GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
i 6. september 1968 - LETO IV. št. 14 (76) - Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini.
RAZPRAVE
0 SPREMEMBAH USTAVE
CIani izvršnega odbora občinske konference SZDL Velenje so na nedavni seji razpravljali o pripravah na razpravo o spremembi zvezne ustave in volilnega sistema za zvezno skupščino. Sklenili so, da bodo razpravo organizirali v delovnih organizacijah in v krajevnih organizacijah SZDL. V ta namen bodo imenovali dvajsetčlansko skupino, ki bo pojasnjevala teze za javno razpravo.
* Pri nas je prevladovalo mnenje, da se temeljna načela ustave SFRJ povsem ne uresničujejo in, da je poglavitni ustavni problem, kako ustavna načela konkretizirati, razčleniti in prilagoditi novim odnosom in potrebam naše družbe in njenega nadaljnjega razvoja. Zato sta zvezni zbor in zbor narodov letos januarja ustanovila skupno komisijo vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja. Ta komisija je potem, ko je proučila, kako se ustava uresničuje na posameznih področjih družbeno ekonomskega in političnega sistema, predlagala zboru narodov naj sproži postopek za spre-
membo nekaterih ustavnih določb na področju strukture samoupravljanja v delovnih organizacijah, funkcij, federacije in odnosov med federacijo in republikami na področju zakonodaje, strukture zvezne skupščine, načel volilnega sistema za zvezno skupščino, ustavnega položaja- in fukcij avtonomnih pokrajin ter nekatera vprašanja v zvezi s pravicami narodnosti.
Zbor narodov je najprej sprejel predlog skupne komisije zvezne skupščine za ustavna vprašanja, naj se sproži pobuda za spremembo nekaterih ustavnih določb in s svojim sklepom seznanil zvezni zbor,
ki je bil tudi mnenja, da se je potrebno lotiti spreminjanja ustave.
Potem, ko je bil zbor narodov obveščen, da je zvezni zbor sprejel pobudo, je sam dokončno sklenil, da je treba ustavo Jugoslavije spremeniti na tistih področjih, ki jih je predlagala skupna komisija zvezne skupščine za ustavna vprašanja. Zbor narodov je tudi sklenil, da mora komisija izdelati podlage za spremembo nekaterih ustavnih določb in jih do konca julija letos predložiti v javno razpravo, ki naj traja do 25. septembra 1968. Po javni razpravi bo komisija pripravila besedilo predloga ustavnih amandmajev in ga skupaj z obrazložitvijo predložila do konca septembra t. 1. v obravnavo pristojnim organom.
(Dalje na 2. strani)
BO SEPTEMBRA RES KONEC SKRBI
DOKLEJ ŠE ZAVLAČEVANJE?
Popolnoma razumemo tistega nevernega rudarja iz velenjskega rudnika, ko je ob priložnostnem obisku tovarišice Vide Tomšičeve v jami, dejal, da ne verjame prej v novogradnjo elektrarne v Šoštanju, dokler se ne bo kadilo iz novega dimnika in še takrat bo zlezel na njegov vrh in se prepričal, če ne smrdi dim po nafti.
Dvom tega rudarja pa se čedalje bolj loteva tudi tistih, ki delajo na investiciji. Zakaj? Vodilni predstavniki ljubljanske kreditne banke in hranilnice vedno znova prestavljajo roke podpisa pogodbe in iščejo dodatne elaborate, argumente, analize (beri izgovore) in zahtevajo dokazila, da bo investicija res rentabilna.
V šaleški dolini pa postajamo vedno bolj zaskrbljeni in upravičeno nastaja neugodno vzdušje. Kreditna banka bi morala do konca julija (prvega obljubljenega roka) podpisati pogodbo o financiranju. Na zadnji skupni seji delavskih svetov termoelektrarne Šoštanj in rudnika lignita Velenje pa smo slišali, da so ta rok spet premaknili na konec septembra. Do takrat bi potemtakem, po zagotovilih vodilnih predstavnikov ljubljanske banke, razčistili vprašanje financiranja in podpisali pogodbo, tako da bi do 1. aprila prihodnjega leta, ko naj bi pričeli z gradnjo, sklenili pogodbe s tujimi dobavitelji in pripravili potrebne načrte. Člani obeh delavskih svetov pa s tako obljubo niso povsem zadovoljni in so še dalje v skrbeh. Podpis pogodbe odlašajo že od lanskega maja. Čeprav so namesto TGA Kidričevo, ki ni marala financirati dodatnih 75 megavatov, soinvestitorstvo prevzeli drugi partnerji, medtem pa so bili sprejeti še zakonski predpisi o zbiranju dodatnih sredstev, banka kljub temu obljubljene roke prestavlja in znova obljublja.
Ni nam vseeno in ne moremo se enostavno sprijazniti z odlaganji in zavlačevanjem, ker je razširitev elektrarne v Šoštanju življenjskega pomena za rudarje in za celotno gospodarstvo v šaleški dolini. Rudnik sedaj izkorišča komaj 70-od-stotno odprte zmogljivosti in
ima zaradi tega na leto 8 milijonov dinarjev posredne in neposredne škode. Stanje pa se bo prihodnje leto še poslabšalo. Zavoljo tega je zašel rudnik v nezavidljivi položaj.
Pri vsem tem pa ne smemo zanemarjati dejstva, da so sedanje slovenske termoelektrarne obsojene na propadanje, če jih ne bomo obnavljali in širili.
Termoelektrarno v Trbovljah bodo morali slej ko prej ustaviti, ker ni več sposobna rentabilno obratovati. Enako je s staro velenjsko. Ostane še 125 megavatna, ki jo sedaj gradijo v Trbovljah in elektrarna v Brestanici, na katero pa tudi ne moremo veliko računati. Prihodnje leto bodo morali v Šoštanju obnoviti vse strojne in ostale naprave, ker so te močno iztrošene in se nanje ni moč dolgo zanesti. Zato bo elektrarna stala najmanj tri mesece. Na kaj vendar čakamo? Energetika je osnova vse-
ga gospodarstva in njegovega nadaljnjega razvoja.
Ko je bil pred štirinajstimi dnevi v Velenju član IS Slovenije Rino Simonetti in se pogovarjal s predstavniki občinske skupščine, družbenih organizacij in nekaterih podjetij o možnostih za izgradnjo elektrarne Šoštanj III, je zbranim povedal, da izvršni svet podpira to gradnjo. Na izvršnem svetu pričakujejo, da bo kreditna banka in hranilnica Ljubljana v septembru končno le razčistila vprašanje financiranja in podpisala ustrezno pogodbo.
V Velenju pa bodo kljub temu v prvi polovici septembra sklicali sejo obeh zborov občinske skupščine in nanjo poklicali vodilne predstavnike ljubljanske kreditne banke, da bi pojasnili odbornikom, kako je s podpisom pogodbe in z gradnjo novega dela šoštanjske termoelektrarne.
-In
VELIKO LJUDSKO ZBOROVANJE V NOVI GORICI BO IMELO IZREDNO VELIK POLITIČNI POMEN
Na Primorsko pojde tisoč naših občanov
Proslava 25-obletnice vse-ljudske vstaje primorskega ljudstva, ki bo 15. septembra v Novi Gorici, bo izredno velikega političnega pomena. Manifestirala naj bi dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo ter izpričala enotnost našill ljudi v obsodbi agresije na Češkoslovaško ter pripravljenost, da složno in odločno branimo jugoslovansko socialistično ureditev in samoupravni družbeni i;azvo,j.
Veliko vseljudsko zborovanje na Primorskem bo hkrati tudi 20. letnica izgradnje Nove Gorice in bo osrednja slovenska proslava, s katero bomo proslavili tudi 25. obletnico zbora odposlancev slovenskega naro-
da v Kočevju in 25. obletnico ustanovitve AVNOJ.
V naši občini so se že pričele priprave za udeležbo na slav-nosti v Novi Gorici. Računajo, da bo odšlo na proslavo več kot tisoč ljudi. Delovni kolektivi bodo večinoma potovali z avtobusi. Iz Velenja pa bo odšel tudi posebni vlak, ki bo imel odhod ob 2.48 uri in bo prispel v Velenje ob 23.25 uri. Avto-moto društvo Šaleška dolina pa bo organiziralo kolono osebnih avtomobilov.
Prijave sprejemajo predsedniki sindikalnih podružnic, krajevnih odborov SZDL, ZB in RK. Mladina pa se lahko prijavi pri aktivih ZMS.
t
- JBlf
id ■. i'' V * ; ■	.
WmSm
■ ■
PRED OKUPATORJEVO CEVJO - Pretresljivo fotografijo češkoslovaškega državljana, ki je oblekel zebrasto obleko iz nemškega taborišča in razgaljenih prsi koraižno stopil pred okupatorjev (sovjetski) tank na! trgu v Bratislavi, je objavil češkoslovaški mladinski list »Jsmena«. Pod sliko ni biLo nobenega podpisa, verjetno zato, ker slika sama po sebi dovolj zgovorno prikazuje. Morda pa je fotoreporter v napetem stanju, v kakršnem je fotografiral, pozabil vprašati, kako se piše ta češkoslovaški državljan
Češkoslovaška tragedija
Z napadom petih držav varšavskega sporazuma na Češkoslovaško je zadan hud udarec mednarodnemu delavskemu gibanju, poteptana so osnovna načela in-ternacional izma in ustanovne listine OZN, zaboden je nož v hrbet vsem naprednim socialističnim siram v svetu.
Z velikimi simpatijami smo spremljali dogajanja po januarskem plenumu KP CSSR, na katerem se je češkoslovaška partija odločila za novo pot gradnje socializma in katero je podprlo vse češkoslovaško ljudstvo. Nihče pa ni mogel pričakovati tako dramatičnega zaključka. V eni noči so bila poteptana vsa zagotovila in obljube, katere so bile dane na razgovorih v Bratislavi. Njihovo tako vročo željo po demokratizaciji, po drugačnem življenju v drugačnih odnosih, so prekrižali tanki Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Nemške demokratične irepub-like in Bolgarije.
Trdna enotnost in pasiven odpor češkoslovaškega ljudstva ter obsodba eelot-ne svetovne javnosti sta prekrižala račune okupatorju. Prepričan je bil, da bo z lahkoto postavil novo izdajalsko vlado in prepričal ljudstvo o navidezni nevarnosti, ki jim grozi brez njihove pomoči.
Razgovori v Moskvi, ki so potekali pod velikim pritiskom, tako na češkoslovaško ljudstvo kot na njihove voditelje, so prinesli kompromisno rešitev. Rešitev je boleča, vendar v tako težki situaciji so jo morali sprejeti. Ponovna uvedba cenzure bo prisiljevala novinarje, tla ne bodo smeli pisati niti besede o okupaciji
in okupatorju. Vojaške enote, ki bodo ostale na Češkoslovaškem, bodo s svojo prisotnostjo vseeno metale senco na neodvisnost in suverenost države. Pričakujemo lahko tudi spremembe v vodstvu KP in v ostalih organih.
Ta kompromis je res boleč in samo enotnost ljudstva v podpori vodstvu sta porok, da bodo prebrodili nastale težave. Prepričani smo, da je okupacija Češkoslovaške le začasno zavrla proces demokratizacije, saj tudi star pregovor pravi: »Z bajoneti se lahko daleč pride, toda na njih se težko sedi«.
V vseh teh dneh češkoslovaške okupacije so naši delovni ljudje najostreje obsojali te dogodke. Pokazala se je popolna enotnost vseh naših narodov z ZKJ in njenimi voditelji.
Že takoj po okupaciji so se v Velenju zbrali predstavniki vseh družbeno političnih organizacij in delovnih organizacij ter obsodili agresijo. Z zbora so poslali protestna pisma ambasadam držav, ki so okupirale Češkoslovaško ter pismo s podporo češkoslovaškemu ljudstvu. Izrazili so tudi vso podporo našemu vodstvu. Na podobnem zboru so se zbrali tudi v Šoštanju. Zborovanja so bila že skoraj po vseh delovnih kolektivih. Še vedno so v teku razgovori o zadnjih dogodkih po delovnih organizacijah in v posameznih KO SZDL.
Na vseh zborih in razgovorih se izraža podpora naši neomajni politiki, ki obsoja vsakršno vojaško intervencijo, pa naj bo ta iz zahoda ali vzhoda, izraža se spoznanje o pravilnosti naše samoupravne poti v socializem, izraža pa se tudi naša popolna enotnost in odločnost vztrajati na tej poti in če je treba, jo tudi braniti.
NOV DELOVNI CAS
V UPRAVNIH ORGANIH SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
#	Od 1. maja do 30. septembra
—	v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 7.30 do
16.	ure.
-	v petek od 7.30 do 15.30
#	Od 1. oktobra do 30. aprila
—	v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 8.30 do
17.	ure
-	V petek od 8.30 do 16.30.
Ob sobotah delavci občinskih upravnih organov ne delajo.
Uradne ure za stranke so v ponedeljkih, sredah in petkih ves delovni čas.
Sprejemna in glavna pisarna, matična služba, pri-javno-odjavna služba oddelkov za upravno-politič-ne zadeve in narodno obrambo ter krajevni uradi sprejemajo stranke vsak dan in ves delovni čas.
Nov delovni čas velja tudi za občinsko sodišče v Šoštanju, Zavod za zaposlovanje delavcev in podružnico zavoda za socialno zavarovanje v Velenju.
Velenjski počitnikarji so bili letošnje poletje zelo delavni. Ležišča, ki jih imajo v stolpnici na Jenkovi cesti, so bila vedno zasedena. V aranžmaju pa so imeli tudi več zamenjav s sorodnimi počitniškimi organizacijami iz zamejstva.
N gradnje so imeli v gosteh skupino 27 mladih delavcev iz Mosta in Litvinova na Češkoslovaškem. Ti so sc najprej dva dni zadržali v Velenju, zatem pa so obiskali Logarsko dolino. Bled in Postojno. Bili so tudi ob Jadranu in na Plitvicah.
Gostje iz Češkoslovaške pa so se zaradi dramatičnih dogodkov v njihovi domovini zatekli spat v Velenje in tu ostali še šest dni. Počitniški zvezi so priskočili na pomoč delovni kolektivi iz velenjske občine, ki so na različne načine omogočili, da je lahko skupina Cchoslovakov ostala v Velenju.
Na fotografiji: Češkoslovaški mladinci, ki so se v dneh okupacije znašli v Velenju, so prišli s transparenti na protestno zborovanje v prozivnico rudarskega šolskega centra.
Stran I
8A&SSK1 RUDAR
6. september 1963
Ivan Atelšek, direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja pravi, da bodo potrošnikom nudili popoln asortiment gospodinjskih aparatov. - Zato bodo poleg hladil-
nikov, ki jih že osvajajo, začeli proizvajati tudi stroje za po- PODLAGE ^A SPREMEMBO NEKATERIH DOLOČB
mivahje posode in sušenje perila„
Drugo Seto tudi tovarna
hladilnikov
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje ni samo največja tovarna v naši občini, temveč je zadnja leta postala najgmotnejše podjetje v dolini. Ce smo pred časom malce nezaupno gledali v njihove razvojne načrte in predvidevanja, lahko sedaj že z gotovostjo trdimo, da bodo v Gorenju pdvsem uresničili po srednjeročnem planu začrtano pot in realizirali 400 do 500 milijonov (50 milijard starih dinarjev) bruto produkta.
USTA V Si SFftJ
Podlage za spremembo nekaterih ustavnih določb se sku paj s tezami za volilni sistem za zvezno skupščino dajejo v javno razpravo v skladu s sklepom zvezne skupščine. Z objavo tega dokumenta se pozivajo vse družbeno-po* litične organizacije, znanstvene in strokovne institucije, delovne in druge organizacije, organi in občani, naj sodelujejo v tej razpravi in pošljejo svoje pripombe, mnenja in predloge do 25. septembra 1968.
V	letošnjih osmih mesecih so v Gorenju dosegli vrednost prodaje 175 mil. din, kar je nekaj več kot je znašala celotna lanska realizacija. Računajo, da bodo do konca leta dosegli fakturirano realizacijo v višini 280 milijonov dinarjev. To niso absurdne številke, saj je zadnja rekordna mesečna proizvodnja znašala okrog 30 milijonov dinarjev.
V	Gorenju presenetijo obiskovalca vedno z novostjo. Zdaj hitijo z gradnjo novega tovarniškega poslopja (v obratovanje pa so pred tem spustili že dva obrata) za proizvodnjo hladilnikov. Hladilnike bodo v novi tovarni začeli izdelovati že konec prihodnjega leta.
NA TRŽIŠČE ŠE HLADILNIKE
V	tovarni hladilnikov, ki bo zgrajena na površini 12 tisoč kvadratnih metrov in bo naložba veljala 35 milijonov dinarjev, bodo na leto lahko izdelali 400 tisoč hladilnikov. Te številke pa nam povedo, da v Gorenju spet pripravljajo veliko serijsko proizvodnjo novega izdelka. Zaenkrat bodo hladilnike proizvajali v kooperaciji z italijansko firmo Philco-Ford. Čeprav bo obrat povsem mehaniziran, bodo v njem zaposlili od 400 do 500 novih delavcev. Za Velenje, kjer je število nezaposlenih precejšnje, je to zelo pomembno. Hladilniki, ki jih bodo izdelovali v novi tovarni bodo imeli zmogljivost 150, 170 in 210 litrov.
MODERNIZIRAJO TUDI OSTALE PROIZVODNE OBRATE
»Tovarna bi nazadovala, če ne bi vedno znova izboljševali tehnološki postopek, mehanizirali obstoječe obrate in s tem izbrljšali obliko in kakovost naših izdelkov«, je dejal direktor Ivan Atelšek, ko smo hoteli zvedeti podrobnosti o zdajšnji notranji modernizaciji. V Gorenju namreč poleg novogradnje tudi modernizirajo že obstoječe obrate. Trenutno izboljšujejo notranji transport, opremljajo laboratorije in dodatno emajlirnico.
Do konca leta pa bodo v Gorenju dobili tudi IBM sistem za knjigovodstvo in evidenco.
Vse našteto so nujni ukrepi, ki še naprej zagotavljajo temu mlademu 1.400-članskemu delovnemu kolektivu, da bo obdržal vodilno mesto na vrhu lestvice jugoslovanskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov.
GARANT USPEHA -KVALITETA
Spet besede direktorja Ivana Atelška: »Ne bojimo se prodati naših izdelkov, težave so, če bomo lahko izdelali toliko kot zahteva tržišče.« Njegovim trditvam povsem verjamemo. i?odjetje se je prilagodilo tržišču, njihovi izdelki pa so kakovostni, zato so tudi prodrli na jugoslovanskem tržišču. Zdaj za njih ni več usodno, če bodo prodali. Prodajo toliko kolikor proizvedejo.
Iz Velenja odpelje vlak vsak dan 20 do 30 vagonov pralnih strojev in raznih štedilnikov, zato praktično nimajo nobenih zalog. Največ še vedno izdelajo štedilnikov za plin, elektriko in trda goriva. Vseh izdelkov pa proizvedejo na dan 1.400 do 1.500.
Letos so prodali že 60 tisoč superavtomatskih pralnih strojev. Do konca leta pa se bo število izdelanih pralnih stro-'
jev povzpelo na 100 tisoč. To pomeni, cla so pralni aparati, izdelani v Gorenju, zelo iskani. Zato nameravajo njihovo proizvodnjo še dalje povečati.
Varali bi se, če bi mislili, da v Gorenju nimajo težav in poslovni uspehi nastajajo brez truda in prizadevanj. Ker letos presegajo proizvodni načrt že za 20 odstotkov, njihovi proizvodni kooperanti ne morejo zadostiti vsem naročilom. Težave pa imajo tudi z uvozom pločevine. Nepričakovano in res čudno so merodajni odločili, da bo pločevino za jugoslovanske potrebe uvažala le smederevska železarna. S tem pa je seveda pločevina dražja, poleg tega pa v Gorenju ne dobijo v zahtevanem roku vseh naročenih količin.
RAZVITA KOOPERACIJA
Gorenje sodeluje v kooperaciji z Iskro, industrijo stekla Pančevo, Strolitom iz Odža-ka, Kontaktom iz Zagreba, Risom iz Zagreba, Elo iz Novega mesta, ETO iz Cerkna, ELMO iz Črnuč, s Chromme-talom. mariborsko livarno in drugimi. Kooperantski posli bodo letos dosegli 1 milijon 200 tisoč dinarjev. Da bi bili odnosi s številnimi kooperanti še boljši in popolnejši, organizirajo v Gorenju izpopolnjeno kooperantsko službo.
-In
RUDNIK LIGNITA VELENJE
RAZPISUJE
za šolsko leto 1968/69 naslednje
ŠTIPENDIJE
9 2 štipendiji za rudarsko fakulteto
#	1 štipendijo za elektro fakulteto
#	2 štipendiji za strojno fakulteto
0 1 štipendijo za filozofsko fakulteto — montanistiko
#	1 štipendijo za študij tehnične fizike
#	2 štipendiji za ekonomsko fakulteto
0 1 štipendijo za geološko fakulteto
#	1 štipendijo za pravno fakulteto
#	3 štipendije za TSŠ — strojni oddelek
#	2 štipendiji za TSŠ -elektro oddelek
Prošnje, ki naj jim bo priloženo zadnje šolsko spričevalo, oziroma frek-ventacijsko potrdilo in sporočilo o opravljenih izpitih, pošljite najkasneje do.13. 9. 1968 na kadrovsko-socialni sektor rudnika lignita Velenje.
Več kot 1000 članov delovne skupnosti rudarskega šolskega centra se je zbralo v njihovi prozivnici na protestno zborovanje in obsodilo agresijo peterice na Češkoslovaško. Na zborovanju sta govorila ing. FRANJO KLJUN (na fotografiji) in ALBIN AMON. Za podporo in pomoč pa je v imenu skupine mladih Cehoslovakov, ki so bili v prvih dneh okupacije v Velenju, spregovoril MIRO IILADEK iz Mosta na Češkem
SESTAVA IN DELOVNO PODROČJE ZVEZNE SKUPŠČINE TER RAZMERJA MED NJENIMI ZBORI
1.	Zvezno skupščino sestavljajo: zbor narodov kot zbor delegatov republik in avtonomnih pokrajin; zbor komun kot zbor delegatov občanov v občinah; gospodarski zbor, prosvetno-kulturni zbor in socialno-zdravstve-ni zbor kot zbori delegatov delovnih ljudi v delovnih skupnostih z ustreznih področij dela.
V	zbor narodov delegirajo republike 20 poslancev, avtonomni pokrajini pa 10- poslancev.
S tem se nadomestijo določbe drugega odstavka 165. člena in 166. člena ustave ter določbe prvega odstavka
1.	točke amandmaja I.
2.	V zbor narodov volijo poslance vsi zbori republiške oziroma pokrajinske skupščine.
V	zbor komun volijo poslance občani neposredno.
Poslance v zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine volijo občinske skupščine.
Pravico biti izvoljen za poslanca zbora narodov in zbora komun ima vsak občan, ki ima volilno pravico.
Načela o kandidiranju in volitvah članov zbora narodov določi zvezni zakon.
Določbe 201. člena ustave se uporabljajo za člane vseh zborov zvezne skupščine.
S tem se nadomestilo določbe prvega in tretjega odstavka 167. člena, 168. člena in 169. člena ustave in drugega odstavka 1. točke amandmaja I.
3 Zadeve in pristojnosti zvezne skupščine izvršujejo pristojni zbori enakopravno.
Zbor nadorov in pristojni zbor delovnih skupnosti enakopravno izvršujeta zadeve iz pristojnosti zvezne skupščine, določene v 174., 175. in 176. členu ustave.
Zbor narodov in zbor komun:
—	enakopravno obravnavata vprašanja s področja družbeno-političnega sistema, zunanje politike, narodne cbrambe, državne varnosti in splos-ne notranje politike;
—	sprejemata zakone m druge akte, kolikor to ne spada v enakopravno delovno področje drugih zborov ali v samostojno delovno področje kakšnega drugega zbora, in ratificirata mednarodne pogodbe s področja mednarodnih političnih odnošajev m narodne obrambe;
—	sprejemata zvezni proračun in zaključni račun;
—	volita, imenujeta in razrešujeta ! zvezne funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje zvezna skupščina, in uveljavljata pravice zvezne skupsetne glede odgovornosti politično-izvršilmh organov in zveznih funkcionarjev v skupščini;
—	opravljata druge zadeve iz pristojnosti zvezne skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju zbora narodov in pristojnega zbora delovnih skupnosti ali v samostojnem delovnem področju kakšnega drugega zbora.
Zbor komun ima v okviru svojega delovnega področja pravice in dolžnosti iz 179. člena ustave.
S tem se nadomestijo določbe prvega odstavka 173. člena, 177., 178., 190., 191. in 192. člena skupaj z naslovom pred 190. členom ustave ter
2.	in 3. točke amandmaja I.
4.	Zvezna skupščina ima predsednika ter enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed članov vseh zborov.
S tem se nadomesti določba prvega odstavka 193. člena ustave.
5.	Zvezna skupščina in njeni zbori imajo lahko komisije, odbore in druga stalna ter občasna delovna telesa.
Način ustanavljanja, sestava, naloge in pooblastila delovnih teles se določijo s poslovnikom in odlokom skupščine oziroma zborov.
S tem se nadomestijo določbe 203. do 207. člena in 209. člena ustave.
SPREMEMBA USTAVE
O spremembi ustave odločata zbor narodov in zbor komun po postopku, ki je določen v tej ustavi.
Spremembo ustave lahko predlaga najmanj 30 zveznih poslancev, predsednik republike ali zvezni izvršni svet.
Vse pravice in dolžnosti, ki jih imata v zvezi s spremembo ustave zbora, ki sta pristojna za odločanje o spremembi ustave, oziroma eden od teh zborov, izvršujeta zbor narodov in zbor komun — enakopravno.
Ce se zbor narodov in zbor komun ne moreta zediniti o tem, da se o spornem vprašanju glede spremembe ustave razpiše refendum, se razpustita.
S tem se nadomestijo določbe prvega in drugega odstavka 210. člena in prvega odstavka ter zadnjega stavka petega odstavka 212. člena ustave.
TRAJANJE MANDATA SKUPŠČIN
Vsako četrto leto se volijo vsii člani zborov skupščine.
S tem neha veljati določba drugega odstavka 31. člena ustave.
OMEJITEV VNOVIČNE IZVOLITVE
Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma član iste skupščine. S tem se nadomestita določba prvega odstavka 82. člena ustave, ki se nanaša na člane zborov skupšične, in določba tretjega odstavka istega člena.
ORGANI UPRAVLJANJA V DELOVNI ORGANIZACIJI
Da bi se ustvarile možnosti za nadaljnji razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah, je treba bolj kot doslej omogočiti, da le-te v svojem statutu in drugih samoupravnih aktih določijo organe upravljanja delovne organizacije tudi v posameznih organizacijskih oblikah združenega dela v sestavi delovne organizacije., njihove funkcije in medsebojne odnose ter trajanje ' mandata članov organov upravljanja — v skladu z naravo njihove dejavnosti in razmerami ter potrebami posameznih delovnih organizacij. Zato bi bilo treba preučiti določbe, ki urejajo ta kompleks vprašanj, in sprejeti stališče, v kakšnem obsegu je treba za njih določiti .temeljna načela v zvezni ustavi, katera vprašanja pa bi morala biti v skladu z zakonom (zveznim in republiškim) urejena v statutu. V tem sklepu je treba posebej obravnavati vprašanje organov upravljanja v delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ter organov upravljanja v kompliciranih delovnih organizacijah in njihovih asociacijah, da bi se tako ustvarilo možnosti za čim širši razvoj integracijskih procesov. V skladu s temi in-tencijami se kot osnova predlaga naslednje načelno stališče:
Uresničujoč v izdruženem delu neposredno samoupravljanje poverjajo delovni ljudje v skladu z zakonom določene funkcije upravljanja delavskemu svetu in poslovodnim organom (koleijjalnemu organu in direktorju) delovne organizacije in organizacijskih oblik združenega dela v njeni sestavi oziroma po naravi dejavnosti delovne organizacije drugim ustreznim organom, določajo čas, za katerega se ti organi volijo ter pogoje in način njihove izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve.
Z zakonom se lahko določi poseben način imenovanja in razrešitve direktorjev delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
S tem se nadomestijo določbe prvega odstavka 90. člena četrtega do osmega odstavka 92. člena in 93. člena ustave.
FUNKCIJE FEDERACIJE IN REPUBLIK
1. Za izvršitev nalog in zadev s področja izključnih pravic in dolžnosti
federacije, ki so določene z ustavo, so odgovorne tudi republike v okviru njihovih pravic in dolžnosti, določenih z ustavo in zveznim zakonom.
2.	Na področjih, na katerih ledsra-cija po ustavi izdaja popolne zakone, urejajo republiške odnose, če zveznega zakona ni ali če so z zveznim zakonom za to pooblaščene.
3.	Na področjih, na katerih federacija po ustavi izdaja temeljne zakone, ureja s temi zakoni odnose, ki zagotavljajo temelje enotnega družbenoekonomskega in političnega sistema, kadar je potrebne, da se zvezni zakon neposredno uporablja.
4.	Z določbo 2. točke se nadomesti določba tretjega odstavka 119. člena ustave.
Veljati nehajo določbe 125. člena ter tretji in četrti odstavek 132. člena ustave.
POLOŽAJ IN FUNKCIJE AVTONOMNIH POKRAJIN
1.	Socialistična republika Srbija ima avtonomni pokrajini Vojvodino ter Kosovo in Metohijo.
Ta odstavek se na ustrezen način vnese v 2. člen ustave Jugoslavije.
2.	Avtonomna pokrajina je socialistična in demokratična družbeno-poli- i tična skupnost, v kateri delovno ljudstvo uresničuje družbeno samoupravljanje, urejuje s pokrajinskimi zakoni in drugimi predpisi družbene odnose, usmerja razvoj gospodarstva in druž . bonih služb organizira organe oblasti in samoupravljanja, zagotavlja enakopravnost narodov in narodnosti in opravlja druge zadeve, ki so skupnega pomena za družbeno-ekonomsko, politično in kulturno življenje in razvoj pokrajine izvzemši tiste zadeve, ki so skupnega pomena ter po ustavi socialistične republike pravica in dolžnosti republike.
Pravice in dolžnosti avtonomne pokrajine določa temeljni zakon pokrajine v skladu z načeli te ustave in ustave socialistične republike.
V	primeru, da se pokrajinski zakon ne ujema z republiškim zakonom, se uporablja do odločitve ustavnega sodišča republiški zakon.
3.	Avtonomne pokrajine so družbe-no-politične skupnosti, ki se ustanavljajo na območjih s posebno nacionalno sestavo in drugimi posebnostmi.
Ozemlje avtonomne pokrajine se brez privolitve skupščine avtonomne pokrajine ne more spreminjati.
4.	Avtonomna pokrajina ima svoje vire dohodkov, - ki jih določa samostojno.
5.	V avtonomni pokrajini so vrhovno sodišče in drugi pokrajinski pravosodni organi. Razmerje med jrokra-jinskim vrhovnim sodiščem in republiškim vrhovnim sodiščem glede enotne uporabe zveznih in republiških zakonov določa republiška ustava.
Pokrajinska skupščina ima pravico sprožiti pred ustavnim sodiščem Jugoslavije postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti.
S temeljnim pokrajinskim zakonom se sme v skladu z usravo socialistične republike določiti, da pokrajinsko vrhovno sodišče izvršuje določene pravice glede presoje skladnosti predpisov in splošnih aktov, izdanih v pokrajini, s pokrajinskim zakonom.
6.	Z določbami 2. in 3. točke se nadomestijo določbe 111. člena in 112. člena ustave.
PRAVICA NARODNOSTI DO RABE SVOJEGA JEZIKA
Da bi se uresničila enakopravnost narodov in narodnosti ter njihovih jezikov, so v zakonu in statutu druž-beno-politične skupnosti in splošnih aktih delovnih in drugih organizacij zajamčena enakopravna raba jezikov narodov in narodnosti na območjih na katerih živijo posamezne narodnosti, in določeni način in pogoji zanjo.
V	skladu z republiško ustavo in zakonom imajo pripadniki narodnosti pravico, da rabijo svoj jezik pri uveljavljanju svojih pravic in izpolnjevanju svojih dolžnosti kakor tudi v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki opravljajo javna pooblastila.
edo centrih odlikovan
« Hf
Na zborih volivcev so prebivalci iz Gaberk večkrat godrnjali zaradi slabe ceste. Zato so se člani krajevnega odbora domenili, da hi s prostovoljnim delom pomagali komunalno obrtnem centru pri popravilu ceste. Predsednik KO SZDL Družmirje Polde Meh je prizadevno pripravljal večjo prostovoljno akcijo. Vaščani so pokazali veliko pripravljenost, saj se jih je javilo več kot 300, ki so bili voljni delati. Sčasoma pa je pripravljenost splahnela in je na prostovoljno delo prišlo le 15 'j udi. Res škoda, da so nekateri prebivalci v Gaber-kah nasprotovali deln, saj je cesta vendar skupnega pomena in jo uporabljajo predvsem oni sami.
Pred dnevi je predsednik občinske skupščine, dipl. gozd. inž. Peter Krapež, izročil medaljo dela Edu CENTRIHU, sodniku občinskega sodišča v Šoštanju, ki je bil pred meseci izvoljen za sodnika okrožnega sodišča v Celju.
Eda Centriha je odlikoval predsednik ; republike za izredno vestno, požrtvovalno in uspešno opravljanje sodniške funkcije in za aktivno udejstvovanje v družbeno-političnih »organizacijah.
Ko mil je predsednik občinske skupščine izročal odlikovanje, je izrazil prepričanje, da bo tov. Centrih na novem še odgovornejšem
Vaš
obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
delovnem mestu svoje delo opravljal prav tako predano in uspešno, kot ga je doslej.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
razpisuje
KROJNO IN ROČNO
ŠIVALNI TEČAJ
za gospodinje Pouk bo v popoldanskem času, tečaj traja 64 ur. Tečaj bo vodil priznani krojni mojster iz Ljubljane.
Prijave sprejemamo vs«,k delovni dan do 50. sept. 1968 v upravi delavske univerze Velenje — lel. št. 85-153.
Na dnevnih letovanjih v Šoštanju je bilo 1300 otrok
Resnična skrb za otroke
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE IN TABORNIKI ODREDA PUSTEGA GRADU SO PRIREDILI ZA OTROKE DNEVNA TABORJENJA POD VILO ŠIROKO - POSEBNA OBLIKA LETOVANJ, KI JIH BODO TUDI DRUGO LETO ORGANIZIRALI
J Če bi hoteli zapisati vsaj del tistega, kar se je dogajalo v taboru, kjer je letos letovalo 1300 otrok iz Velenja in Šoštanja, potem bi morali začeti že s prvim sestankom na občinski zvezi prijateljev mladine. Tu so namreč pravi čas uvideli, da bo letos odšlo na redna letovanja ob morje le malo naših ctrok, ker so usahnili viri financiranja. Zato so iskali nadomestilo in . ga tudi našli v uspešno izvedenem dnevnem letovanju, ki je trajalo tri tedne.
NA POMOČ SO PRISKOČILI
TABORNIKI
Priprave so terjale dosti dela. Organizatorji so se lotili zahtevne naloge, ki je niso bili vešči, saj so prvič pristopili k novi obliki letovanj.
Kako izkoristiti »prijetno s koristnim«, je bila brez dvoma najzahtevnejša rešitev. Na pomoč so prisili prizadevni taborniki iz odreda Pustega gradu iz Šoštanja. Obljubili so veliko, ali bodo zmogli tako obsežno in zahtevno delo?
Dogovorjeno je bilo in začeli so...
KAJUHOV TABOR V SENCI GOZDIČKA
Na jasi pod vilo Široko pri Šoštanju je čez dan zrasel pravi tabor, s šotori, ograjo, vhodom in vsem kar mora pač tabor imeti. Določili so tudi mlada dekleta in fante — vsi so taborniki, ki bodo vodili taborjenje. »Tovariš Dušan De Costa bo taborovodja«, so odločili na enem izmed svojih sestankov šoštanjski taborniki »In ti Boža, boš vodila tajniške posle«, jc sledila druga zadolžitev. Potem so določili še ekonoma. Te posle je prevzel Jože Kaker. Za gospodarja so določili Jožeta Tonklija. Manjkalo je le še deset vodnikov. Za njih so se najtežje odločili, ker morajo biti res dobri in sposobni taborniki. Teh pa odred šoštanj-skih tabornikov nima malo. Končno je padla odločitev: Boris First, Alenka Kokot, Dušan Rebec, Franja Kac, Saša Kokot, Boris Stropnik, Lučka Potočnik, Tatjana Urek, Miran Koren in Majda Fece, bodo vodniki na taborjenju.
ZAČELI SO ...
»Prvi dan je potekal v negotovosti in vznemirjenosti«, je pripovedovala vodnica Alenka Kokot. »Tabor še ni bil povsem urejen in tudi delo z otroci, ki niso taborniki, je nekoliko drugačno, kot če imam pred seboj prave tabornike. Pa vendar, po mojem mnenju smo uspeli. Otroci so bili zelo poslušni in so se kmalu navadili delovnih navad, ki so svojstvene za nas tabornike. Če bi šla drugo leto spet na takšno taborjenje, me vprašujete? Brez pomisleka povem, da bom z veseljem zagrabila za takšno nalogo.«
Kako je potekalo življenje v taboru? Otroke so iz Velenja pripeljali z avtobusom ob 9. uri dopoldne v tabor, zvečer ob 19. uri pa so jih odpeljali spet
domov. V taboru so otroci tudi ^riikrat jedli. Za to so plačali starši le 5 dinarjev na dan.
Čeprav otroci niso bili taborniki, so se urili v taborniških veščinah. Najprej so šli skozi »gozdno šolo« in se spoznali s taborniškim delom in njihovo organizacijo. Zatem pa je sledilo še drugo delo. Postavljali so šotore, streljali z loki in zračno puško, prirejali lov na lisico, se igrali gozdnih iger, postavljali različne bivake in taborne ognje. Našteli smo le del njihovega dela. Otroci, ki so letovali, nas bodo prav gotovo dopolnili in našteli še celo vrsto drugih del, ki so jih opravljali v taboru.
Taborniki pa so otroke popeljali tudi na izlete. Obiskali so razvaline Pustega gradu nad Šoštanjem in odšli na pohod od spomenika do spomenika.
ALENKA KOKOT: »... tudi prihodnje leto bom z veseljem vodila skupine otrok na leto-tovanje.«
»Menim, da je letovanje uspelo«, je povedal taborovodja Dušan De Costa. »Taborniki smo želeli, da bi bili otroci vseskozi koristno zaposleni. Zato so bili naši dnevni programi sestavljeni tako, da so se otroci z veseljem vključili v delo in igre. Vse priznanje velja našim pridnim vodnikom. Za otroke so lepo skrbeli. Na taborjenju se ni nihče ponesrečil. Posebej moram povedati, da smo skupaj z organizatorji letovanja tj. občinsko zvezo prijateljev mladine res dobro sodelovali. V naš tabor je vedno prihajala njihova sekretarka tovarišica Ambroži-čeva in skupaj je nam pomagala sproti odstranjevati vse težave. Res je vladalo takšno pristno sodelovanje, ki ga taborniki že dolgo nismo bili deležni.
K nam v tabor so prišli tudi zastopniki družbeno-političnih organizacij iz Šoštanja in Velenja. Naj povem, da smo dobili od njih tudi pomoč. Mestna odbora SZDL Šoštanja in Velenja sta prispevala vsak po 300 dinarjev, turistično društvo Šoštanj 150 dinarjev. Svoj prispevek pa sta obljubili tudi kmetijska zadruga in krajevna skupnost Šoštanj. Občinski ko-
mite ZMS iz Velenja pa bo našemu odredu za nagrado kupil šotor.«
. .. IN TRUD JE POPLAČAN
Tovarišica Elfrida Ambroži-čeva se je pošteno oddahnila. Zaupati moramo, da je ideja o dnevnem letovanju otrok zrasla na njenem zelniku, skratka rodila se je na občinski zvezi društva prijateljev mladine. Čeprav brez izkušnje in brez otipljivega garanta, da bodo lahko sami taborniki uspešno vodili več kot tisoč otrok, je letošnje letovanje zelo uspelo. Tako meni tudi tovarišica Am-brožičeva in pravi: »Brez bojazni bomo tudi prihodnje leto skupaj s šoštanjskimi taborniki nadaljevali obliko dnevnih letovanj. Naš namen je, da izgovorjene obljube tudi uresničimo. Letošnjega letovanja brez izdatne pomoči delovnih organizacij ne bi bilo. Otroci bi ostali doma, večinoma prepuščeni sami sebi in ulici.«
Kot običajno je tudi tu /na začetku nastalo vprašanje od kod dobiti denar, da bodo lahko priredili letovanje. Delovni kolektivi so polni razumevanja priskočili na ipomoč. Naj zapišemo kdo je prispeval denar. Rudnik lignita je prispeval 3500 dinarjev, TGO »Gorenje« 1.000, komunalno obrtni center 300, komunalna banka 250 in občinski - sindikalni svet 1.500. Termoelektrarna pa je nudila brezplačen prevoz s svojim avtobusom. Rudarski šolski center pa je dal 180 žim-nic in 60 postelj, lesnoindustrijski kombinat iz Šoštanja pa 60 krajnikov. Na pomoč je priskočil tudi šoštanjski TVD Partizan. Za polovično ceno so se lahko otroci kopali v bazenu v Šoštanju. Društvo pa je odstopilo tudi taborni prostor. Vse priznanje pa velja tudi vodstvu osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja, ki je dalo na voljo kuhinjo, ne da bi morali organizatorji letovanja plačati najemnino.
Najbolj zadovoljni so seveda bili otroci. Njim je bilo letovanje tudi namenjeno. Vedri in zadovoljni mladi obrazi, ki smo jih srečali v taboru, so bili zadosten dokaz, da jim je letošnje letovanje ugajalo. To pa je tudi najboljši porok organizatorjem in vsem. da bodo drugo leto spet nadaljevali začeto delo. -In
Mladi lokostrelci
Družbeno -
politične
organizacije
delajo
po starem
delovnem
času
Medtem ko so uslužbenci občinske uprave, zavoda za zaposlovanje, zavoda za socialno zavarovanje in občinskega so-sodišča od ponedeljka dalje začeli delati po novem delovnem času, pa delajo do nadaljnjega v občinskih družbeno-političnih organizacijah velenjske občine tako kot so delali dosedaj.
Višjim forumom bodo predlagali naj bi bil njihov delovni čas v bodoče: poleti od 6. do 14. ure in v sredo popoldne do 16. ure; pozimi pa od 7. do 15. ure in v sredo do 17. ure. Ta predlog argumentirajo s tem, ker delajo tudi delovne organizacije po tem času. Občinska vodstva družbeno-političnih organizacij pa imajo svoje aktive in osnovne organizacije v delovnih kolektivih in imajo z njimi največ posrednih stikov.
vonje laoorov na posvciu
Otroci pred šotori
Tudi šotore in njihovo okolico je bilo treba urediti
Najmlajši postavljajo ogenj
Projektivni biro Velenje
razpisuje v šolskem letu 1968/69
-	eno štipendijo za študij na iakul-teti za gradbeništvo, I. letnik
-	eno štipendijo za študij na tehniški srednji šoli gradbeni odsek, I. letnik.
Prošnje sprejema tajništvo podjetja do 15. septembra 1968. Prošnji priložite izjavo o gmotnem stanju in dokazilo o uspehu v zadnjem šolskem letu.

Ravnatelju tovarišu Kordešu zasluženo priznanje
Prijetno se je srečati in razpravljati z ravnateljem osnovne šole Karlom Kordešem. Vse njegove misli so pri mladini, vse niti njegovih neizčrpnih hotenj vodijo v delokrog šole in učiteljskega zbora. Povsod bi nekaj ustvarjal, povsod to-variško svetoval in pomagal; vsem bi pomagal, razdajal bi se za zdravo rast mladega rodu, ki mu z učiteljskim kolektivom želi samo dobro. Dati-mlademu človeku potrebno izobrazbo, pripraviti ga, da bo Žejen po nadaljnjem izobraževanju, da bo spoštoval človeka, da zna s svojim delom in vedenjem ustvarjati toplino med ljudmi. Še več, še lepši ideali so ravnateljeva last. Težko jih je izpovedati z besedami, kajti čustva povedo več. In taka čustva budi tovariš Kordeš pri svojih učencih, pri prizadevnem učiteljskem zboru in pri vseh, ki ga poznamo in z njim sodelujemo.
Ob razmišljanjih o takihlju-deh se včasih sprašujemo, zakaj so samo nekateri ljudje taki? Da, zakaj so?
Karel Kordeš izhaja iz delavske družine. Štiri desetletja so minila odkar se je rodil v Slivnici pri Mariboru. Ko mu je bilo 12 let, so umrli njegovi starši. Mladost je preživljal v mladinskih zavetiščih in spoznal, da mu samo učenje lahko pomaga v življenju. Končal je nižjo srednjo šolo in potem srednjo tehnično šolo. Nekaj let je bil v raznih odgovornih službah. Naprej je želel, želel si je pridobiti poklic, da bi učil in vzgajal mladino, da bi živel za prihodnost mladega rodu, kajti njegova mladost je bila težka. Končal je višjo pedagoško šolo in služboval na šolah v Cirkulanah in v Rušah. Leta 1965 pa je prišel na osnovno šolo »Karel Destov-nik—Kajuh« v Šoštanju.
Tako pristen, delaven — ne-utrudljiv, tovariški, a tih in skromen je bil na vseh dosedanjih delovnih mestih. Ne^ kdo, ki je bil njegov učenec, mi je pred dnevi dejal: »Pri urah tovariša Kordeša smo bili srečni, komaj smo čakali, da pride k nam in bali smo se, da bi ga ne bilo.«
Tovariš Kordeš pa je aktiven tudi na delovnih področjih izven šole. Rad je med prirodoslovci, rad v naravi in ljubi slovenske planine. Njegov delovni dan je naporen, a če bi bil še 'daljši, bi ga srečali še na večih področjih dela.
Ne da se povedati s kolikšno skrbnostjo in doslednostjo je v pretekli zimi prevzel obvezo, da bo pomagal urediti zapuščino pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha. Okrog sebe je zbral ljudi, ki so mu pomagali in dosežen je bil uspeh. Ob obletnici pesnikove smrti je bila na šoli odprta Kajuhova spominska soba. To je bila velika dragocenost slovenskega naroda in velik ponos prebivalcev šaleške doline. Besede so pre-skope, da bi z njimi lahko opisal prizadevnost, marljivost in vztrajnost ter neuklonljivo voljo tovariša Kordeša. Samo bežne podatke sem lahko navedel o požrtvovalnem prosvetnem in družbenem delavcu, o vzorniku Karlu Kordešu.
In kolikšno navdušenje in odobravanje je bilo pri učiteljskem zboru, ko je v sredo, dne 28. 9. 1968 podpredsednik občinske skupščine tovariš Drago Tratnik v imenu predsednika republike prizadevnemu ravnatelju šole podelil odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Da, tovariš Kordeš je zaslužil tako priznanje in z radostjo izrekamo tople čestitke!
Stane Zula
POSEBNA osnovna šola JE bila pohvaljena
»Vse je lepo urejeno in želel bi, da bi tako ostalo še naprej. Naj se dobra organizacija obdrži še naprej, ker bo šola dobila nove naloge v okolju. Pohvalim celotni učiteljski zbor, posebno pa vodjo ravnateljico, Lejo Lukičevo, ki zna delo organizirati, voditi in pravilno dokumentirati.«
Te besede je povedal direk- iz oddaljenejših krajev Šmart-tor zavoda za prosvetno — pe- nega ob Paki, Belih vod, Za-dagoško službo Celje, Oto vodnje, Raven, Plešivca, Cir-Pungartnik, na zaključni kon- kovc, Šentilja itd. Celo izobra-ferenci 17. maja letos, ko je ževalna skupnost Mozirje na-navajal rezultate teamskega vezuje stike, da bi velenjska pregleda posebne osnovne šole šola pokrila tudi njihovo ob-Velenje.	močje. Naloga je zahtevna tem-
Učitelji v osnovni šoli kmalu bolj zato, ker bo v prvi vrsti začutijo, da nekateri učenci ne potrebno rešiti vprašanje in-morejo slediti pouku in doje- tematske ali rejniške nastanit-mati programa, kakršnega je ve učencev v neposredni bliži-dolžna uresničevati osnovna ni šole oziroma dislociranega šola. Včasih so bili taki otroci, oddelka v mozirski občini, brez krivde učitelja, prepušče- Toda šola in drugi dejavni-ni zaostajanju v enem in istem ki, ki so jo doslej podpirali, razredu. Po osmih letih šolanja dajejo upati, da bo postopno so običajno obsedeli v 2. ali 3. mogoče tudi to uresničiti, tem-razredu. Prizadet pa ni bil sa- bolj, če bo prisotna misel, ki mo učenec, ampak ves razred, jo je ob koncu že omenjene ker zaradi starostnih razlik in konference povedal prof. Pod-prevelikih .razlik umskih zmog-
javoršek: »Ideal dela v posebni šoli je habilitacija v smislu kompleksnega usposabljanja. Kompleksna habilitacija želi zagotoviti psihično prizadetemu otroku primerno socialno in poklicno prilagoditev, uravnovešeno osebnost, splošno zdravje in blaginjo. Pri tem ima psihopedagoška dejavnost v šoli v smislu smotra in nalog fizične, intelektualne, politične, moralne in estetske vzgoje pomembno vrednost, učiteljevo delo — če je taik učitelj na mestu — pa še posebno veljavo. Po dosedanjih rezultatih smatramo, da ima delovna skupnost posebne šole Velenje vse pogoje, približati se tem idealom.«	%
ljivosti učencev, pouk ni ostal brez motenj.
Učitelji so bili prisiljeni iskati posebne sešitve za take učence. V naši občini so jih pred kakimi 12 leti našli v tem, da so pri večjih osnovnih šolah ustanovili posebne oddelke. Premiki v družbi in z njimi vse večje zahteve v učnem procesu pa so zahtevali še več, namreč ustanovitev posebne osnovne šole, jo uzakoniti in ji dati program, ki ustreza umskim sposobnostim psihično prizadetih otrok. Iz takih potreb je bila v središču prej omenjenih oddelkov pred desetimi leti ustanovljena tudi posebna osnovna šola Velenje.
Do danes je prebrodila velike težave v zvezi s prostori, opremo in učili, pa tudi če bi vse to imeli, je manjkal, najvažnejši, nepogrešljivi učitelj, to je učitelj, ki je bil sposoben poučevati psihično prizadete otroke (ortopedagog).
Hotel PAKA
VELENJE
0 Mednarodni barski program
0 Strip-teas Strip-teas
9 Vsak dan
razen ponedeljka
MOPEDISTI PREBERITE — MOPEDISTI PREBERITE
PODALJŠAJTE REGISTRACIJO MOPEDOV
Oddelek za upravno politične zadeve skupščine občine Velenje obvešča vse lastnike mopedov, da bomo podaljševali letne registracije mopedov od 16. do 24. septembra 1968 v prostorih avtoparka rudnika lignita Velenje. Tu bo tudi komisija za tehnični pregled iz Šempetra v Savinjski dolini. Podaljšanje registracije bo vsak dan od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure. V soboto, dne 21. septembra registracije ne bo.
Lastniki mopedov, ki so svoje mopede registrirali lansko leto — v času od 18. do 27. septembra — morajo v tem času spet podaljšati registracijo mopedov. Pro-__ simo, da pridete na registracijo v istem času kot lani. ' Tisti, ki sq. registrirali poprej, naj pridejo prej. Vsakdo mora imeti s seboj prometno dovoljenje in karton tehničnega pregleda, denar za plačilo taks, obveznega zavarovanja in za plačilo cestne pristojbine. Cestna pristojbina znaša po odloku o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila, 25 dinarjev. Ker je bila cestna pristojbina uvedena s 1. 1. 1968, mora vsak ob podaljšanju registracije plačati še razliko, t. j. do septembra letošnjega leta, kar znaša za devet mesecev 18,81 dinarjev. Lastnik mopeda bo torej plačal 43,81 dinarjev cestne pristojbine in 35 dinarjev obvezuega zavarovanja.
V tem času bodo lahko registrirali mopede tudi tisti, ki iz kakršnegakoli razloga tega doslej niso storili in oni. ki iinajo nove mopede.
Občane prosimo, da pridejo na podaljšanje registracije v omenjenih dneh, ker bodo sicer morali na tehnični pregled v Celje, Šempeter ali Slovenj Gradec. Kdor pa ne podaljša registracije v enem mesecu po izteku veljavnosti registracije, mu bomo odvzeli evidenčne tablice.
Oddelek za upravno, politične zadeve SOb Velenje
Toda kljub vsem oviram smo danes priča razveseljivemu razvoju naše posebne šole in z njo skrbi za te otroke.
Danes je v šolo od 1. do 8. razreda vpisanih 70 dečkov in 32 deklic. Poučuje jih 8 učiteljev, od tega trije diplomirani ortopedagogi, 4 učitelji, ki bodo kmalu (izredno) doštudirali defektologijo na pedagoški akademiji in 1 učitelj. V letu 1967 je šola končno dobila tudi svoje prostore v nekdanji stanovanjski zgradbi rudnika lignita Velenje. Šola, ne le da uči otroke in jih vzgaja, temveč rešuje v veliki meri tudi njihove socialne razmere. Po končanem šolanju skrbi celo za njihovo zaposlitev, skratka, več kot bi bila redna dolžnost šole.
Pohvala, ki jo je šoli dala prosvetno-pedagoška služba ni brez resnične podlage, je torej iskrena in zaslužena. Največji delež za to gre gotovo ravnateljici Leji Lukičevi, njeni vnemi, nesebičnosti in zmožnosti. Veliko oporo pri tem znotraj šole je imela v celem učiteljskem zboru, zunaj nje pa v ravnateljih in učiteljih osnovnih šol, v prosvetno-pedago-škem svetovalcu, prof. psihologije A. Podjavoršku (pred njim Verbotnu), v socialni delavki občine Franji Koroščevi, tajniku izobraževalne skupnosti Stanetu Žuli in končno rudniku lignita, ki je bil pripravljen pod zelo ugodnimi pogoji odstopiti svojo zgradbo za potrebe posebne šole.
Glasbena šola Velenje
bo vpisovala učence vseh razredov in pripravnike v Šoštanju in Velenju in sicer v 0 četrtek 5. septembra 0 petek 6. septembra obakrat od 9. do 11. in 16. do 18. ure. Šola bo imela v šolskem letu 1968/69 naslednje oddelke: klavir, violino, harmoniko, pihala, trobila, izrazni ples, kitaro, blok flavto, solo petje in pripravni oddelek.
Naknadnega vpisa ne bo!
Starši, omogočite svojim otrokom glasbeno izobrazbo in s tem lepše življenje.
meti, da ni na voljo dovolj denarja za vzdrževanje javnih komunalnih naprav.
„ .	Zlasti jih žulijo slabe ceste.
Pogovarjati se s clove- Tovariš Mavsar je rojen	Letos bodo luknjičaste čekom, ki je jjredan svojemu blizu Krškega. Že 1931. le-	S(e znatno popravili, ker delu in dejansko ves dan ta je odšel v Zabukovico in	je občinska skupščina na-Živi s podjetjem v katerem se zaposlil zunaj jame. Bil	menua Več denarja. Pri ko-dela in katerega vodi, je iz- je droban deček, vendar	munaino obrtnem centru redno zadovoljstvo. Zato tu- čvrst in vztrajen. Ko je do-	pa so se tLl(n mehanizirali di Pogovor z direktorjem polnil 18. leto je začel ru-	Predsednik naše občinske Rudijem Mavsarjem ni bil dariti. Kmalu pa so pred-	skuDSČi - , , drugega kot sklop poslov- postavljeni uvideli njegovo
;„ bistrost in ga poslali v ru-	ZZ za zalluge za
J?11 sli	narod s srebrnim vencem,
KUCll	s katerim ga je odlikoval
A/fnvcnv	predsednik SFRJ. To je
lVILl Vodi	častno priznanje njegove-
, , „ , „ ,.	mu delu in hkrati vzpod-
dar^o solo v Celje. Zatem	buda da ho še	■ deM
je 1938. leta pnsel v Vele-	in pomagal skupaj s svojim
nje. Najprej je bil v velen,-	Movnim kolektivom
skem rudniku nadzornik,	ustvarjati našo nadaljnjo
nazadnje pa je bil sej ja-	lačrtano pot. -In momerstva. V tem rudniku je bil V času največje rasti in izgradnje, ko so prebijali v novo jamo in gradili jašek v Prelogah.
Potem pa so pred njega
namernih graj. Le s težavo sem pogovor navezal na življenjsko plat njegove biti', na njegovo mladost in osebno razvedrilo.
Verjamem, tega slednjega pri tovarišu Mavsarju skorajda ni. Če vemo, da je začel razvijati v Velenju novo dejavnost, ki je ob naglo rastočem mestu postajala vedno ,pomembnejša, potem ni bilo časa še za kaj drugega. Komunalno podjetje je začelo pod njegovim vodstvom delati s 36
zaposlenimi, zdaj pa jih za- postavili nove zahteve. 1. ju-poslujejo že 170. Brez dvo- lija. 1961. leta je prevzel
tna so naraščale tudi naloge. Zato je bilo najprej potrebno utrditi notranjo organizacijo, vzporedno s tem pa so morali prevzemati na
direktorske posle v novo nastajajočem komunalnem podjetju. »Nisem rad zapustil rudarski kolektiv, vendar obljube so me zvabile,«
svoja ramena tudi razveja-	je povedal tovariš Mavsar.
no komunalno dejavnost.	»Zdaj sem že več let tu in
Toda moj sobesednik se ni	zadovoljen sem.«
ustrašil zahtevnega dela.	Spet sva bila pri komu-
Že od rane mladosti mu ni	nali. Čeprav se je komunal-
bilo življenje postlano sa-	no obrtni center močno raz-
mo s cvetjem, vmes je bilo	vil, so težave še vedno na
tudi trnje.
dlani. Občani nočejo razu-
OBJAVLJAMO:
POJASNILO UPOKOJENCEV IZ VELENJA NA »ODPRTO PISMO DU SRS
6. junija je bilo objavljeno v Delu, da je skupščina društva upokojencev v Velenju ustanovila samostojno društvo upokojencev. 28. junija pa smo na zahtevo odbora društva upokojencev to objavo novinarja Dela okarakterizirali za netočno, zaradi česar je bil objavljen nov prispevek s pojasnilom »Upokojenci društva upokojencev Velenje želimo sodelovati z glavnim odborom društva upokojencev SRS v Ljubljani«. Tako je sklenil tudi občni zbor; to je razvidno iz pravil društva upokojencev Velenje. Citirano: »DU Velenje je član društva upokojencev SRS s sedežem v Ljubljani.«
Toda pri registraciji društva upokojencev Velenje in najbrž zaradi netočnih in nejasnih navodil smo imeli resne težave. Člana prejšnjega odbora društva upokojencev Velenje sta bila 17. marca 1968 pri tovarišu Kovaču, predsedniku DO SRS, zaradi registracije podružnice DU Velenje kot pravne osebe zavoljo normalnega in zakonitega poslovanja s SDK. Pojasnilo tovariša predsednika je bilo ustno in pismeno z dne 17. junija z dopisom št. 135/68-1, v katerem je rečeno — citirano: ». . . da predložite dva izvoda pravil DU SRS s prošnjo, da se vaša podružnica DU Velenje registrira kot pravna oseba..«
Na osnovi ustnih pojasnil tovariša Kovača je odbor DU Velenje vložil pri SDK Šoštanj vso potrebno dokumentacijo. SDK je vlogo zavrnila s pripombo, da je potrebno opraviti re-
preteklosti, čeprav je po sklepu DU Velenje določeno, naj bi se ti problemi uredili do junija tega leta. Upamo, da bomo to vprašanje, če je problem, rešili v naslednjem obdobju z medsebojnim sodelovanjem.
V »odprtem pismu« — če ga lahko tako imenujemo — se predvsem obravnava avtor članka, na osnovi katerega je v rubriki DELA Pisma bralcev pisal o soglasju, z DU Velenje. Ce je odgovor namenjen avtorju, potem ni bilo treba »odprtega pisma«. Ker pa smo sodelovali vsi člani odbora, si lastimo pravico, da na ta vprašanja odgovori tudi odbor.
Na občnem zboru DU Velenje sta biila prisotna dva republiška delegata, vendar ni bilo slišati nikakršnih poročil o proračunu republiškega odbora DU SRS. Tudi na zadnji seji 6. junija 1968 delegat ni mogel poro-
gistracijo pri ta jništvu za notranje Sati. o dejanskih ^stroških izvoda ča-zadeve občine Velenje ker bi si s	~	J ll" »-*—.
tem pridobili status pravne osebe, »lastni žiro račun«.
Zaradi težav pri registraciji smo se obrnili na oddelek za upravno politične zadeve pri skupščini občine Velenje. Zaradi nerazčiščenih pojmov o registraciji podružnic je odgovorni občinski organ zaprosil republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani za pojasnilo. Republiški ■ sekretariat za notranje zadeve pa je z dopisom št. 11/11-024/57-68 z dne 4. aprila 1968 obvestil SOb Velenje kakor tudi DU SRS v Ljubljani o zakonskih predpisih pri registraciji podružnic. Ta tolmačenja so bila objavljena tudi v GLASNIKU 20. aprila 1968. DU SRS
v Ljubljani pa je na osnovi gornjih pojasnil T.NZ sporočilo le naslednje: »Vsa društva, ki zaradi svojih dejavnosti potrebujejo statuis pravne osebe, naj se ravnajo po tem navodilu!« V zvezi s tem je nastalo vprašanje, kdo je pristojen, da daje točna navodila o registraciji podružnicam. Prav gotovo bi moralo biti to delo koordinirano med DU SRS in republiškim sekretariatom za notranje zadeve v Ljubljani, da bi bila navodila natančna in v skladu z zakonskimi predpisi ter enotna za celotno območje Slovenije in SFRJ.
V ponedeljek, 29. junija se je na popoldanski izmeni pripetila v rudniku lignita delovna nesreča. V vzhodni jami sta se z ogljikovim dvokisom zastrupila 49-letni kvalificirani strelec Adolf Malovšek in 46-letni kvalificirani kopač Anton Pavlic.
Ljudje so bili več dni pod vtisom te hude rudarske nesreče. Zato je bilo slovo na pokopališču v Podkraju pretresljivo. V poslovilnem prostoru se je od tragično preminulih rudarjev Območje "ki ga zajema šola Poslovil v imenu občinske skupnosti in občanov najprej Miha pa žal še ni zaključeno. S tem v Valenci. Zatem pa se je poslovil od članov rudarskega kolek-zvezi čakajo šolo in občino še *>va še Ciril Grebenšek.
Ob zvokih rudarske godbe so skozi špalir črno unifor-
Nadalje pojasnjujemo tudi to da se je zastopnik DU SRS pred občnim zborom DU Velenje na izredni seji odbora 24. aprila 1968 obvezal, da bo uredil vprašanje registracije DU Vele-lenje pri republiškem odboru DU SRS ter da nas bo o tem obvestil še pred občnim zborom naše podružnice. Te .„„ „„ naloge delegat ni uresničil, zato je ° w" v! bila podružnica prisiljena ukrepati po sPevKa va-zakonitih predpisih in po lastnem preudarku. Izdelali smo svoja pravila in se registrirali pri TNŽ v Velenju ne kot podružnica, temveč ikot društvo upokojencev s 1080 člani. Mnenja smo, da smo društvo upokojencev Velenje, ne pa društvo gobarjev, ptičarjev itd., kakor citira v pismu tovariš Kovač. S takim številom članov predstavljamo ne samo društvo, temveč tudi del aktivne socialistične skupnosti, katerega cilji so enaki vsem dejavnikom graditve novih, boljših odnosov in naporov v izvajanju gospodarske in družbene reforme v okviru naše skupnosti.
Pripravljeni smo sodelovati pri upokojenski strani, ki izhaja enkrat na
sopisa, niti o delitvi drugih sredstev za funkcionalno dejavnost, honorarje, najemnino itd. Žal nam je, da republiški delegat DU SRS takih stvari ne more prikazati.
V zvezi s poslovanjem in odvajanjem sredstev upokojencev zaradi vzajemne samopomoči imamo nekaj pripomb k vašemu in našemu delu. Republiški delegat je na skupščini prosil za sklep, da se članarina za vzajemno pomoč poveča za 100 odstotkov. CIani so pripomnili, da se adekvatni znesek ne povečuje adekvatno izplačilu. Od sedanjih 340 dinarjev bi se izplačevalo le 600 dinarjev; od kod razlika? Normalno bi bilo, da dobijo upokojenci zavarovanci za 100 odstotkov višjo zavarovalnino, to se pravi 680 dinarjev. To razliko sta' republiška delegata tolmačila, vendar menimo, da analitika umrljivosti ni točno ugotovljena. Zato so se javile tudi razlike pri izplačilu, za kar bi moral imeti republiški odbor DU točno analitično stanje.
Gotovo ni bilo prav, da je dal delovni predsednik občnega zbora DU Velenje predlog o povečanju prispevka za VS na glasovanje, ker je to le stvar zavarovancev, ki jih je v našem društvu včlanjenih 790! Ti so edini upravičeni odločati o 100 odstotnem povečanju prispevka. Zaradi tega je bila ustanovljena sekcija zavarovancev, katere naloga je, da izvede anketo. Verjetno bi bilo umestno, da bi jo izvedle vse podružnice in društva upokojencev. Najbrž republiška delegata na skupščini v Velenju nista razmišljala, kdo ima pravico do glasovanja o povečanju pri-
DU Velenje je vse do sedaj, in verjetno bo tudi v bodoče, odvajalo
sredstva za VS, ne moremo pa razumeti, da odbor DU SRS v »odprtem pismu« poziva članstvo k odcepitvi. 13. člen republiškega pravilnika take možnosti ne citira, to je kot kaže, spregledal tudi tovariš Kovač. Po takem načinu bi se moral menjati pravilnik DU SRS, to bi bila vsekakor demokratična pridobitev. Pripominjamo pa, DU SRS po zakonu nima pravice, da bi si ob izstopu ene organizacije pridrževalo pravico do vloženih sredstev zavarovancev upokojencev.
Menimo tudi, da je treba posvetiti večjo pozornost volitvam funkcionar-
mesec v Ljubljanskem dnevniku, saj	jev. Dogaja se npr., da delegate krat-
to naši upokojenci prav radi berejo	ko malo imenujejo, čeprav 32. člen
vendar nam še vedno ni znano, ko-	v pravilih DU SUS točno pojasnjuje
likšni so efektivni stroški za izvod,	način izvolitve delegatov za občni zbor
čeprav nam je znan okvirni finančni	DU SRS. To se je dogajalo pri nas
znesek za te namene. Radi bi točno	že 12 let, verjetno pa je takšna prak-
vedeli: koliko za časopis, koliko za	sa tudi drugje. Funkcionar z dolgo-
drušlvo za normaLno poslovanje. Ver-	letnim mandatom ponavadi izgubi
zapletene naloge. V nadaljnjem razvoju bo namreč treba miranih rudarjev prenesli krsti v grobova, kjer so zapeli zalo- "e\no to ni veiikazahteva. še vedno pravilen odnos do pravnih norm. zajeti V posebno Šolo Še otroke stinko Še pevci moškega zbora Kajuh.	odvajamo enak del sredstev kot v To je pokazala praksa tudi pri dru-
gih organih. V takih razmerah i čudno, če se ignorira ustava ter i ne spoštuje pravil in zakonov, kat rih cilj je zagotoviti družbi in nji nim članom demokratično delovanj Če se kdo takšnemu stanju upira, [ imajo za problematičnega, če je t kih ljudi več, je to »najožji krc ljudi«, njihovi predlogi in izjave [ so le »podtikanja«, kot je napisal a tor članka V čigavem interesu je pr mik (Lj. dnevnik 18. 6. 1968).
V istem članku je avtor tudi dv mil o pravilnosti finančnega poslov nja društva in bifeja, in to še čls 10 DU SRS. Ta tovariš točno ve, c obstaja bife šele od 1. 1. 1968, medte ko je. Uilo , blagajniško poročilo pi kazano za dve leti; s tem je bil avti podrobno seznanjen na seji DU Vel nje 6. julija 1968.
Cilj člankov Odprto pismo društi upokojencev Velenje in V čigavem i teresu je premik? je verjetno le de informiranje in zastraševanje člani ter podružnic DU SRS. Bralci lahl sami presodijo, komu je do dem kratičnih notranjih odnosov, do p štenosti in ne nazadnje do izvajan družbene reforme.
Sama registracija DU SRS ne da podružnicam DU nobene zakonske c nove, da bi ie-te postale pravne os be in si tako zagotovile lastnins pravice. Kljub mnogim prošnjam glavni odbor DU SRS še do dan nismo prejeli točnih navodil za rej stracijo velenjske podružnice. Tu to kaže na slab odnos glavnega odb ra do svojih članov. Naj citiran izjavo delegata IO: »Izvršni odbor F DU v Ljubljani bo registriral vsa e ša društva. Pri registraciji ni v r varnosti premoženje društva, kolik se to nanaša na pobrano članarin ampak bo SDK vodila samo eviden dotacij občine in drugih podjeti Smešna je tu bojazen za denarno pi moženje. Kaj pa drugo premožer ki ga imajo podružnice? Ali so f družnice zakoniti lastniki svojega pi moženja? Takoj vemo, da niso. I družnice namreč niso pravne ose in zato pred sodiščem ne morejo b zakoniti lastniki svojega premožen Interna registracija podružnic je : lo negotova, to smo se osebno p pričali pri nekaterih naših podruž cah.
Mnenja smo, da je skrajni čas, vsi organi DU SRS resno razmisl o svojem delu. postopkih, ki jih vajajo, in da take dezinformacije pritiski na posamezne podružnice društva niso v skladu z današnj družbenim razvojem in da bodo na tele na splošen odpor, ne samo po meznikov, temveč vsega članstva tudi občin, ki dajejo večja sredst' da bi imeli upokojenci svoj kotiček
Z ozirom na izvajanje tovariša B vaač dajemo manjšo pripombo gle dotacije. Strinjamo se s perspekti VI. kongresa sindikatov. Kar pa i staja, obstaja že mnogo let.
Ni nam znano, kaj vse so razpri Ijali v komisijah na VI. kongresu s dikatov v Beogradu o reelekciji mandatni dobi DU. Prav tako nisi prejeli v obravnavo nobenega gra va, kot je že nekaj let praksa dru; družbeno-političnih organizacij, tako se lahko izkristalizirajo stali: posameznikov in odborov.
Na koncu: glavni odbor DU S naj pokaže tudi sam več pobude v j nosu do terenskih podružnic, pos no z osebni;ni obiski in razgovori, so vedno zaželeni ter mnogokrat i peljejo do hitrih in obojestran; ugodnih rešitev raznih problem Mislimo tudi, da ima vsak član d štva enake pravice in tudi dolžno ne glede na to, koliko let je v poko
P. S. Po občnem zboru'DU Vele od 1968 dalje opravljajo vsi člani bora (predsednik, tajnik in dru svoje delo redno in brezplačno, lahko s prihranjenimi sredstvi za tovimo lepše in rekreativno življe starejšim upokojencem. Tako pret deva tudi pravilnik DU SRS, člen Ce se vse podružnice — društva r najo po teh pravilih, opravljajo tem humano dolžnost.
Izvršni odbor DU Vele
t

Skupščina občine Velenje — Oddelek za upravno politične zadeve.
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku, z najdenimi! predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek iza upravno politične zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na lobmočju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti.
I.	Moped znamke »Coli-bri« T-03, plave barve, najden v Družmirju;
Z. moško kolo znamke »Alpes«, plave barve, najdeno v Šoštanju;
3.	moško kolo' znamke »Rog«, rjave barve, najdeno v Šmartnem ob Paki;,
4.	žensko kolo znamke »Rog«, sive barve, najdeno v Šoštanju;
5.' moško kolo znamke »Šport«, črne barve, najdeno v Šoštanju;
6.	moško kolo znamke »Partizan«, črne barve, najdeno v Šoštanju;
7.	moško kolo znamke »Rog«, najdeno v potoku Pečovnica pri Šoštanju;
8.	dvoje sank, ■ ukradenih v Velenju;
9.	kolo motornega kolesa »Prima«, ki je bilo zaseženo ;
10. žensko kftlo znamke »Rog«;
II.	žensko kolo brez znamke;'
12.	moško kolo znamke »Rog-Šport«;
13.	moško kolo znamke »Rog«;
14.	moško kolo '\znamke »Rog«;
15.	moško kolo znamke »Vambler«.
Prosimo lastnike • najdenih predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za upravno politične zadeve skupščine občine Velenje v roku 12 mesecv po objavi tega razglasa. Po tem roku bodoči predmeti last družbenega premoženja. /Najdene predmete lahko* dvignete vsako ^sredo popoldne. Načelnik Martin Tovornik, s. r.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
RAZPISUJE
1.	Začetni in nadaljevalni tečaj
nemškega in angleškega
jezika,
— začetni tečaj
francoskega in italijanskega jezika.
Tečaj traja 4 mesece, glede časa bo pouk prilagojen željam slušateljev.
2.	Osnovno šolo za odrasle VII. in VIII. razred.
3.	Štiriletno ekonomsko srednjo šolo za odrasle.
Prijave sprejemamo v upravi Del. univerze Velenje, Titov trg 2, vsak delovni dan od 8. do 12. ure in ob ponedeljkih še od 16. do 18. ure. Telefon št. 85-153.
Pohitite z vpisom, posebno v ekonomsko srednjo šolo, ker se bo pouk začel že v drugi polovici septembra.
Uprava
V ZAGREBU GRADIJO TOVARNO NA KLJUČ
Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad zaposluje okrog 700 ljudi in se uvršča med sred-njevelika gradbena podjetja. Vegrad je nastajal in se razvijal v razmerah, ko se je v Velenju veliko gradilo. Zadnja leta pa je pričelo primanjkovati dela doma in Vegradovi ljudje so morali pogledati tudi izven občinskih meja. Najprej so še preusmerili na bližnjo okolico — v Gornjo Savinjsko dolino, Celje in Laško.
Na Zitnjaku je postavljena tabla z napisom slovenske gradbene
firme
Zapletena gradbena konstrukcija nove tovarne, ki jo v Zagrebu gradijo Vegradovi ljudje
Še lahko zamenjate potrdila o znanju cestno ■ prometnih predpisov
Od republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS smo prejeli pojasnilo zveznega sekretariata za notranje zadeve v zvezi z zamenjavo in podaljšanjem vozniških dovoljenj in potrdil o znanju cestnopromet-nih predpisov po določbah pravilnika o vozniških dovoljenjih (Uradni list SFRJ, št. 30/67).
Vozniška dovoljenja, ki so potekla od aprila 1965 do uveljavitve pravilnika o vozniških dovoljenjih, tj. do 20. julija 1967, je bilo potrebno podaljšati v roku enega leta ko je začel veljati ta pravilnik, zato jih je šteti za veljavne do 20. julija 1968. Po tolmačenju zveznega sekretariata za notranje zadeve pa lahko občinski organi, pristojni za notranje zadeve, upoštevajo določila 16. člena tega pravilnika, ki določa: »če 'voznik ne prosi za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v enem letu od dneva, ko mu je iztekla veljavnost, se dovoljenje razveljavi.« Torej lahko še po tem tolmačenju tudi tisti zamenjajo vozniško dovoljenje do 20. julija 1969.
Prav tako pa se uporabijo določila 16. člena pri potrdilih o znanju cestnoprometnih predpisov, katerih rok zamenjave je bil po 31. členu pravilnika o vozniških dovoljenjih do 31. 12. 1967. Torej je možno zamenjati • potrdilo o zjnanju cestnoprometnih predpisov še do 31. 12. 1968. S tem navodilom pa je razveljavljeno navo-
dilo republiškega sekretariata za notranje zadeve, da se od 30. 4. 1968 dalje ta potrdila ne smejo zamenjati razen tistim, ki so bili v vojski, v inozemstvu na začasnem delu ali ves čas hudo bolni.
Vabimo torej občane, ki še niso zamenjali potrdila o znanju cestnoprometnih predpisov za vozniško dovoljenje A kategorije, da jih zamenjajo do 31. 12. 1968 s- tem, da predložijo zdravniško potrdilo in 2 sliki.
Oddelek za upravno politične zadeve SOb Velenje
V odstavku
VELENJE - Za skupino 55 ameriških izseljencev, ki so na obisku v svoji stari domovini bili tudi v Velenju, so v hotelu Paka priredili »Polka par-ty«. Popoldne so si izseljenci ogledali Velenje, ki je nanje naredilo močan vtis. Zatem pa so odšli na zabavo v hotel, kjer sta jim igrala domači ansambel in zabavni orkester »Expo-klub« iz Prage, ki letos redno nastopa v velenjskem hotelu.
Razmere pa so od njih zahtevale še več. Delo so si poiskali v Zagrebu, Karlovcu in Beogradu. Povsod so sprejeli večja naročila. Od njih samih, predvsem od kakovosti opravljenih del, pa zavisi nadaljnji prodor na ondotnih področjih in nova gradbena naročila. Namenili smo se na delovišče v Zagrebu, da bi videli in zvedeli kaj počno Vegradovci v tem kraju.
GRADBIŠČE NA ZELNIKU
Preživeti dan med Vegradovci je prav svojstveno doživetje, posebno, če človek obišče gradbišče, ki je hkrati tudi njihovo bivališče. Vodje gradbenih del in delavci, ki delajo v Zagrebu, pa so za Vegrad opravili povrhu vsega še pionirski korak. Gradnja, ki so jo prevzeli v Zagrebu, je prvi posel Vegradovih ljudi izven slovenskih meja. Tu so začeli brez izkušenj in poznanstva kot Robinzonci na osamljenem otoku.
Zdaj so z deli že pri koncu. Objekt bodo zgradili do 1. novembra letos. Sami pa trdijo, da bodo delo opravili še 15 dni prej. In potem? Ce so uspeli, bodo gotovo dobili nova naročila ...
Ljudje s tega gradbišča pa vedo marsikaj. Tu na Zitnjak, kjer se dviga nova tovarna, so prišli ko je na njivi rastlo zelje in stale tri stare hiše.
Bila je jesen in letni čas je povzročal še dodatne težave. Postavili so barake za prebivanje, potem pa začeli s pripravljalnimi deli.
Zdaj njive z zeljem ni več. In tudi treh hiš ni. Vegradovci pa so na tem prostoru zgradili livarno, kotlarno,-, remontno halo, pomožne delavnice, upravne prostore in garderobe novega tovarniškega poslopja za podjetje SILA iz Zagreba. Vsi objekti z okolico stojijo na površini 40 tisoč kvadratnih metrov,
NAROČNIKU BODO IZROČILI KLJUČ
Naročilo je bilo zahtevno in verjetno so prav zaradi tega uspeli. Naročnik je hotel imeti tovarno z vsemi potrebnimi objekti in urejeno okolico. Izvajalec se je lotil res zahtevnega dela. Skupaj z velenjskim projektivnim birojem so izdelali načrte in ponudili lastno rešitev, ki se je močno razlikovala od desetih ostalih ponudnikov (to so bila sama renomirana podjetja iz Hrvatske) in bila zavoljo tega cenejša.
Za Vegrad pa je bilo naročilo pomembno, saj velja investicija 7 milijonov 250 tisoč dinarjev.
TIPALKE SE ŠIRIJO
Dober glas seže v sosednjo vas. Tako je bilo tudi z Ve-gradom. Kmalu so v Zagrebu dobili prve ponudbe. Za Čistočo iz Zagreba gradijo garaže za 44 kamionov, katerih gradbena dela veljajo 750 tisoč dinarjev. Na Vukomercu pa delajo po konstrukciji svojega projektivnega biroja skladišče za trgovsko podjetje MER-KANTILE. Skladišče bo zaprto, ogrevano in zgrajeno na površini 1.600 kvadratnih metrov.
Vodja gradbišča v Zagrebu Venčeslav Svoljšak, diplomirani gradbeni inženir, je povedal, da iščejo v Zagrebu še druga dela. »Lahko povem, da smo si sedaj v Zagrebu že ustvarili ugled, zato sem prepričan, da bomo še dobili nova naročila,« je dejal ing. Svoljšak.
Res je, da v Zagrebu veliko gradijo. Vedeti pa je tudi treba, da je v Zagrebu še najmanj 20 takšnih podjetij kot Vegrad. Torej vladajo v mestu
Vodja gradbišča v Zagrebu VENČESLAV SVOLJŠAK, dipl. gradbeni inženir
razmere, ki nujno terjajo hitra, kakovostna in cenena dela.
'oiaa raiiafVN
POTEM PA...
Ne moremo se znebiti vtisa, da Vegradovi delavci s svojo prizadevnostjo in dobro opravljenim delom želijo resnično ustvariti v Zagrebu renome
svojemu podjetju. Ker vedo, da je čas zanje zelo pomemben dejavnik, zato delajo po enajst ur na dan. Delovodja Leopold Škotnik je povedal: »Vsi skupaj se zavedamo kakšno nalogo smo prevzeli, ko so nas na upravi poslali v Zagreb. Samo od našega dela zavisi, če bomo tu dobili nova gradbena dela. Gradnja je težka in zahteva dober beton in precizno delo. Montažne loke, betonska okna in nosilce smo naredili sami na gradbišču in jih nato montirali. Objekt iz armiranega betona je nov in zahteven način gradnje. Vendar sc naši delavci odpovejo tudi razvedrilu in pridno delajo.«
Pa vendar imajo v naselju, ki je zraven gradbišča, urejeno življenje. V lepih barakah prebijejo del svojega prostega časa. Vsak izmed njih je prispeval šest delovnih ur, da so si z zbranim denarjem kupili televizor. Večkrat pa jim uprava priskrbi tudi filmske predstave.
Tako delajo Vegradovi delavci v Zagrebu. Njihov delovni dan je ves prežet z delom. In verjemite, težavno je in ni jim lahko.	— ln
Delovodja ŠKOTNIK in vodja kadrovske službe KUKAVICA rešujeta socialne in kadrovske zadeve na delovišču
Delo na višini
V skupini, ki je montirala več kot 60 betonskih lokov, so bili NIKOLA IVUŠIC, IVAN SLAVlCEK, ADI OPERCKAL in DRAGO ILIC
D iplomatski sprejemi v Moskvi so strahotno pomembni, ne samo zavoljo odlične hrane in obilice pijače, marveč tudi zato, ker večina tujih opazovalcev na njih izve, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi.
Bil sem na cocktailu v nekem veleposlaništvu in osupnil, kakše sklepe so izvlekli iz njega poklicni kremljolOgi. Takole je tekel pomenek po sprejemu, ko so začeli primerjati svoje beležke.
»Ali ste opazili, da je Golovski prišel za Kubinskim?«
»To je zanimivo, ker je na proslavi 4. julija v ameriškem veleposlaništvu Kubinski prišel za Golovskim.«
»Na francoski proslavi 14. julija pa sta prišla skupaj.«
»Zelo pomembno. Mimogrede, ali je kdo opazil, da se je Petrov rokoval s Pučinskim?«
»Prav na to sem vas hotel opozoriti. Bilo bi čudno, če bi se bil Petrov rokoval s Pučinskim, ker je zadnjič Petrov samo pokimal.«
»Nemara se zvezda Pučinskega v prezidiju naglo dviga.«
»Morda pa zahaja zvezda Petrova?«
»Mislim, da nismo dojeli pravega pomena tega rokovanja. Ne drži, da se je Petrov rokoval s Pučinskim, zato pa se žena Pučinskega ni pogovarjala z ženo Petrova.«
»Ste prepričani?«
ART BUCHWALD
Sprejem
v Moskvi
»Seveda sem prepričan. Žena Pučinskega je obrnila hrbet ženi Petrova, da bi se pozdravila z ženo Bolgonova. To je bila namerna poteza.«
»Zelo zanimivo. Ali veste, kaj je bil najpomembnejši dogodek na sprejemu? Bolgonov je polil vodko po uniformi maršala Igoroviča.«
»Kaj pa je pri tem pomembnega?«
»Ni se opravičil Bolgonov, marveč I gorovič.«
»Najbrž se zvezda Bolgonova dviga hitreje, kot si sploh moremo misliti.«
»Ni dvoma, še več, maršal I gorovič je prinesel Bolgo-novu še en kozarček vodke.«
»Ali je Bolgonov polil tudi ta kozarček po njegovi uniformi?«
»Ne, zato pa mu je stopil na nogo in se od tam kratko malo ni hotel premakniti.«
»Sprašujem se, ali to pomeni, da bo Bolgonov postal minister vojske.«
»Očitno se mu obeta velika kariera. Maršal Igorovič še ni nikoli dovolil, da bi mu kdo tako dolgo stal na nogi.«
»Je kdo opazil na sprejemu Zubekina?« 1 .......
»Mislite tistega taškentskega pesnika, ki so ga napodili iz zveze pisateljev, ker je napisai poemo, v kateri je napadel prometnike iz Ulice Gorkega?«
»Da, to je tisti, vendar so ga rehabilitirali in sedaj more pisati, kar hoče, s predpostavko, da ne bo iskal založnika.«
»Najbrž preživlja zveza pisateljev še eno obdobje liberalizacije.«
»Ne vem, ali je to pomembno, toda z menoj se je pogovarjal Kavaski
»To je zelo pomembno, ker Kavaski ne govori s tujci. Kaj pa je dejal?«
»Vprašal sem ga kaj misli o češkoslovaških dogodkih, pa mi je odgovoril: 'žal mi je, toda nikoli ne govorim s tujci.'«
Naš potopis
D © Ankare i it
BORUT KORUN
Sedel sem med šoferjem in njegovim spremljevalcem in se potil, da mi je kar teklo s čela, kajti razbeljen zrak iz motorja je pihal naravnost v mene. Okna, ki so se nekoč odpirala, sedaj že dolgo niso služila temu namenu. Ves čas so bila lepo zaprta, kar pa obeh očitno ni preveč motilo.
Šoferjev profil, s svojim poševnim čelom, me je spominjal na nek star egipčanski relief. V svet okoli sebe je gledal tako divje, da bi se ga ponoči verjetno ustrašil. Na vsak način me je skušal prepričati, da je tudi pilot. Vneto mi je kazal neko stran v svojem zamašče-nem vozniškem dovoljenju, obenem pa krilil z rokami in dvigal oči v nebo, s čimer je prikazoval let letala. Pustil sem se prepričati ,ter mu s tem naredil veselje, saj se je še nekaj časa prebrisano smehljal.
Tisti na moji desni strani je bil že nekoliko starejši. Večino vožnje je mirno prespal, kinkal z glavo sem in tja ter jo končno enostavno položil meni na ramo. Na srečo je šofer kmalu nato močno zatrobil, stari se je prebudil, nekoliko zmedeno pogledal okoli sebe pa zopet zakinkal.
Smirna leži na koncu precej .dolgega zaliva. Mesto je stisnjeno na ozkem pasu me" obalo in golimi od sonca ožganimi hribi. Prva znanil-ka mesta, če prihajaš po cesti s severa, je množica manjših hišic, ki se tesno stiskajo druga ob drugi na strmih pobočjih. Potem se zapelješ kar naenkrat na ozke predmestne uličice z delavnicami, trgovinami in obveznimi	kavarnami.
Osrednji del mesta je popolnoma evropejski. Takoj za obalo se vzdigujejo svetle in visoke stavbe, na širokih ulicah se odvija hrupen promet in množica ljudi hiti na vse strani. Tu vidiš postopače v zanemarjenih oblekah, kako s pravo orientalsko mirnostjo zapravljajo čas, poleg dostojanstvenih, tesno zapetih gospodov ter elegantnih turških deklet z njihovimi mandljastimi očmi. Ko pa greš proti strmo dvigaj očim se' pobočjim v ozadju, se slika spreminja. Ulice se zožujejo in končno zaideš v pravi labirint ozkih uličic med nizkimi hišami, ki ljubosumno zakrivajo svojo notranjost. Tu so predeli, kjer se vrstijo trgovine druga ob drugi, drugje spet prodajajo kar pod milim nebom in tako še bolj zožijo
Mlati
i Malenšck
Toda zdaj je prepozno misliti na to. Dobro, da imam v mestu sobo, ki me bo stala dva tisoč mesečno. Toliko ne zmorem. Morala si bom poiskati kaj cenejšega. Mogoče majhno sobo kje v delavskem predmestju. Ali pa bi vzela sostanovalko. Toda pozneje bom imela otroka. Dobiti bom morala žensko, ki bi bila pripravljena paziti nanj. Ampak to bo že nekako . ..
Kljub obupu je mislila na prihodnost z neko trdno vero, ki jo je spremljala vseskozi in ji ni pustila dvomiti; da bo nekje tudi zanjo in za njenega otroka prostor. Čisto majhen' prostorček. Morebiti de-set kvadratnih metrov. Prostorček z električnim kuhalnikom in železno pečico, ki bi jo lahko pozimi zakurila, da bi se z otrokom grela ob hjej. Da bi sedela zraven z otrokom v naročju iA se pogovarjala z njim. Povedala bi mu, da je imel očka, ki je njegovo mater zelo ljubil, a je umrl. Nezakonskim otrokom matere zmeraj pravijo, da so ji hočetje ljubili, a je posegla vmes smrt kot nekakšen nesrečen slučaj ali celo kot usoda. Tako je najbolje. Vsaj toliko časa, dokler otrok ne doraste. Pozneje se laž razblini sama od sebe. Takrat tudi ni več treba lagati. In pozneje mu bo morebiti lahko rekla: Tvoj oče me je tako ljubil, da je ubijal zaradi mene. Ampak — ne! To bi bilo strašno. In navsezadnje niti ni čisto res.
Visoko na cesti je zabrne! avto. Samogibno je vstala in ne da bi mislila, kaj ji storiti, je stopila na sredo ceste. Potem je videla, da se ji bliža majhen črn luksuzni vato in se je umaknila nazaj. Ni si upala prositi, da bi jo vzel s seboj. Avto je švignil mimo, ona pa j & spet sedela in čakala in jutro je postajalo čimdalje svetlejše, bolj in bolj zlato obarvano.
Mimo nje je švignilo še nekaj avtomobilov, ona pa se ni ganila. Če bi prišel kmečki voz ali tovoren avto, si je mislila. Ko bi vsaj prišel! Zdaj je bilo skoro tako, kot tisti dan, ko je pobegnila od tete in jo je potem vzel na voz prijazen voznik, ki je vozil pivo. A čisto tako seveda ni
nazaj
že tako tesen prostor. To je obvezni del vsakega orientalskega mesta — bazar. Hodil sem med vrvečo množi-žico s svojim spremljevalcem, s katerim sva se malo preje spoznala in pasel svojo radovednost po tem živo-pisnem svetu. Prodajalci so ponujali vsemogoče blago: sadje od sočnih dinj do pečenih oliv, ki so za moj okus nekaj najogabnejšega, nekje zopet samo meso, potem pa značilne kovinske drobnarije in še marsikaj drugega. Naposled sem se vrnil v park, kjer sva imela z Jo-žetom prtljago. Škržati so tu cvrčali kot za stavo in celo preglasili hrup prometa z bližnjih ulic. Sedaj si je šel Jože pogledati mesto, jaz pa sem pazil na prtljago, ter se presedal s klopi na klop, kakor so se premikale sence dreves.
V mraku sva se napotila po cesti, ki je peljala točno proti jugu skozi vse mesto, ki ga ni .ifi ni hotelo biti konec. Po nekaj kilometrih hoje so luči ob cesti postale vendarle bolj redke in končno sva ostala sama. Odložila sva prtljago ter se odpravila k počitku.
Drugi dan sva prištopala že dopoldne do Seldžuka, majhnega mesta, nad katerim se dviga velika in do-
fcilo. Takrat je šla v mesto polna upanja in trdno prepričana, da ji bo bolje kot pri teti. Zdaj že vse ve, vse pozna in ničesar več ne pričakuje. In otroka nosi pod srcem. Otroka, ki morebiti nikoli ne bo poznal očeta. 2e mora tako biti. In morebiti mora tudi tako biti, da bo zaman čakala koga, ki bi jo vzel s seboj. Ampak ne — čisto zaman človek nikoli ne čaka!
Končno je pripeljal po cesti tovornjak in se ustavil, še preden mu je utegnila pomahati z roko. Mož, ki je sedel za volanom, ni bil mlad, pa tudi ne star,- morebiti jih je imel petintrideset. Odprl je vratca in njegov obraz pod oguljeno usnjeno čepico s ščitkom se je bodrilno smehljal. »A bi se rada peljala punčka?« je vprašal.
»Prosim,« je rekla. »Do Kranja. Samo če vam ne bom v nadlego.«
»Do Ljubljane, če hočeš,« je rekel šofer. Zamahnil je z roko nekam nazaj. »Kar zadaj zloži prtljago. Prostora dovolj. Razen nekaj praznih zabojev nimam ničesar gori.«
Na nič ni mogla misliti, samo naglo je vrgla na avto svoj kovček in kartonasto škatlo, plašč pa je obdržala. »Lahko se peljem na zabojih,« je rekla.
»Zadaj vleče. Prepihalo bi te,«, je šaljivo rekel šofer.
Sedla je k njemu v kabino. Skozi okence za njegovim hrbtom je pogledala svojo prtljago. Šofer je odprl plin in menil:
»Nič se ne bo izgubilo.«
Potem sta se peljala skozi vas. Mihela je videla na vrhu sleme Zaletelove hiše, toda zdaj ji je bilo nekoliko lažje. Žalost se je posedla na dno.* Dovolj časa jc1 še pred njo, ko bo zmeraj znova vstajala težka usedlina z dna in ji napolnila srce, kakor umazana voda akvarij. Za zdaj pa je bilo dobro, da je našla človeka, ki jo je hotel zastonj peljati.
Šofer si je prižgal cigareto. Držal jo je samo z ustnicami, medtem ko sta mu obe roki nebrižno počivali na stresajo-čem se volanu. Avto je ropotal po klancu navzdol in na-
bro ohranjena seldžuška trdnjava, po kateri je kraj tudi dobil svoje ime. Od tod sva se peš napotila v bližnje razvaline starega grškega mesta Efeza. Od tega nekdaj velikega mesta je ostalo le še malo. Ceste in ulice so prazne, le veter nosi prah z anatolskih hribov, ki ga zakrite Turkinje pometajo in čistijo za redke turiste. Od nekdanjih mogočnih svetišč so' ostali le še stebri.
Med mestoma Seldžuk in Antalyjo ni dobre cestne povezave, zato sva se obrnila v notranjost dežele. Najina pot je vodila ob reki Menderez, ki se v širokih vijugah leno spušča proti morju. V mestecu Aydin sva bila priča dogodka, ki je naju še mnogokrat pozneje pripravil v dobro voljo. Ravno sva izstopila iz velikega tovornjaka ter se pred žgočim opoldanskim soncem umaknila pod bližnja drevesa, ko je prijezdilo mimo naju na oslu prastaro žensko bitje. Njen siv-ček, ki je ves čas pohlevno stopical se je, ko je prišel do naju, očitno nečesa domislil. V hipu se je ustavil ter se sunkovito sklonil, da je starka v loku zletela na trdi asfalt. Medtem ko je naju lomil smeh, pa so padali neusmiljeni udarci po sivem hrbtu, da se mi je tr-moglavec že smilil.
Do večera sva prispela še približno stodvajset kilometrov naprej do mesta De-nizli. Naslednji dan nama
to po klancu navzgor, potem pa je zdrknil po ravnmi. Mihela se je spomnila križpot-ja, kjer sta tisti oktobrski dan s starim Zaletelom naletela na Cilo in jo je kmet vzel na voz, spomnila se je mračne tesnobe popoldneva, ko sta se vozila sama čez polje in ceste, ki je sekala ravnino. Takrat nisem hotela nič drugega kot nov plašč, je pomislila in skoro sovražno gledala mehko tkanino v naročju. Le kako je mogoče, da si človek želi tako malenkost in se potem zaradi tega toliko zgodi?
»Lepa cesta,« je rekel šofer in vzel napol dogorelo cigareto iz ust. Držal jo je z eno roko, z drugo pa je obvladal volan.
»Lepa cesta,« je rekla Mihela.
»Kako, da nisi šla na vlak?« je vprašal šofer.
Skomignila je z rameni. Mož jo je začel pozorneje opazovati. Njegove oči so kot avtomat švigale z njenega obraza na cesto in s ceste na njen obraz. Spet je vtaknil cigareto v ustni kotiček in rekel samo z desno stranjo ust:
»Menda si slabo prespala noč, punčka.«
Spet ni odgovorila. Šofer je nekaj časa molčal, toda zdelo se je, da ne čaka odgovora. Bilo je, kot bi že vnaprej vedel, da mu ne more odgovoriti. Malomarno je rekel:
»Pa menda ni nastal doma prepir zaradi fanta ali kaj podobnega? Kar zdi se mi, da si ušla zdoma!«
Odkimala je. »Nisem ušla. Stanovala sem tu v vasi, zdaj pa imam sobo v mestu in se selim tja.«
»A tako,« je rekel vljudno, kakor da ji ne verjame, a tega noče pokazati.
»Ja,« je rekla v upanju, da je ne bo več spraševal.
Zares je nekaj časa molčal in prevozila sta že tretjino poti. Zdel se ji je slabe volje — naenkrat je potisnil čepico globoko na čelo in njegov obraz je postal resen in mrk, videti je bil mnogo starejši kot prej. »M-da, ljudje se pač selijo,« je rekel. »Velikokrat jih vidim, ko se selijo. Ljudje brez doma kar naprej prenašajo svojo prtljago po svetu.«
»Je že tako,« je rekla Mihela.
»Dolgočasno je,« je pribil šofer. »Naveličaš se biti večen podnajemnik, gospodinje imajo navadno velike zahteve. Gospodarji so nekoliko boljši. A kljub temu se sčasoma vsega naveličaš.«
»No, da,« je brez zanimanja rekla Mihela.
»A si v mestu v službi?« je vprašal šofer.
»Ja. V tovarni delam.«
»V tekstilni?«
»Ja.«
»Tam sem imel nekoč dekle. Dobro sva se razumela. Mislil sem se poročiti z njo, nazadnje se je pa podrlo.«
»Aha,« je topo rekla Mihela.
»Zdiš se mi nekam slabe volje. Najbrž te tole, kar ti pripovedujem, ne zanima preveč«.
Mihela ni odgovorila. Želela si je, da bi jo pustil v miru. Vozila sta se čez polje, ki jo je tako živo spominjalo njene prve poti v vas, da je želela biti sama s svojo žalostjo in svojimi spomini.
Šofer jo je spet skrivaj opazoval. Čutila je njegove i poglede, ki so drseli po nje- ' nih laseh in obrazu in si je mislila: Zdajle pravi sam pri sebi: Čeden kebrček tole. Le preveč molčeča je. — Pravzaprav mu ne smem zameriti, ker tako misli. Ničesar ne ve o meni in če bi vedel, bi se zgrozil.. .
»Tudi jaz sem slabe volje,« je dejal šofer. »Sinoči smo krokali. Drugače sem vesele najave. Tovariši -mi včasih pripovedujejo, kako so naveličani večne vožnje po cestah, jaz pa jim pravim, da zame ni nič lepšega kot vozar-jenje po svetu. Zmeraj je sprememba, razumeš? In človek spotoma marsikaj doživi Tako, kot danes, ko sem pobral takega čednega deklica na cesti. Le škoda, da nič ne govoriš. Ampak to je najbrž zato, ker se seliš. Ljudje, ki se selijo, so navadno slabe volje.«
»Menda res,« je rekla Mihela.
Avto je vozil srednje hitro. Mihela je opazovala brzino-mer, ki je nihal nekje krog štiridesetih kilometrov. Pravzaprav bi lahko pognal hitreje, si je mislila. Toda njemu se očividno ni mudilo kakor njej. Siper pa se tudi njej ni preveč mudilo. Za ta dan si je bila vzela dopust in ni imela nič početi. Ko se bo vselila v svojo sobo, bo spet navalil nanjo obup, ki jo' je davil ponoči. Nikogar ne bo, ki bi jo ošteval in v isti sapi tolažil, kot jo je sinoči Lojza ...
Šofer je gledal naravnost predse in nekaj premišljeval Potem se je obrnil k dekletu.
»Menda sem ponoči nekaj slišal,« je rekel. »Seveda — če ni bilo samo pijano čenča-nje.«
Se nadaljuje
je že prvi tovornjak ustavil. Kabina je bila polna, zato sva pohitela nazaj. Tu pa sva se začudeno spogledala, kajti nakladalni prostor je bil poln majhnih črnih anatolskih krav. Kljub temu se nisva mnogo obotavljala, brž sva se povzpela preko ograje in že je šlo naprej. Na vsakem ovinku je živali zanašalo na spolzkem podu, da sva se jim
POTEZA
komaj umikala. Šoferju seveda še na misel ni prišlo, da bi na takih mestih vsaj malo zmanjšal hitrost. Br-zeli smo po širni anatolski pokrajini mimo visokih, povsem golih hribov, kraj velikih slanih jezer ter skozi maloštevilne vasice.
Naenkrat je tovornjak zavil na kolovoz in se pričel vzpenjati v hrib.
(Se nadaljuje)
PETORICE =
šport šport šport
AVTO RALLY ZA NAGRADO PETIH DOLIN
Tekmovalo 200 avtomobilistov
AMI) ŠALEŠKA DOLINA JE OB SODELOVANJU S SOSEDNJIMI AVTO-MOTO DRUŠTVI ORGANIZIRALO AVTO RALLY ZA NAGRADO PETIH DOLIN. SODELOVALI SO TEKMOVALCI IZ RAVEN NA KOROŠKEM, DRAVOGRADA, SLOVENJ GRADCA, LJUBNEGA, VELENJA IN ŠMARTNE-GA OB PAKI.
Kljub slabemu vremenu je iz petih različnih krajev star-talo blizu 200 tekmovalcev. Startali so v Ravnah na Koroškem, Ljubnem, Dravogradu, Smartnem ob Paki in Velenju. Cilj vseh pa je bil v Velenju. Že na startih so vsi tekmovalci morali opraviti spretnostno vožnjo. Približno 50 km dolgo pot pa so morali prevoziti v določenem času, pri tem pa upoštevati vse prometne predpise. Med posebne naloge je spadalo tudi streljanje z MK puško. Zelo zanimiva je bila spretnostna vožnja na cilju v Velenju, kjer je bilo treba čim hitreje opraviti slalom vožnjo in dvojno garažiranje.
Prireditev je uspela, kar je pokazalo zadovoljstvo vseh nastopajočih. Upamo,' da bo postala to vsakoletna športna dejavnost avto-moto društev petih dolin.
Prvo nagrado pralni stroj »Gorenje« je osvojil Ravenčan Jože Gorenšek z Amijem. Odlično pa so se izkazali tekmovalci AMD Šmartno ob Paki, ki so zmagali v ekipni konkurenci.
Med ženskami je bila prva Geraldova iz Raven pred Ma-
rijo Mravljak in Agato Mrav-Ijak obe iz Velenja.
Rezultati:
Moški: 1. Gorenšek (Ravne, ami 6) 160,2; 2. Kuder (Šmart-
no, peugeot 404) 162,4; 3. Pre-sečnik (Ravne, opel kadet) 166.6; 4. Menhart (Šmartno, VW) 167,4; 5. Kolšek (Šmartno, fiat 1100) 168,0 itd.
Ženske: 1. Gerold (Ravne, fiat 1300) 214,6; 2. M. Mravljak (Velenje VW) 267,4; 3. A. Mravljak (Velenje, fiat 750) 295,6.
Vrstni red ekip: 1. AMD Šmartno ob Paki, 2. Ravne, 3. Ljubno.
Uspeh Elektre
V	nadaljevanju tekmovanja slovenske košarkarske lige, so košarkarji Elektre dosegli dve pomebni zmagi. V Tolminu so premagali domače košarkarje po razburljivem srečanju z minimalno razliko. Rezultat je bil 53:51.
V	naslednjem kolu pa so pred domačimi gledalci prepri-
čljivo premagali ekipo Vrhnike z rezultatom 64:52.
Za ekipo Elektre so nastopili: Natek, Skornšek, Jerič, Cerar, Kristan, Polovšak, Kac, Ura-njek, Tajnik, Zakeršnik in Koren. Na tekmi v Šoštanju je manjkal poškodovani Lukman.
Obiskovalci avto rallyja so si v Velenju z zanimanjem ogledali GO-CART dirke
VELENJČANI NISO USPELI
Nogometaši Velenja so kot drugouvrščena ekipa SCNL vzhod odigrali kvalifikacijski tekmi v SNL s Svobodo iz Ljubljane. Prvo srečanje je bilo v Ljubljani. Domačini so uspeli premagati Velenjčane z ruzultatom 1:0. Ta rezultat je bil za Velenjčane kar ugoden, saj so upali, da bodo na domačem igrišču lahko prednost gostov izenačili.
Prvotno srečanje na stadionu v Velenju je bilo zelo razburljivo. Z rezultatom 2:2 so Ljubljančani uspeli in se uvrstili v SNL. Ob tem pa moramo povedati, da bi z malo več športne sreče vratarja Deviča in domačih napadalcev to lahko u-spelo Velenjčanom.
Nogometaši Velenja se vestno pripravljajo pod vodstvom trenerja Slavka Hudarina na bližnje prvenstvene tekme SCNL — vzhod, ki se pričnejo 8. septembra.
Gasilci iz Velenja smo tekmovali v Avstriji
Od 12. do 14. julija je bilo v Leobnu državno prvenstvo gasilcev Avstrije. Na to gasilsko manifestacijo, ki so jo počastili v čast 100-letnlce gasilstva, je deželno gasilsko glavarstvo povabilo deset najboljših desetin iz Slovenije. Med njimi je bilo izbrano tudi gasilsko društvo Velenje—mesto. Radi smo se odzvali njihovemu povabilu, da bo tako naša desetina lahko sodelovala na tako pomembnem tekmovanju avstrijskih gasilcev.
Zborno mesto vseh sloven- rakale slovenske desetine, ki skih tekmovalnih desetin je bi- so jih navdušeno pozdravljali, lo v Mariboru, od koder smo Na glavnem trgu, kjer se je pa-
Zmagovalec ralljja JOŽE GORENŠEK iz Raven na Koroškem
Franci Blatnik pojde na svetovno prvenstvo v Španijo
Na kotalkarskem stadionu je bilo, v organizaciji kotalkarsko drsalnega kluba Velenje, 17. državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Več kot 40 najboljših kotalkarjev iz Zagreba, Ljubljane in Velenja se je potegovalo za naslove državnih prvakov.
Poleg odlične organizacije so se Velenjčani izkazali tudi na plošči. Osvojili so kar štiri naslove državnih prvakov. Za absolutnega prvaka je nedvomno veljal Franci Blatnik, ki v državi nima konkurenta, razen svojih klubskih kolegov Kore-niča in Osolnika. Milan Jurčič pa je bil edini predstavnik pri članih.
V mladinskih vrstah so prvenstvo letos osvojili kotalkarji Olimpije. Vendar je opaziti, da se velenjski kotalkarji vidno približujejo v sam vrh v teh dveh konkurencah; Oto Blatnik, Sandi Golob in Milan Marič pri fantih ter Tanja Turnšek, Snežana Dobovičnik, Bojana Jevšenak pri dekletih.
Pri članicah so Velenjčani tokrat prvič osvojili državno prvenstvo. Nataša Dermol je med sedmimi konkurentkami bila najboljša. Lep uspeh pa je uvrstitev Duške Fišer na tretje mesto v mednarodnem razredu.
Franci Blatnik se bo skupno Z ljubljanskim parom Barbara Sen k — Mitja Šketa udeležil svetovnega prvenstva v Vigu (Španija).
Rezultati:
JUNIORJI
1.	Silvo Švajger (O)	419,f)
2.	Oto Blatnik (V)	410,4
3.	Sandi Golob (V)	383,7
4.	Milan Marič (V)	198,2
JUNIORKE
1. Irena Leban (O) 431,4
4.	Janja Turnšek (V) 410,7
5.	Snežana Dobovičnik (V)
407,5
7. Bojana Jevšenak (V) 388,0 10. Jerca Baškovič (V) 368,4
SENIORJI 1. Milan Jurčič (V)
SENIORKE 1. Nataša Dermol (V)
5. Tanja Vivod (V)
670,8
674,1 645,9
MEDNARODNI RAZRED -
MOŠKI
1.	Franci Blatnik (V) 1049,4
2.	Slavko Korenič (V) 1010,3
3.	Bojan Osolnik (V) 954,1
MEDNARODNI RAZRED -
ŽENSKE
1.	Živa Mejak (O)	1012,2
2.	Špela Možina (O) 1000,4
3.	Duška Fišer (V)	988,9
JUNIORSKI PARI
1.	Bojana Jevšenak — OTO Blatnik (V)	38,6
2.	Snežana Dobovičnik — Sandi Golob (V)	35,6
SENIORSKI PARI 1. Helči Gazvoda — Silvo Švajger (O)	48,6
MEDNARODNI RAZRED -
PARI
1.	Barbara Šenk — Matja Šketa (O)	53,4
2.	Nataša Dermol — Slavko Korenič (V)	50,7
3.	Tanja Vivod — Milan Jurčič (V)	47,9
krenili v Leoben. Ob prihodu so nas gostitelji lepo sprejeli. V Leobnu smo si ogledali vse zanimivosti kraja,, predvsem pa njihovo gasilsko opremo, domove ter se seznanili z gasilskim delom.
V	Leobnu deluje 7 gasilskih društev od tega največ industrijskih, ostala pa so prostovoljna. Sestav in naloge dela so podobni kot pri nas.
Tekmovanje je bilo na športnem stadionu v Leobnu. Ob pogledu na tekmovalni prostor, ki so ga krasile avstrijske in slovenske zastave, je obiskovalec spoznal, da se bodo na tem prostoru pomerile v tekmovalnih disciplinah res najboljše avstrijske in slovenske desetine. Nastopilo je 360 avstrijskih in 10 slovenskih desetin. Organizacija tekmovanja je bila odlično pripravljena. Pri suhi praktični vaji je hkrati nastopilo 10 desetin s povsem novo gasilsko opremo.
Slovenske desetine so nastopile v treh skupinah. Desetina iz MTT Maribor je tekmovala za srebrno plaketo, pet desetin v A skupini za bronasto in 4 desetine v B skupini prav tako za bronasto plaketo.
Tekmovalna desetina gasilskega društva Velenje — mesto je dosegla 366 točk ter tako osvojila drugo mesto v A skupini. Za dosežpn uspeh je prejela diplomo, 20 m B cevi in 15 m gumirane C cevi, vsak član pa bronasto značko.
V	nedeljo zjutraj je bila v Genznu pri Leobnu svečana seja, na kateri je predsednik avstrijskega gasilstva odlikoval 4 gasilce iz Slovenije.
Med odlikovanimi je bil tudi komandir društva Velenje Franc Pečečnik, ki je dobil srebrni križec.
Po končani seji smo se skupno udeležili velike gasilske parade, v kateri je sodelovalo 9 tisoč gasilcev v delovnih in paradnih oblekah in 5 godb na nihala. Na čelu parade so ko-
rada ustavila, je bil zatem slovesen zaključek praznovanja.
Tu so podelili diplome in odlikovanja najboljšim desetinam.
Z nekaj dnevnega obiska v sosednji Avstriji smo spoznali, da je pri njih gasilstvo mnogo bolj cenjeno, da tej službi posvečajo več pozornosti kot pri nas. Dobro se zavedajo, da v tem delu gasilci prostovoljno bdijo nad premoženjem in življenji.
Stanko Hudales
ZAHVALA
Strti ob tragični in nenadni izgubi dragega moža in dobrega očka
Antona Pavlica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, članom delovnega kolektiva rudnika lignita in TGO »Gorenje«, rudarskemu šolskemu centru, avto-moto društvu, njegovim sodelavcem, prijateljem in znancem ter vsem številnim darovalcem cvetja in vencev. Vsem, ki ste z nami v najtežjih trenutkih sočustvovali ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, najlepša hvala. Posebno pa se zahvaljujemo govornikoma Cirilu Grebenšku in odborniku skupščine občine Velenje Mihi Valcnciju, kakor tudi rudarski godbi in pevcem.
Žalujoči: žena Julka, otroci in ostalo sorodstvo Naša zahvala pa velja tudi zavarovalnici Sava za takojšnjo denarno pomoč.
ZAHVALA
Ol? tragični nesreči, ki se je pripetila v temačnih globinah velenjskega rudnika in zahtevala življenje našega moža in očeta
Adolfa Malovška
se iskreno zahvaljujemo kolektivu RLV za nudeno pomoč. Zahvala velja tudi rudarski godbi, pevcem, sodelavcem, prijateljem ter znancem za številno spremstvo na pokopališče v Podkraju.
Zahvaliti pa se moramo zavarovalnici Sava, ki je takoj priskočila na pomoč.
Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo
V zadnjih dveh mesecih je bilo na cestah v velenjski občini več prometnih nesreč, ki so nastale večinoma zaradi neprevidnosti, izsiljevanja in neupoštevanja prometnih znakov. Ena nesreča, ki se je pripetila v križišču Celjske in Šaleške ceste v Velenju, pa je terjala celo življenje.
—	Mopedist MARJAN TURKAR iz šaleka 55 je 14. julija pripeljal po desni strani šaleške ceste v Velenju. Za njim je z motornim kolesom vozil LEOPOLD JAKOB iz Velenja, Kidričeva 12. Nekaj časa sta oba vozila drug za drugim, potem pa jc mopedist, ne da bi nakazal spremembo smeri vožnje, nenadoma zavil v levo in s tem zaprl pot motoristu. Čeprav jc ta močno zavrl sta oba trčila in padla po cestišču. Na srečo sta se le lažje poškodovala.
—	Skupaj ,z družbo fantov je 22. julija iz Saleka proti Velenju šel tudi ANTON IVANUŠA, doma iz Velenja, Jenkova 6. Za njimi se je pripeljal na mopedu ANTON KRAJNC. Ko je dohitel pešce je nenadoma pred njegov moped stopil vinjeni Ivanuša. Nesreče mopedist ni mogel preprečiti in je zadel pešca. Oba sta dobila le lažje telesne poškodbe.
—	Na cesti II. .reda v Paki je izgubil oblast nad mopedom ALOJZ CVIKL iz Velenja, Kersnikova 3. Zalo je v levem ovinku zapeljal s ceste v jarek, trčil v škarpo in po nekaj metrih še v prometni znak ter padel. Poškodoval si je nogo in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
—	22. julija ob 13. uri je peljal s kombijem CE 213-89 po Celjski cesti v Velenju ALEKSANDER GOLOB iz Velenja, Koroška 29. Blizu avto-mo.to društva je spredaj vozeči avtomobil nenadoma zavil v desno. Golob pa zaradi neprimerne hitrosti in premajhne varnostne razdalje ni mogel vozila ustaviti in je zato zapeljal v obcestni kanal. Od tu ga je odbilo na levo stran cestišča, nato pa še na travnik. Čeprav je voznik kombija med vožnjo padel iz avtomobila, ni bil poškodovan. Naj omenimo, da je alkoskop v katerega je pihnil A. Golob, pozelenel.
29. julija je MIRKO DREV iz Velenja, Prešernova 1, s tovornjakom CE 170-10 izsiljeval prednost, v križišču Celjske ceste in ceste drugega reda Velenje—Pesje, vozniku tovornega avtomobila CE 189-30 FRANCU DOBNIKU iz Razborja 26. Oba tovornjaka sta trčila, škode pa je za več kot 2.000 dinarjev.
—	Na Koroški cesti v Velenju, pri hiši številka 64, je s pločnika nenadoma stopil moški pred mopedista FRANCA STRAHOVNIKA iz Pesja št. 22. Mopedist je padel in se poškodoval pq glavi. Neznani pešec pa je po nesreči pobegnil. Nesreča se je pripetila uro po polnoči cesta pa ni bila razsvetljena.
—	Kolesar IVAN BOLHA je vozil po Celjski cesti proti kolodvorski restavraciji. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal poltovorni avtomobil CE 213-89 voznik JANKO GOLOB Iz Velenja, Koroška 29. Oba sta se srečala na mostu. Pri tejm je avtomobil zadel kblesarja v levo roko in. ga zjbil v ograjo mostu. Kolesar je bil Je lažje poškodovan. Voznik tovornjaka Janko Golob pa je malomarno odpeljal dalje in se ni zmenil za ponesrečenega Bolha.
—	Po neprednostni cesti je v križišče Celjsike in šaleške ceste v Velenju pripeljal mopedist FRANC , KRAJNC iz Pake 72 in se zaletel v tovornjak CE 118-16, ki ga je vozil VLADISLAV GOBEC Iz Razdelja 16. Krajnc je trčil s sprednjim delom svojega mopeda v zadnje kolo tovornjaka tako močno, da sta skupaj s sopotnikom padla po cestišču. Bila sta močno poškodovana in so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. Mopedist Franc Krajnc pa je še istega dne umrl za posledicami nesreče.
—	20. avgusta okoli 20. ure se je kolesar IVAN URŠEJ iz Velenja, Vojkova 13, ,peljal po Celjski cesti. Za njim je pripeljal neznani voznik tovornjak s priklopnikom in kolesarja tesno prehiteval. Kolesarja Uršeja je zadelo zadnje kolo priklopnika in je zaradi tega padeT po cestišču. Verjetno voznik tovornjaka ni videl kaj se je zgodilo in je odpeljal naprej.
—	Z mopedom se je 24. avgusta ob 9. uri dopoldne pripeljala no Celjski cesti proti železniški postaji MARIJA HRIBERNIK iz Podgorc 1. V križišču s cesto II. reda ni upoštevala prometnega znaka in je zato s svojim mopedom trčila v prikolico tovornjaka CE 26-49, .ki ga jc vozil FRANC KRES-NIK iz Bukovžiaka 76. Pri nesreči je voznica mopeda dobila poškodbe po glavi.
—	Z osebnim avtomobilom CE 221-14 je 8. avgusta ob 21. uri pripeljal v odsek Celjske ceste Anton JER-NEJČIC iz Celja. Iz nasprotne smeri, po cesti II. reda, pa je pripeljal osebni avtomobil CE 143-92, ki ga je vozil ANTON KODRIN iz Šoštanja. Ker je Jernejčič vozil s preveliko hitrostjo, ni mogel varno izpeljati ovinka in je s prednjim delom svojega vozila zadel v nasproti vozeč avtomobil. Pri trčenju je nastala le materialna škoda za 1.500 dinarjev.
—	Z osebnim avtomobilom reg. št. CE. 118-94 je iz Velenja proti Pesju peljal FRANC CESAR iz Velenja, Efenkova 20. V križišču Celjske in Partizanske ceste je zavil preko neprekinjene črte v levo. Ta čas pa ga je prehiteval voznik osebnega avtomobila CE 143-48 IVAN TEKAUC iz Šoštanja, Nova ulica 4 in zadel v Cesarjev avtomobil.
—	Z osebnim avtomobilom RI 44-82 je po cesti II. reda v smeri iz Velenja proti Šoštanju, peljal 25. avgusta Vjekosiav Gagulič iz Lovrana. V Pesju pri hiši št. 1 je vozilo obračal s tem, da jc z vzvratno vožnjo zapeljal na stransko cesto. Pri tem pa se ni prepričal, če je cestišče prosto in je zato trčil v avtomobil CE 205-05, ki ga je vozil LEOPOLD TRAVNER iz Velenja, Efenkova cesta. Voznik Trav-ner nesreče- ni mogel .preprečiti, čeprav je močno zaviral. Na tem delu ceste pa je omejitev hitrosti, ki pa je Travner ni upošteval. Na obeh vozilih je nastaja materialna škoda za okoli 3.000 dinarjev.
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik ln Izdajatelj! občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je Izhajal kot »Rudar« »Iasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL obči ne Velenje — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna Številka stane 30 par (30 atarlb dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev ln 5» par (75» starih dinarjev) — Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8 3*9 pri SDK., ekspozitura toitanj — Rokopisov In fotografij n* vračamo —
Tisk ta kllftsjlt ST sCadlaH ttok. C*lt»
Graditelji !
Cenjene graditelje obveščamo, da lahko dobijo pri nas večji asorti-man gradbenega in instalacijskega materiala na kredit brez porokov in pologa. Kredit dobijo vsi zaposleni in kmetje.
Informacije dobite na upravi podjetja.
Se priporoča »BAZEN« Velenje kolektiv »Kurivo-gradbeni material«
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
ELEKTRO-KOVINSKI OBRATI NUDIJO:
elektro dejavnost
-	stikalne in razdelilne plošče
-	avtomatske omare
-	tranzistorske vžigalnike za avtomobile in javno razsvetljavo
-	vse vrste transformatorjev
-	previjanje in popravilo elektromotorjev
-	raznovrstne instalacije
-	usluge elekrolaboratorija
kovinska dejavnost
-	pekarske peči
-	stiskalnice
-	potezne naprave
-	proizvodnja vseh vrst orodij, strojev in naprav
-	usluge sodobnega strojnega parka
-	usluge merilnega laboratorija Priporočamo se za naročila!
Volitve
v skupščino
komunalne
skupnosti
socialnega
zavarovanja
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem, ki obsega tudi območje naše občine, je na svoji zadnji seji razpisala volitve polovice članov te skupščine, ker preneha mandat vsem tistim članom skupščine, ki so bili leta 1966, ko je bila skupnost ustanovljena, izvoljeni za dve leti.
V naši občini preneha mandat 4 članom, in sicer Vekosla-vu VALENTINClCU iz Šoštanja, ki je bil izvoljen v industrijskih delovnih organizacijah na območju Šoštanja, Mirku ANTLEJU iz KZ Šoštanj, ki je bil izvoljen v trgovskih, gostinskih in obrtnih delovnih organizacijah na območju Šoštanja, dr. Alojzu FIJAVŽU, v. d. direktorju Savinjsko-Šaieškega zdravstvenega doma v Velenju, ki je bil izvoljen v prosvetnih in zdravstvenih zavodih ter državnih organih na območju celotne občine in Franju STA-NOVSKU, ki je bil izvoljen kot zastopnik upokojencev iz Smartnega ob Paki in Šoštanja.
Volitve novih članov skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja bodo v mesecu septembru. Nove člane bodo volili na sejah organov upravljanja v delovnih organizacijah.
Zaradi pomembnih nalog, ki jih bo morala ta skupščina reševati v prihodnjem obdobju, je nujno potrebno posvetiti posebno pozornost izbiri takih kandidatov za to dolžnost, ki bodo odgovorno in vestno o-pravljali svojo funkcijo in ki se bodo pred sprejemom pomembnih odločitev posvetovali z zavarovanci, ki jih bodo zastopali v tem samoupravnem organu.
tribuna vaših mnenj
vse lepo - a noč nemirna
Menda ni na vsem severnem Jadranu lepšega in bolj urejenega letovišča kot je dom rudarjev v Fiesi.
Rad zaideš tja, ker si želiš spočiti. Razen tega je bivanje v Fiesi še komfortno, saj se pripelješ do sobe. Z eno nogo si v morski slanici, z drugo pa že za mizo, ki ti ponuja okusno hrano.
Približno dvesto rudarjev in tujih gostov je v eni izmeni. Zvečer se pod bohotno razraslim drevjem, ki so ga posadili velenjski rudarji, razgleduješ po popolnoma mirni morski gladini, iz dalje pa ti mežikajo v pozdrav tisočere luči iz Trsta. Da, to so nepozabni večeri.
Že je ura deset zvečer in veliki promet se pričenja. Vozila z domačimi in tujimi registracijami prihajajo in naenkrat je polna vsa ploščad pred domom rudarjev. Kako
Javna zahvala
Javno se zahvaljujem vsem gasilcem iz Šaleške doline in sosedom, ki so pomagali pri gašenju požara.
Miha Friškovec, Skale
ne?! Vsak večr je v domačem baru glasba, pesem in dobra volja.
V blažilnem slanem vonju in tišni neizmernega morja, ki od daleč razkazuje Trst, je vznemirjen trakt C. Toda ne prej kot pred drugo uro zjutraj.
Takrat začenja naraščati hru-menje, bučanje, hupanje in pijani kriki veselih ljudi. Spati ne moreš. Zl.ovoljno si zapreš pižamo pod vratom in stojiš na balkonu. Samo uro. Potem veriga avtomobilov tone v nastajajoči dan. In pesem, ki ni več lepa, se ponavlja vsako noč. Kako bi vendar rešili problem? Mladi si želijo nočnega življenja v baru. Starejši bi si ob morju radi počili!
Stali smo na vročem soncu in bili veseli, da smemo vsaj na plaži nekoliko zadremati. Pravkar govorimo o pretekli noči in o ograji garaže, ki se je za-
radi nekega, vinsko navdahnjenega voznika, neprijetno u-sedla na popolnoma nov avto.
Prepričani smo, da bo sindikat rudarjev le nekoliko razmislil o nočnem nemiru, ki ga ni mogoče preprečiti. Toda mogoče ga je ublažiti.
Kako? Prva rešitev: asfaltirati cestišče ob domu in hru-menje in zaviranje bo znosnejše. Druga rešitev: parkiranje tujim gostom bi naj bilo ob domu prepovedano. Tako bi tudi prebivalci C trakta lahko spali in uživali zaslužen mir.
V. S., Velenje
VAS A PISMA
Velja opozorilo za vse sadjarje v Šaleški dolini?
V	Šaleškem rudarju št. 12, dne 4. 7. letos, je oddelek za gospodarstvo skupščine občine Velenje objavil opozorilo sadjarjem in lastnikom sadnega drevja. Te opozarjajo, da morajo odstraniti iz sadovnjakov suha in od ameriškega kaparja okužena drevesa ter jih zažgati. Ne vem ali velja to opozorilo za vse sadjarje v Šaleški dolini ali samo za one iz Velenja. Zakaj?
V	Šoštanju je namreč lastnik sadnega drevja Peter Mravljak, Kajuhova 1 (tako je razvidno iz z. k.) in ima sadno drevje na pare. št. 124/1, 124/3, 124/4 in 124/5. Na teh parcelah raste
več kot sto sadnih dreves, ki so deloma suha. Kar jih je še pa količkaj živih, se že od daleč vidi, da jih napada in uničuje ameriški kapar. Tako je že več kot 15 let. Ni pogrebno posebej omenjati, da se s tem uničujejo vsa sadna drevesa v okolici, čeprav jih lastniki skrbno razkužujejo.
Leta 1963 sem prejel odločbo od skupščine občine Velenje, v kateri me inšpektor za varstvo rastlin opozarja, da moram do 30. 6. 1963 (odločbo sem prejel 20. 6.) posekati in odstraniti iz sadovnjaka edino Okuženo drevo. To sadno drevo sem sam odstranil še predno
(17. 6.) sed dobil odločbo. O tem sem osebno obvestil tudi inšpektorja ter ga hkrati opozoril na katastrofalno stanje v l^dovnjaku P. Mravljaka. Inšpektor je takrat (pred petimi leti) dejal, da bodo tudi proti njemu primerno ukrepali.
Vendar moram pojasniti, da se do danes stvari še niso uredile. Stanje v Mravljakovem sadovnjaku je še mnogo slabše. Nekaj sadnih dreves je popolnoma suhih, vsa ostala pa so več ali manj bolna.
Zato vprašujem, kje je kmetijski inšpektor, ki bi moral sadovnjake nadzirati in sproti ukrepati. F. P., Šoštanj
Na avtobus se ne zanesei
Menim, da je dolžnost občinske skupščine, časopisa in avtobusnega podjetja Izletnik Celje, da obvesti prebivalstvo o spremenjenih avtobusnih postajališčih in tudi o tem, da avtobusi ne bodo več vozili po stari cesti,,
V	Velenju sem že 7 let. V tem času so brez vednosti večkrat spreminjali avtobusne postaje. Za potnike ni prav nič prijetno, če zastonj čakajo na postajališču, avtobusa pa ni od nikoder, ker vozi po spremenjeni poti.
V	službo se vozim v Šoštanj, toda verjemite, da si zjutraj
ne upam na avtobus, ker ne vem rja katero postajališče naj grem, da bo avtobus tam tudi ustavil.	^
Lokalni avtobus večinoma vozita dva šoferja. Voznik Franc Kolenc se drži navodil in vozi po novi vozni poti. Medtem ko pa Janko Vihar, namesto da bi ustavil pri stari pošli, odpelje kar do Sodobne opreme. Da pa bi od železniške postaje morala na avtobus k Sodobni opremi je res bolje, da se vozim s kolesom v Šoštanj.
Drugod je v navadi, da so avtobusne postaje blizu želez-
niških postaj. Tudi v Velenju bi bilo to potrebno. Posebno sedaj, ko vlak ne vozi več do Dravograda. Potniki, ki se pripeljejo iz Celja z vlakom in potujejo proti Dravogradu z avtobusom, morajo peš do Sodobne opreme, kjer je najbližja avtobusna postaja. Ali ni zlasti za starejše in matere z otroki naporna tako dolga pot? Avtobusno postajališče blizu železniške postaje pa bi uporabljali tudi delavci iz Gorenja, izdclovalnice gumiranega papirja in dobršen del prebivalcev iz Tomšičeve ulice.
I. N., Velenje
0
NEUREJENO KRIŽIŠČE
—	Franc Jože KUNEJ, trgovski pomočnik iz Velenja, Jenkova c. št. 11 in Ivica ME-LANSEK, uslužbenka iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 21.
—	Valentin VOLK, usnjarski delavec iz Topolšice št. 136 in Zinka GORENJC, delavka iz Krmelia št. 27.
—	Anton DOBOVICNIK, rudar iz Velenja, Stritarjeva c. št. 3 in Marija SLATINŠEK, delavka iz Gaberk št. 34.
—	Franc DOLAR, kmetovalec iz Plešivca št. 24 in Marija LOČNIKAR, kmetovalka iz Ža-vrš št. 69.
—	Jože BOROVNIK, rudar iz Kavč št. 44 in Marija VO-DENIK, delavka iz Velenja, Celjska c. št. 2.
—	Franc TAJHMEISTER, učitej iz Štor št. 138 in Marija Ljubica OBLAK, učiteljica iz Celja, Ulica 29. novembra št. 24.
—	Martin AMON, trgovski pomočnik iz Rifnika št. 29 in Darinka DREV, trgovska pomočnica iz Velenja, Jenkova c. št. 5.
—	Jože ČAS, rudar iz Plešivca št. 19 in Ema STRAMČ-NIK, delavka iz Plešivca št. 19.
—	Jožef STEHARNIK, telefonski mehanik iz Starega trga št. 16 in Marija FRIŠKOVEC, delavka iz Velenja, Koroška c. št. 41.
—	Primož Leon STRNIŠA, strojni tehnik iz Pesja št. 67 in Almira Vincenpja KRAJNC, delavka iz Velenja, Bračičeva c. št. 4.
Tomšičeva cesta velja za najlepšo in najboljšo cesto v Velenju. Ali je res tako? Kar zadeva dolžino že, za najlepšo pa so mišljenja deljena.
Balkoni stanovanjskih hiš ob tej cesti so polni cvetočih rož. Tudi zelenice so lepo urejene in ne zaostajajo za drugimi, saj so zaokrožene in polne zelenja in okrasnega drevja.
Takšna je torej Tomšičeva vsa od hišne številke 1 pa do 32. Tu pa je naenkrat konec vseh lepot, rož in ostalega. Konec ceste je tu speljan na Koroško prav neestetsko in nepraktično. Vozila, ki hitro pripeljejo po cesti iz vhodne strani, zapelje-

—	Marija SMONKAR, pre-vžitkarica iz Završ št. 29, stara 75 let.
—	Damijan SILA, učenec osemletke iz Lokev št. 178 pri Divači, star 15 let.
—	Marija MIKLAVŽINA, prevžitkarica iz Škalskih Cir-kovc št. 25^ stara 82 let.
—	Ana VRATANAR, gospodinja iz Velenja, Kersnikova c. št. 7, stara 67 let.
.— Marjan HRIBERŠEK, otrok iz Belih vod št. 14, star 14 dni.
—	Cecilija MELANŠEK, upokojenka iz Lokovice št. 124, stara 68 let.
jo ob deževnih dneh v široko in umazano mlako. Vozniki morajo zaradi zožitve ceste zmanjšati brzino, to ponavadi storijo kar z motorjem, kar povzroča ponoči nepotreben ropot, ki neugodno deluje na tamkajšnje stanovalce.
Križišče je polno blatnih lukenj. K temu pa se še pridruži smrad iz bližnjega hleva in zato smo pod vtisom, da živimo v vasi, ne pa na lepi Tomšičevi cesti v Velenju. Takšen je naš občutek. Kaj pa rečejo turisti? O tem bi morali razmišljati turistični delavci in oni, ki urejujejo naše lepo mesto.
Prizadeti
PROSIMO ZA TISTIH NEKAJ BELIH ČRT
Na križišču Kidričeve in Šaleške ceste ni označenih prehodov za pešce. Otroci, ki hodijo v šolo iz Bevč in Šaleka, morajo na tem križišču prečkati cesto in so v nevarnosti. Ni še dolgo od tega, ko je na tem mestu izgubil življenje 5-letni otrok. Morda se nesreča ne bi zgodila, če bi bil označen prehod za pešce.
Vsi, ki hodimo čez to križišče, prosimo za tistih nekaj belih črt, ki bodo pripomogle H naši varnosti.
Prizadeti