322
Dopisi.
Od Drave 18. kitnovca. = Vsak dan bolj živo ča-timo potrebo slovenake^^a aredovanja . ker že Ijadje sami bolj natanko premišljujejo svoje pravne opravila. Tu iu tam 86 čuti kaka krivica, ktero nam nanaša tuji jezik v deržav-Ijanskih in kazenskih rečeh, ker dostikrat pravica le na niti visi, če se kaka beseda prav ne razume. Zapisniki (protokoli) morajo toraj brez izjeme v jeziku zaslišanega spisani biti in tudi prisegla se mora, kakor že to sveto in toliko imenitno djanje tirja, vselej v jeziku prisežnika storiti in v pravdah tudi v njegovem jeziku spisana priložiti. Živa potreba tedaj je, da naši sodniki, pravdosredniki iit notarji temeljito znajo slovenski jezik. Tudi med narodom bi se moralo širiti poznanje postav, da se bode njih moralne moči bolj bal kot kazni. V 34. lista „Novic^^ naznanjeni in priporočani „S1 o venski pravnik^% ki L;a nam spisaje čitateljem „Novic'' dobro mani, izverstni pisatelj slovenski in pravnik gospod dr. Razlag, bode nam torej na rac strani zelo koristen in ker bode po prav nizki ceni izhajal
.-----    323    -----   
81 ^a bode ne samo vsak ubčiuski župan omislil , ampak tadi dra^i Ijadje, ker se mora ena in taista reč večkrat prebirati in premišljevati, dokler jo tadi taki zapopadejo, ki niso ačeni pravoznanci in to je ravno namen te narodne knjige. Naši domorodci duhovne^^a stanii bodo gotovo v nji vodilo našli, soznanili se z našim pravoslovjem, kar je neobhodno današnje dni potrebno in bodo tudi še le potem tadi v teh rečeh naroda koristiti zamos:li. Tudi v drazih deržavah je izobraženo duhovuištvo izurjeno v pravoznan-skih rečeh , kar je pri nas zavoljo pomanjkanja domačinov ee dosta več potrebno. Pri tem je tudi pomisliti treba, da se naročnina cele 15 tiskanih pol debele knjige po 1 gold. 50 kr. že splača, če si naročnik po njej le eno samo vlogo ii!i pismo sam sostavi, za ktero bi sicer ravno toliko in še več tajemu sostavljavcu plačati imel. — Gosp. Kromer je v deržavnem zboru zastran odprave notarstva povedal, da morajo Ijadjo velikokrat po več ur deleč hoditi, da si za drage denarje dajo kako dolžno ali plačilno pismo narediti; temu se s ^slovenskim pravnikom^' v roki lahko v okom pride v vsaki kmetijski hiši, kjer kdo pisati zna. Gotovo se bode tudi občinam v tej reči več dovoliti imelo, torej je za župane živa potreba, da se v takih rečeh izurijo, kolikor je mogoče. Sicer pa nas Bog obvari Kro-merjevega predloga, da ne dobimo spet nekdanje graj-šinske uprave v drugi obliki, ltler# nas le obvaruvati more — svobodna občina.
Od 81atiiie na Staj. 14.^ sept. C-v. — Danes je odpotoval slavni starček dr. Vuk Stefanovic Karadžic na Dunaj, od kodar se bo v nekoliko dnevih podal nazaj v Beligrad. Bil je tukaj 14 dni, da bi si okrepil oslabele ude. Pomiloval je po bergljah šepajočega moža marsikdo, ki ni mislil, da ima pred seboj serbskega Homerja. Jaz pa sem imel srečo, soznaniti se ž njim in preživeti več časa v njegovem premilem družtvu. Veselja se mu je svetilo oko, ko sem mu pripovedoval, kako pridna je naša mladina, kako skerbno se uči zraven maternega jezika tudi sosednih narečij, ter da cirilica je malo kteremu neznana. Verlo so ga mikale posebnosti tukajšnega narečja; prav smešno se mu je zdelo, ko je slišal tukajšne ljudi izgovarjati besede, na pr. bog" =: baug, volk = vauk, duša zzz diiša, kdo zn dau itd. Zapisal si je marsikaj v dnevnik. Bog ga ohrani še mnoge leta narodu slovanskemu!
Iz Malarije v Istri 19 sept. J. L. — „Novice" so v poslednjem listu pisale, da je dolinska županija gosp. Jož. Samsa za svojega častnega srenjčaoa izvolila. Al to je drugače in sicer tako-le: mata rs ka županija je rodoljubnega gospoda za svojega častnega srenjčana v zboru 21. avgusta izvolila, in dolinski, to je kopcrski zbor, ga je po tem za isterskega poslanca izvolil.
Iz Tersta 16. sept. ip — Slovanska narodna čitav-nica se je preselila iz ribjega tcrga uaDogauo v Riterjevo hišo. Tu je najela vse pervo nadstropje, da ima zdaj prav dusti potrebnega prostora. Udje zmirom pristopajo, in obilo terdnega upanja imamo, da bode vzajemni trud tukajšuih razuorečuih Slovanov pomagal družtvu, kj je uže na dobrem stala, da se povzdigne, do take visokosti, kakoršne bi vredna bila slovanska čitavnica v Terstu. Z veseljem smo slišali, da tudi Ljubljančani snujete veliko čitavuico, kakoršne je po pravici pričakovati v pervem slovenskem mestu, in da Vam je vladika Strosmajer v ta namen poklonil lepo pripomoč. Bog daj srečo in uspeh! Marsikje se tadi poprašuje, kako je s tistim slovenskim časopisom, ki ga je bil prišel dr. Toman v Ljubljano ustanavljat? Ali bo kaj ali ne? *)
Uoo nedeljo 8. dan t. m. grem popoldne s prijateljem na sprehod proti sv. Ivanu, ki je teržaško predmestje. Tje prišedši vidimo pred neko hišo na cesti mnogo zbranih kmečkih ljudi.    Na vprašanje:   kaj je to?  odgovore, da tii
y
*) Se se nic ne sliii.                                                      Vred.
je učivnica, in da notri zdaj učencom delijo šolske darila. V hišo tanje ozerši se vidimo laški napis. Stopimo va-njo, In povsod zagledamo nad vratmi šolskih sob zopet same laške napise. To mi je uže nekako serce poderlo. Mislil sem, vse bo laško, šola in učitelj; da so otroci slovenski, to sem dobro vedil. V sobi, ker se je ravno imela pričeti daritev, zopet najdem toliko kmečkih poslušavcov, da ee je vse terlu ; spredaj okrog mize pa so stali gg. župnik, ka-tehet, učitelj in učiteljka; bili so tudi drugi gospodje in celo gospe. Pazim in poslušam, kar stopi učenec na noge, in začne v mili slovenski besedi govoriti s tako serčnostjo in tako krepko in gladko, da se ni nikjer spodtaknil, in Tsi smo ga veselo poslušali. Lepi govor mu je naredil g. učitelj Piano; postavili bi tudi besede sem, ako ne bi iz-raanjkovalo prostora. Po govora je bila delitva. Knjižice , v plačilo odločene, so bile slovenske, samo dve laške med njimi, namenjene dvema deklicama. Čudno se nam je zdelo, pervič da ste bile te dve laške knjigi, dasitudi ne največe, vendar najdražje in najkrasneje, in drugič, da deklic ni bilo po svoje darila. Po končani delitvi je začela deklica govoriti zopet slovenski. Tudi ta govor, dasiravno zavoljo dekliške boječnosti ni tekel tako gladko, kakor pervi, vendar nas je kaj veselo ganil. Po cesarski pesmi, in po besedah gosp. župnika Bastjančiča, ki jih je učencem Ijubeznjivo na serce govoril, je bilo slovesnosti konec. Na ulice sto-pivši smo vidili,   kako   so otroci veseli z darili domu tekli.
Nadjamo se, da so bile tudi po druzih šolah teržaške okolice enake daritve; da so pa povsod enaki sami laški napisi, ni treba dvomiti.
Iz Otaleš 8. sept. Dovolite mi, ljube „Novice^', da spregovorim tudi jez besedico. O prijatli domovine slovenske! Naj se le repenčijo protivniki naši slovenski nem-škutarji, kakor si mislijo in znajo; bojo vendar šli rakom žvižgat, naj velja kar hoče: zakaj zdrava pamet nam pravi, da naše terjatve so pravične in poštene; naš jezik potrebuje, da bo rešen sužnosti in verig, v ktere je bil tako dolgo okleojen. Dar jezika nam je dan od Stvarnika, in tudi od cesarja nam je kakor drugim deželam zagotovljena pravica; zatega del zgube naj se v listje vsi tisti, kteri hočejo biti nbijavci svojih domačih bratov. O prijatli naše domovine! ne vstrašite se dela, čeravno ga je še na cente. Bog je z nami! — Kar letino pri nas zadeva, se je vsaki veselil, da bo dobil cel kos kruha; vse je kazalo tako lepo, da je bilo veselje. Al ta nemila suša je pokončala nam jesenske pridelke tako, da se bo vsega le po malo dobilo, zunaj sadja, kterega je pri nas posebno dosti zasajenega; jabolka in pa češpije so polne sadii. Opomniti moram še eno: imamo pri nas jako lepo cerkev, ktera še ni dolgo novo prezidana; šole pa še ni, ki je zlo potrebujemo, zakaj okolica naša šteje nekaj čez tavžent prebivavcov.
Janez Mlakar, kmet. Iz Gorenskega. Drage „Novice'M v zadnjem listu ete krepko zgrabile tistega gerdega lažnika, ki je blodil o ^600 Schulknaben^' ter pričakujete, ako je pošten človek, naj Vas toži,   ker ste ga pred celim svetom osramotile.    Al zastonj bote čakale! Nesramnež bo pogoltnil, kar ste mu vergle pred nos in „žlahna Triesterca" svojega ljubljenca še desavoirala ne bo.   Moram pa v vpričbo tega nekaj povedati.    Na neki dopis iz Ljubljane v ,,Triesterci" pod 18. p. m., v kteri ee nesramno napada duhovščina krajnska, se ji je poslal pošten odgovor na to.  Al žlahna „Triesterca''je bila tako dobra, da je te kratke verstice — ,,ad acta" vergla. Ljuba ,,Trie-sterca'^!   no zameri,   da smo ti   toliko poštenja zaupali!  — eaj ne bomo več — nismo   namreč   vedili,   da si   ti   edino le refugium  nemškutariorum.   Tiha misel se nam  pa le po-eilja:   da   tako   ravnanje je   podobno   neki   šetinasti   živali, ktera tudi le vsako reč  samo onečediti zna, — obrisati pa ne.   Nasproti je pa „Triesterca^' za med poserkala dopis iz Teržiča (^št. 196) kot  odgovor  sostavku   iz Gorenskega   ˇ ,yVolk8freanda^%   kterega  ni  duhoven,  ampak dra^ dobro
------    324    ------
znan rodoljub spisal, in v njem z^olj resnico povedal. To se ve, da je aposteljna nemške kallure neznano razkačila, zatorej se v „Trie8tarei'' togoti, da se celo ultramontanci nočejo nemskutarji biti!!! Te psovke od vas smo že tako navajeni, da bi se nasproti le čudili, ako bi je ne našli vsaki dan v vaših ustih. Kaj res mislite, da bi se duhovščina, ktere dolžnost je ne le za večno, ampak zraven tudi za časno srečo, skerbeti, se nič ne zmenila za to, ako kdo postane izdajavec narodnosti in potem takem tudi ljudstva, ker mu njegove pravice kratiti hoče? Duhovščina je za narod in mora za narod se potegovati. In Ve ,,Novice'' ali se niste smejale, ko Vas je v onem dopisu dopisiin napadel ves zdivjan kot stekel pes — in blodil, kar se mu je v mesečni polnoči sanjalo, da namreč ,,Novice'' bunkajo plat zvona in huj-skajo ,,friedlich neben einander lebende Staatsbiir^s^er, um sie zu entzweien.'^ Tedaj nemškutarjem bi mo»:lo biti vse pripuščeno; — nam Slovencem pa še toliko ne, da bi se za svoje pravice potegnili, ker to je po vaše rebelijon!? Jelite, kačo, ki nas pičiti hoče, je treba še božati in po-Ijubovati, ne pa pahniti je od sebe? Jelite, za vse narode naj ima veljavo Cesarjeva beseda enakopravnost, le samo za nas ne? Kaj mislite, da ne znamo sami brati cesarjevih pisem, in da nam jih bojo le ptuje in poptujčene ša-
lobarde tolmačile?   „Pojte rakom žvižgat, vi lažnjivi**-------
je pel naš Prešern.                    F. V. M., pošten Gorenec.
Od Vipave 18. sept. —z—. Unidan sem obljubil, da hočem ziniti besedico o s v 11 o rej i letošnji. Po spiskih goriškega mestnega magistrata, ki je tej kupčii nadzornik (eden njegovih uradnikov je na javnem tergu za to postavljen), se je letos tam prodalo 67916 funtov galete (kokonov); najviša cena ji je bila za funt 2 gold., najnižja 50 kr., srednja 1 gold. 10 kr., to je, za tergovino in ne za seme. Po tem bi znesla vrednost te galete skupaj 74707^/i^j gold. nov. dn. Nizka ta cena pripisuje se vojski v sever no-amerikanskih deržavah, ker zavolj nje ni poprašanja po svili in se ne more oddati v one dežele, ktere so, kakor je znano, samo iz Francozkega vsako leto okoli 200 milijonov frankov svilne robe nakupile. Zgorej rečena galeta pa obsega samo tisto galeto, ki je bila prodana v Gorici; mnogo je je bilo prodane tudi v Vidmu, Palmi, Kopru itd. iz teh krajev; en del pa se je je porabil za seme; tako je v Ajdovščini en sam gospod v ta namen več kot 500 funtov nakupil in seme potem na Laško poslal. Pridelek svile (^žide) je bil to leto če ne slab, saj manji kakor srednji; vendar se vidi, da Ijuiistvo se je čedalje bolj poprijema, kar mora vsakega toliko več veseliti, kolikor bolj se čuti tudi v tem oziru zguba lombarških pokrajin. O tem predmetu bom še prihodnjič več pisal'•^*), posebno pa od raznih plemen semena, od izdelovanja svile in nje prodaje sploh. Opomnim danes samo še to , da ne smemo ostati pri sami reji sviloprejk (červičev) ali pri predenji, — izdelovanje svile pa in nje kupčijo inostrancom (ptujcora) prepušati. Dobro vem, da en sam kupec je vjel v treh dneh lep dobiček; nakupil je je 3000 funtov, in pri vsakem funtu 40 krajcarjev dobička imel. Koliko dobička pa je še pri predenji, pri izdelovanji iu v tergovini z izdelano svilo! Celo v Svajci so take velike fabrike, v kterih imajo dan na dan po 1000 delavcov, akoravno ni tam skor nobene sviloreje. Ne samo pervotno pridelovanje, ampak tudi obertnija in tergovina ste sredstvi narodno-ekonomičnega blagra. — Naj oznanim še žalostno novico, da 12. dan t. m. nam je toča veliko škodo napravila od Štanjela na Krasu noter do srede ipavske doline. Ta nesreča je pa toliko huja, ker zavolj suše je bila te rta še edina nada in tolažba naših posestnikov in poljodelcov. — Naposled le še to: Interpelacija Cernetova je vse razveselila. Nje temeljito juri-dično izvedenje mu je prikupilo še tisto se ve da celo malo
*) Prosimo prav lepo za to, ker se spodbujevanje v obilniše svilarstvo ujema popolnoma z našimi prizadevanji, ktere smo vnovič razglasili v novi „Pratiki'* za leto 1863.         Vred.
manjšino, ki se ni mogla zediniti z vsako besedo njegovega pervega govora v deržavnem zboru.
Vikerče nad Ljubljano 9. sept. ^ (Poškodovano dobro ime po pomoti iz nevednosti domačega jezika^. Okoli velike noči t. 1. je bil Martin Jenko iz Ladje pokraden, in te tatvine J. U. iz S. sumljen. 3. dne velikega serpana t. 1. prideta dva e. kr. orožnika v mlin k Martina Škulju na Vikerčah in barata gospodarja M. Škulja: „l8t da Primus Jurež?'* Škul odgovori, da v njegovem mlioa ni Prirnaža Ju reža, ampak da je le neki Primaž Sever tukaj mlinski hlapec. Primaž Sever pred c. kr. orožnika poklican in baran, kako mu je ime? odgovori: Primaž Sever. Eden žandarjev pravi po nemško: „Sever ist ein Spitzname; der i^t Primaž Jurež.'' Gospodar, gospodinja iu vsi sedmeri hlapci terdijo in pričajo z enim glasom, da to ni Primaž Ju rež, ampak Primaž Sever, naš zmiraj zvesti hlapec^ al nič ne pomaga; c. k. orožnika priniela Primaža Severja ter ga peljeta v Med vode k županu; ker ga pa ne pozna, ukleneta Primaža Severja, ter ga ženeta memo vasi in ljudi v veliko sramoto uklenjeuega do c. k. deželne sodnije v Ljubljano. Piiroaž Sever, drugi dan pred sodnika poklican, je bil od njega in od poškodovanega Martina Jenkota za nedolžnega , poštenega človeka spoznan in iz zapora domii izpuščen. Al kdo bo temu vse svoje žive dni poštenemu in zvestemu človeku, ki nima pod milim Bogom druzega kakor zdrave ude iu dobro ime, po tem, da je bil po nedolžnem kakor hndodeluik očitno iu uklenjen 3 ure deleč v sodnijo gnan, odvzeto poštenje povernil? Mnogo ljudi, ki so med-potoma uklenjenega vidili, pa niso pozneje slišali konec pravde, še zdaj ne ve, da je bil Primaž Sever nedolžen. Naj 5,Novice" popravijo to, kar je pomota iz nevednosti našega jezika napak storila.
Iz Ljubljane. ^^' Všeč nam je povabilo v poslednjem „oglasniku^^,  ki ga je gospa Petričeva razglasila, iu na-djamo se,   da   so  ga tudi   mnoge   naše matere  in očetje z veseljem sprejeli.  (Jčilnica Petričeva hoče skerbeti za prava izrejo   dekliško ,^ da   mlade hčerke  morejo  biti kadaj dobre gospodinje.   Ce so nekako bolj premožni starši sedaj svojo hčer v Ljubljano dajali in želeli, naj bi se zraven navadnih šolskih reči tudi naučila kuhati, šivati perilo, obleko itd., je mogla večidel na 3 mesta hoditi, da se je tukaj to, tamkaj uno učila.    Da  ne govorimo   o večih stroških in iiruzih nepristojnostih,  omenimo le, da za mladino ni varno, ako sama okoli  postopa; kmali se najde kak mlad ali star jastrob — kakor skušnje uče — ki medpotjo zalezuje nedolžne jagnjeia. Ako se pa   vsi nauki, ki jih gospodinja potrebuje, dobe v eni hiši   in  pod očmi  skerbne varuške,   je   to   prav  na vsako stran.    In to se obeta   v Pe^ričevi učilnici in zato jo priporočamo  našim staršem. Po pravici pa moramo zahtevati od vsake dekliške  šole tudi še to,   da   se   nam   naše   slovenske hčerke ne  pokvarijo v šolah s tako  imenovano tuja „kulturo^^ in da ne  pridejo  lake prikazni iz šol, ki zauiče-vaje materni jezik so zamaknjene v ptuje jezike pa nazadnje ne znajo — nobenega, in ktere znajo lepo „štikati'' in „8lin-gati'*, ne narediti  pa — srajce. Prava naša gospodinja mora uajpred znati naše d o m a č e gospodinstvo   in   zraven ptojih jezikov mora tudi materni jezik dobro znati,   ne le, da ga za silo bere,   ampak da ga pravilno zna brati in pisati; potem še le naj se loti druzih jezikov.  Naj povemo v dokaz tega neko prigodbo,  ki se je pretekli mesec zgodila. Da je od konca dj kraja resnična, zastavimo svoje poštenje. Neka ljubljanska gospa je   bila delj   časa pri neki prijatlici na St. v gostji.    Ko se je približal čas,   da je imela domu iti,   je hotla pisati kuharci   v Ljubljano in  ji  naročiti marsikaj potrebnega. Kar ji  na misel pride, da kuharca razume le domači jezik.    Gospa, čeravno terda Krajnica,  pa se oi nikdar učila slovenski pisati.    V tej zadregi   se   oberne   do moža svoje prijatlice;   al   tudi   ta si   mora   v svojo sramoto spoznati, da ne zna slovenski pisati. Ker vendar .,sila kola lomi*^   se   loti   v   imenu   ljubljanske   gospe   pisma   in   piše
kakor oiore in zna. Na pivSino to odgovori kaharca. Zdaj pa pridejo uasi ,,nemški Kranjci^' v dru^o zadrego. Ali je kaharca tako napak pii^aia, da niso mo^ii brati^ ali pisrna zateka voljo niso razumeli, ker je v prečisti slovenščini pisala, fle vemo, — to pa je gotovo, da niso mogli izduhtati, kaj jim je kuharca odgovorila. — Ali nas ne mora biti sram, da se kaj takega godi? Ali ni to spet eden izmed tisačernih dokazov, da je nesrečno uemskutovanje vso našo narodnost zatirovalo in da je res , kar je nedavnej neki nenemškim narodom malo prijazen deržaven poslanec v deržavnem zboru sam razodel rekši: ,,ako hočeš posekati drevo narodnosti, zasači robivnico v šole."
iz Ljubljane. ^ Ker še letos nimamo slovenskega teatra v Ljubljani, nas ,,Triesterca'* in ,,Tagespošta*' tako pridna o^kerbujete skor vsaki dan z burkami, da je veselje in da res nismo nevošljivi Nemcom za njih „Irrenhaus zu Dijon'', ki si ga morajo od Slelzer-a za en večer kupiti za ^5 kr., — mi smo dosti na boljem, ker imamo cel „lrren-haus" zastonj v „Triesterci** in ,,Tagespošti", le s tem razločkom, da uni „lrrenhausler" je „eio edler Mensch" kakor se v komedijantovskem jeziku veii, naši korespondenti pa so prav navadni prismojenci ali pa hudobneži od nog do glave, ki pa so verh tega že tako ob vse poštenje, da ga moreš očitno lažnika imenovati, otrese se, pa — se laga spet naprej. Poglej poslednji list „Novic^'. O tistih „600 Schulknaben" potuhnjeno — molči! Namesto tega pa dela v predvčerauji ,,Triesterci'' čudne zvijače zastran druzega sestavka, v kterem smo šibaii gerdo natolcevanje njegovo, in recitira cel kos protokola poslednje seje mestnega odbora, da bi se opral, pa se je še bolj omazal. Res smešno je viditi, kako se plazi in plazi, da bi se izkobacal iz mlake, pa kar spet šterbukne v svojo staro pregreho — laž. „No-vice^' niso nikjer rekle, da je g. župan Ambrož pozabil Heimanov predlog; rekle so le, da ga ni odboru predložil, ker zbor ni bil ne iz začetka ne na koncu polnošte-vileu (^izzačetka ne, ker se po stari navadi branje prej-snega zapisnika začenja, preden je zbor poln, češ, da med tem pridejo odborniki, ki jih še manjka, — pa spet h konca ne, ker že pri Heiman-ovi interpelacii zastran St. Jakobskega vodnjaka se je zmuzonilo odbornikov toliko iz zbornice, da 80 bile klopi skor prazne). Tako so o obeh dobah „No-vice'^ na str. 316. govorile vsakemu razumljivo, kdor razume naš jezik in mu strast ni še popolnoma pameti zmešala. Kaj pa pravi pisun ,,Triesterčni" na to? V listu 217. se bere tako-le: „— —  und war der Gemeinderath voll-
zahlig, wie die „Novice'' heute behauptet"-------(io je:
„in če je bil mestni odbor poluoštevilen, kakor današnje „Novice*' terdijo^' —3. Ali vidite spet ogromno laž! V tem dopisu se dalje izgovarja dopisnik, da z onim spisom je hotel le omeniti, da je župan pozabil na oni predlog. Credat judea appellus! Saj vas poznamo! Da bi ne bila tista pisarija le denunciacija, bi bil pošten korespoudent omenil še tudi druži h dosti važnih reči iz onega zbora in žapanu Ambrožu bi bil mogel za marsiktero reč javno hvalo izreči; — al o tem ni ne duha ne sluha; ne besedice ni čerbnil o drugih rečeh. Ako bi bili tiljublj. korespondenti v „Triest." in „Tagespošti*' pošteni in bi ne bil njih namen le omadeževati Ljubljano in Slovence, bi imeli gradiva dovelj tadi za resnično besedo; brez ozira na osebo in le der-žaje se prislovice „facta loquuntur" bi imeli na kupe že povedati, kar se je pod sedanjim županom v kratkem času zgodilo v mestu in zunaj mesta na močvirji itd., morebiti v 3 mescih več kot pred v 10 letih, in kar je tu in tam v „Fenilletouu^' še celo „Laibacherca" v spomin vzela. Al pisači v „Trie8t." in „Tagespo8ti" imajo druge namene, — in ˇ obličji njih nesramnega početja se derznejo o „Hetzereien" govoriti, ako „Novice^^ pravico zastopajo in laž ni ko m 10 zatiravcom domovine ostro na pete stopajo? Le pisarite! „Novice" vas bodo vselej spodobno ilustrirale; samo ^koda, da nimamo „domačega pavliha'^ (Fliegeade Blatter).
Kako bi vas lepo malali in badalije vaše !   Iz „Tagcspo8te^ bi vzeli koj  Vašo undanjo burko,  kako narodni plamea slovenski   vžge   cukrarnico   ljubljansko,   Vaša   vodena nemška kultura požar gasi,   pa  nič   ne opravi;   cukrarnica pogori do   tal.    Ve   blage   duše   bi jo   rade   spet   na   noge spravile; al ker so vam žepi — prazni in nimate becov, da bi vzeli akcij, pa trobite na ,,Tagespoštni'' legat po sveta: „Lejte Slovenci so krivi, da se ne dela cuker sam v lajtah in da   se   cukrarnica   ne   more   ua   noge   spraviti.'' — Ker ,;Novice**   toliko   gradiva   dajejo korespondentom    „Tr.'^   in „Tag.'' naj jim povejo danes   h koncu še to,   da uni teden je bilo nekemu peku   v judovskih ulicah 600 žemelj vzetih, ker so bile   prelahke;   gosp. župan jih  je dal štacunam na velikem tergu,   da   so  jih   v petek   darovali beračem.    600 žemelj v judovskih ulicah, nemški pek pa slovenski berači, — oj! kako   izversten material za „pikante8 Genre-Bild   der   nationalen   Hetzereien'',   kakor   ga   je   nedavnej „Preša''   svetu   izmalala   popisavši   strašni   razpor   domačih in   pa laških   delavcov   v   Gruberjevem   kanalu,   čeravno ni nič  druzega bil   kot to,   da   so   bili   kerčmarju kranjski delavci ljubši kot laški, ker uni veči del zaslužka pustijo v kerčmi, ti pa živijo bolj ob svojem. Al fantazija „Prešnega" korešpondenta je naredila berž vola iz komarja in z nekako sladko   zadovoljnostjo   je   pokazal   tje   na   Štepanovo   vas: „Sehet auch hier die Folgen   der ungliickseligen Nationali-tatsstreitigkeiten!    O das   ist   fiirchterlich!    In Laibach   ist nicht   mehr    zu   lebeu!''     Se   ve   da   sedaj   pritisne    berž „Triesterca" svoj  pečat zraven:   — „man will die exclu-sive Einfiihrung  der slovenischen Sprache   in   Schule und Amt",   čeravno še   nobena živa   duša  tega dosihmal nikoli terjala ni in je dopisnik le spet debelo laž na svet izvalil. „Aber hilf, was helfen kann!'' si mislijo   ljubljanski   pisiini, da je   le   Ljubljana   černa  in  slovenski   narod hlapec.   Kdo 80 potem agents provocateurs?
Iz Ljubljane. Marljivi učitelj keršanskega nauka in slovenščine v realki naši, častiti gosp. Lesar je dodelal za 1. razred keršanski nauk v slovenskem jeziku in rokopis uni teden izročil slavnemu škofijstvu. Iz gotovega vira vemo, da zavoljo tega, ako bi tudi v začetku šolskega leta še ne bila nobena pola tiskana, vendar ne bo overe za razlaganje verozakona v slovenskem jeziku, ker med tem, dokler nimajo učenci slovenske knjige v roki, more prejšna nemška knjiga služiti za podlago slovenski besedi.
-----    325    -----