Ajdovščina • 30 oktober 2009 Iz antropologije izhaja, da ima vsaka zaključena skupnost v svojem besednjaku ravno toliko in takšnih besed, kot jih potrebuje za sporazumevanje, delovanje in s tem za svoj obstoj. Tako imajo Eskimi 66 različnih besed za snegjove), prav toliko menda beduini za vrste peska. Z malo fantazije bi najbrž tudi v Vipavski dolini našli približno toliko izrazov za vino in različna stanja, ki jih ta naša kapljica lahko povzroči. Vendar še nikoli nisem slišal, da bi za možaka, ki se je primajal iz hrama, kdo uporabil izraz 'vinjen'. V rožicah, dobre volje, nadelan, nakajen, nasekan odvisno od stopnje pač, nikoli pa vinjen. Ta izraz se v ljudstvu praktično ne uporablja, obstaja samo v črnih kronikah, podobno kot se beseda 'obilo' (sreče) uporablja samo še na tabli na kakšni ženitveni koloni. »Vinjenpovzročil nesrečo!«, »Vinjen zabodel znanca!«, ipd. Kot da so policisti preverili, ali je povzročitelj res pred dogodkom pil vino ali pa je bil zadet od piva ali trših goriv. Da bi bil 'pivnjen' ali 'zganjen', tega v črnih kronikah ni prebrati. Lahko bi uporabili izraza 'pijan'ali 'alkoholiziran'. Kakorkoli, vinu se po nemarnem dela krivica že na etimološki ravni. Druga skrajnost je bil pred časom slogan 'vino je hrana'! Lepo vas prosim, kaj ima vino skupnega s krompirjem in kislim zeljem - kako naj kilo krompirja 'prime' tako kot kilo vina? Vino je vino, in naše, vipavsko vino, je vino z veliko začetnico. In se mu lahko samo priklonimo in odkrijemo. Če bi v zadnjih petih desetletjih za njegovo prepoznavnost znali storiti toliko, kot so Valvasor, Matija Vrtovec in nenazadnje Prešeren, bi ga najbrž marsikje po svetu hvalili s 'kapo dol'! Pred leti je imel Pavel Perhavec na vipavskem placu lokal - Bar... (tri pikice), se je imenoval. Pa je vanj nekega večera prišlo pet mladcev s Slapa, v glavnem sinov slapenskih vinogradnikov. Prvi je naročil rum s kokakolo, drugi vodko zjuicejem, tretji..., peti kakav s smetano. Pavel jih je samo debelo gledal, odšel za sank in se vrnil z broko vina in petimi kozarci. Zdaj so debelo gledali mladeniči. »Če vi ne boste pili vina, kdo ga bo potem?« je mirno vprašal Pavel. In mladci so molče spili tisti liter.... Pa na zdravje! Edvard Pelicon • številka 87 • 8100 izvodov • cena 0,00 € Spomin na zmago včeraj. za zmago danes. Koncert v našem kraju ... ... odganja čarovnice. Vinski hrami Vipavske doline 2009 Sklop prireditev z naslovom 'Vinski hrami Vipavske doline med martinom in božičem' se bo letos odvijal že 11. leto zapovrstjo. S~\d petka, 6. novembra, do sobote, V_yi2. decembra, se bo predstavilo 12 vinorodnih vasi občin Ajdovščina in Vipava (Brje, Vipava, Gradišče pri Vipavi, Slap, Goče, Vrhpolje, Duplje, Planina, Gaberje, Erzelj, Lokavec, Velike Žablje) in s tem več kot 70 ponudnikov Vipavske vinske ceste. Med vikendi se bodo predstavili vinarji in njihova naselja z vinsko, umetniško in s kulturno ter kulinarično ponudbo. V tem času bodo odprle vrata 'tudi tri osmice, v Vinoteki Vipava pa bodo pripravili dva vinska večera, 'Spoznajmo malvazije in barbere' ter 'Spoznajmo merlote'. Eno najodmevnejših prireditev na zgornjevipavski vinski cesti označuje prižgana petrolejka in šop bršljanovih vejic. Vsako leto se oblikuje spominski degustacijski kozarec z logotipom Vipavske vinske ceste in imenom vasi. Z njim lahko obiskovalec degustira vina zgornjevipavskih vinarjev in kletarjev. Za namen oglaševanja prireditve je oblikovana spletna stran, kjer lahko najdete informacije o terminih dogajanj v posameznih naseljih, kontakte in okvirne programe posamezne prireditve: http://www.ra-rod.si/hra- mi09/ Če se Vam doslej še ni uspelo Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 K: ra rod@siol.net, W; www.ra-rod.si ■ Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina ■ Vavčerski sistem svetovanja • Informacije o domačih in tujih javnih razpisih • Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter • finančnih spodbudah • Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goriške statistične regija) pridružiti na prireditvi in z nami spoznati burji in soncu porojenega vina, Vas vabimo, da nas obiščete in nadoknadite zamujeno. Mateja Skomina, Razvojna agencija ROD Seznam vinski hrami sobota 5. T2. 09 Planina 14.00 - 20.00: Za vas bodo vrata svojih hramov odprli: Vinska klet Štokelj, Planina 9, mobi.: 041 483 777 Vinogradništvo in vinarstvo Viktor Marc, Planina 19, tel.: 05 364 25 24 - Domačija Božič, Planina 32, tel.: 05 364 25 29 Pri Kobolovih, Planina 33a, mobi.: 041 766 751 Vinogradništvo in vinarstvo Pipan, Planina 62, mobi.: 041 810 398 Kmetija Ferjančič, Planina 73, mobi.: 041 834 013 Hram Franja Marca , Planina 77, tel.: 05 36 42 838 Kmetija Martina Marca, Planina 82, tel.: 05 36 42 585 - Fortunatov hram , Planina 96, tel.: 05 36 80 400 TGuerila, PlanirTcr mobi : 041 616 o«?! Degustacijski kozarec lahko kupili v stari šoli prj c Za pogostitev obiskovalc^®r‘ poskrbljeno.Večje sk.upjn naproša za predhodno, ^ na|av; ■Sobota.1 2.1 2 '^Oqq Goče 17.00 - 21.00: Okusi domačije - pokušine« kulinaričnih dob« Cejkc Goče 44, mobi: 031 E-mail: cejkotovd.do net, potrebna predhodn 398 a naje 11.12-20. l?j^2 Lokavec Osmica na Kmetiji Č:e Lokavec 76 b, te!.: 05/g00;; 92, mobi: 040 239 1 8p ?,4 ' 040 217 192 (DragicQ} 'J°;. kmetija.cernigojr^pn^Z, Vozel in Mladinski svet Vipavske doline 2009 sobota, nedelja 7. 8.11,2009 Brje Martinovanje pod ogrevanim šotorom Sobota. 7.11. 19.00 - zabava v čast sv. Martinu, zavetniku vinogradnikov in vinarjev pokušina mladih vin brejskih vinarjev in dobrot brejskih gospodinj zabava z ansamblom Rok'n'band Nedelja. 8.11. 10.00 - Furman v spremstvu sv. Martina pobira mošt po Brjah za popoldanski blagoslov (krst) vina. ■ Začetek pohoda »Po oljčni poti Simona Gregorčiča« (start: Branik (Kulturni dom) - Brje - Branik). Postanek pohodnikov na Brjah (v šotoru), cca. 3 ure hoje. Startnina 5 EUR 12.00 - Odprtje nedeljske prodajne kmečke tržnice predstavili in prodajali bodo: sadjarji (predstavitev različnih sort kakija), medičarji, sirarji, oljkarji, ekološke kmetije, TIC Ajdovščina, zeliščarji Predstavitev starih običajev in prodajna razstava domačih izdelkov Degustacija vin in predstavitev brejskih vinarjev Podelitev listin odličnosti za najboljše ocenjena vina - prereza letnika 2008 Podelitev nagrad za najbolje ocenjene salame 14:30 - čarodej Saturno 15:30 - Pozdrav Slovenske vinske kraljice Karoline Kobal in Vinske kraljice Vipavske doline Nike Gregorič 16:00 - Blagoslov vina - kulturni program (Oktet Castrum) ■ Zabava z domačo skupino Noč in dan Organizator prireditve: Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje Kontakt: 040 620 866 (Borut), e-mail: koron@siol.net VSTOP PROST! Sobota, nedelja 7. 8.11.09 Gaberje (samo za vaščane) petek, sobota 6.11.. 7.11. Vrhpolje - Duplje Martinovanje Petek. 6.11. 21:00 Martinovanje s skupino Kalamari in Dejga dejga pod šotorom v Vrhpoljah Sobota. 7.11. 16.00: Kulturni program pri Štirni ob cerkvi z nagovorom Slovenske vinske kraljice Karoline Kobal in predsednika KGZS Cirile Smrkolja, domača pihalna godbe in pihalna godba iz Trbovelj Blagoslov mladega vina (v primeru slabega vremena v šotoru ob gasilskem domu), sledi pokušina mladih vin v hramih ponudnikov: - Mežnarjeva kmetija, Vrhpolje 26, tel.: 05 36 65 453, 041 363 026 - Kmetija Žvokelj, Vrhpolje 7, tel.: 05 36 65 658, 041 320 921 -Vina Krapež, Vrhpolje 95, tel.: 05 36 87 110, 040 219 500 • Kmetija Tomažič, Vrhpolje 77, tel.: 05 36 65 318, 041 707 534 -Vina Škrlj, Vrhpolje 1, mobi: 041 401 205 ■Vina Monvi, Duplje 31, tel.:05 36 85 130, 041 670 368 • Vino Organist, Vrhpolje 8, tel.: 031 425 154 - Družina Nusdorfer, Duplje l/a, mobi: 041 485 056 Kontakt: 041/707-534 (Branko Tomažič), kmetija.tomazic@siol.net Petek, sobota 13.. 14.11.2009 Lokavec Martinovanje na Kmetiji Černigoj Jože Černigoj, Lokavec 76/b 040 239 189,040 217 192 kmetija.cernigoj@gmail.com 13.11.-22.11.2009 Gradišče pri Vipavi Osmica na kmetiji Ferjančič (petek, sobota glasba v živo) Gradišče pri Vipavi 11, 05/368 52 83, 031 892 585, druzina.ferjancic@siol.net pptek 13.11.2009 Vinoteka VIPAVA 19.00: Tematski večer Spoznajmo malvazije in barbere Obiskovalce naprošamo za predhodno najavo - število mest je omejeno! Center za razvoj podeželja TRG Vipava: 05/36 87 040 sobota 21.11.2009 Erzel) 15.00: predavanje, Tamara Rusjan, KGZ Nova Gorica Predavanju bo sledila vodena degustacija vzorcev vin erzeljskih vinarjev Kontakt: KS Erzelj, Erzelj 17 031 379 375 (Zorka), 041 583 955 (Primož), ks.erzelj@gmail.com sobota 21.11.2009 Velike Žablje 18.00-22.00: Pokušina vin na Kmetiji na Petrovih Franjo Slejko, Velike Žablje 15 Kontakt: 040 575 322, 05/36 46 125 sobota 28. 11.09 Slap 16.00 - 20.00: Za vas bodo vrata svojih hramov odprli: -Vinska klet Žorž, Slap 13 tel.: 05 36 45 735 - Kmetija Na ravni, Slap 15, . tel.: 05 36 45 783 - Srečko Marc, Slap 24, tel.: 05 36 445 643 - Kmetija Rondič, Slap 48, tel.: 041 653 595 - Kmetija Pregeljc, Slap 52, tel.: 05 36 45 734 - Izidor Petrič, Slap 54/A, tel.: 05 3 6 4 5 755 - Kmetija Trošt, Slap 72, tel.: 05 36 45 722 27.11-6.12.2009 Gradišče pri Vipavi Osmica Avin, Franc Andlovič, Gradišče pri Vipavi 39, mobi: 041 708 087 (Franc), 041 377 610 (Jožko) petek. 4.12.2009 Vinoteka VIPAVA 19.00: Tematski večer -Spoznajmo merlote Obiskovalce naprošamo za predhodno najavo - število mesi je omejeno! Center za razvoj podeželja TRG Vipava: 05/36 87 040 Ajdovščina, sobota, 24. oktobra - Fundacija BIT planota -nevladnih organizacij, je v sklopu svojega delovanja c leto zapored pripravila izjemno zanimivo in odmevno akc’’ ^ so na goriškem in ajdovskem izbirali naj nevladno organiza ''fl IT planota je namreč organi--Dzacija, ki bi rada društva, ki jih združuje, vzpodbudila pri svojem delovanju in tudi povezovanju z drugimi društvi, ter jim pomagala pri delovanju in napredku. Glasovanja za naj nevladno organizacijo so izvedli preko posebnega spletnega obrazca, kjer je lahko glasoval vsakdo in preko različnih medijev, tudi ob pomoči radia Nova iz Ajdovščine. Akcija je potekala slab mesec (javna razglasitev je potekala v soboto, 24. oktobra v Novi Gorici) in na našem koncu, saj so razglasili zmagovalce po posameznih regijah, je po mnenju glasovalcev zmagalo Društvo Vozel iz Vipavskega Križa, po oceni posebne žirije akcije pa je slavil Mladinski svet Ajdovščina. Društvo Vozel, ki je bilo ustanovljeno leta 2005, deluje z namenom, da združuje različne aktivnosti, ki so se odvijale pod skupno 'streho'. Tako društvo nadaljuje projekte kot so: Frančiškovi otroci, Podaj mi roko, oratorij, duhovne vaje, tabori,..., na novo pa so zagnali še nekaj akcij. Društvo vzpodbuja in nagovarja k vztrajnosti, odgovornosti, zaupanju, enotnosti in ljubezni. Želijo si, da bi mlad pritegnili k ustvarjalnosti nem, vzgojnem, znanstvene tnem in verskem področju Podobne cilje si je Mladinski svet Ajdovščina jenec po mnenju žirije), ^ 3 ni občine Ajdovščina' 0r J asociacija prostovoljnih ^ združenj in organizacij, med mladimi, različnih d1 nazorskih ali političnih ] Mladinski svet si prizadev-pitev vloge mladih v družb' gajanju, za vzpodbujanje -mladih in za krepitev SVol demokratične skupnosti v boste lahko prebrali na T straneh, namenjenim mladirr Na zaključni prireditvi, hi ' la v soboto, 24. oktobra, VJ Gimnazije Nova Gorica5 Se stavilo vseh 6 nagrajencev i nih enot. Društvo mladih2 predstavil predsednik društ Paljk, Mladinski svet Ajdo' predsednica Helena Hare' MSA je nedvomno dodatno gla k še večji razpoznavnost zacije v Goriški regiji. dogod ki Vseslovenska proslava v Vipavi s predsednikom % $ i5 in kvalitetno oskrbo, brez d i -uft kalnih vrst, ali imamo moe0° ^ ROLP DAJEMO ZA DRŽAVO Bi VSE1* MORALI IMETI! (se nadaljUjej dipl. zdravstvenih iz Buda niaž Maktf oosos nj.jeb -Aj dovš$' Dimna zavesa ne more skriti bistva TJravijo, da nam daje demokracija _L brezštevilne možnosti za izražanje svojih pogledov, ustvarjalnosti in razvoj bogastva duha. V to smo verjeli in se nemalo ušteli, ker smo dovolili, da so jo posvojili oblasti in denarja željni posamezniki. Sedaj jo imajo in delajo z njo kot svinja z mehom. So pa zelo spretni, vsak dan znova poskrbijo za kakšno šokantno novico, o kateri se govori na dolgo in široko, ob tem pa pozablja na bistvo problema, ki krši moralna, etična in občečloveška pravila. K sreči je RKC dežurni krivec za vse, kar se je zgodilo, tako vneto kažejo s prstom nanjo, da se človek začne spraševati, a nimajo slučajno prav? Potem pa prikličeš v spomin deset Božjih zapovedi in kaj kmalu ugotoviš, da imajo po svoje popolnoma prav, saj se tisto, kar Cerkev uči, bistveno razlikuje od njihovih pohlepnih in nemoralnih interesov. Mislim, da je prav deseta Božja zapoved: »ne želi svojega bližnjega blaga« tista, ki jih najbolj moti. Vse skraja bi pobrali in vse skraja imeli: tovarne in banke, hiše in polja, predvsem pa ljudi - živi kapital, nam pravijo; sedaj bi si prisvajali celo tuje otroke, kar tako, kot mačko ali punčko iz cunj. Ko je izbruhnila nova gripa, se je ves svet vrtel okrog tega, kmalu se je dobila neka novinarka, ki je sporočila, da je to del globalnega programa, kako zmanjšati število prebivalcev na Zemlji. Še prej enotni v želji po čimprejšnjem cepljenju, smo postali nezaupljivi. Državna blagajna se je verjetno ob tem oddahnila, ker to bi bil zanjo ogromen strošek. Potem seje kar naenkrat našlo dovolj denarja za cepljenje 12 - letnih deklic proti HPV virusu, ker je, po trditvah dela stroke, pri teh letih že normalno, da imajo otroci spolno življenje. Pa se je dobil drugi strokovnjak, ki je povedal, da je možno, da to cepljenje povzroča kasnejšo neplodnost in mar- sikateri starši so se odločili, da njihove hčerke pa le ne bodo izpostavili tveganju. Tako se dan za dnem dogaja nekaj, če slučajno ni nič šokantnega, kažejo ponižane in razžaljene delavke Mure, za katere se vsi trudijo. Sama se ob teh visokih humanitarnih obiskih sprašujem, ali je kdo od teh gospodov segel v lastno denarnico in jim dal vsaj za malico. Ko je že kazalo, da bo novinarjem zmanjkalo alarmantnih novic in bo potrebno napisati tudi kaj resničnega, pa pride gospod s hipijevskim videzom in postane veliki šef vseh verstev v Sloveniji. Kar naenkrat spet bojazen ali veselje, kaj se bo s prihodom čudnega gospoda zgodilo z nami, ki verjamemo, in tistimi, ki ne. Tudi jaz sem se pustila zapeljati in prisluhnila pogovoru z njim. Govoril je umirjeno in prijazno, pravo nasprotje frajerja, ki ni obetal nič dobrega. Celo Pavlova pisma je citiral in ob tem me je nehote prešinilo: 'Pa ja ne misli, da je že novodobni sv. Pavel'. Ja, tako hitro pa to ne gre, potrebno bo še kaj več. Pustimo se presenetiti. Zopet je gospodarstvo, brezposelni in obubožani potisnjeno na stranski tir, kajti mi, najbolj napredni narod na svetu sprejemamo nov Družinski zakonik. Potreben je bil in dolgo smo ga čakali, tega se predlagatelji in mi vsi še kako dobro zavedamo, vemo pa tudi, da ni dober kakršenkoli, kajti družina je preveč pomembna skupnost ter temelj življenja in obstoja človeštva, da bi se igrali 'vzemi ali pusti'. Sedaj smo pa tam, kjer se z nekaterimi predlogi dejansko vračamo v mračni srednji vek, le da ima ta predznak drugačen obraz, obraz, ki prezira ljubezen med moškim in žensko, obraz, ki otrokom ne privošči pravega očeta in prave matere, obraz, ki ne ceni tistega, kar je v zgodovini človeštva lepega in dragocenega in zaradi česar smo. Zato vam, dragi predlaga- telji Družinskega zakonika, polagam na srce - v tem trenutku je potrebno veliko energije usmeriti v to, kdo in kako bomo pomagali družinam pri vzgoji otrok, kako bo družba v oporo zaposlenim materam, da se bodo lahko veselile svoje vloge žene, matere in ustvarjalne članice družba, predvsem pa, da bomo zmogli očetom zagotoviti delo za dostojno preživetje sebe in svoje družine. Da smo si na jasnem, nimam nič proti istospolno usmerjenim, taki so se pač rodili in Bog jih živi. Toda zato, ker si nekaj želijo, v tem primeru otroka in ga ne morejo imeti, še ni razloga, da jim zakon ponuja izpolnitev te želje. To je tako, kot nekdo, ki sanja, da bi bil operni pevec, pa človek sploh nima posluha. Sprašujem: A naj država sprejme zakon, po katerem mu mora operna hiša dovoliti, da tam poje? No, lahko nosi posnetek od Pavarottija v žepu in odpira usta, toda vsi vemo, da to ni to. Pa kaj bi govorila, pošteno povedano; najbolj me boli, ker iz vseh nastopov predlagateljev in strokovnih prisklednikov veje posmeh družinam, ki jih dnevno srečujemo na vsakem koraku in nam je lepo ob pogledu nanje, čeprav vemo, da so polni skrbi, pa tudi medsebojne ljubezni. Lahko bi s tem stavkom končala, pa bom ponovila, kar sem že povedala na začetku: vse to, kar se dogaja, ni nič drugega kot dimna zavesa, za katero se skriva prazna državna blagajna, izropane tovarne, propadle banke, opeharjeni delavci, ponižani upokojenci in brezupni mladi. Še vedno se je slovenski narod pobral, če je zmogel pregnati tujce, se bo znal upreti tudi domači gospodi in bojim se, da se bo zgodil zakon ulice, ki pa bo malo drugačen, kot ga igrajo nekateri naši sindikalisti. Pa vse dobro vam želim. Jožica Ličen je članica Komisije pravičnost in mir CIVILNA INICIATIVA ZA PRIMORSKO Goriška cesta 17, P.P.75 5270 AJDOVŠČINI a tel.-fax:05/366 10 71 ^ Spoštovani predsednik Vlade, gospod Borut Pa^ Nacionalno ozemlje/ podpisano s krvjo TV /f alo kdaj se oglasimo, še pose-IVJLbej pa tega ne počenjamo javno. Vendar pa smo zdaj kot državljani Republike Slovenije v izredno kočljivem trenutku - pred parafiranjem sporazuma o določitvi meje s Hrvaško. Ker ste kot predsednik Vlade prvi politično odgovoren za kvalitetno in odgovorno delo Vlade, vezano na dobljeni mandat v Državnem zboru, ste dolžni ščititi slovenske nacionalne interese, med katere prav gotovo v prvi vrsti spada njena razmejitev s sosednjimi državami ! Opozoriti vas želimo, da noben dokument, katerega vsebina je tako pomembna, kot je vprašanje meje - po našem mnenju - ne bi smel biti državljanom prikrit! Glede na to, menimo, da so vsi sporazumi, ki določajo mejo s sosednjo državo in jim je bila za botro EU (naj bi jih bilo že pet?), postali nacionalno in ne le politično vprašanje ene ali druge stranke, ene ali druge vlade! Zato menimo, daje potrebno o njihovi vsebini obvestiti javnost! Še posebno pa je potrebno to storiti sedaj, ko se vse bolj širi in poglablja nezaupanje tudi velikega števila naših uglednih državljanov, Rj eno, kaj se dogaja in’ o če^ zaprav Vi kot predsednik vlad varjate in sporazumevate s H- našem imenu! Zato se pridružujemo p02iv se končno ti dokumenti jav U jo! Torej, naj državljani odločne le Vi, gospod predsednik Cl vaša Vlada. Do sedaj je t,ila ln naroda vedno pravilna in 0< Odločnost predsednika pa °d v tem, koliko je v nekem trj*3' zen, ampak koliko je premrgr*1 Kotje videti, nam državlja^ ja le zelja in upanje, da nas radi premalo premišljenih D ^ in Vas kot njenega predsedrdk^ močno bolela glava. Mediji v zadnjem času ' poročajo o vseh posledicah11^ imele slabe določbe v nam ’ * in - bojimo se - v slabo prip11^ dokumentu o ratifikaciji sku^ Verjetno se tudi Vi zavedat bilo naše ozemlje, to je Prj ' njene meje, podpisano s krv° ne more nihče izbrisati. Spoglv drav! - Givilna iniciativa 'ZA PRlfrfOR^ Če se še niste odločili, kakšna novoletna izbrali za svoje poslovne partnerje, ponuja rešitev z izvirnimi in lepimi sestavljajo njihovi proizvodi (Onfflatfl vzTmftjTTtTTdtetf) <370 razno Dragi Borut (Mitja Tripkovič) TAragi Tone! Dragi Borut! Tako J_>/simpatično sta se pred leti naslavljala Tone Rop in Borut Pahor in si pošiljala pisma, usodna za državo. Najino dopisovanje bo seveda manj usodno. Pa kljub temu! Zakaj pa ne? Pošteno je, da vprašanja ne ostanejo brez odgovora. Dragi Mitja! Naj ti na začetku vrnem komplimente. Cenim te kot zagrizenega borca, ki vztraja in gre naprej. Preživel si v hudi konkurenci in na majhnem področju, kjer je oglaševalski 'kolač' res zelo omejen. In take ljudi je potrebno spoštovati. Prepričan sem, da mi boš nekoč zaupal, kje se je 'zalomilo' in zakaj sta se 'razšla' z županom g. Marjanom Skakam? Le zakaj? Resnično, ne vem! Ve;npaj daje g. Marjan Poljšak Fed tremi leti dobil 50,35 % glasov in zlagal županske volitve v prvem krogu. Neomajno sem prepričan, daje 'jeziček' na tehtnici in 26 glasov ter zmago v prvem krogu prinesel prav 'tvoj' predvolilni Latnik št. 48 in 'hvalospev' županu na četrti in peti strani. Daleč od tega, da bi ti to zameril! Še najmanj, da bi bil razočaran! Ravno nasprotno! Bil sem ponosen na doseženo 'srebrno' medaljo in res veliko pod-1 poro volivcev. Za seboj sem namreč ' 'pustil' vse kandidate parlamentarnih strank. Kakorkoli že, edina stalnica so spremembe! In tako si danes županov najostrejši kritik, svetniška skupina Zveze za Primorsko pa, nasprotno, v njegovi koaliciji. Nenazadnje pa je to 'bistvo' demokracije. Oblikovati se mora večina, ki prevzame odgovornost za čim boljše 'poslovanje' občine. Opozicija pa ji budno gleda 'pod prste' in opozarja na morebitne napake. Naj ti zaupam , 'na uho', veliko lažje je biti v opoziciji! Nesporno je, da koalicija iz prvih dveh let tega mandata ni bila trdna in usklajena. Zato je prihajalo do številnih nesoglasij celo na samih sejah Občinskega sveta. Zveza za Primorsko - ZZP je vabilo v prenovljeno koalicijo sprejela s ciljem, da v krizi zagotovi 'stabilnost' dela Občinskega sveta in realizira čim več projektov iz našega predvolilnega programa. Nihče, prav nihče mi ne more očitati, da sem si želel 'prisvojiti' kakšno funkcijo. Daleč od tega, da bi zahteval mesto podžupana ali predsednika kakšnega odbora. V svetniški skupini ZZP smo se dogovorili, da je dr. Boris Kovač, tehnični direktor ajdovskega Mlinotesta, najprimernejši za vodenje odbora za gospodarstvo. Za predsednika odbora za finance pa naš svetnik Marjan Velikonja, dolgoletni podjetnik z računovodskim servisom. Marjana sem tudi zaprosil, da temeljito preveri vse 'konte' iz tvojega pisma. Prepričan sem, pravi ljudje, na pravih mestih! Mnogi so se spraševali, tudi po časopisih, kako bosta za isto mizo lahko sodelovala dotedanja 'nasprotnika' Poljšak in Lemut. Sedaj pa mnoge moti, ker ne teče več 'kri', ker se vsi obnašamo odgovorno in profesionalno, ker spoštujemo dano besedo in ker je delo koalicije sedaj trdno in usklajeno. Dragi Mitja! Naj ti zaupam. Vsaj iz treh strank so bili pri meni in me prepričevali, da naj ZZP izstopi iz koalicije in povzroči 'blokado' dela ob- činskega sveta. Z 'anarhijo' naj bi tako naslednjo jesen na lokalnih volitvah 'zrušili' in končali ero župana Marjana Poljšaka. Ali ni že gospodarska kriza dovolj velik problem? Ali ni že tako dovolj težko zagotavljati sredstva za prepotrebne investicije in 'normalno' delovanje občine. In prav zato nas te 'neumnosti' ne zanimajo. In nenazadnje! Na teh volitvah zagotovo ne bom kandidiral za župana! V zadnjih petih letih me je Občinski odbor ZZP kar trikrat postavil na volilne plakate, dvakrat za državnozborske volitve in enkrat za županske volitve. Čas je za spremembo in poiskali bomo primernejšega kandidata. Z mojo kandidaturo pa bi v tej krizi nesporno tudi dal zaposlenim v Farni 'napačne' signale. Vsi, ki so me zadnje čase začeli napadati in 'sramotiti', se lahko mirno ustavijo, nisem 'ta pravi', ne bom vam 'konkurent'! Predlagaš, da naj si tudi svetniki v sedanji krizi zmanjšamo sejnine. Obljubim ti, da bom to predlagal na prvi seji Občinskega sveta. Ti bom pa zaupal skrivnost, da svetniki ZZP svoje sejnine dajemo za delovanje Zveze za Primorsko, saj ta kot neparlamentarna stranka ne more računati na 'državne jasli'. Adrialpika je 'strateška' priložnost Ajdovščine. In Idrije! In ideja še zdaleč ni 'mrtva'! V parlamentu jo zastopa in 'se bori' poslanec Samo Bevk iz Idrije. Kandidiralo se bo na več evropskih razpisov, zato sploh ni usodno zmanjšanje iz 20.000 na 5.000 €. Prave številke so z bistveno več ničlami in to bo seveda moral biti državni oziroma čezmejni projekt! Dragi Mitja! Vesel sem bil tvojih vprašanj! Pa kljub temu 'drobcen' namig. Si aktiven član v Občinskem odboru SD - Socialnih demokratov. Svetniška skupina SD je v koaliciji že sedem let in mogoče bi bilo primernejše, če bi si ta vprašanja zastavili in odgovorili kar v 'družini'. Kot pravim, nič narobe, ampak mi smo v tej koaliciji samo zadnje leto. Si odličen analitik in strateg, predvsem pa nepopustljiv 'borec'. In prav zato sem trdno prepričan, da ne potrebuješ 'borbe' preko mojega 'hrbta'. Vse najboljše ti želim. Aleksander Lemut - 'i ’ Generalka za Malto .i i i- i p fi i~ k" (0 / i / / Pevce moškega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine bodo praznični konec ledna prebili na Malti, kjer se bodo udeležili pevskega tekmovanja. Tokrat se bodo preizkusili v cerkveni glasbi. Po tekmovanju bodo nastopili še na dveh koncertih revijalnega značaja. TT' er bodo vse nastope opravili v l\-.cerkvah, so tudi generalko opravili v avtentičnem okolju, v akustiki ajdovske cerkve sv. Janeza Krstnika. Po večerni maši so številnemu občin- stvu odpeli tekmovalni program - od Gallusove polifonije, preko ruske pravoslavne pesmi Česnokova, Bieblove Ave Marije, do sodobne skladbe še živečega furlanskega skladatelja Dipiazze, dodali pa še nekatere poznane skladbe iz slovenske zakladnice cerkvenih pesmi. »Zbor je pripravljen in gre lahko suvereno na tekmovanje, seveda je potrebno izpiliti še nekatere podrobnosti,« je generalko ocenil umetniški vodja Matjaž Šček. »Kako se bomo uvrstili, bo odvisno tudi od konkurence, ki je ne poznam, kot tudi samega tekmovanja ne, je pa zato to večji izziv, tako zame, kot za pevce.« Med konkurenti ajdovskega zbora bo nedvomno tudi švedski zbor, ki ga vodi ajdovska nevesta, namreč Jerica Gregorc Bukovec, soproga Martina Gregorca, Palmovega iz Ajdovščine. Kot zanimivost, Jerica se je na nedavnem tekmovanju za zborovodje Erik Eriksson uvrstila v finale, pred leti pa je na tem prestižnem tekmovanju zmagala Ajdovka Martina Batič. Pa še ena zanimivost - podelitev nagrad in skupni nastop vseh zborov ob zaključku tekmovanja v La Valletti bo v kokatedrali, ki tudi nosi ime zavetnika ajdovske cerkve - sv. Janeza Krstnika. ep - ponudba klasične mlečne kavarne in URNIK: ^ _ VSAKDAN slaščičarne; vsak dan sveži brioši, piškoti, od 6.00 tortice, pite, sladoled do 23.00 ure ®i več vrst sendvičev in toplih toastov Vabljeni! Nepremičninski sklad Pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ljubljana NEPREMIČNINSKI SKIAD RAZPIS ZA PROSTO STANOVANJE Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja razpisuje prosto stanovanje na ulici Gradnikove brigade št. 13. Stanovanje je eno in pol sobno, veliko 49,31 m2 in leži v 2. nadstropju stavbe grajene leta 1972. V kolikor ste interesenti, naslovite svojo prošnjo na sedež Društva upokojencev Vipava, Glavni trg 1, 5271 Vipava, do 31. oktobra 2009. Predsednica stan. Komisije Popovski Vlasta ®’ VIPAVA v am /e /<7 / / /a/to oaz// IZ LETOŠNJE BOGATE BERE VINALIES INTERNATIONALES - PARIŠ 2009 Vipavski pikolit beli, 2002 - zlata medalja CHALLENGE INTERNATIONAL DU VIN 2009 Biaye -Bourg (Francija) Chardonnay Ventus, 2007 - bronasta medalja CONCOURSE MONDIAL DE BRUKELLES 2009 Zelen Lanthieri, 2008 - srebrna medalja Chardonnay Ventus, 2007 - srebrna medalja DECANTER 2009 Vipavski pikolit beli, 2002 - bronasta medalja Zelen Lanthieri, 2008 - bronasta medalja NOVI SAD 2009 Sauvignon Zemono Lanthieri, 2007 - zlata medalja Rumeni muškat Ventus, 2007 - zlata medalja Merlot Paradox Lanthieri, 2004-zlata medalja Chardonnay Ventus, 2007 - srebrna medalja penina Rose, 2007 - srebrna medalja ROVAL WINE CHALLENGE - BEOGRAD 2009 Sauvignon Zemono Lanthieri, 2007 - zlata medalja Rumeni muškat Ventus, 2007 - srebrna medalja Merlot Paradox Lanthieri, 2004 - srebrna medalja penina Rose, 2007 - srebrna medaija GORNJA RADGONA 2009 C^bemd Sauvignon LarStei, 2006- Veita zteta medaija Malvazija Lanthieri, 2008 - zlata medalja Bell pinot Ventus, 2008 - zlata medalja Vipavski beli pikolit Lanthieri, 2002 - zlata medalja Cuvee Prestige Storia, 2003 - zlata medalja www.vipava1894.si Minister za zdravja opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! farna “ Mercator agrooprema fEHNIČNI PREGLED^ pm 7\ 199, 36>71 192 Goriška cesta 13, V||>AVa I Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 Sr.SE«ZWPRIPR»VOfDRV - MULČERJI BERTI, INO "■f . KOSILNICE BCS \s\ I' - \ o •>y Sliffli <1,, • mr: | r-r ••••♦ ST,- %% F» . C«jj ' SALAMOREZNICE 7^ -14' ^ ' # -VSE ZA KOLINE || « MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI VRHUNSKE lNOX Prometna zakon ada^ ja le nekaj let za/>aVi l daje, da je 15, na^em, ber datum, ko m<>ra imeti jnotoma v0 -/ zimsko opremo. j 1894 urnik: od 7.00 do 1 y q(| sobota od 7.00 do l ^9q0 IHOMOLOGACUE VOZi OB PONEDELJKIH PO PREDHODNI NAJAVI csgemDra/mifl® sooacajeaaa mmmSsaa FAMa -i V scm&m IKOPITEIENEG^ 0,01 € kclanif>nre kultura n O Rtu nade in Man z Ivano j Že v prvih razredih so v šoli občudovali njeno izrazje, baje je pri svojern plsan|,J^uporabljala veliko klicajev in vprašajev. Medtem ko so druge sošolke sanjale, da bodo postale frizerke, je ona sanjala/ da b°/ ko bo velika, pisateljica. ' Tvana Kobal: lani nas je presenetila As svojim romanom Rt nade, letos z dramskim besedilom Mara - o sončnicah in poteh, v obeh je podpisana tudi kot ilustratorka. Rt nade je roman v pismih. Ta pisma prihajajo od vsepovsod, pišejo jih zelo različni ljudje, vsa pa se sučejo okrog večne teme - ljubezni. Avtorica verja-y njeno moč; zaveda se, daje steber človeštva. Ob hvaležnosti in poštenosti je to vrlina, ki jo mlada ustvarjalka danes vse bolj išče in ceni pri ljudeh. Ivana priznava, da gre za izrazno nabito zgodbo, besedila so na meji med prozo in poezijo, po avtoričinih besedah je pri pisanju to pravzaprav težko ločiti. Tudi v Mari - dramskem tekstu v še- stih slikah, je ljubezen osrednja tema. Pred bralca je postavljena zgodba iskanja in izgubljanja življenjskega sopotnika, to iskanje pa je zelo zahtevno in tudi usodno. Glavna junakinja spozna, da »...ljubiti pomeni, da pustiš, da gre drug po tisti svoji poti ...«, ti pa odideš drugam. Cilj ljubezni je pogum, ki vodi naprej, kajti 'konca poti ni’. Dijakinja Škofijske gimnazije iz Vipave je o obeh svojih delih z Ivanom Mermoljo klepetala na literarnem večeru v Lavričevi knjižnici. Večer so s svojimi nastopi prijetno in toplo obogatili dijaki Škofijske gimnazije iz Vipave, katere letošnja maturantka je Ivana Kobal. MB Castrum v Točki ZKD V okviru cikla Zveze kulturnih društev Nova Gorica 'Društva se predstavljajo' je v soboto, 17. oktobra, v kulturni Točki ZKD v Novi Gorici nastopil oktet Castrum iz Ajdovščine. T)od vodstvom Nadje Bratina je AT ajdovski oktet nastopil kot gost Ženskega pevskega zbora Rože iz Nove Gorice, ki ga vodi Silvan Zavadlav. Pred polno dvorano sta se oba pevska sestava predstavila predvsem z narodnimi in umetnimi skladbami iz slovenske glasbene zakladnice. Premor med obema nastopoma pa je popestril sedemletni na- debudni harmonikar Timotej Mikuž iz Podkraja, ki je zelo dobro odigral tri skladbe Lojzeta Slaka. Vse tri izvajalce je občinstvo znalo nagraditi za lep pevski večer, ki se je kasneje nadaljeval ob sproščenem klepetu in dobrotah, ki sojih pripravile prav vse članice zbora Rože. Prijeten večer je kar prehitro minil. MaK O tretjem literarnem maratonu Rdeča jabolka, Ajdovščina 2009 Moč duha iščejo v pisanju pesmi in proze In, kot si je zamislila dogajanje tega literarnega maratona gospa Vlasta Rebek z Brji, se je zgodilo; v dvorani prve slovenske vlade se je kar sproti ustvarjala prava čarovnija - vpijali smo predstavljene pesmi in prozo, mlade likovne ustvarjalke pa so nam na velika platna na odru kar sproti čarale s čopiči, z izjemnimi slikovitimi barvami, notranji svet poezije, svet ustvarjanja z besedo. odigrala, in Zarja, ki deluje v okviru Društva upokojencev iz Ajdovščine in ki goji na poseben način našo ljudsko pesem. Bili so seveda tudi pisci poezije in proze, ki so že izdali svoja dela ter vsestranski Ivan Mermolja, ki ga skozi podajanje pesmi spoznamo še kot igralca. In o čem so pisali literarni ustvarjalci letošnjega literarnega maratona Rdeča jabolka? Skoraj vsi imajo neskončno radi naravo, v svojih delih ohranjajo zgodovino, običaje in lepoto svojih krajev, z besedo slikajo svoja doživetja, žalost pretakajo v verze in se osvobajajo bolečine. Spremljanje letošnjega literarnega maratona ni bilo mišljeno kot tekmo-TJredstavitev pesmi, lahko rečem - glasbene šole, ki že od začetka tega valno in uvrstitveno, pač pa kot bra-L deklamiranje - in občuteno branje maratona s svojimi glasbili bogatijo nje, pregled del ustvarjalcev, ki so se proze literarnih ustvarjalcev različ- pisano besedo. Prisrčna je bila dram- nanj prijavili, ki želijo lastne potrditve nih starosti in iz skoraj vseh prede- ska skupinica učencev podružnične in vzpodbude za naprej, lov Slovenije - med njimi so bili tudi šole Lokavec. Literarno dogajanje sta Čeprav sem čutila odgovornost, sem člani invalidskih društev in skupine obogatili še dve dramski skupini: 3M, bila srečna, da sem lahko s poezijo, iz domov za ostarele, so dopolnjeva- ki deluje za potrebe delovanja društva prozo in ustvarjalci preživela čudovit le čudovito odigrane skladbe učencev , Norma 7, ki je poezijo prepričljivo del dneva. Ada Bačar Cinober 2009 Letošnji mednarodni slikarski Ex-tempore je že četrtič organiziralo likovno društvo Cinober Idrija. T)o mnenju poznavalcev je najuspe-JT šnejši doslej. Na njem sodeluje kar 37 avtorjev različnih generacij in ustvarjalnih izkušenj iz Slovenije in tujine. Na ogled so postavili 48 likovnih del na temo znamenitosti in posebnosti Idrije. Najboljših osem avtorjev je bilo nagrajenih. Med njimi sta bila tudi oba udeleženca iz Ajdovščine - slikarka Silva Karim z drugo denarno nagrado za delo 'V objemu svetlobe' in slikar Milan Ipavec z diplomo za kvaliteto dela 'Viseči most v Mejci'. Metka Rupnik Filmske zvezde v Vipavi Vipava, oktobra 2009 - Enega izmed zanimivejših koščkov Vipave so zasedle filmske zvezde! V iztekajočem se mesecu je namreč trg Pavla Rušta pridobil pridih nemirnih devetdesetih let, saj so na njem snemali prizore za nov film bosanskega režiserja Tanoviča. Ta je bil nekaj let nazaj nagrajen celo z najprestižnejšo filmsko nagrado - Oskarjem za najboljši tujejezični film. T^Vanis Tanovič je sicer kot izjemno uspešen režiser deloval že kar nekaj časa, a se je po tej nagradi (prejel gaje za film Nikogaršnja zemlja, v njej glavno vlogo igra Branko Drjurič - Duro), njegova pot začela še bolj strmo in skokovito vzpenjati. Deloval je z mnogimi svetovno poznanimi imeni filmske umetnosti. Zadnje mesece svojega življenja Tanovič posveča novem projektu - filmu, ki ga pripravlja po knjižni predlogi z naslovom Cirkus Columbia. Gre za zgodbo, ki se dogaja v vojnih časih devetdesetih in govori o moškem, ki v času vojne v Bosni zbeži v Nemčijo. Po koncu vojne se mu ob povratku v domovino, kamor prinaša tudi ogromno denarja in novo žensko (doma ga sicer čaka žena), pripeti marsikaj. Glavna igralca v filmu sta dobro poznana in priznana Miki Manojlovič in Mira Furlan. Med statisti pa se je znašlo kar precej domačinov, ki so bili nad dogajanjem, ki so ga spremljali za ali pred kamerami, prav navdušeni! Ekipa jih je tudi pohvalila pri igralskih sposobnostih! Organizatorji snemanja so namreč vabili na avdicijo za statiste, tako da se bodo lahko tisti, ki jih je ekipa na avdiciji izbrala, v filmu tudi videli! Ta naj bi svojo svetovno premiero doživel čez dobro leto. Snemanje seje v sredo, 28. oktobra v Vipavi zaključilo, zdaj obsežna ekipa odhaja v Bosno, kjer se projekt nadaljuje. Prijetna popestritev, predvsem pa velik kompliment naši dolini, ki si jo filmarji izbrali za snemanje pomembnih filmskih prizorov. Polona Krušeč šport 'Nanos' zmagovito na (Ne)srečni Alja ljubljanskem maratonu . _• .»v . • I lil I _ n m «»■ \rc Isr nakar še Etien Pa ie spet leto naokoli in tisti čas proti koncu oktobra, ko se v naši prestolnici vsako leto odvija naj-bol množična tekaška prireditev, ljubljanski maraton. Veliko tekačem je to nekakšen izziv, da se pomerijo s tisoči tekači, in hkrati tudi pokazatelj trenutne forme in napredka od lanskega leta. Se več tekačev pa pride v Ljubljano uživat v teku s prijatelji, v veliki množici, ki te dvigne, da 'poletiš1. V mesecu oktobru se je v Lokavcu, bolj natančno v zasel^,, r0|ii oglasil Etien Velikonja, nogometaš Hita Gorica in najboljši str^ lec prve lige v lanski sezoni ter s tem najbolj iskani Sloveniji. |b|a(u6iaSu 5®?** <■ »o&Szar' v * /V ^ J. m$.. * T etos je spet padel rekord v udelež-JL/bi, saj seje teka na vseh razdaljah udeležilo blizu 20.000 tekačev. Vsako leto se tega praznika teka udeležijo tudi člani Športnega društva Nanos iz Podnanosa in tudi letos so dosegli zavidljive rezultate. Gruča tridesetih tekačev se je uspešno kosala na vseh razdaljah. Največji uspeh je dosegla Lucija Krkoč z zmago v pol-maratonu med članicami, prav tako odličen pa je bil Tomaž Ferjančič s 3. mestom v polmaratonu med člani. Uspeh Lucije so dopolnile še Kaja Obidič s 4. mestom, Aleksandra Fortin je dosegla 7. mesto (drugo v svoji kategoriji), Jana Bratina 15. mesto (7. v kategoriji), Janja Božič Torkar pa 95. Bi želeli z navijaško podporo pomagati predstavnikoma Slovenije, državnima prvakoma. Ajdovcema Juriju Batagelju in Jagodi Štrukelj? Na svetovnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih 2009 v Mariboru! Kdaj? V soboto, 7. novembra 2009. • Navijaški avtobus z vsemi pripomočki za navijanje bo odpeljal iz Ajdovščine - z avtobusne postaje ob 13. uri. • Cena prevoza z ogledom tekmovanja (popoldanski in večerni del) znaša le 15 evrov. • Vstopnice lahko kupite v okrepčevalnici Pika na Lavričevem trgu. • Pohitite, na razpolago je le 50 vstopnic. Vaša pomoč - končni uspeh! .#>1 DanceSpart teteksameifišM šg&rtoi plesi ?. november vm 4. mesto med 2166 udeleženci. V soboto pa so osnovnošolci in srednješolci tekmovali na krajših razdaljah. 4. mesto med srednješolci je dosegel Sebastjan Vidmar, Anej Likar pa 23. mesto. Pri osnovnošolcih se je najbolje odrezal Aljaž Furlan z osvojenim 9. mestom. Z ljubljanskim maratonom, se počasi končuje tekaška sezona, kije bila za člane ŠD Nanos Podnanos zelo uspešna, saj se lahko kosajo z največjimi slovenskimi klubi ali pa jih celo prekašajo. KT mesto (8. v svoji skupini) in to med 1500 udeleženkami. Ne gre prezreti niti teka vipavske poslanke Eve Irgl, kije tudi zastopala barve Šembij skega kluba in osvojila zelo solidno 70. mesto v svoji skupini. Tomažev uspeh, ki je v svoji kategoriji zmagal, pa so dopolnili David Curk z 10. mestom (7. v kategoriji), Vasja Kavs na 26. mestu (6. v kategoriji), Robert Krkoč na 80. mestu (11. v kategoriji), Klavdij Torkar z 94. mestom (14. v kategoriji), Dominik Curk na 95. mestu (17. v kategoriji) in Damjan Šinigoj s 126. mestom (19. v kategoriji) in to med 3330 udeleženci. Na rekreativnem teku na 10 km se je dobro odrezal Tine Torkar, dosegel je Kris Kodelja prvak Kris Kodelja, mladi kolesar ajdovskega kluba Črn trn, je sezono sklenil z nazivom pokalnega prvaka Slovenije za leto 2009 v kategoriji U 15 v štiri krosu, v točkovanju za državno prvenstvo pa je zasedel drugo mesto. T7tien je namreč Aljažu Bolkotu, _C/c /ob njegovem 9. rojstnem dnevu, podaril svoj dres, saj je Aljaž velik Etienov oboževalec. Etien se je vabilu rade volje odzval, še posebno, ker se je Aljaž ravno vrnil iz bolnišnice, saj je pred tem utrpel lažjo poškodbo glave. Obenem pa ima Etien Velikonja korenine prav v zaselku Čohi, kjer se je rodil njegov oče. Žal pa Etiena lepa gesta ni vala pred poškodbo, ki jo je st. prvenstveni tekmi v Kopru •1 katere bo mladi reprezentant1 metnih zelenic odsoten vsaj Na fotografiji od leve: Etien 1 Erik Furlan Balinanje je privlačno Ajdovščina, 15. oktobra - Balinarskega turnirja Special pijade Slovenije (SOS), ki ga je organiziral Varstveno ^ center Ajdovščina - Vipava, se je udeležilo 22 ekip e jjf in iz zamejstva. Skupno je sodelovalo kar 137 tekmovci|c OV-e,V' spremljevalcev, kar je zdaleč največja udeležba v zgodr?e-V-*n Ir narskih mitingov SOS. vini b voj vzpon je začel že v začetku leta. Dobre uvrstitve je nizal tako v spustu z gorskimi kolesi kot tudi v štirikrosu. Na zadnji dirki v Ložicah je le še dodal piko na i, število zbranih točk pa zaokrožil na 1060. točk Mladi Kris že ima načrte za prihodnjo sezono. Še močnejši napad na konkurenco, ponovno osvojitev pokala Slovenije in tudi državnega pokala. rl brane je uvodoma pozdravila go-A_/stiteljica Sonja Hočevar, direktorica VDC Ajdovščina - Vipava, z izbranimi besedami sta se ji pridružila še podpredsednik zveze Sožitje Srečko Lapajne in podžupan Občine Ajdovščina mag. Borut Koloini, ki je igre tudi odprl. Tekmovanje se je odvijalo sočasno na pokritem štiristeznem balinišču v Palah in na dvosteznem balinišču na vrtu restavracije Primorja, kjer je bila tudi sklepna slovesnot s podelitvijo priznanj. Za zabavo in ples je zaigral ansambel Lajna, ki ga sestavljajo varovanci in delavci iz vipavske enote VDC. Pri izvedbi turnirja je sodelova- lo 35 prostovoljcev iz oSn. Šturje - Ajdovščina, Drugf! jencev Ajdovščina in Društ dov Ajdovščina - Vipava a kot vodja tekmovanja držal Roman Velikonja. V tekmovalnem delu je k velik kakovosten napredek ekipe zelo izenačene. Razv da so bile zastopane vse tiste, kjer balinanje ni posel jeno. Ekipno tekmovanje je v treh skupinah, v prvi Sc domačini, VDC Ajdovščin VDC Postojna, v tretji pa q Nova Gorica.Temovanje je tudi v elementih bližanja (i in izbijanja v dveh skupinah društva Črne luknje burijo domišljijo Astronomsko društvo Nanos je v četrtek, 22. oktobra, organiziralo javno astronomsko predavanje z naslovom Kaj vemo o črnih luknjah?"Predaval je dr. Uroš Kostič iz Fakultete za matematiko in fiziko in Astronomsko geofizikalnega observatorija. V predavanju je predstavil prvo idejo o črnih luknjah, nekaj možnih vzrokov nastanka ter "posredne" dokaze za njihov obstoj. Začel je z Newtonovo fiziko in nadaljeval z. Einstanovo relativnostjo ter predstavil, da se rezultati pri določanju mase črne luknje pri obeh pogledih srečno prekrivajo. Predavanje je bilo na trenutke precej zahtevno. Poslušalec pa je lahko kljub izpušča-^ zahtevnejših enačb in principov sledil rdeči niti predavanja. Zdelo se Je> daje tako pripravljeno, da je vsak dobil nekaj zase - tako tisti s predznanjem, kot tisti, ki je o črnih luknjah slišal le v znanstvenofantastičnih filmih. Znano je, da črne luknje obstajajo. Vemo, da obstaja tudi v naši galaksiji, lahko jih je celo več. Lahko si jih predstavljamo kot ogromno maso (če zmoremo predstavo nekaj blizu neskončne mase, še bolje) zbrano na zelo majhnem prostoru (navadno okrog 15 km). Gravitacija na tem mestu je ogromna. Kar pride mimo, pade vanjo, ven pa ne more - to velja celo za svetlo- bo. Prikazani so bili tudi pojavi, kijih močno gravitacijsko polje okrog črne luknje povzroča. Ker pa je od znotraj ne moremo pogledati in nato priti nazaj ven, ne moremo nič reči o snovi, ki jo sestavlja. Ne vemo torej, kaj se zgodi s snovjo, ki pade noter, kako se spremeni. Vemo pa, da ni taka in niti približno taka, kot si jo lahko na našem planetu sploh predastavljamo. Predavanja se je udeležilo okrog 60 občanov. Po slabi uri predavanja so sledila vprašanja poslušalcev, na katera je predavatelj prav rad odgovarjal. Nekateri člani AD Nanos pa so se skupaj s predavateljem odzvali povabilu predsednika društva Jožeta Rutarja in so klepet o zanimivostih v vesolju nadaljevali. To je bilo mogoče le zato, ker je žal zaradi slabega vpremena odpadlo javno opazovanje Lune, Jupitra in njegovih lun. V društvu obljubljamo, da bomo ponudili še možnosti pogleda skozi teleskop v daljni prostor okrog nas. Andrej Rutar, tajnik AD Nanos Loči me! Taborniški dom na Kovku, 16. - 18. oktobra - Člani EKO-skupine smo se v okviru projekta 'Loči me!1 zbrali na pripravljalnem vikendu, na katerem smo jasno začrtali celoten program aktivnosti, s katerimi želimo ljudi iz zgornje Vipavske doline čim bolj osvestiti in spodbuditi k ločevanju odpadkov in večji skrbi za naše okolje. T)red kratkim smo se nadobudni -T študentje iz Vipavske doline in od drugod povezali v neformalno skupino, ker smo opazili, da se premalo skrbi za ločevanje in reciklažo odpadkov, tako v domačih gospodinjstvih kot tudi na ekoloških otokih, s katerimi upravlja Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina. Tam se hitro vidi nevednost, še večkrat pa lenoba tistih, ki jim ni mar za naše okolje. Zaradi tega smo začutili potrebo, da z našimi idejami in energijo skušamo spremeniti mnenje in življenjski stil tistih, ki se do sedaj niso ozirali na svet okrog nas vseh. Na tridnevnem srečanju pa smo poleg iskanja informacij, zbiranja zanimivih idej, oblikovanja logotipa in izdelovanja plakatov našli čas tudi za rekreacijo in družabne večere. Obiskali so nas tudi vodja Ekološkega društva Eco Vitae Andreja Palatinus, ki nam je predstavila svoje delovanje na področju okoljevarstva, ter Katarina Mrvar in Luka Mancini iz Oblikovalskega studia Lukatarina, ki sta izdelala privlačne okolju prijazne bombažne nakupovalne vrečke Mula. Ker želimo ta ekološki problem približati čim širšemu krogu ljudi, se bomo v mesecu novembru predstavili s stojnicami v večjih trgovinah. Tam bodo lahko ljudje, v zameno za izpol- njeni vprašalnik, dobili privlačne nagrade. Dogajanje v veselem decembru bomo popestrili z improligo na temo ločevanja odpadkov. V naš projekt bi radi vključili tudi mlade z manj priložnostmi, zato smo k sodelovanju povabili tudi otroke iz CIRIUS-a Vipava. Preko delavnic jim bomo skušali prikazati, na kakšne načine lahko uporabimo odpadne materiale. Ob zaključku projekta pa bomo organizirali tudi čistilno akcijo ter izdali brošuro, ki bo vsebovala koristne nasvete za ločevanje odpadkov v vsakem domu. Projekt je podprla in omogočila nacionalna agencija Movit NA mladina preko programa Mladi v akciji, ki jo financira Evropska komisija. Naše ideje in delo pa podpira tudi Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina. Vsi, ki bi radi prispevali k izboljšavi našega okolja, ste lepo vabljeni, da se udeležite naših aktivnosti ter doma sami poskrbite za ločeno zbiranje odpadkov. Janja Vidmar, EKOskupina Fizioterapevti na simpoziju Vipava, 15. oktobra - V prostorih Škofijske gimnazije je potekal prvi simpozij Društva fizioterapevtov Slovenije - strokovnega združenja (DFS - SZ), goriske regionalne enote, z naslovom Obravnava oseb z nevrološko simptomatiko. V svečani dvorani Škofijske gimnazije nam je rektor g. Slavko Rebec zaželel prijetno počutje, kar pa ni bilo težko doseči. Soorganizator našega srečanja je bil Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Vipava. Q1 impozij je odprla Mojca Bolčina, O dipl. fiziot., predsednica DFS -SZ, goriške regionalne enote, zaposlena v CIRIUS Vipava. V pozdravnem nagovoru se je dotaknila perečih tem in osvetlila probleme, ki se tičejo vseh nas fizioterapevtov. Naše strokovno srečanje je bilo namenjeno tudi druženju fizioterapevtov goriške regionalne enote. Ker je veliko fizioterapevtov prišlo tudi z obalno-kraške regije, bi lahko rekli, da gre za druženje fizioterapevtov Primorske. Nevrološka tematika je pritegnila tudi fizioterapevte iz ostalih regij. Takšna srečanja nam omogočajo izmenjavo izkušenj na strokovnem področju, dajejo nam možnost, da si povemo svoje probleme, da se terapevti med seboj spoznavamo in včasih 'kakšno stvar med seboj pokritiziramo'. Vse to je pomembno za razvoj stroke in nas kot posameznika. S simpozijem smo obeležili tudi 8. september - svetovni dan fizioterapevtov in prvič podelili priznanja DFS - SZ, goriške regionalne enote. Priznanja so dobili Dragica Semič in Boža Ipavec, sicer že upokojeni fizioterapevtki Zdravstvenega doma Ajdovščina, in Alojz Beguš iz ZD Tolmin (na fotografiji). Da predsedstvo DFS - SZ, goriške regionalne enote, svoje delo dobro opravlja in da lahko organizira ta- kšna srečanja, gre zahvala tudi podpori CIRIUS-a. Zato se ravnateljici dr. Erni Žgur zahvaljujemo za vso pomoč. Dr. Žgurjeva je ob začetku srečanja udeležencem CIRIUS tudi predstavila. Takšnega srečanja se tudi brez utečene in dobro povezane ekipe sodelavk in sodelavcev ne da izpeljati. ■Zahvala gre tudi številnim predavateljem, med njimi so bili, iz naših krajev, specialist splošne kirurgije Jordan Polanc iz Ajdovščine (predavanje z naslovom Hujše poškodbe glave in možganov), dr. Erna Žgur (Vloga in pomen šolskih dejavnosti v procesu rehabilitacije pri osebah s poškodbo glave) in Klavdija Krušeč, dipl. fiziot., CIRIUS Vipava (Uporaba koncepta Halliwick v procesu rehabilitacije pri osebah z nevrološko simptomatiko). S timsko obravnavo želimo zmanjšati bolnikovo oviranost in s tem doseči optimalno samostojnost. Proces zdravljenja in rehabilitacije začne takoj po poškodbi. Maksimalni izid zdravljenja in rehabilitacije je, če nam uspe te pravilno naučene aktivnosti prenesti v domače in širše okolje, kjer naj bi bil bolnik čim bolj primerno sprejet. »Največje darilo, ki ga lahko človek da sam sebi in drugim, je on sam, tak kot je. A vendar je to darilo tisto, ki ga je najtežje sprejeti.« Mojca Bolčina, dipl. fiziot., Mateja Kete Černe, dipl. fiziot., prof. def 14 društva Mesec požarne varnosti Hura, prosti čas! Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato gasilci v tem mesecu izvajamo različne aktivnosti, s katerimi krajane svojega požarnega okoliša seznanjamo z ukrepi, ki preprečujejo nastanek požara in ukrepanje ob morebitnem nastanku požara. Ajdovščina, od 26. do 30 oktobra - Čas počitnic otrol^ je pr-ij|,: za najrazličnejše aktivnosti, saj se k dviganju zavesti in poudari1' nja pomembnosti tega, kakšna je kakovost preživljanjo prost časa mladih, vključuje vedno več društev in ostalih ®rgan;2a£i tudi domači Zavod za šport, ki jim v svojem edinstvenem 0j5j i. ■ bogatim spektrom najrazličnejših dejavnosti, lahko ponudi zatf' veliko. T /"Športnem centru Police so tudi V v času oktobrsko - novembrskih počitnic pripravili veliko mikavnih dejavnosti namenjenih šolarjem, ki želijo športno in zabavno preživeti svoj prosti čas. Program, ki je namenjen otrokom od 6. do 13. leta, je obsegal igre v bazenu in dvoranah, posebnost ter tudi novost letošnjega leta, pa je bilo športno plezanje. Prav slednjega si na Zavodu za šport Ajdovščina želijo oživeti. Programi so lahko še toliko bolj uspešni in zanimivi, ker jim pri sofinanciranju pomaga Ministrstvo za šolstvo in šport. Tudi sicer se lahko na športnem zavodu pohvalijo z zelo uspešnim pridobivanju finančnih sredstev na javnih razpis^ • razbremeniti občinski prora*'- ^ Z 50 šolarčkov, kije uživalo napjL je med drugim letos prvič °Y tudi z ajdovsko Hišo mla^h ow z njimi so recimo okraševal'" ^ re Polic, kar je prijetna p * * saj skoznjo stopi precej obiskovalci Otroci so po prijetnem p0eio,..„r tednu zdaj pripravljeni na nadat>' nje pouka, ... do naslednjih ko bomo zagotovo spet 3" , tem. kako so jih preživeli P°ro^a^ in varno! uspe: T ^prostovoljnem gasilskem dru- V štvu Col smo se letos odločili, da izvedemo tehnični gasilski dan za otroke prvih štirih razredov s Cola in Podkraja Tako smo se z vodstvom eolske osnovne šole dogovorili in določili datum ter uskladili posamezne dejavnosti, ki se bodo na tem dnevu izvajale. Kljub malo bolj oblačnemu in meglenemu vremenu so se 9. oktobra zjutraj otroci s svojimi učiteljicami zbrali pred gasilskim domom na Colu. Ker je bila skupina otrok velika, smo jih razdelili na štiri skupine, tako daje vsaka skupina izvajala različne dejavnosti in poslušala posamezne predstavitve. Otroke smo seznanili z dejavnostjo društva in njegovimi aktivnostmi, predstavili smo jim zaščitno opremo, radijske postaje, ter jih seznanili‘s pravilnimi postopki ob morebitnem požaru. Z veliko radovednostjo so si ogledali predstavitev gasilskih vozil, ki jih imamo v društvu, najbolj zanimivo pa je bilo seveda 'špricanje' s pravo gasilsko cevjo, tako da so se počutili kot pravi gasilci. Na igrišču pa so se seznanili z vajo, ki se izvaja na tekmovanjih za gasilski podmladek. Pred glavnim odmorom smo operativni člani našega društva uprizorili še notranji napad v eolski šoli, vsi zaposleni in učenci pa so iz- vedli evakuacijo, kot to določajo predpisi ob morebitnem požaru. Ob koncu našega druženja pa smo zakurili nekaj odsluženega pohištva, tako da so otroci videli potek intervencije od same prijave požara, prihoda na kraj intervencije in gašenje požara. Vsi skupaj smo se nekaj novega naučili, otroci pa so bili veseli in so obljubili, da se bodo še vrnili v naše društvo in v njem tudi aktivno sodelovali. Zahvala gre seveda OŠ Col in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bil dan izpeljan kot uspešno zaključena intervencija. Z gasilskim pozdravom 'Na pomoč'! Kristjan Polanc, za PGD Col Pc>lc>na Krw .r A- \ ** JAM AVTO d.o.o. P.E. Polje 5290 ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Tel. : 05 / 303-1234 Fax. : 05 / 996 - 5676 Gsm: 041 /772 -266 Urnik: PON-PET 9.30 -17.30 SOB 9.30-12.30 www.jamavto.si jam@siol.net n Nudimo vse vrste financiranja n Možnost staro za staro o Prepisi vozil Audi A3 1.8T FSI SLO. Letnik: 2007, KLIMA 17.000,-EUR Audi A6 Avant 2.7 V6 Letnik: 2007, KLIMA 25.690,- EUR Audi Ailroad 3.0 quattro Letnik: 2007, KLIMA 45.900,- EUR BMWM3 Letnik: 2008, KLIMA 72.000,- EUR AlfaRomeo 147 1.9 JTD Letnik: 2004, KLIMA 4.790,- EUR Fiat Punto 1.2 Letnik: 2002, KLIMa 2.690,-EUR Ford Ka II 1.3i Letnik: 2000, KLIMA 2.190,- EUR Lancia Zeta 2.0 Letnik: 1995, KLIMA 1.690,-EUR Honda HR-V1.6 16V 4X4. Letnik: 2002, KLIMA 8.850,- EUR Hyundai Coupe 1.6 Letnik: 1997, 1.490,-EUR Hyundai Getz 1.3 GL TOP-K Lexus IS 220 Letnik: 2005, KLIMA Letnik: 2006, KLIIVJ a 4.900,-EUR 18.900,-EUR Mercedes ML 320 GDI AMG Mercedes R-Razred Letnik: 2008, KUMA Letnik: 2006, KUMA 60.900,- EUR 35.900,- EUR Nissan Primera Wagon 2.2 TDi Visia Letnik: 2002, KLIMA 6.390,- EUR Opel Fronte ra 2.2 DTI 16V Letnik: 2000, KLIMA 6.300,- EUR Renault Kangoo G2002 Expression 1.9 dTi Letnik: 2002, KUMA 4.900,- EUR Renault Twingo Privilege 1.2 16V Letnik: 2003, KUM A 3.900,- EUR Toyota Avensis Letnik: 1999, KLIMA 2.990,- EUR Toyota Variš 1.0 WT-i SOL. Toyota Corolla Verso Letnik: 2001, KUMA D-4D SOL 4.190,- EUR Letnik: 2003, KLIMA 8.690,- EUR VW Golf Variant Trendline 1.6 Letnik: 2000, KUMA 4.490,- EUR VW Vento Letnik: 1996, KUMA 1.080,- EUR Audi A8 quattro 4.2 TDI DPF Tiptronic Letnik:2008, KUM A 73.800,- EUR / mladi 15 Ajdovski taborniki v kostanjevali na Čavnu Čaven, sobota 24. okotbra - Ajdovski taborniki ter njihovi starši so preživeli poseben dan. Bili so namreč na Čavnu, kjer je bil prav poseben piknik, jesensko obarvan, saj so pekli izredno sočne in debele kostanje. doma na Čavnu. Za izmučene in tudi kakšne premražene je bil topel čaj na vrhu pravi užitek, ta užitek pa so nadgradili slastni kostanji, ki smo jih taborniki prinesli od doma. Med peko kostanjev smo si čas krajšali z raznimi taborniškimi igricami, saj taborniške akcije brez naših igric zagotovo ni. Za tiste, ki so jim igrice odvzele vso energijo, pa je bila domača jota pravo bogastvo, saj je bila za vrnitev v dolino potrebna še majhna zaloga energije. »Skupaj smo preživeli prečudovito sobotno popoldne, saj nam tudi kapljice dežja niso pokvarile kostanjevega piknika,« so se glasile besede udeleženke in mislim, da bi to veljalo prav X Taš dan seje začel v jutranjih urah Pot nas je peljala skozi gost gozd in za vse udeležence kostanjevega pikni-IN na zbirnem mestu na Predmeji, strm klanec naravnost do planinskega ka. MS m 'Povej naglas!' tudi v Madridu oktober 2009 - V okviru projekta Povej naglas!, ki spodbuja mlade k razmišljanju in izražanju svojega mnenja in stališč o mladinskih zadevah in aktivnemu vključevanju v družbo, je v španskem Madridu potekalo zaključno srečanje udeležencev. A Mladinski svet Ajdovščina je od 1V_L15. do 20. oktobra, s partnerskima organizacijama iz Latvije in Španije, s katerima uspešno sodeluje in sooblikuje projekt "Povej naglas!", pripravil tretje in zadnje srečanje udeležencev v španskem Madridu. Srečanja se je udeležila celotna španska ekipa, 5 udeležencev iz Slovenije in 5 iz Latvije. Glavni namen srečanja je bilo vrednotenje že doseženih rezultatov, pridobljenih s pomočjo številnih aktivnosti, ki so potekale v vseh treh državah partnericah v obdobju od začetka projekta do srečanja v Španiji ter izmenjava dobrih praks vključenih držav. Med petdnevnem bivanju v Španiji smo si ogledali nekaj primerov dobrih praks na območju Madrida, jih primerjali z že znanimi primeri dobrih praks v Sloveniji in Latviji ter pripravili zasnovo publikacije, ki predstavlja eno od končnih rezultatov projekta in bo v štirih jezikih pripravljena v vseh treh sodelujočih državah. V publikaciji bomo v prvem delu predstavili stanje rezultatov v analiziranih mestih, drugi del pa bo ponujal načrte in strategije za razvoj mladinskega dela in politike v Evropi, glede na ugotovljeno stanje, potrebe in želje mladih. Publikacija bo zajela tudi identificirane primere dobrih praks, ki veljajo v sodelujočih državah v projektu, med katere spada tudi ajdovska Hiša mladih. Beseda je tekla tudi o vrstah mladinskih struktur, ki se pojavljajo v Madridu, v katere se lahko mladi vključujejo in tako zadovoljujejo svoje interese in potrebe. Z namenom spoznavanja različnih oblik mladinskega druženja in dela v španskem glavnem mestu smo si ogledali prostore njihovega mladinskega centra Centro Europa Joven San Blas, se seznanili s programom in načinom dela z mladimi ter se srečali s predstavniki lokalne oblasti njihovega okrožja. En dan smo namenili tudi obisku prireditve Youth Day Tor the Equality in San Blas District' (Dan mladih: 'Za enakost v okrožju San Blas'), v okviru katere so potekale razne ustvarjalne in izobraževalne delavnice za mlade. Srečanje smo zaključili s planom aktivnosti, ki bodo potekale v zaključni fazi projekta, usmerjeni k vzpostavitvi partnerstva med mladimi in lokalno skupnostjo - tj. Občino Ajdovščina, ki je partnerica v projektu, večinsko financiranem iz programa Evropske komisije - Mladi v akciji. RM Aktivni, reaktivni, kreativni Mladinski svet Ajdovščina se je vključil v projekt ARK - aktivni, reaktivni, kreativni, z namenom, da mladi združijo moči na lokalnem in nacionalnem nivoju in političnim odločevalcem predstavijo svoje interese in pričakovanja. V projektu sodeluje z ostalimi mladinskimi sveti lokalnih skupnosti iz Domžal, Novega mesta, Ljubljane, Lendave, Bele Krajine, Izole, Krškega, Velenja, Železnikov in Slovenjskih Konic ter organizatorjem akcije Mladinskim svetom Slovenije. /''Xsnovni namen projekta ARK je V_v vzpodbuditi aktivno sodelovanje mladih v soustvarjanju družbene realnosti. To želimo doseči z vzpostavitvijo strukturiranega dialoga med mladimi in političnimi odločevalci, preko katerega bodo mladi dobili možnost izraziti svoja mnenja, potrebe in pričakovanja ter s tem prispevati k osveščenosti odločevalcev o mladim pomembnih temah in posledično slednje uvrstiti na politično agendo. Na ta način želimo pri mladih vzpodbuditi aktivno udeležbo v družbenih procesih, reagiranje na odločitve avtoritet ter kreativno sooblikovanje družbenega prostora. To so tudi ključne lastnosti, ki jih Mladinski sveti podpirajo pri mladih in so del imena projekta. Projekt ARK vključuje nacionalno srečanje, ki se bo odvijalo od 2. do 4. decembra 2009 na Otočcu, ki bo združilo 80 mladih iz različnih lokalnih okolij z namenom, da prav ti mladi oblikujejo svoj predlog smernic za razvoj na različnih področjih in le - te ob zaključku seminarja predstavijo političnim odločevalcem in ostalim pomembnim akterjem na mladinskem področju. Na seminarju bodo sodelovali tudi strokovnjaki, ki bodo mladim v pomoč pri razjasnitvi pojmov, povezanih z obravnavanimi tematikami, in bodo mlade seznanili s primeri dobrih praks ter direktivami, dokumenti oz. programi vezanimi na obravnavano temo. Pred nacionalnim srečanjem pa bo izveden sklop aktivnosti v obliki regionalnih srečanj mladih v različnih lokalnih okoljih po Sloveniji. Namen regijskih pripravljalnih srečanj, je narediti oceno stanja v lokalnem okolju ter s tem zagotoviti izhodišča za razpravo in delo udeležencev nacionalnega seminarja. Na regijska srečanja bodo poleg različnih mladih povabljeni tudi predstavniki lokalne oblasti, ki bodo predstavili svoje poglede na sodelovanje z mladimi pri oblikovanju struktur in procesov za razvoj mladinske politike v regiji. Namen regijskih srečanj je, poleg analize stanja, zagotoviti strukturirani dialog med mladimi in lokalnimi oblastmi in s tem dvigati zavest o pomenu aktivne participacije mladih pri oblikovanju lokalne mladinske politike. Regionalno srečanje mladih projekta ARK bo organiziral tudi Mladinski svet Ajdovščina, v Hiši mladih. Želiš biti Aktiven, reaktiven, kreativen tudi ti? Pridi na regionalno srečanje, ki se bo odvijalo v Ajdovščini, v Hiši mladih, 16. novembra 2009, s pričetkom ob 16 uri.Se vidimo!!! Mladinski svet Ajdovščina Ponovno ugoden NLB Stanovanjski kredit Tudi vi potrebujete več prostora? Izkoristite ponudbo NLB Stanovanjskih kreditov pod izredno ugodnimi pogoji. Naši kreditni svetovalci vam bodo predstavili tudi ponudbo kreditov iz jamstvene sheme RS in skupaj boste našli kredit po vaši meri. Do 30. januarja 2010, z možnostjo predčasnega zaključka. Dodatne informacije dobite v najbližji poslovalnici NLB, na spletni strani www.stanovanjskikredit.si ali na telefonski številki 01 /477 20 00. NLB® •editsi ■H MHi 16 zabava Oktoberfest pri nas Vipava, 23., 24. in 25. oktobra - Verjetno ena izmed najbolj množično obiskanih, priljubljenih in norih prireditev v Evropi, je dobila tudi svojo slovensko različico. Letos prvič jo je v naše okolje prinesel domači organizator Dam - fest, pod vodstvom Damjana Čohe. Kozarci so se polnili, prav tako šotor in vzdušje, ki ga je dopolnil odličen glasbeni izbor nastopajočih. T)rireditev, ki je potekala na parki- je kljub zavetju v šotoru, poskrbel JT rišču Nakupovalnega centra Farna striptiz show. V soboto, na osrednjem Vipavaje, kotsezaOktoberfeštospo- delu Oktoberfešte, pa so igrali Lex dobi, priskrbela odlična piva znanih univerzalis, Zablujena generacija in slovenskih in tujih proizvajalcev, pa Kamnolom, medtem ko so v nedeljo tudi zasebnih varilcev, s katerimi so na svoj račun prišli tudi ljubitelji naro-lahko nazdravljali obiskovalci, pred- dnozabavne glasbe; najprej so na oder vsem mladi. Organizator je za vse ti- v šotoru za Farno nastopili Akordi, za ste, ki so kupili večje količine te zlate njimi ansambel Lajna, za zaključek pa mehurčkaste pijače, pripravil tudi da- še domači Gorski cvet. rila; z največjim nakupom metrce piva Ker so organizatorji želeli, da varno znamke Gold Club so si obiskovalci prispete do svojega doma, so pripravili lahko prislužili celo pršut! Tudi naj- tudi taksi prevoze, za brezskrbno uži-bolj žejne so čakale nagrade. Seveda vanje, po simbolični ceni. Z jeklenimi je bilo okrepčilo zagotovljeno tudi v konjički povsem zapolnjena okolica je obliki drugih pijač in jedače, saj k do- pričala o tem, daje prva Oktoberfešta bri pijači sodi izbran prigrizek. uspela. Tridnevna prireditev se je v petek V obdobju mladega vina in martino-začela z rockovsko obarvanimi Just vanj je bila pivska fešta prijetna osve-follow, Prospect in Requiem, za zvi- žitev! sevanje nekoliko nižjih temperatur, Polona Krušeč Radio Ga - Ga v živo no!1 V Col, 25. oktobra - Na zadnjo nedeljo meseca oktobra se je na Colu ponudila edinstvena priloži iu za ogled ene izmed najbolj priljubljenih radijskih oddaj Radio Ga - Ga v živo. Nastop, p0 mnogih, najboljših humoristov in imitatorjev v Sloveniji je bil še toliko bolj poseben, saj je v s|lovvl, ki je pripravil nepozaben večer, odigrala celotna zasedba radijske in TV oddaje, kar se rie zo -j velikokrat. voditeljski stolček oddaje pjrj , a( S seboj je pripeljal odlično eVi ti se je predstavila tudi na c i Mastnak, Tilen Artač, Mari° c in Jure Godler. Jan ^ T) adio Ga - Ga, ki se je rodil leta XV1989, s Sašem Hribarjem na čelu, je kmalu po prvih radijskih predvajanjih postal ena izmed najbolj poslušanih oddaj pri nas. Hribar je s svojim posebnim načinom humorja, sposobnostjo vživetja in oponašanja znanih, redko koga pustil ravnodušnega. Znal je zadovoljiti celo najzahtevnejši okus. Oddaja je z leti samo rasla (pridobivala je na novih likih, rubrikah, načinih in nenazadnje na ekipi), tako tudi poslušanost. Celo tako, da so zaradi priljubljenosti na RTV - ju začeli razmišljati o njeni ekranizaciji. Hribar se je menda kar nekaj časa pustil prepričevati, češ, da ni za na televizijo, pa vendar se je kmalu zatem usedel za Nova dvorana n« Colu je bi pon,,nnadv,de„,mp„poln dušena! Zagotovo je bila pjj^ . čera prihod predsednika DanilaV P in njegov pozdravni nagovor te drav enega izmed najbolj r P°h polhov ««»- - Var, “S’ Na odru so bili tudi Marjan Vlado Kreslin, Zoran Fredih Golobič, Salome, Efigertija o ai Cavazza, Janez Janša, ... tudi Zo^ Jankovič kije povedal, da bodo N celoten Col zgradil, veliko par]c:l hišo za Ljubljančane! Društvo Sandijem Trillek, s Škvarčem, Predsedniki pred šovom tudi pozdravu upravičeno zelo zadovoljno ' Je ^ Obiskovale, so proti dotrtu odhaj^ nasmejanih ust in navihanih H' dov. POg>‘ Polona Kkuš Tik-Tak upihnil drugo svečko Podnanos, 25. oktobra - V Šembidu je spet odmevala harmonika, vendar tokrat ni šlo za r> d- k ( vurberškega festivala, ampak je svojo drugo svečko na torti upihnil ansambel Tik - Tak. S 'Z temu, da jim ni uspel preboj festival - pl.ehoJ na si P'' ■ umam"" ^ - so dobili nagrado , ki jim je dala velik zagon Za n CmSt' Prav zaradi tega so se fantje da bodo svojo drugo obleta vanja praznovali v Podnanosu doi ten vzrok pa je seveda bil h d dva člana tudi korenine iz L 3 1Tn5t sta Robijev oče in Jernej« Vasi>5 ; Podnanosa oziroma polnem kulturnem domu so t t-stavili svoje lastne skladbe & ° Pri' Hrib mati1 °vca“. i Ji!’ iMKr nekaj Slakovih viž. Na oder slavljencev storili tnH; So P° ' A nsambel Tik - Tak je začel s svo-zVjim delovanjem v poletnih mesecih leta 2006 na pobudo bas kitarista Uroša Japlja iz Studenega pri Postojni, ki mu ni bilo težko prepričati še harmonikarja Jerneja Faganela z Vrabč, ki je že od malih nog sanjal o igranju v ansamblu. Skupaj sta potem navdušila še ritem kitarista Robija Freliha s Postojne. V začetku so igrali priložnostno na kakšni zasebni zabavi, za popestritev programa. V takšni zasedbi so igrali vse do novembra 2007, ko so na Vrabčah organizirali martinovanje za širši krog sorodstva in medse sprejeli še Uroševega brata Boštjana, ki je prevzel vlogo harmonikarja in pevca. S prihodom Boštjana je ansambel začel resno vaditi - prve nasvete, kako naj bi ansambel zvenel, je dal Mario Koritnik. Vaje so obrodile sadove in fantje so pričeli igrati na raznih zabavah in priložnosti. Širša javnost jih je dodobra spoznala marca 2008 na javni radijski oddaji Radia 94. Na tej prire- ditvi so spoznali svojega bodočega mentorja Vilija Bertoka. Pod mentorstvom Bertoka in Janija Rednaka so tako nastale prve lastne skladbe kot Ljubezen je pesem srca in Moja rodna vas, s katerima so se slavljencev stopili tudi njih - - <■ beni prijatelji in sicer EraZe glr cvet. Narcis, Šembidci, BiSe GoI\ val in Mladi godci, za humo/1’ c skrbela domača gledališka sk Pa Je Vj Pihnem0 , hu^“, vložki zacinil.Ales Brian. Nra u SC slavljence presenetile njihov- °nCl,|f dekleta in jim pripravile velih0Z^n^. fo^a:ko f0t0: ^iha DolP' UGODNO - kot še nikoli. Samo še nekaj novih vozil VW iz zaloge po cenah, ki še nikdar niso bile tako nizke. Popusti do 11.205,00 € Oglasite se v salonu vozil podjetja AVTO BATIČ, edinem pooblaščenem trgovcu z vozili Volksvvagen v Vipavski dolini in Novi Gorici z okolico. s s i Zavarovanje kredita v primeru izgube zaposlitve ali nezgode od 2,1 9 ^ na mes^ AVTO BATIČ d.0.0. Tel.: 05/366 13 69 Goriška cesta 41 fax: 05/365 93 18 ^---------i a a. u j/-ju_» ^ j jo ^Svro-j WKTT^ 5270 Ajdovščina e-pošta: _ avto.batic@porsche.si j @ OOOD Avto Batič iz Ajdovščirv« s 37 letno tradicijo. v narava 17 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23 b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, rnarta.koruza@go.kgzs.si Nega mladega letnika 2009 vina KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Trgatev letnika 2009 se je za večino vinogradnikov Primorske dežele zaključila v prvi polovici oktobra. V kleteh nastaja mlado, novo vino. Kljub deževnim obdobjem med vegetacijo je v sončnem avgustu, septembru in oktobru grozdje doseglo optimalno dozorelost. 1 ršatev se je v primerjavi z letni-J- kom 2008 začela teden do 10 dni Prej, zaključila pa tako kot ostala leta. Pridelava grozdja in kletarjenje je iz leta v leto različno oziroma manj ali bolj zapleteno. Prav zaradi tega vsako leto na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novi Gorici sistematično spremlja-i mo dozorevanje grozdja in zdravstve-! no stanje v vinogradih. Dozorevanje j spremljajo tudi posamezni vinarji v i, lastnih vinogradih in se na podlagi izmerjenih parametrov in dobljenih j, rezultatov, odločajo o času trgatve, r primerni tehnologiji v kleti in uporabi r enoloških sredstev za predelavo teko-[5 čega letnika. Sončno in suho vreme ij je pripomoglo k hitremu naraščanju j/ sladkornih stopenj, hkrati pa tudi k V hitremu padanju kislin. Nižala se je j' predvsem jabolčna kislina in višala ■li se je pH vrednost, ki igra pomembno ;£ vlogo pri bioloških razkisih in življe-; nju mikroorganizmov. p V intervale posegov v vino morajo jf biti zajeti vsi ukrepi, s katerimi pre-C prečimo razne napake in bolezni vina. J) Vinar pridelovalec mora glede na seji stavine v grozdju znati pravočasno (0 izkoristiti vse možnosti za izboljšavo kakovosti. i. Mlado vino zahteva naslednje ukre-f Pe: it • pretok, da preprečimo razvoj napak in bolezni ob prisotnosti droži; / • dolivanje posod in primerno žve- ) planje za zaščito vina pred oksidacijo; • pretok in ustrezno zaščito, da odstranimo med fermentacijo nastale nezaželjene vonje; • organoleptično spremljanje fermentacije - pokušina mošta in zaznava sprememb v vonju. Kakovost vina je močno odvisna od enoloških postopkov, ki jih izvedemo po končanem vrenju. Med prve posege v mlado vino sodijo: 1. Dolivanje posode - dolivamo lahko takoj po končanem burnem alkoholnem vrenju ali pa v zadnji fazi izhajanja ogljikovega dioksida, da pride do čim manjše topnosti kisika v vinu. Dolivamo samo z zdravim in novim vinom podobne ali boljše kakovosti. Količina dodanega žvepla mora biti tolikšna, da doseže prosto žveplo vrednost 20 - 25 mg/l. Kako je z dolivanjem vina letošnjega letnika? Višje pH vrednosti v moštih letošnjega letnika pomenijo še višje pH vrednosti v vinu. Ugoden medij za razvoj bakterij, ki so lahko koristne in opravijo želen biološki razkis ali nekoristne, ko opravijo biološki razkis, ki ga vinar ni načrtoval - nizka vrednost jabolčne kisline, ki jo izmerimo v grozdju je opozorilni znak, da preprečujemo razkis takoj po vrenju. Jabolčna kislina daje vinu sadnost in svežino. Vina, ki jih ponudimo na trgu takoj po trgatvi in v letu, ki sledi, potrebujejo določeno količino jabolčne in drugih kislin, ki jih ohranjajo sveža in sadna. Torej vinarji, potrebe trga, pridelano grozdje, tehnologija v kleti in vaše znanje so ključni dejavniki, ki bodo odločali ali bo razkis stekel ali ne!! Kot je že rečeno, višje pH vrednosti - več bakterij, ki so lahko tudi povzročiteljice napak in bolezni. Ob ostanku nepovretega sladkorja in prisotnosti bakterij je verjetnost za nastanek ocetnega cika, mlečnoki-slinskega cika, manita,... toliko večja in možna. Poleg čistoče, ki jo vedno poudarjamo in postavljamo na prvo mesto, so tu še nujni ukrepi zračni pretoki in žveplanje. 2. Zračni pretok in žveplanje Po končani fermentaciji si želimo, da bi se razvila sortna cvetica. Vrelna cvetica se ob prvem pretoku navadno izgubi. Prvi pretok opravimo glede na oceno stanja vina. V primeru, da v vinu nimamo prisotnega tujega vonja, ni potrebno močno zračenje vina. Tako kot pri do-litem mladem vinu brez zračnega pretoka tudi pri pretočenih vinih poskrbimo, daje vrednost prostega žvepla med 20 in 30 mg/l. Količina in čas žveplanja sta pogojena: nižja temperatura vina pokaže nižjo vrednost izmerjena žvepla, kot je dejansko (pozorni, ko opravljamo meritve doma); vino z nižio kislino in višio pH vrednostjo ie potrebno več žveplati in obratno (antimikrobno delovanje); vino z višjo alkoholno stopnjo je potrebno manj žveplati in obratno. 3. Upočasnjena ali zaustavljena fermentacija -j e posledica zmanjšane poraba sladkorjev s strani kvasovk, ki je odvisna od številnih dejavnikov. Najpogosteje jo zaznamo šele, ko je proti koncu fermentacije vino še precej sladko in vrenje ne poteka tako burno-moč-no kot pričakujemo. Vzrokov je več: omejitev hranil, toksičnost etanola, neravnotežje med posameznimi ioni, prisotnost toksičnih snovi, slaba prilagoditev posameznih kvasovk, prenizka temperatura, premajhna prisotnost kisika. Za pospešitev ali ponovno vrenje je potrebno mošte prezračiti, mešati, dvigniti temperaturo in ustrezno dodati hranila. Če to ne zadošča je potrebno dodati kvasovke po predhodnem pretoku in sicer postopoma s pripravo močnega vrelnega nastavka. Kvasovke Saccharomyces cerevisiae v težjih pogojih fermentacije tvorijo med drugim številne neželen spojine kot so: hlapne žveplove spojine, acetaldehid in višji aldehid, neželene estre, hlapne fenole. Napake in bolezni letošnjih vin Bekser ali vonj po žveplecu Zelo neprijeten vonj po gnilih jajcih. Največkrat se pojavlja pri mladih vinih in sicer lahko že med fermentacijo ali takoj po njej. Vzrokov je veliko. Potreben je močen zračni pretok -vino naj se dobro razbije ‘in prezrači. Po dveh - treh dneh ga ustrezno za-žveplamo. V primeru, da z zračnimi pretoki ne odpravimo vonja, se je potrebno obrniti na ustrezno strokovno službo, ki vas bo seznanila z navodili za nadaljnje delo. Etilacetat: povišana vsebnost ocetne kisline že v moštih omogoča tvorbo etilaceta-ta . Ocetna kislina reagira z etanolom in tvori etilacetat. Vonj prizadetega vina spominja na lepilo. Bolezen je težko odpraviti, lahko pa jo ublažimo s kombinacijo tanina in želati- ne, pretokov in ustreznega žveplanja. Ocetni cik: medij za razvoj ocetnokislinskih in mlečnokislinskih bakterij je bil ugoden. Brez dodatka selekcioniranih kvasovk, so v moštih prevladale bakterije, ki so alkohol preko acetaldehi-da spremenile v ocetno kislino. Vino diši in ima okus po kisu. Te bolezni se ne da odpraviti ali kako drugače popraviti. Vino je potrebno takoj ločiti od droži in ga ustrezno žveplati in sicer na 25 - 30 mg/l. V primeru, da imate bolno vino v leseni posodi, ga takoj pretočite v steklene posode ali posode iz nerjave- čega jekla. Prisotne bakterije se bodo ob daljšem stiku vina z lesom zajedle v les in povzročile v vinu naslednjega letnika razvoj bolezni. Miševina: bolezen vin letošnjega letnika. Povzročajo jo mlečnokislinske bakterije pri nižjih kislinah vina in višjih pH vrednostih, višjih temperaturah vrenja in višjih sladkornih stopnjah. V vinih zaznavamo ne vinski okus, ki je zaznaven šele po nekaj sekundah! V vino z lažjo obliko je potrebno takoj dodati enološko čistilo kazein, zračno pretočiti po tednu dni in ga žveplati na 30 mg/1 prostega žvepla. Vino ni primerno za žganjekuho! Tako kot grozdje v vinogradu je tudi mošt in kasneje mlado vino potrebno ustrezno zaščititi in ga negovati, da nam bo dalo želeni proizvod. Pokušnja in vonjanje mladega vina je vsakodnevno opravilo v kleti, dokler vina ne stabiliziramo in ga pripravimo, da umirjeno zori. Letošnji letnik ocenjujemo z oceno prav dober do odličen. Prijetno martinovanje in obilo gurmanskih užitkov ob kozarčku zdravega in dobrega vina! Tamara Rusjan, specialistka za vinarstvo, KGZ Nova Gorica Mleko na drobno Ajdovščina, 17. oktobra - Na ajdovski tržnici je začel delovati prvi mlekomat. Liter mleka polnomastnega surovega mleka stane 80 centov. Mleko pridelajo na kmetiji Slejko v Velikih Žabljah. 'r'\amjan Slejko je eden večjih pri--L/ delovalcev mleka v ajdovski občini. Za mlekomat se odločil, ker so ga v to prisilile odkupne cene mleka, ki so padle na vsega četrtaka evra za liter. To seveda ne zadošča niti za kritje stroškov; kaj šele za kakšne naložbe. Po prvih štirinajstih dneh delovanja mlekomata je Damjan s prodajo mleka zadovoljen: »Moram priznati, da tako dobrega odziva že na začetku nisem pričakoval. Veseli me, da se je novost prijela. Dnevno mlekomat iztoči približno sto litrov mleka, ocenjujem, da ga uporabi okrog 120 občanov dnevno. Največ jih pride zjutraj, to so v glavnem upokojenci, druga konica pa je popoldan, po službah.« Mlekomat bo Slejko postavil še v Novi Gorici, morda pa tudi v Šempetru. Po mleko lahko pridete s svojo steklenico ali plastenko, lahko pa jo za 20 centov kupite v mlekomatu. Posebnost mlekomata pa je v tem, da dobite toliko mleka, kot želite, oziroma, za kolikor denarja vržete v režo. ep Oprostite, a moramo vam povedati, da Toyotino kakovost sedaj lahko dobite po izjemni ceni. umju/.toyota.si Today Tomorrovu Tov/ota Avto Select, Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, (05) 330 60 70 / 71 spomini Spet smo bili skupaj Da ie teden otroka lahko dolg eno leto, dokazujemo v vrtcu Budanje že tretje šolsko leto. Organiziramo različne dejavnosti, ki so otroku prijetne in v veselje. Na naši strani pa imamo tudi starše, ki nas večkrat razveselijo, da skupaj pripravimo presenečenje za otroke. Tn tudi tokrat je bilo tako. 29. sep--Ltembra smo se dobili pred vrtcem in se skupaj peš odpravili do Športnega parka Ravne, ki leži nad vasjo Budanje. Tam smo se najprej'malo odpočili, okrepčali, otroci so se poigrali, odrasli pa poklepetali. Namen tega srečanja pa je bil, da se preizkusimo v streljanju z lokom. V skupini imamo dve deklici, Nino in Tonijo, ki ta šport tudi trenirata. Trenirata pod vodstvom svojih staršev v lokostrelski sekciji ŠKD Budanje in so izšolani trenerji. Da je lokostrelstvo pravi šport, nam je pokazal Primož Bratina, ki je pred kratkim postal državni prvak v loko- strelstvu. Skupaj s Keti Bratina sta nas seznanila s pravo tehniko, pravili in varnostjo. Da tale šport ni tako lahek, kot smo sprva mislili, smo spoznali že po prvih izstreljenih puščicah v tarčo. A smo vsi pri tem uživali in pridobili nove izkušnje. Srečanje seje zavleklo skoraj do noči. Še bi ostali, če nas ne bi čakala še pešpot domov. Tako smo zaključili še eno od mnogih prijetnih srečanj s straši. Naše misli pa so že usmerjene na novo srečanje, ki ga bomo pripravili za naše otroke sončke, kot jih radi imenujemo. Tatjana Kranjc -INTERNET -TVrva 4 Vipavsko dolino. Šef tega odbora je bil pokojni oče Draga Vidriha. z9o^ s«?rzr;‘r'-zp ,„i;-. - OZ°m odf vili proti Vipavi, toda gie-naša zvesta spremljevalki je kar močno pihala, nam • burj3' la in odnesla vse cvetje -Je Po^ Po uspešno opravljeni vi J;?- trat^ odpeljali domov na skupno v S“<’| kosilu pa smo obiskali Go^08. imel naš furman simpatijo Ce’ v Ajdovščino. Na placu - Poten1; ie nastala tudi 1 0vGm# - je nastala tudi pričujoča m* »-.« i,„ i— „• . ^otogra' T)nprave na ta za nas resnično velik JT dogodek so bile, kot se spodobi, temeljite in dolgotrajne, pa tudi povezane s kar nekaj problemi. Voz smo 'šti-mali' teden dni. Edini voz na gumah v vasi, dva konja in furman, vse skupaj je bilo last kar štirih gospodarjev. Pa smo ga le 'uštimali'. Vista brez pijače - vina, je kakor juha brez soli. Toda kje dobiti vino, ki ga ni bilo praktično 'nikjer? Leta 1957 je namreč Vipavsko dolino prizadela prava katastrofa. S 7. na 8. maj je slana uničila ves pridelek grozdja. Eden izmed naših fantov je izvedel, da imata starejša zakonca nad pokopališčem v Budanjah nekaj trt, ki jih slana ni prizadela in tam smo kupili 50 litrov vina. Pojavila se je nova težava - nikjer ni bilo primernega prostora za večerno zabavo oziroma ples, na katerega so seveda čakala tudi dekleta. Toda znašli smo se in v eni od večjih 'štal' izpraznili listnik, ga prepleskali z apnom, poribali smo tlak in ga namazali z milnico, dekleta pa so prostor ozaljšala. na kateri z leve proti desni ° °?r • man Vinko Česnik, Niko Lemut, Niko Praček, pra Ur^-in Milan Curk, spodaj čep^ M Tomažič, žal že pokojni - pa , Ličen, Ivan Kopatin in^^' takrat znanega ansambla mUzik^ Mučo iz Branika, Karleto Z irnei1' Po obisku še nekaterih vasi 10 E>a'1 nili v Dolgo Poljano, zveče5010 ^ na urejenem listniku ples^i^ PS Sl nlocolrU 7ol „„ eo Pa kJ plesalo! Žal pa 50 litrov ■............ za vs^ bilo dovolj in ga je kmalu Pa so jo starejši, bolj izkušen?^! jadrno ucvrli k možakar ju?111 fai5 Vrhpolja priženil v Dolgo p’ r' SC ^ S va n Let razno Col na nacionalnem radiu Col, 17. oktobra 2009 - Na Colu je pestro kulturno in zabavno dogajanje v zadnjem času v soboto, 17. oktobra dopolnila tudi ena izmed najbolj priljubljenih radijskih oddaj na slovenskem - Koncert iz naših krajev, ki ima zavidljivo tradicijo in priljubljenost. /^>re za eno najstarejših radijskih VJoddaj, ki je v vseh teh letih (ne dolgo tega je praznovala 40. letnico) ohranila zares široko občinstvo in ga z leti še večala. Vsak mesec se javna oddaja seli v drug kraj v Sloveniji in v svoj program vključuje tudi ustvarjalce iz krajev gostiteljev. Poudarek je ohranjanje ljudskega ustvarjanja v kombinaciji z zelo priljubljeno in kakovostno narodnozabavno glasbo. Z njo lahko na edinstven in prikupen način spoznavamo kulturno življenje manjših krajev po Sloveniji. Tako je bilo tudi na 'Colu. Voditelj Janez Dolinarje s svojimi sogovorniki predstavil Col in okolico, njegov utrip, dejavnosti, ... Vse skupaj so v celoto povezali glasbeni nastopi; pevskega zbora Duri, zbora z Otlice Angelski spev, ansambla Erazem, cimbalista Dana Kolariča in Slovenskih muzikantov. Oddaja, ki jo je skupaj z Radiem Slovenija soorganiziralo domače društvo Trillek, se je odvijala v novi eolski dvorani. Poleg lepega števila obiskovalcev prireditve, so jo lahko preko radijskih sprejemnikov poslušali tudi poslušalci Radia Slovenija, saj seje predvajala v živo. Kot poudarjajo soorganizatorji dogodka (društvo Trillek), je bila oddaja odlična pot za promocijo kraja in njegove okolice. Polona Krušeč Od zaklada do filma Ajdovščina, krompirjeve počit-nice - Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina, je želelo tudi v letošnjem letu popestriti počitnice otrokom. Med prvim prostim tednom v letošnjem šolskem letu so pripravili pester program aktivnosti; bilo je veselo in ustvarjalno! osnovni šoli v Vipavi, ustvarjali različne izdelke na zanimive in aktualne teme (Noč čarovnic in jesen), ki sojih lahko otroci odnesli tudi domov. Mladi, bilo jih je kar lepo število, so izdelovali tudi posebne knjižice, s čimer so želeli obeležiti prihajajoči praznik - Dan reformacije. Posebej napeto in zanimivo je bilo letos iskanje skritega zaklada. Otroci so se skupaj z mentorji odpravili na sprehod do učne poti na Palah; tam se je iskanje tudi začelo. Če so hoteli otroci priti do zaklada, so morali na poti odgovarjati na različna vprašanja. Pot je bila razburljiva in polna presenečenj, na koncu pa res zaklad - uspešno najden! Včeraj so se otroci z društvom prijateljev mladine podali še na plavanje v ljubljanski Atlantis, nakar so se po prijetnem čofotanju odpravili še na ogled mladinskega filma v kinocenter Kolosej. Njihovi mentorji so povedali, da so skupaj z njimi preživeli super počitnice in dodajajo, da so zelo zadovoljni, ker so spet razveselili veliko otrok iz naše prelepe dolinice. Polona Krušeč, MDPM T/r onec meseca oktobra nastopi čas A\-za prve počitnice v šolskem koledarju, zato so te morda še toliko bolj pričakovane in prijetne. Veliko društev in ostalih organizacij se zaveda pomembnosti aktivnega preživljanja počitnic mladine, zato so se odločili, da pripravljajo najrazličnejše progra- me, ki se jih otroci lahko udeležijo in proste dneve s pridom izkoristijo. Tudi na Medobčinskem društvu prijateljev mladine so že tradicionalno pripravili paleto družabnosti, ki so jih nadgradili s kreativnostjo in ustvarjalnostjo; tako so skupaj s prostovoljci v prostorih društva v Ajdovščini in na č- ; ' * • -ilr ^JgliP ; Elaborat gradbene fizike - toplotne zaščite narejen za objekt STANOVANJSKA HIŠA narejen v skladu z zahtevami Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah Uradni list RS št.42/2002 z dne 15.5.2002 IZRAČUN TOPLOTNIH KARAKTERISTIK KONSTRUKCIJE: Sestava zunanjega zidu (zidano s termo malto): • Podaljšana apnena malta - debeline 2,5 cm • Opečni blok - Goroterm 39 - debeline 39cm • Toplotna izolacija - debeline 4 cm • Toplotno izolacijski omet - debeline 2 cm Z upoštevanjem notranje računske temperature 20 °Cin zunanje računske temperature -5 °C, ter pri notranji računski vlažnosti 65% in zunanji računski vlažnosti 90% ima taka konstrukcija zidu toplotno prehodnost 0,456 W/m2Kinje manjša • od največje dovoljene toplotne prehodnosti, ki znaša 0,600 W/m2K. ^ Dobrodošli na sejmu Dom v Ljubljani, hala C. ; f f I in Goro term 39 Prijeten za bivanje. ifjf t- PREDNOSTI: • Odlični naravni bivalni pogoji (idealna mikroklima) • Visoka akumulacija toplote • Majhna poraba energije za ogrevanje Minimalna toplotna nihanja Odlična parodifuzija - propustnost vodne pare Goriške P opekarne www.go~opekarne.si Obrazi Mihaele Tihelj V vipavski enoteki bo drevi predstavitev pesniških zbirk Mihaele M. Tihelj - V dlani sonca in Svetlobni biser. Mihaela je v teh dneh zelo dejavna, saj je v avli ajdovske kinodvorane na ogled njena razstava slik, s še neobjavljenimi pesmimi pa je sodelovala tudi na literarnem maratonu Rdeča jabolka. T Vsestranska Mihaela Tihelj se aj-V dovskemu občinstvu tokrat predstavlja z - Obrazi. Dela so nastala v letih 2003 - 2005, v obdobju, ko je v sicer prevladujočo spontano lirično in abstraktno izpoved spet Vdrla' figuralika. »Vsakodnevno srečevanje z ljudmi in upodabljanje nekoga z ulice se prepleta v lirično formo, v obrazih, kijih izrisuje, poizkuša ujeti vsebnost čarnega trenutka, ki ga kot senzibilna umetnica zazna,« beremo v spremnem besedilu k razstavi. Skratka, Mihaela M. Tihelj se rada spogleduje z obrazi, ki v vsakem trenutku niso - ali pa morda so - portreti. ep mfM NOVO V AJDOVŠČINI (■mIF trgovina z gospodinjskimi aparati W' m zup W salo: m NA CE: NA AVTOBUSNI POSTAJI V C3 ZUPANČIČEVA 8 SALON KUHINJ V KROMBERKU NA CESTI 25. JUNIJA 13 Oprostite, a moramo vam povedati, da Toyotino kakovost sedaj lahko dobite po izjemni ceni. ELEKIRO masdiinen ...arbeitet mit Ihnen! ...works with you! ...dela z vami! Premium ZAMENJAJTE STARO METLO ZA MODEREN ČISTILNI PRIPOMOČEK Nova linija vrhunskih izdelkov za domačo uporabo 0 , Hidroforna črpalka WPEm 3550/24G Priključna moč: 1300 W/230 V Max. pretok vode: 4.4 m3/h Max. potisna višina 46 m Redna cena: 273,29 EUR Pometalni stroj SWM 1359 Zmogljivost čiščenja: 1350 m2/k Skupna delovna širina: 65o mm Število krtač: 1 zbiralna, 1 centre.!.. Redna cenarl91,36 EUR r v 1.: 1 f | »s Varilni aparat Inverter 185 Nastavljivo območje varjenja: 5-160A Premer MMA elektrode: 1.6-4 mm Generatorska zaščita Redna cena: 817,24 EUR ► v Kompresor E280/10/50 Max. pretok zraka: 280 t/mjn Tlak: 10 bar Moč motorja: 1.8 kW/23o V Redna cena: 420,66 EUR 50% ceneje » r im \ Sesalnik HC 2850 V ' Moč motorja: 1400 W ** Podtlak: 2250 mm/h20 Sesalni pretok: 200 m2/h Redna cena: 290,77 EUR 'N X‘ ) Čistilnik HDEm 2250 Max. tlak: 150 bar Pretok vode: do 500 l/h Priključna moč 2.2 kW/230 V Redna cena: 369,12 EUR Aktivnost velja v času od 1. 10. 2009 do 31.1. 2010 v poslovalnicah Mercator Tehnika s tovrstno ponudbo. Popust se obračuna pri blagajn!; f Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 Latnik * Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina * Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 504 • e-mail: latnik@infoburja.si