Pa so tudi dopusti mimo $to ljudi, sto čudi, pravi "lani slovenski pregovor, še teko pa ga je potrdila naša •aj jesenski dež »privabil« v tec Iskrinih počitniških zmog-'jivosti ob morju, točneje v Is-Ji in na Cresu. Pobudo ali pa te.r zahtevo za to popotova-smo dobili od več Iskrinih toferentov, ki se pritožujejo nad odnosom nekaterih do-Pustnikov do teh zmogljivo-sjj ze takoj pa naj zapišemo, °a tako hudo spet ni, seveda Pa so tudi izjeme... ker je pac dopust dopust, tm°,se odločili za nekoliko 'Janj novinarsko akcijo in smo počitnic željne Iskraše 'n c/ane njihovih družin raje Pastili pri miru, z brskanjem tako imenovanih knjigah Usov In pripomb ter pobud Pa smo najverjetneje prav tako prišli do resnice. Seveda Pp.o po teh knjigah listali s Privoljenjem takratnih stano-vd/cev. Ker so pač leta naredila teje, se v zunanjost nekate-{"Iskrinih avtomobilskih prikolic nismo spuščali, tudi te/o ne, ker bi lahko spet po-staro temo o nasproto-teuiu nekaterih do gradnje Kupnega, cenenega in traj-,®$fapočitniškega doma cestne Iskre v Pineti pri Novi Stodu. Pač hiša je hiša, plastika pa plastika. Sporočila Iskrašev o ureje-jPsti in opremljenosti priko-sob in apartmajev pa so skoraj enaka, povrhu pa še — ffnimiva. Domala vsi ugotav-tejo, da so prišli v čisto sta-Stenje, trdijo, da ga takšne-la tudi zapuščajo. Skoraj vsi Pogrosajo kak del inventarja, H Pritožujejo na predhodni-te. da je razbil ali izgubil re-j'mo kozarec ali skodelico, tf-kuda pa so to oni nadome-f/"'- in zgodba se ponavlja. S na kakšne demolirane tejogljivosti, na katere so terih, kj-tudi na dopustu-pn"" sp/. Lado Drobež Pog ovor z Andrejem Beletom Uspehi predstavništva v Stockholmu »Sinimo v ilustracijo tega, kako velikansko tržišče pokriva naše pred-stavniištvo v Stockholmu: če bi Norveško zavrteli okoli njene najjužnejše!! točke, bi bil njen najsevernejši rt tam nekje pri Neaplju. Res, to so velikiinske razdalje, premagujemo pa jih v glavnem z rednimi letalskimi linijami, saj drugače ne gre.« S torni besedami se je takoj na začetku prijazno odzval povabilu na pogo vor direktor Iskrinega predstavništva v Stockholmu Andrej Bele. Kot jjo znano je to predstavništvo dolga leta vodil Igor Triller, ki je bil kone c koncev tudi pionir Iskrinega nastopa v Skandinaviji. Andrej Bele je na Švedskem zdaj že tri leta, Igor Triller pa seje podal, vsaj za Iskrine razmere, spet v »pionirske vode«, v Komercialni inženiring trženja si- Bi nam postregli s kakšno podrobnostjo iz letošnjega Iskrinega nastopa v Skandinaviji? Seveda. Prodajo v Skandinavijo povečujejo predvsem Kibernetika, Kondenzatorji, Av-toelektrika, Avtomatika, Antene in Rotomati-ka. Že zdaj sem prepričan, da bomo letošnji plan ne samo dosegli pač pa tudi presegli. Najverjetneje se bomo približali osmim milijonom dolarjev izvoza. Tržno področje Razviti zabod je imelo pred poletnimi dopusti konferenco, na kateri ste direktorji Iskrinih predstavništev in podjetij v Evropi in ZDA predstavili prihodnost, možnosti m razvoj teh točk v tujini do leta 1994. Kakšnaje bila vaša vizija Iskrinega nastopa v Skandinaviji in predstavništva v Stockholmu? Takoj bi rad poudaril, da je moja vizija Iskrinega trženja v Skandinaviji v prihodnjih petih letih precej optimistična, mislim pa, da je tudi realna. Letos minevata dve desetletji od našega prvega izvoza v ta del sveta, kmalu pa bo tudi deset let, odkar imamo predstavništvo. Po rasti izvoza se vidi, da to tržiš- stenMov v Iskri Commerce. Direlktor Bele. Seveda so samo rezultati tisti, J Ir/ kažejo na uspešnost oz. neuspešnost meke firme; naj torej začneva s tem, kako posluje Iskrino predstavništvo v Stocltnolmu? Lanski rezultati so razumljivo — lanski, kljub 'temu pa naj spomnim, da smo v minulem lotu prodali v Skandinaviji za skoraj 6,7 milijona dolarjev. V primerjavi z letom poprej je to kar za petino več, letošnji plan pa smo si zasta.vili v višini dobrih 7 milijonov dolarjev, kar je; približno 45 miljjonov kron. Kairšni pa so letošnji rezultati? Irm amo jih že za prvih sedem mesecev, torej vl< Jiučno z julijem. V tem obdobju je Iskra izvod ila v Skandinavijo za 4,6 milijona dolarjev, Ikar je že 66% letnega plana, do polletja pasmo ta plan uresničili 57-odstotno. Takoj pa nnoram poudariti, da v vseh številkah, ki sem jih doslej omenil, ni izvoza Danfossu. Ta postili ima poseben status in ga v sektorju Skaindinavija v Iskri Commerce sami vodijo oper ativno. Vzrok za to spremembo je v tem, ker .'-so sedež firme lani preselili z Danske v ZR Nemčijo. W/f č novega ne bomo zapisali, če povemo, da sta Švedska in Finska deželi jezer, morda p«ai ne veste, da jih ima samo Švedska 90.000. Andrej Bele če ni pomembno samo zaradi referenc, pač pa tudi zaradi obsega čistega izvoza. Stopnja rasti med 10 in 20% pa kaže, da smo še daleč od maksimuma. Menim, da bi lahko leta 1993 izvozili tja že za 17 milijonov dolarjev. Kot je znano deluje predtavništvo v prostorih Emonine firme Globmarket AB. So kakšni načrti, želje oz. možnosti, da bi bili samostojni, pod lastno streho? Pod Globmarketovo streho smo že od same ustanovitve našega predstavništva. Ta firma je bila sprva povsem v lasti Emone, zdaj pa so že trije lastniki — poleg Emone še Lesnina in Jugotekstil. K solastništvu so povabili tudi Iskro, vendar smo se odločili, da ostanemo le njihovi gostje; imamo ustrezne prostore, imamo skupne terminale, po potrebi skupni finančni servis, skupnega računovodjo in polovico tajniške moči. Za ilustracijo ste nam uvodoma omenili velikanske razdalje, ki jih morate prema-gova ti na službenih poteh po Skandinaviji, in če ob tem naštejemo se države, kijih pokrivate, torej Dansko, Švedsko, Norveško, Finsko in Islandijo, je število zaposlenih, kolikor vas je v predstavništvu, tam ste trije, nekako skregano z logiko in sploh moznosimi dela. Kako je s kadrovsko zasedenostjo v predstavništvu? Zdaj smo trije. Matjaž Likeb izredno uspešno skrbi za prodajo programa Elementov in semiških Kondenzatorjev, za ostalo pa jaz. Imamo tudi administratorko. Ob tem bi takoj poudaril, da smo mi v Stockholmu lahko le pomoč pri prodaji in pri posredovanju med tovarno in distributerji, katerih imamo v Skandinaviji kar veliko. Ko ste ze omenili sodelovanje z Iskrinimi tovarnami, kakšni so ti odnosi? Z veseljem moram te odnose izredno pohvaliti. Zlasti se je to pokazalo zdaj, ko smo začeli govoriti o tržnih odnosih med partnerji, ko se oboji še dosti bolj odkrito dogovarjamo o provizijah. Le-te so različne glede na stroške trženja posameznih izdelkov, gibljejo pa se med dvema in tudi nad desetimi odstotki. Lado Drobež Rezultati polletnega poslovanja Uspešen izvoz — neuspešno poslovanje Novi zakon o računovodstvu naj bi sicer pokazal realno sliko premoženja organizacije kot tudi rezultate poslovanja v novih razmerah gospodarjenja, po drugi strani pa je zato onemogočena primerjava poslovanja s prejšnjimi obdobji. Realno primerjavo uspešnosti poslovanja pa še onemogoča visoka rast inflacije. Uresničevanje temeljnih ciljev poslovne politike v DO Elementi bi zato na kratko označili kot: za petino povečana fizična rast proizvodnje, nadaljnje padanje prodaje na domačem trgu, izvoz v skladu s pričakovanji, slabi finančni rezultati in za 15% nižji OD od povprečnih netto OD v gospodarstvu SRS. Fizični obseg proizvodnje je v prvem polletju leta 1989 večji za 22% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, kar predstavlja 51-odstotno doseganje letošnjega plana. Na domačem trgu se vedno bolj občuti tendenca padanja fizične prodaje. Realizacija plana prodaje po temeljnih organizacijah je v prvem polletju zelo različna, od 23% pa do 60%. Vse težja situacija v nekaterih DO Iskre se odraža tudi v DO Elementi, saj so se močno zmanjšala naročila Telekoma, Kibernetike, Avtoelektrike... Iz poslovnega poročila DO Elementi Kazalci poslovanja Novi predpisi v zvezi z obračunskim sistemom zahtevajo tudi prilagoditev kazalcev poslovanja, s katerimi se ugotavlja uspešnost poslovanja. V naši DO v prvem polletju 1989 ugotavljamo uspešnost poslovanja preko naslednjih kazalcev: Ekonomičnost kot razmerje med celotnimi prihodki in odhodki, ki pokaže, da smo v prvem polletju za 1,5% dosegli večje odhodke kot prihodke. Razmerje med poslovnimi prihodki in odhodki pa je še slašbe, saj smo porabili za 32,4% več sredstev, kot smo jih ustvarili s prodajo izdelkov. Rentabilnost kot razmerje med ustvarjenim dohodkom in poslovnimi sredstvi je v prvi polovici leta 1989 v DO dosegla stopnjo 8,5%, kar kaže na izredno nizek donos na sredstva, ki so bila vložena v poslovanje DO. Stopnja finančne samostojnosti, če primerjamo trajni kapital s kratkoročnimi obveznostmi,je negativna v prvi polovici leta 1989. Ce pa primerjamo obratna sredstva s kratkoročnimi obveznostmi, pa je stopnja likvidnosti le 52%. Delež BO D v dohodku znaša za DO 110%, kar pomeni, da so osebni dohodki večji kot ustvarjen dohodek v prvi polovici leta 1989. Brutto dobiček na delavca znaša v DO — 2.678 mio din v prvem polletju 1989, izguba na delavca v DO pa znaša 9.627 mio din. Povprečni netto osebni dohodek na delavca na mesec v DO je bil 2.540.177 din in je za 15% nižji kot povprečni netto OD na delavca v gospodarstvu SRS I—VI/1989. Nekoliko je na slabšo prodajo vplival tudi sproščen uvoz, pri tem pa s cenami niso uspeli vedno slediti inflaciji. Vrednost prodaje na domačem trgu se je v DO v primerjavi z istim obdobjem leta 1988 povečala za 311 %, medtem ko beležimo (uradno) 588% inflacijo. Izvoz je v celotni delovni organizaciji potekal v skladu s planom za leto 1989, saj so izvozili blaga v vrednosti 18,2 mio dolarjev, kar pomeni 53% uresničitev plana in 21 % več kot v letu 1989. Podrobnejši pogled v strukturo izvoza nam pokaže, da so od skupnega izvoza kar 76% izvozili na konvertibilne trge, od tega je bila dobra polovica kooperacij. Nabava na domačem trgu in uvoz sta potekala nemoteno, zato v tem obdobju v temeljnih organizacijah ni bilo nobenih zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin. Nabava na domačem trgu pa je problematična predvsem zaradi izjemne rasti cen. V delovni organizaciji so se poslovni prihodki v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem leta 1988 povečali za približno petkratno in dosegli 58% plana za leto 1989 in predstavljajo 64% vseh prihodkov. Prihodki od finansiranja zajemajo prihodke od obresti ter revalorizacije terjatev, pozitivne tečajne razlike, pozitivno razliko revalorizacijskih učinkov ter druge prihodke od finansiranja in predstavljajo v DO v prvem polletju 36% celotnih prihodkov. Odhodke, po novem, sestavljajo poslovni odhodki, odhodki od finansiranja in izredni odhodki. Poslovni odhodki pa so materialni stroški in amortizacija, nematerialni stroški, vkalkulirani BOD in nabavna vrednost prodanega materiala. V prvem polletju 1989 so dosegli 69% plana materialnih stroškov. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta so se stroški za surovine in materiala povečali za 5,7 krat, za električno energijo za 4,4 krat, prevozne storitve za 6,6 krat, amortizacija pa za 4,6 krat. Brutto osebni dohodki so se povečali za 5,6 krat. Struktura celotnih odhodkov pokaže, da poslovni odhodki predstavljajo kar 93%, odhodki od finansiranja 6% in 1 % izredni odhodki. Razlika med odhodki in prihodki nam izkaže po novih sistemskih spremembah prvi rezultat poslovanja v obdobju, to je brutto dobiček ali izgubo. V Elementih so v prvem polletju 1989 ustvarili za 1,5 % večje odhodke kot prihodke, torej negativno razliko ali izgubo v višini 11.213 mio din. Glede na to, da je bila ta izguba manjša kot brutto o osebni dohodki v realiziranih proizvodih so v prvem polletju 1989 ustvarili dohodek v višini 104.414 mio din. Zgoraj navedena izguba pa se je še povečala za obračunane davke in prispevke v višini 19.465 mio din. Iorej znaša celotna izguba v DO Elementi v prvem polletju 30.679 mio din. Temeljne organizacije Elektrolit Keko, Polprevodniki in Upori so ustvarile akumulacijo v višini 9.629 mio din, ostale temeljne organizacije pa izgubo v višini 40.307 mio din. Izguba je odraz padanja prodaje na domačem trgu, predvsem pa cenovnih Škarij, da s cenami izdelkov ne sledijo visokim cenam materiala in surovin, električne energije in drugih stroškov. Izgubo pa povečuje še težka likvidnostna situacija in s tem najemanje dragih kratkoročnih kreditov. I. S. Novo podjetje za področje zaščit v elektroniki Izziv je v povezovanju velikega z malim Ob zadnje čase sila aktualnih dilemah, ki se odvijajo na temo mala — velika podjetja, se vedno bolj uveljavlja spoznanje, da so prednosti in slabosti tako na eni kot na drugi strani. Smotrnost iskanja in približevanja optimalnim organizacijskim rešitvam se očitno skriva v neke vrste simbiozi oziroma funkcionalnem združevanju najboljših prvin v nove oblike povezovanja. Na kakšen način to doseči? — vprašanje, ki je pogojeno z obilico možnosti, ki jih ponuja nova zakonodaja, najbolj pa seveda z viri kapitala in razpoložljivim znanjem ustanoviteljev. V obdobju burnih (re)organizacijskih pretresov, ki jih doživlja Iskra v zadnjem času, že prihajajo na površje tudi nekateri poskusi novega, svežega podjetniškega duha in upamo, da bo Iskra prihodnosti v znamenju malih, fleksibilnih podjetniških enot, ki se bodo v interesno zasnovanem sožitju z velikim sistemom lahko uspešno prebijale v pogojih domače in svetovne konkurence. V sklopu Elementov, točneje tovarne Keramika, so v letošnjem letu ustanovili eno takšnih malih podjetij. O njem smo se pogovarjali z direktorjem mag. Vladimirjem Murkom: — Za kakšne vrste novo podjetje gre, kdo so njegovi ustanovitelji, oz. sovlagatelji? »Letos julija smo registrirali malo podjetje z imenom Iskra zaščite-družbo z omejeno odgovornostjo za proizvodnjo, inženiring in kooperacijo na področju zaščitnih naprav. Osnovne zaščitne naprave v tem programu so zaščite proti streli in prenapetostim. Za celoten program je bil izdelan elaborat, s katerim konkuriramo pri Republiškem Izvršnem svetu za »Razvojni dinar, ki nam bi omogočil nabavo glavnine opreme za ta program. Sovlagatelji v podjetje so Iskra Keramika z 90% in z 10% štirje posamezniki, ki naj bi največ prispevali pri hitrejši vzpostavitvi programa in seveda tudi inženiringa in marketinških aktivnosti.« — Ali podjetje lahko smatramo za Iskrino firmo, ali bo nastopala pod Iskrinim zaščitnim znakom? »Ker je v 90% lastnik firme Iskra Keramika, smatramo, da je to Iskrina firma, delovala bo pod oznako Iskre, seveda še s posebnim dodatnim znakom, ki pomeni poseben image in naj pove, da gre za mešano firmo (firmo z mešanim lastništvom).« — Kaj to pravzaprav pomeni? »Omenjena oblika mešanega lastništva je nastala pravzaprav zaradi priporočila Izvršnega sveta, po katerem bodo tovrstna podjetja obravnavali po določeni prioriteti, že zato, ker bodo delavci v obseg poslovanja in osvajanja novih izdelkov.« — Na kakšnih osnovah pa ste zastavili razvojno delo? »Ustanavljati skušamo več razvojnih skupin, ih sicer nekatere le po pogodbi za omejen čas, nekatere pa stalne, odvisno pač od določenega projekta. Zbrati skušamo strokovnjake s točno določenega področja tako, da je obseg problemov, ki se pojavljajo dosti lažje obvladovati, kot v primeru, ko bi se vsi njej istočasno tudi sami zainteresirani, da s svojim delom prispevajo k pridobitvi dohodka oziroma profita.« — Kako se bo le-ta delil, glede na vložena sredstva? »Profit se bo delil po naslednjem načelu: najprej del za plače delavcem in ostalo po vloženih deležih.« — Kakšen obseg zaposlenih predvidevate? »Za celotno firmo smo naredili 5-letni investicijski program, ki napoveduje, da bo končni obseg zaposlenih okrog 40 do 50 delavcev. Poslovanje naj bi v naslednjih letih postopoma raslo tako, da bi po ustalitvi promet dosegel 5 mio DEM letno.« — Programsko področje je na našem trgu še dokajšnja novost? »Ukvarjali se bomo s programi iz področja prenapetostnih zaščit, ki je v svetu v hitrem porastu. Z nastopom elektronike se je obseg naprav, ki jih je treba zaščititi pred nenadnimi pojavi (strele, posebne razelektritve, pojavi pri vklapljanju in izklapljanju visokoenergetske mreže, pojavi pri elektrovleki — metroju, električni železnici in tramvaju). Ti pojavi so tako nenadni, da pogosto poškodujejo elektronsko vezje. V klasičnih električnih napravah takih potreb ni bilo, ker so bila vezja bistveno odpornejša, saj so imela mehanske kontakte. Pri elektronskih vezjih pa se na majhni površini pojavljajo zelo visoke gostote trans;storjev (npr. 300 tisoč na mm2), zato lahko zelo hitro nastanejo preboji.« — Ali se /e vaša firma usmerila v kakšno posebno področje? »Zaščito lahko v grobem razdelimo na štiri velika področja in sicer: telekomunikacije, računalništvo, prenos podatkov in meritev, zaščita stavb. Na vsakem od posameznih področij se pri nas tu in tam že pojavljajo proizvajalci, vendar običajno pokrivajo zelo ozek segment aplikacij, nihče pa ne nudi kompletne ponudbe zaščite. V našem podjetju pa pripravljamo celovito ponudbo v naštetih štirih področjih. S,-’' m Vladimir Murko Poleg domačih proizvajalcev se kooperacijsko povezujemo tudi z dvemi podjetji iz tujine in sicer iz Francije in ZRN. Z njuno pomočjo bomo uspeli izpopolniti začrtani program. Problematika zaščite v elektroniki je namreč tako razvejana, da jo eno samo, rastoče podjetje samostojno še ne more obvladati.« — Torej vam bodo k zaokrožitvi proizvodnega programa veliko pripomogle kooperacije in druge oblike izmenjav s tujimi in domačimi partnerji? »Da in postopno bomo skupaj širili Zunanja zaščitna naprava proti streli 0T Ozemljilo v temelju ______________ PAS Potencijalna Kontrolna stavba DV VENTIL® izenacitvena ExFS Ex- Iskriščna pot"., letev va Ventilni odvodnik D Mrežni usmernik elektroprezračevalnik Cnaprim.VA280 2)Merilni instrument kartica fine 3)0jacevalnik BEE zaščite •> 4)Dajalnik merjenih BO"A' Bliskovni odvodnik vrednosti f333l © BEE 1 6 NFF © ttreinjL kabelI 220/380V. 50Hz zunanja Zunanja naprava Ožemij itveni vodnik cevni daljnovod Način razporeditve zaščitnih naprav v merilni mreži morali učiti vse v okviru nekega razvojnega projekta.« — Prevzeli boste torej (za naše razmere) nove pristope v razvojnem delu? »Pokazalo se je, da tisto, kar smo že doslej osvojili, še posebno s področja telefonije, dosega zelo dober odziv na trgu. Tovrstne pristope bomo pozneje uporabili tudi pri drugih dejavnostih, npr. pri zaščiti stavb, računalništvu. Z našimi razvojnimi prizadevanji se skušamo vključevati v razvojne programe mesta Ljubljane, potegovali pa se bomo tudi za sredstva iz t. im. »Matičevega sklada«, torej na zvezni ravni. Uspešnost naših razvojnih prizadevanj lahko potrdimo tudi s prijavo treh patentov s področja zaščite. Čimvečja inovativnost bo seveda vodilo za naše prihodnje razvojno delo.« — Koliko je trenutno zaposlenih v vašem podjetju? »Do konca leta bomo trije (!), in sicer dva inženirja in inženir za marketing. Trenutno malo več sodelujemo s kooperanti in občasno sodelujemo s strokovnjaki tovarne Keramika. Smo še zelo majhno podjetje, zato bomo postopoma širili svojo dejavnost« — Podjetje bo torej zaživelo, ko bodo izpolnjeni materialni pa tudi drugi pogoji. Ali že lahko govorimo o redni proizvodnji? »V oktobru bo firma dejansko zaživela, proizvodnja pa že teče v Keramiki in pri kooperantih. Prvi proizvodi so bili izdelani že marca letos.« — Kako torej gledate na celoten podjetniški podvig? »Glede na to, da so se sredstva republiškega razvojnega dinarja tokrat odmaknila za cel kvartal, nam določeno pomanjkanje sredstev onemogoča zadostni začetni zagon za cel program, zato bomo počasneje, postopoma razvijali naše razvojne projekte, kljub vsemu pa menim, da je prihodnost naši firmi zagotovljena.« — Ob koncu bi vam zastavila še osebno vprašanje. Kako boste povezovali in usklajevali svoje sedanje delo kot vodja za pospeševanje prodaje s področja marketinga v DO Elementi z vodilnim položajem v novi tovarni? »Intenziven izvoz varistroja teče v Elementih že tri leta in sam razvoj trendov v svetu je narekoval naslednjo razvojno stopnjo na področju zaščite. Delo v marketingu in tudi priprava sejmov so mi omogočili dober vpogled v perspektive s področja zaščite elektronskih naprav in naraščanja potreb v svetu. Bolj kot trženje izdelkov predstavlja zame izziv sama kompleksnost reševanja problematike, ki povezuje v proizvodne programe večino proizvajalcev elementov, tako da tudi strokovne seminarje velikokrat dopolnjujemo s tematiko programa zaščit. Ustanavljanje novega malega podjetja ob rednem delu zahteva vsaj 10 do 12-urni delavnik, ki se zame nadaljuje tudi ob koncu tedna. Tak tempo bo treba vzdržati vsaj toliko časa, da podjetje normalno zaživi, in tak način dela je v razvitem svetu običajna praksa.« | g Predstavljamo vam peskat^ in antikorozijsko zaščito Vse večje onesnaževanje okolja in porast stroškov, ki jih povzroča izguba materialov — razjedanje kovin, so narekovali, da smo se v Iskri-Avtomatiki, v sodelovanju z drobnim gospodarstvom, odločili za vpeljavo antikorozijske tehnologije in ponudbe opreme, ki nudi kvalitetno zaščito kovinskih površin. Peskalna kabina IPK Celotna proizvodnja, razvoj, konstrukcija in projektiva so za vsak program koncentrirani pri enem kooperantu, ki skupaj s tržno in marketinško funkcijo Iskre predstavlja učinkovito programsko vertikalo, podprto s sodobnim sistemom obdelave podatkov in projektiranja z računalniki. Dejavnost: Med glavne dejavnosti, ki se zaokrožujejo v Inženiringu v TOZD Trženje, uvrščamo: — vodenje in izvajanje inženiring poslov (dejavnost na ključ) za področje antikorozijske tehnologije — projektiranje in prodaja tehnologije ter tehnoloških postopkov površinske zaščite — prodaja opreme in izdelkov za peskanje. Le-te se dopolnjujejo s prodajo in izvajanjem marketinga za računalniške sisteme, opremo in rezervne dele ter s projektiranjem in prodajo za klima in prezračevalne sisteme. Prve reference Pravilnost usmeritve v dolgoročno povezovanje in sodelovanje z drobnim gospodarstvom na področju razvoja in proizvodnje, predvsem pa povezovanje in združevanje z domačimi proizvajalci investicijske opreme in blagovnih fondov za kompleksne ponudbe, potrjujejo tudi pridobljene reference, ki se po kvaliteti in rešitvah lahko enakovredno merijo z zahodnimi proizvajalci. Tako je bil med drugim podpisan Sporazum o dolgoročnem sodelovanju med delovnima organizacijama Iskra-Avto-matiko in Dalitom iz Daruvarja, rezultat katerega je prenovljeni objekt za peskanje in antikorozijsko zaščito. Kot je bilo ob sami otvoritvi, ki je bila 23. junija, večkrat poudarjeno, je s posodobitvijo proizvodnega procesa, ki je v težkih gospodarskih razmerah še toliko bolj pomembna, omenjena delovna organizacija dosegla racionalizacijo proizvodnje, izboljšala delovne pogoje, do širše družbene skupnosti pa izpolnila še eno obvezo — v veliki meri zmanjšala stopnjo onesnaževanja okolja. Seveda pa to ni edina referenca. Pridružujejo se ji še druge, nič manj pomembne. Peskalne kabine, ki omogoča uporabo v vseh vrstah metalne in nemetalne industirje, v teh- noloških procesih ali za vzdrževanje in obnavljanje posameznih sklopov v servisni dejavnosti, restavratorstvu in obrtni dejavnosti, so vpeljali v Savi Kranj, Cinkarni Celje, Perutninskem kombinatu Pivka, Jelšingrad-Bosan-ska Gradiška, 29. november — Subotica, itd. Razvojna usmeritev Se nadaljuje v obdelavi in trženju na jugoslovanskem tržišču in usmerja v sodelovanje s tujimi partnerji pri kompletiranju skupnih objektov na ključ, aktikorozijske tehnologiije ter nastopu na tujih trgih. Demonstracija mokrega peskanja v portoroški marini v juliju letošnjega leta. Enaka demonstracija je bila tudi v marini v Umagu Zaprt sistem peskanja Zaščitni klimatizirani skafander 6. stran št. 30., 4. septembra 1989 L št. 30., 4. septembra 1989 7. stran Se ena primopredaja sistema pristopa kontrole SIPKON V m esecu juniju lanskega leta je bila domača proizvodnja. Prav tako uspešno tako teoretičnega kakor tudi praktičnega med di elovno organizacijo Iskra-Avtoma- je bilo zaključeno tudi šolanje skupine: Li upravljanja s sistemom, tika in Institutom za varnost iz Beograda Yin-Tang, Zhau En-Zhi, Zhang Liji, Qin podpis ;ana pogodba za izdelavo sistema Jie in Shi Jun, ki si je pridobila osnove s- D- pristop >a SIPKON za dva objekta. Proj ekt, katerega vrednost je ocenjena na 160.000 $, je bil zaključen v letošnjem ji uliju. V tem obdobju, v dneh od 7. do 11. julija, je bila opravljena tudi kvantitativna in kvalitativna primopredaja tehnične dokumentacije in vse potrebne oprem e. Istočasno pa so strokovni delavci T OZD Sistemi organizirali in izvedli petdrie wno šolanje končnega uporabnika, kita ijskega kupca. Preuzem je bil opravljen tekoče in brez pripomb glede funkcionalnih zahtev in kvalitete izvedbe, kar je za TOZD Sisterr li pomembno, saj je to prvi tovrstni projek' t, iz programa kontrole pristopa, v katere ga je bila vključena kompletna ___________Iskra Orodja Srečanje jubilantov V dm eh pred dopusti so se na prijetnem tovariškem srečanju zbrali delavc i1, ki v letošnjem letu praznujejo de set, dvajset oz. trideset let dela v delovni organizaciji Iskra Orodja. Po pozdravu in čestitkah, ki jih je pr isotnim izrekel direktor, Tone Rau h, je zbranim spregovoril še Peter 2 iadel, direktor pravnega in splošne ;ga kadrovskega področja: »Rad b I spregovoril in opozoril še na neke itera družbena dogajanja, ki smo jim priča v zadnjem času. Za- kon o podjetjih, sprejet v lanskem letu in noveliran v letošnjem juniju, podira ideološke pregrade, ki so v preteklih desetletjih odmaknile Jugoslavijo od modernih družbenih in gospodarskih tokov Evrope. Brez spremenjene zakonodaje, kakršna je Zakon o podjetjih z njegovimi spremembami in dopolnitvami, ne moremo uspešno začeti in nadaljevati s preobrazbo ekonomske politike, če temu ne bo sledila nova zakonodaja, ki bo s svojo progresivnostjo dopolnjevala in pospeševala politiko trga in njenih tržnih zakonitosti. Z osamosvojitvijo in vrnjeno osebnostjo nekatera podjetja še s strahom stopajo na pot, ki je niso bila vajena, vendar velja poudariti, v teh spremenjenih razmerah za našo delovno organizacijo, da bodo le doseženi pozitivni rezultati poslovanja kreirali standard zaposlenih. • V drugi polovici letošnjega leta bomo sprejemali statuVdružbene--ga podjetja, vendar naša stremljenja presegajo okvir take oblike organiziranosti pravne osebe. Še do pred kratkim tako heretični besedi kot so tržišče ali delničarstvo, za nas pojem, za razviti svet, s katerim se spogledujemo pa praksa, se vse bolj vrinjata v naš vsakdan, zato lahko rečemo, da se s političnim pluralizmom odpirajo vrata v zrelejšo podobo socializma s pluralizmom lastninskih in upravljalskih oblik. V taki smeri bodo morala iti naša razmišljanja in dejanja, zato nas ob polni delovni enotnosti ne bi smelo biti strah prihodnosti. Še enkrat želimo vsem jubilantom še veliko delovnih uspehov ter osebne in družinske sreče. Š. D. • Več časopisov je pisalo o pričetku poskusnega obratovanja prve digitalne telefonske centrale sistema EVVSD v naši državi. Tako Delo piše, da imajo v Domžalah novo centralo, ki sodi med najsodobnejše v svetu. Je rezultat skupnega dela mešane družbe Iskra Tel, ki sta jo maja letos ustanovila Iskra in zahodnonem-ški Siemens. Domžalsko centralo so zmontirali v rekordnih treh mesecih. Že v kratkem naj bi centrale sistema EVVSD vključili v obratovanje tudi v Mariboru, na Ravnah na Koroškem, v Subotici, Krškem in Novi Gorici. Ljubljanski Dnevnik pa v zvezi s tem poudarja, da bo najsodobnejša centrala omogočala bistveno boljše zveze. Domžalski župan Peter Primožič je dejal, da pomeni nova centrala uresničitev večletnih prizadevanj za boljšimi telefonskimi povezavami. Naročnike bodo začeli vključevati konec avgusta ali v začetku septembra, in sicer od obrobja mesta do njihovega središča; najprej bodo na vrsti delovne organizacije in obrtniki. Informacijo o novi centrali sta med drugim objavila tudi beograjska Borba in zagrebški Ve-černji list. • Ljubljanski Dnevnik je objavil širšo informacijo o tehnološkem posodabljanju v Iskri Kibernetiki, oziroma v njenem tozdu Števci. V tem tozdu se namreč lotevajo izredno pomembne naložbe — modernizacije tarifnih merilnih naprav. Predračunska vrednost naložbe je 38.913 milijonov dinarjev, od tega približno polovica za osnovna, polovica pa za trajna obratna sredstva. Iskrini števci, ki pomenijo začetek razvoja slovenske Iskre, so prišli do te stopnje razvoja, ko morajo preiti s sedanje tehnologije klasičnih števcev na zahtevnejšo SMD (Surfa-ce Mounted Device) tehnologijo. Novi elektronski izdelki v SMD tehnologiji se tako v Iskri kot tudi pri njenih tekmecih šele razvijajo. Ce Iskra želi ostati na zunanjem trgu, mora to tehnologijo osvojiti hkrati s tekmeci — Švedsko, ZR Nemčijo in državami Beneluxa. Na teh tržiščih so zastopani z 10 do 12-odstotnim deležem, ki ga želijo obdržati oziroma še povečati. • Dolejski list piše o težavah Iskre Tenel v Novem mestu. Tozd že precej časa pestijo likvidnostne težave, izgube pa zaradi hitro rastočih obresti, ki pojedo dobršen del ustvarjenega prihodka, vrtoglavo naraščajo. Možni sta dve poti: ali stečajni postopek, kot ga je predlagala matična delovna organizacija Iskra Avtomatika, ali finančna konsolidacija na štirih rentabilnih programih, kar pa bi pomenilo delo za 530 do 540 ljudi, za ostale od 770 delavcev velikega kolektiva pa bi bila usoda odvisna od novih možnih programov. List zaključuje, da bo odločitev odvisna od različnih sestankov, ki bodo še sledili. • Delo je v svoji rubriki REKLI SO objavilo izjavo Janeza Vipotnika, direktorja Iskra Commerce o tržnem gospodarstvu, tekoči ekonomski politiki sodobnem managementu itd. Janez Vipotnik je med drugim dejal, da je ekonomska politika, ki jo vodi sedanji zvezni izvršni svet, v svoji zasnovi usmerjena v diferenciacijo gospodarskih subjektov na dobre in slabe. Zdaj se bo res pokazalo, kaj pomenijo dobri ma-nagerji v našem sistemu. Vodenje (management) je več kot stroka. Poleg široke palete znanj mora voditelj v gospodarstvu imeti tudi specifične sposobnosti, po katerih se obrtnik loči od umetnika. • Gospodarski vestnik je priobčil obširen članek o kvaliteti slovenskega in jugoslovanskega blaga, namenjenega tujini in reklamacijah, ki prihajajo na ta način iz inozemstva. Lotar Kozina, ki se v Iskri ukvarja s problematiko kakovosti, pravi: »Kakovost ne zadeva le proizvodnjo — vgrajena mora biti na vseh ravneh dela podjetja. Tuji partner pogosto preveri delo svojega kooperanta s posebno anketo. Težave nastopijo, ko so pogoji, ki jih zahteva, v nasprotju z našo zakonodajo. Organizacija dela v podjetju, ki jo zahteva tuji partner, je bila praviloma v nasprotju s tisto, ki je izhajala iz Zakona o združenem delu. Nizka kakovost je pogojena z okoljem, v katerem živimo. Za neuravnovešeno ekonomijo je nekaj normalnega.« • Beograjski Privredni pregled piše o sodelovanju Jugoslavije z deželami andske grupe. Na to nestabilno tržišče, kjer prevladujejo kriza, inflacija in zadolženost, je Jugoslavija v prvih šestih mesecih letošnjega leta prodala blago v vrednosti 14 milijonov dolarjev, kupila pa za 38 milijonov dolarjev. Edina skupna tovarna na celem kontinentu je ISKRAE-MEC in se nahaja v Ekvadorju. Osnovala sta ga leta 1974 Iskra in Corporacion Nacional Finan-ciera (državna institucija za finansiranje razvoja industrije). Tovarna s svojo proizvodnjo električnega ročnega orodja pokriva celotno andsko tržišče. Zbrala in pripravila: Meta Maksimovič Stiki z javnostjo SOZD Iskra ______Iskra Kibernetika_______________ V livarni so dobili sodoben stroj V TOZD Tovarna sestavnih delov v Iskri Kibernetiki so pred kratkim kupili sodoben stroj za tlačno litje ogrodij iz silumina za števce električne energije. Stroj je izdelala švicarska firma BLih-ler, ki se uvršča med najboljše proizvajalce v svetu. Zapiralna sila znaša 2.800 kN, dodatna avtomatika pa omogoča večjo storilnost in lažje posluževanje stroja. Pri raztovarjanju so morali poklicati dvigalo SGP Gradbinec, saj stroj tehta več kot 10 ton. — Foto: A. Boc Razgovori s štirimi štipendisti Avtoelektrika štipendira 257 bodočih strokovnjakov V času letošnjih šolskih počitnic je bila novogoriška Iskra Avtoelektrika za nekaj lepih odstotkov pomlajena. Ni težko ugotoviti zakaj. Zato, ker je prišlo v njene temeljne organizacije od Bovca, Tolmina, Ljubljane in Komna do Nove Gorice kar okrog 180 učencev, dijakov In študentov na obvezno počitniško prakso, ki jo seveda zahteva tudi njihov učni program. To so bili štipendisti Avtoelektrike z vseh smeri izobraževanja, le-teh pa ima naša novogoriška delovna organizacija na raznih šolah in fakultetah kar 257. Ti mladi bodoči strokovnjaki, sedaj štipendisti, naj bi skozi prakso spoznali, kje se bodo zaposlili po končanem šolanju, kakšna je organiziranost njihove bodoče delovne organizacije, njene tehnološke postopke, polizdelke in izdelke itd. Praksa je tudi idealna priložnost, da preizkusijo doslej pridobljeno teoretično znanje na delovnem mestu in obratno. Pridobljeno znanje na praksi, s pomočjo mentorjev in starejših sodelavcev pa naj bi jim koristilo pri na-daljnem šolanju. Seveda so bili za svoje delo tudi primerno nagrajeni. V kadrov-sko-izobraževalni službi so nam povedali, da so pri nagrajevanju izhajali iz povprečja osebnih dohodkov zaposlenih iz zadnjega meseca. Tako je bila naprimer nagrada v letošnjem juniju za 10 delovnih dni za praktikante iz višjih in visokih šol 781.600 dinarjev, seveda, če so bili na praksi ocenjeni kot zelo uspešni. Srednješolci pa so dobili okrog sto tisoč din manj, spet v odvisnosti od tega, kako vestno so se na praksi izkazali. V našem novogoriškem uredništvu smo se odločili, da štiri izmed praktikantov predstavimo, v zvezi s prakso pa smo jim postavili tudi nekaj vprašanj. BOŠTJAN JUG. Doma je iz Solkana, letos pa je zelo uspešno končal prvi letnik Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, oddelek fizike, s povprečno oceno 7,5. »Na praksi sem v tozdu Inštitut za avtoelektriko, moj mentor pa je Vasilij Pirc, ki mi daje izred- no pestra in zanimiva dela. Trenutno spoznavam in kontroliram delovanje vžigalnih tuljav kar se mi zdi zelo zanimivo in sem prepričan, da mi bo nekaj od tega koristilo tudi pri nadaljnem šolanju. Sicer pa sem Iskro spoznal že takrat, ko sem hodil še v gimnazijo, tokrat sem tu na praksi že drugič. Kako bomo porabil nagrado? Namenskega cilja nimam, zelo prav pa mi bo prišla za plačilo vožnje v Ljubljano in nazaj, mogoče bo ostalo še kaj za kakšen prehrambeni priboljšek«... ERIK SKOMINA je doma iz Pr-vačine, obiskuje pa strojno tehnično šolo Branko Brelih v Novi Gorici. Letos je končal tretji letnik. »Še en letnik je pred mano in če ga bom uspešno zaključil, se bom verjetno odločil za nadaljevanje šolanja. Vsaj sedaj, v tem trenutku tako razmišljam, sicer pa bomo videli, saj bo na to odločitev vplivala še vrsto drugih odprtih vprašanj, na katera bom moral pravilno odgovoriti. Na praksi sem v tovarni (generatorjev in elektronike v oddelku tehnologije. Pod budnim očesom mentorja Silvana Ferjančiča konstruiram, rišem, spoznavam nova, zame še neodkrita tehnološka področja. Delo je izredno zanimivo in mi bo gotovo koristilo tudi v zadnjem, četrtem letniku. Iskro že zelo dobro poznam, celo toliko, da lahko z gotovostjo trdim, da je pred njo še lepa prihodnost. Kako porabiti nagrado za opravljeno delo pa ni res nobena umetnost. Nekaj jo bo «zgoreto« v mojem motorju, mrzlo pivo se bo tudi prileglo v tej vročini, lažje bo plačevati vstopnino na kakšen zur itd.« MARKO VELUŠČEK prihaja na prakso iz vinorodnih Goriških brd, točneje iz vasi Vipolže. Na tehničnem šolskem centru Branko Brelih v Novi Gorici se uči za poklic strojni mehanik, čez nekaj dni pa bo sedel v klop tretjega letnika te šole. »Na praksi sem v tovarni generatorjev in elektronike na montažni liniji kjer montira -jo alternatorje. Delo, ki ga opravljam sicer ni težko, je pa izredno monotono, ali z drugimi besedami povedano, nič ni v zvezi s poklicem, za katerega se učim. Pravo nasprotje pa je prejšnji praksi, ko sem bil dodeljen v oddelek vzdrževanja. Takrat sem mnogo več odnesel, kot bom tokrat. Vendar vem, da vedno ni prostora tam, kjer bi mi najbolj ustrezalo, zato sem z veseljem sprejel tudi te dodeljene naloge in dela. Koliko bom dobil za moje štirinajstdnevno delo sicer ne vem, vem pa, da mi bo nagrada prišla še kako prav. Šolske potrebščine so izredno drage, nekaj bom primaknil h kupčku, ki je »rezerviran« za bencin in že je verjetno ne bo več.« GORAN DUBRA VICA je doma iz enega najlepših predelov Nove Gorice, iz Rožne doline. Pred nekaj meseci je končal drugi letnik na tehničnem šolskem centru Branko Brelih v Novi Gorici, s spričevalom pa se lahko marsikje pohvali, saj je imel v njem zapisane skoraj najvišje ocene, bil je prav dober. »Razna orodjarska in druga dela opravljam v tovarni delovnih sredstev v orodjarni, oddelek namenskih strojev in naprav. Delo je izredno zanimivo in pestro, to je namreč oddelek, kjer se rojevajo nove naprave, ki nadomestijo v proizvodnih tozdih ročno delo. Kam po končanem šolanju se še nisem odločil, vse bolj pa razmišljam, da bi ga nadaljeval. Iskro poznam ze dolgo, saj sta tudi moja starša člana tega vitalnega kolektiva. Tudi nagrada za opravljeno delo mi bo zelo prav prišla, saj bo treba v knjigarno po to in ono, pa tudi kakšen kos nove garderobe ne bo odveč.« Marko Rakušček Boštjan Jug Erik Skomina Marko Velušček Goran Dubravica Portret (bodočega) Iskraša »Ko si trdno prepričan v odločitev, cilja ni težko doseči!« Za Rudija Dolgana, bodočega študenta ljubljanske Elektro fakultete in sedanjega štipendista Iskre Delte, bomo v našem Iskrinem okolju, prav gotovo še »slišali«. Ne da bi se šli kakršnokoli napovedovanje, toda naš osemnajstletni sogovornik iz katerega kar izžareva mladostna energija, samozavest, dar za analitično mišljenje, ki je seveda povezan z izrazito racionalnostjo, je poln, lahko bi temu rekli, zdravih ambicij — na strokovnem področju. In to je: elektrotehnika, natančneje: radioamaterstvo. In prav na tem področju je spomladi z nalogo »Mikroprocesorsko kontrolirana radioamaterska UKV postaja« osvojil prvo mesto na republiškem tekmovanju Mladi tehnik, ki ga je organizirala Zveza organizacij za tehnično kulturo. Se več — prvo mesto je odnesel tudi na nedavnem zveznem tekmovanju v Kragujevcu. »Z nalogo sem se ukvarjal kar celo šolsko leto in moram priznati, da je od mene velikokrat zahtevala veliko več časa in energije, kot pa redne šolske obveznosti. Seveda pa mi je pomenila predvsem velik izziv, saj z mikroprocesorjem lahko dosežeš neke posebne funkcije radioamaterske UKV postaje. Npr. da lahkopreko tipkovnice odtipkamo frekvenco ali kanal, ki ju lahko tudi zvišamo ali znižamo. Obstaja tudi možnost, da lahko določeno frekvenco spravimo v spominske lokacije, pa možnost velikega števila frekvenc... Sam sem pokril cel ta radioamaterski obseg za 144 MHz s frekvenčnim rastrom 22,5 KHz in tako pri tem prišel do kar 160 kanalov..." Radioamaterstvo je za Rudija Dolgana lahko bi rekli že kar neke vrste poklic, seveda pa tudi konjiček, saj je že kar zgodaj našel pot v radioamaterski klub in opravil vse zahtevane izpite. Ni ga pa toliko veselilo samo vzpostavljanje zvez, pač pa ga je bolj zanimalo konstruk-torstvo. Zato gaje tudi pritegnilo delo Iskrinega Kluba štipendistov, kjer zadnja leta tudi veliko sodeluje. Kot pravi sam, so mu člani Kluba veliko pomagali pri sestavljanju nalog, predvsem z nasveti, literaturo, napotki in različnim potrebnim materialom. Prav gotovo je bilo na začetku najpomembnejše zbiranje literature, predvsem tuje, ki jo je Rudi dobil v različnih podjetjih, knjižnicah, v Iskrinem Indoku in pri posameznikih. Tako se je naš sogovornik do podrobnosti spoznal s svetovnimi dosežki na področju, ki gaje pri njegovi nalogi zanimalo. »Nedvomno se moraš na začetku vsake naloge najprej spoznati z rešitvami, do katerih so v svetu že prišli. Brezsmiselno je razvijati vsako stvar na novo,« pravi Rudi Dolgan in nadaljuje: »danes je potrebnpo združiti čim več že znanih dobrih lastnosti in temu dodati še svoja raziskovanja — pa lahko dobiš resnično dober izdelek.« Ko smo našega sogovornika, ki zase pravi, da je po duši izrazit tehnik, predvsem pa raziskovalec, vprašali kdaj se je začel zanimati za elektrotehniko, se je nasmehnil in pripomnil: »Že v nižjih razredih osnovne šole. To je težko razložiti. Elektrotehnika me nepojemljivo privlači. V sebi namreč imam raziskovalno žilico in prav na tem področju je toliko poti in ogromno možnosti za rešitev nekega problema. Pa še nekaj je: nikoli se stvari ne ponavljajo. In ko si enkrat res trdnojDdločen kaj boš delal, cilja, ki si ga postavil, ni težko doseči.« Rudi je to dokazal tudi na srednji šoli, saj je šolanje kljub velikim obveznostim pri sestavljanju naloge in drugim hobijem, rad namreč hodi v hribe in kolesari, opravil z odliko. In v bodoče? Sedaj ga čaka še služenje vojaškega roka, nato študij na Elektro fakulteti, potem pa se želi ukvarjati izključno s stroko in kot napoveduje sam: »Morda se bom v prihodnosti bolj posvetil računalništvu, saj je danes področje elektronike tako široko, da je nemogoče biti strokovnjak na vseh področjih. Vsekakor je potrebna specializacija.Ampak za to odločitev je še čas. Najprej študij...« Vesna Žunič Rudi Dolgan Iskra SOZD Iskra, DSSS Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3 V skladu z letnim planom izobraževanja v Iskri razpisujemo strokovno uposabljanje po programu: 7. razvojno-raziskovalno šolo v Iskri v času: I. tematska skupina od 23.10. do 27.10.1989 II. tematska skupina od 20. 11. do 24.11.1989 lil. tematska skupina od 4.12. do 9.12.1989 Izobraževalni program je namenjen obstoječim, predvsem pa predvidenim vodjem raziskovalno-razvojnih enot v Iskri in vodjem projektov in projektnih skupin. VSEBINA: Program tvorijo izbrana poglavja iz naslednjih tematskih področij: 1. Vodenje inovacijskih procesov 2. Človeški dejavnik v raziskovalno-razvojnem delu 3. Informatika v raziskovalno-razvojem procesu Program vsebuje posebna interdisciplinarna znanja, ki so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega raziskovalno-razvojnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki. ORGANIZACIJA: skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre. ČAS IN KRAJ: s programom strokovnega uspodabljanja bomo pričeli dne 23.10.1989 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki, II. in III. tematsko skupino pa v Hotelu Kompas v Ribnem pri Bledu. PRIJAVE: izpolnjene prijavnice pošljite najpozneje do 6. 9. 1989 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XII. Informacije lahko dobite po telefonu: 061 /222-212. Iskra Iskra — Baterije ZMAJ, p.o. Industrija baterij in svetilk Ljubljana, Stegne 23 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije objavlja prosta dela in naloge v Skupnih strokovnih službah 1. vodja računovodstva — za nedoločen čas Pogoji: VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe, dipl. ekonomist, dipl. org. dela ali ekonomist, org. dela in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo po pravilniku. 2. vodja planske službe — za nedoločen čas Pogoji: VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe, dipl. ekonomist, dipl. org. dela ali ekonomist, in 4 leta delovnih izkušenj. v programsko proizvodni enoti Baterije Ljubljana 1. strojevodja — več izvajalcev za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo po pravilniku. 2. izdelovalka baterij — več delavk Pogoji: I. stopnja strokovne izobrazbe, končana osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo po pravilniku. v programsko proizvodni enoti Specialne baterije Šentvid pri Stični 1. kemijskega analitika — za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, kemijski tehnik in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo po pravilniku. Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovsko-socialni službi ISKRA — BATERIJE ZMAJ, Ljubljana, Stegne 23. Sodelavcu in prijatelju Janezu Plutu v slovo Vse nas, tvoje sodelavce, je pretresla vest, da te je nesrečni slučaj za vedno iztrgal izmed nas. S teboj smo se spoznali že, ko si bil še Iskrin štipendist. Že takrat si postajal pravi član našega kolektiva, pravi Iskraš. Kmalu si moral k vojakom, po vrnitvi pa si delal v strojni delavnici kot strugar. V letih našega druženja smo te spoznali kot poštenega fanta in zagnanega ter dobrega sodelavca. Z nami, svojimi sodelavci, si se dobro razumel, k sodelovanju je pripomogel tvoj odkrit, vesel značaj. Vsa ta leta niso bila ravno rožnata, problemi se povečujejo iz leta v le -to, vendar smo jih premagovali s skupnimi močmi. Kljub temu, da si tudi izven tovarne, to je doma, v tvoji rojstni vasi, imel veliko dela in skrbi, si našel čas za prijatelje. Tisti s katerimi si skupaj delal v tovarni, si se družil tudi izven delovnega časa in se z njimi poveselil. Tega vsega žal poslej ne bo več, saj bo med nami boleče odmevala vrzel, ko tebe ni več. Bolečina je med nami bridka, nismo se še dokončno zavedli spoznanja, da te v ponedeljek zjutraj in nikoli več ne bo med nas, k svoji stružnici. Spoznanje, ko izgubimo dragega človeka, je vedno bridko in boleče, še posebej, ko gre za mladega človeka, ki je ravnokar začel živeti polno življenje v cvetu vesele in razposajene mladosti. Dragi Janez, danes z nami, tvojimi sodelavci, žalujejo tudi drugi, saj si bil tak, kot v službi, tudi v svojem prostem času. Aktiven si bil v domačem gasilskem društvu, ki prinaša tvo- jemu kraju novo življenje in gibanje. Kot zagnan gasilec si bil uro pripravljen priskočiti, če bi v tovarni prišlo do nesreče. Imel si predvsem moške sodelavce, ki na zunaj ne kažejo svojih čustev. Vendar pa od trenutka, ko smo izvedeli za nesrečo, vsi trpimo v srcih. Ko se za vedno poslavljamo od tebe, tudi mi ne moremo zadrževati solza. Zapušča nas namreč eden mlajših kolegov, ki je imel v življenju še toliko za postoriti in ki je to življenje sprejemal z veseljem in ljubeznijo. Dragi Janez, v imenu tvojih sodelavcev in cele Iskre iz Semiča se še zadnjič poslavljamo od tebe. Obljubljamo, da te bomo ohranili v spominu kot vestnega in poštenega sodelavca. Naj ti bo lahka domača belokranjska zemlja. Tvojim najbližjim pa izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci iz DO ISKRA Kondenzatorji Semič IZahvale Ob smrti našega atija Vinka Gabra se zahvaljujemo vsem, ki so mu v življenju bili prijatelji in so ob njegovi smrti sočustvovali z nami. Njegovi Ob izgubi dragega očeta Stanka Bučana se iskreno zahvaljujem sodelavcem Podjetja TIV in drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Hčerka Marinka Zaplotnik Ob izgubi dragega očeta Stanka Bučana se iskreno zahvaljujem sodelavcem Podjetja Terminali za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hčerka Milka Završnik Ob prerani izgubi najinega dragega sina Gorazda Kovača se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Števci — vrtalnica, obdelovalnica in GPP, za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča Andrej in Andreja Kovač Ob izgubi dragega očeta Konrada Šarabona se iskreno zahvaljujeva' vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Orodjarna in TOZD-RTC za darovano cvetje in izrečena sožalja. Sin Drago Šarabon in hčerka Minka Erman Iskra Delta ISKRA DELTA IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA bo v septembru 1989 organiziral naslednje tečaje s področja informatike in usposabljanja za delo z računalnikom: Izobraževalni center Delta, Kidričeva 7, 65000 NOVA GORICA, tel. 065/23-812, fax.: 065/23-841, tlx: 34-372. KODA_________NAZIV TEČAJA________________________ INFORMATIKA ASA01 Osnove računalništva ASA02 Uvod v strukturirano programiranje ASA04 Planiranje in vodenje informacijskih sistemov ASA08 Snovanje podatkovnih modelov PROGRAMSKI JEZIKI ADA04 TehniKe programiranja v COBOLU ADM02 Posebnosti COBOLA na DIM INFORMACIJSKA ORODJA APA03 IDA ORODJA APM02 Podatkovne strukture na zunanjih medijih in RMS na D/M APV01 Generator aplikacij na D/V OPERACIJSKI SISTEM DELTA/M ABM02 Arhitektura računalnikov D/M zbirni jezik ABM04 Tečaj za operaterje na sistemu D/M ABM05 Ukazni jezik in pomožni programi na D/M OPERACIJSKI SISTEM DELTA/V ABV01 Osnove operacijskega sistema D/V ABV02 Ukazni jezik DCL ABV03 Tečaj za operaterja na sistemu D/V ABV04 Arhitektura procesorjev linije 4000 ABV08 Upravljanje operacijskega sistema D/V KOMUNIKACIJE AKA01 Uvod v računalniške komunikacije UPORABNIKI IN INFORMATIKA ANA08 Informatika za vodstvene delavce TRAJANJE DATUM IZVEDBE 5 11.9. 89 5 25. 9. 89 5 25. 9. 89 5 25. 9. 89 5 11.9.89 3 18.9.89 10 25.9.89 5 25. 9. 89 5 11.9. 89 5 25. 9. 89 5 11.9.89 5 25. 9. 89 5 5 5 5 5 25. 9. 89 11.9. 89 18. 9. 89 11.9. 89 25. 9. 89 5 25. 9. 89 3 11.9. 89 IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA Izobraževalni center Delta, Prušnikova 74, 61210 LJUBLJANA-ŠTENTVID, tel.: 061/51-086, fax.: 061 /328-887, tlx.: 31-366. KODA NAZIV TEČAJA TRAJANJE DATUM IZVEDBE ASA07 INFORMATIKA Strukturirana sistemska analiza 5 11.9. 89 ADA03 PROGRAMSKI JEZIKI Osnove programiranja v COBOLU 5 18. 9. 89 ABC02 OPERACIJSKI SISTEM CP/M Osnove operacijskega sistema CP/M 5 18. 9. 89 ABM01 OPERACIJSKI SISTEM DELTA/M Osnove operacijskega sistema D/M 5 25. 9. 89 ABU01 OPERACIJSKI SISTEM UNIX IN SORODNI OPERACIJSKI SISTEMI Osnove operacijskega sistema UNIX 5 11.9. 89 ABD01 OPERACIJSKI SISTEM MS-DOS Osnove mikroračunalnika z MS-DOS 2 11.9. 89 AFD01 UPORABNIŠKE APLIKACIJE NA MS-DOS Urejevalnik besedil WS na MS-DOS 2 11.9. 89 Za vse dodatne informacije nas pokličite. VABLJENI! Kotiček za Iskraše Sadje in zelenjava — na mizi skozi celo leto Nekoč je bilo pripravjjanje ozimnice glavna skrb vsake gospodinje. Čas konzerv je skušal to spremeniti. Toda ne za dolgo. V današnjih časih »draginje« pa ozimnica postaja ne le potreba, pač pa že vse bolj nuja. Najbrž nam ni potrebno poudariti, da je naša ozimnica bolj zdrava, ukusna in nenazadnje cenejša. Torej izkoristimo izobilje raznovrstnega sadja in zelenjave, ki se nam kar ponuja v tem jesenskem obdobju. Osnovna pravila za pripravljanje ozimnice 1. Izberite najkvalitetnejše in sveže sadje in zelenjavo 2. Osebna higiena gospodinje je še posebno pomembna 3. Tudi posode morajo biti popolnoma čiste, še posebno stekleni kozarci, ki jih pred uporabo prekuhamo v vodi 4. Kozarci za ozimnico morajo biti hermetično zaprti 5. Kozarce, v katere dajemo toplo ozimnico, predhodno zgrejemo 6. Vedno pustite približno dva centimetra praznega prostora do vrha kozarca 7. Napolnjene kozarce obrišite tudi od zunaj, da se ne bodo prilepili na police 8. Vsak kozarec označite z nalepko, na katero napišete datum priprave 9. Ozimnica mora stati v temnem, suhem in hladnem prostoru zarce. Mrzla voda mora segati do tretjine kozarca. Počasi naj zavre, nato kuhajte še 20 minut, odstavite in ohladite. Breskov kompot 2 kg breskev 600 g sladkorja 2 vanilija Priprava: Lepe plodove breskev namočite v vrelo vodo, da lažje odstranite lupino (2 min). Ko jih prepolovite in odstranite koščice, v posebni posodi skuhate sirup (sladkor, vanili in liter vode) v katerega počasi spuščate breskve tako, da je narezani del obrnjen navzgor. Ko plodovi postanejo svetlejši (že po nekaj minutah), jih posamično zložite v čiste in suhe Sadje Nekaj receptov: Slivov kompot 2 kg sliv 500 g sladkorja 2 žlici ruma Priprava: Izberite čvrste, zdrave plodove, ki jih operete in posušite. V čiste kozarce zložite slive. Pol kilograma sladkorja prelijete z litrom vode, prekuhate in s toplim sirupom prelijete slive in kozarce hermetično zaprite. Nato kozarce zložite v veliko posodo, katero ste obložile s kuhinjskimi servieti, s'katerimi ločite tudi ko- Koledar priprave sadja Vrsta sadja meseci avgust september oktober breskve X X dinje X X X grozdje X X X jabolka X X X hruške X X X slive X X lubenice X X X smokve maline X X X kozarce in jih zalijte s toplim sirupom ter hermetično zaprite. Kozarce prekrijete najbolje z s staro deko, da se kompot sterilizira v lastni toploti. Ko se ohladi je pripravljen za zimo. Hruškov kompot 2 kg hrušk 1 kg sladkorja 2 vanilija limona sol nekoliko klinčkov Priprava: Oprane, olupljenje in očiščene kose hrušk potopimo v slano vodo, da na zraku ne počrnijo (na 21 vode žlička soli). Nato jih operemo, zavijemo v kuhinjski serviet in potopimo za nekaj minut v vrelo vodo. Hkrati skuhamo sirup iz kilograma sladkorja 2,5 I vode in vanilija. Dobro ocejene hruške damo v tople kozarce in zalijemo z vročim sirupom. V vsak kozarec damo tudi košček limone. Zaprte kozarce nato kuhamo še 20 minut v vodi, ohladimo in dobro izbrišemo. Zelenjava Nekaj receptov: Cvetača z limono cvetača sol limona Priprava: Oprano in na cvetove razdeljeno cvetačo potopimo v slano vodo in pustimo stati dobro uro. Nato cvetove zavijemo v gazo, jih tri minute kuhamo v vreli vodi in takoj potopimo v mrzlo vodo. Ocejene cvetove položimo v kozarce, posolimo, zalijemo z vrelo vodo in dodamo 2 žlički limoninega soka. Zaprte kozarce, ki smo jih zavili v kuhinjsko krpo, kuhamo eno uro, ohladimo in postavimo v teman, hladen prostor. Paradižnikova pašteta 10 kg zelenega paradižnika čebula zelena sol in poper Priprava: Očiščeno in sesekljano zelenjavo skuhamo in pre-pasiramo ter kuhamo, da se masa zgosti. Čiste in tople kozarce napolnimo s skuhano maso, jih zavijemo v serviete in kuhamo 20 minut in ohladimo. Kumare na češki način 100 malih kumaric 7 dl belega vina žlička soli 7 dl razredčene smetane 150 g sladkorja 1 kg zelenega paradižnika 1 kg kumaric 4 čebule 2 I smetane 100 g sladkorja 100 g soli olje lovorov list Priprava: Dobro oprane kumarice osušimo na servietu. Vino in enako količino vode in ostale sestavine dobro prekuhamo. Kumarice zložimo v kozarce in zalijemo z ohlajeno mešanico, nato Pa jih zaprte in zavite kuhamo še 20 minut. Mešana solata 1 glavica zelja 1 kg paprike Priprava: Papriko in zelje narežemo kot za solato, ostalo zelenjavo pa na koleščke. Vse posolimo in pustimo čez moč v hladilniku. Smetano z začimbami skuhamo v treh litrih vode, dodamo zelenjavo in kuhamo še pet minut. Ohlajeno zelenjavo damo v čiste kozarce, zalijemo s smetano in na koncu v vsak kozarec dodamo še malo olja in hermetično zapremo. Koledar priprave zelenjave Vrsta zelenjave meseci avgust september oktober gooe X X zelje X X kumarice X X paprika X X X paradižnik X X špinača X X X Vrv in ščipalke S pomočjo vrvi za perilo in nekaj ščipalk lahko napravite praktičen obešalnik v kuhinji ali pa v kopalnici za brisače, kot vidimo na sliki: Dobro je vedeti Dušenje mesa Da bi ostalo dušeno meso prav tako okusno, kot če bi bilo pečeno, ga na vroči maščobi najprej prepražite, da dobi lepo temno rdečo barvo. Šele nato dodajte čebulo in drugo zelenjavo in zmanjšajte toploto pri pripravi. Fižol — stročji Stročji fižol lahko kuhate v vseh vrstah posod razen v aluminijastih, ker pri kuhanju v takih posodah postane nelepe, črne barve. Kruh in svežina Imeli boste svež kruh, ne da bi vsak dah odhajali v trgovino, če svež kruh razdelite v pakete, ki vsebujejo dnevni obrok kruha, nato pa vsak paket ovijete z aluminijasto folijo in jih zložite v zamrzovalnik. Iz zmrzovalnika dajte kruh v segreto pečico. Maslo se ne bo prežgalo Kadar kaj pečete ali pražite na maslu, le-temu vedno dodajte nekaj kapljic olja, da se ne bo prežgalo ali potemnelo. Izboljšanje okusa Vsaki solati lahko izboljšamo okus, če ji dodamo na majhne kocke zrezan sir. Premastna juha V premastno juho vrzite za nekaj minut kos starega kruha, ki bo vpil vso odvečno maščobo. Bojan Novak, svetovni mladinski prvak v balinanju Prvo zlato v zgodovini našega balinanja Jugoslovanska mladinska balinarska reprezentanca je na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki je bilo julija v Saluzzu v Italiji, dosegla izjemen uspeh. Bojan Novak, 18-letni član balirlarskega kluba Primskovo, je v hitrostnem izbijanju po dolgotrajnem boju podelil prvo mesto s Francozom Garellom in osvojil prvo zlato kolajno v zgodovini jugoslovanskega balinanja, z ekipo pa še bronasto. Še lani neznani balinarje s svojim naglim vzponom poskrbel za presenečenje. Najprej je premagal vse izbijalce na republiškem članskem prvenstvu na Primskovem, teden dni za tem pa še na mladinskem državnem prvenstvu. V mladinsko državno reprezentanco se je uvrstil skozi zadnja vrata, saj je z dobrimi uvrstitvami izpodrinil iz nje Davorja Matoševiča (Pazinka). Trener mladinske reprezentance Marjan Ferfolja in zvezni selektor Aleksander Anžur sta ravnala pametno. Bojan Novak je član ekipe balinarskega kluba Primskovo v drugi zvezni ligi — sever, ki je po polovici prvenstva na petem mestu. Balinanje je v Bojanovi družini tradicija, oče balina za Huje, mami za Center, Bojan in brat pa za Primskovo. Rad ima vse športe, treniral je že košarko, nogomet, rokomet, atletiko in celo strelstvo. Z balinanjem pa se je začel ukvarjati pred tremi leti. Balinarski šport postaja iz leta v leto bolj zanimiva in privlačna panoga v kranjski občini. V zadnjih letih so pretežno s prostovoljnim delom zgradili dvostezna in štiristez-na balinišča na Planini, v KS Bratov Smuk, v KS Čirče, Hrastje, v Predosljah in Šenčurju. Na Primskovem in v Čirčah imajo pokrita balinišča, želja vseh pa je, da bi v Kranju imeli zaprto balinišče za vadbo in tekmovanja v zimskih mesecih. Za vrhunski športni podvig na svetovnem prvenstvu v balinanju je Bojan prejel številne čestitke iz Sežane, Ljubljane, Škofje Loke ter od Balinarske zveze Jugoslavije. Posebno prisrčen sprejem so mu pripravili na Primskovem in v Iskri ERO, kjer je zaposlen v montaži električnega orodja. Bojan je skromen fant, ki je svoj trening in vztrajnost kronal z zmago v svetovnem vrhu. Prav je, da mu čestitamo za ta velik uspeh! A. Boc Iskra Iskra Videomatika, p.o., Industrija televizijskih aparatov, videoakustičnih naprav in sistemov, C. Andreja Bitenca 68, Ljubljana STE SE TUDI VI ODLOČILI POSTATI USTVARJALNI? DA - TOREJ SE NAM PRIDRUŽITE na področju ORGANIZACIJE POSLOVANJA IN PROIZVODNJE na področju SISTEMSKE ANALITIKE če imate višjo ali visoko izobrazbo, ustrezna organizacijska znanja in vam računalništvo ni tuje, imate prednost pri izbiri. Izpopolnjujemo sodoben, celovit, integriran računalniško podprt informacijski sistem. Dodatne informacije dobite po telefonu (061) 50-968 ali na naslov: ISKRA VIDEOMATIKA, p. o. Industrija televizijskih aparatov, videoakustičnih naprav in informacijskih sistemov, C. Andreja Bitenca 68, 61117 Ljubljana (kadrovska služba). Zadnje Bojanove uvrstitve: 5. mesto — gorenjsko mladinsko prvenstvo — posamezno 1. mesto — republiško mladinsko prvenstvo — posamezno 1. mesto — državno mladinsko prvenstvo — posamezno 1. mesto — republiško člansko — izbijanje 1. mesto — svetovno mladinsko prvenstvo — hitrostno izbijanje 3. mesto — svetovno mladinsko prvenstvo — ekipno Zahvale Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem pakirnice Števcev za prejeto darilo in dobre želje. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Ivanka Kepic Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci (podsestav) in osnovni organizaciji sindikata TOZD Števci za prelepo darilo, vzpodbudne besede in lepe želje. Vsem skupaj želim veliko osebne sreče in delovnih uspehov. Marija Jerala _______Mala oglasa ________________________ Prodam vlečno kljuko in okrasne pokrove za platišča (oboje za JUGO 45/55), malo poškodovana leva vrata za Z 750 in kolesarske čevlje št. 42-43. Tel. 331-680 Poceni prodam skoraj nov usnjen kombinezon DAINESE št. 50, črno-rdeče barve. Telefon: (065) 31-211, int. 571, od 7. do 15. ure. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem pro-jektive v TOZD Inženiring za prelepo darilo in prisrčno slovo. Vsem lepa hvala za dolgoletno prijetno počutje v kolektivu. Lepe želje kolektivu za prihodnost. Tomšič Majda Ob odhodu v pokoj še najlepše zahvaljujem sodelavcem iz Podjetja Tl V za lepo in praktično darilo. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče! Marija Podjed ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenlk. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.