PREOLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet akupščine občine LJubljana Vič-Rudnik /e na svojl 14. in 15. seji dne 20. in 27. 8. 1986 obravnaval Informacijo o poslovanju OZD v obdobju januarju 1986 in sklenil, da Jo posreduje skupičlni občlne v obravnavo In sprejem. Izvršni svetje ob tem sprejel sklep, da ocenjuje, da so vse ugotovitve in sklepi, ki jih je skupščina občine spre-jela ob obravnavl poročila o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990, na zasedanju v mesecu Junija še vedno aktualnl. Ob tem izvršni svet posebej opozarja na rast skupne in splošne porabe, bistvena povečanja stroškov za avtorske honorarje, sredstev za reprezentanco In stroškov plačllnega prometa. IZVRŠNI SVET INFORMACIJA o poslovanju OZD v I. polletju 1986 (ZZD, ZKS, DPZ) 1.UVOD Informacija o poslovanju OZD v obdobju januar - junij 1986 obravnava dosežene rezultate in problematiko na področju bla-govne menjave s tujino, industrijske proizvodnje, kmetijstva in gozdarstva in OZD iz ostalih gospodarskih dejavnosti, zaposlova-nje in osebne dohodke po podatkih Zavoda za statistiko in finančne rezultate poslovanja gospodarskih OZD, znanstveno-raziskovalnih OZD in OZD družbenih dejavnostih. Izvršni svet je tekoče spremljal poslovanje OZD z rednimi mesečnimi informacijami o poslovanju ter z njimi seznanjal skupščino. Skupaj z občinskimi družbenopolitičnimi organizaci-jami je obiskoval posamezne OZD ter obravnaval problematiko poslovanja in njihove razvojne usmeritve. Izvršni svet namenja posebno pozornost uresničevanju resolu-cijskih usmeritev na področju razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Izvršni svet je zavezal vse OZD, da ob obravnavi periodičnih obračunov za prvo polletje pripravijo podrobno analizo poslovanja in ugotovijo vzroke odstopanj in jih opozoril, da bo v primeru, da se negativne tendence iz prvega tromesečja nadaljujejo ali celo večajo, predla-gal skupščini ustrezne ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili. S sprejetjem interventnega zakona pa se je nespoštovanje druž-benih usmeritev na področju razporejanja dohodka in sredstev za osebne-dohodke še bolj zaostrilo, saj zahteva tekoče poračuna-vanje ugotovljenih presežkov pri izplačilih osebnih dohodkov. Doseženi finančni rezultati občinskega gospodarstva kažejo sicer visoko povečanje dohodka (IND 210), vendar nesmotrno delitev, saj je preveč dohodka razporedilo za osebne dohodke irv skupno porabo, premalo pa za obnovo in izboljšanje materialne psnove dela. Če doseženo polletno razporeditev dohodka primer- jamo s tromesečno, pa ugotavljamo pozitivne premike, saj se je delež akumulacije v dohodku povečal s 23,3% v prvem trome-sečju na 24,9%, medtem ko je znašal konec leta 1985 23,5%, kljub temu pa dosežena razporeditev dohodka še vedno precej odstopa od resolucijskih usmeritev. Dosežena rast dohodka ni pogojena z boljšimi rezultati dela, saj je količinski obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši za 7,4%, medtem ko je bil v prvih treh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši za 4,9%, ob tem da je bilo število zaposlenih v industriji v petih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani za 1,6% večje. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je rast dohodka za 20 odstotnih točk hitrejša od rasti celotnega prihodka, kar ob doseženi fizični produktivnosti kaže, da dosežena rast dohodka ni realna in da se v njej lahko odraža način obračunavanja dohodka (prevrednote-nje zalog, zmanjšane obračunane amortizacije ipd.), kar posredno omogoča zvišanje osebnih dohodkov. Tak obračun dohodka lahko delno pripišemo tudi novemu interventnemu zakonu na področju osebnih dohodkov in skupne porabe. Ob tem narašča dohodek v negospodarstvu precej hitreje kot v gospodarstvu (IND 247). Doseženi rezultati na področju izvoza, predvsem izvoza na konvertibilno področje v letošnjem v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani (INO 109) se izboljšujejo, vendar z njimi, glede na resolucijsko 15 odstotno rast in ob upoštevanju nizke osnove \z lanskega leta (IND l-VI/86 - l-VI/84 95), ne moremo biti v celoti zadovoljni, zlasti to velja za dokaj neugodno strukturo konvertibilnega izvoza, kjer se povečuje izvoz proizvodov nizke obdelave. Izvršni svet ugotavlja, da se neugodni rezultati pri uresničeva-nju resolucije ugotovljeni v začetku leta 1986 na posameznih področjih nadaljujejo oziroma je njihovo izboljšanje premajhno in ponovno zavezuje vse subjekte k izvajanju aktivnosti za uresni-čitev resolucije, ki jih je skupščina občine sprejela ob obravnavi majske analize v juniju. 2. MEDNARODNA MENJAVA Resolucijskj cilji občine v letu 1986 so doseči 12 odstotno povečanje izvoza in 15 odstotno povečanje konvertibilnega izvoza ob 7 odstotnehn povečanju uvoza. Rezultati na področju blagovne menjave doseženi v prvem polietju leta 1986 so na področju izvoza (INO 99) nekoliko slabši kot v letošnjem prvem kvartalu (IND 102), razen na področju konvertibilnega izvoza (IND 109), ki vztrajno narašča (prikaz kon-vertibilnega izvoza po OZD je v tabeli 12 v stolpcu 4). Rezultati po sedmih mesecih letošnjega leta potrjujejo, da se situacija na področju konvertibilnega izvoza še izboljšuje (IND l-VII/86 II-VII/ 85 - 112). Zaostajanje letošnjega konvertibilnega izvoza za rezul-tati iz enakih obdobij leta 1984 s6 zmanjšuje. Rast uvoza občine presega načrtovano resolucijsko rast in rast uvoza v letošnjem prvem kvartalu ter presega tudi rezultate iz enakih obdobjih v letu 1984. Padec celotnega izvoza občine v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim je minimalen ter tako zaostaja za rastjo celotnega izvoza Ljubljane (IND 102) in SR Slovenije (IND 101). Razveseljuje dejstvo, da se je obseg konvertibilnega blagovnega izvoza občine močneje povečal kot v Ljubljani (IND 98) in SR Sloveniji (IND 97), kjer izvoz v letošnjih prvih šestih mesecih tako zaostaja za lanskim obsegom izvoza. Delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu občine se je povečal z 51 odstotkov v prvem polletju 1985 na 56 odstotkov letos. Izvoz občine se je v letošnjem polletju najbolj povečal v države v razvoju (IND 152), zmanjšal pa v države SEV (IND 87) ter v ostale razvite države (IND 97), v primerjavi z lani. Najbolj izrazito se je izvoz povečal na področju proizvodnje električnih strojev in naprav (00 Iskra Marilna elektronika Horjul) in gozdarstva (DO GG Ljubljana), več kot polovično zmanjšanje izvoza v prvem polletju pa je bilo v dejavnosti finančne, tehnične in poslovne storitve (preseljtev DO NOVUM iz naše občine) popolna odsot-nost izvoza v DO IB Elektroprojekt in DO IZIP TOZD Tehnomont v prvem polletju letošnjega leta ter v dejavnosti izobraževanje, znanost, kultura in informacije (zmanjšanje izvoza DO Inštitut Jožef Stefan in DO IEVT). :*¦..-¦¦: S Analiza izvoza blaga po stopnji obdelave daje žalostno podobo, saj se je izvoz neobdelanih surovin v letošnjem prvem polletju povečal kar 6 - kratno, za 10 odstotkov pa se je povečal izvoz blaga nizke obdelave (polproizvodi), medtem ko se je izvoz final-nih izdelkov zmanjšal za 19 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Močno se je povečal tudi uvoz občine, saj je rast celotnega uvoza občine (IND 125) v letošnjem prvem pollotju primerjajoč z lanskim obdobjem iznad rasti uvoza Ljublane (INO 111) in SR Slovenije (IND 107), rast konvertibilnega uvoza občine (IND 137) pa nad rastjo konvertibilnega uvoza Ljubljane (IND 121) in SR Slovenijo (IND 111). Tudi delež uvoza s konvertibilnega področja v celotnem uvozu občine se je močno povečal: v lanskem prvem "MBELA 1 BIADVNA ffiMJAVA S TUIDO V FfMM POUETJU IETA 1986 V CB&NI LJIELOT« VIČ-flUOtlK Izvoe - kmvertlbilni - klirinški vOOO din $ = 364,53 KAZAILI I-VI/B4 I-VI/85 I-VI/86 I-VI/86 I-VI/B6 1-111/86 1/86 _ 0 I-VI/86 ___________________________^7^5 ™TSB "555JS "»iži gl9e5 ™glž---- Blsgc^a^va 6.253.236 5.8*7.185 6.416.958 s tujino (v $) 23.639.043 22.104.053 24.257.960 J..v*.*a ux> 3.481.237 1.966.815 1.514.423 3.370.112 1.712.665 1.657.447 3.330.101 1.860.339 1.469.762 96 95 97 99 109 89 100 196 550.723 101 102 138 332.271 103 98 300 248.452 99 104 280 491.622 105 91 329 418.166 106 159 182 73.456 100 - tamertibilni - klirinad 2.771.996 2.348.031 423.967 2.477.073 1.927.809 549.264 3.036.857 2.648.427 433.430 112 113 104 125 137 80 I-VI/84 I-VI/85 I-VI/BS I-IH/SS 1/56 085 Rokritje fcnvartibilro pokritje 126 84 135 103 71 108 75 52 30 112 72 Salcto Kanvertibilnl aaldo 709.239 331.216 + 893.039 - 215.144 + 243.244 - 788.088 + 93.032 -435.483 +59.101 - 210.545 -496.821 -115.895 Obseg blagovne menjave s tujino je v prvem polletju letošnjega leta dosegel vrednost 6.416.958 tisofi din (24.257.960 USA $), kar je za 10 odstotkov bolje od obsega lanskega prvega polletja in za 3 odstotke bolje od obsega iz prvega polletja leta 1984, kar je izrazito posledica povečanih uvoznih aktivnosti. Izvoz je v prvem polletju za odstotek manjši kot v letu poprej, v primerjavi s prvim polletjem leta 1984 pa je za 4 odstotke slabši. Vendar je v letošnjem letu iz meseca v mesec moč opaziti trend izboljševanja rezultatov celotnega in konvertibilnega izvoza v primerjavi z rezultati iz leta 1984. Konvertibilni izvoz se je letos za 9 odstotkov povečal v primerjavi z lanskim prvirn polletjem. Trend rasti klirinškega izvoza v letošnjem letu kaže zelo spremenljivo sliko. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je izvoz na klirinško področje celo iznad lanskega in povprečno enak klirinškemu izvozu iz leta 1984. V naslednjih mesečnih obdobjih je klirinški izvoz izpod lanskega, v prvem polletju pa se trend postopoma izboljšuje, čeprav je obseg klirinškega izvoza še vedno izpod lanskega klirinškega izvoza. Uvozna aktivnost je močna predvsem pri uvozu s konvertibil-nega tržišča, kjer gre predvsem za uvoz finalnih proizvodov. Največja uvozna aktivnost je prisotna predvsem na področju industrije (DO TTL TOZD Proizvodnja cigaret - 13 odstoten delež konvertibilnega uvoza v celotnem konvertibilnem uvozu občine) ter na področju izobraževanja, znanosti, kulture in informacij (Raziskovalna skupnost Slovenije in Inštitut Jožef Stefan skupaj uvozita s konvertibilnega tržišča 22 odstotkov od celotnega pol-letnega občinskega konvertibilnega uvoza, kar je še posebej pozitivno, ker gre za uvoz raziskovalne opreme. Stopnja pokritja celotnega uvoza s celotnim izvozom je bila v letošnjem prvem polletju pozitivna. V primerjavi z enakim obdob- polletju je bil delež 78 odstoten, v letošnjem letu pa že 86 odstoten. Močno povečanje uvoza je nastalo predvsem zaradi visokega povecanja uvoza iz razvitih držav (IND l-VI/85 - t42). OZD so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim največ uvažale opremo (INO 266) in blago za široko potrošnjo (IND 228). Med največjimi uvozniki repromateriala iz konvertibilnega potiročja s sedežem na območju Ljubljane so tudi tri OZD s področja naše občine: DO TTL TOZD Proizvodnja cigaret, ki je letošnji uvoz (346,5 mio din) povečala v primerjavi z lanskim za 38 odstotkov, Raziskovalna skupnost Slovenije (138,5 mio din), ki je lanski polletni uvoz zmanjšala za 39 odstotkov in DO Plutal, ki je letošnji polletni uvoz (267,5 mio din) za 32 odstotkov pove$ala v primer-javj z lanskim polletnim rezultatom. jem v letih 1984 in 1985 se je odstotek pokritja v letoSnjem polletju močno zmanjšal. Stopnja pokritja konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom je bila enako kot v obeh letih poprej negativna, vendar je v letošnjem prvem polletju odstotek pokritja še znatno slabši kot v letih poprej oziroma je odstotek pokritja v letošnjem prvem podoben odstotku pokritja povprečnega uvoza s povprečnim izvozom v letu 1985. Skoraj vse največje občinske konvertibilne izvoznice so imele v letošnjem prvem polletju dohodkovne težave, saj izvoz materi-alno ni bil dovolj stimuliran zaradi slabega delovanja deviznega trga, prenizkih izvoznih stimulacij in prepočasnega prilagajanja deviznega tečaja. Stanje na področju konvertibilnega izvoza nekatere OZD komentirajo naslednje: Navkljub dobremu izvoznemu skoku na konvertibilnem tržišču v začetku leta (IND I-III/86 - I-III/85 - 116,2) se je situacija v DO Slovenljales Žičnica v prvem polletju poslabšala. Glede na krizno situacijo v lesno-predelovalnem gospodarstvu v letošnjem prvem polletju, se sočasno slabša tudi položaj OZD, ki so posredno povezane s to panogo. V Žičnici so na področju konvertibilne blagovne menjave popolnoma destimulirani, saj je izvozna stimu-lacija samo 1,5 odstotna (v prejšnjih letih 28 odstotna!). Težave v izvozu imajo tudi zaradi stečaja njihovega največjega kupca v ZRN. V drugi polovici leta ne pričakujejo izboijšanja rezultatov, saj se bodo visoki stroški uvoza repromateriala in rezervnih delov še povečali. V DO Tovll plana prodaje niso realizirali fizifino, vendar vred-nostno plan presegajo. Prodaja na tuji trg vrednostno in fizično v prvem polletju letošjega leta ni presegla lanske. Zaradi nelikvid-nosti njihovega največjega tujega kupca v prvem kvartalu letoš-njega leta, je bilo potrebno izpad izvoza preusmeriti k drugim kupcem. Vendar kljub aktivnostim za pridobitev novih kupcev na zunanjem trgu niso uspeli pridobiti večjih naročil. Čeprav je prodaja na domačem trgu v letošnjem prvem delu leta nad lansko polletno, pa bo potrebno tudi na domačem trgu sprožiti več impulzov v smeri ohranitve in povečanja deleža prodaje, saj je pritisk konkurence že opazen. DO IGO je imela v lanskem letu izredno veliko devizno bero na področju konvertibilnega izvoza. Letošnji polletni konvertibilni devizni izkupiček pa je le desetina lanskega polletnega in sed-mina predlanskega polletnega konvertibilnega izvoza. Prodaja na tuji trg se je zmanjšala, saj se je v letošnjem letu trg zožil, delež serijske proizvodnje posameznih artiklov pa se je močno zmanj-šal. Plan serijske proizvodnje bodo morali v tretjem kvartalu prestrukturirati ter zagotavljati, da bodo artikli ob večji povezavi med proizvodnjo in komercialo hitreje prodirali na trg. Individu-alni del proizvodnje, ki intenzivira v obdobju marec - oktober, poteka nemoteno. Naročila za individualo imajo zagotovljena do septembra. Težave pri plasiranju na tuji trg, ki so prisotne že od začetka leta, zahtevajo dinamičnejše prilagajanje proizvodnje in komerciale na nastalo situacijo, prestrukturiranje proizvodnega programa, bolj mobilno razvojno udejstvovanje, dinamičnejše razporejanje izvoza in hitrejše prilagajanje na zoženost trga, načrtno in dosledno spremljanje vseh vrst zalog, proizvodnje in kalkulacij z vpeljavo računalniškega informacijskega sistema in večjo skrb za urejene medsebojne odnose in odnose na relaciji DO - SOZD. Rezultati v DO Hoja so na vseh področjih slabi. Izguba v TOZD galanterija Podpeč in TOZD Stavbno mizarstvo se je ob polletju še poglobila v primerjavi s prvim kvartalom letošnjega leta, med-tem ko se je v TOZD Pohištvo Polhov Gradec deloma zmanjšala. Vzroki za izgubo so disproporci med cenami vhodnih in izhodnih materialov, visoke obresti za obratna sredstva, povečane dajatve iz osebnih dohodkov, na izvoznem področju na nerealen devizni tečaj ter zelo zmanjšane izvozne stimulacije. Zaradi ukinitve SISEOTa v letu 1986 niso prejeli preko 30.000 tisoč din izvoznih stimulacij za leto 1985. Plan izvoza DO ni bil dosežen, saj so dosegli le 29 odstotkov letnega plana v prvem polletju. Plan je dosegla le TOZD Galanterija Podpeč, ki ima zagotovljen kontinu-iran izvoz. Plan TOZD pohištvo Polhov Gradec ni bil realiziran, predvsem zaradi nerealiziranih večjih izvoznih poslov npr. s Saudsko Arabijo. V drugem delu leta bodo vse napore vložiti v izpolnitev plana, že v tretjem kvartalu leta 1986 imajo zagotovlje-nih za 300.000 S poslov. TOZD Stavbno mizarstvo plana ni realizi-rala zaradi pomanjkanja naročit za izvozne posle. Do konca leta v DO Hoja predvidevajo, da bo z negativnim poslovnim izidom zaključila le TOZD Galanterija Podpeč. DO Slovenijales Silvaprodukt ima v letošnjem prvem polletju manjši konvertibilni izvoz zaradi težav pri plačilih tujih kupcev; tuji partner namreč plačuje z zamudo. V DO IEVT je bil izvoz realiziran v planiranem obsegu. Pomembnejši izvoznik je le en sam oddelek, ki izvaža tudi en sam izdelek, zato bo potrebno sprožiti aktivnosti za povečanje izvoza. KZ Velike Laiče dosega slabe rezultate pri izvozu izdelkov domače hišne obrti. V letu 1986 so planirali izvoz v višini 100.000 tisoč din, vendar so v prvem polletju uspeli izvoziti le 40 odstot-kov od letnega plana, medtem ko so prejeli le 22 odstotkov letne planirane vrednosti. Težave nastopajo tudi pri sklepanju pogodb s tujimi kupci zaradi visokih cen izdelkov. V OO Mizarstvo Ig ugotavljajo, da gre pri podatkih na osnovi carinskih deklaracij za časovni zamik, saj so dejansko realizirali za 37 odstotkov večji izvoz na konvertibilni trg v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim. V DO IUV TOZD Galanterija je zaradi manjših naročil izvoz v prvem polletju nekoliko zaostal, vendar bodo v drugem polletju prodajo galanterijskih izdelkov nekoliko pospešili, tako da bo letni plan verjetno dosežen. Primerjava letošnjih rezultatov z lanskimi pa večkrat ne prikaže realnega stanja zaradi nizke lanskoletne osnove. Z resolucijo za leto 1986 smo, zaradi slabih izvoznih rezultatov v letu 1985 in neuresničenih resolucijskih ciljev, nekatere OZD obvezali, da morajo nadpovprečno povečati konvertibilni izvoz, če za osnovo vzamemo konvertibilni izvoz iz leta 1984. Doseženi rezultati v nekaterih OZD (DO Hoja (IND 27), DO Plutal (INO 75), DO KIG (IND 65), DO Zmaga (INO 82), DO Tovil (IND 54) so zato še bolj zaskrbljujoči. 3. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine je načrtovana 6 odstotna rast industrijske proizvodnje. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je letošnja šest-mesečna industrijska proizvodnja za 7,4 odstotka manjša od lanskoletnega polletnega količinskega obsega proizvodnje (pri-kaz količinskega obsega proizvodnje po OZD je v tabeli 12 v stolpcu 3). Glede na naveden rezultat resolucijska predvidevanja ne bo možno uresničiti, saj se je letošnja sedem mesečna indu-strijska proizvodnja še poslabšala (IND 92,1). Primerjajoč rezultate občinskega količinskega obsega proiz-vodnje z rezultati v Ljubljani in SR Sloveniji je rezultat še boloj zaskrbljujoč, saj se je industrijska proizvodnja v Ljubljani pove-čala v letošjem prvem polletju za 3,9, v SR Sloveniji pa za 2 odstotka v primerjavi z lanskim prvim delom leta. Rrezultati, ki jih industrijske OZD v občini pošiljajo komiteju za družbeno planiranje in gospodarctvo, odstopajo od rezultatov, ki jih obdeluje Zavod SR Slovenije za statistiko na podlagi IND-1 obrazcev. OZD v svojih »internih« izračunih upoštevajo spreme-njeno strukturo proizvodnje in proizvodov oziroma spremenjen vložek dela v proizvodih, kar pa ne velja pri vseh industrijskih OZD. Izpostaviti je potrebno dve OZD, ki sicer menita, da je stan-dardni statistični prikaz industrijske proizvodnje v tonah nere-alen, vendar prave metodologije za bolj reaien izračun količin-skega obsega proizvodnje ne morejo (ne znajo) najti. V DO Plutal so že v letu 1985 postopoma pričeli s prestrukturi-ranjem proizvodnega programa z uvajanjem v proizvodnjo čeda-Ije večjega deleža skoraj trikrat lažjih aluminijastih navojnih zapork v primerjavi s kronskimi zaporkami. V 00 Tiskarna so spremenili strukturo proizvodov, zaradi spremenjenih tržnih pogojev pa so prisiljeni tiskati krajše serije, ki zahtevajo več vloženega dela zaradi procentualno več predprjprav. V prvem polletju so močno povečali količinski obseg proizvod-nje glede na prvi del lanskega leta v DO KIP (IND 140), DO IUV Galanterija (IND 127), DO Avtomontaža TOZD TGN (IND 124), DO LIVAR TOZD LBK (IND 119), DO IGO (IND 118), DOISKRA Merilna elektronika (IND 115), DO Slovenijales Silvaprodukt (IND 115) in DO TTL TOZD Torbica (IND 114). Več kot polovica industrijskih OZD je v juniju dobro oskrbljena z domačimi surovinami, kar je podobno kot v marcu letošnjega leta. Zaskrbljujoča pa je oskrbljenost z uvoženimi surovinami, saj v juniju kar šest OZD poroča o slabi oskrbljenosti (marec: 3), kritično oskrbljenost pa imajo enako kot v marcu DO Emona IPKO, DO Slovenijales Žičnica in DO Tiskarna. Zmanjšujejo pa se tudi naročila za izvoz, če primerjamo situacijo v juniju z marcem letošnjega leta. Stanje naročil za domači trg se je v juniju glede na marec nekoliko popravilo. Navljub malo slabšemu stanju pla-čanih računov v juniju v primerjavi z marcem (slabo stanje plača-nih računov v marcu-2, v juniju - 4), pa se likvidnostna situacija v OZD postopoma izboljšuje. V desetih viških industrijskih OZD je bil letošnji polletni količin-ski obseg proizvodnje izpod lanskega, kar OZD komentirajo z nalednjim: DO Avtomontaža TOZD Utensilia je finančno uspešno zaklju-čila letošnje prvo polletje (IND celotnega prihodka - 191, IND porabljenih sredstev - 166, IND dohodka - 239), čeprav fizičnega obsega proizvodnje v lanskem prvem polletju niso dosegli. Letoš-nja finančna uspešnost pa je le navidezna, saj so v lanskem letu izjemno slabo poslovali. Letošnja finančna uspešnost pa je le navidezna, saj so v lanskem letu izjemno slabo poslovali. Vzrok je v primanjkovanju naročil na daljši rok, kar bi tej temeljni organi-zaciji omogočilo lažjo preskrbo repromateriala za nemoten potek proizvodnje. Primanjkljaj naročil je prisoten predvsem na doma-čem trgu, saj zaradi doslednosti pri izvajanju pogodb z zunanjimi kupci pozabljajo na domačega kupca in tako se domači kupec raje obrača k konkurentu. Proizvodne kapacitete v lesnem delu so zasedene, večje probleme pa ima kovinski del proizvodnje, kjer je bila do junija zasedenost kapacitet samo 60 odstotna. Problem je v pridobitvi uvoznega materiala za lučalnice, saj je surovina zelo draga. Navkljub nekaterim objektivnim problemom pa je v Utensiliji že dlje časa prisotna vrzel na področju prodaje, razvoja in kotrole, teama na tehničnem nivoju pa prakično ni. Glede na navedeno situacijo bi bilo potrebno temeljito proučiti stanje poslovanja v preteklih letih in obdobjih, izdelati kvaliteten proizvodni program in ob tem proučiti možnost izdelave celot-nega programa sedežev v okviru dogovorov z DO Avtomontaža o možnostih opustitve sedanjega proizvodnega programa. Na kri-tičnih področjih dela bi bilo potrebno temeljito proučiti kadrov-sko zasedbo. V DO Plutal je bil količinski obseg proizvodnje v prvem polletju leta 1986 za skoraj četrtino manjši kot v lanskem enakem obdobju. Poleg že omenjenih težav s standardnim statističnim prikazom količinskega obsega proizvodnje pa na naveden padec količinskega obsega proizvodnje vpliva več splošnejših zaviral-nih momentov, zlasti po oceni DO neučinkovitost novih ekonom-skih ukrepov, ki naj bi vzpodbujali rast proizvodnje, produktivno-sti in izvoza ter spremenili pogoje gospodarjenja. Precej proble-mov se poraja v sami branži*- proizvodnja kovinske embalaže, kjer na domačem trgu ponudba prerašča povpraševanje, konku-renti prodirajo v okviru močnih SOZD z dumpinškimi cenami na trg ter se zapirajo v regijske in republiške meje. Finančnega izpada v izvozu zato ni možno nadomesiti na domačem trgu. Planski cilji v DO Tovil so doseči nivo lanskoletne proizvodnje. V lanskem letu je bila proizvodnja vijakov enakomemo razpore-jena čez celo leto. V letošnjem letu pa so planirali nekoliko manj intenzivno prvo polovico leta, hitrejšo dinamiko rasti proizvodnje pa so načrtovali šele v jeseni (septembra). Poleg spremenjenega letnega dinamičnega plana se je nepričakovano pojavil problem likvidnosti pri njihovem največjem tujem kupcu v prvem kvartalu letošnjega leta. Proizvodnjo so bili v tem obdobju prisiljeni neko-liko zaustaviti, da se ne bi zaloge surovin prekomerno začele kopičiti. Razvojno so v letošnjem letu zaostali za plani, saj so nastale zamude pri lansiranju in vzpostavitvi informacijskega sistema. DO Emona IPKO: zaradi zmanjševanja investicij za izgradnjo kmetijskih farm je proizvodnja farmske kmetijske opreme stano v upadanju. V letošnjem letu še niso dobili nobenega naročila za izgradnjo farme, medtem ko so v preteklih letih takih naročil dobili 4-5 letno, delno je razlog za tako stanje neučinkovitost prodajne službe v okviru DO in SOZD. V letošnjem letu praktično samo še zaključujejo posle iz preteklega leta, kar vpliva tudi na zmanjševanje dohodka (IND 116). Obseg proizvodnje plastične opreme je v letošnjem prvem polletju skoraj za polovico večji kot v lanskem prvem polletju, polletni plan za leto 1986 pa presegajo 32 odstotno. Ob navedenih problemih se bodo tudi razvojne aktivnosti močno skrčile kot posledica nedavnega požara. DO llirija Vedrog načrtovanih rezultatov ni dosegla zaradi premajhne prodaje na domačem (40% načrtovane) in tujem trgu (25% načrtovane), saj je fizično proizvodnja v letošnjem prvem polletju dosegla le 90% lanske polletne fizične realizacije ob konstantnih zalogah. Še vedno je prisotna premajhna učinovitost vseh delov DO. Močno odstopanje od plana je v TOZD Kozmetika nastalo zaradi nerealiziranega izvoza na že skoraj tradicionalen sovjetski trg. Delen izpad na domačem trgu je nastal zaradi zamujanja pri lansiranju novih izdelkov, desortiranosti v DE Vedrog do maja 1986 in slabe prodaje starih izdelkov. V TOZO llirija plana niso izvršili zaradi četrtinskega izpada proizvodnje na domačem trgu zaradi že standardnih napak: premalo proučen domači trg, premajhen kontakt s kupci, kadrovska in organizacij-ska stihijskost razvoja, velike zaloge v DE Kemija. Največji proiz-vodni izpad so imeli pri vodilnem programu - sredstvom za nego obutve. Še vedno obstaja problem kritičnih zalog embalaže. V DO llirija - Vedrog so glede na navedene probleme pripravili oceno rezultatov za prvo polletje ter napovedali nekaj nadaljnih usmeritev: - plan proizvodnje na domačem trgu bo do konca leta realizi-ran v predvidenem obsegu, - izvoz je v precejšnji meri odvisen od realizacije izvoza v SZ in Poljsko, - stopnjo zaposlenosti je potrebno obdržati na ravni začetka Ieta1986, ...... - potrebno ie ohraniti devizno aktivnost, - potrebno je povečati učinkovitost gospodarjenja v vseh delih DO. Nekatere večletne težave in izhodi iz teh težav se ponavljajo, medtem ko realizacije ukrepov, predvsem pa ustreznih finančnih rezultatov ni. Še vedno je kritično področje marketinga in raz-voja, zato je še posebno pomembno dosledno izvajanje vseh sprejetih ukrepov in razvojnih usmeritev novega vodstva. Pomembno je, da se na vseh področjih dela in pri vseh delavcih razvije delovna odgovornost in močnejša pripadnost do delovne organizacije. Do Raiica TOZD Konfekcija: storilnost se je v prvi polovici leta zmanjšala zaradi prehoda na izdelavo bolj zahtevnih modelov, ki zahtevajo več vloženega dela ter zaradi menjave lokacij. V prvem polletju se je za 5 odstotkov povečal obseg izostajanja nad povprečnim iz leta 1985 predvem zaradi več bolniških izostankov in porodniških dopustov. DO TTL: Fizični obseg proizvodnje TOZD Proizvodnja je v letošnjem prvem polletju za 12 odstotkov pod lanskim polletnim obsegom, za primerjavo pa služi še podatek, da so tudi v lanskem prvem polletju dosegli za 10 odstotkov nižji fizičen obseg proiz-vodnje kot v prvem polletju leta 1984. Padec tržnega deleža standardnih cigaret (F 57) na jugoslovanskem trgu se nadaljuje. Proizvodni fizični obseg za vse vrste cigaret je pod lanskimi in planiranimi količinami. Navedene težave skušajo premostiti z uvedbo novih proizvodov na trg (STIL, NIKO), ki pa je vezana na dolgi rok ter ne daje hitrih rezultatov. Navkljub že večletnemu padanju tržnega deleža cigaret na jugoslovanskem trgu pa TOZD Proizvodnja dosega ugodne finančne rezultate poslovanja. Takšno poslovanje lahko pripišemo tudi manipuliranju z zalo-gami, kar jim omogoča ustrezen sistem davkov in politika cen tobaka. Konkurenca je na domačem trgu čedalje močnejši argu-ment tudi za TOZD Proizvodnja, da je potrebno veliko več napo-rov vložiti v kvaliteto izdelkov in razvoj, za TOZD Tobak pa v aktivno trženje. V DO Tiskarna opažajo v zadnjem letu, da so vedno večje zahteve kupcev po manjših serijah proizvodov, za pripravo katerih je procentualno potrebno več priprav. Celotna količinska realizacija prodaje DO HP Kolinska Vinocet v prvem polletju je bila za 11,5 odstotkov nižja od proizvodnje. Oinamika proizvodnje se je striktno podredila povpraševanju s trga ter nemotenemu zagotavljanju in vzdrževanju optimalnih zalog. Izpad realizacije v maju ter pomanjkanje osnovne surovine sadjevca za sadni kis je povzročil precejšen količinski izpad na programu kisa. Pri prodaji (proizvodnji) žvečilnega gumija pa se kaže upad kupne moči kupca, ki že izvaja selekcijo artiklov pri nakupu. 00 Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki proizvodnja: V letoš-njem prvem polletju je bil količinski obseg proizvodnje glede na lanski polletni izredni rezultat precej slabši. Zaradi pomanjkanja naročil je bila slabša tudi zasedenost proizvodnih kapacitet. Tržni pogoji na Ijubljanskem območju so posebno na področju stano-vanjske gradnje precej zaostreni (razkorak med dmžbeno priz-nano ceno in dejansko proizvodno ceno). V juniju se je zaradi sklenjenih pogodb proizvodna zasedenosl precej izboljšala, ven-dar je še vedno potrebno močno angažiranje komercialne službe pri pridobivanju naročil. DO Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana: V prvem pol-letju letošnjega leta je bil količinski obseg proizvodnje za odsto-tek slabši od lanskega. Težave pri plasiranju proizvodov iz železa železarnam in livamam, ki so se pojavile v juniju, y tej temeljni organizaciji pričakujejo še do sredine avgusta. Železarne so namreč založene z železom iz uvoza, medtem ko je domači trg poln. Presežka ne more izvoziti, ker je dejavnost - proizvodnja sekundardnih surovin vezana na dovoljenje. 4. KMETIJSTVO Z resolucijo opredeljena rast količinskega obsega skupne in tržne kmetijske proizvodnje v občini znaša 3%. Po podatkih kmetjskih organizacij pa je bil v prvem polletju realiziran nasled-nji obseg družbeno organizirane tržne proizvodnje: TABELA 2: Količinski obseg kmetijske tržne proizvodnje Vrsta EM PlanRealizacija I-VI Indeks proizvodnje '" 1986 1985 1986 86/85 R/P-86 mleko hl 80.000 39.496 30.302 77 38 klavnogovedo ' . t 1338 585 597 102 45 teleta ¦ " t 45 47 11 22 50 konji (206 kom) / t 217 235 88 38 41 prašiči t 17,6 5 7 140 40 Vir: Podtki kmetijskih OZD in zadrug Količinski obseg tržne proizvodnje se neposredno odraža v finančnih rezultatih poslovanja kmetijskih organizacij v občini. Nedvomno je najtežja situacija v Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestva, kjer je podobno .kot v prvem polletju 1985 tudi v letošnjem polletju finančni rezultat TOZD negativen z izgubo 37.285.632 din. Izgubo beležijo predvem na račun stroškov proiz-vodnje mleka, ki znaša 38,20 din po litru. Izguba v TOZD je sicer sezonskega značaja, kjer je ostala vsa rastlinska proizvodnja neobračunana. Z namenom, da bi izboljšali poslovanje TOZD so v letu 1985 sprejeli program ukrepov za izboljšanje poslovanja z naslednjimi osnovnimi usmeritvami: - usposobitev družbenih zemljišč v bližini farm za večjo, kvali-tetnejšo in cenejšo proizvodnjo lastne krme, - sprostitev površin na Brestu za tržno poljedelsko proizvod-njo, ki ustvarja večji dohodek, * - izboljšanje tehnologije reje in zdravstvenega varstva živali. Kmetijska zadruga Velike Lašče in Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič stcer ne izkazujeta izgub v poslovanju vendar pa z rezultati njunega poslovanja ne moremo biti zadovoljni. Ugotav-Ijamo namreč, da je indeks rasti celotnega prihodka v KZ Velike Lašče (IND 180) in v KZ Ljubljana TZO Vič (IND 174) izključno rezultat povečanja cen kmetijskih proizvodov ne pa večjega obsega prodaje. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je zlasti zaskrbljujoče stanje v KZ Velike Lašče, kjer praktično vsi kazalci uspešnosti poslovanja kažejo na nazadovanje. Zmanjšali sta se tako ekonomičnost (IND 94) kot rentabilnost (IND 31). Močen pa je tudi padec sredstev za akumulacijo (IND 53). Na polletne rezultate poslovanja je v KZ Velike Lašče vplivalo pomanjkanje obratnih sredstev zaradi povečanja zalog v trgovinah, manjši izvoz izdelkov domače obrti kot tudi plačila kupcev z menicami. Tabelarni pregled družbeno organizirane tržne proizvodnje v občini kaže, da kljub večji porabi močnih krmil glede na enako obdobje preteklega leta (1985 - 395 ton, 1986 - 470 ton) ugotav-Ijamo, da se je močno zmanjšala količina odkupljenega mleka pa tudi ostalih živinorejskih proizvodov. Z resolucijo, opredeljena 10% rast števila zavarovanih živil je bila v letošnjem prvem polletju presežena tako, da je število zavarovanih živil glede na enako obdobje preteklega leta višje za 26%. Ocenjujemo, da je k temu prispevalo večje angažiranje Zavarovalne skupnosti Triglav in Veterinarskega zavoda »Krim«. Na področju zdravstvenega varstva živali se programi izvajajo v skladu z odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih prei-skavah. Pri tem velja omeniti, da se redno izvajajo programi sistematičnega zatiranja mastitisa, reprodukcije, zdravstvenega varstva čebel ter zatiranja parazitoz, ki se sofinancirajo iz sred-stev SIS za kmetijstvo in preskrbo občin mesta Ljubljane. Na tem področju so najvidnejši rezultati na Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestva, kjer ocenjujejo, da so 16% večjo mlečnost dose-gli predvsem po zaslugi izboljšanega zdravstvenega varstva. Taki rezultati so posledica tehnološke narave to je ekstenzivne reje, ki je povezana z nizko porabo umetnih gnojil in močnih krmil. Predvsem pa na odkup vedno močneje vplivajo ekonomski faktorji. Med temi sta odločilnega pomena naraščajoča razlika med odkupno in maloprodajno ceno, ter zaostajanje rasti regre-sov in premij za rastjo odkupnih in maloprodajnih cen. Ugotavljamo, da z naraščanjem razlik med maloprodajno in odkupno ceno kmet izgublja ekonomski interes za prodajo svojih proizvodov preko kmtijskih zadrug, ker lahko z direktno prodajo občanom doseže večji dohodek. Trditev o vedno večji prodaji občanom potrjujejo tudi podatki o številu odkupljenih kož na območju Polhovega Gradca, Horjula in Šentjošta, kjer se je odkup v spomladanskih mesecih glede na jesen 85 povečal za 63%. Glede na prisotno problematiko ekstenzivne rabe kmetijskih zemijišč tako na barju kot v hribovitih območjih občine je bil v letošnjem letu dan velik povdarek usposabljanju kmetijskih zem-Ijišč z agro in hidromelioracijami. Tako so končana hidromeliora-cijska dela na kompleksu Dobravica - 315 ha, v zaključni fazi pa so tudi dela na območju Gmajnice - 150 ha. V letošnjem letu izvajamo tudi komasacije na območju Horjulske doline (kom-pleks A in B-200 ha) in na območju Oobravice. Program izvajanja malih agromelioracij je bil v prvem polletju realiziran 40% - 130 ha predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih programov, ki bi jih morale pripraviti pospeševalne službe kmetij-skih zadrug v sodelovanju z Kmetijskim zavodom Ljubljana. Zaradi tega ocenjujemo, da bo program, ki zajema 340 ha, do konca leta realiziran 90%. V celoti gledano z rezultati kmetijstva v letošnjem polletju ne moremo biti zadovoljni in pomenijo bistveno odstopanje od reso-lucijskih, v končni posledici pa tudi od srednjeročnih planskih ciljev. Glede na tako stanje je Izvršni svet sprejel program nalog in aktivnosti za realizacijo kmetijske politike v srednjeročnem obdobju 1986-1990 s poudarkom na nalogah s področja uvaja-nja in širjenja sodobnih tehnologij v proizvodnjo, usposabljanja kmetijskih zemljišč, vključevanja kmetov v družbeno organizi-rano proizvodnjo ter izboljšanja kvalitete dela pospeševalnih služb kmetijskih zadrug. 5. GOZDARSTVO V gozdarski proizvodnji načrtujemo za leto 1986 blagovno proizvodnjo v višini 98.828 m3 oziroma za 1% manj kot je bila planirana za leto 1985 in sicer v dmžbenem sektorju 27.785 m3 in v zasebnem sektorju 71.043 m3 (razmerje 28% : 72%). Blagovna proizvodnja iglavcev naj bi bila za 122% večja od blagovne proizvodnje iglavcev. Blagovna proizvodnja v tej višini je bila planirana pred katastrofalnim žledom koncem leta 1985. Posle-dice žleda zahtevajo dosti večjo sečnjo kot je enoietni etat teh gozdov. Potrebno bo zastaviti vse sile, da bo do konca leta večina podrtega in polomljenega lesa spravljeno iz gozdov, kar pa ne bo lahko z ozirom na veliko površinsko prizadetost gozdov. Potrebno bo zgraditi nove gozdne komunikacije in se oskrbeti z dodatno mehanizacijo, da bo ta les čimprej spravljen iz gozda, predelan ali uporabljen za različne namene, da ne bi zaradi napada lesnih škodljivcev in tudi sicer nastala na njem večja škoda. . ..., ,t Po podatkih iz tabele je razvidno, da je bila realizacija v družbe-nem sektorju že presežena giede na celoletni plan, kar je rezultat močno preseženega plana v TOZD Lašče. Na tem področju je bilo še posebej dosti podrtega in polomljenega gozdnega drevja (cca 120.000 m3) in so angažirali za posek in spravilo tega drevja tudi delavce iz drugih obratov GG Kočevje. Vsled navedenega bo potrebno spremeniti in prilagoditi kompletne gozdnogospodar-ske načrte nastali situaciji. V zasebnem sektorju realizacija približno sledi letni dinamiki, kar je dober rezultat glede na izredno slabe pogoje za dela v gozdu (visok sneg) v prvih mesecih leta. Kmetije na splošno gledano, tudi niso najbolje opremljene s potrebno mehanizacijo. Blagovna proizvodnja je znašala v tem obdobju skupaj 72.945 m3 lesnih sortimentov oz. 73,9% glede na celoletni plan (glede na letno povprečje v obdobju 1986-1990) in bo zanesljivo občutno presegla planirano. Tako kot v kmetijstvu tudi v gozdarstvu ne moremo proizvodnjo večati neodvisno od razpoložljivih naravnih virov oziroma je lahko večamo le do meje, ki je iz naravnih, družbeno-ekonomskih razlogov še dopustna, zato bo v nasled-njih letih ta presežek poseka kompenziran (vsaj delno) z manjšim od letnega povprečja za srednjeročno obdobje. TABELA 3: Blagovna proizvodnja (m3) lastnsSvo PLAN19B6 realizacijal-W1986 (ndeksreal/plan iglav ci fetav ci shi paj igtw ci fctav TOZDŠkoflpct 6.375 4.830 11205 6694 ilSO 1854 105,0 44,8 67.1 T0ZDUŽČ8 8.190 1310 11500 11762 5.890 18.652 1553 178.0 1625 TOZDPcsesJva 1i00 1.580 3.080 1.330 713 1043 88,7 452 66,4 A.drulbenisektor 18.065 9.720 27.785 20.786 29.549 115,1 902 106,4 TOKŠknflpca 33.184 10294 43.478 20488 6.540 27.028 $13 63,6 6Z3 TOKLjuUjm 1&B45 10.720 27.565 10052 6.316 16J68 59.7 59,0 59,4 azasebmsekto 50029 21.014 71.043 30540 12J56 43.396 61,1 612 61.1 Skuui(A+B) 68.094 30734 9&B28 51326 21.619 72.945 75.4 70,4 73.9 VrPod*ig«ta*itiOffl TABELA 4: Gozdnogojitvena dela (ha) LASTMŠTVO PIAN1966 REALIZACUA t-W1986 INDEKSreatplan obnova nega skupajobnova nega skupajobnova negaskupaj TOZDŠkofljica TOZDLašče TOZOPosestva A. ORUŽBENISEKTOR TOKŠkofljica TOKLjubl)ana B. ZASEBNISEKTOfi SKUPAJ(A + B) 17,40 97.95115,35 14.80 38.96 53,76 85.1 39.8 46.6 12,70110,50123,20 4.55 14,30 18.85 35.9 13,0 15.3 9,00 55.50 64.50 6,00 20.00 26,00 66,7 36.1 40.4 39,10263.95303.05 25,35 73,26 98,61 64.9 273 32.5 48,90356,75405,65 36,23109.04145,27 74,1 30,6 35,9 18.55161.15179,70 32# 53,22 85,50 174,1 33,1 47,6 67,45517,90585,35 68,51162,26230.77 101,6 31.4 39,5 106,55781,85888.40 93,86235,52329,38 88,1 30,1 37,1 VrPodatkigozdarskihOZD Obseg gozdnogojitvenih del mora biti vsklajen z določili gozd-nogospodarskih načrti enot. Gojenje gozdov mora upoštevati načelo večnamembnosti gozdov in temeljiti na naravnih zakoni-tostih gozdov. Pri tem je zlasti pomembno, da s krepitvijo varoval-nih funkcij gozdov, pospešujemo tudi njihovo lesno proizvodno funkcijo. Planirana je obnova (priprava tal, gojenje, sajenje) 39,10 ha gozdov v družbenem in 67,45 ha v zasebnem sektorju. V nego bo vključeno 264 ha gozdov v družbenem in 518 ha v zasebnem sektorju. Obnova gozdov je v družbenem sektorju realizirana s 65%, v zasebnem s 102% in skupno z 88%. V TOK Ljubljana je realizacija presežena za 74%. Gozdnogojitvena dela se planirajo za obdobje 10 let. Ena enota je bila v zaostanku z obnovo iz prejšnjega obdobja, zato je bilo to potrebno sedaj nadoknaditi. Nega gozdov je zasedaj v dokajšnjem zaostanku, ki pa se bo v drugi polovici leta nadoknadil. Stroški obnove in nege gozdov (enostavna reprodukcija) se pokrivajo iz sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo. Ta se oblikujejo v sredstvih amortizacije gozdov, katera ne more biti manjša od 13% prodajne vrednosti pridobljenih lesnih proizvo-dov. Zasebni lastniki so dolžni poravnavati amortizacijo tudi od tistih lesriih proizvodov, ki jh pridobijo za neposredno proizvod-njo. Plan obnove in nega gozdov je tako praviloma realiziran. Eventualna neizkoriščena sredstva iz tega naslova se prenesejo v naslednje leto. Po podatkih finančnega rezultata poslovanja za GG Ljubljana ugotavljamo, da so rezultati tako glede na preteklo obdobje kot na plan dokaj ugodni. Celotni prihodek je bil za 83% višji. Rast porabljenih sredstev je bila nekoliko višja (za 6%) kar se odraza v nižji rasti dohodka od ceiotnega prihodka. Ekonomičnost se je nekoliko zmanjšala (INO 96,8) povečala pa se je rentabilnost (IND 102,0). Boljše rezultate dosega TOZD Gozdni obrat Škofljica, slabše za TOK Gozdarstvo Ljubljana. V TOZD Gozdarstvo Lašče so v pri-merjavi z enakim obdobjem lanskega leta močno povečali bla-govno proizvodnjo (zaradi posebno velike škode za žledom) zato so močno povečali celotni prihodek (IND 326,4), porabljena sred-stva (IND 422,5) in dohodek (INO 191,4). Ekonomičnost se je zmanjšala (IND 77,2), povečala pa se je rentabilnost (INO 128,2). 6. PROBLEMATIKA POSLOVANJA OZD IZ OSTALIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Na osnovi podatkov iz analiz poslovanja in poslovnih poročil za prvo polletje letošnjega leta ugotavljamo slabše poslovne rezul-tate v naslednjih OZD: DO Astra ARS Inimiring, ki je v prvem polletju letos v primer-javi z enakim obdobjem lani znižata ekonomičnost poslovanja za 10%, rentabitnost poslovanja za 63%, dohodek na delavca je porastel za 65%, osebni dohodki in skupna poraba na delavca pa za 93%, sredstva za akumulacijo so se znižala za 10%. Organiza-cija si js ob ugotovitvi polletnih rezultatov zadala nalogo, da ilitela mikroorganizacijo sektorja marketing in gradbena mehani-zacija, izdela pravilnik o nagrajevanju z analitično oceno delov-nih mest in dosledno izvedbo akcijskega programa. SOZD Mercator KIT DO LM TOZD Strojnl obrat Kozarj« je sicer dosegel 142% rast dohodka, vendar še vedno nima poslovnega sklada. Opazni so pozitivni premiki v poslovni politiki, ki je opredelila razvojne cilje in že dosegla določene premike s kadro-vanjem, serijsko proizvodnjo higienskih vozičkov. uspešnim izva-janjem melioracije Gmajnice ter z realnimi obeti za pridobitev novih investicijskih projektov. SOZD IMP DO IZIP TOZD Tehnomont je dosegla v primerjavi s prvim polletjern lanskega leta slabe poslovne rezultate, dohodek je povečala le za 44%, kar pa je bistveno izboljšanje v primerjavi s prvim tromeseCjem letošnjega leta (IND 72). Tudi delež akumula-cije v dohodku je manjši kot v lanskem letu, vendar je zaustav-Ijeno padanje akumulacije (IND 118). Rebalans plana, ki je bil sprejet na osnovi akcijskega programa za izboljšanje poslovanja, se uresničuje, saj je plan dohodka presežen za 13%, akumulacija pa kar za 52%. Izboljšala se je tudi likvidnost poslovanja, zmanj-šale zaloge. prav tako so zaključene nekatere naloge na področju razvoja (črpalka, pralni avtomat, postopek za varenje piva). Izbolj-šujejo se tudi medsebojni odnosi. DO Agrotehnika Gnida TOZO Lovec, ki je v prvem polletju dosegei bistveno slabše rezultate od ostalih trgovinskih organi-zacij. Celotni prihodek se mu je y primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal le za 30 odstotkov, dohodek za 75 odstot-kov, zmanjšala so se sredstva razporejena v poslovni sklad, sredstva za akumulacijo pa so se povečala za 21 odstotkov. Zaradi takih finančnih rezultatov so slabši tudi kazalci uspešno-sti, tako se je znižal delež akumulacije v dohodku kot tudi v primerjavi s poslovnimi sredstvi. Na dosežene finančne rezultate in nerealizacijo planskih opre-delitev je v prvem polletju vplivala predvsem povečana radioaktiv-nost, kot posledica nesreče v Černobilu zaradi katere je bil ustavljen izvoz divjačine v Avstrijo in ZRN. Izpad izvoza je pome-nil za TOZD 50.000.000 din izpada celotnega prihodka in s tem tudi vseh ostalih finančnih elementov. Z ZAPOSLENOSTIN OSEBNI DOHODKI Po podatkih Zavoda SR Stovenije za statistiko (RAD-1, teritori-alni princip) je bilo v prvih petih mesecih leta 1986 povprečno zaposlenih 19.419 deiavcev, kar je 27% več kot v enakem obdobju lani. V gospodarstvu se je povprečno število zaposlenih povečalo za 3,3% v negospodarstvu pa za 1,5% (V letu 1985 Zavod za statistiko še ni upošteval delavcev DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav. Ob upoštevanju teh pa je povprečno število zaposlenih delavcev za 1,5% večje kot v enakem obdobju lani, v industriji pa se je število zaposlenih celo zmanjšalo). Najbolj se je povečalo število zaposlenih delavcev v: - gradbeništvo - avtocestna baza Brdo, Gradbeno obrtno podjetje Trnovo - obrti - delavci v PE Zastava Servis, ki jih statistika v 1. polletju 1985 še ni upoštevala, DO Iskra Servis - reorganizacija - vodnem gospodarstvu - DO Podjetje za urejanje hudoumi-kov - ^tevilo delavcev, prijavljenih v občini Ljubljana Vič-Rudnik je odvisno od lokacije del - finančno tehničnih storitvah - enota OO Informatika, DOIB Elektroprojekt, enota stanovanjskega podjetja, OS IB Kemija - trgovini - DO Mercator Modna hiša OSSS, Mercator -Rožnik TOZO Savica - reorganizacija - kultura - Prešernova vlada Podatki o številu zaposlenih po stanju konec meseca kažejo, da je bilo konec meseca maja zaposlenih 79 delavcev vei kot konec meseca decembra (če upoštevamo zaposlene v DO Avto-montaža TOZD TGN, ki v decembru niso šteti, pa je zaposlenih celo manj.) Najbolj se je zmanjšalo število zaposlenih v DO llirija - Vedrog, kjer je bilo konec maja zaposlenih 51 delavcev manj kot konec decembra. Število zaposlenih delavcev se je zmanjšalo tudi v DO Podjetje za urejanje hudournikov (-16), GG Ljubljana (-14). DO Avtomontaža TOZD Utensilia (-13), KPL TOZD Komunalne grad-nje (-12), DO Emona IPKO (-9), SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki (-8), DO Elektromontaža (-7) itcT Po podatkih Skupnosti za zaposlovanje so OZD v občini v prvih šestih mesecih iskale 1871 novih delavcev, zaposlile pa so jih 1345, med temi 503 s V., VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe (70% kritje). Kljub zmanjšanim potrebam po delavcih brez poklica, pa so jih zaposlili 2x več (iskali 161, zaposlenih 350). Konec meseca junija je bilo prijavljenih 279 nezaposlenih, kar je manj kot v mesecu maju (352) in povprečno v letu 1985 (328). TABELA 5: Pregled zaposlovanja v I. polletju 1986 v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik Skup. Brez ' Stopnja strokovne izobrazbe po- I. II. III. IV. V. VI. VII. klica Iskalcl zaposlitve junij 86 279 31 66 13 1 58 58 20 32 Stari do 26 let 104 24 26 5 1 10 29 4 5 PotrebeOZD I.-VI.85 1.725 176 294 242 38 414 249 82 230 I.-VI.86 1.871 161 236 258 38 472 317 105 284 ,mh '-Vl-86 t —VI 86108'591'5 80'3 106'6100 114,0127,3128,0123,5 KRITJE IV.-VI.85 1.104 264 76 111 12 239 176 47 179 I.—VI. 861.345 350 7691 16 329 22 55 226 IND L~VLB8 -----------1 _vi 85123'6 132'6 10° 82 133'3 137'7 126'1 117'° 126'3 INO pokritosti potreb 72 217 32 35 42 70 70 52 79 Vir: Zavod SRS za statistiko Povprečni mesečni neto osebni dohodek v prvih petih mesecih je bil v občini za 122,2% večji kot v enakem obdobju lani, v gospodarstvu za 119,6% in v negospodarstvu za 127,2%. V primerjavi s povprečjem leta 1985 je povprečni neto osebni dohodek v prvih petih mesecih porastel za 71%, v gospodarstvu za 70,7% in v negospodarstvu za 71,7%. V gospodarstvu so se v prvih petih mesecih glede na povprečje lani relativno najbolj povečali osebni dohodki na delavca v komu-nalni dejavnosti (za 80,7%), v kmetijstvu in obrti (za 79,7%), gostinstvu (za 75,8%) v kmetijstvu in obrti (za 79,7%), gostinstvu (za 75,8%) in v industriji (za 74,4%), najmanj pa v finančno-tehničnih storitvah (za 47,5%). Povprečni izplačani neto osebni dohodek v maju je bil v občini 119.692 din je bil za 0,7% večji kot v aprilu. V gospodarstvu je bil 111.090 din, kar je za 4,9% več kot v aprilu, povprečen izplačani neto osebni dohodek v negospodarstvu 137.546 din pa je bil za 5,7% manjši kot v aprilu (usklajevanje z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu). 8. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH OZD 8. 1.) Celotni prihodek, porabljena sredstva in dohodek Gospodarske organizacije na območju občine Ljubljana - Vič-Rudnik so za obdobje januar-junij 1986 ugotovile celotni priho-dek v znesku 112.205 mio din ali za 90 odstotkov večji kot v prvem polletju lani. Za to obdobje je znašal načrtovani celotni prihodek občinskega gospodarstva 122.864 mio din. Ustvarjeni celotni prihodek zaostaja za načrtovanim zlasti v področju industrije (večji le v proizvodnji žaganega lesa in plošč, proizvodnji živilskih proizvodov in grafični dejavnosti), v področju trgovine in v finančno poslovnih storitvah. V vseh drugih področjih gospodar-stva celotni prihodek presega načrtovano višino. Blizu 90% celotnega prihodka gospodarske organizacije na območju občine dosegajo s prihodki od prodaje in s prihodki od skupnega prihodka in dohodka na domačem trgu, medtem ko je bilo s prihodki od prodaje blaga in storitev ter s prihodki iz skupnega prihodka in dohodka na tujem trgu dosežemo le 4,3% celotnega prihodka (lani 5,7%). Glede na to, da je obseg industrijske proizvodnje v občini v prvih šestih mesecih letos manjši kot v enakem obdobju lani (7,4%), so na rast celotnega prihodka v veliki meri vplivale tržne razmere in visoka rast cen. Gibanje cen v prvem polletju letos kaže, da so bile v primerjavi z enakim obdobjem lani cene pri proizvajalcih višje za 87,8%, cene v trgovinl na drobno za 86,4%, v trgovini na debelo za 83,5% in cene življenjskih stroškov za 89,6% (gibanje cen na področju SRS). Tudi v polletju je zadržana dinamična rast prihodkov, ki jih gospodarstvo dosega izven kupoprodajnih razmerij (prihodki od obresti, drugl prihodki). S prihodki od obresti (2.608 mio din, IND 235) je bilo v prvem polletju letos doseženo 2,3% celotnega prihodka gospodarstva na območju občine. S temi prihodki občinsko gospodarstvo pokriva že 58,7% izdatkov za obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva. Ker so prihodki od obresti v področju trgovine naraščali znatno hitreje (IND 269) kot izdatki za obresti (INO 149), prihodki od obresti pokrivajo izdatke za te namene že 80,5%, medtem ko je zaradi dinamičnejše rasti izdatkov za obresti v področju industrije, odstotek pokrivanja znatno manjši (38,8%). V gospodarstvu na območju občine dosegajo največ celotnega prihodka (77,4%) organizacije v področju industrije in trgovine. Ugotovljeni celotni prihodek v prvem polletju letos znaša v orga-nizacijah s področja industrije 38.458 mio din ali 34,3% in v organizacijah s področja trgovine 48.394 mio din ali 43,1%. Rast celotnega prihodka v trgovini v prvem polletju letos (IND 185) že presega rast v industriji (povečan obseg prodaje zaradi nenehne rasti cen). Tako kot že v prvih treh mesecih letos so tudi v polletnem obdobju znatne razlike v rasti celotnega prihodka med posamez-niml industrijskimi panogaml. Medtem ko je povečanje celotnega prlhodka dokaj ugodno v večjem delu industrijskih panog, predv-sem pa v proizvodnji električnih strojev in aparatov (IND 220), proizvodnji obutve in galanterije (IND 237), proizvodnji živilskih proizvodov (IND 213) in v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov (IND 210), je povečanje celotnega prlhodka nižje v panogi stroj-neindustrije (IND 149), proizvodnjl gradbenega materiala (IND 147), dodelavi surovin in odpadkov (IND 153) in v proizvodnji končnih lesnih izdelkov (IND 163). Med vsemi gospodarskimi organizacijami na območju občine je manj celotnega prihodka kot v enakem obdobju lani ugotovila le organizacija DO Emona IPKO Kamnik pod Krimom (IND 71). Konec prvega polletja letos so znašali neplačani prihodki gospodarstva na območju občlne 3.720 mlo din (IND 187), stop-nja neporavnanosti prihodkov pa 3,2% (enaka kot v prvem pol-letju lani). Gospodarske organizacije na območju občine so v prvem pol-letju letos obračunale za 87.990 mio din porabljenih sredstev. Dobrih 91% porabljenih sredstev tvorijo stroški nabavne vredno-sti prodanega blaga in materialni stroški poslovanja. Navedenl stroški so od enakega obdobja lanl večji za 84% in so naraščali počasneje od realizacije. TABELA 6: Struktura porabljenih sredstev v bbdobju januar-junij 1985 in 1986: ' ¦ -r , Znesekvmilj.din Struk.v% ': ¦ .,-:-• ' |_VL I —VI 1985 1986 IND 1985 1986 1. ZALOGE proizv. in gotovih proizv. na začetku leta 1.877 4.366 233 3,9 5,0 2. MATERIALNISTROŠKI 18.30232.728 179 38,6 37,2 3. STROŠKIAMORTIZACIJE 1.306 2.712 208 2,7 3,1 4. DRUGI POSLOVNISTROŠKI 3.544 6.613 187 7,4 7,5 5. NABAVNA VREDNOST TRGOVSKEGA BLAGA 25.51047.729 187 53,7 54,2 6. UČINEK revaloriz. surovin in mat. v zal. proizv. in gotovih proizvodov 417 309 74 0,9 0,4 7. ZALOGE proizv. in gotovih proizv. na koncu obdobja 3.411 6.468 190 7,2 7,4 PORABUENA SREDSTVA 1do6manj7) 47.54587.990 185 100,0 100,0 Gospodarske organizacije na območju občine so v prvem pol-letju letos na 100 din porabljenih sredstev dosegle 127,5 din celotnega prihodka. Gospodarnost poslovanja se je dokaj izbolj-šala v nekaterih industrijskih panogah (strojna industrija, proiz-vodnja električnih strojev in aparatov, proizvodnja gradbenega materiala, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, proizvodnja obutve in galanterije, grafična dejavnost), stanovanjsko komu--nalni dejavnosti irt v finančno poslovnih storitvah. Materialni stroiki poslovanja so v prvem polletju letos udele-ženi z 37,2% v porabljenih sredstvih gospodarstva ali za 1,4 odstotne točke manj kot v prvem polletju lani, po obsegu so bili za 79% večji in so zaostajali za rastjo cen. V področju industrije, kjer materialni stroški zavzemajo kar 80% vseh porabljenih sred-stev je njihov obseg v prvem polletju letos večji le za 66%. V strukturi materialnih stroškov odpade največ (67%) na stro-ške za porabljene surovine in material, obseg teh stroškov pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 70% in tako vplival na doseženo rast vseh materialnih stroškov. Mecl drugimi materialnimi stroški zavzemajo največji obseg proizvodne storitve, preostali del pa tvorijo stroški za porabljeno energijo, neproizvodne storitve, avtorski honorarji, izdatki za začasna in občasna dela ter drugi materalni stroški. Razen stro-škov za porabljeno energijo in dugih materialnih stroškov kažejo vsi drugi stroški zelo intenzivno rast. Gospodarstvo na območju občine je v prvem polletju letos obračunalo amortizacijo po predpisanih stopnjah v znesku 2.415 tisoč din kar je za 97% več kot v prvem poiletju lani. Medtem ko se je v industriji amortizacija po predpisanih stopnjah povečala hitreje kot celotni prihodek je v področju trgovine povečanje zaostajalo za rastjo celotnega prihodka . Bistveno večji kot v prvem poiletju lani je obseg obračunane amortizacije iznad pred-pisanih stopenj (297 mio din, IND 376), največ pa jo obračunavajo organizacije v industriji (193 mio din, IND 437) in v trgovini (53 mio din, IND 280). Dobršen del (62,8%) drugih poslovnih stroškov gospodarstva odpade na plačila obresti od kreditov za obratna sredstva. V prvem polletju letos so znašala že 4.151 mio din (IND 206) ali dobrih 138% več kot v prvih treh mesecih letos. Plačila obresti od kreditov za obratna sredstva zavzemajo v gospodarstvu na območju občine 4,7% porabljenih sredstev in v industriji 10% (lani 7,3%). V področju industrije se je njihov delež izredno povečal v panogi proizvodnje končnih lesnih izdelkov (od 8,7% na 20,5%), visok pa je še v panogi proizvodnje živilskih proizvo-dov (17,2%), v proizvodnji električnih strojev in aparatov (12,1%) in v predelavi kovin (11,6%). Dokaj drugačno je stanje v trgovini, saj je delež obresti v porabljenih sredstvih bistveno manjši od deleža v industriji (2,2%) in ugodnejši kot v enakem obdobju lani. TABELA 7: Materialni stroški, stroški amortizacije in drugi poslovni stroški: Znesek v milj. din I—VI. 1985 I-V. 1986 IND Porabljenesurovineinmaterial 12.962 21.983 170 Porabljena energija 457 756 166 Proizvodne storitve 3.659 7.647 209 Neproizvodne storitve 374 829 222 Izdatki za tekoče potrebe strok. izobraž. 24 54 226 Avtorski honorarji 6 28 500 Izdatki za začasna in občasna dela 25 62 251 Drugi materialni stroški 796 1.368 172 Amortizacija po predp. stopnjah 1.227 2.415 197 Amortizaciia iznad predp. stop. 79 297 376 153 295 193 106 244 231 19 55 282 190 518 272 014 4.151 206 47 141 300 166 161 97 849 1.050 124 Onevnice in prevoz. str. za služb. potov. 153 Izdatki za reklamo in propagando Izdatki za reprezentanco Izdatki za prehrano delavcev Obresti (razen obresti od kred. za osn. sred.) Plačila bančnih storitev in plač. prom. Negativne tečajne razlike cMjgi stroški Po obračunu porabljenih sredstev je gospodarstvo na območju očine v obdobju januar-junij 1986 ustvarilo dohodek v znesku 24.215 mio din. V primerjavi z enakim obdobjem la.ii je bil dohodek gospodarstva večji za 110%. Ustvarjeni dohodek gospo-darstva je bil le za 1% manjši od načrtovanega. V obravnavanem obdobju letos je gospodarstvo na območju občine ustvarilo na zaposlenega 1.754 tisoč din dohodka (INO 206), v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi pa 10,9 din oz. za 17% več kot v prvem polletju lani. Pri razmeroma visokem pove-čanju dohodka v pretežnem delu gosopodarstva na območju občine, je v nekaterih organizacijah rast dohodka več kot skromna (HOJA - TOZD Žaga Škofljica IND 140, TOZD Žaga Rob INO 119, Pohištvo Polhov Gradec INO 105, Stavbeno mizarstvo INO 117, Galanterija Podpeč IND 36, IPKO IND 116, IMP Livar -LBK IND 127, IGO IND 139). TABELA 8: Finančni rezultati poslovanja (v mio. din) Gospod. Industrija Trgovina I—VI. IND I—VI. IND I—VI. IND 1986 1986 1986 Celotni prihodek 112.205 190 38.458 184 48.394 185 - prihodki, ustvarjeni natujemtrgu 3.866 148 3.618 149 29 46 - prihodki, ustvarjeni \z skup. prih. na tujem trgu 1.055 142 657 119 - - Dorabljena sredstva 87.990 185 26.491 179 44.664 182 - amortizacija 2.712 208 1.300 205 239 198 Johodek 24.215 210 11.967 194 3.729 229 jkupnidohodek 486 233 50 200 - -=lazporejeni dohodek 24.393 211 12.113 197 3.729 229 Skupaj tekoča izguba 191 191 - -Čistidohodek 18.009 206 8.906 189 2.764 226 - delČDzaODin skup. porabo 12.140 223 5.281 220 2.175 220 - delČDza akumulacijo 6.043 181 3.761 163 589 252 Sredstvazaprodukcijo 8.755 188 5.061 172 829 233 Neplačani prihodki 3.720 187 1.811 164 853 232 Izdatki za obresti 4.441 205 2.813 239 1.022 149 - obresti (razen za kred. za osn. sredstya) 4.151 206 2.675 245 1.014 149 - obresti za kredite 162 zaosn. sred. 290 185 138 8 144 Prihodki od obresti 2.608 235 1092 200 823 269 Popreč. št. zaposl. po stanju konec meseca 14.214 102 6.469 101 2.723 102 Obrač. čisti OD na del. mes.vdin 94.961 221 91.768 224 89.023 219 Popr. upor. posl. sredstva 222.073 180 161.055 179 19.041 164 - brez elektrogospodarstva 106.391 182 45.373 181 Zaloge - skupaj 29.997 180 18.529 181 7.427 176 - surovin, mat., drob. inv. in embal. 15.987 179 12.570 177 376 149 - nedokončane proizvodnje 2.512 185 2.154 179 27 97 - gotovih proizvodov 3.944 193 3.707 196 64 108 - trgovskega blaga ' 7.554 175 97 140 6.961 180 8.2. Tekoče izgube v obdobju Januar-junlj 1986 Poslovanje v obdobju januar-junij 1986 so sklenile z izgubo štiri temeljne organizacije združenega dela, skupna izguba pa je znašala 191 mio din. Tako po številu organizacij kot tudi zne-skovno je bila izguba v letošnjem I. polletju precej manjša od izgube v prvih treh mesecih letos (za 94 mio din), znatno in to za 127 mio din ali 196% pa je bila večja od izgube v prvem polletju lani. Izguba v posameznih organizacijah v obdobju januar-junij 1986: 1. HOJA - TOZD Pohištvo Polhov Gradec 8.531 tisoč din 2. HOJA - TOZD Stavbeno mizarstvo 51.457 tisoč din 3. HOJA - TOZD Galanterija Podpeč 93.591 tisoč din 4. LM - TOZD Posestva 37.286 tisoč din 190.865 tisoč din 8.3. Razporeditev dohodka V obdobju januar-junij 1986 je gospodarstvo na območju občine razporedilo dohodek v znesku 24.393 mio din, kar je za 111% več od razporejenega dohodka v enakem obdobju lani. Razporejeni dohodek je bil večji od doseženega za 178 mio din (izgube, del dohodka, ki pred razporeditvijo prtpada drugim OZD in delovnim Ijudem). TABELA 9: Globalna razporeditev dohodka v obdobju januar-ju-nij 1985 in 1986: Znesek v miij. din Strukturav% I—VI. I—VI. 1985 1986 IND 1985 1986 Del dohodka za skupne potr. 2.304 5.579 242 19,9 22,9 -izdohodka 1.019 2.577 253 8,8 10,6 - iz čistega dohodka 1.285 3.002 234 11,1 12.3 Oel dohodka zaspl. družb. pot. 243 752 310 2,1 3,1 -izdohodka 191 542 284 1,7 2,2 - iz Cistega dohodka 52 210 404 0,4 0,9 Del dohodka zadrugedol. namene 1.585 3.091 195 13,7 12,7 Od tega: obresti kred.zaosn.sred. 157 290 185 1,3 1,2 Obvez. do del. skupnosti 630 1.260 200 5,4 5,2 Čisti osebni dohodki 3.559 7.842 220 30,7 32,1 Skupna poraba delavcevvOZD 545 1.086 199 4,7 4,4 Akumulacija 3.340 6.043 181 28,9 24,8 RAZPOREJENI DOHODEK 11.57624.393 211 100,0 100,0 Tudi v polletni razporeditvi dohodka se nadaljujejo že znane tendence in sicer dinamična rast vseh obveznosti za skupno in splošno porabo teh visoka rasfosebnih dohodkov, kar kaže, da so dejanska gibanja v nasprotju z resolucijskimi usmeritvami. Po podatkih iz periodičnih obračunov za prvo polletje 1986 so organizacije na območju občine razporedile \z dohodka za skupno porabo kar za 142 odstotkov večja sredstva kot v enakem obdobju lani, sredstva razporejena za splošno družbeno porabo pa so večja celo za 210 odstotkov. Pogosto spreminjanje prispev-nih stopenj SIS, ki so se v glavnem le povečevale, je imelo za posledico porast vplačil na njihove račune v prvem polletju letos. Poprečna mesečna prispevna stopnja prispevkov, katerih osnova so bruto osebni dohodki in vir plačila osebni dohodki oziroma dohodek je v prvem polletju letos znašala v Ijubljanskih občinah 38,11% ali za 0,98% odstotne točke vefi kot v povprečju leta 1985 (37,13). Omeniti moramo, da so organizacije združnega dela in delovne skupnosti morale obračunati davek na dohodek po osnovni stopnji 4,2% in po posebni 1% stopnji, čeprav so že vplačane akontacije v letošnjem prvem polletju !ahko refundirale. S tem se je izboljšala likvidnost gospodarstva, vendar le začasno. Tudi rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Mavcev se ne giblje v resolucijskih okvirih, čeprav so odstopa-nja manjša kot v prvem tromesečju. Ob doseženi 106% rasti dohodka je občinsko gospodarstvo razporedilo za osebne dohodke in skupno porabo za 123% več sredstev kot v prvem polletju lani, tako da je bila rast teh sredstev za 17 odstotnih točk hitrejša od rasti dohodka. Sredstva za akumulacijo pa so porastla le za 81%, kar je za 29 odstotnih točk počasneje od rasti dohodka, tako da se je delež akumulacije v dohodku znižai iz 28,9% v prvem polletju lani na 24,9% v enakem obdobju letos. V prvem tromesečju letošnjega leta so bila odsto-panja na področju razporejanja dohodka še večja. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo so rastla za 24 odstotnih točk hitreje od rasti dohodka, sredstva za akumulacijo pa za 45 odstot-nih točk počasneje od dohodka. Doseženi 23,3% delež akumula-cije v dohodku je bil tako za 1,6 odstotnih točk manjši kot v prvem polletju letos. Doseženo globalno izboljšanje razporeditve dohodka v prvem' polletju letos v primerjavi z prvim tromesečjem se kaže tudi v številu OZD, ki so dosegle hitrejšo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od rasti dohodka in padec deleža akumulacije v dohodku. V prvem tromesečju je bilo takih 45 gospodarskih OZD, v prvem polletju pa 26. Večina teh organizacij je imeia tudi v prvem tromesečju neustrezno delitev dohodka in sicer DO IGO, DO Emona IPKO, DO llirija Vedorg TOZD Kozme-tika, DO Silvaprodukt, DO Hoja TOZD Žaga Škofljica, TOZD Žaga Rob, TOZD Pohištvo Polhov Gradec, TOZD Stavbno mizarstvo in TOZD Galanterija, DO TTL TOZD Proizvodnja cigaret, DO Suro-vina Maribor TOZO za zbiranje in predelavo odpadkov Ljubljana, SOZD toercator KIT KZ Velike Lašče, KZ Ljubljana TZO Vič, GG Ljubljana TOK Gozdarstvo Ljubljana in TOK Gozdarstvo Škof-Ijica, DO Gradbenno obrtno podjetje Trnovo, DO Astra ARS Inženiring, OZ Prevoz, SOZD Mercator KIT DO Mercator Rožnik TOZD Savica, IMP DOIZIP TOZD Tehnomont, DO Kovinoservis in DO Obrtna zadruga Oniks, ter IMP DO Livar TOZD LBK in PTT . Podjetje TOZD PTT Ljubljana, ki sicer usklajujeta razporejanje sredstev za osebne dohodke na nivoju OO. V 4 OZD pa ugotav-Ijamo odstopanje v prvem polletju, medtem ko jih v prvem trome-sečju ni bilo, to so DO Plutal, DO Iskra merilna elektronika Horju!, KZ Ljubljana TZO Vič in DO Kovinoservis. Tako kot v prvem tromesečju bo izvršni svet izdelal analizo poslovanjo teh OZO in ugotovil vzroke odstopanj. V skladu z določbami zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Ur. list SFRJ 34/86) bodo morale vse OZD, ki izplačujejo osebne dohodke po merilih samoupravnega splošnega akta, usklajenega z določili resolucije, preveč izplačana sredstev za osebne dohodke poračunati pri prvem izplačilu osebnih dohodkov. Ostali uporabniki družbenih sredstev, ki so izplačali preveč sred-stev za osebne dohodke glede na določila interventnega zakona. pa so dolžni izvajati proračun že po kontroli podatkov na ustrez-nih obrazcih s strani SDK Slovenije. 9. FINANČNI REZULTATI PGSLOVANJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ V PRVEM POLLETJU1986 Po podatkih iz periodičnih obračunov za prvo polletje 1986 je 17 znanstveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 6,422.716 tisoč din celotnega prihodka, oziroma za 125 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Inštitut Jožef Stefan še vedno bistveno vpliva na poslovanje znanstveno raziskovalnih organizacij, saj ustvari kar 38,4 odstotkov dohodka omenjenih organizacij. Za doseženi celotni prihodek obračunana porabljena sredstva so znašala 2,401.013 tisoč din, kar je za 116 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Gospodarnost poslovanja se je v primerjavi z enakim obdobjetn lani izboljšala, saj so organizacije za 100 din porabljenih sredstev dosegle 268 din celotnega prihodka, lani pa 256 din (IND 105). Doseženi dohodek 3,846.700 tisoč din je porastel za 127 odstot-kov. Največje povečanje dohodka so dosegli v Elektroinštitutu Milan Vidmar (INO 350). Inštitutu za gozdarstvo in lesno gospo-darstvo (IND 337), Inštitut za matematiko in fiziko (IND 313) in kemijskem inštitutu Boris Kidrič (IND 296). Čisti dohodek je znašal 3,406.520 tisoč dinarjev in je poraste! za 126 odstotkov. V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla sredstva razporejena za poslovni sklad (IND) 227) in osebne dohodke (IND 219), sklad skupne porabe se je povečal za 89 odstotkov, rezervni sklad pa za 83 odstotkov. Oelež akumulacije v dohodku se je glede na lansko prvo polletje povečal za 10 odstotkov. Največjo rast razporejenih sredstev za osebne dohodke so dosegli v Inštitutu za matematiko in fiziko (IND 270), Elektroinšti-tutu Milan Vidmar (IND 262), Inštitutu za gozdarstvo in lesno gospodarstvo (IND 262), Vodnogospodarskem inštitutu (IND 259),, Iskra - Inštitut za kakovost in metrologijo (INO 256) in Inštitutu za celulozo in papir (IND 258), najmanjšo pa v Urbanističnem inšti-tutu (IND 66). V večini organizacij je bila dosežena rast sredstev za osebne dohodke manjša od rasti dohodka, razen v Inštitutu za celulozo in papir, Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, Vodnogospodar-skem inštitutu, Urbanističnem inštitutu, Iskri - Inštitutu za kako-vost in metrologijo in Iskri Zorin - TOZD Standardizacija. Sredstva za akumulacijo v znesku 898.285 tisoč din so porastla za 149 odsototkov. Poslovni sklad se je odstotkovno najbolj povečal v organizacijah, ki so v prejšnjem polletju beležile padec - Iskra Zorin TOZD Indok center (IND 7.705), Gradbeni center Slovenije (IND 2.982), močno se je povečal v Elektroinštitutu Milan Vidmar (IND 1.346), Inštitutu za matematiko in fiziko (IND 1.200), Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (IND 728), Pedagoškem inštitutu Boris Kidrič (IND 375) in Inštitutu Jožef Stefan (IND 311), znižanje poslovnega sklada pa beležijo v Iskri -Inštitutu za kakovost in metrologijo (IND 54) ter Urbanističnem inštitutu (IND 2). Stopnja akumulativne zmožnosti se je napram enakem obdobju lani povečala za 17 odstotkov, stopnja reproduktivne zmožnosti pa je tudi za 17 odstotkov večja. Povprečni čisti osebni dohodek znaša 136.053 din in je porastel za 191 odstotkov, kar je za 11 odstotnih točk manj, kot znaša rast dohodka na delavca. Najvišji povprečni čisti osebni dohodek je v Inštitutu Jožef Stefan (179.000 din), Vodnogospodarskem inšti-tutu (174.033 din), Elektroinštitutu Milan Vidmar (174.000 din), Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (156.803 din) in Iskri -Inštitutu za kakovost in metrologijo (151.000 din), najnižji pa v Gradbenem centru Slovenije (94.937 din) in Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (100.000 din). TABELA 10: Finančni rezultati poslovanja znanstveno raziskoval-nih organizacij v prvem polletju 1986 v 000 din Element l-VI/85 l-VI/86 IND Celotni prihodek 2,856.908 6,422.716 225 Porabljena sredstva 1,109.432 2,401.013 216 - amortizacija 183.308 466.256 254 Doseženi dohodek 1,695.614 3,846.700 227 Skupna, splošna in druge . obveznosti iz dohodka 238.598 598.887 251 Čistidohodek 1,508.889 3,406.520 226 - razporejena sredstva za OD 1,066.509 2,336.292 219 - razporejena sredstva za skupno porabo 91.108 171.942 189 Akumulacija ' ' 360.605 898.285 249 Sredstvazareprodukcijo 543.913 1,364.541 251 Delež akumul. v dohodku (%) 21,3 23,4 110 Delež akum. v čistem dohodku (%) 23,9 26,4 111 Stopnjaakumulat. zmožnosti (%) 6,5 7,6 117 Stopnja reprod. zmožnosti (%) , 9,8 11,5 117 Povprečno število zaposlenih - po stanju konec meseca 1.881 1.942 103 - po delovnih urah 1.782 1.819 102 Dohodek na delavca (v din) 951.523 2,114.733 222 Čisti OD na delavca - mesečno 71.150 136.053 191 povprečje vdin Na osnovi podatkov iz analiz poslovanja za prvo polletje ugo-tavljamo slabše poslovne rezultate v Gradbenem centru Slovenije in v Urbanističnem inštitutu SR Sloveniie. Gradbeni center Slovenije je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta povečal celotni prihodek za 26%, dohodek pa za 27%, kar je slabše kot v prvem tromesečju, ko se je celotni prihodek povečal za 82%, dohodek pa za 86%. Sredstva za akumulacijo pa v letošnjem letu stalno naraščajo in so se v 1. polletju v primerjavi z lanskim polletjem povečala za 789%. Velike probleme pa imajo zaradi močne fluktuacije, saj se je število zaposlenih v primerjavi s preteklim obdobjem znižalo za 50%, tako da je ob polletju zaposlenih le še 14 delavcev, ob tem pa beležijo najnižji povprečni OD na zaposlenega od znanstveno-raziskovalnih OZD in znaša 94.937 din. Za izboljšanje stanja poslovanja sta Splošno združenje komu-nalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije in Gospodar- * ska zbornica Slovenije pripravila predlog za reorganizacijo in nadaljne usmeritve Gradbenega centra Slovenije, ki jih je obrav- • ¦ naval tudi izvršni svet. Urbanistični inštitut SR Slovenlje je dosegel v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta slabe poslovne rezultate, saj beleži za 34% ob porastu porabljenih sredstev za 66%. Velik padec beležijo tudi sredstva za akumulacijo, saj so se znižala kar za 95%. Na osnovi takih finančnih rezultatov so slabi tudi kazalci uspešnosti. Inštitut je že v preteklih obdobjih dosegal slabše rezultate poslovanja, predvsem ob izločitvi del v tujini, zato tudl IS načrtuje obisk v inštitutu, kjer se bo podrobneje seznanil s težavami tekočega poslovanja in z razvojnimi načrti. 10. FINANČNIREZULTATINEGOSPODARSKIH [ OZD : ; ;•¦¦:¦...¦•?- ¦•, : ¦. : Informacija je izdelana na podlagi podatkov \z poslovnih rezul-tatov med letom - bilance uspeha negospodarskih organizacij združenega dela za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1986. Na območju občine deluje 67 OZD s področja negospodarstva, od tega 17 znanstveno-raziskovalnih organizacij. V analizi je zajetih 46 organizacij združenega dela, kolikor jih je dostavilo poslovne rezultate do 22. 8. 1986. Izpuščene so vse znanstveno-raziskovalne organizacije, ki se obdelujejo posebej. V prvem polletju tega leta so analizirane organizacije združe-nega dela ustvarile 7.235.541.000 din celotnega prihodka, kar je za 113% več kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je povečal celotni prihodek v visokošolskih organizacijah (IND 266), med posameznimi organizacijami pa v Arhitekturnem muzeju (IND 386), VDO Biotehnična fakulteta VTOZD Gozdarstvo (IND 293), VDO FNT VTOZD Fizika (IND 239)itd. Padec celotnega prihodka je dosežen le v Študentskem centru, kar pa je posledica reorgani-zacije, t. j. odcepitev Študentskega servisa. Na oblikovanje celotnega prihodka v negospodarskih organi-. zacijah pretežno vplivajo prihodki, ustvarjeni s svobodno menjavo dela. Več kot 80% celotnega prihodka se ustvari s prilivom \z sredstev, zbranih v samoupravnih interesnih skupno-stih. Odstotek udeležbe svobodne menjave dela je sicer po posa-meznih dejavnostih različen. Tako je osnovni vir prihodka vv izobraževanju in osnovnem zdravstvu, medtem ko je v nekaterih organizacijah socialnega varstva (Študentski center, Dom sred-njih šol, Dom starejših občanov ipd) glavni vir prihodka vkalkuli-ran v ceno, ki ga za storitve plačajo občani. Imamo pa tudi primere organizacij, ki celoten prihodek ustvarijo s prodajo svo-jih storitev, kot npr. Zavod za tehnično izobraževanje. Rast celotnega prihodka je dokaj ugodna tudi v primerjavi z • doseženo rastjo porabljenih sredstev (IND173). To je vplivalo tudi na padec deleža porabljenih sredstev v celotnem prihodku od doseženega 46,3% v polletju 1985 na 37,7% v polletju 1986. Ta •-. ugotovitev velja za vse dejavnosti z izjemo srednjega šolstva. Med posameznimi organizacijami pa po obratnih gibanjih izstopajo Glasbena šola, FAGG DSSS, FAGG - Arhitektura itd. Pri 46 zajetih organizacijah je le 10 organizacij, pri katerih so porab-Ijena sredstva rastla hitreje kot celotni prihodek. Rast dohodka je presegla rast celotnega prihodka in dosegla v \ analizfranem obdobju indeks 247. Najvišja rast dohodka je dose-žena v visokošolskih organizacijah, sledi skupina »ostalih organi-zacij« ter osnovnošolske organizacije. V delitvi čistega dohodka je prišlo do ugodnih premikov. Padel je delež bruto osebnih dohodkov od 87 na 83% in se povečal delež skladov. Dosežena je zelo visoka rast rezervnega sklada (IND 455), kar je predvsem posledica zelo nizkih skladov v prete-klem letu. Vse organizacije z izjemo Srednje šole za strojništvo so ustvarile sklad skupne porabe. Posebej je potrebno poudariti, da je tudi Študentski center dobil ustrezna sredstva od repubtiške izobraževalne skupnosti za oblikovanje sklada skupne porabe. Postovni skiad je oblikovalo 20 organizacij od analiziranih 46. kar je le 43% organizacij. rezervni sklad pa 41 organizacij ali 83% od vseh organizacij. PovpreCni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega so v tetn poHetju znašali 107.722, kar je za 128% več kot v prvem poiletju preteklega leta. V tem znesku so zajeta tudi sredstva, ki so jih organizacije prejele za poračun premalo izplačanih sred-stev v letu 1985. Najvišji neto osebni dohodki so doseženi v VDO FAGG VTOZD Arhitektura, kjer so dosegli 189.031 din, najnižji pa v OO Radio študent - 41.729 din. V negospodarskih organizacijah združenega dela je bilo v povprečju zaposlenih 3402 delavcev, kar je za 1% več kot v prvem polletiu 1985. Število zaposlenih se je povečalo predvsem zaradi novih zaposlovanj v visokošolskih organizacijah (28 novih delav-cev) ter dodatnih zaposlitev v Oomu starejših občanov (15 de-lavcev). Do povečanega zaposlovanja je prišlo predvsem zaradi uvaja-nja novih programov širitve starih ter povečanja zmogljivosti (Dom starejših občanov). Ker se večino organizacij financira iz sredstev svobodne menjave dela, je potrebno na koncu poudariti še problematiko skupne porabe. V prvem polletju so sredstva pritekala po prispev-nih stopnjah, ki so bile določene v odloku o začasnem financira- nju SIS družbenih dejavnosti, sprejetem na decembrski seji občinske skupSčine. Vsota vseh prispevnih stopenj je bila 20.316 in je bila na ravni povprečno doseženih v preteklem letu. Bruto priliv sredstev na žiro račune SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljana je znašai v prvem polletju leta 1986 skupno 31.140.940.189 din, kar je za 122.4% več kot v lanskem prvem polletju. S tem so skupnosti realizirale 42,8% letnih planov. Letošnji realizirani prilivi so bili v prvih šestih mesecih znatno pod povprečjem preteklih let. To povprečje je znašalo v obdobju 1981 -1984 46%. Mesečni dotok sredstev znaša 6.684.116.362 din ali 9,2% vrednosti njihovth planov Najnižjo rast dotoka je imelo osnovno zdravstvo (118,2%), ki pa je s tem realiziralo 45,6% valoriziranega plana. Najvišjo rast pa je dosegla raziskovalna dejavnost (176,7%), ki je s tem realizirala le 41,8% valoriziranega plana. Zaradi gospodarskih težav ter nedoseganja resolucijskih usme-ritev je bila v juniju mesecu na zve^ni ravni sprejeta vrsta omeji-tvenih zakonov, ki je zajela tudi skupno porabo. Republiški zakon o začasnem razpolaganju z delom družbenih sredstev družbeno-političnih in samoupravnih interesnih skupnosti s področja druž-benih dejavnosti za porabo v letu 1986 je rast sredstev skupne porabe omeji! na 95 odstotno stopnjo rasti dohodka gospodar-stva v SR Sloveniji. Ta omejitev bo povzročila ponovno preverja-nje planov SIS družbenih dejavnosti in njihovo uskladitev na podlagi polletnih rezultatov o gospodarjenju. TKELA 1: «Bml fi—ftrt nnltrtt t (olltt^ 1986: /» »ilijon din/ T,JnM J«nrti ^JaVI jarr-obila* ato«*] BOisrad 1.-6. 1.-6. Idabljua-Centu 1.-6. Vjabliuia-Jtort»-»>lj« 1.-6. 1.- LOljua- 1966 HD 1986 Btt 1986 HB 1986 Bt 1986 HB 1966 BD 1. Otlotal itrUutek 2. *onkl>na mdstv« J- ¦ M 9lote> parabo - *• ilMt* o«ta «r«e» *>loi«o» ¦¦iii m ¦>ilMlJ» - «« •kmno jambo telnear 5.I«S«b. 1.558.68V 192 442.5» IBo 497.313 2o2 217.86$ 2ol 288.779 169 112.2oS 19» 1.261.576 186 371.659 175 415.373 Soo 169.123 193 217.2» 178 87.99« 185 297-7o6 221 70.865 211 82.335 214 48.742 235 V-W 235 24.215 21o 298.7*2 22» 70.924 2a8 83.188 215 48.766 231 71.471 236 24.393 211 63.596 249 14.363 245 18.O93 247 11.188 254 14.37% 254 5.579 239 9.452 3» 2.236 336 2.739 35» 1-443 396 2.277 39« 752 51» •}.lo9 2«2 ltt.471 2oo lo.5B3 196 7.171 216 11.79o 295 3.«91 198 89.683 226 20.423 225 25.597 225 16.116 232 19.7o7 226 7-842 22o 11.497 197 2.694 216 3-2o9 185 1.971 2o2 2.537 192 l-«86 199 . 81.4o4 199 20.737 174 22.964 190 I0.B75 212 2O.785 25o 6.o»J 181 3.162 152 1.19« 16« 1.378 386 214 49 189 38 191 445 TMELA 2: reKATOU KAZMCI FOSUVAKM OZD S PODRDČJA OS^ODMSIVA V HWEM POLLCTJU 1995 OZD ODNA EELAVCA AMMHACIJA ZJfČ5iLN. HOH8DCK»____________________________VOaTdin_________(ure>BHE3ec________________________________ *----- "^S ^ vW3m ^SSS vmrSn ^t^E ^^ ^85* "P5S I-VI/85 E63S 2. 3SD ASTRft DO KIP 149 140 3. SCBD D*> DO UVAR TOZD IBK 87 118 4. 00 AVTOCNTAŽA TOZD inENSILIA 3^5 tt) -96 ttaxw)92 . Itl il!u*i. . 1: 5. foPUJTAL ',,,.. 312 76 6. SOZD ASTRA DO KIG ' 22 KX 7. SOKD SUNH6KE &LE2AH« DO TOWL 319 (iŽa»)l5 a 3KD EJO« ED IIK) 105 TO0" 96 a 30ZD LTH CO IOD 422 118 X). 3BD SICMENIJALES D» ŽI&IICA 197 UO U.D0 AVKKNIAŽA TOZD V3i 174 124 12. 33K) EKRA DO IES TCBD 3H 275 13. DO I3W «WLNA ELEKTHDND« 336 115 14. DO IUMJA VECHOG S67 15. DO HJMJA VEDROG VBD H3aCTIKA 226 33 ]§. do sn.v«fwaw 31 115 17. DO ILIMJA VEOCG TOH) 1UKIJA 218 88 18. DO IUKIJA VBKB DBSS 307 19. SG (HBUPUE TOH) OMHHCI POUZCEIKI 280 (t) 59 2D. DO Hl» 821 (m3) 1« 21. 00 HUA TOZD 7AGA WB 31 22. DO KUA T02D TESWSIV0 1N ŽAGA ŠKOFTJICA 172 127.721 2K 140.00B 22S •", ' • .'¦:,¦ 241.578 30B 86.721 188 30,2 27,9 lSe 175.675 127 89.763 224 53,4 27,6 65 lljl 10,2 4B5.39B 239 92.785 225 6,6 13,2 475 90 8,4 430.912 187 92.399 214 12,3 12,1 184 253 4,3 309.549 221 99.09) 220 14,4 16,4 252 42 1,9 399.208 221 87.042 214 8,8 11,1 278 1,6 117.336 116 91.964 195 20,3 6,8 39 9 0,6 978.632 139 107.636 237 55,4 35,4 89 37 2,4 408.175 249 94.3» 226 34.9 33,5 239 99 4,5 570.SB7 339 129.803 237 25,7 27,7 333 111 5,5 557.S61 309 90.980 215 16,5 37,3 69B 193 6,6 474.355 257 100.113 246 15,8 14,3 232 107 4,8 1.701.105 184 93.910 217 33,1 2a.6 13 155 2,3 900.595 156 83.412 211 60,2 53,1 133 68 3,4 102.829 198 103.SU 202 SB.6 56,5 190 267 8,0 357.510 213 83.025 218 2,6 2 236.244 233 103.362 ^O 2,5 272.6» 245 77.137- 236 51 5,7 675.572 118 81.297 214 22,8 1,9 10 49.721 118 83.006 331 37,9 11,« ?B 5J6 2,1 227.934 140 86.817 * 227 31,0 3,1 14 23. DO K5JA TOZD POHIŠrVD 24. DO H3JA DSSS 25. DO HDJA TOZD STAVBNO mZARSTVD 25. EO HOJA TOZD GALAOTERIJA 27. PROIZVOENE CELAVNICE IG 23. DO RAŠICA TOZD KDNFEKCTJA . 29. DO ZW\GA 30. DO IUV TOZD GALANTERIJA j ¦.' 'i/' ¦. V' 31. CO TTL TOZD TORBICA ' ' 32. DO IP KOUNSKA TOZD VINXET- 33. DO TTL DSSS 34. DO TTL TOZD PROIZVOCNJA " ¦' . -.V ¦ 35. DO TISKARNA ¦ 35. DO PARTIZANSKA KNJIGA TOZD GRAFIČ.CEJ. 37. DO 3JR0VINA MARIBOR TOZD SUROVINA LJ. 33. DO TIPRD II. K M E T I J STVO (1-3) 1. SOZD NERCATOR-KIT KZ VELIKE LAŠČE 2. 3DZD 1*BCATOR KTT DO LM TOZD POSESTVA 3. SOZD NERCATOR KTT DO KZ LJ.TZO VIČ III. GOZDARSTVO (4-9) 4. DO GG UUBLJANA ¦5. DO O3ZEN0 GOSPODARSIVO DSSS 6. DO GG TOZD OBRAT ZA KDOPERAC.ŠKDFLJICA 7. CO GG TOZD GOZENI OBRAT ŠKOFLJICA 8. DO GG TOZD OBRAT ZA KDOPERAC.LJUBLJANA 9. DO KGP KDČEVJE TOZD GOZDARSTVO LAŠ& IV. VODNO GOSPODARSTVO (10) 10. PODJETJE ZA UREJANJE HUDOURNIKDV 218 V. GRADBENIŠTVO (11-14) 11. DO GRADBEN3 PODJETJE TRNDVO 74 12. SOZD NERCATOR KTT DO LM TOZD SIEOJ.OBRAT 47 13. DO ELEKTROMDNTAŽA 104 14. SOZD ASTRA DO ASTRA ARS INŽENIRING 119 VI. PROMETIN ZVEZE (15-16) 15..0BRTOA ZADRIGA PREVOZ 27 16. DO PODJTEJE ZA PTT PRCJET TOZD PTT LJ. 762 194 . ¦- •'¦ . .'..¦. ¦ . ¦- 67 9,6 168.526 105 81.717 212 32,6 91 . ¦¦',.-: , ,. ¦ v 96.118 209 99.030 205 174 , " . 3 ¦'=§. 2 0,7 106.194 117 75.476 215 10,5 155 ¦:Y-...¦' ,. . ..¦¦¦" ''¦,, 12D .." 24,1 " 25.429 35 70.144 207 4,0 '¦"."¦.: ,,,.;¦ ,'¦•'; ', . ¦' ¦ 10.032 146 44,5 15,9 St .¦.'¦..' ;.'..¦' ..,8B. '__ ¦ / 67.992 214 75.532 213 14,3 14,3 2 34S'¦ ... .'; ¦¦'•'' '102 '¦ ' ¦'..'¦'¦'¦$9. '¦ ' 2,5 260.042 308 68.473 199 2,5 30,2 371 ¦ «¦': : 127' ' ', 64 : 7,0 55.651. 253 85.942 228 13,4 15,1 z 84:; ;" ii4. .. .. 1,1 88.140 252 75.829 226 14,2 16,8 3 193' "¦» ¦ 98- ¦¦¦¦.' .'|Si2,. 6,3' 688.218 266 93.181 221 37,4 45,6 3i 133 ,.¦-¦¦' ¦¦:, ¦ ; :.; '; - ,'¦ 145.624 286 105.459 238 ¦S^B«; '¦.-,' ':. •¦¦'¦¦¦' 8« ¦••'¦ "' 5,3 2.051.313 199 80.511 238 62,9 57,5 II 155 ;; . w,'.i[ ¦ .¦".¦¦¦¦:¦¦ 334.033 231 102.349 287 34,5 31,1 21 14 '" -' • . .'¦ ' ''¦". '¦ 28.197 270 121.141 255 18,2 23,7 3 155 ::¦•.-. 99' i -.'¦¦: 13 0,3 504.874 141 100.651 217 61,1 46,8 K 20 '". - V ' ; %¦" , 0,1 30.004 109.607 15,6 70 ¦ -. :, .¦'.--.•, ,-.,;¦, 62 .2,7 82.707 120 74.550 194 «,2 20,5 139 '.._',.¦¦ ¦¦' •; - ¦;'¦¦'.;¦> ..- -...-.;..' . 0,7 151.400 311'. 98.869 227 0,0 0,0 33 .._:..¦¦..-'.,. ,-¦•..'.;, ¦*.'!¦.. .. - 85.456 225 98.197 250 30,5 19,1 l 607 ¦ ; ¦¦:'.": ' /¦ .'..'','";¦.. '. ,156- -¦'. 1,7 1.390.711 171 90.742 187 41,5 38,8 71 '¦ ¦•'.>. !-• I, "_¦;-' ¦: ¦.;'¦." 98.057 163. 114.154 210 0,0 0,0 47 '¦.. ' •.,¦¦ . . '¦• ' - ' 124.372 169 92.397 184 48,9 44,0 44 ¦ .-¦¦ •;. ',.: ¦.;'¦"--' y ¦•-.:'¦ 151.455 ¦ 220. 84.295 »7 39,6 48,1 i- 32 ¦ ; : '>-:*¦';' - .. "- .'. ' '¦* ' 62.217 122 . 93.673 2O5 53,4 33,2 l 50 ... .' '.;,...•¦ .. : ¦" ¦ ¦ 107.059 191 81.723 181 32,4 48,4 1 396.363 ' ':'¦¦' -65.805 i . 53.312 194.000 0,2. 187.004 44.860 1.223.186 277 248 242 212 167 251 190.¦ 105.337 68.484 93.112 93.902 100,757 138.107 88.692 212 250 212 239 205 212 20,2 21,5 22,2 19,3 0,0 0,5 30.5 30,3 31.6 17,0 30,9 26,7 12,5 11,2 VII. TRGOVINA (17-29) 17. 90ZD MEK»TOB_IOTJ»JLRCATOR 485 291 837 36 20 529 208 125 72 31. SOZD GHT DO GOST.PODJETJE VIČ 123 32. EGS DS ZA POČITOIŠKD REKREAT.DEJAVHDST 14 1B. 90ZD MDCATOR KTT DO m TOZD SAVICA 19.D0 TTL TOZD TOBAK 20.ED AGROTEHGKA GRUDA TOZD UWEC 21.33ZD NERCATOR KTT DO VEXKKRVCXm 22. SOZD NEPCATOR KTT DO M.FOŽNIK D6SS 23. 90ZD ^ERCATOR KTT ro KZ LJUBUANA 24. 33ZD MKCATOR KIT TO KZ LJUBLJ.C6SS 25. AGRCflEHaKA GRUM TOZD I 26.ro KEHCFARmCIJA 27. SOZD NERCATOR KTT 28. SOZD NERCATOR KIT C6SS 29. 30ZD IHP ro IZIP TOZD TEHOENT VII. GOSTINSTVO (30-32) 30. 93ZD NERCATDR KIT DONERCATOR - K. 0 B R T (33-43) 33. ro KPL TOZD REMDNT 34. CO KDVHCSDVIS J . 35. DO GALVAN7IHTOKA 35. 90ZD ISKRA VO SEVIS .'; 37. ro razARsrro vič 38. DO OBRTNO PODJETJE POEPEČ 39. DO mZARSTVO IG 40. DO POKlSlUO .; 41 DO mZARSTVO TONOVO 42. OBRTOA ZAEH.GA TRIGLAV 43. ONPZ CNIKS 86 ¦¦• *." «3 691 75 ' ¦ % 25 .¦..36' ¦ V9 ¦. '16- ¦ 87 177 0,03 1,4 0,4 486.969 8.077 121.707 213 236 93.737 231 770.095 2^4 89.850 244 20,8 26,3 127 326.075 242 84.911 224 9,9 9,5 95 963.592 248 80.542 229 8,4 8,5 101 42.352 175, 87.358 187 8,6 5,9 68 23.905 276 108.842 235 0,0 0,0 0 47.622 322 99.899 229 6,4 0,0 640 156.579 244 90.987 252 19,7 13,0 66 33.918 323 103.361 262 0,0 0,0 C 671.921 193 79.955 185 5,3 9,2 174 28,9 9,0 29,7 168.107 231 . 117.627 220 5,4 6,2 120 174.916 144 111.449 203 34,3 28,0 82 15,7 175 165.027 261. 97.284 238 14,9 16,8 113 39.186 262 ^ 122.910 233 52,2 52,5 100 145.555 271 - 122,912 238 0,0 7,7 770 ¦ 71.751 174 107.617 246 64,4 57,6 89 141.914 217 142.275 240. 47,2 49,5 105 1.159.329 271 107.207 233 22,1 16,0 122 122.712 353 105.921 277 8,8 24,6 279 50.205 281 109.587 284 3,0 38,0 100 120.057 264 83.436 228 17,0 26,6 155 54.899 458. . 84.897 229 45,4 7,9 576 76X75 320 113.966 265 37,0 39,8 124 62.061 248 163.537 338 66,9 45,4 147 72.337 189 ' ' 114.744 14E 66,1 61,3 93 ŠISCUG. fflPJSrRIi13^ roNVKM'iBiiNi izvoz pohjdek čisri od na eelavca akumjlacija ZMOglEN. PBOIZVODNJA_______________________________V 000 din_________(ure) na mesec_________________________________________ Z . ¦''-¦.' staije i-Vi/86 I-VI/85 EELEŽ VREENOST I-VI/86 VREEUOSI I-VI/3S EEIEŽ CELEŽ I-VI/85 -' : ¦ >¦ ¦ IND------------ UC^~^------- V CP v 000 3in IND—-------- v OOO din HO—-------- 1-6/O5 1^6/86 IND——------- ______________;__________________________________I-VI/85 I-VI/85______________________I-VI/85______________I-VI/85 I-VI485 9 Q A c; c -7 o o lAnio X. STANOVANJSKD KDMJNALNA DEJAVNOST (44-47) 44. DO KPL TOZD KDMJNAUC OTAENJE 596 ' 45. DO VAHNOST DSSS 60 46. DO VAFNOST TUZD VAROVAMJE PRENDŽENJA 286 47. DO VARN3ST 3597 M. FINANaC TEHO&E IN POSIIM« STORnVE (48-59) 48. SOZD hEFCATOR KTT DB. DftERNA BANKA 68 49. S3ZD KEMIJA D6 3NIERNA BANKA 39 90. DO ILIRIJA VEEPDG TOZD M&RKETIN3 36 ' 51. DO PTT INŽHGKINS LJUBUANA 30 52. DO PLANUM TOZD BBO ZA PROJEKTIRANJE 8 53. HČBCRSKI BIB3 ELEKTBOPFIOJEKT 385 54. 33ZD I9KA DO ŠP TOa) RAZISKDV.HŠT. 32 55. DO ISKRA 2DRM DSSS , , 6 56. ED ISKRA ZORM 57. DO NHWOGRAFSKI CENIER 53 58. DO RRC RAOJNALNIŠKE STORIIVE 65 60 6,8 832.004 253 95.530 213 116.728 301 153.319 239 337.016 311 77.374 232 4.329.711 270 80.670 232 88.560 234 113.277 217 54.956 302 132.253 254 296.756 241 101.617 22«. 39.827 225 143.111 245 16.012 253 135.063 232 827.630 183 143.631 188 70.798 236 126.469 229 9.008 190 161.900 240 405.406 251 161.022 244 208.275 243 126.310 227 165.135 226 126.546 249 1.4 9,5 688 0,0 0,0 0 16,6 6,9 241 7,7 12,0 155 0,0 0,0 C 0,0 0,0 0 2.3 0,7 31 7.5 7,8 96 8.4 11,1 133 14.2 14,7 104 21.3 21,5 101 0,0 0,0 0 22.5 22,1 102 42.6 49,4 116 32.7 32,8 VIP: 2,5 - Analiza poslovanja 03D v prvan polletju 3 - Mesečno ^jremljanje količinske^i obsega irriustrijskih OZD 4 - Carirske deklara=ije OZD, NaroAia benka Slovenije 6,7,8,9,10,11,12 - Periodioni obračuii, SDK Slovenije - TAEEIA 3: Nekateri kazalci poslovaroa OZD s področja negcspodarstva _____________________________________ZAPQ5IgflH VtmST PgBS UfegggT IND__________ WD UUBUANA VIČ-fltXNIX ¦ \ 510 «2.445 207 79.ST77 213 OŠ FRMC lLSXD&X -UJKA ¦ ,'• '¦ . 77 96.962 2« 117.455 220 0ŠEBE23VICA ¦ ,' ¦ ; ¦s .' a 59.57D 247 96.942 231 C6 7. MUA DCEfCVA - v ,..' '..;.«&, 72.490 222 107.710 237 OŠ HKJUL ' / : . :' ' """M ¦' 61.011 236 103.455 234 OŠ LJLBO &HOE 1G . . 48 56.110 224 113.506 215 CČ 09