Iz Podove na Dravskem polji. (Požar. Prošaja.) Požar v tukajšnji občiai se je dae 1. maja v aoči ob 2. uri pri poaeataiku Fraacu Ogrizeku v zadajem delu poslopja ogeaj vael ia je v pol ure 13poslopij do tal pogorelo. Požaraa bramba v Račah je odatraajeaa pol ure od aaše občiae ia ai mogla k začetku prihiteti ia o polu tretji uri pa so kaj marljivo segli po orožji. Hvala jim za ajih trud! Požigalca imajo aa sumu. Ali mogoče je, da ae bo pravi. Ljubi Bog pa daj, da se krivi izda, da nedolžai ae trpi! Ubogi ljudje, ki iaiajo le za malo zavarovaaa svoja poslopja, bodo priailjeai z dolgovi obložiti svoja imetja. Vsled velikega vetra rešili so si komaj avojo živiao ia aekateri celo brez živeža ia obleke, so komaj svoje življeaje oteli. Škodo so ceaili c. kr. okrajai glavar, baroa Heia ia ceailni možje aad 19.850 gld. Oa budobaa roka, kaj si storila! Kedaj boa to povraila, kaj pa trpljeaje ubogib ljudi ia živiae ! Naj bo Bogu pritožeao, zaupamo še tudi radodaraim rokam sloveaakega aaroda. *) A. Mlakar, občinski predstojnik. Iz Slatine. (Nezaupaaje) Ni še pol leta, kar so tako zvaai Slatiačaai po avojib občiaakih očetih avoje aezaapaaje odrekli aekterim možem, ki uiso do ajib imeli toliko zaupaaja, da bi jib bili volili v občiaaki odbor. Kar pa v Slatiai izvira, razpoailjajo po avetu, če je le mogoče. Toraj so tudi ta aezaupai aad truda avojega razposlali med svet ter, kolikor je aam zaaao, razglaaili ga po čaaaikib Celjakib, Mariborakih, Graškib ia Duaajakia. Opiaali so oae samovoljaeže aataako po imeau ia *) Uredniatvo rado vzprejema mile darove za le-te nesrečne pogorelce. Ured. staau s priporočilom, aaj bi jim tudi tujci odrekli zaupaaje avoje. No, kdor drugim jamo koplje, sam v ajo pade. Ni bilo treba dolgo čakati, že smo res brali v časaikib, da je pri tujcih zgubil zaupaaje — župaa, ki je dal oao popraao nezaupaico v svoji občiaski kuhiaji spražiti. Za aedaj pa je še potolažil aemirae valove, da ga niso požrli. IJrugi, z župaaom istega imeaa ia mišljeaja, zgubil je celo do aamega aebe vse zaupaaje ia vest je prišla iz Gradca, da se je raji vstrelil. Zdaj pa že zopet beremo: Goap. M. Loscbaigg, krepak koreajak v aemški kulturi zaupui mož Slatničaaov, trgovec itd., aapovedal je koakurs. Na tujem so mu maaj zaupali, kakor doma. Prišli so ter mu hišo zapečatili. Ko bi se hoteli spomiajati, lahko bi še aašteli aektere, ki 80 bili pred tolikim ia tolikim časom že tudi prišli pri tujcih ob zaupaaje; a ker imajo, bodi-ai pod imeaom žeae ali siaov ali dedičev, zopet zaupaaje aa Slatiai, jim ga aočemo kratiti. la ko bi boteli verjeti, pravijo tudi, da bodo aekateri izmed na Slatiai zaupaaje uživajočib mož zopet na tujem prej ali alej zaupaaje zgubili. Kam pa bo prišlo, če bo Slatiasko zaupaaje tako ginilo pri tujcib.? Veadar pa amo labko prepričaai, da taki Ijudje ae bodo aikogar drugega ob zaupaaje spravili, če mu tudi odrečejo avoje zaupanje. Iz Ljutomera. (Pokopališče.) Oaoda vsegamogočaega Boga me je privedla aa lepi mirodvor Ljutomerske župaije, kajti pogrebal se je dober posestaik iz vaai zgornjega Krapja. Gosp. L. Kosi, kateri je z dobro koajerejo ob premiraaji ia aa dirkalski atezi zaal prekositi marsikaterega. Na mirodvoru, kakor je sploh zaaao, se dobremu zemljaau vzbujajo arčaa cutila, katera vodijo duševae aioči, da se rosi trpka solzica po strabotaem obrazu ia tako se je tudi ta daa 29. aprila. Ako je človek par grobov pregledal, videl je, da so stali trije križci aa eaem grobu ia ako je človek poprašal, dobil je za odgovor ,,da je Bog hotel tako, da v ajem počivata dve sestrici ia bratec, otroci J. Valpotioa, kmeta iz Noršiaec ia 8 tem je končaaa eaa vrsta popiečaa. Zadaj v sledaji vrati pa je gomila aepozabljive stare babice, Sagaj iz Noraiaec. katera je dosti dosti otrok spreinljala k zakrameatu sv. krsta. Zravea aje pa počiva aam aepozabljivi dr. J. Mravljak iz Ljutomera. Izvrstea rodoljub ia pravicodajea mož v svojem opravilu, kajti rad je rekel atraakam: ,,Rajši storite reč tako ia tako, da vas ue bo dosti koštalo", kajti ai imel aameaa ]judi odirati. ampak jim do blagostaaja pomagati. Daj Bog. da mu dobimo dobrega aasledaika. Za HravJjakom pa trpimo veliko izgubo. Zravea njega počiva že prej omeajcai Kosi, ia aad ajim v prejšaji vrsti pa ajegov veliki prijatelj ia sosed A. Rus, tudi kmet ia dober rojar z zgornjega Krapja. — Letošaje leto sta ai delala doati aaertov za svoja gospodarstva, zdaj pa ju je oaoda božja odločila v gomilo, da ai tam spoeijeta svoje trudae ude. Pred nekolikimi leti je se pokopališče za več bektarov raztegailo, katerega ao č. g. Fraac Šrol, bivši župaik z dovoljeajem kaezo-škofovim blagoalovili ia zdaj se je že prostor aapolail ia je potreba aaaeala, da ae je letoa zopet za več hektarov morala ograja prestaviti ia se več zemlje v pokopališče odločiti. — Ozimiao smo imeli v spomladi slabo, zdaj pa se je precej zgoatila ia se aam po polju lepo kaže. Pomurski. Od Sv. Ane v Slov. Goricah. Ob priliki zlate maše aajimeaitnejšega Jagoalovana: mil. g. Strossmayerja je poslala aarodaa občiaa Kremberg to-le čaatitko, v kateri slavaega biskupa imenuje častaim občaaom: ,,Njih prevzviseaosti, premilostljivemu gospodu Josip Jurij Stroasmayerju, kačzovladiki v Djakovem. Zaaae so nam zasluge Vaše za celo — Jugoslavijo, slišali smo o Vašem blagem arcu! Zatoraj Vas ob priliki Vaše zlate meše podpiaaai iaieaujemo častaim občaaom! Dal Bog, da bi se Vaše zlatomešaiške časti veselili še maogo, maogo let! Ziveli! Ziveli! Vsi Vaši pokorai slugi". Slede podpisi. — Na to častitko je mil. biskup predstojaiku g. Alojzij Oraiku odgovoril aasledaje premile beaede: ,,Slavaomu občiaskomu zastopstvu na Krembergu, koje me je prigodom zlatae moje miae izvolielo imeaovati čaataim občaaom Kremberžkim, izporučujem oviem aajtopliju svoju hvalu. Bog dragi blagoalovio slavnu obdiau a ave ajeae čeatite obdiaare svakira dobrom obilao aadario ! Bog dragi joa vecma abližio jedaokrvau, jedaovjerau i akoro jedaojezičau bracu Sloveace i Hrvate; dao im, da poluče plemeaite oae svrhe, aa koje ia previdaost ajegova od viekova jur zove, kako bi alavau i čuveaj aa svoju korist a aa ničiju štetu bili! Zeleči dragoj brači Sloveacem svaki aapredak i preporučujuči se ajihovej Ijubavi ostajam im vazda brat i prijatelj Strosamayer, biakup". — To so gotovo lepe ia kraaae besede čaatitljivega atarčka zlatomašaika, Bog daj, plemeaitega Jugoslovaaa, v to avrbo zakličemo: Bog živi ae maogo let diko Jugoalavije, preč. g. J. J. Strossmayerja! V—j.