Katoliik cerkven Ust. Tetfaj XL V Ljubljani 18. sušca 1858. Ust 6. Miserere. Miserere! miserere! Bog. usmili se mc ti! Kraljem Davidam molimo. Prav iz dna serca prosimo; De bi milost z njim dobili, Kakor z njim vred smo grešili. Miserere! miserere! Bog, usmili se me ti. (Stara pesem popravljena.) Miserere! naj opero Bog me do popolnosti! Novo >erce. Bog, mi stvari. Svetiga Duha podari; Daj mi slišati veselje, Spolni revni duši želje. Miserere. Miserere! Bog naj zbere Nad-me polno milosti! Po dobroti preobilni. In po milosti presilni. Bo» . odpusti mi krivico. In očisti mi dušico. Miserere. Mit-erere! Bog naj fpere Madež vsiga greha mi! Bog, moj greh je zoper tebe. Moje hudo vpričo tebe; Jez spoznam krivico svojo. Vedno je pred du*o mojo. Miserere. Miserere! Bog naj stere Ser,-e k pravi žalosti! Ni ti všeč daritev klavna. Ni ti všeč daritev žgavna; Drag ti. Bog. je duh ponižan In v pokori k tebi zbližan. Miserere Miserere! miserere! Bog. usmili se me ti! Spet ozri se v me siroto. In mi skaži spet dobroto; Daj. de služim ti v resnici. Nosim ti dari v pravici. Miserere. Hicinger Obletnica bratovsiue ss. Cirila in Metoda, poediniti v sveto katoliško Cerkev razpornike, staroverce. Ko so bili neusmiljeni trinogi Kristusa križali. so hitro nad njegove oblatila segli iu si jih razdelili; njegove suknje pa. ki je bila brez šiva od verha scelama tkana. niso raz-tergali, temveč so eelo pustili in za njo vadljali, čigava bi naj bila. Ta suknja Kristusova pomeni potrebno edinost njegove svete Cerkve v veri iu v keršanski ljubezni, za ktero je Kristus priserčno molil po poti na Oljsko goro, se odpravljaje v britko terpljenje in smert. Huje od križevavcov Jezusovih so delali in še delajo vsi razkolniki in krivoverci. ki duhovsko suknjo Kristusovo, verno družino svete keršanske Cerkve tergajo, ter krive nauke in napcuo mnenje med verne trosijo, sveto vero kalijo ali motijo in morijo keršansko ljubezen. Naj hujša lo-čitva se je devetiga stoletja po Kristusovim rojstvi vnela, razdvojila suknjo Kristusovo, občino vernih kristjanov na večerno in juterno stranko, ktera ločba še zdaj terpi, ter sveti materi katoliški Cerkvi mnogo žalosti dela. To žalostno razdertijo popravili smo spet eno leto premolili in preprosili. naj bi dobri Bog po neskončnim zaslu-ženji Kristusovim, po prošnji Marije, prečiste Device, po svetih apostoljskih bratih Cirilu in Metodu razpornikam sta-rovercam serce ogrel in um razsvetil, de bi spoznali svojo krivico in nesrečo, v kteri že blizo tisuč let žive. »le se stola svetiga Petra, stebra resnice, de se svete katoliške Cerkve ne deržijo. ki je nepremakljiva skala, na ktero'je Kristus svojo t erkev zidal. Kilo je preteklo leto kakor leto molitve naše, tudi leto usmiljenja Božjiga. Število udov naše bratovšine se je lepo narastlo, pa tudi kardelo vernih pomnožilo, kteri so od razpornikov v krilo naše svete matere katoliške Cerkve prestopili. Pridobili smo lansko leto sobratov in sester po Češkim in v Poruskiin; pridružilo se jc blizo dveh sto vernikov du-hovnije Jablonske v tipski škofii; na gornjim Avstrijanskim. na spodnjim Krajnskim. kakor po drugih domačih krajih je novih bratov in sester se naši molitvi pridružilo; in de si je ravno nekoliko poprejšnjih udov pomerlo, morde tudi opešalo, vender ne rečemo preveč, de zdaj okoli 27.000 vernih serca iu roke k Bogu povzdiguje za poedinjenje ločenih grekov z našo materjo katoliško Cerkcvjo. Pristopila je preteklo leto v našo katoliško Cerkev imenitna kneznja rusovska Bariatinska. mati višiga vojvoda rusovske vojske v Kavkazu, gospa, ki po vsim rusovskim earstvi slovi ko premožna iu prebrisane glave. IHemelila je v Petrogradu ob svojim mnogo dobrih naprav, ter si z dobrimi deli in pobožnim premišljevanjem pot v pravo edino zveličansko Cerkev pripravila, in je v Kimu v stolni cerkvi svetiga Petra sveto pravoverstvo očitno spoznala. Preteklo spomlad je 180 rodbin razpornikov v Bojanici, moldavski srenji, v krilo katoliške Cerkve pristopilo. Prcčastiti škof Benjamin, zmed naj bolj učenih iu blagoserčnih staroverskih škofov, se jc naši sveti Cerkvi pridružil. Iludo so mu branili in ga terdo zaperali. pa si ni dal ubraniti, in je zdaj ua potu v Kini, se svetimu Očetu Piju IX. spodobno poklonit. Božji duh budi po Nemškim. Francoskim in \ngle-škim kristoljubne duše. de za poedinjenje razkoluikov molijo iu si po vsi moči prizadevajo, dokazati, de ima nevesta Kristusova, njegova drago odkupljena nevesta edina biti. Trije škofje na Nemškim, monastirski. hildcsheiinski in pa-derborioki. so povabili škofe, svoje sosede, naj se zdruzijo za poedinbo tako imenovane i/.liodnje ali greške ločene cerkve z vesoljnim očetaui pravovernih kristjanov, z rimskim papežem. V ta namen hočejo naravnati dnevnik, iu bodo z njim pojasnovali učeni možje, v kterih rečeh se odkrušeni »ta-rovcrci od nas ločijo, pa tudi v oči vidno dokazovali po pričbah svetili cerkvenih očakov, kteri so popred žalostno ločbo v greski cerkvi ueili. pa tudi iz lastnih pisem sia-roverskih razpornikov, de sedanji terdovratni loceniki nimajo prav. ko se branijo pocdiubc. in sveto rimsko katoliško Cerkev uepreiiehama zabavljajo iu gerdo čertijo. kakor jim je huda navada, dc se Kogu usmili! Pisal pa bo dnevnik v nemški in francoski besedi, de bomo lahko mi in oni pi-ma razumeli. Kakor mi Slovenci in soudje naši s\eta brata Cirila in Metoda v pomoč kličemo, ki sta se temu *alo>tnimu raz-porstvu ravno o njegovim začetku ustavljala, iu pokii^ija-njene verne v krilo edino prave Cerkve vodila, tako mislijo Nemci svetiga Petra v pomoč svoje družbe klicati. ki je začetnik in skala naše svete katoliške Cerkve. Kadi bomo svojim novim tovaršem iu tovaršicaru naše molitve prijazno roko podali, ter zaupamo, de bodo prošnje treh mogočnih pro-njikov naše združene molitve pred sedež usmiljenja Boz-jiga -premljale, in se ledena serca razponi i ko v po njih talile. Pa tudi pisma v ta namen podane jim bodo glave lepo pojasnovale, naj bi spoznali, de le v edinosti svete Cerkve Jezusove, ktere serce je sveti rimski stol. je gotovo zveličanje naše. \e pešajmo torej, predragi bratje in sestre ss. Cirila in Metoda, v priserčnih molitvah za spreobernjenje ločenih grekov. atarovereov! Stanovitna, združena molitev pri Bogu veliko premore. Prosimo in po svoji uioči pomozimo. naj bo zopet, in pa skorej suknja Kristusova cela. naj :■•» ua sveti le en hlev in pa edini naj visi pastir. Slomšek. M&mvzmt* po milosti Božji škof lavantinski vsim vernim Ijnbo zdravje in pa usmiljenje Božje iz serca želim. Sveti postni čas se nam bliža, preljube moje ovčice. Ilišni Gospodar nebes in zemlje nas kliče v svoj vinograd na delo. svoje serca pregrešniga djanja otrebiti. naj bi obil-nej -adu keršanske pravičnosti in dobrih del obrodili. Sveti post je vinjek, s kterim svoje serce hudih nagonov očistimo; llo/.ja beseda je motika. ktera zemljo rahlja, molitva in pa milnšuja (almo/.na) ste zlahni vejnik, na kojem raste dragi sad za večno življenje. \e mudimo se torej, ampak primimo za duhovsko orodje. Cas je kratek, večnost pa dolga: skorej bo poslal nebeški Gospodar svojo hišnico (smert) nas zaklicat na plačilo. - Kako se bomo svetiga posta prijeli, in se to leto 1858 postili, vam hočem v imeni svete oiaterc katoliške Cerkve povedati. ( Nasledva postna določba.) Dobri olročiči svojo skerbuo mater lepo slušajo. in \erui kristjani se vestno postijo, kakor jim sveta katoliška Cerkev naroči, saj nam preležkiga posta ne naloži. Kdor pa zapovedi svoje svete Cerkve ne ohrajta. si postne dni ne priterga iu brez vse vesti o prepovedanih časih meseno i«:. ni verni katoličan, marveč je po svojim djanji neveree in očitni grešnik, ktenga se nam je varovati. \i med nami hiše. ne v hiši hujše priložnosti svet p.»-t prelomili, kakor po gostivnicah (kerčmah. pivnicah, lituzih. ošterijah ali taberuah.) — Ker me za gu-tivnike 4 keičiiiarje. likebe . osterje ali tabernače) iu za go.-ie i piv -ct- motno skerhi. naj vam -veto postno besedo povem, kaj bi na | go.-i i vnice bile. pa po navadi niso, — cesar s e i 01 a l e p o g u - t i v n i c a h d e r z a t i. č e s a r v a r o v a t i. de Bog žaljen in dn-a pogubljena ne ho. Blagor mu. kdor le he-ede posluša in v svojim sereu ohrani; gotovo jih bo -e na smertni postelji vesel. Svoje dni ( perve čase kersaii-tva) niso očitnih :ro--livnie imeli. Kristjani so k službi Božji kruha in vina. |.a tudi diu^ih darov prinesli, ter .-o po s\rtini obhajili, po dokoneani pobo/.nosti go.-tjc kersan-ke ljubezni .oed .-tboj obhajali, in |»i iino/ni ubozniin za potrebo veselo po-tregli. zal.ai veliko kii-l|anov je i/, daljnih krajev doslo. in -iuzba Božja |« ti-ie ea-e veliko deli terpela kakor zdaj (I. Koi. II. ','•» 22. ) Po malim -o .-e naveiieali darove /a >d iu pitje d»;tu-aii. in blizu cerkve -o se go.siivnice zaceiu. naj bi s« potrebni poživili. dobili grizljej kruha, zlieo kuhe in kupiru zdrave pijače. tem takim imajo biti go-tivnice oi.-e ker-an-ke ljubezni in tele.-nih dobrih de i. v kteiih laeni nasitijo, žejni napoji- in popotni pod -trelio leuiliu. ak'>ravn>i za po-teno plaeilo. Take go.-liv niee so velika dobrota domačim in popotnim ljudem. dokler po nauku -v. Pavla ravnajo, ki veli: »Ali jeste ali pi|ele. ali k a i d r u z i g a delate, v » k časti II o z j i delaj-I e". | I kor. 10. 31.1 V v-aki ker-an-ki gostivniei naj -lili poštene -e-ue -tiezejo. Peiva ie prijazno-1; ona popotne in potrebne ljubeznjivu *prejemlje. in )im pu-ieiw postreže, naj -e v kočijah pripeljajo ali pešec pridejo. Sveto pismo pravi, de so sveti možje teko clo angele nevedama pod streho vzeli (Tlebr. 13. 2.); in Kristus veli: ,,Kar ste storili kteri mu mojih nar manjših, ste meni storili". (Mat. 23. 40.) „Bratje inoji! ne stavite vere našiga čast i 11 j i v i g a Gospoda Jezusa Kristusa v z u u a n j <• veljavo ljudi, opominja sv. Jakop 2. 1—9 Ako le na zunanjo veljavo ljudi gledate, greh delate-. Nima je nobena hiša toliko lepe priložnosti. si nebesa s telesnimi dobrimi deli kupiti, kakor gostivnica, ako se greha varuje. Kadar lačne nasitite, ne dajte si ene stvari po dvakrat plačati, kar gostam ostane, gre ubogim dati. Terdn«. zapovedane postne dni mesenih jedi ne dajajte razun bolni-kam . žolnirjem (soldataui) ali pa takim . ki dovoljenje imajo, ter se ne bojte ljudem zameriti, marveč Bogu. — Žejni napojiti je ravno toliko iu še veče dobro delo. zakaj žeja je hujša ko glad. iu Jezus je obljubil tudi kupico (glaž 1 inerzle vode poplačati, kolikor več kozarec dobriga vina (ali kake druge zdrave pijače), ki ga potrebnim daš. Tode varujte se. domačim pivcam natakati o času prcdpoldanje in popoldanske občne (očitne l službe Božje; le popotnim se «> takim času postreže, kadar pridejo. Xe silite pivcjv, de bi za vino dajali, in ne ponujajte jim. marveč če vidite, d: imajo zadosti. ne dajte jim tako dolgo na mizo nositi. dihi ne vedili kam domu. Je zvečer ura pivcam dotekla. prijazno jih poslovite, naj gredo vsak na svoj dom. Točaricam napijati je škodljivo; krivo pa tudi zravno pivcov popija i Take razvade se je skerbnej varovati, kakor hude bolezni. — Prijazno popotne prenočite, naj si bodo imenitni gospodje ali berači, za uboge bo Kristus poplačal, kad.u poreče: ^Ptujic sim bil. in ste me pod strel, o vzeli". (Mat. 25. 35.) Dokler pa v gostivnico tudi nevedni zahajajo, lili lepo podučite: dajte takim, ki dvomijo in si svetovati ne vedo. dober svet. in vam bodo vse svoje žive dni hvalo vedili. Tudi žalostne potolažile, kar se pri kupici dobriga vina lahko stori, kajti vinee po besedah svetiga pisma serce človeku razveseli. (Sir. 40. 20.) Se vam pa prigodi, de za keršanske pravice del krivico t e r p i t e. de vas r a z ž a I i j o i u h u d o e e z vas I a ž u j i v o govore, veselit e s e . pravi Jezus : ker ■ e vaše plačilo obilno v nebesih. .Mat. 5. 12.) Diuga sestra, ki naj v keršanski gostivniei streže, e ljuba snažnost: snaga je draga reč pri vsaki hisi. in naj več v gostivniei velja. Snažna naj bo pivna posoda, lepo oprane mize in klopi, čedna naj bode niizna priprava, beli pertici in ciste postelje. Daljej ko velikiga zvona glas slovi gostivnice dobro ali pa slabo ime. Gostokrat se zgodi, de gosti zbolijo od jedil, ki se jim v kuprastih posodah napravijo. ki niso čedno oprane: gabi se jim iz kupic piti. k niso ci-to milile. Tudi v sobah, v k o j i h je mnogo mercesa malo pa zdrave sape. ni dobro jesti ne piti. pa tudi počivati ne. Popolni mnogokrat bolezni prinesti, se jih pa tudt po gostivnicah nalezejo, ki niso čedne; kar je gerdo, škodljivo in greh Veliko vec od telesne snage pa dušna čednost in p o s i en j t velja. Nesramnih locarie ne terpite. ki pivcam mreže nastavljajo: pa tudi zapeljivcaui ne dajte iiesramnigu klalanja. ne uespodobiiiga djanja. Dekla, ki toči in na mizo no-i. ne -me biti nesramnežeiii kuhinska cunja, in kadai je potreba popotnikam v -palnico svetiti, naj svetijo po dve. ali |>ak. ce je -auia. naj vrata odperte pusti, luč na mizo po-lavi m reee giedoe: lahko noč. Hitro se steklo (gla/. ) poirupie ali ubije, pa se hitreje hi-ua dekla ali točariea poštenje zgubi. Sirena steklenica (llaska) in pa samica zapeljana — k čemu bo! Tretja sestra v pošteni gostivniei naj streže pravica o - t i v n i k i. kteri hočejo prehitro obogateli, p a d e jo v - k u - n j a v o. in v z a d e r g o hudičevo, in v veliko u e p i i d n i h in škodljivih želj, ktere po- o p e človeka v pogubljenje in končanje, uči sv. Pavel ( I. Tini. C, korenina vsi ga h ud i ga je lakomnost**. Pravična mera in vaga v nebesa pomaga, prernala vaga pri kruhu, prepiela posoda pri piji pa v pekel vleče. ^Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi. svojo dušo pa pogubi (Mat. 16, 26); te besede Jezusove naj bi vsak kerčmar (likeb) na svoje vrata napisal. Keršanski dobiček t am gre po vsej pravici; tega skerbno išite. krivičniga dobička pa se kakor ognja varujte; en sam krivičen krajcer deset pravičnih požre, hitro pipo odnese in smreko v beraško palico premeni. Jabkovec z vinam mešati, vino z vodo v kleti zalivati, po tem pa tako oslabljeno pijačo kot dobro točiti, je po tatiusko. Vino s strupivnim svincam sladiti. ali ga s škodljivim žveplam čistiti ne daj Bog; bilo bi to po ubijavsko .Strup točiti, ljudem zdravje kaliti in življenje krajšati tudi cesarske postave ojstro strahujejo, in peta zapoved Božja prepove. Pijance napajati cele dni in noči. jim brez potrebe na up dajali tako dolgo, de svoje premoženje zapravijo, ženo in otroke pa po sveti zaženo. taka gostivnica je roparska jama. kadar čutite, de se začne pivcam beseda zapotekati in jim vino v glavo iti. ne dajte jim čez več. ampak z lepim jih odpravite, de se njih grehov ne vdeležite. Tako hoče keršanska ljubezen. Tkradeno blago dober kup jemati, nezvestim poslani pi.ložnost dajati, de zapijejo in zajedo, kar doma gospodarjem in staršem ukradejo: kdor to stori, svojo hišo jamo razbojnikov naredi: on mavho tatu derži, ter je ravno taki ta', ki skriva, kakor on, ki izmika ali krade. Ceterta sestra v pošteni gostivnici naj služi bo ga boje en os t. de se greha bolj varujete kakor ognja. Ne dajajte nesramnim mladim ljudem k vam zahajati, ki pregrešno znanje imajo in drugimu spolu za to piti kupujejo, de ga v greh zapeljajo. Ne pustite kvartopircam in drugim igrav-cam cele noči in tudi dni posedati, sebi in svojim kervavo zaslužen in potrebin denar zapravljati, in poslednjič celo dušo verh postat iti. Ne dopustite nesramnih šal ali pregrešnih kvant uganjati, klafati. pleperc (nespodobnih pesem) krožiti, ljudi opravljati, deželske in duhovske gosposke ogovarjati, svete vere in svetih reči zasramovati. de ne bo t asa gostivnica šola pekla in vi Antikristovi najemniki. Vsakdo, ki k takim pregrešnim rečem molči, se jim celo smeja ali pa še pripomaga . nosi duše hudiču na prag. Dobi« ek takih ljudi in pa moli v pšenici. Takim sv. Peter veli: ..Tvoj denar naj bo s teboj vred v p o g u b o". ( Djanj. •s. 20.) Ne bojte se. de bi opešali, če malopridni ljudje v gost. vnice vaše ne zahajajo; za toliko rajše bodo dobri ljudje ;;ti vas ostajali, in vam izkupiti dali po pravici in brez gcha. Taki dobiček le ima tek. dokler pregrešno blago n«- doseže tretjiga rodti. Vaši gostivnici naj veljajo sv. Pavla besede: ^Veselite se vselej v <■ os podu; še rečem veselite se. Vaša spodobnost naj bo znana vsim ljudem4*. (Kil. 4. 4.) Gosti vn i k lošter), kteri 'ako po keršansko ravna in skerbi. de so gosti dobre volje brez greha, je po volji Božji mož. vreden de se poštuje. Bog «ja bo enkrat čez veliko postavil; on je vredin tretjih nebes. Pa Bogu se usmili, de je malo takih, veliko pa njih. kterim je tretji naj globokejši pekel pripravljen. Pravijo, de kjer Bog en altar ima, tamkej napravi hudi duh dva. iu tudi po tri. sosebno po nekeršanskih slabih pivnicah, kterih se krog farnih cerkev naj več znajde, in ravno po njih pregovor resnico dobi: bližej cerkve, bližej pekla. Strašna beseda! Bog hotel, de bi se ne dopolnila. Nekdanji neverni malikovavski dobrot oljci so med vsemi tri malike mesa s svojim razberzdanim djanjein častili : Baba. malika pijancov. Slado (Živo) malikinjo nečistosti, iu pa Merkurja in dnar. tatov in goljufov boga. To troje malikov se tudi med nami po nekeršanskih pivnicah (oštc-rijab. ketčmah ali tabernah) časti. Nekeršanski kcrčmarji (likehi \ jim strežejo, malopridni pivci in pivke jim pa služijo, ter jim darujejo premoženje in poštenje, zdravje in življenje, telo in dušo. Po malikovavsko grešijo, ki bokal za bokalam tako dolgo popijajo, de pamet zgube, govorijo pregrešne reči, iu jih noge več ne neso. „Pekel bo svojo žrelo igo 11) od peri. pravi prerok Izaija. 5, 11. in bo tiste požerl, ki se v pijanost podajo in pozno v noč pijejo". Požerl bo pekel pa tudi kerčmarje. ki takim pijancam natakujejo, in prigovarjajo; oni so vsih grehov deležni, ki jih pijanci pod njih streho, po poti iu doma Moiijo. ..Pijanost je gola pregreha, uči sv. Avg., ona je mati vsih grehov in hudobij". Sv. kriz. Po malikovavsko grešijo, ki nesramne samice moškim nastavljajo, de jim na mizo nosijo, pri njih posedajo.se jim prilizujejo in jih na svoje nesramne lirnanice love. Zen-stvu -»a m i mu pivnico prepustiti ne daj Bog; lahko bo jama pregrehe iu zapeljivosti. Po malikovavsko gostivniki ravnajo, ki zapeljivim inladenčem in nesramnim dekličein po-tuho dajejo, de k njim v pivnico zahajajo, se tako dolgo napajajo, de so pripravni za vsako nesramno djanje. V vini je nečistost, pravi sv. Duh. Nečisti sladi strežejo, kteri raje in plese o svetih nedeljah in praznikih napravljajo. ler razujzdanim ljudem priložnost dajejo, gerdo znanje delati in greniti. Na plesi nedolžnost umira, in uiticrje po poti k domu. ^Plesati ni apostelj Peter, ne Pavel, ne Joanez. ne k ter drug od Boga razsvitljen mož učil. ampak peklenska kača s svojimi ovinki. Kjer na raji godci godejo i ii p lesa vc i z rokami pleskajo, tam je slepota moških, poguba žen-s k i h. žalovanje a n g e I j e v. veselje hudičev": pravi sv. Jefrem. „N a j bi po noči se toliko z v e z d n a n e b i s v c t i I o. kakor se p o rajih i n p I e s i h g r e-hov zgodi, bi bila čer na noč s vi 11 ej i od beli g a dne"; tako sv. Krizostoui uči. Koliko sovraštva in kerva-vih bojev pride iz takih nevarnih veselic! Iu kdo je vsih tih grehov kriv! (■ostivniki ali kcrčmarji. kijih napravljajo Kcrstne bukve take dobre volje očitno tožujejo in živo pričajo, koliko se po takih rajih grehov stori. Po kaj pa malopridni kerčmarji fošterji) take veselice napravljajo in toliko nespodobniga terpe? Za ljubi dobiček; denarje njih bog. kterimu darujejo, se ne bojijo piveov podrajtati. ne ukradeniga blaga prav dober kup na dolg od pijancov jemati, tako dolgo pisati na vrata, steno in tram. de je kmetija zapita. Kerčmarji (ošterji i. ki zaprav Ijivcam strežejo iu igravcam posojujejo. so pivole cele soseske. Vet ko je takih gostitnic. več bo kmetij prodanih, kakor sc število nepotrebnih pivnic množi, tako uboštvo t soseski raste, gospodarji božajo, družina se pohujša. mladina i/ pridi, svete nedelje in praznike skrunijo, in šteli posl se zaničuje. Vse boža , le pekel se bogati. Lepo vas prosim, ljube ovčice, ne zamerite s tuji mu škofu, de vam tako ojstro resnico pišem! Ne vas zaliti, temveč časne in večne nesreče obvarotati. naj vam iz lega se štiri zlate nauke posnamem iu prav goreče priporočim: 1. Ako še nimaš kerčme (lituza, ošlerijet. nikar se take slu/he ne loti; slabih priložnost iu pregrešnih nevarnost je pri gostivnici toliko, de boš hitrej pogubljen, kakor pa zveličan. rK d o r priložnost ljubi, se t priložnosti pogubi, pravi sv. Duh. t Sir. 3. 27.) — 2. Ima- že kerc-mo ali oslerijo (taberno). kerčmaii pošteno iu po keršansko. in ne dopusti, de bi pod tvojo streho greh gospodaril in krivica gospodinila. I.epo priložnost imaš. veliko grehov odverniti iu za nebesa dobriga veliko storiti. I.e na vrata zapiši zlate besede Jezusove: ..Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpiJ. — 3. Ne navadi se gostiviiic brez potrebe obiskovati; si pa potrebin, poiši si keršansko hišo. in -e ogibaj pivnic ko pekla, kjer je pregreha doma. — 4. Ne pohabimo velike gostivnice. v ktero skorej vsi pojdemo. v hišo neskončne večnosti. C'črvi bodo naše truplo ••*■« li. našo dušo pa bodo angelji v nebesa zanesli. ako jo svetim po-Htam in pokorjenjem čistimo, ter s svetimi čednostmi iu dobrimi deli po svatovsko oblačimo: ce pa le trebuhu služimo, kakor v evangelju bogatili, bode naš konec pogubljenje. „k r i s t j a ni! u ra j c z e, de od h panj a v s t a nem o. V t r z i m o od sebe dela teme. kakor po dne v i p o-š t e n o hodimo, n e v poz resnosti i n pijanosti, ne v nečistosti i n n e s r a m n o s t i. ne v k r e g u in zavida, temuč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, ter ne st rezi te mesu v poželenji4*. Rim. 13. 11 — 14. In mir Božji bo pri vas prebival. Amen. Pismo viaokocasiitiga misijonarju gosp. Načeta Mraka do njih očeta iz Amerike. Fagle to\vn 5. listop. 1857. J. j u b i oče! Dobil sim zadnje pismo, ki so ga še gospod Stanonik pisali, ko sim bil pri sv. Križu ( Lacroix), zdaj sim pa v drugim kraji, (od uniga) ko od vas do Tersta, že tretje leto. Popred ni bilo nobeniga duhovna tukaj; je bilo torej treba Indijane učiti, kar pri vas vsak otrok ve. ne le katekizma. ampak drugo vedenje v cerkvi in o prejemanji ss. zakramentov, cerkev narediti, za pokopališe kraj odločiti. Vi ste rojeni v kersanski veri, vse okoli vas je keršansko: tukaj je vse drugač, vse se mora še le začeti. So rojeni neverniki, vse okoli njih je neversko. in vse je treba predelovati: ne morete si misliti kaj je vsiga treba. Imam dve vasi Indijanov. ko (od vas. iz Poljani do Loke saksehi. vsih skupaj tri sto keršauskih: so pa še nekteri ajdje iu protestanti, ki se jim ložej zdi brez vere živeti. Vender pa vsako leto nektere kerstim. Bi bilo pač potreba, jih pogosto obiskovati, pa nimam easa. ker sim sam iu imam še enajst druzih krajev, bolj daljnih, obiskovati; polje pa tudi slaba. Mislite si, ko bi do Loke, k raj na ali Ljubljane ne bilo ceste, ue vasi. ampak sam gojzd: tako je tukaj. Samo lansko leto sim bil dvakrat v gojzdu s konjem zašel, iu brez magnetične igle bi bilo težko, zopet malo stezo najti. Pred dvema letama sim bil obiskal Nemce ob nekim jezeru v sredi gojzda: prav na celo brez vse ceste sva udarila s samo magnetičuo iglo z nekom, ki mi pomaga bisago nesli do uniga kraja. Velikiga jezera. Opoldne >e ob neki vodici v.*edeva in pojeva nekaj kruha, ki sva ga bila seboj vzela: potem pa grč uni nazaj, iu jest sam naprej, kolikokrat de sim padel, čez hribce in doline gredoč. vam ne morem povedati. Proti večeru zopet k ljudem pridem. So tam sami Nemci in Cehi. Imenuje se »,\ortli Cnitv- ali opoluocna edinost ta kraj. za moto odločen, dvakrat lolikoscn ko Ljubljana. Pota in prostori t tergi) »o presekani, zemlja je razdeljena. «*em let t je ze kaka slaba hiša sloji, moiebiti že kakih 30. drugo je >e gojzd. kdor hišo naredi, potrebi svoj prostor: tako vstanejo tukaj me^ta \elike. V enim kiaji so že lepe visoke hiše. \ drugim >«• drevesa *toje. ali leiši. korenine. Ni jih bilo doma kristjanov ko t je pridem: imajo njive po <*ojzdu: mogel sim na ostarii ostati, iu bilo je toliko družili, de sim komej dobil klop /.a prenočevanje. Drugi dali ko se razglasi, de je dubo\eii prišel. >im sel \ drugo hišo. polno otrok, in sim ni dni lam »sial. Tako milijonar tukaj mora biti vsiga navajen. Zmiram po-polujeiii. zdaj na konji, -/.daj peš. ker drugaei ni mogoče. Po zimi imam majhne sani. de sabo peljem, kar je /.a maso treba, in snežne čevlje ( kerplje). to je. podolgasi obroč. I čevlje dolg iu čevelj širok, prepleten z usujem.ua nogo privezan : v sredi je luknja za perste. S tem se ne \ dera po siiriru. ker j«- treba ili \easi naravnost brez pota p» goj/.du iu ledu. kakor k vam pride čevljar s kopiti. iak>> pridem jot v hišo z bisago. v kteri imam vse potrebno Zjutrai hiso posiiažimo. in na kako mero naredim aliar. gredo k spovedi, kdor hoče. je maša. in potem pospravim svoje reei iu grem dalje. Včasi imamo Indijane seboj, ee smo po vodi prišli, ker sim sam tukai. in kakor (od vas) do Tersta ni drujiga duhovna, se podvizam v saboto domu priti, včasi pa moram tudi v drugih krajih biti. in v nedeljo v hiši masevati. Cehi so prav lepo peli pri maši, in besede po krajusko so mi prav dopadle. Pred malo leti ho bili sarni Indijani tukaj, zdaj pa vedno drugi prihajajo, kupijo zemlje, posekajo gojzd. naredč njive z velikim trudam. iu od konca grozno terpe; ne le delo je težko, temuč tudi živeža jim primanjkuje: denarji so šli, zemlja pervo leto nič ne da. kupiti je vse treba in od deleč prinesti in drago plačati. (Ralalijoh zemlje velja 3 gold. vašiga denara, ali pa le pol gold.. ako kdo zemljo berž obdeluje, če jo kdo namreč od gosposke — gouvernemeiita — kupi; če jo iz druge roke kupi, je pa dražji.} Veliko sim jih vidil Nemcov. Cehov, ki so tako na moč nazaj želeli v svojo domačijo. pa zastonj. Tamkej so bili bogati, jih je med njimi. ki »o premogli tavžente. iu tukaj jim kruha primanjkuje. Druge pa sim vidil. ki so se kmalo opomogli, ker so se v krai podali, de so zraven svoje zemlje si z rokami — pri kaki žagi — kej zaslužili. Jih je v tem misijonu sedem žag: v eni saini jih je lansko zimo več ko 100 mož cekle (? i delalo. Priplavijo jih na tavžente po vodi. žago pa ogini /.ene. ko barko; 4 velike ladije so vozile dile od nje d< Cikago, kije veliko mesto proti poldnevu: in zdaj so še eno več naredili, ki stane 22.000 tolarjev. Jih je včasi po žagah tudi veliko katoliških, ki pridejo z vsih krajev, pa so grozno mlačni. Sim jih tudi opraševal. Enkrat eniga vprašam. ko govoriva, ali je katolišk? Mi odgovori: „.Jez nimam nobene vere, mislim de je nar boljši vera pošteno živeti*. Neki Francoz pravi.de tako pošteno življenje, kakor ga tukaj imajo, je dobro, de človek na obešavnice (galge) ne pride, ne pa za nebesa. Takih je tukaj veliko, ki nimajo nobene vere: jedo. pijo ko živiuica. in njih otroci so ravno taki. Ne le krivoverci taki postanejo, ampak tudi veliko katoliških, ki iz Fvrope pridejo. Jih imam nektere tudi tukaj. Cehe in Francoze, ki ne pridejo blizo. ko sim tam. Lansko leto je Ceh derva sekal božični dan; sosed mu pravi, de je praznik, on pa reče. de ravno (ako pade ko drug dan. Pa kaj se zgodi? Bliz hiše seka smreko. — žena skoz vrata pogleda z otrokam v naročji. — veter potegne. — smreka cez ženo pade. — vse oblačilo se mu preterga. — hišo podere. - iz peci oginj se vname in vse pogor . Drugič pa je Amerikan ravno tako zgubil vola v nedeljo: — drevo je cez-nj padlo. (Amerikam se tukaj imenujejo protestanti angleško govoreči, tukaj rojeni, i Imam eno samo slabo cerkev tukaj med Indijani, kjer stanujem; povsod ko okoli hodim, se pripravljajo, cerkve narejati. pa so se prerevni; scasama bo v tem misijonu. ali v moji fari. več mest iu fara. zdaj so le začetki. Kolikor uiisijoiiiš ali štacionov je zdaj. toliko in še več bo lara. .Mlin je samo edeu se: nekteri kmetje so že pridelali pšenice, ki so že delj easa tukaj, drugo leto je bo že več. Ob nedeljah pojii tukaj po Indijansko vse drugačucji viže. ko na Krajnskim. bolj zavite, francoske. Pred veliko mašo je vsako nedeljo «,Aspergesu ali pokropljenje z zegnano vodo. To sim vidil po vsih škofijah. Popoldne so večernice, se pojo psalmi. ki so duhov nam zvečer moliti, tudi povsod. Pridigam jim po indijansko; mi ze gre ko po krajnsko. Dam vam za poskušnjo nektere indijanske besede. Križ se takole dela. O d a n as o v i u i u g ( vimenu | Veosiniind (Očeta . gaie (iu) Vegosimiud (Sina), gaie (in > ven i ž iš i d t dobriga i Mani t o (Duhu . Apeingi (Amen.) — Nos. mo oce: kos. tvoj oee: osan njegov oče. Vigvam. Iiisa : auimi mož; a k ve. /ena: b e z i g o g o ž i. konj ; p e-žike. krava: ogini a. cesar, kralj ali višji: v a k v i. nebesa : a u a m a k a m i g. pekel: ii i ii i d z a n i z z i d i k f a i a g i i-nagog. ljubi otroci! Tako jim jest rečem, ko pridigujem. ali jim govorim. Moje indijansko ime je: V a g a n a k i si v i-n i n i. to je. mož s kriviga drevesa, ker sim dolgo tam bil. kjer se tako pravi. Gospod Pire se imenujejo: Gani u o d e e. dobro serce. Ornimi, golob. — Cerkvica je majhna, lesena. z dvema /.ele/.uima pečema. Tukaj imamo le železne peči. in mora ves ljubi dan goreti, ker peči ne derže dolgo gorkote, in ho hiše slabo narejene, derv pa je dosti, še preveč. Vem, de en sam Indijan skoz zimo toliko derv požge, ko pri vas deset hiš. Povsod leži drevje, ki se ne more požgati, ker je predebelo. Kjer lndijani drevje za njive posekajo, narede oginj, požgo veje in drob-neiši reči. debele drevesa pa vse križem leže po njivah in trohne. Zemljo le z rokami obdelujejo in kopljejo, ne morejo še delati z volmi. To spomlad je bil eno nedeljo velik jug. prišel je od deleč oginj, bila jc skor cela vas \ ognji, drevje po njivah, okoli hiš, plotovi, gojzdi — vse je bilo v dimu in ognji. Ker je biio tudi bliz cerkve veliko starih posekanih dreves, smo se bali za cerkev, iu ni bilo tudi ljudi, ker vsaki je mogel za svojo hišo skerbeti. Vse smo znesli (iz cerkve tje J. kjer je bilo nai delj od lesa; vender je le nekaj hiš pogorelo in plotov, druge škode ni bilo. Ne pa le samo pri nas, ampak šest ur vse na okrog je bil oginj. in veliko derv ognjenim barkam za prodaj je pogorelo. ( K. si.) Postno premišljevanje. Oti greha. I. Kaj je greli? Ako se gleda na bitje greha sploh, ki je spridenje človeštva, se vidi sebičnost in znamenito spacenje človeškiga uma. kteri se od Boga popolnama loči. in saiu sebe /.a središč vsiga djanja in nehanja stori. — (»lede na vsaki posebni greh. pa se vidi, de je njegov začetik slabost v veri ali pa popolnama nevera v Boga; gospodarstvo mesa nad duham: odpad od Boga in večniga življenja; razpertija zoper postavo Najs\ etejšiga iu needinost z nar višji lepoto in zveličanstvam. II. Začetek greha. Priložnost zapelja človeka v greh; in kjer je priložnost. tam je tudi skušnjava v greh. Pa tudi tam« kjer se že greši, še vest in Božji glas kliče: „Ne stori tega!*4 In ako ravno je ta glas čezdalje slabeji, je vender iz začetka občutljivo klical. Kjer se greši, tam je djanjc volje zoper klicanje Božjiga glasu . zakaj . dokler po svoji pravični vesti delam. grešil ne bom; kadar pa zoper svojo pravično vest kaj storim, grešim, kakor sv. apostelj Pavel pravi: ljuod non ex lide est, peccatum est. Kar je zoper vest. je greh. Kjer se greši, tam prava živa vera v Boga iu njegove sv. zapovedi omedluje. ali tudi celo umerje. In ako bi ta vera živela, bi tudi vse oživila in greh nemogoč storila — Kjer se greši, tainkej velja prepovedana sladnost več. kakor močno donenje vesti; več kakor vera v Boga iu njegove zapovedi; več kakor pričakovanje prihodujiga veselja in zveličanja; več kakor misel na strašne nastopke grehov; — tudi več kot sodba tam v večnosti, ktera grešniku prekletstvo oznanuje. III. Bližnji in daljni nastopki pregrehe. Ti nastopki so: 1. Očitanje vesti. Ta perva kazen se prikaze ročno po storjenim grehu v sercu. ktero s preveliko močjo greha fii še občutljivosti popolnama zgubilo. Po storjenim grehu se dušni glas zopet zbudi. 2. Nepokoj. nezadovoljnost, prepir sam seboj, sramota, zguba zaupljivosti do lioga. strah pred sodbo, uedopade-nje nad nedolžnim veseljem. Kajuovo potikanje brez vsiga veselja in mira. Slabost in pomanjkanja serčnosti iu moči. se hudobiji ustavljati. Premagan biti, stori človeka nesrecniga; in vsaka pregreha slabi. 4. Zvišanje mikanja, ki je vabilni glas v grehu. Pervi pregrešni vžitek pomnoži mikanje v druziga. .). Prijaznost z greham iz navade. Navada v grehu — nova skušnjava k grehu. ti. lTrnost. zoper glas vesti ravnati. Vsako odjenjanje proti kaki strasti strast močnejši dela. in znotranji glas se vedno bolj in bolj zatira. 7. Greh iz prederznosti. V začetku grešimo, kjer greh brezvoljno sam od sebe pride: ali kadar nas premaga, nas močno vklenc. prej ko verige občutimo Potem pa pregreho sami vabimo, se njej vdamo, in vedama njene hudobije spol-n u jemo. 8. Sužnost v pregrehi. Kdor greši, je služabnik greha. 0. Oterpnjenost počutkov za vse dobro — prava dušna smert. V tem revnim stanu nima človek nobeniga počutka. ne veselja za dobro. Bolj ima pregreha njega. kakor on pregreho v lasti. Ona ga obsede. ga v sužnost pelja. in stori z njim, kar hoče. 10. Nezmožnost, verige hudobije razdreti. U. Zatiranje resnice in pravice; popolnama nevera v Kristusa, večnost in Boga. 12. Veselje, krivico delati. 13. In zadnja stopinja nevere je ta, de jc razloček med dobrim in hudim le prazna misel. Ti strašni nastopki sledijo za pregreho v sercu grešnika. in s časam gotovo pridejo. Kilo zamore nastopke tam v večnosti popisati, kteri za pregreho sledijo? — Pa tudi na>ledki zunaj duše, kteri grešnika na telesu, ua časti in sreči itd. zadenejo, so znani zadosti, in grešnika občutljivo težijo. i K. si.) JMotiter za pridobljcnjc odpustkov 100 dni po enkrat na dan. O Marija brez madeža spočeta, prosi za nas. ki k tebi pribežiino! O pribežališč grešnikov iu Mati umirajočih! nikar nas ne zapusti ob naši smertni uri. temin- sprosi nam, de svoje grehe popolnama obžalujemo, se jih resnično kesamo. iu njih odpušeu e dosežemo, de presveto Popotnico in poter-jeuje s sv. poslednjim oljem vredno prejmemo, ter varni pridemo pred sedež prav ičuiga. pa tudi usiailjeniga Sodnika, Boga in Odrcšcuika našiga. Amen. Sveti Oče pa^cž Pij iv so ii. sušra sin dni odpustkov vsim vernim otiojij.i sp«»|.» pod molitev >k*'sane imajo ljubljanske zaniurke in daje upanje. Ile jih bo prišel obiskat. Ko so bile nove zamurke 24. sveč. v Terst dospele, so od mraza drr-gctalc in so se vse jokale, de se je moglo človeku v -i-rrr smiliti. Zavolj mraza jih zdaj ne more se peljali ua odločene mesta na Parsko. Badeiisko. Tirolsko itd., toiri verne zopet v trm času v Egipt. iu o voljnejšiui vren.i uii bo vse skupaj otltlal na odmenjene kraje. Poslednji! priporoča še v. č. gospej Materi, naj prigovarjajo onemu. k> uoa tiste zamorske fante v Ljubljani, de naj bi mu tudi on pri dobrih ljudeh, pri usmiljenih sercih kake pomoči pridobil /a njegovo sveto delo. Kaj de če vse to reči, že dobro vedo ljubi bravci, in ako kdo s kakim milim daram ljubimo starčku in njegovi černi množici pod roko seže, bo „Da-n i c a*4 vse to hvaležno sprejela in poslala na zaznamnjano mesto. Ta list je iz Vidma od 4. sušca. Drugo pisanje ini je dospelo od 9. sušca iz Milana, v kterim gosp. Olivieri med drugim piše: „Ze sim se "pet vernil iz Kgipta, kjer sim pridobil 33 zamurk iu zamureov; pa mogel sim veliko veliko plačati. Ali Božja previdnost se vedno razodeva, tudi v tem, de ste mi Vi ravuo zdaj preskerbeli lep znesek (t>0 gold. sreb. zbirk po D a-n i ci I, ki mi je bil včeraj zročen po častiti prednici salezi-jatiski pri sv. Sofiiu. \a to ponavlja svojo prošnjo za pomoč, in pravi, de je pisal svojimu tiskarju v Genovo, naj pošlje ineni v Ljubljano nekaj zvezkov njegovih novih naznanil zastran zamurskih otrok, v kterih se zanesljivo mikavne reči bero. \ujte tedaj, kteri imate, vdeležite se odkupovanja nesrečnih sužnjih otrok! Hočemo si postaviti spominek, kteri bo ovenčan z nedolžnim! oblačili uovoker-šniih zamurskih otrok. Iz Ljubljane. Slovenski keršenci lauskiga leta v llartumu in Gondokori po poslednjim listu v. č. misijonarja gosp. M. K i rc h ii e r-ja. V llartumu: 1. Janez Ev. Tvrdv Zilinski, v. č. gosp. opata in korarja Tvrdiho v Niti i iu njegove sestre Klizab. De rci ko ve. 2. Janez Kerstnik. neke dobrotnice iz Ljubljane. 3. Blaž Blazni k, visokočast. gosp. fajmoštra v Naklim. 4. Henrik Krnest Jožek, poprejš-n iga bratec, je neke dobrotne gospe iz Ljubljane. 5. Juri Perfarški, posinovljenček starološke fare. 6. Jože Vodic, vodiške fare. 7. Avguštin Brezniški, brezuiške občine na »renskim. H. J a k o p . iz zbirk v „Zgod. Danici'1, ki ho se bile napravile na povabilo v. c. gosp. Jan. Volčiča. 9. Marija \ :ia T o m a u, gospe Salezije T o m a n o v e v Ljubljani. V tiondokori v misijon sprejeli iu keršeni zamurci: 1. Bazili Just Teržašk i. neimenovane dobrotnicc v Terstu. (Dozdeva se mi, de bi bil \nton Novi že poprej odkupljen in keršen?) 2. Alojzi Krančišk Pavianski. dveh sester (št. 13. in 13. III. letu. naznanila) z zaznauikama: ..Bog svojim prečudno pomaga", iu pa: »Tešena Marija !~ 3. Stanislav Jožek Avguštin Ni kolov, z za znamko: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! —Vse v veči Božjo čast! Bog ve vse in vse premore"1. tJSt. IG in 17 a III. Icin. nazu.I 4. Laza r Matija Pod padec. Pod-padeov iz Kadeč na Doleiiskim. 5. Jože H i b n i š k i, nekiga dobrotnika. U. Marija Tvrdv Z Minska, v. č. uitranskiga korarja in njegove sestre. 7. Štefan, ravno tistih. S. Fantički: Anton. Flori jan. (iabriel. Ivan, .lenge (po-sleduja se ne ker>ena). iz zbirk v ..Danici** po gosp. Volti cev i m povabilu '.». J i ngi t še ne keršen), korarjev v Ljubljani. 10. Kiden (še ue keršena deklica), gosp. kapi. Si. S. 11. Marija I išičeva, v. č. gosp. fajmoštra v Kamni gorici. Iz Ljubljaue. Na neko vprašanje zastran sprejetja v semenise sv. 1'rbaua (propagando), zamoremo odgovor dati. de mladcnca. kteri bi želel v ta vstav »prejet biti, morajo njegev skof pri kardinalu predniku tega semeniša priporočili, de je pa sedanji čas precej težko to doseči, ker je mnogo tacih priporočil. Iz I JU bij «111 c. Znani prijatel duhovstva iu dobrotnik človeštva na več strani, gosp. Kihard Blagaj je 14. t. in. v 72. letu svoje življenje sklenil. Bog bodi milostljiv njegovi duši! Iz Ljubljane. S. Konec uniga mesca jc bila na Dobrovi polletna šolska poskusnja. Pokazali so učenci in učenke svojo dolno vednost v keršanskim nauku, iu urnost v lepim branju kakor tudi v drugih šolskih rečeh. Na zadnje je bilo cela versia otrok iz »zlatih bukevu branih iu pohvaljenih: pa sej lo tudi po pravici zaslužilo, ker so prav pridno in radi v taki hudi zimi. nekteri po celo uro deleč. vsaki dan v šolo hodili. Ako se na število učeneov pogleda, se mora dobrovska šola tudi drugim v zgled postaviti. Nad 200 je šolskih otrok, ker tedaj fara šteje 2005 duš, potem takim vsaka deseta glava vsakdanjo šolo obiskuje, kar je pač lepa šolska razmera po kmetih. Namen teh verstic je pa, opomniti priserčniga poslov-Ijenja dobrovske šole od njeniga ljubljeniga učenika, mnogo spostovaniga gosp. And. Praprotnika. Ko so visokočastiti gosp. fajmošter učencam in učenkam naznanili, de so jih njih učenik dans zadnjikrat učili in izpraševali. so bili vsi ginjeni in stermeli so. Dva otroka sta se v imenu vsih druzih serčuo in prijazno poslovila z gosp. učenikam. eden v vezanim, drugi v nevezanim govoru. Tele so bile vezane verstice: t'e tako že mora biti. Učenik naš skerbni, blagi! Oe nas hoete zapustiti. Slovo dati čed'ci dragi: Saj v spominu nas hranile. Nas nikar ne pozabite. Tud mi bomo Vas pomnili, In molili tud za Vas. V selej v sercu ohranili. kar ste blago učili nas; Bo mladina zdaj še nežna Pozne leta Vam hvaležna. Srečno, srečno, naš Premili! Bog povsodi bodi z Vam', kodar bote kolj hodili; — Povernite spet se k nam. Zdaj pa z ginjene dušice Vam podamo vsi ročice! Gosp. učenik so na to po lepim poslednjim opominu dali sledujimu primerjen spominek, ki bo marsikteriga otrok še v poznih letih spominjal lepih naukov uekdanjiga učenika. Z Gorenskiga, 15. sušca. „Ze spet z Gorenskiga kaj?usibodo blagi bravci rDaničinia mislili, pridši pri branji do pričujočih verstic. Res zopet kaj. pa, bodi Bogu milo, nič veseliga ne. Roka nam zastaja, pisajočim te verstice, in osupnjeno se prašamo sami pri sebi: kaj bo iz tega? Minulo je komaj 14 dni, kar smo doverševali v Selcih žalostno keršansko dolžnost, ter zročili materi černi zemlji telesne ostanke blagiga duhovna ljubljanske škofije, in glejte, danes nas je žalostno zvonenje farne selške cerkve in njenih sedmerih podružnic zopet k enacimu, še veliko bolj žalostnimu opravilu skupaj vabilo in sklicovalo. Farna cerkev selška je namreč vdova, ker njen zaročnik visokočastiti. mnogospoštovani in občno ljubljeni ondotni gospod oče Anton Ljubič so pretekli petik zvečer po tri-tednji hudi bolezni zaspali v nar lepši dobi svojih let v Gospodu. in danes smo jim skazovali zadnjo zemeljsko čast, spremili jih namreč na pokopališe. de bi oudi njih truplo po skončanih duhovskih opravilih po >egi sv. katoliške Cerkve položili v tunino krilo groba. (K. si.) Iz liorice. II. sušca. Pisal sim ti. ni davno, od na-siga zaiuurčka. kteriga Farak kličejo, kolikor sim od njega pozvediti zamogel. Ali glej, zdaj je dobil tovaršev iu to-varšic iz vroče Afrike. Neutrudljivi človekoljub, poln zaslug pred Bogam in pred ljudmi, preč. gosp. Olivieri, je bil leias že v drugo v Aleksandrii. iu dospel je 27. sveč. s Tersta naravnost v Gorico s 4 fantiči iu 5 deklici. Mislil je s svojo deržinico na Nemško, de bi jo tamkej v odrejo oddal: tode hudi mraz. ki se letaš kar posloviti noče. ga je oplašil. z rahlimi po svetu hoditi. Začel je torej milo— serčne ljudi po Gorici prositi, naj bi se tih nedolžnih otro-čičev usmilili iu jih v odrejo in oskerb prevzeli, ako ne za tako dolgo, de bo njih odgojenje dognano, vsaj za dva mesca. ker v dveh mescih se nadja s pomočjo gnade Božje zopet iz Alcksandrije z novimi otročiči v Gorico poverniti se, iu ako dobrotniki ne bodo hotli prevzetih otrok ohraniti, jim jih bo hvaležno odvzel in jih že kje po svetu, kakor ga bo Božja previdnost vodila. v nadaljno odrejo izročil. Vzele so tedaj usmiljene sestre, pri kterih je s svojo deržino pod streho bil. eniga deklica. MM. Uršulinarice pa dva: 00. kapuc-inarji so vzeli dva fantiča, usmiljeni bratje eniga. in gosp Jožef Maruš i č zopet eniga, tako de ima naš Farak tovarška. po barvi in postavi enaciga, le samo s to izjemo, (le ta je čverstih. zdravih nog. Tako imamo začasno s poprejšnjimi tremi zdaj 10 zamurčkov v Gorici. Eden fantič« v je iz Hartuma doma. pri 10 letih; eniga je jeruzalemski patrijarh Olivieri-tu podaril in mende v Aleksandrijo poslal. Oče tega otroka, ki je pa že umeri, je bil kristjan, mati pa turkinja. Hotla je mati fantiča po turško odrediti; ali patrijarh, ko zve, de je otrok od ker-šanskiga očeta, ga otme, kersti, zanj skerbi in zadnjič g. Olivieri-tu pošlje. Ta. ki je pri usmiljenih bratih, ima očeta evropejca, ki se je poturčil; fantek je majhen, nar manjši med vsimi, je keršen, in jutro bo svoj god obhajal, ker je na ime Gregor keršen, on je iz Aleksandrije. Alek-sundrijski škof so ga Olivieri-tu zastonj dali. Fantek ima dolge belkaste lase. kakor evropejci in ni čern. Od četertiga fantiča pa nič ne vem, kakor tudi od dekličev nič, razun, de je ena precej velika, in po besedah gosp. Oli-vieri-ta svojoglavna, odštel je zanjo 800 frankov. Med fantiči pravijo, je eden nekaj preveč živ, in kakor koza, je ve«! mertev na sol, skrivati mu jo morajo; ako jo pa dobi si precej usta nasuje; ta fantek je pri 00. kapucinarjih. Z dvema ostalimi dekličema se je napotil g. Olivieri v Sieno na Toskansko, kjer ima eno oddati, drugo bo pa tudi lainkej navcrgel, ako je kje po potu ne odda. in i/. Siene se bo zopet neutegama v Aleksandrijo podal, kjer mu že pomaga neki duhoven milanske nadškofije novih no-vincov za nebeško kraljestvo nabirati. Ce je Božja volja, bode gosp. Olivieri mesca vel. travna zopet v Gorici, in takrat ga tudi v l.jubljani pričakujte, pa pripravite mu veliko denarja. Iz Gorice. sušca. Iz prijatelskiga dopisa posnamem za naše bravce naslednje mikavno in zanimivo popisovanje zastran zamurskih otrok in njih očeta. čast. stareka ^osp. Olivieri-a. Zvedil sim (unidan po gosp. O. M.) de bi radi kej od mojiga zamurčka zvedili. Mislil sim. ko gosp. Olivieri pride, de bom kej zanesljiviga v ti reči slišal ter vam pisal. Gosp. Olivieri je 27. svečana prišel tukaj v samostan usmiljenih sester iu je pripeljal seboj !> černih, 2 bela fanta, in pet zaiuurk. Od mojiga fanta pa mi ne ve drujiga povedati, razun de ga je v Kairi od nekiga turka kupil. Fant pa pripoveduje, de je bil že pri kacih 3 letih uropnjen. Neki dan na polji iiianjšiga brata varuje, kar vidi. de mati in veči sestra, ki niste bile deleč od njega, v velikim strahu bežite. Farak zdaj tako imenovan . doma so mu rekli Cku — ni vedil. cimu de bežite; vidi pa se ncprevidama z Arahljani obdaniga. ki so mu neko sladčico nasproti molili. On seže po vabi. tini pa ga z a roko primejo, v žakelj veržejo in na konjih z njim oddirjajo deleč, deleč. Pri tih Arabcih je prav dolgo ostal, so tudi se precej čedno z njim ravnali, dokler ga niso jim dželaba poropali. Ti so prav gerdo z njim ravnali. Enkrat so ga bili neki za noge obesili iu tako tepli, »le je bil ves ranjen, otekel in ohromljen. Poslednjič ga prodajo ti hudobni turki drugim turkam v Kairi. od kodar ga je gosp. Olivieri rešil in je mogel veliko „felus" t denara) zanj šteti, in ga je v Aleksandrijo peljal. Ker je bilo pa ojstro prepovedano, /amurce izvažati. se je mogel Abuja* ) poprej za posredov anje v Evropo oberniti Zares ga je hitro našel pri neapo-litanskim kralju, ki je sam poslal duhovna v Egipt, de bi v Ncapelnu vstav za zamurce napravil. Kavno tako raoe-voljno je v ta namen posredoval poglavar v Milanu, svitli nadvojvoda Maksimilijan, in je ročno izdelal pri egiptovskim namestniin kralju, de je bilo Olivieri-u dovoljeno 30 za-mureov iz dežele izpeljati. Vender pa ni pripušeno. jih veliko na enkrat vzeti, in to ubogimu starčku njegov trud neizrečeno zvikšuje, ker mora večkrat to tako težavno in nevarno pot ili, de bi odmenjeno število otrok stboj spravil. Prečudno pa se previdnost Božja tudi nad tem svetim delam razodeva. Ko je čast. O. Olivieri poslednjikrat v * ) -%huj i. t. j. moj oče: \buna. naš oče. pater, gospod Aleksandrijo popotval, je dobil na parniku čast. g. B i a g-gia Verri, rvicc-assistente al oratorio di S. Luigi" v Milanu, ki je bil napravljen v Sveto zemljo. Ko čuti le-ta sveto gorečnost in pravo keršansko ljubezen v (M i vi er i i. se mu ponudi, de naj sme težavni misijou z njim deliti. Oče Olivieri sprejme ponudbo, in vzame mladiga gospoda in noviga zamurskiga očeta seboj v Aleksandrijo. Le-ta je 15. prosenca svoje pervo poslanstvo prevzel ter je 4 zamurke in mojiga Faraka do Vidma spremil. Od ondot se je neutegama po vernil v Aleksandrijo, in dospel je 25. svečana z Olivieri-em iu 11 zamuiskimi otroci v Terst. Pretečem ponedeljik je bil že spet na potu v Aleksandrijo in bo nektere že pridobljene otroke izpeljal. <1. Olivieri bo med tem neke potrebne opravila v Milanu doveršil iu s« potem Don — Biaggi-u naproti podal, bo prišel z otroci v Gorico, bo vzel tukaj pušene zamurske otroke in se proti koncu mal. travna z vsimi skupaj podal na Nemško. Zmed 0 otrok. ki jih je Olivieri v Gorici pustil, sta 2 prav černa. Abuzet iu Mursal. oba iz Hartuma. Hranjena sta pri 00. kapucinih. Gregor, sin keršanskih staršev, ki se mu je pa oče poturčil. je pri usmiljenih bratih; Aleksander, sin keršanskiga očeta, ki mu je umeri, in še žive turške matere iz Kaire. je pri v e. go»p. Joz Furlani-u. duhovnim pomočniku pri s v. Iguacii. Za leg;, so škof prosili, de ga je Olivieri seboj vzel. Zmed .*• deklic ste 2 pri usmiljenih sestrah. 2 pri če. M. M. ursii-linaricah. in ena je poslana k ursulinaricam v Cividale. kjci sta bila ravno pred 2 tednama 2 majhna zamuica pri 1 letih v. č. gospodu .lak. To m a d i ii i-u zročena. Moj Farak. ki je bil tako majhen ugrabljen, ne ve več povedati od svoje očetovski* hiše. Le samo to pomu: in vselej med solzami pripoveduje, de je bil od svojiga spi-jočiga brata odtergan. in pa kako de ste mati in sestra bežali. Vedno pomisljuje. kaj de se je neki z malim bra-lam zgodilo, ki je tam ostal. Oee. pravi, so me hotli s pomočjo družili mož iz rok razbojnikov oteti. oni pa so dolge sablje kazali, in so žugali tudi meni glavo odsekati, ce ne molčim. Fant je prav u-miljeniga >i rca in ima blago ettlil" za vero iu lepo življenje. I nidan sim mu pravil, de ie Abuja prišel iu zamureov pripeljal, de se bodo kerstili. je bil cez-navadno vesel, iu se je precej ponudil, če -m - malo kraj-earjev. ki jih je v dar dobil, Abiiju dali. naj Iu kaciga /a mu rca kupil, de si* ker>ti iu v nebe-a pride. 1'udi ima velike zmožnosti in obilno vedo/eljno^ti. >ploh i a dem nad njim uaj lepši lastnosti; I - s|v,nij. de ni zdrav, j«- hromat in zdravniki menijo, de nikoli prav zdrav ne t-aiak bo imel primek Straccio. ml pavolue iu s\j|»e tovaiio* vitezov lega imena, i z ktere so delavci in mojstri znesek za od-kupljenje zamurca zložili. Abuzet in Mursal sta za seme-niše v Solnigradu odnienjeiia. od kodar je oiid»ti.i vodja g. Olivieri-u do *»."»O Napoleonov zlalnv (Napoleon d or) poslal. -L M. Razgieit po ker*an*khn ttreht. Romarji v Jeruzalem, njih 21. 13. i. m v Terstu stopili v barko; I so i/. hlrijaiiov. Pena snopiča t zvezka) -v pisma st. in n. zaveze go^p Ivana M al. Skarica sta te ak zvezek ima po f» pol. iu celo delo I.....b-ezal-» kaeib 70 zvezkov. — Avgust baron Speiis. iii!iii-:eii;ilni lamik . ki pri odboru Marijne diu/.be zla-li za alrik,iu>ki mi-ij»»i veliko dela. je poplavljen z viteškim križem pa| e^kiga redu sv. Gregorja. — \po«.|olj-ki namestnik v \lriki. v • Igu. K no lile hei. so za obljubilo cerkev n.i Duna-i poslali 2 velika slonova zoba in 23 brunov ebii'»* iga I«-a. • naj se te predrage reci pri izdelavi cerkve potal^jo. I/. Rima pravi prijatelsk dopis od I. >ii»ibmal posvečeni vsi moji in mojih ljubih staršev dnevi, iu v-i rasi uašiga ziv Ijenja; njemu naj bodo posvečene naše scica. v »i naši nameni in na>e djanja itd. — Naj starši človek v me-iu Pesti je Moric Terno; ima 11"» let. — V Clm-n s|t- '20. u. m. dve mladi gospe očitno in slovesno v katoliško Cerkev prestopili, kar je v>» pričujoče prijetno ginilo. — V F ra n k o b i o ij u je 28. u. •n. umeri slovitni O. Beda W eber. ondotni mestni fajm. in duhovni svetnik, ki je 2ti. -e v stolni cerkvi pridigoval. — Milanski vik>i skof >o zboleli iu so b.li ze prevideui s sv. Popotnico, ker so sami želeli, desiravno nevarnost >•• neki ni tolika. \a \ngleškim so poslednje leta iz višjih stanov \ katoliško Cerkev prestopili: .1 vojvodnje. I •iiarkiznja. 2 grafnji, 1 podgrafnje . S ledi. 10 barouovk, Z irhidiakoua. M.j pridigarjev iu 272 imenitnih oseb iz aristokracije ali imenitnih stanov. V K i m u je pričujoči čas nad -to masuikov. ki so bili poprej anglikanski duhovni. — V mestu l.a V a let te na Malti so 10. sveč. obhajali 18. stoletnico prihoda sv. aposteljna Pavla na ta otok. Tudi so v slovesnim veselji po mestu nesli častiti par zakonskih, ki -ta bila pred sto leti v dan sv. Pavla poročena in ima eden 120. drugi 119 let. rVolksfr.~ razglasuje list v. č. škofa g. Atan. Z u be rja iz C o o r j ee h o u se-a iz Indije od 19. pros.. v kterim se ški f zahvaljujejo za darove, ki so jih iz Avstrije prejeli. Vidi se nadalje iz lista, de dragina rase v Indii od dne do dne. V Darjeelingu. kamor še punt dosegel ui. stane I', kruha I golil., in katoliške nune v tem mestu >o na tem, de bi mogle zavoljo pomanjkanja vse popustili. Se hujši se godi nunam iz \cinškiga. ki so mogle iz Patne v Seramporc bežali. - Velik del škofje hiše v Patni seje od deževja poderl. ker je o puutu nihče ni popravljal. Skof imajo zdaj 2(» neodrasenih rejencov pri sebi, med ktcrimi so bile k koncu leta koze /.rojile iu so jim stanovanje v bolnišnico premenile: vender je le en deček umeri, ki je bil sestnajsti merlie v njih hiši od lanskiga sušca. - V Moiinghiru se je bila turška tropa zoper ondotue kristjane zarotila in ravno S v rt i večer za klanje odrncnila; bili so pa zaklelniki za>aceni in zaperti. Časi. I), rtafaela S e h t e I na. ki jc bil /«• v Patni tako prečuduo odšel. bi bili umorili. ak» bi st- ,j„, hil«» po njih morivskim naklepu obneslo. Njih življenje st* zmiraj ni varno in je zastavljeno na dobro voljo mohamedaiiov. - Kavno ta list ve iz \e-apelna. de >„ iaoi z,|a, ;; visokozasluženi misijonarji: V. č. gosp. piovikar Knobleher: v. č. gosp. Martina n. skol v Itoiiibav-ii v Indii. in v. e. go«p. Forrentino.ro-jen \eapidiiam e. misijonar v Kalifornii. ki je pristl za malo časa svojo domai ijo »•!»] kal. Pisanje od 1h. svečana iz Neapelna do s|:iv„ mi ho i a Marij nt* družbe na Munaji iia/.iianuje t..|. Na piipoi..cilo aposloljskiga poslanca sim l>il v samostan avgu>linarjev 14. svečana gostoljubno sprejet, in s„ mi v,s, Us z nar veči ljubeznijo stregli. Ze v Fgiptu mi* jc bila bolezen napadla, in ua morji sim tako obolel, de sU zdravniki v samostanu v začetku dvomih. če se bom >t. ozdravil. Zdaj sim iz nevarnosti, hvala Inidi Bogu.' „e tudi linije «utim. moram pa vendar še nekaj ca>a tnkaj ostali, dc popolnama okrevam^. Pismo ni sicer od gosp. provikarja spisano, vender pa podpisano. MMmnace duhovne vaje, sveto živeti in zveličano umreti. 1 Dalje.) Oči sevanje od korenin greha, ko je drevo greha posekano, se mora sekira tudi na korenine greha nastaviti, de se presekajo in izrujejo. ..Kakor je poprej vaše tuhtanje na to merilo: de bi Boga zapustili, tako ga bote | potlej j desetkrat t o I i k ra t iskali, akose spet spreobcructc". pravi duh Božji po llaruhu preroku (^-1. 2*). T« se godi. ko spokornik nasledke grehov zatira. Teh kiiieiiiu nektere so v umu. druge v volji, druge v po-e u t n i b d u > n i h m o c e h. I Huda korenina, ki jo greh grešniku v njegov usu zasadi, je tu. ker grešnik meni, de mu greh kej dobriga ohiodnje. postavim, dobiček, veselje, tast. zložnost itd. Torij toliko težkih zdihljejev. prejden spokornik zaterdi.dese res bo odtergal od tiste nevarne osebe, zapustil listo dri:-šino. povernil tisto krivico, preklical ti-io obrekovanje itd. Naj se le um grešnikov cisto prepriča, de je prav zares risi o vsak greli škodljiv, de nima nič dobriga iz njega: zanesljivo bo število grehov potem majhno, ker zavolj prazniga nič tudi grešnik ne bo grešil Ali kako se ho-ceuio prepričati, ker vidimo, de vender greli v čas i človeku kako srečo napravi, česiravno je le slepa in laž-njiva sreča, postavim, de ncčistiiica k kruhu pride, de goljuf in tat obogati, de lažnik svojo sramoto z lažjo zakrije * Potem si misli grešnik v svojim umu: Ce je tudi greh to in to. pa sim vender z greliam k ti dobroti prišel. Tukaj se iiiorugrešniku njegov slepi um razjasniti. Po-prašuj se, o človek, v svojim umu: Kaj so dobrote tega svetli, še zlasti ako so z greham pridobljene? So mali ki. ki jih le tisti molijo, ki jih ne poznajo. Doklej terpi veselje ali sreča iz greha? Kratek čas. velikrat le en sam trenutek. Kaj pa potlej? Neogibljivo st rabo vanje in terpljenjc za greh. ki je zanesljivo vselej veči kot je bila slepa dobrota ali pa lažnjivo veselje iz greha. Kača rodi le kače, škorpijau škorpijane, in kdor koprive seje, bo tudi koprive žel. Tako so tudi sadov i greha, revšina. nesrečni in prepirljivi zakoni. stiskajoča nezadovoljnost in prehude dušne stiske pri naj lepšim premoženji. velike nesreče, hude bolezni, smert. pekel. \aj se nihče ne doinišljuje. de bo z greham prišel v zlati dol pozemeljskiga raja; porok sim mu. dc pregreha ga bo privlekla poslednjič v razbojnsko jamo prehudih stisk. Bog te bo namreč za tvoj greh ali prtcej udaril, ali pa ne precej. Kar že bo. v sako je hujši kot tvoja domišljevana sreča iz greha. Bog namreč ali precej po grehu svojo strahovavno šibo iilmI le stegne, ali ne precej. Ako le precej vdari, je kazin veči kakor pa zloznost ali korist, ki jo iz greha imaš. Ce te pa ne zadene precej, je to >e nar hujši kazin. ker odložena šiba je dvakrat hujši, kakor če precej zadolženca udaii. Bodi tedaj prepričan in naprej preudari v svojim umu, de si vselej na veliki škodi, kadar se prederzneš grešiti, de ves dobiček, ki ti ga greh obeta, je lažnjiv. veselje sleparsko. zložnost iz greha smertno dremanje. (l>. si.) JMiU darovi* Za a f r i k a n s k i m i s i j o n: Neimenov an dobrotnik 25 gl. — Iz Te i sta I gl. .'to kr. MMuhovshe zadeve. V goriški n a d š k o f i i. 1 .">. svečana je gosp. Tomaž Z a b n i k a r. eksposit v l.ipi na Krasu komenske fare. v Gospodu zaspal. K. P. P.! (i os p. Andrej Marušič je izvoljen gimnazijaIni katehet. V ljubljanski škofij. Cmerla sta: V Novim mestu O. Koi I Železni k. izslužen giinn. prof.. 20. svečana. V Selcah g. Ani. I.jubič, ondotni fajin., 12. t. m. K I. P.! Farnimu duh. pom. g. Ani. .lakšicu je osivniška fara podeljena odgovorni vrednik: Loka Jeran — Založnik: Jožef Blaznik