njegov brat in njegova žena vak dan varala. Kaj naj stori? Dvoboj z Edmundom ne bi odgovarjal ansrleškim običaiem. Bal se ie tudi, da bo prišlo med pričami do pedantnih pretresov. Dvoboj s pištolami na petindvajset korakov ni bil mogoč, prav tako tudi ne dvoboj s sablo, ki prepoveduje borbo od blizu. Sicer pa, kaj bi se zgodilo, če bi usmrtil svojega brata? Ali bo mogel dalje živeti z ženo? Vedno to truplo med njima! Poklical je Cecilijo: . »Od danes naprej,« ii ie dejal, »ne bo ste več ooečaščali zakonskega bivališča. Odidi te.« »Dobro,« je rekla. »Dobro,« je rekel Edmund. »Jaz pojdenj z njo.« Soprog jima je moral slediti Edmund je opremil Ceciliji udobno stanovanje. In ker se pri ksifonagih vedno vs« dobro konča, so vsi trije živeli zelo srečno. I t Tužnlh src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naš srčno ljubljeni papa, stari oče, brat, tast in stric, gospod Franc Slane veleposestnik v Litiji v nedeljo, dne 29. novembra 1.1. po kratkem trpljenju mirno in boguvdano preminul. 1 Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 1. decembra t. L ob 15. uri popoldne od doma žalosti, Litija št. 13, na litijsko pokopališče. Iitija-Celje, dne 29. novembra 1931. RADOVAN SLANO, MIRA DR. HUBADOVA, SLAVA, ANA, MAR-TA, JELENA, otroci — DR. JOSIP HUBAD, zet — MIRA, SLAVA, DARJA, JOŽA, vnuki in vnukinje — in vse ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila "I" Občina Ljnbljan* Mestni pogrebni zavod DB. JANKO MABOLT, ZDRAVNIK IN VELEPOSESTNIK V VERDU naznanja v svojem, v imenu svojih otrok JELICE, DANE, MARJANA in LILI, svakinje ANE 2UPNEKOVE ter ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njegova nepozabna soproga, predobra mati, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa Marija Marolt roj. Petrič dne 28. t. m. po dolgem, vdano prenašanem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminula. Truplo blagopokojne prepeljemo po blagoslovitvi, ki se izvrši v torek, dne 1. decembra 1931 ob 11. uri dopoldne v mrtvašnici Stara pot št. 2, v Verd, kjer se bo vrfil pogreb Istega dne ob 3. uri popoldne iz domače hiše na tamošnje pokopališče. Verd-LJnblJana-CelJe, dne 29. nov«mbra 1931. 4 MALI OGLASI ipT'ri'1 Vajenca pul mesarsko obrt sprejme itakoj Jesih Leopold, mesar ir Medvodah. 5652S-1 Kovašk. vajenca ■prejmem. Hrana ia stanovanje t hioi. Hrenova m!. 19, LJubljana. 56837-1 [i —:-- —— Šiviljsko učenko •prejme atelje Hity, Kongresi trg 13. 53612-1 Učenca primemo šolsko izobrazbo »prejme v trgovino x mamifakturnim in galanterijskim blagom M. Kramar pr" Kamniku. 56370-1 Mesar, vajenca jasočitega, 16 let starega • »prej m cm takoj. Naslov v 'oglasnem oddelku »Jutra« 56425-1 Učenke fW bi ee učile in žival« za •obe perilo, sprejmem čez idan in v večernih urah na ifSv. Petra cesti štev. 43. 56881-1 ! Samskega Žagarja rk polnojarmoniku sprejme .elektrožaga A n d 1 o v i c v iSkofljici. 56S8S-1 i Kroj. vajenca ejme PremliS, Dunajska 29. 57064-1 •3111 Šivilja dobro izurjena, ki dela fina dela, plašče, tndi perilo, gre šivat oa dom. Naslov y oglas, oddelku »Jutra«. 56811-3 Fina šivilja za perilo sprejema delo na dom po nizki ceni, gre tudi šivat na dom. Rožna dolina, Cesta XV, št. 15. 56849-3 Za Miklavža »Holender«, lesene kocke ia druge dobro ohranjene igrače prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 56856-6 Moške škornje zimske, dobro obkovane, kratko možko suknjo in dolgo črno pelerino poceni prodam v Tavčarjevi ulici št. 3/IV. 56895-6 ITflrrrrir, Smoking malo nošen, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 56914-13 Lokal v sredini Ljubljane oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 57049-19 Hišo ali vik) enodružinsko, v Ljubljani, vsaj sedem sob, vse priti-kline, vrt, kupujem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Enodružinska«. 56850-20 Kupdrn Čistokrvnega psa braka-jazbečarja, 4 meseoe starega kupim. Cenjene ponudbe z obširnim opisom in zadnjo ceno na naslov: Rudolf Zupan, Mojstrana. 56610-27 Hišo solnčno in prostorno, tudi starejšo, kupim sredi Ljub-l ljane. Dopise na oglasni oddelek »jutra» pod šifro »V gotovini«. 56693-20 f Vrtnar (•odaj v neodpovedani {službi, 1 dobrimi spriče-ivali, f-eli isto premeniti. — 'Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Stalna bodočnost«. 56481-2 M-ada prodajalka dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, ki bi _ev. pomagala tudi v gospodinjstvu, želi kjerkoli službo. Naf.luv pri podruž. »Jutra« t Colju. 56363-2 Gospodična jeprejm-9 za večerne ure iinadinrsko korespond°nco. ponudbe na ogl. oddelek ,-».Jutra« pod šifro »Per-jfaktca«. 56783-2 Stud. med. kjerkoli nameščenje kot praktikant v lekarni. MosJri, Ljubljana, Univerza |&0Oi95 DOMAČI IZDELKI Z modernimi kartotekami delaš hitreje in ceneje »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Lepo stanovanje sob« in kuhinj« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56934-21 1 aii 2 sobi z vhodom iz stopnjic oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56965-23 Sobo novo, opremljeno, s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 56959-23 Opremljeno sobo g posebnim vhodom oddam boljSem-u gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 56525-23 Prazno sobico solnčno, parketiraiH), separirano oddam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 56800-23 Lepo sobo v itrogem centra oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 56796-23 oddaio Stanovanje 3 »ob in kopalnice takoj oddam v Posavski ulici 9 — pri Stadionu. 5666.1-21 Stanovanje 3 sob in pritiklin odda-m. — Pojasnila v Zg. šiški, Vodnikova št. 54. 56690-21 Stanovanje oddam v novi hiši, pritlične 2 sobi in kuhinja in drug« pritikline. Poizve se v hiši v Rožni dolini. Cesta VI, št. 54. 56823-21 Stanovanje 2 »ob, kabineta in pritiklin takoj oddam r Bolgarski ti lici 24. 56891-21 Stanovanje 2 sob is pritiklin t a k • j oddam. Vpnašati med 2. in 3. aro na Dunajski cesti St. 31. 56918-21 Telefon 33-38. 2 stanovanji eooeobno ln dvosobno oddam s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek 297/5 »Jutra«. 56942-21 Lepo sobo separirano, v centru ->ddain takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56941-23 Opremljeno sobo za. takoj ali 15. decembra oddam solidnemu gospodu. Kopalnica! Tramvajska postaja! Groharjeva ul. št. 7. 57065-23 Veliko sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 57043-23 Separirano sobo oddam 2 osebama (tadi zakoncema) v Zitnikovi ulici št. 17 (cesta v Rožno dolino). 56726-23 Prazno sobo suho, tračno, parketiraoo in z električno razsvetljavo poceni oddam v vili za Bežigradom, Podmilšča-kova ulica 7/L 56434-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56861-23 Gospoda sprejmem na stanovanje. Zaloška cesta, Moste, št. 1, 2. nadstr. 56816-23 Opremljeno sobo mesečno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56824-23 Marija! kje si! — spominjaj se ciganske kapele davno, davno, je. — Odgovori! pod a>Sonny Boy«. 57069-24 Parni kotel do 6 ampr., zelo ugodno naprodaj. Istotam navijal-ni stroj (Copsspulmaschi-ne). Naslov. v oglas. odd. »Jutra«. 56786-29 r Sostanovalko sprejmem na Sv. Petra ee-sti žt. 76. 56929-23 Sobico s poseb. vhodom in elektriko oddam. Naslon pove oglasni oddelek »Juitra«. 56865-23 Sobo lepo opremljeno oddam v Koiitkovi ulici štev. 34. 56900-23 Sobo s štedilnikom oddam. Poizve se v gostilni pri Urbančkn ▼ Stožicah št. 29 — Jezica. 56422-23 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-ranl Zavod ca sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta S. — Informacij« in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Jabolka namizna in družinska razpošilja vagonske in manj še množine po Din 1—3 Peter Setina, ' Sevnica ob Sari- 54291-S4 Fotoamaterska dela kakou tudi strokovna dela naredi do eedaj naj bolje in aajeenej« foto graf Joško Smue, Wolfo va ol. 12 ln Specialna fo to-trgovina A. Smuc, Mart j!a trg 8 — vogal VVcIfove ulice 1. S04-30 OKRAJNA POSOJILNICA IN HRANILNICA R. Z. Z N. L V LITIJI naznanja tužno vest, da je umrl njen ustanovitelj In dolgoletni načelnik, gospod FRANC SLANC veleposestnik v Litiji. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 1. decembra ob 15. uri popoldne. NAČELSTVO Palače Hotel Beograd Hotel prvega reda, lega edinstvena in mirna. Z ozirom na krizo nove cene. Sobe počenši od 50 Din, s kopeljo 90 Din. Za daljše bivanje cene po sporazumu. — Meno od 20 Din naprej. Novo ravnateljstvo: P. Lautenschlager iz Petit Palais-Ateae 13946 Miklavževa darila za-naše malčke, velike in odrasle, nudi po najnižjih cenah, v veliki izberi tvrdka 14126 F. M. SCHMITT X Pred škofijo 2 LJUBLJANA Lingerjeva 4 <> SOKOLSKO DRUŠTVO LITIJA - ŠMARTNO javlja žalostno vest, da je preminul ustanovnik In odbornik, brat FRANC SLANC veleposestnik v Litiji Sokolstvo mu bo ohranilo časten spomini ODBOR. Oglasi v „JUTRU" Imajo siguren uspeh! C A UAHST Najbolj zdrava — najbolj okusna lAVUKI I CIKOrija Najboljša iu najizdatnejša! 14166 Tovarniška prodaja narejenih oblek znamke ^ po originalnih tovarniških cenah in sicer t iuv