OBISK V »JVTRANJKl« OD OBRTI - DO TOVAME SevnisKo obrtnisKo konfek- cijsko podjetje »-Jutranka« prerašča v tovarno. Nekdanji obrat trgovskega podjetja »Sloga« se je po osamosvojit- vi preusmeril na proizvodnjo ženskih kopalk in otroške konfekcije ter z dobro orga- nizacijo dela dosegel- zavid- ljive uspehe. Lanskoletni pro- izvodni plan je podjetje pre- seglo za 40 letos pa bodo začeli z lastnimi sredstvi re- konstruirati tovarno. Podjetje zaposluje v red- nem in priložnostnem delov- nem razmerju okrog 260 lju- di. Od tega je okrog 90 % ženske delove sile, povprečna starost redno zaposlenih je nekaj čez 22 let. Z lanskolet- no . realizacijo 240 milijonov dinarjev je podjetje preseglo proizvodni plan za približno 40 "'o- V letošnjem letu so dali večji poudarek proizvodnji ženskih kopalk, katerih pro- izvodnja zajema skoraj 70 Podjetje si je uredilo tudi svoj modelarski oddelek, ki pripravlja lastne modele. Le- tos bodo zaposlili še 50 de- lavk. S povečano delovno storilnostjo in izkoriščanjem notranjih rezerv bodo letos proizvodni plan spet presegli. Z reorganizacijo delovnih prostorov in rekonstrukcijo, ki zavirajo proizvodnjo, bodo začeli v letošnjem letu. V no- ve obratne prostore, ki bodo dokončani predvidoma že le- tos, bodo montirali 22 novih strojev za konfekcijsko pro- izvodnjo. Rekonstrukcija bo predvidoma stala okrog 80 milijonov dinarjev. Po re- konstrukciji in po izpopolnit- vi oprane bodo dane tudi re- alne možnosti za prehod na 42-urni delovni teden. Zaradi velikega povpraše- vanja po njihovih izdelkih na domačem trgu, se podjet- je do sedaj ni vključevalo s svojo proizvodnjo v tuja tr- žišča, vendar bodo po konča- nih rekonstrukcijskih delih in povečanju proizvodnje danti možnosti tudi za izvoz. I L S. i Analiza o varstvu otrok MED 1200 DRUŽINAMI ŽALSKE OBCINE V žalski občini je bila lani izdelana aaliza o otroškem varstvu, ki je zajela 1200 družin, katerih matere so za- poslene. V teh družinah je 1876 otrok do 15 let starosti. Ugotovitve te analize so, da je le 190 otrok v vzgojnh u- stanovah žalskega zavoda, ki ima svoje podružnice še v Preboldu, Zovneku, Libojah in Grižah. Kaj pa želje star- šev? 410 družin želi varstvo svojih otrok v vrtcih, 169 družin v kombiniranih usta- novah, 148 družin varstvo v večjih stanovanjskih blokih, 291 družin pa varstvo otrok v šolah. Poseben protolem varstva otrok nastaja na podeželju, ker družine kmetijskih po- sestev niso v večjih centrih, toda marsikje bi se dalo pro- blem urediti tako, kot so sto- rili v Zovneku, zlasti še zato, ker so kmetijski delavci za- posleni tudi po 10 in več ur na dan. Prej smo. omenili oddelke žalskega zavoda in pri tem pogrešili Braslovče, Šempe- ter in Petrovče. Tudi tu je yelikQ družin, ki potrebujejo varstvene ustanove. Se en problem je; v varst- vene ustanove so vključeni predvsem predšolski otroci, šolski pa sa večji del prepuš- čeni cesti. Enako je z var- stvom otrok do 2 ali 3 let, ki jih zaposlene matere navadno morajo puščati same ali im- proviziranemu varstvu soseš- čine. Problemov je še dosti, od igrišč do prehrane, toda vse to ni ostalo nezapaženo. Postopoma bo mogoče mar- sikaj urediti, če se bodo za stvar zavzeli vsi činitelji. G. K. Za 1. maj v Konjicah Pred nedavnim je občinski sindikalni svet sklical širši posvet s predstavniki občin- skih političnih forumov, na katerem so obravnavali pro- gram letošnjih praznovanj ob prazniku dela in dneva mla- dosti. Že v tem mesecu bodo posamezne organizacije in društva organizirala nekate- re prireditve. POPRAVEK V črtici »Ksaver Mešlto in po- štaijeva Pepilia« v prejšnji šte- villii Celjsitega tednika je ti- skarski škrat v zadnjem stavku povzročil napako. Meško nam- reč ni dvajsetleten napisal svoje prve pesmi, ampak dvanajstle- ten. DEJAVNOST Z ZABAVNOSTJO Boštajn je majhen trg iznad Save, Do njega se pride po vi- jugasti cesti, ki je prepolna ko- tanj. Na bregu se stiska gruča hišic in šola. Na veiikem, od- prtem prostoru pred šolo je ob delavnikih pravi živžav šolskih otrok. Ob nedeljah se trg umiri, vsaj na zunaj. Po trgu zavlada mir. varišico Elico Pečnik. Plavo de- kle, ki se je preteklo jesen vključilo v trško življenje. Krat- ko pristriženi lasje so ji naga- jivo sililf v oči, podobno kot smo mi silili vanjo z vprašanji. Njene stanovske tovarišice so nam pri tem pridno pomagale. »Čudi vas, da prirejamo mla- dinsko prireditev »Pokaži kaj znaš«? Zakaj bi bilo to čudno? Zaradi naslova? Tovrstne prire- ditve so lahko zelo zanimiv po- kazatelj dela in uspehov raznih aktivov.« »Kot je na primer naš ...» je pripomnila v smehu kolegica z očali. »Mi poskušamo vskladiti de- javnost z zabavnostjo,« je na- daljevala Elica Pečnik! Ko smo sestavljali letošnji program dela našega mladinskega aktiva, smo sklenili, da bomo priredili »Po- kaži kaj znaš« za vse okoliške aktive. Organizirali smo prosto- re, naštudirali nekoliko satirič- nih točk, ki bodo poživile od- daj'0, v nedeljo bomo imeli av- dicijo . ..« »V začetku je bilo težko. Po pregledu ankete, ki smo jo iz- vedli, smo šele ugotovili, da mla- dina želi delatf. Tako imamo vsak sestanek obogaten s pre- davanji, ki jih pripravljamo sa- mi. Pri nas udeleležba ni vpra- šanje. Prirejamo tudi plese. Ker mnogo mladincev ni znalo ple- sati, smo se najprej vadili. Da- nes je lepo. Moti nas le, da do danes še ni nobena organizacija niti društvo prijateljev mladine našla potrebe in časa, da bi nam tu in tam pomagala«. Aktiv nima svojih prostorov, svoje sestanke in zabave prire- jajo v šoli, vendar jih to zaen- krat še ne moti. Delajo. Pone- kod pa so dani vsi pogoji, oprem- ljene dvorane in ne delajo. Tistega dne hi bila nedelja. Vsenaokrog je preveval otroški smeh in krik. Cin, cin, cin. Trg se je počasi umiril, le neka u- čenka je počasi podrsovala proti šolski zgradbi s skalpiranim ko- lenom, trofejo nesrečno konča- ne igre. V ozki sobi z nekaj stoli in radioaparatom smo našli to- KOMPOLSKI PIONIRJI IMAJO ZELO LEPE NAČRTE Pionirski odred »-Cvetke Jerinove« v Kompolah nad Storami je sklenil, da se bo vključil v natečaj v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »Tehnična kultura mladine«. Sodelovali bodo s temo varnost prome- ta na cestah in estetsko ob- likovanje tehničnih izdelkov. Pri prvi bodo poživili delo prometnega krožka, izdelali rekvizite za prometno vzgojo in slike z vsemi prometnimi znaki. Ob zaključku natečaja pa bodo organizirali tekmo- vanje vseh mladih kolesar- jev. Pri drugi temi pa bodo izdelali maketo šole z bliž- nj^ okolico po natančnih me-^ rah, ki bodo pozneje služila kot učilo. Za izvedbo vsega tega pa seveda potrebujejo materialno pomoč. Najprej so se s prošnjo za pomoč obr- nili na bližnjo železarno Što- re, kjer so prošnjo ugodno rešili jn jim dali razen ma- terial kot lesonit, vezane plošče, mehko žico, lesene palice, barvo in podobno. ŽELITE NAGRADO? NAROČITE SE NA CELJSKI TEDNIK! Turizem in še kaj v BISTRICI OB SOTLI : ' Geden kraj je Bistrica ob Sotli sredi slikovite pokrajine stisnjena pod klanec Ceho- vec,. ki se vzpenja na Orlico. Mogočne kunšperške razva- , line vabijo k razgledu po Ob- , sotelju in Hrvatskem Zagor- r^^KJsredni bližini Kum- ' rovca. Vse naokrog pa je pol- no zanimivosti: vekovno sta- ra kužna znamenja, zanimi- . va gorska cerkev, stek Bi- strice in Sotle, kjer je nekoč ' besnela puntarska bitka in neposredna bližina sosednje- ga Kumrovca, ki se naglo razvija. Zatorej ni čudno, da ' so se bistriški občani na zad- njem zboru večidel pogovar- jali o turizmu, v katerem vi- dijo največ perspektiv za svoj kraj. Zgodovinska znamenja, spo- menike je potrebno pravočas- no zaščititi, da ne razpadejo, ker je to prava kulturna za- kladnica, ki je ne smemo brezskrbno zanemarjati. Lani jim je nekdo obljubil sred- stva za ureditev klopi po iz- redno lepih sprehajališčih, ki ., so tam naokoli, pa ni bilo nič. To Bistričanom ne uga- ' ja. Sami so se lotili gradnje lovske koče nad razvalinami kunšperškega gradu, pri če- mer bi jim bilo potrebno po- magati. Poleg vseh starinskih spomenikov, pa bi si radi po- stavili še spomenik, ki bi naj obujal spomin na žrtve faši- stičnega nasilja, ko so bili Obsoteljčani množično prese- ljeni s svojih domov v nem- ška taborišča. Sklenili so še, da si bodo čimprej z lastnimi sredstvi zgradili gasilski dom, vendar prosijo, da bi jim po- magali nabaviti gasilski avto. Veseli pa so, da bodo letos dobili sredi naselja proti- prašno cesto; tudi to je lep prispevek za razvoj njihove- ga kr«ja, ki je pomemben tudi za turizem. Seveda po- treb je še veliko, zlasti se po- tegujejo še za stanovanja, ki jih potrebujejo prosvetni in zdravstveni delavci v kraju. r. s. Uspela predavanja Konjiška delavska univerza je organizirala v nekaterih vaseh predavanja o dednem pravu. Za predavanje je bilo veliko zanimanja, saj je ne- katera obiskalo mnogo ob- čanov tudi iz oddaljenejših vasi. V Stranicah je preda- vanje poslušalo okrog sto, v Zičah pa okrog 80 občanov. V. L. Da bi v Žalcu jedli zdravo meso... Vse mesnice na območju žalske občine oskrbuje z mesom in mesnimi izdelki obrat »Mesnine« KK Žalec iz Celja. V letu 1963 so v mesnice žalske občine pre- peljali — s posebnimi hla- dilnimi kamioni — preko 500 ton mesa in mesnih iz- delkov. Ob tako velikem prometu je bilo seveda po- trebno urediti, zgraditi hla- dilne prostore ali nabaviti hladilne omare. Poleg tega pa vrši veterinarska inšpek- cija redne preglede iztovor- j enega mesa in v sodelova- nju s sanitarno inšpekcijo kontrolira higiensko stanje v mesnicah, prodajalnah, go- stiščih in obratih družbene prehi^ine, ugotavlja užitnost mesa in mesnih izdelkov, meso dvomljive vrednosti pa pošilja na bakteriološko in kemično preiskavo. Rojena sem 1865. leta »^Rojena, sem 16. marca 1865.« je rekla Jera JURSETOVA iz Podčetrt- ka. Ne, nismo se zmotili! To ve ves kraj. Letos so pripravili še posebno prisrčen obisk, saj njihova teta Jera stopa že v stoto življenjsko leto. O, to je že zgodovina! Prisrčna prija- telja sta tudi s šolskim upraviteljem Jožetom Brilejem, s katerim se tako- le mimogrede pred vrati njene hišice, kjer prebiva, večkrat pomenita. Le- tos je krajevna organizacija SZDL poskrbela za še več. Pionirji so v nedeljo pred hišo izvedli cel spored. Predsednik občinske skupščine Jož- ko Lojen je častitljivi občanki izročil denarno darilo. Obiskali so jo tudi še predstavniki občinskega odbora SZDL, saj je najstarejša šmarska čla- nica SZDL, ki se pogostokrat udele- žuje zborovanj. Jera Juršetova je resnično čvrsta slovenska korenina. Prisluhnite sa- mo, kaj vse še zmore. — Zdrava sem kot riba! Še nikoli v življenju nisem bila pri zdravniku! — Berem, berem! Pa šivam tudi! Berem časopise, zlasti še »^Celjski tednik«. Preberem vse, še tisto čisto drobceno in brez očal. Tako sem sreč- na! — Vse življenje sem v Podčetrtku. Priženila sem se sem, pa ne od daleč. Tu onkraj brega iz Sodne vasi sem pri^a. Vdova sem že od 1933. leta. Mož je bil krojač, bolehen, pa ga je vzelo. Hčerki imam v Zagrebu in v Črni gori. V hiši sem sama, toda ljudje mi pomagajo. — Ve.sela, zadovoljna sem zmeraj. Kaj pa mi manjka, če je zdravje! O, upam, da bom še vsaj nekaj let. Za stoletnico se bova, če se nama bo zdelo, zasukala tu pri Staroveškem. Pojem zmeraj rada. (Oči so se ji živo iskrile in zapela je poskočno ljube- zensko pesem. Potem je nadaljevala še tisto: »-Sinoči sem na vahti stal.. — Ste slišala, »imela je fanta lušt- nega«. Tudi jaz sem ga imela, seve- da, hehe! — Tako? stari bi radi bili? Ej, veste, jejte in pijte, pa ne preveč! Pa ljubezen mora biti, lepa, seveda! Pr- vo pa je, da sta zdravi in zadovoljni; jeziti se nikar! Jaz sem bila zmeraj zadovoljna! — Oja, tudi danes sem srečna! Glejte, pritisnite tam; elektriko tudi imam! Ljudje so dobri z menoj. Kaj naj še rečem! — Tako sem vesela, da ste me obi- skali! In tovariš nadučitelj, me ima- jo prav radi in zmeraj »-narihtajo«, da kaj dobim. Zadnjič so mi prinesli košarice rož, za 8. marec! Hvala, da ste prišli! In kar slikajte me!« To je Jera Juršetova iz Podčetrtka! Živahna vesela ženica, polna vere v življenje, skromna, dobra! Upajmo, da se ji bo izpolnila želja, da bo za stoletnico veselo zaplesala, kot je že lani ob prvem prazniku gornjega Ob- sotelja s svojim rojakom in soobča- nom Janezom Straškom, ki je v svo- jem 93. letu še prav čvrsta korenina. Da bi le še dolgo pela in bila srečna! r. s. Jera Jeršetova in Jože Brilej KAKO JE BRIJOV FRANČA NOSIL POŠTO Vesel in močan fant je bil Brijov Franča. S tremi sestrami je živel v leseni hišici ob Sotli. Nemci mu že od prvega dne niso ugajali. Sotlo so naredili za mejo med Slovenci in Hr- vati in postavili bodečo ograjo. Franča je prvi napravil pri jezu luknjo' in vsak dan tihotapil na Hrvaško sol, sem pa tobak in purane. Bil je zvijačen kot lisičji rep! Kmalu se je znašel med kozjanskimi parti- zani. Postal je kurir. Sam je neštetokrat preč- kal jez ob Pajkovem mlinu. Bilo je septembr- sko popoldne 1944. Čakal je sredi kuruze na njivi pri Vrhunoi v Imenem. Puško, ki jo je hranil še s stare vojske, je držal v roki. Že je nameraval kreniti čez travnik, ko je zaslišal voz na cesti. Iz vasi so drveli Nemci. To so bili graničarji, ki so bivali v gradu nad Pod- četrtkom. Odkar so jih partizani napadli v va- si, so samo podnevi zapuščali kameniti grad. Verjetno so spet peljali krompir in moko, ki so jo vzeli kmetom. Dva sta priganjala konje, sedem pa jih je sedelo zadaj na vrečah. Fran- ča se je zvito nasmehnil. >^^Bum!« se je pokadilo iz'koruze. Nemce je kar odpihalo z voza. Poskakali so v obcestni jarek. Franča ni več ustreril. Dolgo je bilo vse tiho. Nemec je počasi dvignil kapo, ki jo je nataknil na nož. Premikal jo je gor in dol, sem ter tja, pa nič. Strojnico je potisnil čez rob na cesto. Konji so dirjali že daleč proti trgu. Nemci se niso upali dvigniti. Plazili so se po komolcih kot žabe. Sele pri Selekarjevi hiši so hitro zbežali za vogal. Franča je naglo ste- kel z Vrhunce na drugi griček, da je lahko meril na ovinek. Nemci so sklonjeno krenili ob ograji. Prvi je nesel naperjeno strojnico. Eden je imel na puški napravo za metanje malih min. Dva sta imela brzostrelke, ostalih pet pa navadne puške. Tedaj je spet počilo. Kakor bi trenil, so graničarji ležali v jarku. Zdaj so pričeli streljati na slepo v gozd, kot da bi imeli pred seboj sto partizanov. Dolgo so divje streljali. Franča ^a je za njihovim hrbtom mirno prestopil mejo s partizansko pošto. S hrvaške- ga brega je gledal, kako so Nemci enega nesli in sklonjeno lezli v trg. Od tistega dne še po- dnevi niso upali več v vas. Iz gradu je priha- jala samo še cela četa in to sredi dneva.