CENA 90 DIN Poštnina plačana v gotovini a URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XVII V LJUBLJANI, dne 14. julija 1960 Številka 24 VSEBINA: 148. Uredba o postopku za raziskovanje prilastitev državnih zemljišč in zemljišč bivših agrarnih skupnosti. 149. Uredba o odpravi Uprave za gozdarstvo URŠ. 150. Odlok o določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za tretje trimesečje 1960. 151. Odlok o razdelitvi splošnih stopenj prispevka za socialno zavarovanje na stopnje za posamezne panoge zavarovanja v letu 1960. isa. Odlok o sistemizaciji delovnih mest Sekretariata LRS za kulturo, prosveto in znanost. 153. Odločba o prenehanju Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS. 154. Odločba o ustanovitvi Zavoda LRS za produktivnost dela. 155. Odločba o ustanovitvi Zavoda LRS za zdravstveno in tehnično varnost. 156. Odločba o odpravi Nižje gozdarske šole v Idriji. 157. Odločba o odpravi Vajenske šole v Križevcih pri Ljutomeru. 158. Pravilnik o vrstah ia nalogah zdravstvenih strokovnih enot v bolnicah. Odloki ljudskih odborov: 90. Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1960. 9L Odlok o spremembi odloka o proračunu okraja Celje za leto 1960. 92. Odlok o obveznem zdravstvenem pregledu prosvetnih uslužbencev v okraju Celje. 93. Odlok o določitvi krajev, ki se štejejo za vasi, kjer ima učno in vzgojno osebje, ki dela na šolah in vzgojnih zavodih, pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva v okraju Kranj. 94. Odlok o določitvi krajev po točki 11/1 republiškega odloka o posebnem dodatku za učno In vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih v okraju Kranj. 95. Odlok o obveznih zdravstvenih pregledih prosvetnih delavcev v okraju Novo mesto. 148. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi 51. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (Uradni list LRS, št. 17-72/59) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije UREDBO 0 postopku za raziskovanje prilastitev državnih zemljišč iu zemljišč bivših agrarnih skupnosti 1. člen Po določbah te uredbe se preiščejo do zdaj ne-ODravnani primeri prilastitev državnih zemljišč ter Primeri prilastitev in samovoljnih delitev zemljišč bivših, agrarnih in podobnih premoženjskih skupnosti y nadaljnjem besedilu: bivše agrarne skupnosti), izvršenih do 6. aprila 1941. 2. člen Za prilastitev po tej uredbi se šteje vsaka sa-inbvoljna in nemotena zaposedba državnega zemljišča 1 zemljišča bivše agrarne skupnosti, izvršena pred b- aprilom 1941. Za samovoljno delitev zemljišč bivše agrarne t u'.?2 003*’ se šteje vsaka dejanska nemotena delitev , zemljišč med udeleženci bivše agrarne skupno-,1’ , kila opravljena na podlagi zakonitega po-°Pka pred 6. aprilom 1941. 3. člen Prilaščena oziroma samovoljno deljena zemljišča iz 2. člena te uredbe se praviloma priznajo v last njihovim dosedanjim posestnikom in se vpišejo v zemljiški knjigi na njihovo ime. 4. člen Ne priznajo se prilastitve in samovoljne delitve državnih zemljišč oziroma zemljišč bivših agrarnih skupnosti: a) če ležijo sredi zemljišča, ki je splošno ljudsko premoženje; b) če so na poti komunikacijam; c) če »o glede na krajevne razmere prevelike. Zemljišče, ki se po prejšnjem odstavku ne prizna v last njegovemu dosedanjemu posestniku, se odvzame in postane splošno ljudsko premoženje, in sicer v primeru iz točke a) v celoti, v primeru iz točke b) tisti del, ki je na poti komunikacijam, v primeru iz točke c) pa del, ki presega površino iz 6. člena, i 5. člen Šteje se, da je prilaščeno zemljišče oziroma zemljišče pridobljeno s samovoljno delitvijo na poti komunikacijam, če je sestavni del cestnega zemljišča javne ceste, če leži na območju, na katerem je začasno prepovedana vsaka gradnja zaradi nameravane graditve ali rekonstrukcije pomembnejše ceste po 16. členu uredbe o varstvu javnih cest (Uradni list LRS, št. 41-134/53), če je bilo do dneva, ko začne veljati ta uredba, predvideno v potrjenem investicijskem programu oziroma projektu, da se tako zemljišče uporabi za graditev javne ceste ali če bi priznanje lastnine prilaščenega zemljišča sicer oviralo javni promet. 6. člen Za prevelika se štejejo: 1. a) prilaščena državna zemljišča, katerih obdelovalna površina skupno z drugimi obdelovalnimi zemljišči posestnika meri več kakor 5 ha, pri vrtnarskih zemljiščih in zemljiščih z intenzivno kulturo v bližini večjih mest pa več kakor 2 ha; b) prilaščeni državni gozdovi in državna gozdna zemljišča, katerih površina skupno z drugimi gozdovi ali gozdnimi zemljišči posestnika meri v negozdnih predelih več kakor 2 ha, v gozdnih predelih pa več kakor 5 ha. Za gozdne predele se štejejo območja tistih občinskih ljudskih odborov, kjer zavzemajo gozdovi in gozdna zemljišča najmanj 45 % celotne površine; 2. prilaščena in samovoljno deljena zemljišča bivših agrarnih skupnosti, če ta zemljišča skupno z ostalimi posestnikovimi zemljišči presegajo zemljiški maksimum, določen po veljavnih agrarnih zakonih. 7. člen Omejitve iz zgornjih členov ne veljajo Za tista prilaščena ali samovoljno deljena zemljišča, ki so jih sedanji posestniki s svojimi posestnimi predniki pri-posestvovali po načelih državljanskega prava do 6. aprila 1941. 8. člen Ce se prilaščena ali samovoljno deljena zemljišča ne priznajo v lastnino, sme posestnik ob svojih stroških pospraviti v tistem letu plodove, odstraniti zgradbe, naprave in dolgoletne nasade, ki jih je postavil posestnik ali njegov prednik in to v roku, ki mu ga določi za finance pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. Ce se posestnik ne posluži te pravice ali če narekujejo splošne družbene koristi, da preidejo zgradbe, naprave in dolgoletni nasadi v družbeno lastnino, postanejo ti predmeti družbena lastnina, posestniku pa se prizna odškodnina. Vrednost zgradb, naprav in dolgoletnih nasadov se ugotovi po predpisih o določanju odškodnine za razlaščena zemljišča. Odškodnino plača tisti organ, ki je zgradbe, naprave in dolgoletne nasade prevzel v upravljanje ozi roma v uporabo. 9. člen Državni organ, zavod ali organizacija, ki bi bila pristojna za upravljanje ali gospodarjenje s prilašče-nim ali samovoljno deljenim zemljiščem, katero se ne bi smelo po 4. členu te uredbe priznati dosedanjim posestnikom, mora čimprej ugotoviti ta zemljišča, sestaviti o tem prijavo in jo najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi te uredbe poslati za finance pristojnemu upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju leže ta zemljišča oziroma njihov pretežni del, s predlogom za uvedbo postopka za preiskavo prilastitve. S posebnim razpisom opozori pristojni občinski ljudski odbor v poštev prihajajoče interesente, da ugotove posamezne prilastitve oziroma samovoljpe delitve zemljišč in da vlože zgornje prijave. 10. člen Prijava iz zgornjega člena mora obsegati označbo prijavitelja, katastrske in zemljiškoknjižne podatke zadevnih zemljišč, pri bivši agrarni skupnosti tudi ime te skupnosti, podatke o posameznih posestnikih teh zemljišč, zlasti ime, priimek, poklic in bivališče, podatke o času, načinu in temelju zaposedbe teh zemljišč, pri bivših agrarnih skupnostih tudi podatke o morebitni delitvi zemljišč in predlog, da se te prilastitve ne priznajo, marveč se ta zemljišča priznajo v last splošnega ljudskega premoženja v upravi ali v uporabi prijavitelja, kakor tudi razloge za ta predlog. 11. člen Po prejemu prijave uvede za finance pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora upravni postopek s tem, da pregleda vložene prijave in pribavi morebiti manjkajoče podatke. Nato razpiše ustno obravnavo, na katero povabi prijavitelja, dosedanjega posestnika in po potrebi tudi priče. Na obravnavi se potem te osebe zaslišijo o tem, kdaj in na kakšni osnovi je prišel sedanji posestnik v posest zemljišč, pri zemljiščih bivših agrarnih skupnosti tudi o tem, če so se ta zemljišča delila ali ne, in če se uživajo zdaj posamezno ali skupno. Po potrebi se izvedejo še nadaljnji dokazi z listinami itd., da se tako doženejo vse okolnosti, ki so pravnopomembne za rešitev zadeve. Obenem je treba tudi Ugotoviti, ali obstojajo po tej uredbi predvidene omejitve za priznanje lastnine dosedanjim posestnikom. 12. člen Na podlagi izvedenega upravnega postopka izda pristojni upravni organ odločbo, ki mora poleg splošnih sestavin uptravnfe odločbe obsegati: 1. zemljišča, ki so predmet postopka, z navedbo zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov ter z navedbo zemljiškoknjižnega lastnika, pri zemljiščih bivših agrarnih skupnosti tudi ime te skupnosti; 2. izrek, katera od teh zemljišč se priznajo v last splošnega ljudskega premoženja, z navedbo državnega organa, zavoda oziroma organizacije pristojne za upravljanje teh zemljišč ter nalog posestniku teh zemljišč, da jih mora izročiti pristojnemu državnemu organu, zavodu oziroma organizaciji, kot tudi v katerem roku mora zemljišče izročiti; 3. če so nd teh zemljiščih plodovi, zgradbe, naprave in dolgoletni nasadi, določitev roka, v katerem mora posestnik na svoje stroške odstraniti zgradbe, naprave in dolgoletne nasade ali pospraviti plodove oziroma določitev, da postanejo te zgradbe, naprave in dolgoletni nasadi družbeno premoženje, določitev odškodnine in roka, v katerem mora biti odškodnina plačana, kakor tudi kdo je dolžan odškodnino plačati (8. člen). 13. člen Proti odločbam, izdanim po 12. členu te uredbe, je dopustna pritožba na Državni sekretariat za finance LRS v 15 dneh po vročitvi. 14. člen Po pravnomočnosti odločb izvede pristojni upravni orj^an okrajnega ljudskega odbora te odločbe v katastru i«, zemljiški knjigi. 15. člen Kolikor ni v tej uredbi drugače določeno, se ^ tem postopku uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. 16. člen Primeri prilastitev državnih zemljišč in prilastitev ter samovoljnih delitev zemljišč bivših agrarnih skupnosti, obravnavani po tej uredbi, morajo biti končani do 31. decembra 1963. 17. člen Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Državni sekretariat za finance LRS. 18. člen Gospodarska organizacija, ki ne prijavi prilastL tve v določenem roku po 9. členu te uredbe, se kaznuje zaradi gospodarskega prestopka z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev. Hkrati z gospodarsko organizacijo se kaznuje tudi odgovorni uslužbenec te organizacije z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev. Odgovorni uslužbenec državnega organa oziroma zavoda, ki ne prijavi prilastitve v določenem roku p0 9. členu te uredbe, se kaznuje disciplinsko. 19. člen Ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o organih in postopku za preiskanje prilastitev državnih zemljišč, ledin in zemljišč bivših agrarnih skupnosti (Uradni list LRS, št. 12-66/49). 20. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v > Uradnem listu LRS«. St. 01-821/2-60 Ljubljana, dne 22. junija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 149. Na podlagi 8. člena zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, številka 13-45/36) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije UREDBO o odpravi Uprave za gozdarstvo LRS 1. člen Odpravi se Uprava za gozdarstvo LRS. 2. člen Zadeve iz delovnega področja Uprave za gozdarstvo LRS prevzame Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. 3. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem Lstu LRS«. St. 0t-430/3-60 Ljubljana, dne 1. julija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 150. Na podlagi 110,, 111. in 112. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18-171/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ODLOK o določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za tretje trimesečje 1960 I Občinski ljudski odbori določijo na svojem, območju akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za čas od 1. julija do 30. septembra 1960 v višini najmanj 25 % (petindvajset odstotkov) od dohodnine in občinske doklade, ki je bila odmerjena kmetijskim gospodarstvom za leto 1960. H Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 01-460/3-60 Ljubljana, dne 22. junija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 151. Na podlagi drugega odstavka 1. točke odloka o razdelitvi splošnih stopenj prispevka za socialno zavarovanje na stopnje za posamezne panoge zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22-399/59) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije na predlog skupščine Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije ODLOK o razdelitvi splošnih stopenj prispevka za socialno zavarovanje na stopnje za posamezne panoge zavarovanja v letu 1960 I Splošne stopnje prispevka za socialno zavarova- nje se v letu 1960 razdelijo takole: 1. Splošna stopnja 22% se razdeli: a) za zdravstveno zavarovanje 8,50% b) za dolgoročna zavarovanja 13,33% c) za oskrbnino oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju, in za posredovanje dela 0,15 % č) za potrebe Zveznega zavoda za socialno zavarovanje 0,02 % 2. splošna stopnja 20% se razdeli: a) za zdravstveno zavarovanje 8,50 % b) za dolgoročna zavarovanja 11,33 % c) za oskrbnino oseb, ki začasno niso v delovnem razmerju, in za posredovanje dela 0,15 % č) za potrebe Zveznega zavoda za socialno zavarovanje ^,02 % II Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 01-846/2-60 Ljubljana, dne 22. junija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko L r. Boris Kraigher L r. 152. Na podlagi 25. člena zakona o javnili uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 55-662/1959) v zvezi s 37. členom uredbe o organizaciji in delu Sveta za kulturo in prosveto LRS ter 22. členom uredbe o organizaciji in delu Sveta -za znanost LRS (Uradni list LRS, št. 18-97/ /1959) izdaja. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK o sistemizaciji delovnih mest Sekretariata LRS za kulturo, prosveto in znanost I V Sekretariatu LRS za kulturo, prosveto in znanost je 57 delovnih mest uslužbencev. II Delovna mesta in najnižji nazivi, ki so določeni za posamezna delovna mesta po 25. členu zakona o javnih uslužbencih so: 1. sekretar 2. pomočnik sekretarja 3. tajnica pisarniški referent ■> Strokovne skupine 4.-8. 5 samostojnih svetni- kov — vodje skupin svetnik 9.-18. 10 sodelavcev 9 referentov I. vrste 1 referent II. vrste Oddelek za splošne zadeve 19. 1 načelnik višji referent L vrste 20. 1 administrator pisarniški referent 21. 1 vodja računom vodstva računski referent 22.-25. 4 računovodski uslužbenci računovodja 26. 1 ekonom računovodja 27. 1 vodja pisarne pisarniški referent 28.-29. 2 pisarniška usluž- benca pisarniški referent 30,—31. 2 pisarniška usluž- benca pomožni pis. referent ,32. 1 stenograf stenograf 33.-34. 2 strojepisca Ib strojepisec Ib 35. 1 strojepisec strojepisec II 36.-37. 2 pomožna, usluž- benca — kurirja pomožni uslužbenec IH Imenovanja in» napredovanja uslužbencev so možna samo v nazive tiste vrste, ki je pri posameznih delovnih mestih določena z najnižjim nazivom. Na delovnih mestih samostojnih svetnikov, načelnika in strokovnih referentov lahko uslužbenci zadržijo naziv uslužbencev prosvetnih, znanstvenih in kulturnih zavodov po 154. in 200. členu zakona o javnih uslužbencih. V Ta odlok velja takoj. St. 01-82/3-60 Ljubljana, dne 1. julija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko L r, Boris Kraigher L r. 133. Na podlagi 48. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426 53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske re-J publike Slovenije ODLOČBO o prenehanju Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS 1 Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS preneha s svojim poslovanjem z dnem 30. junija 1960. 2 Vsa osnovna in obratna sredstva ter vse pravice in obveznosti Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS se prenesejo deloma na novoustanovljeni Zavod LRS za produktivnost dela in deloma na novoustanovljeni Zavod LRS za zdravstveno in tehnično varnost, in sicer s tistim delom, ki se nanaša na delovno področje novoustanovljenih zavodov. 3 Razdelitev vseh sredstev ter pravic in obveznosti Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS na novoustanovljena zavoda opravi posebna komisija, ki jo imenuje sekretar za delo. Razdelitev sredstev potrdi Sekretariat Izvršnega sveta za delo. 4 Uslužbenci in delavci Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS preidejo v novoustanovljena zavoda glede na njihovo strokovnost in na delovno področje posameznega zavoda po medsebojnem sporazumu obeh zavodov: kolikor do sporazuma ne pride, odloči komisija iz 3. točke. 5 Ta odločba začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-915/2-60 Ljubljana, dne 1. julija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: * Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 154. Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/55) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o ustanovitvi Zavoda LRS za produktivnost dela 1 Ustanovi se Zavod LRS za produktivnost dela (v nadaljnjem besedilu: zavod) kot samostojen zavod. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2 Zavod proučuje splošne pogoje razvoja in merjenja produktivnosti dela v Ljudski republiki Sloveniji. Te naloge opravlja zavod zlasti s tem, da: — proučuje ter strokovno pomaga gospodarskim organizacijam pri uvajanju metod za merjenje produktivnosti dela; — proučuje in nudi gospodarskim organizacijam strokovno pomoč pri uvajanju sodobnih metod organizacije dela; — proučuje in nudi gospodarskim organizacijam strokovno pomoč pri izgrajevanju sistemov delitve sredstev za osebne dohodke s stališča produktivnosti dela; — proučuje probleme psihologije in sociologije dela v gospodarskih organizacijah s stališča produktivnosti dela. 3 Pri izvrševanju svojih nalog sodeluje zavod neposredno z gospodarskimi organizacijami, s pristojnimi državnimi organi, družbenimi organizacijami ter z znanstvenimi in podobnimi zavodi doma in v tujini. 4 Pristojnim državnim organom, družbenim organizacijam in zavodom posreduje zavod ugotovitve in dosežke s področij svoje dejavnosti v obliki analiz, poročil in podobno. Gospodarskim organizacijam prenaša zavod svoje ugotovitve in dosežke s tem. da jim nudi neposredno strokovno pomoč pri izvajanju ustreznih ukrepov za rešitev posameznih problemov s področja dejavnosti zavoda, oziroma s tem, da jim v drugih oblikah, kot n. pr. s strokovno usposobitvijo ustreznih kadrov, z izdajanjem raznih strokovnih publikacij in podobno pomaga pri zboljšanju organizacije dela. 5 Sredstva zavoda so sredstva, ki jih dobi zavod Ua podlagi 2. in 5. točke odločbe o prenehanju Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS (Uradni list LRS, št. 24-153/60) ter druga sredstva, Li jih zavod pridobi med poslovanjem. 6 Dohodki zavoda so plačila za opravljene storitve, jih zavod izvršuje po naročilu državnih organov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov na Podlagi poprejšnje pogodbe. Za določena znanstvena raziskovanja ali naloge splošnega družbenega pomena lahko dobiva zavod tudi dotacije. 7 Zavod ima tele sklade: — sklad obratnih sredstev, — sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev ter za velika popravila, — sklad za raziskovalno delo, — sklad skupne" porabe, — rezervni sklad. Način formiranja in uporabe skladov se določi s pravili zavoda. 8 Zavod je pravna oseba. Zavod ima svoja pravila. Pravila sprejme upravni odbor, Sekretariat Izvršnega sveta za delo pa jih potrdi v soglasju z Državnim sekretariatom za finance LRS in s Sekretariatom Izvršnega sveta za občo upravo. 9 Uslužbenci in delavci zavoda se nagrajujejo po delu. Za nagrajevanje po delu ima zavod poseben' pravilnik, ki ga sprejme upravni odbor zavoda s pritrditvijo Izvršnega sveta. ✓ 10 Organa zavoda sta upravni odbor in direktor. Upravni odbor ima predsednika in 16 članov. Predsednika in 12 članov imenuje Izvršni svet, tri člane pa izvoli delovni kolektiv izmed sebe. Direktor zavoda je po svojem položaju član upravnega odbora. 11 Direktorja zavoda imenuje in razrešuje Izvršni svet. Direktor neposredno vodi zavod in ima druge pravice in dolžnosti po veljavnih predpisih. 12 Zavod ima strokovni svet kot posvetovalni organ upravnega odbora in direktorja. Sestava in naloge strokovnega sveta se predpišejo s pravili zavoda. 13 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Sekretariat Izvršnega sveta za delo. 14 Ta odločba začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-746/3-60 Ljubljana, dne 1. julija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 155. Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o ustanovitvi Zavoda LRS za zdravstveno in tehnično varnost 1 Ustanovi se Zavod LRS za zdravstveno in tehnično varnost (v nadaljnjem besedilu: zavod) kot samo- , stojen zavod. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2 Zavod ima tele naloge: 1. na področju zdravstvenega varstva proučuje vprašanja komunalne higiene v industriji, opravlja detekcijo in dispanzersko dejavnost, opravlja indu-strijsko-toksikološke meritve mikroklime na delovnih mestih ter proučuje vprašanja zaščite pred ionizirajočim sevanjem; 2. na področju tehničnega varstva proučuje organizacijo delovnih mest s stališča varnosti pri delu, proučuje primernost sredstev za osebno varnost delavcev ter vodi register teh sredstev; 3. proučuje psihološke, fiziološke in tehnične elemente varnosti v prometu, zlasti v cestnem prometu: 4. proučuje vprašanja varnosti v gospodinjstvih s posebnim poudarkom na varstveno vzgojo glede uporabe tehničnih gospodinjskih pripomočkov; 5. proučuje vprašanja s področja fiziologije dela ter industrijske psihologije v gospodarskih organizacijah s stališča varnosti pri delu. 3 Zavod opravlja naloge, naštete v 2. točki te odločbe, z namenom, da: — nudi usluge gospodarskim organizacijam in ustanovam pri odpravijanju ugotovljenih pomanjkljivosti v organizaciji delovnih mest; — odkriva vzroke pomanjkljivega zdravstvenega in tehničnega varstva na tistih, področjih, kjer vzroki obratnih poškodb in poklicnih obolenj še niso dovolj dognani ter predlaga ukrepe za njihovo odpravljanje; — predlaga na podlagi svojih ugotovitev in dosežkov proučevanja pristojnim državnim organom in družbenim organizacijam ukrepe za izboljšanje zdravstvenega in tehničnega varstva; — organizira splošno varstveno in zdravstveno vzgojo proizvajalcev in ostalega prebivalstva. 4 Pri izvrševanju svojih nalog sodeluje zavod neposredno z gospodarskimi organizacijami, s pristojnimi državnimi organi, družbenimi organizacijami ter z znanstvenimi in podobnimi zavodi donja in v tujini. 5 Gospodarskim organizacijam prenaša zavod svoje ugotovitve in dosežke s tem, da jim nudi neposredno strokovno pomoč pri izvajanju ustreznih ukrepov za rešitev posameznih problemov s področja dejavnosti zavoda, oziroma s tem, da jim v drugih oblikah, kot n. pr. s strokovno usposobitvijo ustreznih kadrov, z izdajanjem raznih strokovnih publikacij in podobno, pomaga pri zboljšanju organizacije dela. Pristojnim državnim organom, družbenim organizacijam in zavodom posreduje zavod ugotovitve in dosežke s področij svoje dejavnosti v obliki analiz, poročil in podobno. Splošno varstveno in zdravstveno vzgojo izvaja zavod s tem, da organizira ustrezne tečaje, seminarje, vzgojno propagandne akcije in podobno. 6 Sredstva zavoda so: — sredstva, ki jih dobi zavod na podlagi 2. in 3. točke odločbe o prenehanju Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS (Uradni •list LRS, št. 24-153/60); — sredstva, ki jih dobi zavod na' podlagi prenosa pripadajočega dela sredstev Centralnega higienskega zavoda; — druga sredstva, ki jih pridobi zavod med poslovanjem. ■ 7 Dohodki zavoda so plačila za opravljene storitve, ki jih zavod izvršuje po naročilu gospodarskih in družbenih organizacij ter državnih organov in zavodov na podlagi poprejšnje pogodbe. Za določena znanstvena raziskovanja ali naloge splošno družbenega pomena lahko dobiva zavod tudi dotacije. 8 Zavod ima tele sklade: — sklad obratnih sredstev, — sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev ter za velika popravila, — sklad za raziskovalno delo, — sklad skupne porabe, — rezervni sklad. Način formiranja in uporabe skladov se določi s pravili zavoda. 9 Zavod je pravna oseba. Zavod ima svoja pravila. Pravila sprejme upravni odbor zavoda, Sekretariat Izvršnega sveta za delo pa jih potrdi v soglasju z Državnim sekretariatom za finance LRS in s Sekretariatom Izvršnega sveta za občo upravo. ; 10 Uslužbenci in delavci zavoda se nagrajujejo po delu. Za nagrajevanje po delu ima zavod poseben pravilnik, ki ga sprejme upravni odbor zavoda s pritrditvijo Izvršnega sveta. M Organa zavoda sta upravni odbor in direktor. Upravni odbor ima predsednika in 14 članov. Predsednika in 10 članov imenuje Izvršni svet, tri člane pa izvoli delovni kolektiv izmed sebe. Direktor zavoda je po svojem položaju član upravnega odbora. 12 Direktorja zavoda imenuje in razrešuje Izvršni svet. Direktor neposredno vodi zavod in ima druge pravice in dolžnosti po veljavnih predpisih. 13 Zavod ima strokovni svet kot posvetovalni organ upravnega odbora in direktorja. Sestav in naloge strokovnega sveta se predpišejo s pravili zavoda. 14 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Sekretariat Izvršnega sveta za delo. 15 Ta odločba začne Veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 01-747/5-60 Ljubljana, dne 1. julija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 156. Na podlagi tretjega odstavka S19. člena splošnega rakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, štev. 28-535/58) in na predlog okrajnega ljudskega odbora Gorica izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o odpravi Nižje gozdarske šole v Idriji 1 Z 31. avgustom 1960 se odpravi Nižja gozdarska šola v Idriji. 2 Ta odločba velja takoj. Št. 01-892/2-60 Ljubljana, dne 22. junija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 157. Na podlagi tretjega odstavka 119. člena splošnega 2akona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) in predlog okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske r®publike Slovenije ODLOČBO ° odpravi Vajenske šole v Križevcih pri Ljutomeru 1 Z 31. avgustom 1960 se odpravi Vajenska šola v Rriževcih pri Ljutomeru. 2 Ta odločba velja takoj. St. 01-888/2-60 Ljubljana, dne 22. junija 1960. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Pfcter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 158. Na podlagi 39. in 65. člena zakona o bolnicah (Uradni list LRS, št. 21-94/56) izdaja Svet za zdravstvo LRS PRAVILNIK o vrstah in nalogali zdravstvenih strokovnih enot v bolnicah x 1. člen Vsaka bolnica ima tele temeljne zdravstvene strokovne enote: oddelke, ambulante in strokovne enote za skupne potrebe bolnice. Oddelki imajo lahko odseke in specialistične ambulante. 2. člen V splošnih bolnicah se lahko ustanovijo oddelki ob pogojih iz 35. člena zakona o bolnicah za vse tiste, panoge zdravstva in za vse tiste vrste bolezni, za katere je po načelih sodobnega zdravstva in posebnosti obolenj to potrebno. V specialnih bolnicah se lahko ustanovijo posebni oddelki tudi za /bolnike z drugimi boleznimi (n. pr. v bolnicah za duševne bolezni ali v otroških bolnicah — oddelki za tuberkulozne bolnike). V splošni bolnici mora imeti oddelek praviloma vsaj 40 postelj, v specialni bolnici pa vsaj 70 postelj ter najmanj 5 zdravstvenih strokovnih uslužbencev; za ustanovitev oddelka pa morajo biti izpoinjeai tudi drugi pogoji za samostojno strokovno in upravno delovanje oddelka. 3. člen V oddelku se lahko ustanovi odsek praviloma samo za sorodne bolezni z delovnega področja oddelka ne glede na to, ali je za te bolezni mogoča specializacija zdravnikov ali ne (n. pr. v internem oddelku — odsek za nalezl jive bolezni ali odsek za tuberkulozo ali odsek za revmatična obolenja in podobno). V vseh bolnicah se lahko ustanovijo odseki tudi glede na spol in starost bolnikov ter glede na število postelj (moški, ženski in otroški odseki bolnic). Odsek se lahko ustanovi v oddelku, kadar ni pogojev za ustanovitev posebnega oddelka po prejšnjem členu. Odsek mora imeti praviloma najmanj 20 postelj in vsaj tri strokovne zdravstvene uslužbence. 4. člen Vsaka bolnica mora imeti praviloma sprejemno ambulanto. Ambulanta ima nalogo: 1. da pregleduje nove bolnike in odloča v sodelovanju z ustreznim oddelkom o njihovem sprejemu oziroma odklonitvi njihovega sprejema v bolnico ter poskrbi za sprejem bolnikov v ustrezni oddelek; 2. da daje prvo zdravniško pomoč vsakomur, ki išče takšno pomoč v bolnici. 5. člen Specialistične ambulante se ustanovijo pri oddelkih praviloma v vseh večjih bolnicah. Specialistična ambulanta opravlja tele naloge: 1. pregleduje in zdravi bolnike, ki jih pošiljajo v ambulanto oddelki ali odseki bolnice, ter opravlja kontrolne preglede iz bolnice odpuščenih bolnikov; 2. pregleduje in' ambulantno zdravi bolnike, ki jih pošiljajo z napotnico v ambulanto drugi zdravstveni zavodi ali zdravniške komisije, če bolnica nima ža to posebne specialistične ambulante; 3. opravlja lahko tudi druge naloge z delovnega ' področja oddelka. Specialistična ambulanta lahko tudi neposredno sprejema bolnike, če je tako določeno s pravili bolnice. 6. člen Za skupne potrebe oddelkov, odsekov in ambulant ima bolnica zlasti tele strokovne enote: 1. bolnično lekarno oziroma lekarniško postajo, 2. rentgenski oddelek, 5. diagnostične laboratorije, . 4. oddelek za fizikalno terapijo in rehabilitacijo, 5. oddelek (postajo) za transfuzijo krvi, 6. higiensko službo, 7. prosekturo, 8. socialno službo, 9. strokovno -knjižnico. Druge strokovne enote (n. pr. posebna dietična kuhinja, reševalna postaja, zobna ambulanta, odsek za dezinfekcijo in podobno) se lahko ustanovijo le tedaj, če to terjajo posebne potrebe in razmere v bolnici in če s tem soglaša organ, pristojen za zadeve in naloge bolnice. 7. člen Strokovne enote za skupne potrebe iz prejšnjega člena so posebne organizacijske enote bolnice le tedaj, če dejansko opravljajo svoje delo za več oddelkov, odsekov in ambulant, niso pa posebne organizacijske enote bolnice, če poslujejo pri vseh ali samo pri posameznem oddelku, odseku ali ambulanti kot njihove stalne strokovne službe. 8. člen Bolnična lekarna oziroma lekarniška postaja posluje* po določbah navodila za izvrševanje zakona o lekarniški službi (Uradni list LRS, št. 8-50/56). 9. člen Rentgenski oddelek opravlja rentgenske preglede, rentgenska slikanja in rentgensko terapijo, vodi o tem predpisano dokumentacijo in sestavlja izvide ter opravlja vse s tem delom zvezana tehnična in laboratorijska opravila. Rentgenski oddelek opravlja svoje delo po strokovnih znanstvenih načelih in po posebnih nalogih zdravnikov, ki pošiljajo bolnike na preglede, slikanja in zdravljenje. Vsi prostori in osebje oddelka morajo biti zavarovani po posebnih predpisih o tehničnih in varnostnih ukrepih pri delu z rentgenom- 10. člen Diagnostični laboratorij v bolnici opravlja biokemijske, serobakteriološke in druge laboratorijske preiskave po strokovnih znanstvenih načelih. Večji oddelki bolnice imajo lahko tudi priročne oziroma specialne laboratorije za potrebe oddelka. Laboratorij mora voditi natančno dokumentacijo in evidenco o opravljenih preiskavah, pregledanih bolnikih in o materialu tako, da je izključena vsaka zamenjava in da se preiskave po nepotrebnem ne ponavljajo. 11. člen Oddelek za fizikalno terapijo in rehabilitacijo zdravi in rehabilitira bolnike s fizioterapevtskimi sredstvi, z okupacijsko terapijo in z drugimi načini rehabilitacije. Ta oddelek lahko opravlja tudi delovno terapijo. 12. člen Oddelek (postaja) za transfuzijo krvi opravlja naloge, ki so določene v posebnih predpisih. Oddelek (postaja) za transfuzijo krvi nadzoruje tudi, kako se ravna s konservirano krvjo in kako se uporablja v oddelkih bolnic, ter skrbi, da se služba opravlja strokovno pravilno. Oddelek (postaja) je neposredno odgovoren za svoje delo šefu zdravniku bolnice, v strokovnih metodoloških zadevah pa dela po navodilih Zavoda LRS za transfuzijo krvi. 13. člen Higienska služba skrbi za potrebne dezinfekcije in dezinsekcije prostorov v bolnici; opravlja dezinfekcije kužnega in sumljivega materiala; skrbi za sežiganje raznih odpadkov; nadzoruje odstranjevanje odpadnih snovi; pregleduje vsaj vsake tri mesece vse tehnične prostore zaradi vzdrževanja higiene; opravlja zdravstveno vzgojno delo med osebjem: predlaga ravnatelju splošne ukrepe za odstranitev higienskih pomanjkljivosti. Če je higienska služba v bolnici organizirana kot posebna strokovna enota, se ustanovi kot njen strokovni organ higiensko-sanitarna komisija; ta ima nalogo, da predlaga ukrepe za preprečevanje infekcij in hišnih epidemij ter ukrepe za izboljšanje higienskih razmer v bolnici. Člane te komisije imenuje šef zdravnik bolnice. Delo higienske službe nadzira predstojnik infekcijskega oddelka bolnice ali od njega pooblaščen zdravnik. Za sežiganje kužnega materiala morajo imeti bolnice posebej za to urejene peči. V septičnih in infekcijskih oddelkih pa se sežiga kužni material v oddelku. f4. člen Prosektura opravlja obdukcije in druge naloge s področja patološke anatomije, sodne medicine in mejnih strok. Prosektura mora biti ustrezno strokovno opremljena ter higiensko (Urejena; v velikih bolnicah ima lahko tudi histološki laboratorij. Zdravnik, ki je ugotovil smrt, mora o tem tako; obvestiti upravo bolnice, mrliča pa spraviti v prosekturo; prosekturi se hkrati pošljejo podatki o bolnikovi identiteti, času, kraju in vzroku smrti ter priloži prepis popisa bolezni; navesti je treba tudi, kakšna naj bo sekcija (klinična ali sodno-medicinska). Javnemu tožilstvu je treba nemudoma prijaviti vse primere smrti v bolnici, če je podan sum kaznivega dejanja, in vse primere smrti v zvezi z zdravniškimi intervencijami. Vsak v bolnici umrli bolnik mora biti obduciran, kolikor ni dovoljena izjema po 53. členu zakona o bolnicah. Obdukcija pa se mora vedno opraviti, če jo je zahteval zdravnik, ki je bolnika zdravil. Pri obdukciji je praviloma navzoč predstojnik ustreznega oddelka ali od njega določeni zdravnik, praviloma pa tudi tisti zdravnik, ki je bolnika zdravil. Obdukcije ne smejo opraviti zdravnik, ki je bolnika zdravil, in zdravniki operacijskih strok. Pri obdukciji se piše zapisnik o poteku in o ugotovitvah obdukcije: v zapisnik se vpiše končni povze- N tek ugotovljenih bolezenskih sprememb. Zapisnik se pošlje oddelku, kjer se je bolnik zdravil, in organu, ki je obdukcijo posebej zahteval. Prosektura vodi evidenco vseh obduciranih mrličev. Uprava bolnice mora v sodelovanju s prosekturo poskrbeti za pokop mrliča, upoštevajoč pri tem tudi želje svojcev. 15. člen V vseh bolnicah z več kot 250 posteljami se mora organizirati socialna služba, lahko pa se organizira ta služba tudi v bolnicah z manj posteljami. Socialna služba v bolnici ima nalogo, da ugotavlja osebne, družinske ter druge socialne in ekonomske bolnikove razmere (n. pr. stanovanjske, zaposlitvene in podobne), ki utegnejo vplivati na obolenje, potek zdravljenja in na bolnikovo zdravje po odpustu iz bolnice, ter posreduje, da se ugotovljene škodljive razmere odpravijo. Socialno službo vodi praviloma strokovno usposobljen socialni delavec ali posebej za to usposobljen zdravstveni delavec (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec). Socialni delavec je odgovoren za svoje delo neposredno šefu zdravniku. Socialni delavec je enakopraven član strokovne skupine, ki obravnava bolnika, in v sodelovanju z zdravniki izdela socialno anamnezo ter po posvetovanju z zdravniki opravlja socialno preventivno delo in socialno terapijo bolnika. Socialni delavec ugotovlja razmere iz drugega odstavka tega člena na podlagi osebnih, družinskih in socialnih anamnez, ki so sestavni del popisa bolezni, s posvetovanji z zdravniki in medicinskimi sestrami, z neposrednim razgovorom z bolnikom in z drugimi podobnimi metodami. Zdravniki in medicinske sestre morajo obveščati socialnega delavca o vseh socialnih in ekonomskih razmerah, ki utegnejo vplivati na bolnikovo zdravje, ter z njim sodelovati pri obravnavanju teli vprašanj. Socialni delavec mora sodelovati s patronažno službo in socialno službo v območju bolnikovega prebivališča ter jima dajati potrebne smernice za zboljšanje socialnih razmer, kolikor utegnejo vplivati na bolnikovo zdravje po odpustu iz bolnice. V ta namen tudi posreduje pri ljudskih odborih oziroma njihovih upravnih organih, pri gospodarskih organizacijah, pri zavodih za socialno zavarovanje, množičnih organizacijah, Rdečem križu in pri drugih organih in organizacijah, ki lahko pomagajo socialnemu delavcu pri ujegovem delu. Posebno pozornost mora socialni delavec posvetiti tistim bolnikom, ki so zaradi neurejenih socialnih razmer prišli ponovno na zdravljenje v bolnico (povratniki). Prav tako kakor socialni delavec mora bolnika v bolnici obravnavati vse zdravstveno osebje ter pri tem upoštevati ujegovo osebnost in socialno okolje, v katerem živi. Ce bolnica' nima posebnega socialnega delavca, se labko naloži drugemu zdravstvenemu delavcu, da poleg dolžnosti na svojem delovnem mestu opravlja tudi naloge socialnega delavca. Bolniki morajo biti na primeren način obveščeni o tem, da ima bolnica socialno službo, in o njenih nalogah. 16. člen Strokovna knjižnica je namenjena sprokovnemu izpopolnjevanju vsega osebja v bolnici. Knjižnico labko uporabljajo z dovoljenjem ravnatelja bolnice tudi zunanji zdravstveni delavci. Strokovna knjižnica vodi evidenco o strokovni literaturi (priročnikih), ki jih imajo oddelki ali druge enote bolnice za stalno uporabo pri svojem delu. Strokovna knjižnica nabavlja strokovne knjige (sisteme, učbenike, priročnike, specialna domača m tuja dela, revije, glasila strokovnih društev) in opozarja nanje prizadeto osebje. Predloge za nabavo knjig lahko daje vse osebje bolnice. Strokovni kolegij odloči, katere knjige se nabavijo, in skrbi, da se nabavljene knjige racionalno uporabljajo za strokovno izpopolnjevanje osebja. Natančne določbe o poslovanju strokovne knjižnice se lahko predpišejo z delovnim redom bolnice. 1?. člen Vse strokovne enote za skupne potrebe oddelkov v bolnici morajo imeti delovni čas, organizacijo in delo prilagojeno potrebam oddelkov tako, da se bolniki v teh enotah ne zadržujejo dalje, kot je potrebno, 18. člen Zp pravilno in smotrno uravnavo dela med vsemi strokovnimi enotmi v bolnici je oj.govoren šef zdravnik bolnice. 19. člen Določbe tega pravilnika se primerno uporabljajo za klinične bolnice v Ljubljani, kolikor imajo v svoj; sestavi podobne strokovne enote; pri tem se šteje posamezna klinika za specialno bolnico. 20. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 07/1-881/20 Ljubljana, dne 24. maja 1960. Svet za zdravstvo LBC Predsednik: Niko Šilih 1. r. Odloki ljudskih odborov ' Na podlagi 1. točke 9. člena in 4. točke 27. člena statuta okraja Ljubljana, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1960 (Uradni list FLRJ, št. 52/59) in določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1960 (Uradni list LRS, št. 2/60) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 4. marca 1960 sprejel DRUŽBENI PLAN okraja Ljubljana za leto 1960 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenga plana za leto 1960 Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1960 se s svojimi osnovnimi nalogami vključuje v izvrševanje plana gospodarskega razvoja okraja Ljubljana za obdobje 1957—1961 ter zveznega in republiškega plana za leto 1960. Na podlagi dosedanjih uspehov, ki se kažejo: v naglem naraščanju industrijske proizvodnje kakor tudi v izrednih uspehih, ki jih je doseglo kmetijstvo, in v večji aktivnosti drugih gospodarskih panog, v velikih investicijskih vlaganjih zadnjih let v osnovna sredstva, v dejanskem večanju osebne porabe in družbenega standarda in ustvarjanju ugodnejših pogojev za nadaljnji razvoj, določa družbeni plan za leto 1960 tele osnovne naloge: 1. čim hitreje povečati obseg proizvodnje v vseh gospodarskih panogah in skušati doseči, da se celotni obseg proizvodnje, ki je določen v družbenem planu gospodarskega razvoja okraja Ljubljana za razdobje 1957—1961, uresniči že v letu 1960. Tej osnovni nalogi mora biti podrejena vsa proizvodna in investicijska politika: 2. doseči večjo proizvodnost v vseh gospodarskih panogah kot osnovni temelj za hitrejši gospodarski razvoj in povečanje življenjskega standarda. Da se doseže večja proizvodnost, je treba racionalneje zaposlovati delovno moč, izboljšati organizacijo dela in izpopolniti sistem nagrajevanja tako, da bo višina osebnega dohodka kar najbolj odvisna od boljšega in uspešnejšega dela posameznika in kolektiva Kot celote; 3. da se zagotovi nenehna rast osebne porabe, je treba zlasti v mestih in industrijskih središčih nadalje razvijati trgovsko mrežo na drobno, večati in izboljševati kapacitete družbene prehrane, širiti in modernizirati storitveno obrt ter v okviru stanovanjskih skupnosti ustanavljati komunalne službe, ki bodo razbremenile delovnega človeka vsakdanjih drobnih skrbi in ustvarile udobnejše življenjske razmere. Poleg tega je treba nadaljevati pospešno zidavo stanovanj ter šolskih, zdravstvenih in komunalnih objektov. Tudi z razporejanjem proračunskih sredstev je treba krepiti razvoj družbnega standarda in večati sredstva za negospodarske investicije in sredstva za hitrejši razvoj šolstva, kulture in zdravstva; 4. investicijska sredstva je treba vlagati talko, da se doseže čimvečji gospodarski učinek. Pri razporejanju investicijskih sredstev, lokalnih, družbenih investicijskih skladov in skladov gospodarskih organizacij je treba zagotoviti spremembo strukture vlaganj v korist negospodarskih investicij in v korist investicij za razvoj tistih panog, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda prebivalstva, to je kmetijstva, trgovine na drobno, gostinstva in turizma ter storitvene obrti. Nadaljevati je treba združevanje sredstev in doseči, da se z njimi krepi enotna ekonomska politika okraja in prispeva h krepitvi komunalnega sistema; 5. v proračunski porabi je potrebno kar najracionalnejše gospodarjenje s sredstvi za potrebe administracije, da bi tako čimveč sredstev sprostili za negospodarske investicije. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Na podlagi povečanega obsega proizvodnje in storitev v letu 1960 se predvideva tole povečanje družbenega bruto proizvoda iz narodnega dohodka: — v milijonih din — tekoče cene Indeksi 1958 1999 1%0 1959/58 1960/99 Družbeni bruto proizvod 204,238.2 230,458.9 257,432.1 114,9 111,7 Narodni dohodek 86,761.9 99,294.5 109,928.2 114,4 110,7 A Pri povečanju družbenega bruto proizvoda udeležene posamezne panoge takole: — v milijonih din — tekoče cene 1958 Celotno gospodarstvo 204,238,2 Industrija 111,614,6 Kmetijstvo 15,534,6 Gozdarstvo 1,894,9 Gradbeništvo 14,697,9 Promet 5,405,6 Trgovina 18,937,5 Gostinstvo 4,427,7 Obrt - 22,168,0 Komunala 7,581,0 Kmetijske zadruge 2,178,6 Predvideno povečanje proizvodnje in storitev bo mogoče doseči le, če bodo gospodarske organizacije izkoristile vse pogoje za razvoj proizvodnje, to se pravi predvsem povečanje delovne storilnosti, boljšo izrabo osnovnih in obratnih sredstev, razvijanje zadružne kooperacije v kmetijstvu, smotrno investiranje, pravilna tarifna politika itd. 3. poglav' Investicije 1. Investicijska delavnost se bo v letu 1960 nua«-ije razvijala po smernicah, ki jih nakazuje perspektivni plan gospodarskega razvoja okraja. 2, Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila za dovršitev že začetih investicij. Indeksi 1959 1960 1959 1969 1958 1959 230,458,9 257,432,1 114,9 111,7 122,383,6 137,294,7 109,6 11242 17,061.1 20,601,0 111,5 120,7 2,003,8 2^61,0 105,7 112,8 18,945,2 20,701,6 128,9 109,3 5,899,6 6,417,7 109,2 108,8 20,817,0 23,170,5 109,9 111,3 4,914,2 5,256,8 111,0 107,0 25,502,3 -27,072,9 115,0 109,7 10,941,0 11.627,8 144,3 106,5 1,991,1 2,128,1 9*1,4 106,9 ki zagotavljajo povečanje proizvodnje, in za pospeše- no razvijanje tistih panog. ki neposredno vplivajo na izboljšanje življenjskih razmer in družbenega stan- darda prebivalstva. Prav posebna skrb bo zato po-svečana graditvi objektov v kmetijstvu in trgovini ter gostinstvu in turizmu, ki zagotavljajo izboljšanje preskrbe in rekreacije, ter zidavi objektov družbenega standarda — stanovanja, komunalne naprave, šole in zdravstvene ustanove. Vsi pristojni organi so posebej dolžni skrbeti, da se bodo razpoložljiva investicijska sredstva uporabila čimbolj ekonomično. 5. Skupna vrednost investicij družbenega sektorja v osnovna sredstva se bodo v letu 1960 v okraju povečala od 25,9 milijard na 32,2 milijarde dinarjev v milijonih din I n de k si 1958 1959 1960 i!*’? 1958 1959 Gospodarske investicije 9.475,1 13,521,5 17,417,8 142,7 128,0 Negospodarske investicije 9,434,6 12,468,1 14,809,0 132.2 119,0 Skupaj 18,909,7 25,989,6 52,226,8 137,4 124,0 S predvidenim vlaganjem bodo investicije, vložene v letih 1957 do 1960, dosegle 86,8 %, od tega v gospodarstvu 83,5%, negospodarske investicije pa 90,9 % vrednost investicij, predvidenih po perspektivnem planu okraja. 4. Po posameznih gospodarskih panogah se predvidevajo v letu 1960 tale investicijska vlaganja: v milijonih din 1959 1960 Indeks vrednost struktura vrednost struktura 1960 1959 195"—1960 persp. 57—61 Industrija 5.435,5 40,2 7.070,6 40.6 130,1 81,0 Kmetijstvo 2.224,0 16,4 3.088,3 17,7 138,9 113,7 Gozdarstvo 197,0 1,5 241,5 1,4 122.6 67,4 Gradbeništvo 881,4 6,5 1.205,0 6,9 156,7 115,2 Promet 745,9 5,5 658,1 3,8 88,2 127,9 Trgovina 1.428,7 10,6 2.185,4 12,5 152,8 65,1 Gostinstvo In turizem 285,3 2.1 768,7 4,4 269,4 73,9 Obrt 710,5 5,3 852,9 4,9 120,1 73,6 Komunala 1.613.5 11,9 1.349,3 7,8 83,6 69,2 Gospodarstvo skupaj 13.521,5 100 17.417,8 100 128,8 83,5 Predvidena sredstva bodo uporabljena predvsem v tele namene: — v industriji za nadaljevanje rekonstrukcij in modernizacijo obratov v kovinski industriji, elektroindustriji, kemični industriji, industriji gradbenega materiala, lesni, papirni, tekstilni, živilski in grafični industriji. Med temi investicijami predvidevamo tudi nekaj novih gradb in večjih rekonstrukcij, katerih realizacija je odvisna od odobritve sredstev iz zveznih kreditov, — v kmetijstvu za pospešeni razvoj živinoreje, predvsem za zidavo hlevov, nabavo živine in mehanizacije v poljedelstvu ter deloma za melioracije, — v gozdarstvu za graditev gozdnih cest, zidavo gozdarskih stavb in mehanizacijo, — v gradbeništvu predvsem za mehanizacijo, — v prometu za nadomestitev dotrajanih kapacitet, — v trgovini predvsem za povečanje mreže in modernizacijo trgovin na drobno v živilski in tekstilni stroki, za zgraditev novih objektov (trg. na debelo, skladišča s kmetijskimi pridelki itd.), za izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki zlasti v mestih in večjih potrošnih središčih, — v gostinstvu in ,turizmu predvsem za povečanja prenočninskih kapacitet, za ureditev in modernizacijo obratov in naprav, kjer so dani pogoji za uspešen razvoj domačega in tujega turizma, — v obrti za povečanje kapacitet storitvene obrti, zlasti za zidavo obrtnih centrov, servisnih obratov v okviru stanovanjskih skupnosti in nabavo moderne opreme — strojev in orodij, tudi iz uvoza. Večja vlaganja v investicije bodo v letu 1960 omogočili novi predpisi o uporabi amortizacijski! skladov za nove investicije, možnosti za povečano uporabo inozemskih posojil in nabavo deviz, povečana sredstva gospodarskih organizacij, stanovanjskih skladov in sredstev LO. 5. Vzporedno s povečanjem investicij v gospodarstvu se bodo povečala investicijska 'vlaganja v negospodarske investicije skupno za 19%. Po posameznih panogah se predvidevajo tale vlaganja: v milijonih din .V- . 1959 1960 Indeks 1960 1957-60 1959 1957-61 Stanovanjska dejavnost 5.936,6 7.117,8 119,9 85,5 Komunalna dejavnost 2.305,1 2.064.0 89,5 89,6 Šolstvo, kultura in znanost 1.865,8 2.728,4 146.2 84,7 Zdravstvo 870,0 1.438,0 165,5 98,8 Socialno varstvo 69,8 62,6 89,7 160,5 Telesna kultura in drugo 259,3 309,0 119,2 — Družbeni standard 11.306,6 13.719,8 121,5 89,4 Državna uprava , 1.161,5 1.089,2 93,8 107,9 Negospodarske investicije skupaj 12,468,1 14.809,0 119,0 90,9 Ta vlaganja zagotavljajo' predvsem nadaljnje povečanje stanovanjske izgradnje. Z vlaganjem v komunalno delavnost se nadalje razvijajo vse komunalne službe (vodovod, kanalizacija itd.). Zlasti dajemo poudarek rekonstrukciji cestnega omrežja (dohodne ceste v Ljnbljano, zasavska cesta, ki zbližuje zasavske revirje z Ljubljano, ter povezava s turističnimi in izletniškimi točkami). V šolstvu in znanosti se nadalje povečuje tempo izgraditve osnov, šolstva, nadaljuje se zidava nedokončanih objektov strokovnih šol. Z investicijami v kulturi se pričenja rekonstrukcija objektov Slovenskega narodnega gledališča. V zdravstvu pričenjamo zidavo novih bolniških kapacitet v Kočevju in Trbovljah ter s I. etapo zidave mestne bolnišnice v Ljubljani, V fizkulturi nadaljujemo zidavo objektov, ki bodo omogočili množično udejstvovanje v športu. 6. Za izpolnitev predvidenih nalog investicijske izgraditev je treba: — zagotoviti razpoložljiva sredstva predvsem za tiste investicije, katerih realizacija bo najhitreje zagotovila povečanje kapacitet v proizvodnji in za potrebe družbenega standarda, — vsi odgovorni organi naj poskrbe za pravočasno izdelavo potrebne dokumentacije, kar je eden izmed osnovnih pogojev za izpolnitev nalog predvidenega plana. Pri tem morajo svoje naloge izpolniti predvsem urbanistične ustanove in projektantske organizacije s pravočasno pripravo lokacij in kvalitetno izdelavo programov ter projektov, — še nadalje je treba pripravljati programe za rekonstrukcijo in modernizacijo podjetij, zlasti z uvajanjem avtomatizacije in uporabo elektronske tehnike. — občinski ljudski odbori, pristojne zbornice, drugi organi in organi delavskega samoupravljanja naj stalno spremljajo izvajanje investicij tako glede smotrne uporabe sredstev, uporabe dovoljenih oz. agan-žiranih sredstev in glede pravočasne dovršitve investicij, — posebej je treba zagotoviti pravočasno izvršitev investicij v proizvodnji gradbenega materiala in gradbenih elementov, s tem bo mogoče izvršiti obseg predvidenih gradbenih del, — ker predstavljajo sredstva skladov gospodarskih organizacij znaten del razpoložljivih sredstev za investieje, se bodo predvidene naloge lahko izvršile samo s pravilnim usmerjanjem teh sredstev. Zato bodo morali ljudski odbori sporazumno z organi delavskega upravl janja ugotavljati možnosti in oblike združevanja sredstev, gospodarske organizacije pa naj bi tako predvidena sredstva posredovale preko banke ob primerni stimulaciji. Od tako predvidenega združevanja sredstev je odvisna realizacija predvidenih investicijskih naložb zlasti v industriji, za kar bo treba iskati različnih oblik združevanja sredstev, tako .med posameznimi strokami, poslovnimi združenji in teritorialnimi enotami, — gospodarske organizacije naj tudi sprejmejo plane za financiranje investicij iz svojih sredstev, tako iz skladov kakor tudi iz amortizacije. Na ta način je treba doseči, da razpoložljiva sredstva ne bodo ostajala neizrabljena, kot se je dogajalo v preteklih letih. Tudi to je pogoj za izpolnitev predvidenih nalog zlasti v industriji, — za izpolnitev nalog na področju zidave stanovanj je potrebno, da ljudski odbori in skladi za zidanje stanovanjskih hiš napravijo potrebne organizacijske ukrepe, ki bodo zagotovili čim širše varčevanje bodočih uporabnikov stanovanj iz njihovih lastnih sredstev in sredstev gospodarskih organizacij ter ustanov, kjer so zaposleni. 7. Na predvidenili načelih sloni tudi razdelitev sredstev okrajnega investicijskega sklada. Razpoložljiva skupna sredstva okrajnega investicijskega sklada bodo v letu 1960 znašala 1.447 milijonov dinarjev, in sicer; Za investicije v obratna sredstva 328,7 Za investicije v osnovna sredstva 1.118,3 Višina in struktura vloženih investicij osnovna sredstva bo tale: Struktura industrija 215,7 19,3 kmetijstvo 369,7 33,0 trgovina 197,4 17,7 gostinstvo in turizem 101,7 9,1 obrt 58,9 5,3 komunala 10,4 0,9 negospodarske investicije 164,5 14,7 Ker je 290,5 milijonov dinarjev že angažiranih v letu 1959, ostane razpoložljivih v letošnjem letu še 828 milijonov dinarjev, ki se bodo uporabili: za industrijo 66 milijonov — za soudeležbo k investicijam. ki sc financirajo iz sredstev splošnega investicijskega sklada za pomembnejše objekte, in to v občinah, ki ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za izpolnitev predvidenega programa; za kmetijstvo 300 milijonov — s tem, da občinski ljudski odbori prispevajo 20% sredstev svojih investicijskih skladov; za trgovino 155 milijonov — od tega 55 milijonov za izgraditev trga na debelo s tem, da ostali del letošnje transe v višini 50 milijonov dinarjev pokrijejo občinski ljudski odbori na območju mesta v enakem deležu, 100 milijonov pa za opremo trgovine na drobno; posojilo proračunu 157 milijonov -— za negospodarske investicije. 8. Vzporedno z vlaganjem v osnovna sredstva in povečanjem proizvodnje naj si gospodarske organizacije preskrbijo potrebna obratna sredstva iz sredstev investicijskih skladov, bančnih sredstev, in lastnih sredstev. Zato naj se razpoložljiva sredstva bolje upo-rabjajo, kar je tudi eden izmed osnovnih pogojev za izpolnitev predvidenega obsega proizvodnje. 4. poglavje Delovna moč in produktivnost Vse do leta 1959 je zaposlovanje nove delovne moči ter večanje delovne storilnosti znatno ločilo od Predvidevanj perspektivnega plana. Šele v preteklem 'ctu. ko so se začele temeljiteje ugajati stimulativnej-sc oblike nagrajevanja ter se je izboljšala organiza-cija dela. so bili doseženi večji uspehi. Na podlagi doseženega razvoja je treba v letu 1960 zagotoviti čim večje povečanje delovne storilno-st' kot pogoj za povečanje življenjskega standarda ier še nadalje omejevati naraščanje števila zaposlenih, ^ntoi predvideva okrajni družbeni plan. da se ho šte-vdo zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva Povečalo le za 2.5%. Znatnejše povečanje zaposlenih Predvidevamo v kmetijstvu, obrti in komunali. V vseh tph panogah se bo povečala delovna moč zaradi znatnega povečanja obsega proizvodnje. Na ta način bi bilo oiogoče doseči povečanje'delovne storilnosti v celotnem gospodarstvu družbenega sektorja za okoli 8%. Naj-ycčje povečanje se predvideva v kmetijstvu, indtistri-l1- gradbeništvu in obrti. Predvideno^ povečanje de- lovne storilnosti bomo dosegli, če bodo temu vprašanju posvečali pozornost organi delavskega samoupravljanja, sindikati, pristojni okrajni organi, občinski ljudski odbori in druge družbene in politične organizacije. V ta namen je treba izvršiti tele naloge: — racionalno zaposliti sedanjo delovno moć in bolje uporabiti delovni čas, tako da bo kar najmanj izostankov in prelivanja delovne moči; — gospodarske organizacije naj ukrenejo potrebno za povečanje delovne discipline ter izboljšujejo delovne razmere zaposlenih, pri tem pa naj dosledno upoštevajo higiensko-tehnične predpise, kar bo vplivalo na zmanjšanje izostankov; — izpopolniti sistem nagrajevanja po učinku clela, predvsem v kmetijstvu in vseh gospodarskih organizacijah, kjer ta oblika stimulacije še ni v zadostni meri vpeljana. Posebni delež na dohodku gospodarskih organizacij naj bi se uporabil zlasti za izboljšanje sistema nagrajevanja;, — uvajati avtomatizacijo, elektroniko in druge sodobne tehnične ureditve kompleksno ali v posameznih fazah proizvodnje. Uvajanje modernih izsledkov znanosti bi bilo treba upoštevati že pri sestavljanju investicijskih programov za rekonstrukcije objektov in za nove gradbe; — strokovno usposabljati delavce za določena delovna mesta, za kar bodo na razpolago večja sredstva iz skladov za kadre. V ta namen je treba usta-) navijati centre za izobraževanje in priučevanje na delovnih mestih v večjih gospodarskih organizacijah. Centri zunaj podjetij pa naj bi posebej usmerjali to delo pri srednjih in manjših podjetjih. Občinski ljudski odbori naj v svojih družbenih planih sporazumno z okrajnim ljudskim odborom in gospodarskimi organizacijami določijo maksimalno število zaposlenih, ki jih smejo imeti posamezne gospodarske organizacije, in zagotove potrebne ukrepe za smotrno politiko zaposlovanja na svojem območju. Občinski zbori proizvajalcev naj dosežejo z gospodarskimi organizacijami sporazume: — da posredovalnice ne usmerjajo delavcev v tiste gospodarske organizacije, ki so že dosegle v okviru občinskega družbenega plana določeno število zaposlenih, razen visoko kvalificiranih delavcev, absolventov industrijskih šol ter invalidov; — da zaposlujejo gospodarske organizacije predvsem take nezaposlene delavce, ki izhajajo iz naravnega prirastka prebivalstva mest in industrijskih središč ter jim je zaposlitev edini vir osebnih dohodkov; — da usmerjajo posredovalnice za delo ženske v take gospodarske organizacije oz. na delovna mesta, ki so po naravi delovnih operacij primerna za njihovo zaposlitev, ter da rešujejo problem zaposlovanja žena tudi z ustanavljanjem raznih storitvenih obratov v mestih in industrijskih središčih, zlasti v okviru stanovanjskih skupnosti: — da skrbe za zaposlitev invalidov in jim zagotove nastavitev na njim primernih delovnih mestih. Zbori proizvajalcev naj obravnavajo analize sklepnih računov gospodarskih organizacij za leto 1959 še posebno glede na delovno storilnost individualno po podjetjih ter dajejo gospodarskim organizacijam konkretne naloge glede ukrepov za povečanje storilnosti dela. Da bi kar najbolj zmanjšali prelivanje delavcev in uslužbencev med podjetji, naj občinski zbori proizvajalcev v dogovoru z gospodarskimi organizacija- mi, zlasti pa z industrijo, sprejemajo takšne sklepe, ki bodo preprečevali škodljivo prehajanje delavcev iz podjetja v podjetje. Potrebno bi bilo, da se takšni delavci, ki pogosto menjaje službo, ne zaposlujejo v industriji, temveč v drugih panogah. Pri reševanju problemov zaposlovanja in storilnosti dela naj sodelujejo z gospodarskimi organizacijami in ustreznimi organi politično-teritorialnih enot tudi sindikalne organizacije s svojimi predlogi. 5. poglavje Osebna poraba in družbeni standard A. Osebna poraba 1. V letu 1960 se predvideva zaradi povečane gospodarske aktivnosti in doslednega uresničevanja osnovnih politično-ekonomskih nalog, ki so določene v planu ;a leto 1960, povečanje realne osebne porabe celotnega prebivalstva. Predvideva se, da bo realna osebna poraba prebivalstva v letu 1960 za 7,7% večja kot v letu 19J9, medtem ko bo realna osebna poraba na 1 prebivalca v primerjavi z letom 1959 večja za 6,7%. 2. Plače delavcev in uslužbencev, zaposlenih v družbenem sektorju, se bodo povečale nominalno za 17,5% v primerjavi z letom 1959., 3. Vzporedno s povečanjem kmetijske proizvodnje in povečanjem odkupa kmetijskih proizvodov je predvideno tudi povečanje osebne porabe kmetijskih proizvajalcev. 4. Predvideni razvoj osebne porabe zahteva dosledno izpolnjevanje vseh s planom postavljenih nalog. Poleg tega je treba skrbeti za stabilnost cen in pravilno davčno politiko. 5. Razvoju osebne porabe morajo posvetiti skrb vsi upravni in politični ljudski organi, od ljudskih odborov dv organov upravljanja v gospodarstvu in družbenega upravljanja vseh družbenih služb. Z občinskimi plani naj se zagotovi uresničitev osnovnih smernic okrajnega plana, zlasti pa doseže razširitev tistih panog, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda. B. Družbeni standard Dosedanji uspehi v gospodarskem razvoju omogočajo nadaljnje izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi. To je osrednja naloga v letu 1960, ki terja usmerjanje sredstev in naporov predvsem za razvoj tistih področij, ki zagotavljajo najhitrejši dvig življenjske ravni. Največji del sredstev za dru/jbeni standard je namenjen še obsežnejši zidavi stanovanj, razvoju šolstva in zdravstva ter komunalnih objektov. To bo obenem tudi največ prispevalo k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. V šolstvu je treba povečati kapacitete osnovnih šol, razvijati šole druge stopnje in zagotoviti povečanje funkcionalnih izdatkov za modernizacijo pouka. Izvajanje šolske reforme terja ustrezne napore družbe, zato bodo pri razvijanju splošnega in strokovnega šolstva sodelovale tudi gospodarske organizacije. Pomemben korak v razvoju je predviden tudi v zdravstvu, ki je zanj značilna uvedba obveznega zavarovanja kmečkih proizvajalcev. Z znatnim zmanjšanjem izdatkov za zdravljenje nepremožnih pa bodo občinski ljudski odbori pridobili sredstva za soudež-bo pri prispevku za zdravstveno zavarovanje. Proračunska poraba v letu 1960 bo narasla od preteklega leta za 17,5 %. V tem je zajeto 10 % povečanje plač, napredovanja uslužbencev in deloma nove namestitve (v zdravstvu in prosveti). Potrebno je kar najracionalnejše gospodarjenje s sredstvi za administracijo in odločno varčevanje, da se sprostijo določena sredstva za proračunske investicije. Zaostajanje sistema izobraževanja za naglim tempom gospodarskega razvoja v pogledu kapacitet, strokovnega izobraževanja, usposabljanja pedagoških, kadrov in metod pouka zahteva pospešeno izvajanje šolske reforme. Poleg pospešenega izvajanja reforme v osnovni šoli je predvsem treba omogočiti razvoj strokovnega šolstva, ki ne zadošča zahtevam gospodarstva in ne more sprejeti vseh kandidatov za šolanje. To področie tudi nima ustreznih pogojev za uspešnejše delo, zato jih je treba zagotoviti. Okrajna sredstva so namenjena vzdrževanju in adaptacijam šolskih poslopij, dograditve pa se bodo financirale iz sklada za kadre. V preteklem letu so bili določeni novi proporci v delitvi sredstev tega sklada z. zagotovitvi jo večjega deleža gospodarskim organizacijam. Zato perspektivni plan okrajnega sklada za kadre ne bo uresničen. To pa nalaga gospodarskim organizacijam večjo odgovornost za izobraževanje strokovnega kadra tako v rednih šolah kakor neposredno v gospodarskih organizacijah. Bolj dinamičen šolski sistem omogoča ustanavljanje oddelkov raznih šol v organizacijah samih. Potrebno pa bo zbrati tudi določena sredstva za graditev in ureditev novih strokovnih šol, ki so v interesu gospodarskih organizacij. Za uspešno delo šol je treba zagotoviti pravilno nagrajevanje kadrov, predvsem za omogočenje rednega dela šol druge stopnje, kjer potrebujejo pomoč strokovnjakov iz prakse. V Ljubljani in nekaterih industrijskih krajih so za bodoče število učencev znatno premajhne tudi kapacitete osnovnih šol in bo celo treba začasno pouk organizirati v treh izmenah. Zato je za nadaljevanje zidave osnovnih šol treba uporabiti del stanovanjskega sklada. Poleg okrajnih sredstev bodo čimvečja sredstva zbrale tudi občine. Mimo teh osnovnih vprašanj pa je treba reševati še druga, predvsem ureditev mlečnih kuhinj za topel obrok hrane na šolah, kjer ga še ni. Osnovne kulturne ustanove so imele prejšnja leta zelo omejena sredstva za vzdrževanje zgradb in inventarja ter za potrebno urejevanje delovnih razmer. Zato so nujne nekatere rekonstrukcije: delna preureditev zastarelih instalacij v dramskem in ureditev odrskih prostorov v opernem gledališču. Mimo nekaterih drugih adaptacij je določena tudi zidava skladišč za Ljubjanski festival, sredstva za to pa so zagotovljena v mestnem proračunu. Kulturne ustanove morajo svoje delovanje razvijati tako, da se bo nanje opiralo tudi amatersko delo in da bodo racionalno gospodarila s sredstvi ter ustvarjala tudi sama pomembne dohodke. V letu 1960 je določen začetek za zidavo dveh bolnišnic: splošne bolnišnice v Kočevju in ginekološkega oddelka bolnišnice v Trbovljah, poleg tega pa je predvidena dograditev mestne porodnišnice v Ljubljani. S tem se bo pridobilo cca 240 bolniških postelj tam, kjer se že dolgo občuti akutno pomanjkanje. V Ljubljani pa se začne tudi zidava prvp etape mestne bolnišnice, ki bo imela kirurški, travmatološki. interni, otorinolaringološki, okulistični in nevrološki oddelek. Nadaljevala se bo tudi zidava že začetih zdravstveni domov, občine pa morajo še nadalje razširjati zmogljivost ambulant, zlasti v krajih, ki so oddaljeni od zdravstenih ustanov. Največ komunalnega dela bo v letu 1960: osredotočenega okoli izboljšanja cestnega omrežja. Potrebna je zlasti ureditev glavnih ljubljanskih dohodnih cest (Karlovške, Celovške in Litijske), začetek del na železniškem vozlišču in omogočitev potrebnega urbanističnega projektiranja. Začela se bo tudi modernizacija cest, ki bodo povezale Ljubljano z okolico in razvile domači in mednarodni turizem (cesta na Soro, na Ig, v Polhov Gradec, Vodice) ter nadaljevala graditev ceste skozi Hrastnik. Na vodovodih in kanalizaciji se bodo nadaljevala že začeta dela v glavnem s sredstvi vodne skupnosti in lastnimi sredstvi komunalnih zavodov. V urejanju komunalnih vprašanj bodo imele v tem letu odločilno vlogo občine, ki naj del pristojnosti prenesejo na stanovanjske skupnosti. Za nadaljnjo razširitev in izboljšanje električnega omrežja se bodo uporabila lastna sredstva podjetij in krediti občinskih ljudskih odborov. Na enak načiTKse bo širila tudi telefonska mreža. V zidavi stanovanj je že doseženih 90% perspektivnega plana po številu vseljivih stanovanj, a po številu stanovanj v zidavi je perspektivni plan že presežen za 2 %. Letos je treba zadovoljiti večje povpraševanje po stanovanjih na podlagi novih ekonomskih najemnin in novega sistema financiranja stanovanjske zidave. Zato je treba na široko pritegniti k zidavi stanovanj sredstva privatnikov — stanovanjskih interesentov in v ta namen organizirati različne oblike varčevanja. V nosilce novih zidav se morajo spreminjati tudi stanovanjske skupnosti in hišni sveti. Podjetja naj članom svojih kolektivov pomagajo s svojimi sredstvi za lastno soudeležbo. Samo zidavo stanovanj je treba čvrsteje usmerjati talko, da se bo zidalo predvsem po sprejetih tipskih projektih na vnaprej določenih urbanistično urejenih kompleksih, s čimer bo mogoče racionalno organizirati velika gradbišča. Poslovno združenje za zidavo stanovanj mora pri tem uvajati sodobni racio-aalni industrijski način zidave, zlasti na podlagi montaže. V tej smeri je treba izpopolnjevati tudi tipske Projekte, za kar so posebno odgovorni zavodi za stanovanjsko izgraditev. Velikost in ceno stanovanj je treba še dodatno prilagoditi finančni zmogljivosti uporabnikov, upoštevajoč pri tem prehod na ekonomske najemnine in potrebe, da se v večji meri pritegnejo sredstva stanovanjskih interesentov. Da bi omogočili tak visok tempo zidave stanovanj, bomo iz sredstev stanovanjskih skladov financirali tudi rekonstrukcijo Proizvodnja nekaterih važnejših proizvodov se industrije gradbenega materiala. Iz sredstev stanovanjskih skladov bomo tudi letos financirali zidavo novih osnovnih šol, ker ta zaostaja za naraščanjem novih naselij. Za potrebe požarne varnosti in gasilske službe je okrajni ljudski odbor nadalje zadržal okrajni gasilski sklad, v katerega se stekajo 4% od premij za požarno zavarovanje. Poleg tega so za potrebe gasilske službe predvidena v okrajnem proračunu in proračunu skupnih mestnih potreb še sredstva v višini 75,4 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbori naj bi tudi ustanavljali iz svojih dohodkov občinske gasilske sklade za potrebe te službe na svojem področju. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 6. poglavje Industrija 1. V letu 1960 se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 11,5 % nasproti leta 1939 doseženi proizvodnji. Na tej bazi bo mogoče doseči raven količinskega obsega proizvodnje, ki je predviden s perspektivnim planom za leto 1961 najmanj z 98 %. Fizični obseg industrijske proizvodnje po posameznih strokah se bo gibal takole: Stroka Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje 1959 1960 1958 1959 Vr letu 1960 doseženi ni-ro proizvodnje, predviden s persp. planom za L 1961 v 111 proizvodnja električne energije 106 111 82 112 proizvodnja premoga 108 103 101 115 barvasta metalurgija 104 101 87 ) 16 nekovine H6 102 86 117 kovinska industrija 121 110 119 118 elektroindustrija 114 123 90 120 kemična industrija 115 110 83 121 industrija gradbenega materiala 125 134 124 1122 lesna industrija 114 112 114 123 industrija papirja 102 105 88 124 tekstilna industrija 107 110 100 125 industrija usnja in obutve 108 118 87 127 živilska industrija 109 130 97 128 grafična industrija 109 107 80 129 tobačna industrija 105 102 95 150 filmska industrija 124 115 94 Industrija skupaj 112 111,5 98 bo v letu 1960 povečala takole: Enota mere 1959 Indeks 1960 1959 Energetski proizvodi: termična energija 000 MWh 289 506 106 rjavi premog 000 ton 1.739,7 1.770 102 Indeks Enota mere 195!) 1960 1960 1959 Proizvodi za osebno porabo: dvokolesa - kosov - 40.000 45.000 113 televizijski sprejemniki kosov 1.600 3.000 188 termični aparati ton 942 1.141 121 trikotažna konfekcija in tkanine ton 1.250 1.352 107 volnene tkanine 000 m2 539 615 114 konfekcija perila 000 m2 602 791 131 galanterijsko svinjsko usnje 000 m2 502 790 157 Reprodukcijski material: azbestni izdelki ton 280 421 150 elektroporcelan ton 287 337 117. jekleni odlitki ton 2.730 2.750 101 odlitki sive in temper litine ton 6.617 6.680 101 fitingi ton 850 850 100 firnež ton 785 874 111 laki, emajli ton 5.133 5.413 105 oljne barve ton 2.017 2.735 136 marmornate plošče \ m2 ' 8.500 12.100 142 plošče (vezane, panelne in iveme) m3 3.634 5.210 144 pisalni in tiskovni papir ton 22.003 22.777 105 karton ton 6.200 7.770 125 furnir m 5 2.726 3.290 121 vezana vrata in okna m 3 3.645 7.220 198 Gradbeni material: ' portlandski cement ooot 105 65 62 zidaki 000 kosov 48.270 61.250 127 2. Plan za leto 1960 predvideva povečanje proizvodnosti za okoli 9 %. S tem bo preseženo povprečno letno povečanje produktivnosti, predvideno s perspektivnim planom, in nadoknađen počasnejši napredek v letih 1957 in 1958. Delovno moč za nova delovna mesta je treba pridobivati predvsem s smotrnejšo razporeditvijo sedanje delovne moči v okviru posameznega podjetja ali pa v okviru podjetij določenega okoliša. Število zaposlenih naj se poveča le, če novih delovnih mest, ki so potrebna za povečanje proizvodnje, na ta način ni mogoče zasesti. 3. Predvideva se, da bodo znašale v letu 1960 bruto investicije v industriji okoli 7 milijard dinarjev. S temi sredstvi se bodo nadaljevale investicije in rekonstrukcije, pričete v letu 1959, predvidene s perspektivnim planom okraja. S predvidenimi investicijami se bodo povečale sedanje kapacitete, ki bodo v glavnem imele vpliv na povečano proizvodnjo v prihodnjem letu. V preteklih letih so se vlagala znatna sredstva predvsem v industrijo, zaradi česar so druge gospodarske panoge (kmetijstvo, trgovina, gostinstvo! zaostajale. Ker bodo sredstva okrajnega investicijskega sklada in občinskih investicijskih skladov uporabljena predvsem za nadaljnji razvoj kmetijstva, trgovine, gostinstva in obrti, bo treba v letošnjem letu investicije v industriji financirati z udeležbo na zveznih natečajih, iz sredstev republiških investicijskih skladov, predvsem pa iz združenih sredstev gospodarskih organizacij. Na podlagi investicijskih vlaganj prejšnjih let in predvidenih investicij v letu 1960 se bodo povečale nekatere važnejše proizvodne kapacitete takole: v pridobivanju premoga za: 30.0001 rjavega premoga (rudnik Trbovlje—Hrastnik); v proizvodnji nekovin za: 1.7001 surovega barita (posavski rudniki svinca, cinka in barita), 1411 azbestnih tesnil (Tesnilka, Medvode), 4701 stekla (steklarna, Hrastnik): v kovinski industriji za: 411 delovnih strojev za obdelavo lesa (Žičnica, Ljubljana), 166 t ladijskih Dieslovih motorjev (Litostroj, Ljubljana), 1721 karoserij za avtobuse in kamione (Karoserija, Ljubljana), 201 delov za kamione (Saturnus, Ljubljana), 201 vijačnega blaga (Jambor, Črnuče), 7041 druge kovinske embalaže (Kovinska industrija, Ig in Saturnus, Ljubljana), 261 drugih tehtnic (Titan, Kamnik); v elektroindustriji za: 341 razfclopnih aparatov za nizko napetost (Tela, Ljubljana), 440.000 komadov žarnic za šibki tok (IEV, Ljubljana), 171 t termičnih aparatov (Tiki, Ljubljana in Elektrostandard, Trbovlje), 1.000 kosov elektronskih cevi (IEV, Ljubljana); v kemični industriji za: 3761 pomožnih tekstilnih in usnjarskih sredstev (Teol — Oljarna, Ljubljana), 5001 lepil (Združena kemična industrija, Domžale), 56.000m2 galanterije iz PVC (Modelit, Kamnik); v proizvodnji gradbenega materiala za: 60.000 m2 stramita (Izolirka, Ljubljana), 35.000 m3 * proda in peska (Cementar in Gradis, Ljubljana), 20.0001 hidrira-nega apna (Industrija gradbenega materiala, Zagorje), 8,5 milijonov enot zidnih elementov iz filtrskega pepela (Elektrarna, Trbovlje), 24.5001 izdelkov iz cementa in umetnega kamna (Cementar, Gradis in Mineral, Ljubljana), 3.500m2 plošč iz kamna in marmorja (Mineral, Ljubljana), 12,7 milijonov kosov zidakov (Ljubljanske opekarne, opekarna Črnuče itd.); v lesni industriji za: 410 m3 furnirja (Brest, Cerknica, lesno industrijsko podjetje Litija, Stol, Kamnik), 4.150m3 industrijsko izdelavnih vrat in oken (KLI Logatec, LIP Ljubljana, LIP Ribnica, Stavbno mizarstvo, Ljubljana), 3.000 m3 sekane embalaže (K milijonov dinarjev. Ta bodo krita v višini 70 mi-hjonov dinarjev iz republiškh sredstev ob pogoju, da judski odbori zagotovijo 60% udeležbo v znesku 105 bilijonov dinarjev. Omenjena sredstva bodo uprab-fena za zidavo stanovanj na Agrokombinatu, kmetlj-s ko- goz H a r s k e m posestvu Kočevje in kmetijskem posestvu Barje. Na drugih novo organiziranih posestvih t® za družbeni standard predvidenih še preostalih nulijo-nov dinarjev. Da bodo planirana sredstva za družbeni stan-^ard zagotovljena, morajo občinski ljudski odbori v a namen zagotoviti čimveč sredstev iz svojih stano-Vanjskih skladov. Plan sečnje v gozdovih je določen v skladu z republiškim družbenim planom na 751.400 m3, kar znaša 90,4% od prirastka. V gozdovih gozdnih gospodarstev bo posekanih 92,1,%, v drugih gozdovih pa 89,6% prirastka. Predviden je posek 81,1% prirastka iglavcev (GG 77%, drugi gozdovi 83,3%) in 104,6% prirastka listavcev (v gozdovih GG 118,7% v drugih gozdovih pa 98,4%). Takšno razmerje sečnje je določeno zaradi izboljšanja razmerja med iglavci in listavci v prid iglavcev. Plan sečnje v letu 1960 je v primerjavi s sečnjo v preteklih dveh letih tale: Gozdna gospodar. Drugi gozdovi Skupaj sečnja 1958 m3 216.300 417.900 654.200 seču ja 1959 m3 227.600 442.800 670.400 sečnja 1960 m3 236.800 494.600 75L400 indeks 1958 = 100 100 100 100 1959 105 106 106 1960 118 11S 118 Preko etata se bo povečala sečnja za 103.707 m* ali za 16%. Vzrok za to so predvsem velike gospodarske potrebe in tudi ugotovljeni večji prirastek. Poleg tega predvidevamo na negozdnih površinah posek 44.700 m3 lesne mase. V gozdovih gozdnih gospodarstev bodo investicijska dela in dela pri vzdrževanju gozdov izvajala gozdna gospodarstva, v drugih gozdovih pa gozdarske poslovne zveze po kmetijskih zadrugah in gozdnih posestnikih, V gozdovih SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, se bodo nadaljevala terenska ureditvena dela na površini 3.600 ha na območju gozdnih obratov Škofljica, Litija in Cerknica. Ureditvni načrti bodo dokončani za 23.000 ha gozdov pri KGP Kočevje, za 2.100 ha pri podjetju Silva in za izolirane parcele gozdnega obrata Kamnik pri GG Ljubljana. V zasebnem sektorju se predvidevajo terenska urejevalna dela v upravnih občinah Ljubijana-šentvid Ljubljana-črnuče, Ljubljana-Polje, Zagorje, Grosuplje. Kočevje in Cerknica na površini 15.450 ha. Pisarniška dela pa bodo končana za 23.000 ha gozdov v občinah Medvode. Kamnik. Ljubljana-Rudnik. Cerknica in Ribnica. Nadalje se bodo opravljale fitoceno-loške raziskave in kartiranja, geodetska dela. arondacije in zamejitve gozdov SLP ter razmejitve med gozdovi in kmetijskimi površnami. Dela pri reviziji katastrskih kart v merilu 1:2880 in izdelavi kart v merilu 1:5000 in 1:10.000 se bodo nadaljevala tudi v letu 1960. / Osnovno pogozdovanje in priprava tal se bosta izvajala na površini 449 ha, ineliorativna dela na površini 401 ha, kar znaša skupaj 850 ha. Nega gozdov, t. j. nega mladja, čiščenje, redčenje, melioracijske sečnje in drugo pa se bo opravilo na 5.570 ha gozdnih površin. Pri osnovnem in meliorativnem pogozdovanju bo posajenih skupno 3,162.000 kosov gozdnih sadik in po*-sejanega 2.34i9 kg semena gozdnega drevja. Od navedenega bo posejanih na območju zelenega pasu mesta Ljubljane 85.400 kosov gozdnih sadik in posejanega 20 kg semena, nega gozdov pa bo obsegala 48 ha površin. S tem bo petletni perspektivni plan realiziran pri osnovnem in meliorativnem pogozdovanju z 78%, pri negi pa 79%. Varstvena dela se bodo izvajala po vseh gozdnih površinah. Poleg rednih varstvenih del — zatiranje gozdnega mrčesa in glivičnih bolezni, predvsem kostanjevega raka, topolovega raka in črnilovke — bo očiščenih 74.640 tekočih metrov (t. m.) protipožarnih stez in presek ter 51.948 t. m. protipožarnih pasov in zidov ob železniških progah. Na novo bo zgrajenega 300 t. m. protipožarnega zidu in 17.060 t. m. ograj za varstvo gozdnih kultur. Za prehrano koristnih ptic preko zime in za njihovo razmnoževanje bo nabavljenih 2.748 krmilnic in valilnic, ki jih bodo oskrbovale gozdne gospodarske organizacije. Ob sotočju Save in Ljubljanice bo osnovanih 16 ha novih plantažnih nasadov topolov. Nadalje se bo opravila tudi priprava zemljišč za osnovanje plantaž hitro rastočih vrst iglavcev pri KGP Kočevje in topolov ob jgavi. Popravljenih in vzdrževanih bo 430 km gozdnih cest in poti. Iz sredstev za vzdrževanje gozdnih komunikacij bodo zgrajene tudi vlake na območju gozdov Javornika in Velike gore. Urejevalna dela hudourniških območij se bodo izvajala v Polhovem Gradcu in Kamniški Bistrici. Graditev gozdnih cest bo potekala v občinah: Rudnik, Domžale, Hrastnik. Ribnica, Cerknica, Zagorje, Litija, Kočevje in Loška dolina. Skupna dolžina novo zgrajenih cest bo znašala 27 km. Iz sredstev gozdnega sklada bodo izdelani tudi programi in projekti za gozdne ceste, ki se bodo gradile v naslednjih letih. Z zgraditvijo novih gozdnih cest in z rednim vzdrževanjem starih bo omogočeno racionalnejše izkoriščanje lesne mase v tistih gozdovih, ki so bili zaradi pomanjkanja komunikacij ali njihovega slabega stanja do sedaj težko dostopni Gozdne stavbe — logarnice se bodo gradile v občinah: Kamnik, Vrhnika, Ljubljana-Rudnik, Litija, Loška dolina, Cerknica, Dobrova in Zagorje. Dokončana bo tudi adaptacija logarnice v Gornji Brezovici. Za mehanizacijo pri graditvi gozdnih cest bosta nabavljena drobilec in kamion kiper. Za nadaljnjo krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov bo poleg vzdrževanih in investicijskih del treba izvajati še tele naloge: — še naprej krepiti gozdarsko službo v zasebnem sektorju zaradi boljšega obvladovanja sečnje, —- skrbeti za uvajanje plantažnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst, zlasti topolov. V okviru dolgoročnega program i je treba izdelati operativne načrte za leti 1960 in 1961, — posvetiti večjo pozornost vnašanju iglavcev v sestoje listavcev, — pričeti ugotavljati lesne zaloge in proizvodnjo lesa na negozdnih zemljiščih, — pospešiti graditev gozdnih cest, zlasti v predelih iglavcev, in graditev neurejenih poti in vlak, — gozdarske poslovne zveze in zadruge naj tudi iz svojih sredstev prispevajo za vzdrževanje gozdnih komunikacij, — prizadevati se je treba, da se vzdrževanje gozdnih cest v zasebnem sektorju izvaja tudi prostovoljno delovno močjo, — graditev stalnih gozdnih cest, ki se uporabljajo za gozdni, poleg tega pa trajno tudi za javni promet, je treba podpreti tudi s sredstvi iz proračunov in cestnih skladov. — sestaviti pregled o dosedanji graditvi gozdnih zgradb in gradbeni program za naslednje razdobje, pri tem upoštevati enotnost gospodarjenja z gozdovi. — revidirati vrednostne razrede, pri tem pa upoštevati novo grajene ceste, ki zboljšujejo vrednostne razrede gozdov, — urediti evidenco o gozdni proizvodnji in o izvajanju ureditvenih načrtov gozdov, — uvajati boljšo povezavo med proizvajalci in potrošniki, to je, treba je uvajati primerne oblike dolgoročnega povezovanja med gozdno proizvodnjo obeh sektorjev lastništva s predelavo lesa s posebnim ozirom na proizvodna in potrošna območja, — hlode za žago iglavcev usmerjati predvsem na industrijske žage z visokim izkoristkom lesne mase, — posebno porzornost posvetiti proizvodnji hlodovine za furnir in luščenje, — z redčenjem enodohnih iglastih gozdov doseči čimvečjo proizvodnjo celuloznega in jamskega lesa, — prizadevati se, da se omogoči gozdnim delavcem šolanje za dosego višje kvalifikacije, kar bo omogočilo večjo storilnost, boljšo kvaliteto dela ter stalnost zaposlitve v gozdarski stroki. — gozdno gospodarske organizacije naj organizirajo praktične tečaje o sodobni negi gozdov in krojenja lesa, — občinskim ljudskim odborom se priporoča, da prepustijo svoje gozdove v gospodarjenje gozdarskim in kmetijskim organizacijam, — urediti je treba službo za varovanje gozdov pri ljudskih odborih, upravi za gozdarstvo in gozdnih gospodarskih organizacijah ter dalje krepiti varstvo gozdov zlasti pred požari, gozdnim mrčesom in elementarnimi nezgodami, — stalno pregledovati kostanjeve in topolov^ nasade in sestoje zaradi okužbe po kostanjevem in topolovem raku in te okužbe takoj likvidirati; s tem v zvezi je treba organizirati posebne ekipe delavcev in jih usposobiti za zatiranje kostanjevega raka. — zaradi širjenja kostanjevega raka lotiti se izdelave načrta za premeno gozdov v neposredni okolici Ljubljane. 9. poglavje Gradbeništvo Gradbena delavnost se bo v letu 1960 predvidoma povečala za M>,1 %, tako da bo znašala vrednost vseh storitev 18.623 milijonov dinarjev. Od tega odpade na: graditve 13.250 milijonov din ali 71 % projektiranje 1.258 milijonov din ali 7 % montažo 4.115 milijonov din ali 22 % Poleg tega bodo tudi podjetja iz drugili okrajev izvršila za približno 1 milijardo dinarjev gradbenih del. Plan predvideva da se bo produktivnost povečala najmanj za 9 %. Struktura gradbenih del se v letu 1960 ne bo bistveno spremenda, ker bo tudi letos poudarek na objektih družbenega standarda, predvsem stanovanjske zidave. Za izpolnitev plana bo treba povečati kapacitete gradbeništva. Ker predvideva plan za leto 1960 le minimalno povečanje zaposlenih, bo treba doseči predvideno povečanje z boljšo organizacijo dela, nabavo čimveč mehanizacije za visoke gradbe in z uvajanjem sodobnih gradbenih načinov. Zaradi večje uporabe montažnih elementov primanjkuje zlasti žerjavov in transportnh sredstev za horizontalni in vertikalni premik, poleg tega pa tudi lahkih bagrov in mehanizacije za končna dela. Za nabavo te opreme bodo podjetja investirala 1205 milijonov dinarjev, in sicer iz lastnih sredstev 770 milijonov, iz investicijskih posojil pa 455 milijonov dinarjev. Gradbena podjetja v našem okraju so še vedno premalo uporabljala zvezne kredite za nabavo gradbene opreme zaradi pomanjkanja sredstev za lastno udeležbo, prav tako niso dovolj izkoriščala deviznih sredstev, ki jih je dala na razpolago zvezna gradbena zbornica. V letu 1960 se bodo podjetja v večji meri lahko udeleževala zveznih natečajev, ker bodo imela večja prosta sredstva. V primerih pa, ko bodo morale gospodarske organizacije uporabiti lastna sredstva za odplačevanje anuitet in za druge nujne potrebe, jim bodo morali ljudski odbori zagotoviti lastno udeležbo iz svojih sredstev. Čeprav se nagrajevanje po učinku v gradbeništvu vedno bolj uveljavlja' in je vedno več del normiranih, si je treba prizadevati, da se tak način nagrajevanja še razširi in izpopolni ter da se vpeljejo premije za vse posebne uspehe pri delu. Doseženi dohodek podjetja naj bi prav tako vplival na osebne dohodke uslužbencev in vodilnega osebja. V gradbeništvu še vedno prevladuje obrtniški na- čin dela. Preiti pa je treba v večji meri na industrijski način proizvodnje tudi večjih gradbenih elementov, da bi s tem omogočili množično zidavo stanovanjskih objektov na sodobnejši, polmontažni način ter bi s tem prešli iz dosedanje obrtniške na indu-strijsko proizvodnjo zgradb. S priučevanjem delavcev v raznih tečajih za dosego ožje specializacije in višje strokovne stopnje je treba takemu razvoju prilagoditi tudi vzgojo kadrov. c Zvezna gradbena zbornica. Zvezni zavod za produktivnost dela in okrajni ljudski odbor Ljubljana s° že sklenili pogodbo o financiranju gradnje Zvez-^ega centra za usposabljanje inštruktorjev za gradbeništvo s sedežem v Ljubljani. V tem centru se bo-bo seznanjali z modernimi gradbenimi metodami visokokvalificirani gradbeni delavci, ki bodo nato pre-bnšali izkušnje na drug kader. V vseh povojnih letih so slabe stanovanjske raz-niere gradbenih delavcev močno vplivale na fluktua-ClJo kadrov. Zato so že v letu 1958 nekatera podjetja začela graditi delavska družinska in samska stano-'■anja. y ]ej(| jg-g pa je y uamen vloženih 524 ' ■ionov dinarjev. To akcijo je treba tudi v letu 7 ”, nadaljevati, da si gradbene gospodarske organi-acije na ta način zagotovijo stalen kader, zlasti kva-1 lctrano delovno moč. Razen tega morajo gradbena podjetja tudi v letu 1960 skrbeti za boljšo higiensko-tehnično varstvo na gradbiščih. V drugi polovici leta 1939 je znatno primanjkovalo cementa, stekla, betonskega železa in instalacijskega materiala, kar je močno zaviralo gradbena dela. Zato morajo gradbena podjetja, trgovska mreža in investitorji v letu 1960 pravočasno skleniti pogodbe in zagotoviti zadostne količine vsega potrebnega materiala. Proizvodna podjetja morajo izboljšati kvaliteto instalacijskega materiala, okovja in zaščitnih sredstev, ki doslej pogosto ni ustrezala. Gradbena podjetja naj začenjajo zidati nove objekte le na podlagi potrjene, kompletne dokumentacije in v mejah svojih kapacitet, da se ne bi zaradi preširoke fronte dela zavlačevala dovršitev. Ugotavlja se, da se pomanjkanje obrtniških kapacitet kljub danim možnostim za izboljšanje v preteklih letih vedno bolj zaostruje. Zaradi naraščanja stanovanjske zidave in graditve po klasičnem načinu postaja pomanjkanje obrtnih storitev vedno bolj pereče. Zato morajo ljudski odbori predvideti več sredstev za usposabljanje obratov za industrijsko proizvodnjo tipiziranih in standardnih elementov. Organi, odgovorni za razvoj obrti, morajo v tekočem planskem letu bolj energično poskrbeti, da se povečajo kapacitete obrtnih delavnic, kakor tudi da se pospešeno ustvarja trajna kooperacija med obrtnimi in gradbenimi podjetji. Na normalen potek dela lahko bistveno vplivajo investitorji, ki se pogosto ne zanimajo dovolj za pravočasno pripravo dokumentacije in za izvajanje del. Investitorji se morajo vključiti v celotni gradbeni proces od priprave tehnoloških, lokacijskih in drugih podatkov ter stalno spremljati dogajanje na gradbišču do zaključne faze. Investitorji in projektantske organizacije morajo pri izdelavi investicijskih programov in projektov upoštevati vse dane možnosti za cenejšo in sodobnejšo graditev, s čimvečjo uporabo tipiziranih ali priporočenih elementov, projekte pa izdelovati kompletno in pravočasno. V zadnjih letih se objekti večkrat gradijo po enih in istih projektih, ki pa niso vedno izdelani v skladu z gornjimi načeli. Zato je treba že pri obravnavanju investicijskih programov v največji meri upoštevati vse zakonite predpise in navodila, ki usmerjajo stanovanjsko zidavo v tipizacijo elementov in v industrijski način proizvodnje. Komisije za revizijo investicijskih programov naj pritegnejo k delu primerne strokovnjake za vsestransko in čim ostrejšo presojo predloženih investicijskih programov. Urbanistični organi morajo pravočasno pripraviti potrebno urbanistično dokumentacijo in lokacije. Nekatere projektantske organizacije še vedno nimajo primernih poslovnih prostorov, kar ovira njihov nadaljnji razvoj. Zato naj se v naslednjih letih intenzivneje lotijo reševanja tega problema. Montažna podjetja morajo sodelovati z gradbenimi podjetji, s podjetji v industriji gradbenega materiala in s projektanti, da bodo načini izvajanja instalacij v skladu s sodobnimi gradbenimi metodami. 10. poglavje Promet Prometne storitve se bodo v letošnjem letu skladno z drugim gospodarskim razvojem ter povečanjem prebivalstva povečale za 9 %, s tem bo presežen nivo, predviden s perspektivnim planom za leto 1961 za 8%. Po posameznih strokah in panogah predvidevamo tole povečanje: x Indeks 1959 - 100 1. Železniški promet (železniška namenska podjetja brez industrijske delavnosti) 104 2. Cestni promet skupaj 111 avtomobilski prevoz blaga 117 osebni medkrajevni avtobusni promet 108 osebni mestni promet 109 avtotaksni prevoz oseb 110 druga dela (brez industrijske delavnosti) 103 Da bo dosežen planirani obseg prometnih storitev bo obnovljen prevozni park z nabavo 74 novih vozil in priklopnikov, izločenih pa bo 45 dotrajanih vozil. S tem se bodo povečale do konca leta 1960 kapacitete tovornih vozil za 6 %, avtobusov medkrajevnega prometa za 15 %, avtobusov mestnega prometa za 13 %, avtotaksijev pa za 8 %. Za mestni promet bo podjetje Ljubljana-Transport nabavilo tudi 5 avtobusnih priklopnikov, ki se bodo uporabljali zlasti ob konicah. Prevozne kapacitete se bodo v večji meri izkoristile z boljšo organizacijo poslovanja, predvsem pa s tesnejšim sodelovanjem prevoznih podjetij. Tudi neprometne gospodarske organizacije naj bolj uporabljajo storitve podjetij javnega cestnega prometa, lastna vozila pa naj nabavljajo le pri polni izrabi prevoznih kapacitet. Za potrebe naraščajočega prometa, zlasti v turistični sezoni, bodo vpeljane nove avtobusne proge Ljubljana—Ankaran, Ljubljana—Rovinj, Trbovlje— Bohinj, podaljšane bodo proge Ljubljana—Novi do Senja, Ljubljana—Umag do Novega grada, Ljubljana—Ajdovščina do Nove Gorice. Poleg tega se bo povečalo število voženj na sedanjih progah od Ljubljane do Zagreba, Maribora, Pirana, Tržiča, Bleda in Bohinja. Povečani promet zahteva tudi izboljšanje cestnega omrežja predvsem s stališča potreb povečane proizvodnje in turizma. V tem letu se bodo predvidoma rekonstruirali in asfaltirali nekateri odseki cest: zasavska cesta, Zagorje—Podkum, Kočevje—Livold, Celovška cesta, na glavnih uvoznicah v Ljubljano pa odsek ob Tržaški cesti (pri Dolgem mostu) in Karlovška cesta. Nadaljevala se bodo dela na cesti Drti-ja—Kandrše in na cesti skozi Hrastnik, dalje ceste, ki vežejo Ljubljano z izletišči: Iški Vintgar, Polhov Gradec, Šmarna gora, kopališče ob Sori itd. Nadaljevala se bodo pripravljalna dela za ureditev ljubljanskega vozlišča. Naraščanje števila vozil javnega in režijskega cestnega prometa kakor tudi povečanje števila domačih osebnih in motornih vozil inozemskih gostov zahtevo, da se poveča število servisnih delavnic predvsem na dohodnih cestah v Ljubljano, ki naj bi jih organizirali ObLO v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi združenji oziroma zbornicami. Delavnice naj bodo primerno opremljene, pomanjkanje avtomehanikov pa naj se reši z njihovo racionalno razmestitvijo ter pravilno stimulacijo. Zagotoviti bi se morala zadostna količina kvalitetnih nadomestnih delov. Pomanjkanje garažnih prostorov bo delno rešeno z dograditvijo javnih garaž ob Šmartinski cesti, ki jo opravlja poslovno združenje Javne garaže. V I. etapi bodo v letošnjem letu dograjeni prostori za 60 to- vornih avtomobilov, v naslednji pa za 248 osebnih avtomobilov. V letu 1960 bo predvidoma dovršena nova, večja avtobusna postaja v Ljubljani. Za boljšo kvaliteto storitev bodo prometno-turi-stična podjetja izboljšala organizacijo prometa, informativno službo ter predprodajo vozovnic zlasti v sezoni. Razširila bodo tudi mrežo svojih poslovalnic (Ankaran, Makarska, Dubrovnik). Podjetje za poštni, telefonski in telegrafski promet predvideva na območju ljubljanskega okraja 1250 novih telefonskih številk, od teh 1000 v Ljubljani, druge pa na Vrhniki, v Trbovljah in Medvodah. Predvidevajo se tudi novi avtomatski priključki ter avtomatski telefonski centrali na Vrhniki in Medvodah. Železniško transportno podjetje bo na območju okraja zagotovilo vzdrževanje zastarelih prog, objektov in prevoznega parka. Obnovilo bo 37 km gornjega ter 49 km spodnjega ustroja proge. Končana bo elektrifikacija proge od Rakeka do Borovnice, dela pri elektrifikaciji preko Ljubljane do Jesenic pa se bodo nadaljevala. Podjetje bo vložilo svoja investicijska sredstva za obnovo postajnega poslopja v Grosupljem, za graditev bivalnice železniškega osebja na postaji v Ljubljani, centralne pralnice ter centralno-varnostnih naprav v Zalogu ter za druge manjše investicije. Nadaljevala se bo zidava tovornega kolodvora, da se čknprej sprosti prostor v središču mesta. ' 11. poglavje Trgovina Osnovne naloge in smernice v razvoju trgovine v letu 1960 temeljijo na doseženih rezultatih v preteklem letu in so v skladu z nalogami, ki jih predvideva okrajni perspektivni plan za razvoj trgovine v razdobju 1957 do 1961. Obseg blagovnega prometa bo v letu 1960 v okraju znašal predvidoma 247,5 milijard din in se bo v celoti povečal za 19,5 milijard dinarjev ali za 8,5 %. Po posameznih vrstah trgovine se bo blagovni promet v primerjavi z letom 1959 povečal takole: v milijon din 1959 1960 Indeks v trgovini na drobno 48.671 54.025 m v trgovini na debelo 120.805 129.000 107 v zunanji trgovini 58.500 64.434 110 Skupaj 227.976 247.459 108,5 Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem industrijske proizvodnje predvsem predmetov za široko porabo, povečanjem kmetijske proizvodnje, uvozom blaga za široko porabo in povečanjem osebne porabe. S tako predvidenim planom blagovnega prometa se bo v trgovini na drobno in v trgovini na debelo v letu 1960 doseglo 99 % višine prometa, ki je bil s perspektivnim planom predviden za leto 1961. Medtem ko bo trgovina na debelo v letošnjem letu presegla višino prometa, predvidenega po perspektivnem planu za 1. 1961, promet v trgovini na drobno nekoliko zaostaja, zato bodo v letošnjem letu potrebni pospežni napori, da se doseže tudi v trgovini na drobno nivo prometa, ki je predviden v perspektivnem pianu za leto 1961. Da bo trgovina dosegla planirani promet in da bodo doseženi cilji, ki so postavljeni v perspektivnem planu, bo na področju trgovine v letu 1960 treba izpolniti predvsem tele naloge: 1. Težišče razvoja trgovine mora biti na pospeševanju trgovine na drobno. Zato je treba povečati njene kapacitete v mestih in industrijskih središčih, upoštevaje predvsem področja z novimi stanovanjskimi naselji in z veliko koncentracijo potrošnikov. Za izboljšanje preskrbe z blagom dnevne porabe je v mestu in industrijskih središčih treba nadaljevati zidanje preskrbovalnih centray in z uvajanjem popolne ali delne samopostrežbe. Na podlagi bilance sredstev in, če bodo občinski ljudski odbori upoštevali smernice perspektivnega plana o razvoju trgovine, je v letošnjem letu mogoče nadaljevati in dograditi štiri preskrbovalne centre in pričeti zidati 6 novih centrov, za katere so investicijski programi že izdelani in deloma že potrjeni. Pred pričetkom zidave novih preskrbovalnih centrov naj investitorji in pristojne komisije za potrjevanje investicijskih programov in projektov temeljito proučijo načrte predvsem s stališča pravilne rešitve funkcionalnih problemov, moderne prodajne tehnike in obsega asortimenta blaga. Nadaljevati je treba z deli za zgraditev novih veleblagovnic v središču. Predvidena je zgraditev nove samopostrežne trgovine med Miklošičevo in Cigaletovo ulico, preureditev skladišča podjetja »Veletek-stil« za prodajo metrskega blaga, pripravljalna dela za razširitev veleblagovnice »Na-ma« in nove vele-blgovnice za prodajo elektrotehničnega blaga. Uvajati je treba moderne trgovinsko-tehnične postopke in z združitvijo manjših sosednih lokalov in preureditvijo po načelu sodobne tehnike povečati zmogljivost sedanjih prodajnih prostorov. Vpeljati je treba prodajo vnaprej pakiranega blaga v vseh živilskih trgovinah. V mestih je treba širiti mrežo prodajaln specializiranih strok in prodajaln, ki naj jih za prodajo lastnih izdelkov odpirajo proizvajalne organizacije. Občinski ljudski odbori naj prevzamejo akcijo za organizacijo take mreže in zagotovijo vso pomoč proizvajalnim organizacijam, ki so pripravljene odpreti prodajalne za prodajo lastnih izdelkov. Organizirati' je treba močna specializirana trgovska podjetja z razpredenim omrežjem prodajaln, ne oziraje se na meje politično-teritorialnih enot. Občinski ljudski odbori, zlasti v mestih in večjih potrošnih središčih naj se lotijo izdelave regionalnega plana o razvoju trgovske mreže. Trgovska podjetja morajo skrbeti, da bodo imele njihove prodajalne na zalogi čim popolnejši sortiment blaga in da se bodo pravočasno prilagajale spremembam v strukturi porabe, ki odseva v povečanem povpraše-Vanju po trajnih potrošnih dobrinah. 2. Ljudski odbori in njihovi 'organi morajo tudi v tem letu posvetiti posebno skrb izboljšanju tržišča s kmetijskimi pridelki. V zvezi s tem je treba nadaljevati graditev trga na debelo v Ljubljani in na način omogočiti neposredni stik proizvajalcev s trgovino na drobno in velikimi potrošniki. Vsa dela Pri adaptaciji starih in zidavi novih objektov ije tre-da pospešiti tako, da bo trg na debelo že v jeseni obratoval. Podjetjem, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki, je treba zagotoviti potrebna skladišča, hladilne prostore in tehnično opremo. Da se zagotove zadostnč količine osnovnih kmetijskih pridelkov, predvsem za potrošna središča, naj pristojni občinski ljudski odbori določijo za svoje območje preskrbovalno podjetje. Siriti je treba mrežo in modernizirati sedanje obrate za prodajo sadja in zelenjave. V ta namen bo letos dograjena nova tržnica pod semeniščem, kjer bo poleg prodaje sadja in zelenjave, mlečnib izdelkov itd. -urejen še poseben modern obrat, v katerem bo potrošnik lahko nabavil poleg sveže tudi že pečfe-no'perutnino in svežo divjačino. Z reorganizacijo mesarskih podjetij, s pričetkom obratovanja nove mesne industrije »Emona« v Zalogu, ki ji je treba zagotoviti primerno število prodajaln, s postopno ukinitvijo manjših klavnic v okolici mesta, z modernizacijo in sodobno opremo prodajaln mesa, s preureditvijo lokalov in z uvedbo prodaje vnaprej pakiranega mesa je treba zagotoviti redneišo preskrbo z mesom skozi vse leto. Za preskrbo potrošnikov v deficitarnih mesecih je treba pravočasno pripraviti zadostne zaloge mesa in živine pri podjetjih, ki oskrbujejo mesto in važna industrijska potrošna središča z mesom. Redno preskrbo z mesom je treba dopolniti tudi s povečano prodajo svežih rib, perutnine in divjačine. Tako intervencijo je treba zagotoviti tudi za druge potrošne predmete, za .katere se v določenih obdobjih pojavlja večje pomanjkanje (jajca ipd.). Potrebne količine mleka je treba zagotoviti s pogodbami s proizvajalnimi organizacijami — kmetijskimi posestvi in kmetijskimi zadrugami. 3. Nuditi je treba pomoč kmetijskim zadrugam, da bodo lahko odkupile vse tržne presežke s svojega območja ter jih po najkrajši poti brez posrednikov nudile potrošnim središčem. Kmetijske zadruge naj povsod, kjer je mogoče, preidejo v celoti na odkup po kvaliteti in sortah. Kmetijska posestva in kmetijske zadruge naj organizirajo neposredno prodajo svojih pridelkov na trgih na drobno in v lastnih prodajalnah v mestih in industrijskih središčih. 4. Da bi se izločili v čimvečji meri nepotrebni posredniki med proizvodnjo in porabo, je treba predvsem krepiti trgovska podjetja na drobno! organizacijo trgovine na debelo pa prilagoditi dejanskim potrebam trgovine na drobno in velikih potrošnikov. V skladu s tezami o organizaciji blagovnega prometa, ki jih je pripravila Trgovinska zbornica za LRS, je treba nadaljevati z reorganizacijo trgovine. Proizvajalne organizacije morajo trgovini na drobno pri prodaji enakih količin blaga nuditi iste pogoje, kakor jih ima trgovina na debelo, da se tako omogoči trgovini na drobno neposredna nabava blaga. 5. Zunanje trgovinske organizacije naj si zagotovijo kvalitetnejše kadre ter z boljšo organizacijo svoje službe in boljšim poznavanjem tujih in domačih tržišč zagotovijo, da bo izvoz dosegel planirani promet. Uvoz blaga za široko porabo mora dopolniti izbiro blaga domače proizvodnje, ne sme pa negativno vplivati na poslovanje domačih proizvodnih podjetij. Zlasti je treba koordinirati in zagotoviti enoten nastop na inozemskih tržiščih, zaradi česar je treba skrbeti za čimboljšo komercialno službo in strokovno vzgojo uslužbencev. 0. Pristojni ljudski odbori morajo nadaljevati evidenco in kontrolo cen zlasti pri osnovnih živilskih in kmetijskih proizvodih, zasledovati gibanje teh cen ter zagotoviti, ekonomsko upravičen nivo cen v prodaji na drobno za potrošnika in prodajnih cen proizvajalcev. S pravilno politiko cen bodo lahko jirispe-vali k nadaljnji stabilizaciji tržišča. ?. Za izpolnitev predvidenih nalog, ki zagotavljajo izboljšanje preskrbe prebivalstva mest in industrijskih središč, je treba pretežni del sredstev investicijskih skladov ljudskih odborov tudi v letošnjem letu zagotoviti za potrebe trgovine. Ker ekonomske razmere v trgovini na drobno, predvsem v živilskih strokah, ne zagotavljajo potrebnih sredstev, morajo za izvedbo večjih investicij, namenjenih tej trgovini, prevzeti vlogo investitorja ljudski odbori. Realizacija investicij v trgovini mora potekati po smernicah okrajnega perspektivnega plana, za kar so predvsem odgovorni ljudski odbori in trgovinska zbornica. Trgovinska zbornica naj nudi investitorjem vso pomoč, zlasti pri izdelavi investicijskih programov za trgovske objekte. S. Sporedno z večanjem kapacitet trgovine na drobno je treba zagotoviti tudi potrebno število kvalificiranih delavcev, trgovina jih bo dobila iz vajenskega kadra, deloma pa iz polkvalificiranih delavcev, ki si bodo med letom pridobili potrebne kvalifikacije. Trgovinska zbornica bo v ta namen ustanovila poslovodsko šolo, šolo za kvalificirane in polkvalificirane delavce ter organizirala tečaje in seminarje za izobraževanje vodilnega kadra. Za strokovno izpopolnjevanje svojih kadrov pa morajo skrbeti tudi same gospodarske organizacije. 9. Trgovinske gospodarske organizacije morajo v letu 1960 dvigniti produktivnost dela z načrtnim izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja pa učinku, z izboljšanjem organizacije dela, življenjskih in delovnih razmer in z večjo delovno disciplino. Z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku je treba doseči, da bodo zaslužki vsakega posameznika neposredno odvisni od ekonomskih principov poslovanja, to je pa v trgovini tudi kvaliteta storitev. Tako nagrajevanje omogoča tudi sprememba instrumentov. 10. Se nadalje je treba utrjevati potrošniške svete, ki naj pomagajo organom delavskega samoupravljanja v trgovskih gospodarskih organizacijah k hitrejšemu napredku in izboljšanju poslovanja trgovine. Za izboljšanje dela potrošniških svetov naj skrbijo predvsem stanovanjske skupnosti. Občinski ljudski odbori naj stanovanjske skupnosti pooblastijo, da bodo neposredno ali po svojih svetih opravljale funkcije svetov potrošnikov pri tistih trgovskih podjetjih in trgovinah, ki oskrbujejo prebivalstvo predvsem z živili. 12. poglavje i Gostinstvo in turizem Gostinski promet se bo v letu 1960 povečal za 7 %. Pri hrani in nočitvah se predvideva povečanje za 10 %, pri alkoholnih pijačah pa za okoli 5 %. S tem povečanjem bo perspektivni plan gostinskega prometa, predviden za leto 1961. izpolnjen s 94%. Na povečanje gostinskega prometa bo vplivalo povečanje osebnih dohodkov in povečanje turističnega prometa. V smislu nalog perspektivnega plana bo povečanje prenočninskih in gostinskih kapacitet osnovna naloga v letu 1960. Do konca aprila letošnjega leta bo dokončana rekonstrukcija hotela »Turist« s 5? novimi ležišči, nadaljevala pa se bo zidava novega trakta hotela »Slon«. V letošnjem letu se predvideva na območju mesta zidava dveh novih hotelov. Prvi hotel z lokacijo ob Gosposvetski cesti, bo razpolagal s 400 ležišči in bo namenjen predvsem inozemskemu turističnemu prometu, drugi ob Ulici Moše Pijade, pa bo imel 414 ležišč. Ta bo zaradi neposredne bližine kolodvora in glavne avtobusne postaje namenjen predvsem prehodnim, poslovnim turistom. V kletnih prostorih bo imel na razpolago servise, in sicer: pralnico, likalnico, garderobo, brivnico in česalnico. Trgovski lokali v hotelu bodo skrbeli za potrebe gostov. Oba hotela bosta imela tudi restavracijske in druge prostore ter prostore za parkiranje avtomobilov. Za potrebe naraščajočega mototurizma bo do 1. avgusta letošnjega leta dograjen motel v Mednem s 75 ležišči, restavracijo in prostori za parkiranje. Z novimi prenočninskimi kapacitetami v tem letu se bo število ležišč v hotelih in prenočiščih predvidoma povečalo za 14 %, tako, da se bo lahko število nočitev, upoštevaje tudi ležišča pri zasebnikih in v študentskih domovih, povečalo za okoli 10 %. Povečanje prenočitvenih kapacitet se predvideva tudi v Kamniku, Trbovljah, Ribnici, Logatcu in na Vrhniki. Prenočninske kapacitete naj bi se v krajih, kjer so izrazite izletniške postojanke, kot n. pr. Taborska jama. Rakova dolina, domžalski turistični bazen itd., zagotovile z organizacijo privatnih ležišč oziroma sob. Občinski ljudski odbori naj bi pripravili plan mreže in program za ureditev gostinskih obratov. Pri organizaciji mreže gostinskih obratov naj občinski ljudski odbori ne uporabljajo oblik, ki odpravljajo potrebno konkurenco in s tem negativno vplivajo na kvaliteto gostinskih storitev. Za povečanje kapacitet gostinskih obratov za potrebe prehodnih turistov se predvideva preureditev kolodvorskih restavracij v Ljubljani in Zidanem mostu. Med osnovne naloge v letošnjem letu spada tudi skrb za povečanje kapacitet v obratih družbene prehrane, predvsem v mestih in industrijskih središčih. V ta namen naj se v sedanjih obratih nadaljujejo potrebne rekonstrukcije, mehanizacija kuhinj ter uvajanje sistema samopostrežbe. Prav tako naj občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije skrbijo za nove kapacitete, kjer so dosedanje že polno izkoriščene. V ta namen morajo občinski ljudski odbori zagotoviti tudi potrebna investicijska sredstva. V letu lObO bo občinski ljudski odbor Šiška pričel graditi nov obrat družbene prebrane s kapaciteto 1000 obrokov, podjetje »Litostroj« pa bo gradil dela vsko-uslužbensko restavracijo s' kapaciteto 1.410 obrokov ter 420 sedeži. V središču Ljubljane pa se bodo morali izgotoviti načrti za novo samopostrežno restavracijo. Za ureditev družbene prehrane so dolžne skrbeti tudi stanovanjske skupnosti. Zato je naloga občinskih ljudskih odborov, da v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi in prizadetimi kolektivi izdelajo skupne programe za ureditev in organizacijo takih obratov. / Med osnovne naloge v letošnjem letu spada tudi skrb za oddih in razvedrilo delovnega človeka. V okviru občinskih počitniških skupnosti j® dana možnost za širšo in kvalitetnejšo organizacijo letnega oddiha. Pri izvedbi te naloge naj sodelujejo podjetja, ustanove, sindikalne organizacije, turistična in planinska društva itd. Pričela naj bi se varčevalna akcija med delavci in uslužbenci, da se poveča število uporabnikov letnega oddiha. Da bi se smotrneje izkoristile kapacitete ih rešil problem enakomernejšega izpada delavcev in uslužbencev v času letnih dopustov, bi bilo treba v letu 1960 storiti primerne ukrepe za podaljšanje letne sezone. Za povečanje izletniškega turizma kot ene izmed oblik oddiha delovnega človeka bo treba v letošnjem letu zagotoviti boljšo povezavo izhodiščnih točk z izletišči, kar velja predvsem za Ljubljano in njeno širšo okolico. Tako se bodo n. pr. v tem letu izboljšale cestne zveze do Iškega Vintgarja, Polhovega Gratca, Šmarne gore, kopališča ob Sori in še nekatere druge. Vsa izletišča v širšem mestnem območju bi morala biti povezana z avtobusnimi prograTi, tako v zimski sezoni (kraji, primerni za zimski šport), v letni sezoni pa že od aprila do konca oktobra. V ta namen bodo morala prometna podjetja vpeljati nove avtobusne proge, ki naj bi obratovale tudi med tednom. Z organiziranjem poldnevnih izletov med tednom bi se razširilo izletništvo zlasti za tiste, ki so med tednom zaposleni. S tem bi pomagali k boljši izrabi gostinskih kapacitet v dneh, ko običajno niso tako obremenjene. Gostišča ob izletniških točkah bodo morala urediti svoje poslovanje v skladu s potrebami sodobnega turizma. Izletniški turizem zahteva novih objektov. V tem letu se bo pričela graditi žičnica na Veliko planino, ki bo za turizem Ljubljane izredno važnega pomena. Predvidoma bo dograjena sredi leta t96t in bo imela kapaciteto za 70 oseb pri enkratni vožnji. Obenem z graditvijo žičpice je treba pripraviti tudi ustrezne programe za ureditev gostinskih in turističnih objektov, ki jih je za uspešen razvoj turizma treba postaviti ob vznožju in na cilju žičnice. Na kopališču ob Sori bodo v letošnjem letu do letne sezone končana investicijska dela. Naloga O'bčinsjdh ljudskih odborov je, da v krajih, kjer se razvija izletniški turizem, zagotovijo izdelavo urbanističnih načrtov, investicijskih progra-mov in nadaljujejo pričeta dela, ki zagotavljajo izdajanje predvidevanj po perspektivnem planu na Področju turizma (povečanje kapacitet in ureditev kopališča v Iškem Vintgarju, gostišče pri Taborski jami, v Rakovi dolini, na Krimu, dom na Kureščku, ureditev Višnje gore, ureditev gostišča Šumberk pri kkanžalah, ureditev čolnarne in pristanišča cb Ljubljanici, ureditev gostišč in poti pod Rožnikom in na Rožniku, ureditev Izlak pri Zagorju itd.). Občinski ljudski odbori morajo skrbeti tudi za pravilen obratovalni čas v vseh poslovalnicah, ki imajo kakršnokoli zvezo s turizmom. Turistične družbene organizacije pa naj koordinirajo svoje delo s pristojnimi občinskimi ljudskimi odbori in naj jim nudijo čim več podpore s pravočasnim propagadnim in informacijskim materialom ter pospešujejo turistični razvoj s tesnejšim medsebojnim sodelovanjem. Tudi potovalne agencije naj prispevajo k nadaljnjemu razvoju turizma, skrbe naj predvsem za pravilno informativno službo, za podaljšanje letne sezone v sodelo-vanju z gostinskimi in prometnimi organizacijami, za pravočasno sklepanje pogodb z inozemstvom ter za poživitev izletniškega turizma. V letošnjem letu bo za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma vloženih znatno več sredstev iz investicijskih skladov zveze, republike in okraja kakor tudi iz sredstev občin, gospodarskih organizacij ter stanovanjskih skupnosti. Občinski ljudski odbori morajo zagotoviti predvsem sredstva za razvoj izletništva v turističnih krajih, za kar naj uporabijo tudi celotna sredstva turistične takse in sredstva, ki se formirajo iz premije za razliko obračunskega dolarja za nočnine, ter za modernizacijo obratov. Pri določanju pavšalnih obveznosti za ugotovitev prometnega davka morajo občinski ljudski odbori upoštevati nižjo stopnjo občinskega prometnega davka na alkoholne pijače, ki bo vplivala ua cene vina in s tem na količinski promet alkoholnih pijač. Da se zagotovi stabilnost cen, naj se obveznosti prispevka iz dohodka v pavšalnem znesku ne povišujejo v večjem razmerju, kot se bo povečal celotni dohodek. Ker kakovost gostinskih storitev v splošnem gostinstvu v preteklem letu ni rastla vzporedno s količinskim večanjem prometa in je nasproti spremenjeni strukturi, pogojem in zahtevam turizma, celo nazadovala, naj občinski ljudski odbori posvetijo posebno skrb zvišanju splošne ravni gostinskih storitev. Poleg splošnih zahtev kulturnega poslovanja je treba skrbeti tudi za izboljšanje in dopolnitev pogojev za razvedrilo gostov. Temu naj se podredi politika ljudskih odborov pri določanju obveznosti gospodarskim organizacijam in politika cen na tem področju. Zaradi posebnega položaja in vloge družbene prehrane ostanejo cene za storitve teh obratov tudi v letu 1960 pod neposredno pristojnostjo zadevnih okrajnih oziroma občinskih svetov, vendar je treba na tem področju v večji meri vključiti tudi organe upravljanja ustanoviteljev obratov družbene prehrane, to bo glede gospodarjenja v teh obratih dalo boljše rezultate kot izključni administrativni posegi. Nadaljnje izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku bo v letu 1960 zagotovilo večjo produktivnost in večjo kvaliteto gostinskih storitev. Gostinska zbornica bo letos organizirala 20 tečajev za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev. V teh tečajih se bo predvidoma šolalo 250 delavcev. Za organiziranje tečajev je gostinska zbornica že ustanovila center za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev. Y bodoče naj bi se v gostinstvo vključevalo tudi večje število absolventov srednjih ekonomskih šol. Prav tako bo potrebno poskrbeti tudi za vključitev novih vajencev, da se zagotovi potrebna kvalificirana delovna moč, ki jo zahteva nadaljnji razvoj gostinskega in turističnega prometa. Razpoložljiva sredstva za gospodarske kadre se bodo uporabila za financiranje tečajev ter zboljšanje šolskih prostorov. m 13. poglavje Obrt Zaradi nenehnega naraščanja potreb prebivalstva po obrtnih izdelkih in storitvah, zlasti v mestih in industrijskih središčih, in nadaljnjega večanja stano-vanjsko-komunalnih del, kjer imajo obrtniška gradbena dela pomemben delež, spremenjene strukture osebne porabe in zaradi zaostajanja nekaterih strok obrti po perspektivnem planu, se mora v letu 1960 pospešiti nadaljnji razvoj obrti. Plan predvideva, da se bo obseg obrtne proizvodnje in storitev v letu 1960 povečal za 10 %, od tega v družbenem sektorju za 15 %, v zasebnem pa za 20 %. S predvidenim povečanjem bo za 12 % prekoračena raven obrtniške proizvodnje in storitev, predvidena po perspektivnem planu za leto 1961. Pri tem bo treba skrbeti, da se odpravijo pomanjkljivosti in motnje v preskrbi prebivalstva, zlasti pri potrebah za osebne storitve in v investicijski graditvi. Vrednost obrtniške proizvodnje se bo v družbenem sektorju povečala največ v tekstilni stroki zaradi povečanih zmogljivosti podjetja Modna oblačila (konfekcija), v stroki druge obrti, kjer bo podjetje za impregnacijo tekstila in papirja ITIP v Kamniku znatno povečala kapacitete in v polni meri razvilo svojo proizvodnjo, dalje v elektrotehnični, kovinski, lesni in stavbni stroki.. Plan predvideva povečanje storilnosti za okoli 7 %. Predvideno povečanje storilnosti bo odsev nadaljnjega uvajanja in izpopolnjevanja sistema nagrajevanja po učinku''tudi v obrti, nadaljnjega strokovnega izobraževanja zaposlenih in uvajanja moderne opreme v obrate. Da bo obrt dosegla predvideno povečanje proizvodnje in storitev, bo treba v letu 1960 izpolniti predvsem tele naloge: 1. razširiti mrežo obrtnih obratov, predvsem za osebne storitve. V ta namen je treba ustanavljati obrtne centre in servisne delavnice v okviru stanovanjskih skupnosti. Predvideva se, da bodo v letu 1960 občinski ljudski odbori Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič in Ljufoljana-Šenvid organizirali obrtne centre, v katerih bo poslovalo okoli 30 servisnih obratov, stanovanjske skupnosti na območju občin Kočevje, Ljubljana-Center, Ljubljana-Črnuče in Ljubljana-Rudnik pa okoli 30 servisnih delavnic raznih strok. Največ servisnih delavnic bo ustanovljenih v tekstilni stroki, v stroki druge obrti in v kemični stroki, kjer bodo šivalnice, krpalnice, pralnice, likalnice, izposojevalnice gospodinjskih aparatov in kemične čistilnice nudile neposredno pomoč zaposleni ženi. V kovinski, elektrotehnični in stavbni stroki ter v predelovanju zemlje, kamenja in stekla se bodo povečale kapacitete ključavničarskih, vodo-vodnoinstalaterskih, kleparskih, elektroinstalaterskih, krovskih, zidarskih, pleskarskih in steklarskih obrtnih delavnic za popravila stanovanj in tekoče vzdrževanje stanovanjskih poslopij. Z novo ustanovljenimi servisnimi delavnicami v letu 1960 bo doseženo s perspektivnim planom predvideno število za leto 1961 • še vedno le z 82 %>. Poleg lega pa predvidevajo občinski ljudski odbori Cerknica, Dobrova, Hrastnik, Lašče. Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste. Ljubi iana-Rndnik in Ljnb-Ijana-šiška ustanovitev še okoli 50 novih obratov. Pri ustanavljanju servisnih delavnic v okviru stanovanjskih skupnosti naj občinski ljudski odbori pomagajo stanovanjskim skupnostim s finančnimi sredstvi in z dodeljevanjem primernih poslovnih prostorov. Uporabijo naj se predvsem nepravilno ali nezadostno uporabljeni prostori nacionaliziranih zgradb. Vodstvo novih obratov naj prev: me predvsem visoko kvalificirana delovna moč, ki bo sproščena z uvajanjem racionalizacije in avtomatizacije v industrijski proazvodnji. 2. Izpopolniti in modernizirati je treba tudi obrtne obrate, bodisi da se ukvarjajo s proizvodnjo ali sLv ritvami. V letošnjem letu bo za obrt v okraju Ljubljana na razpolago okoli 170 milijonov deviznih dinarjev za nabavo opreme in materiala. Ta sredstva naj bi v prvi vrsti uporabili obrati, kjer je z modernimi stroji in orodji mogoče doseči največji uspeh za neposredne potrebe potrošnika. 3. Naraščanje osebne porabe in družbenega standarda zahteva predvsem povečanje kapacitet v osebnih storitvah, gradbeni obrti in obrtih, ki dopolnjujejo gradbeno stroko, kot so kovinska, elektrotehnična in lesna stroka. Z ekonomsko najemnino bodo na razplago večja sredstva za nove zidave, pa tudi za tekoče vzdrževanje stanovanjskih poslopij. Pri tekočem vzdrževanju stanovanjskih poslopij naj bi poleg obrtnih gradbenih podjetij sodelovale tudi servisne delavnice stanovanjskih skupnosti. Za nove zidave morajo prevzeti serijsko industrijsko izdelavo čim-večjega števila tipiziranih gradbenih elementov, zlasti oken in vrat, lesna industrijska podjetja. Na ta način se bodo občutno sprostile obrtne kapacitete zn potrebe storitev. Za zadovoljitev osebnih potreb po kvalitetni tekstilni konfekciji jo treba razširiti in modernizirati večje obrate in se usmeriti na združevanje manjših delavnic oziroma na postopno preraščanje takih delavnic v razvito obrtno proizvodnjo, ob kateri je treba razvijati tudi obrate, ki opravljajo kvalitetne storitve po meri. Trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo tekstilnega blaga in konfekcije, naj bi organizirale prodajo tkim. polkonfekcije, s čimer bi se sprostile kapacitete obrtnih obratov. 4. Pospeševati je treba razvoj in izpopolnitev obrtnih strok, ki dopolnjujejo turizem. Y ta namen je treba povečati kapacitete obratov za osebne storitve, kot so brivski, frizerski in kozmetični saloni, čistilnice, pralnice itd., in kapacitete v avtomehanični stroki in strokah, ki jo dopolnjujejo, kot so: avtoli-čarstvopavtoelektričarstvo, vozno tapetništvo itd. Zaradi stalno naraščajočega osebnega in tovorne-g£t avtomobilskega prometa ter večjega razmaha domačega inl tujega turizma je treba predvsem v mestih in)'■turističnih središčih organizirati servisno služba za-hitM» izvrševanje avtomehaničnih storitev. Tako servisno službo je treba urediti na novi avto cesti Ljubljana—Zagreb ob servisni postaji podjetja Petrol na Dolenjski cesti, kot je bilo predvideno že ob graditvi ceste. Podjetje Pstrol predvideva v letošnjem letu nre-rlitev nove servisne posta je na Smartinski cesti. (Nadaljevati je treba z organizacijo servisov za popravila gospodinjskih strojev, pisalnih in šivalnih stroje^fotdaparatov, ur, optičnih instrumentov, boj-lesjeV.viradijskih in televizijskih sprejemnikov, mo-tornih,vozil in raznih drugih elektrotehničnih aparatov in naprav. Take servise so že organizirala nekatera podjetja (Elma. Tiki, Tegrad, Telekomunikacije, Saturnus, Elektra, Elektrotehna in dr.). Da hi se dose- gli nadaljnji uspehi, naj nudijo gospodarskim organizacijam vso potrebno pomoč občinski ljudski odbori pri organiziranju takih servisov pri lokaciji, povezovanju med podjetji itd. Obvezne servisne delavnice so dolžna organizirati proizvajalna podjetja za predmete lastne proizvodnje, za uvožene predmete pa trgovska podjetja, ki prodajajo te predmete (Uradni list FLRJ, št. 25-463/59). Za čim več ji razmah takih servisov naj bi se razvila kooperacija med sorodnimi proizvajalnimi in trgovskimi podjetji. Vsem servisnim delavnicam je treba zagotoviti nadomestne dele, bodisi iz domače proizvodnje ali iz uvoza. 6. Za razvoj proizvodne obrti morajo industrijska podjetja nuditi vso pomoč obrtnim podjetjem. V ta namen naj se med njimi razvije čim širša kooperacija, ki naj zagotovi čim boljšo uporabo kapacitet stranskih obratov industrijskih podjetij. S tem načinom bo mogoče doseči uspehe tudi v razvoju dopolnilne proizvodnje, ki je moderna intenzivna industrijska proizvodnja ne more uspešno razvijati. 7. Predvideno povečanje obrtnih kapacitet bo zahtevalo tele ukrepe: — občinski ljudski odbori morajo za razvoj obrti uporabiti vsaj tista sredstva, ki jih obrtne gospodarske organizacije vplačujejo v njihove družbene .sklade; — občinski ljudski odbori morajo v sodelova?iju z obrtno zbornico izkoristiti vse možnosti za združevanje sredstev gospodarskih organizacij in predlagati način in obseg združevanja teh sredstev; za nadaljnji razvoj obrti naj predvidijo združevanje sredstev tudi iz drugih gospodarskih panog; — obrtna zbornica je dolžna pomagati gospodarskim organizacijam pri izdelavi in pripravi investicijskih programov in projektov in predlagati, kateri obrati imajo po smernicah plana za leto 1960 prednost pri delitvi investicijskih sredstev; — obrtna zbornica mora v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori predlagati, katerim gospodarskim organizacijam je treba dodeliti sredstva za nabavo uvozne opreme. 8. Občinski ljudski odbori naj pri določanju pavšalnih obveznosti upoštevajo strukturo in posebnosti poslovanja posameznih obrtnih gospodarskih organizacij. S pravilnim določanjem družbenih dajatev naj zagotovijo čimboljšo uporabo razpoložljivih kapacitet in zainteresirajo obrtne gospodarske organizacije, da bodo ustvarjene sklade uporabile za razširitev in modernizacijo svojih obratov. 9. Največjo skrb bo treba še nadalje posvetiti dotoku in vzgoji vajencev. V ta namen je treba poiskati najprimernejše oblike stimulacije za učne mojstre in vajence. Več skrbi je treba posvetiti vključevanju ženske mladine v stroke, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. Občinski ljudski odbori naj dosledno iz-vajajo nadzorstvo nad gospodarskimi organizacijami glede predpisanega števila zaposlenih vajencev. Povečati je treba zmogljivosti vajenskih domov in vajenskih šol. V Ljubljani se bo nadaljevala zidava šole za vajence raznih strok (lesne, oblačilne, čevljarske in druge stroke), v okviru katere bo dograjen tudi in-jern»t za vajence čevljarske stroke s kapaciteto 100 ležišč, gola in internat bosta vseljiva v šolskem letu t%W62. Z vselitvijo v nove šolske prostore v Domžalah se bodo povečale kapacitete vajenskih šol v letošnjem letu za 5%. V Kočevju se bo nadaljevala zidava novega vajenskega doma s kapaciteto 62 ležišč. Skupne kapacitete vajenskih šol se bodo torej po. večale v letošnjem letu za 3 %, kapacitete internatov pa za 13%. 10. Za strokovno izpopolnjevanje kvalificiranih delavcev v obrti bo okrajna obrtna zbornica v letu 1960 organizirala v Ljubljani, Trbovljah, Domžalah in Ribnici 20 tečajev, dn sicer za kovinske, elektrotehnične, lesne, usnjarske, tekstilne, stavbne, živilske stroke in stroke osebnih storitev. Tečaje bo predvidoma obiskovalo okrog 520 obrtnih delavcev. Strokovni izpopolnitvi je namenjena tudi šola za vodilni kader pri Obrtni zbornici LRS. 11. Občinski ljudski odbori naj v sodelovanju z Zavodom za napredek obrti pri Obrtni zbornici LRS prouče možnosti za razvoj in povečanje proizvodnje izdelkov domače obrti, ki bodo lahko z izvozom svojih izdelkov povečala priliv .deviznih sredstev. 1-2. Občinski ljudski odbori naj posebno pazijo na realno ocenjevanje davčnih osnov in s pravilno diferencirano obdavčitvijo proizvodne in storitvene obrti in posameznih strok stimulirajo predvsem storitvene obrti. 14. poglavje Komunala Vrednost komunalnih storitev in proizvodnje se bo v letu 1960 predvidoma povečala za 15%. Električna distribucijska podjetja bodo v kftu 1960 nadaljevala rekonstrukcijo in razširjevanje električnega omrežja ter graditev transformatorskih postaj. V Ljubljani se bo začela graditi nova razdelilna trafo postaja in 24 novih napajalnih trafo postaj, 12 napajalnih trafo postaj pa bo obnovljenih in okrepljenih z večjimi transformatorji. Nadalje bo zgrajenega in obnovljenega 48 km razdelilnega in 12 km napajalnega električnega omrežja. Na drugem območju okraja bodo zgrajene tri razdelilne trafo postaje, in sicer v Zagorju, Hrastniku in Kočevju, 16 napajalnih trafo postaj, na novo zgrajenega in obnovljenega pa bo 55 km razdelilnega in 60 km napajalnega omrežja. Posebna važnost bo v letošnjem letu posvečena preureditvi razdelilnega omrežja za nieenje in nabavi električnih števcev, potreba po njih se bo z odpravo pavšalnih uporabnikov električne energije znatno povečala. Našteta dela bodo financirala električna distribucijska podjetja iz lastnih sredstev, deloma pa iz najetih posojil. Mestna plinarna bo v letu 1960 nadaljevala graditev nove plinarne z zmogljivostjo 30.000 m” plina dnevno. Dokončalo bo polaganje 3.500m dolgega plinovoda, ki bo vezal novo plinarno z obstoječim plinovodnim omrežjem, in položila 3.000 m novega napajalnega voda, zaradi povečanih potreb tovarne Saturnus. Ta vod bo obenem vključil tudi Savsko naselje v plinovodno omrežje. Predvideva se, da se bo poraba plina v letošnjem letu povečala za 19%. Podjetje Snaga bo povečalo svoje zmogljivosti z nabavo nove opreme, ki je bila predvidena že v letu' 1959, ni pa bila realizirana zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. V svoje območje bo podjetje na novo priključilo tudi občino Ljubljana-Šentvid. Podjetje Kanalizacija bo v letošnjem letu nada-, Ijevalo graditev zbirnega kanala ob Ljubljanici, ki ga bo podaljšalo za približno 450 m, in dopolnitev kanalskega omrežja v dolžini 800 m. Podjetje Vodovod bo v letošnjem letu podaljšalo glavni napajalni cevovod od Parmove preko Župančičeve do Tomšičeve ulice, zgradilo nov transformator za strojnico v Klečali in postavilo tri nove črpalke, od teh dve za vodnjak v Klečah in eno za vodnjak v Šentvida. Podjetje bo v letošnjem letu posvetilo posebno važnost nadaljnji vezavi vodnjakov, nabavljanju opreme za vodnjake in obnovi vodomerov. Ljubljana-transiport bo v letu 1960 razširil omrežje mestnega prometa. Vpeljal bo nekaj novih avtobusnih zvez in v ta namen nabavil nove avtobuse s priklopniki. Podjetje bo povečalo število vozil tudi za tovorni promet. Ljubljanske mlekarne bodo nabavile nov polnilni in zapiralni stroj, pralni stroj za vrče ter opremo za proizvodnjo kašastih sokov. Dogradile bodo mlekarno v Velikih Laščah, adaptirale mlekarno v Stični in razširile mlekarno v Novi vasi. S tem se bosta povečala odkup in prodaja mleka od 12 milijonov na 15 milijonov litrov, proizvodnja jogurta od 2,5 milijona na 3 milijone steklenic, predelavne kapacitete za sire se bodo povečale od 20.000 litrov na 30.000 litrov, na novo pa bo vpeljana proizvodnja kašastih sokov — 400 ton letno. Javna skladišča predvidevajo v letu 1960 zgraditev 7.500 m2 skladiščnega prostora in nadaljevanje zidave upravnih prostorov. V prvem četrtletju letošnjega leta bo pričela poslovati novo zgrajena pekarna nn območju občine Ljubljana-Bežigrad z dnevno zmogljivostjo 20.000 kg kruha. V okviru živilskega kombinata podjetja Žito Ljubljana pa se bo pričela graditi v Ljubljani avtomatska pekarna z zmogljivostjo 25.000 kg kruha in peciva, za kar je že potrjen investicijski program in so zagotovljena sredstva iz pretežno zveznih kreditov. Kinematografsko podjetje v Ljubljani bo iz lastnih sredstev nabavilo dva projekcijska aparata in renoviralo dvorano kina Komune. V okolici Ljubljane bodo postopoma odpravili 23 klavnic, ki ne ustrezajo veterinarsko-sanitarnim predpisom. Mesarska podjetja naj se v krajih, kjer bodo klavnice odpravljene, preskrbujejo z mesom in mesnimi izdelki pri klavnicah v Ljubljani. Kolikor bi pa zaradi odprave klavnic prišlo tudi do odprave mesarskih podjetij, naj njihove poslovalnice in odgovornost za preskrbo z mesom in mesnimi izdelki prevza- mejo podjetja, ki bodo za posamezna področja prevzela'redno preskrbo z mesom. Občinski ljudski odbori naj tudi v letošnjem letu upoštevajo pri določanju ekonomskih ukrepov zmogljivosti komunalnih gospodarskih organizacij ter njihove obveznosti in potrebe po nadaljnji investicijski graditvi. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA LJUBLJANA 15. poglavje Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Gradbene objekte iz prejšnjega odstavka določijo pristojni občinski sveti v soglasju s svetom za kmetijstvo in gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora. 16. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka Plačevanje dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okraju, se oprostijo: a) gospodarske komunalne organizacije: Ljubljanske mlekarne, Ljubljana-transport, Snaga Ljubljana, Mestna kanalizacija Ljubljana, Mestni vodovod Ljubljana, Mestna plinarna Ljubljana; b) časopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi. Oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka morajo gospodarske organizacije vložiti v Svoje sklade, razen v sklad za skupno porabo. 17. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Od prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij. ki pripada družbenim investicijskim skladom občin, okraja in ljudske republike, pripada okraju 25%, razen od prispevka iz dohodka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije pavšalno. 18. poglav je Določitev količin stoječega lesa za posek v. 1. 1960 1. Za leto 1960 se določajo za posek v gozdu in na negozdnih površinah tele količne lesa: V tem Od tega v blagovni proizvodnji Skupna ——:— :---r blagovna hlodov, cel. les jam. les Uporabniki sečnja iglavci listavci proizv. --------i "g 1 a v c e v- bruto v 000 ms . neto v 000 m5 1. KGP Kočevje 146,2 60,1 86,1 124,3 30,0 10,5 5,4 2. GG Ljubljana 51,4 34,2 17,2 44,1 13,3 č,9 2,4 3. GG Postojna 46,5 38,5 8,0 39,6 18,7 8,1 3,2 4. GG Silva 9,7 2,5 7,2 6,5 1,0 0,5 0,5 5. GG Brežice 3,0 1,6 1,4 2,6 0,6 0,5 0,2 Skupajs gozd. gosp. 256,8 156,9 119,9 217,1 65,6 27,3 11,5 1. Zeleni pas Ljubljana 4,4 2,2 2,2 1,6 0,5 0,2 0,3 2. Zasebni sektor 479,0 267,1 211,9 308,3 108,7 35,8 30,7 3. SLP izven GG 55,9 21,9 34,0 32,0 4,0 3.0 0,7 Skupaj 1 + 2 + 3 539,5 291,2 248,1 541,9 113,0 59.0 31,7 Skupaj okraj 796,1 428,1 368,0 559,0 178,6 66,3 43,2 V gornjih količinah je predvideno tudi 12.000 nV iglavcev za potrebe kmetijskih gospodarstev. 2. V zasebnem sektorju se določajo za posek v gozdu in na izvengozdnih površinah po poslovnih zvezah in po občinah tele količine lesa: Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubljana Enota mere v 000 m3 stoječega lesa ObLO Iglavci Listavci Skupaj Od tega v gozdu iglavci listavci Dobrova 9,0 7,5 16,5 8,0 7,0 Grosuplje —del 8,0 10,0 18,0 8,0 10,0 Ivančna gorica 6,8 18,5 25,3 6,5 17,0 Lj ubljana-Črnuče 0,8 0,2 1,0 0,8 0,2 L juhi jan a-Rudnik 3,0 6,3 9,5 3,0 5,5 Ljubljana-Rudnik del 16,1 3,5 21,6 15,6 5,0 Ljubljana-Sentvid 1,7 0,6 2,5 1,7 0,6 Ljubljana-Vič 0,4 0,4 0,8 0,4 0,4 Medvode 3,5 2,8 6,5 5,5 2,8 Vrhnika 14,5 4,8 19,3 13,4 4,0 Skupaj 63,8 56,6 120,4 60,9 52,5 Kmetijsko-gozdarska poslovna zveza Šipek, Kamnik ObLO Iglavci Listavci Skupaj Od tega v gozdu iglavci listavci Domžale 15,0 12,0 27,0 14,5 11,0 Kamnik 21,3 16,8 58,1 18,0 14,8 Skupaj 36,3 28,8 65,1 32,5 25,8 Poslovna zveza za gozdno in kmelijsko gospodarstvo na Rakeku ObLO Iglavci Listavci Skupaj Od tega v gozdu iglavci listavci Cerknica 34,8 11,2 46,0 29,5 8,2 Logatec 22,0 6,0 28,0 19,0 4,0 Loška dolina — del 18,0 5,8 25,8 16,0 48 Skupaj 74,8 25,0 97,8 64,3 17,0 Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo Kočevje ObLO Iglavci Listavci Skupaj Od tega iglavci v gozdu listavci Kočevje 9,6 16,6 26,2 8,8 14,0 Ribnica 25.8 13,9 59,7 24,4 12,5 Ljubljana-Rudnik del 12.1 7,0 19,1 10,6 6,0 Loška dolina del 11,5 3p 14,8 9,5 5,3 Grosuplje del 2,4 9,0 11,4 2,4 9,0 Skupaj 61.4 49.8 111.2 53,7 44,8 Kmetijsao-gozM^rsK* postavim »već* Litija ObLO Skupaj Od tega iglavci v gozda listavci Litija 14,3 25,0 39,5 14,0 25,5 Zagorje 11.2 12,3 25,7 11,0 12,0 Trbovlje • 2.5 5,2 7,7 2,5 5,2 PIrastnik 2,8 11,0 15,8 2,6 10,0 ■J . Skupaj 30,8 33.7 84,5 30,1 50,7 OLO skupaj 267.1 211,9 479,0 245,5 190,8 Od hlodovine, jamskega lesa in celuloznega lesa iglavcev bodo izdelali: Poslovna zveza Ljubljana Poslovna zveza >Šipek«Kat Poslovna zveza Rakek Poslovna zveza Kočevje Poslovna Zveza Litija Skupaj Hlodo- Ceiul. Tum. vina les les 22,6 10,0 7.4 : 12,0 5,4 6.0 35,5 11,5 5.6 27,5 7,0 46 IM 2,1 7,1 108.7 55,8 30,7 Po planu za leto 1960 določene količine lesa za sečnjo so maksimalne. Količine hlodovine, celuloznega in jamskega lesa iglavcev so minimalne in se v okviru skupnih količin lesa iglavcev lahko prekoračijo. 19. poglavje Razdelitev sredstev v gozdarstvu 1. Za leto 1960 se določa tale delež okrajnega gozdnega sklada cd dosežene cene lesa na panju za blagovno proizvodnjo ter od prispevkov za gozdni sklad od sečnje lesa v zasebnih in zadružnih gozdovih: a) za gozdove splošnega ljudskega premoženja (ST.P 1), s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, povprečno 45 %, v tem: — KGP Kočevje 37,31%, — GG Ljubljana 42,14 %, — GG Postojna 8,59 %, — GLG Silva Ljubljana 63,37 %, — GG Brežice 47,00%; b) za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja (SLP 2) 30%; c) za gozdove zasebnega sektorja 25 %. 2. V republiški gozdni sklad se odvaja 30 % sredstev okrajnega gozdnega sklada. 3. Gozdnim gospodarstvom ostane za redno vzdrževanje gozdov od cene lesa na panju tale delež — KGP Kočevje 56,76 %, — GG Ljubljana 31,95 %, — GG Postojna 8,95%, — GLG Silva Ljubljana 63,37%, — GG Brežice 27,07 %. 4. Za gozdove splošnega ljudskega premoženja, s katerimi ne gospodarijo gozdna gospodarstva, se določi za letno vzdrževanje gozdov 62,84 % od cene lesa na panju. Ta sredstva bo dodeljevala uprava za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora za izvršena dela, določena s planom. 5. Za vzdrževanje zasebnih in zadružnih gozdov na območju okraja se določi 303,261.000 din ali 67,84% od skupnih sredstev gozdarstva iz zasebnega sektorja. Od tega zneska pripadajo posameznim gospodarskim organizacijam tile deleži: v 000 din 78.293 ali 25,8 % 57.240 ali 18,9 % 58.214 ali 19,2 % 47.308 ali 15,6 % 39.078 ali 12,9 % 25.128 ali 7,6 % /Skupaj 503.261 ali 100,0% V tej kvoti so upoštevane tudi neporavnane obveznosti iz leta 1959 v višini 19 milijonov dinarjev. Sredstva za vzdrževanje gozdov so namenska sredstva, saldi teh sredstev iz leta 1959 pa se morejo uporabiti v letu 1960 za vzdrževanje dela v gozdovih le po poprejšnjem dovoljenju uprave za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 20. poglavje Okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispevajo v letu 1960 občine v okraju Ljubljana 80 % od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. 21. poglavje Okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva V okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva se steka: — 55 % od taks na priprave za proizvodnjo in na hibridne vinograde; — 100% taks na delovno živino; — del drugih proračunskih dohodkov okraja. 22. poglavje Okrajni investicijski sklad in drugi skladi 1. Okrajni družbeni investicijski sklad Sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1960, bodo znašala 1.447,0 milijonov dinarjev. Uporabila se bodo v tele namene v milij. din a) za kreditiranje investicij v obratna sredstva 328,7 b) za kreditiranje investicij v osnovna sredstva 1.118,3 Posamezne panoge bodo udeležene pri kreditih za investicije v osnovna sredstva v temle razmerju: industrija 19,3 % kmetijstvo 33,0 % trgovina 17,7 % gostinstvo in turizem 9,1 % obrt , 5,3 % kamunala 0,9 % negospodarske investicije 14,7 % \ 2. Drugi okrajni skladi Razpoložljiva sredstva ostalih okrajnih skladov bodo znašala v letu 1960 v milij. din — gozdni sklad 266,5 — cestni sklad 250,2 — sklad za pospeševanje kmetijstva 83,4 — gasilski sklad 29,3 25. poglavje Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po smernicah družbenega plana 1. Pristojni okrajni organi morajo skrbeti za to, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih proporcev v skladu s smernicami in določbami okrajnega družbenega plana in da bodo stalno spremljali izvrševanje okrajnega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni z;a uskladitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali za izpolnitev okrajnega družbenega plana. Na enak način morajo tudi občinski ljudski odbori zagotoviti, da bodo plani gospodarskih organizacij v skladu z občinskimi družbenimi plani, v katerih naj bodo smernice in naloge čimbolj konkretno določene. Poslovna zveza Ljubljana Poslovna zveza Kočevje Poslovna zveza Litija Poslovna zveza Rakek Poslovna zveza Kamnik Zeleni pas 2. Da se zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodarskih organizacij, naj zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov občasno razpravljajo o tem-vprašanju. Ce bi se ugotovilo, da gospodarske orga-. nizacije svojih sredstev ne uporabljajo kot dobri gospodarji in v skladu s smernicami družbnega plana, naj jim dajo na podlagi razprav ter mnenj sindikatov in zbornic priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. 3. Vsi za delo pristojni okrajni in občinski organi morajo stalno spremljati razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu in sproti poročati svojim svetom oziroma pristojnim ljudskim odborom o vseh primerih prekomernega zaposlovanja delavcev. Ce se ugotovi, da zaradi prekomernega zaposlovanja delavcev gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj take primere obravnava zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. 4. Za čim hitrejši razvoj kmetijstva naj občinski ljudski odbori prepustijo celotni prispevek iz dohodka kmetijskim organizacijam in zadrugam, ki naj vložijo odstopljeni prispevek v svoje sklade osnovnih sredstev. 24. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. St. 04/2-31-19/1-60 Ljubljana, dne 4. marca 1960. Predsednik OLO: Franc Popit L r. 91. Okrajni ljudski odbor Celje je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ. št, 52-847/59), 17. in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. junija 1960 sprejel ODLOK o spremembi odloka o proračunu okraja Celje za leto 1960 1. člen V odloku o proračunu okraja Celje za leto 1960 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 3-23/60) se spremeni 7. člen tako, da se glasi: Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da lahko razporeja sredstva redne proračunske rezerve za leto 1960 v višini 50 % zneska rezerve. 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Objavi se v »Uradnem vestniku okraja Celje« in v »Uradnem ii-stp LRS«. St. 01/3-31-25/2-60 Celje, dne 9. junija 1960. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. 92. Okrajni ljudski odbor Celje je po 8. členu splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 37-277/48) v zvezi s 15. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1960 sprejel ODLOK o obveznem zdravstvenem pregledu prosvetnih uslužbencev ; 1. člen Prosvetni uslužbenci morajo biti obvezno zdravstveno pregledani v začetku vsakega šolskega leta; med šolskim letom pa še posebej po vsaki prestani bolezni, ki povzroča izločanje povzročiteljev nalezljivih bolezni zaradi ugotovitve ali ne gre za klico-nosce. 2. člen Zdravstveni pregled mora biti izvršen najkasneje do 15. septembra vsakega leta. Prosvetni uslužbenci, ki v šolskem letu 1959/60 še niso bili zdravstveno pregledani, morajo biti pregledani najkasneje do 30. aprila 1960. 3. člen Zdravstveni pregledi se opravijo v pristojnih zdravstvenih zavodih. Občinski ljudski odbori bodo preskrbeli potrebna finančna sredstva ze te preglede. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Celje«. St. 01/3-4-14/1-60 Celje, dne 12. aprila 1960. Predsednik OLO: Riko Jerman L r- 93. Na podlagi 1. člena uredbe o brezplačnem stanovanju in kurivu učnega in vzgojnega osebja (Uradni list LRS, št. 12/60) in po zaslišanju občinskih zborov občinskih ljudskih odborov je okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Kranj na seji dne 14. junija 1960 sprejel ODLOK o določitvi krajev, ki se štejejo aa vasi, kjer ima učno in vzgojno osebje, ki dela na šolah in vzgojnih zavodih, pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva 1. člen Za kraje, ki se štejejo za vasi po 2. odstavku 1. člena uredbe o brezplačnem stanovanju in kurivu učnega in vzgojnega osebja, se določijo: občina Bled: Bohinjska Bela, Gorje, Ribno, Zasip; občina Bohinj: Bohinjska Bistrica, Gorjuše, Koprivnik, Nomenj, Srednja vas. Stara Fužina; obema Jesenice: Blejska Dobrova, Dovje-Mojstra-na, Gozd, Hrušica, Javorniški rovt, Kranjska ■ gora, Planina pod Golico, Rateče, Žirovnica; občina Kranj: Besnica, Cerklje, Duplje, Goriče, Jezersko, Kokra, Mavčiče, Naklo, Olševek, Podblica, Podbrezje, Preddvor, Predoslje, Pševo, Šenturška gora, Trboje, Trstenik, Velesovo, Voklo, Zalog, Žabnica; občina Radovljica: Begunje, Kamna gorica, Kropa, Lancovo, Lipnica, Ljubno, Mošnje, Ovsiše, Poljče; občina Škofja Loka: Gabrk, Gorenja vas, Hotavlje, Javorje, Leskovica, Lučine, Malenški vrh, Poljane, Reteče, Sovodenj, Stara Oselica, Trebija; občina Tržič: Dolina, Kovor, Križe, Lese, Lom, Podljubelj; občina Železniki: Bukovica, Bukovščica, Davča, Dražgoše, Lenart, Martinj vrh, Podlbnk, Selca, Sorica, Zali log, Zgornja Luša, Železniki; občina Žiri: Žiri. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 6-169/1-60 Kranj, dne 14. junija 1960. Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. 94. Na podlagi III. točke odloka o posebnem dodatku za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih {Uradni list LRS, štev. 12/60) in na predlog občinskih zborov občinskih ljudskih odborov je okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Kranj na seji dne 14. junija 1960 sprejel ODLOK o določitvi krajev po točki II/l republiškega odloka o posebnem dodatku za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih 1. člen Učnemu in vzgojnemu osebju pripada posebni dodatek iz točke II/l odloka o posebnem dodatku za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih v naslednjih krajih, kjer so delovne razmere posebno hude: občina Bohinj: Gorjuše, Koprivnik, Srednja vas, Stara Fužina: občina Kranj: Jezersko, Kokra, Podblica, Pševo, Šenturška gora; občina Jesenice: Javorniški rovt. Planina pod Golico: občina Škofja Loka: Javorje, Leskovica, Lučine, Malenški vrh, Sovodenj, Stara Oselica; občina Tržič: Dolina, Leše, Lom, Podljubelj; občina Železniki: Bukovščica, Davča, Dražgoše, Lenart, Martinj vrh, Podlonk, Sorica, Zali log, Zgornja Luša. V občinah Bled, Radovljica in Žiri ni krajev, kjer so delovne razmere posebno hude. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 6-170/1-60 Kranj, dne 14. junija 1960. Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. 95. Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. decembra 1959 sprejel ODLOK v o obveznih zdravstvenih pregledih prpsvetnih delavcev 1. člen Prosvetni delavci se morajo obvezno zdravstveno pregledati v začetku vsakega šolskega leta; med ‘šolskim letom pa še po vsaki bolezni, ki izloča povzročitelje nalezljivih bolezni (klicenosci). Zdravstveni pregled mora biti izvršen najkasneje do 15. septembra vsakega leta; prosvetni delavci, ki v šolskem letu 1959/60 niso bili zdravstveno pregledani, se morajo pregledati najkasneje do konca februarja 1960. 2. člen Zdravstveni pregledi se opravijo v občinskih zdravstvenih domovih. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto« in se objavi tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 01/6-0-42/2-59 Novo mesto, dne 5. decembra 1959. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. fzpaja Časopisni zavod -Dradni list LRS« - Direktor Id odgovorni urednik; lože Jurač - Tiska tiskarna »Toneta ? Lluhlian* - »Jaro^nJna etnr 9ftf din - ReklaraaclV uoo«tevalo le mesee dni oo Izidu oosamezne Številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15a, poštni predal 379-VII. — Telefon direktor in knjigovodstvo: 20-701, uredmStvc '.r Uprava: 23-57Š — Čekovni račun: 800-704/2-399 URAD NI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVII Razglasni del dne 14. julija 1960 Štev. 24 Register gospodarskih organizacij Vpisi O&rožaa gospodarska sodišča razglašalo: Besedilo: Komunalno podjetje »Vodovod», Postojna, Gregorčičev drevored 11. Poslovni predmet: Preskrba prebivalstva s pitno vodo, vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja in naprav, graditev vodovodnih naprav in vodnoinštalacijske storitve. Ustanovitelj: Obč. LO Postojna, odločba Št. 03-41/1 z dne 29. IV. 1960. Podjetje je bilo konstituirano 28. V. 1960. Y. d. direktorja: Živec Ladislav. Koper, 3, junija 1960. Rg I b mii 1293 Spremembe OfeMNbaa gospodarska sodišča razglašalo: 792. Besedilo: Mizarsko podjetje »Pohištvo«, Celje. Izbriše se Sumrak Jože, honorarni računovodja in vpiše Ocvirk Antonija, računovodkinja. Celje, 7. junija 1960. Rg I 190/5 1346 793. Besedilo: Obrtno podjetje »Splošno mehaničarstvo«, Velenje. Besedilo odslej: »Chrotmnetal« — kovinska obrt, Velenje. Celje. 20. junija 1960. Rg III 90.10 1367 794. 796. Besedilo: Obrtno podjetje Brivnica in česalnica, Piran. Podjetje je bilo konstituirano 17. IV. 1958.' Vpiše se računovodja Krejačič Mihael, honorarni knjigovodja. Koper, 22. junija 1960. Rg I b 223,4 1529 797. Besedilo: Komunalno podjetje »Pekarna in slaščičarna«, Piran. Podjetje je bilo konstituirano 15. VIII. 1956. Vpiše se, da je Vergolin Lovro odslej direktor. Vpišeta se še Pik» Nande, predsednik DS, ki podpisu-je v odsotnosti direktorja, in Soba Rudi, vodja komerciale, pa podpisuje v odsotnosti računovodje. Koper, 23. junija 1960. Rg I b 130/5 1530 798. Besedilo: Gostišče »V Močilnika«, Vrhnika. Vpiše se Vošnik Franc, računovodja. Ljubljana, 23. maja .1960. Rg III 415/2 1261 799. Besedilo: »Čevljarstvo«, Senovo. Podjetje je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator je Lapuh Radomir, izbrišeta pa se podpisovalca Barbič Ivan in Mrib-šek Ivan. Ljubljana, 6. junija 1960. Rg V 74/6 1438 800. Besedilo: »Avtomacija« — poslovno združenje za avtomatizacijo, Ljubljana, Kopitarjeva 2. SOI. Besedilo: Obrtno kovaštvo, Ho- bovše. . Delavnica je bila konstituirana 17. X. 1959. Vpiše se, da je Velikonja Alojz odslej upravnik. Izbriše se Zabukovec Janko in vpiše Kalan Ivan. novi knjigovodja. Rg II 296/2 1491 Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«. Jesenice. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja, kot naštevajo ootrjena pravila. Rg I 7/10 1495 Besedilo: Gostilna »Otok Vis«, Ljubljana. Gostišče je prešlo na kolektivno upravljanje delavcev, sklep z dne 13. VIL 1960. Izbriše se Mendušič Marija in vpiše Humar Milan, novi poslovodja. Rg I V 676/2 1432 Besedilo: Tovarna kleja, Ljub- ljana. Izbriše se p odpis o val ec Kotnik Drago in vpiše ing. Pintar Slavko, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali njegovega namestnika, v istem obsegu. Rg II 210/20 1486 Besedilo: Trgovsko podjetje »Prehrana«, Novo mesto. Izbriše,se trgovpa »Pecivo«, Novo mesto. Rg I 107/6 1495 Ljubljana, 13. junija 1960. 802. Besedilo: Trgovsko podjetje »Bistra«, Kranj. i Izbriše se Grzetič Edvard in vpiše Starc Rajko, novi direktor. Rg I 47/3 1584 Besedilo: Industrijsko podjetje »Gorenje«, Šmartno ob Paki. Besedilo odslej: »Gorenje«, tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Musec Herman in vpiše Glušič Anton, novi računovodja. Celje, 23. junija 1960. Rg III 64/6 1568 795. Besedilo: Zadružno vinarstvo Brda, Dobrovo v Brdih. Vpiše se, da podpisujeta odslej: Jernejčič Janez kot Šef gospodarskega računskega sektorja, Markočič i'rane pa kot glavni računovodja. Koper, 17. junija 1960. Rg I a 181/6 1472 Sedež podjetja je odslej v Ljubljani, Celovška 121/IV. Ljubljana, 8. junija 1960. Rg VI 900/3 1577 Besedilo: Medna krojačaica »Center«, Ljubljana. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot na- Zaradi spremembe številk poštnih predalov pri ljubljanski pošti, sporočamo, da ima naš poštni predal od 1. julija 1960 novo številko in to 379 VII eZ »Uradni list LRS« Ljubljana drobno naštevajo potrjena pravila. Vpiše se Šinkovec Marija, računovodkinja, kot podpisovalka. Rg IV 667/4 1571 Besedilo: Tobačna lovarna, Ljub-. Ijana. Izbriše se podpisovalec Kušar Janko in vpiše Dermaša PLoman, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktor ja. Rg III 392/19 1377 Besedilo: Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt »Dom«, Ljubljana. Vpiše se Fojkur Breda, sekretarka, ki podpisuje v direktorjevi odsotnosti. Rg III 490/25 1574 Besedilo: Splošno trgovska podjetje, Metlika.' Poslovni predmet podjetja se razširi še na prodajo motornih vozil in delov. Rg I 35/9 1588 Besedilo: Gostišče, • Podnart. Izbriše se Bernik Julka, poslo-vodkinja in vpiše Šušteršič Frane, upravnik. Rg 1 115/7 1587 Besedilo: Obrtno podjetje »Peta«, Radeče. 1 Poslovni predmet podjetja se razširi še na obratovanje na lastni žagi za žaganje listavcev, to pa le za domačo predelavo. Rg' IV 20/8 1590 Besedilo: »Peta«, tovarna lesenih pet, lignolit tlaka in lesne galanterije, Radeče. Besedilo odslej: Obrtno podjteje »Peta« Radeče, Radeče pri Zidanem mostu. 1 Podjetje bo odslej poslbvalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg IV 20/7 . 1589 Ljubljana, 15. junija 1960. 883. Besedilo: Gostilna »Pri Tollazzi-ju«, Ceviea. Izbriše se Kemr Fani in vpiše Kaj-fež Jakob, novi poslovodja. Rg II 348/3 1582 Besedilo: Klavnica z mesnico, Dol pri Hrastniku. Podjetje bt> odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena, pravila. Izbrišejo se: Dragar Jože, direk-ror, Deželak Kristina in Dolanc Anton, poslovodja ter vpišejo novi podpisovale:: Štraus Jožko, upravnik, Štraus Alojz, novi knjigovodja in Abram Stane, mesarski pomočnik, ki bo podpisoval v odsotnosti upravnika. Rg IV 81/9 1614 Besedilo: Trgovsko podjetje »Galeb«, Ljubljana. Pni poslovalnici v Ljubljani, Tržaška 2, zdaj Trg mladinskih, delovnih brigad 6, se izbriše Velkavrh Marija in vpiše Vidmar Ailica, nova poslovodkinja. Rg I 55/10 1580 Besedilo: Trgovsko podjetje »Rož- »Ježica«, Ježica 56, je odslej v Mali vasi 19. Rg II 356/14 1579 Besedilo: Podjetje za opravljanje komunalne dejavnosti gospodarskega značaja, Škofja Loka, skrajšano: »Komunalno podjetje«, Škofja Loka. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg II 242/3 1585 Ljubljana, 16. junija 1960. mk«, Ljubljana. Sedež trgovine. 804. Besedilo: . Trgovsko podjetje »Krim«, Borovnica. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja, ’ kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Pripod-pisovalki Dolenc Mileni se spremeni priimek v Jerele. Rg III 414/3 1603 Besedilo: Trgovsko podjetje »Krim«, Borovnica. Pri tehle poslovalnicah se poslovni predmet dopolni še s prodajo motornih vozil in nadomestnih delov s potrebščinami na drobno: »Zadružni dom«. Borovnica, »Na vasi«, Borovnica, Brezovica pri Borovnici, in pri prodajalni Preserje v Preserju, se poleg naštetih predmetov dopolni poslovni predmet še s prodajo mleka, izdelkov, kruha in peciva, vse na drobno. Pri prodajalni »Zadružni dom«, Borovnica, se izbriše Urh Franja in vpiše Trček Anton, novi poslovodja, pri prodajalni »Na vasi«. Borovnica, pa se pri poslovodkinji Dolenc Mileni spremeni priimek v Jerele. Rg III 414/4 1602 Ljubljana, 20. junija 1960. Objave L 12/58-85 3082 Prisilna likvidacija _ Mlinskega podjetja, Škofja Loka je bila končana s sklepom L 12/58-84 Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani z dne 27. IV. 1960 in podjetje izbrisano iz registra gospodarskih organizacij. Okrožno gospodarsko.sodišče, Ljubljana, dne 8. maja 1960. L tl/39-38 _ 6383 Prisilna likvidacija gostilne »Gla-stovec«, Zadvor, občina Ljubljana- Polje, je bila zaključena s sklepom L 11/59-37 tega sodišča z dne 51. V'. 1960, in gostišče izbrisano iz sodnega registra gospodarskih organizacij. Okrožno gospodarsko sodišče, Ljubljana, dne 22. junija 1960. L 17/58-88 6995 S sklepom L 17/58-85 Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani z dne 16. VI. 1960 je bila zaključena prisilna likvidacija podjetja in podjetje izbrisano iz registra gospodarskih organizacij. Okrožno gospodarsko sodišče, Ljubljana, dne 5. julija 1960. Razglasi sodišč Dražbeai oklici I 16/60 6771 Dne 27. IX. 1960 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nerazdelne 4/4s-tinske nepremičnin k. o. Brezovica vi. št. 52: I. skupina: pare. št. 4, gozd, njiva, pare. št. 9, gozd, pare. št. 12, gozd, pare. št. 18, pašnik, pare. št. 19, travnik, pašnik, pare. št. 21, travnik, pare. št. 23, njiva, pare. št. 24. njiva, pare. št. 25, pašnik, pate. št. 26, njiva, pare. št. 27, pot, pašnik, pare. št. 28, travnik, pare. št. 29, njiva, pare. št. 47, gozd, pare. št. 48, njiva, pare. št. 49, njiva, pare. št. 30, pašnik, pare. št. 51, njiva, pare. št. 52, njiva. pare. št. 57, gozd, pare. št. 58, pašnik, pare. št. 22/1, stavbišče, pare. št. 592, travnik, pare. št. 22/2, pašnik, pare. št. 44, njiva; II. skupina: pare.'št. 17, stavbišče s hišo, obnovljeno v letu 194-6, zgrajeno iz kamenja in opeke, pare. št. 20, dvorišče in stavbišče z gospodarskim poslopjem, zidano leta t948, še ne popolnoma dograjeno. Cenilna vrednost skupine I je V-is-tink od od 149.272 din. skupine II je Vis-tink od 47.020 din. Najmanjši ponudek skupine I je ‘bs-tink. od 99.514 din, skupine II pa 4As-tink od 31.346 din. I 54/60 6770 Dne 27. IX. 1960 ob 11. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nerazdelne polovice nepremičnin k. o. Loka vi. št. 5: pare. št. 55/1, sadni vrt, pare. št. 32, njiva, pare. št. 33, travnik, pare. št. 34, njiva, parc._ št. 184, pašnik, pare. št. 183/1, njiva, pare. št. 186, njiva, pare. št. 187, travnik, pare., št. 191, travnik, pare. št. 392, gozd, pare. št. 495. gozd, pare. št. 494. gozd. pare. št. 551/1. gozd, pare. št. 605, gozd, pare. št. 681. gozd, pare. št. 706, gozd. pare. št. 926. njiva, pare. št. 1057/1, njiva, pare. št. 36/2. travnik, pare. št. 531/2, gozd. pare. št. 36/1. hiša št. 6 z dvoriščem in gospodarskim poslopjem. Cenilna vrednost je 1,359.092 din, najmanjši ponudek pa 889.332 din. Pravice, ki v obeh primerih ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteljev, ki so ravnali v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbene oklice na uradni deski sodišča.' Okrajno sodišče v Domžalah, dne 27. junija 1%0. II J 618/59 6804 Dne 16. septembra 1960 ob 11. uri bo v sobi št. 84 pri tem sodišču prisilna dražba nepremičnin hiše v Fle-kušku 27 s pritiklinami z gospodarskim poslopjem in zemljišči, opisanimi pod vi. št. 127 k. o. Flekušek. Cenilna vrednost s pritiklinami znaša 915.025. najmanjši ponudek pa 610.016 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 26. junija 1960. R 232/59-25 i 6805 V soboto 17. septembra 1960 ob 8. 8. uri bo pri tem sodišču, soba št. 2, dražba nepremičnin, vlož. št. 746 k. o. Sevnica. Cenilna vrednost je 632.920, najmanjši ponudek 300.000, varščina pa 63.000 din. Pravice,,ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se glede nepremičnine ne mogle več uveljavljati v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarja-nro na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 28. junija 1960. Oklici o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbniki berto v tožbah zastopan tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost in stroške dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo, pooblaščence II Pl 52/60 6356 Tožba zaradi plačila Okrajno sodišče v Mariboru je v skladu s 4. tč. 77. člena ZPP v svojem sklepu II Pl 52/60 z dne 20. VI. 1960 tožencu Rincu Francu, delavcu iz Orehove vasi v pravdni zadevi zoper njega po opominski tož-okrajnega gozdnega sklada v Mariboru zaradi plačila 10.000 din s Pripadki. postavilo Kumperščaka eranka, pripravnika pri tukajšnjem s°dišču, stanujočega v Mariboru, Ulica heroja Šercerja 53, za začasnega skrbnika. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 20. junija 1960. Oklici dedičem O 476/60-3 6806 Cene Ana roj. Zabukovšek, kmetica, Krajnčiče 32, p. Šentjur pri Celju, je umrla 27. IV. 1960 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico po zakonu zapustnice polnoletni otroci: Dobrajc Anica, Garafol Terezija, Kiinstler Elizabeta, Fanedl Rozalija, Sene Jožefa in Virant Štefanija. Kiinstier Elizabeta je nekje v ZDA, in naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljena za skrbnico tusodna uslužbenka Artnak Rezka. Pp preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče Zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljene skrbnice, in podatkov, ;s katerimi ra'zpolaga. Okrajno sodišče v Celju, dne 4. junija 1960. 0 23/60 6229 Černe Matija, sin Martina, biv. kmet iz Kala 5, nazadnje v Middle-Creeku, North Narrabeen, je umrl dne 31. XII. 1955 prav tam brez oporoke. Zapustil je nekaj nepremičnin v Štrekljevcu. Černe Katarina roj. Presser, zapustnikova vdova in ne-dolctna Černe Veronika, zapustnikova hčerka, se pozivpta, da v enem letu od te objave podata dedni izjavi, ali sprejmeta dediščino ali pa se ji odpovesta, ker bo po preteku tega roka opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo po podatkih, s katerimi razpolaga, in s postavljenim skrbnikom. Okrajno sodišče v Metliki, dne 14. junija 1960. 1 O 2/60-14 6717 Legen Kristina roj. Ščap, kmetica iz Gančan 205, je umrla 16. XII. 1959 in zapustila oporoko. Sorodniki, in sicer Nemec Štefan, Goepen Rozalija in Sep Martin, vsi neznanega bivališča nekje v tujini, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Skrbnik je Novak Ana iz Melince 68 ter Vinkovič Štefan, kmet v Gančanib 112. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika: in po- datkov, s katerimi razpolaga. Okrajno' sodišče v Murski Soboti, dne 27. junija 1960. I O 128-4/60 _ 6933 Gabor Štefan, kmet iz Črenšovec 93, je umrl 20. III. 1960 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico tudi njegovi otroci, ki so neznanega bivališča v inozemstvu, in sicer Lebar Katarina, Špilak Rozalija, Kolenko Ana in Čur;č Terezija, ki naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Gabor Ivan, kmet v Čren- šovcih. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 5. julija 1960. Razne objave Razpisi Št. 1/10-342 7048 Upravni odbor Bolnice za duševne bolezni, Begunje na Gorenjskem razpisuje mesto zdravnika psihiatra-specia-lista, ali zdravnika splošne prakse — specializanta. Plača, položajna plačS in posebni dodatek po ZJU in pravilniku o plačah osebja bolnice. Družinsko stanovanje preskrbljeno. Pismene prošnje sprejema u. o. bolnice. Razpis velja do popolnitve delovnega mesta. Upravni odbor Št. 387/60 6981 Razpisna komisija fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za arhitekturo: 1 mesto asistenta za predmet stanovanjske zgradbe. Pogoj: inženir arhitekt; 1 mesto asistenta za predmet industrijske zgradbe. Pogoj inženir arhitekt; 1 mesto asistenta za predmet notranja oprema. Pogoj: ing. arhitekt; 1 mesto asistenta za predmet javne zgradbe. Pogoj: inženir arhitekt: 1 mesto asistenta za predmet ar-bitektno risanje. Pogoj: inženir ar-tekt. 2 mesti asistentov za predmet elementi projektiranja. Pogoj: inženir arhitekt; 1 mesto asistenta ali strokovnega sodelavca za predmet arhitektne konstrukcije. Pogoj: inženir arhitekt; 1 mesto asistenta ali strokovnega sodelavca za predmet arhitektne konstrukcije. Pogoj: gradbeni inženir; 1 mesto asistenta za predmeta zasnova konstrukcij in gradbena mehanika. Pogoj: gradbeni inženir ali inženir arhitekt. Pravilno kolkovane prošnje z živ. Ijenjepisom in prilogami naj prosilci vlože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7. Razpisna komisija Št. 600-70 6808 Razpisna komisija pri komunalni banki, Ljubljana razpisuje na podlagi 1. odstavka 33. člena ter 3. odstavka >6. člena zakona o javnih uslužbencih' 1 mesto direktorja podružnice v Ljubljani. Poboji za sprejem so fakultetna izobrazba in 10 let službe v banki ali gospodarstvu in to na vodilnih mestih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Temeljna plača po zakonu o javnih uslužbencih, položajni razred in položajna plača po pravilniku banke. Prošnjo z opisom dosedanjega službovanja je treba nasloviti na komunalno banko, Ljubljana, Miklošičeva 8, najpozneje 15 dni p'o objavi. Razpisna komisija St. 1098/60 6997 Razpisna komisija pri Narodnem muzeju v Ljubljani razpisuje na podlagi 53. člena zakona o javnih uslužbencih mesto tehničnega sodelavca - risarja v arheološko-prahistoričnem oddelku Narodnega muzeja. Pogoj: srednja strokovna šola s primerno prakso. Prejemki po ZJU. Razpisna komisija s i 6955 Razpisna komisija sekretariata Izvršnega sveta za občo upravo, Ljubljana. Zupančičeva 3 razpisuje več delovnih mest za službo za organizacijo in napredek poslovanja. Pogoji: srednja, višja ali visoka izobrazba/ veselje do organizacijskega ter analitičnega dela in primerna praksa. Plača po zakonu o javnih uslužbencih FLRJ. Prijave je treba vložiti na Sekretariat za občo upravo do 1. septembra 1960. Razpisna komisija 6807 Komisija za razpis službenih mest pri Slovenski filharmoniji razpisuje mesto stalnega dirigenta zbora. Plača po uredbi, umetniški dodatek po dogovoru. Prijave je treba poslati na upravo Slovenske filharmonije do 15. julija 1960. Komisija za razpis službenih mest St. 76-13/1-60 6839 Uprava gojitvenih lovišč LRS razpisuje tale službena mesta: 1. pomočnika direktorja’ za lovski sektor, 2. upravnika ribogojstva >Bo- hinjc. Pogoji: pod 1 gozdarska, agronomska ali veterinarska fakulteta, pod 2 agronomska fakulteta. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 15 dneh od te objave na Upravo gojitvenih lovišč LRS, Ljubljana, Župančičeva 9. Razpisna komisija St. 01-99/1-60 6998 Razpisna komisija pri okrajnem higienskem zavodu v Mariboru razpisuje 1 mesto zdravstvenega sodelavca— fizika I. vrste na oddelku za medicino delo. Pogoj: filozofska-naravo- slovna fakulteta (prednost imajo dipl. meteorologi). Nastop službe 1. septembra 1960. Pravilno kolkovane prošnje in življenjepis je treba nasloviti na upravni odbor okrajnega higienskega zavoda, Maribor, Mladinska ulica 3, v 15 dneh po tej objavi. Razpisna komisija St. 459/60 6956 Na podlagi 10. alinee 13. člena zakona o Višji tehniški šoli v Mariboru objavljamo RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST za tele predmete: « I v oddelku za strojništvo: 1. mehanika, 2. mehanska tehnologija, 3. batni stroji, 4. turbo stroji, 5. tehnične meritve, 6. livarska tehnika, 7. obdelovalni stroji, 8. varilna tehnika, 9. transportne naprave, 10. industrijska energetika. 11. organizacija dela, 12. tehnična kontrola, 13. priprava dela, 14. vzdrževanje strojnih naprav, 15. parni kotli, 16. ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, 17. parni stroji, 18. regulacija strojev, 19. hidravlični stroji in naprave, 20. motorji z notranjim izgorevanjem, 21. elektrotehnika; v oddelku za elektrotehniko: 1. enciklopedija šibškega toka (za jaki tok), 2. fina mehanika, 3. elektrotehnologija, .4. elektriški stroji I, II, 5. usmerniki I, 6. pogonski stroji s hidro- in termodinamiko I, II, 7. elektroenergetske naprave I, II, 8. elektriški vodi (razsvetljava), 9. elektriško gospodarstvo I, 10. elektromotorski pogoni I, II, 11. pregled regulacijske tehnike in avtomatike, 12. zaščitna tehnika, 13. elektrotermija I, 14. organizacija in ekonomika proizvodnje, 15. produkcijska tehnika, 16. elektronke in polprevodniki, 17. elektronika, 18. meritve v telekomunikacijah, 19. telegrafske naprave, 20. telefonske naprave, 21. gradnja telekomunikacijskih vodov in naprav, 22. osnove prenosa na telekomunikacijskih vodih, 25. elektroakustika I, 24. - sprejemne in ojačevalne naprave, 25. antene I, 26. oddajne naprave, 27. ojačevalne in napajalne naprave, 28. mikrovalovne naprave I, 29. osnove impulzne tehnike, 30. osnove televizijske tehnike, 31. avtomatska regulacija I, 32. osnove elektronskih relejev, 33. gradnja elektronskih aparatur, 34. elektromedicinske naprave 1, ■ 35. visokofrekvenčne segrevalne naprave; v tekstilnem oddelku: 1. tehnologija predenja, 2. tehnologija tkanja, 3. tehnologija pletenja, 4. tehnologija plemenitenja tekstilij, 5. tekstilne surovine, 6. tekstilne preiskave I, 7. organizacija in poslovanje v tekstilnih podjetjih I, 8. obratoslovje I; v gradbeno-komunalnem oddelku (I. letnik): 1. statika, 2. inženirska geologija s petro-grafijo, 3. opisna geometrija, 4. geodezija, 5. hidravlika, 6. gradivo; v kemijskem oddelku: 1. anorganska kemija, 2. anorgarska tehnologija, 3. analitska kemija, 4. organska kemija, > 5. termodinamika, 6. kemijsko tehnološko račuua- nje. , _ ' • 7. operacije v kemijski tehniki, 8. merjenje in regulacija, 9. organska tehnologija, 10. fizikalna kemija, 11. elektronika in meritve, 12. tehnološke analize. Dalje razpisujemo še tale prosta učna mesta za predmete:' 1. matematika I, H, 2. higiensko-teh niču a zaščita, 3. strojni elementi. Za predmete, ki so navedeni v oddelku za strojništvo pod številkam; 1, 6, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 21; v oddelku za elektrotehniko pod številkami 1, 2, 3, 6, 14, 15, 30, 31, 32. 33, 34, 35; v tekstilnem oddelku pod številkami 2, 3, 7, 8; v gradbeno-komunalnem oddelku pod številkami 2, 3. in v kemijskem oddelku pod številkami 2,’ 6, 9, 11 in 12, se razpihujejo honorarna profesorska ali predavateljska mesta. Za vse druge predmete, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, pa se razpisujejo stalna ali honorarna profesorska ali predavateljska mesta. II Nadalje razpisujemo tale prosta mesta strokovnih sodelavcev (asistentov) za predmete: v oddelku za elektrotehniko: 1. laboratorijska praksa; v tekstilnem oddelku: 1. tehnologija predenja (vaje), 2. tehnologija tkanja (vaje), 5. tehnologija plemenitenja (vaje), 4. tekstilne preiskave (vaje); v kemijskim oddelku: 1. analitska in anorganska kemija (vaje). Za vse predmete, navedene v II. poglavju razpisa, so prav tako razpisana mesta stalnih ali honorarnih strokovnih sodelavcev (asistentov). III 1. Za predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki ima ustrezno fakultetno izobrazbo, najmanj 5 let uspešnega dela v stroki s fakultetno izobrazbo in sposobnost za učiteljsko delo. 2. Za profesorja je lahko izvoljen kandidat, ki ima ustrezno fakultetno izobrazbo, najmanj iO let uspešnega dela v stroki s fakultetno izobrazbo. samostojna strokovna dela in sposobnost za učiteljsko delo. 3. Na prosto mesto strokovnega sodelavca (asistenta) je lahko sprejet kandidat, ki ima ustrezno fakultetno izobrazbo in ustrezno strokovno prakso v predmetu, za katerega kandidira. 4. Kandidati za predavateljska in profesorska prosta učna mesta, navedena pod I tega razpisa, lahko kandidirajo v oddelkih istočasno za več predmetov. Zlasti je to priporočljivo za tiste kandidate, ki nameravajo kandidirati kot stalni predavatelji ali profesorji (število ur predavanj in vaj iz posameznih predmetov je razvidno iz učnega načrta, ki je na razpolago kandidatom na šoli). !V K prošnji, kolkovani z 250 din državne takse, je treba priložiti življenjepis. diplomo o končani fakulteti, in potrdilo, iz katerega je razvidna dosedanja zaposlitev, to je, na kakšnih delovnih mestih in z opisom dosedanjega .strokovnega udejstvovanja. Iz. potrdila mora biji tudi razvidna dosedanja časovna doba zaposlitve. .Prošnje z zahtevani-nii listinami je treba poslati po pošti na naslov: Višja tehniška šola v Mariboru, p. p. 146 ali na sekretariat šole na Gosposvetski cesti 9/11. Ta razpis se zaključi 30. dan po tej objavi. Višja tehniška šola. Maribor Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali, 6142 Z odločbo Obč. LO Ljubljana-Rndnik, št. 04/1-P-188/2 z dne VI. 1960 je prešlo obrtno podjetje »Ple-tiljstvo«. Velike Lašče v redno likvidacijo. Likvidacijski upravitelj je Rozman Valentin, računovodja »Angora«, Ljubljana, Emonska 2. Priglasit veni rok: 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Agičič Osman, Todorovo 58, Mala Kladuša, zdravstveno izkaznico, št. A-164018. 6784 Ambrož Maks, Lahovče, p. Komenda, osebno izkaznico, reg. štev. 3205 (Ljubljana ok.). 6822 Artnak Ana. Štore, osebno izkaznico, reg. številka 1627, ser. številka F-0758957. 6860 Babic Marija, Pivola 6; p. Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 18904, ser. št. 0075477. 7013 Babšek Mira. Preska 87, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 20204 (Postojna). 6951 Bačer Albin, Ljubljana, Pražako-va 1, osebno izkaznico, reg. številka 87444/51, ser. številka F-0109754 /(Ljubljana). 6825 Bajc Ivan, Sela 43 a, p. Dobova, osebno izkaznico, reg. št. 128, ser št. F-0726458 (Brežice). 684t Bajt Anica, Brest 32, pošta Ig pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6824 Balog Peter. Vranke 4, p. Blagovica. osebno izkaznico, reg. št. 120462 (Ljubljana). 6785 Benko Marija, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta 11/40, osebno izkaznico, reg. št. 109662, ser. št. F-0136972 (Ljubljana). 6825 Biček Ivana, Škofja Loka, Mestni trg 42, osebno izkaznico, reg. številka 39513. ser. številka 0218735 (Kranj). 6786 Bizjak Romana, Šempeter pri Gorici 182, prepustnico, št. 18634 (Gorica). 6625 Boneta Mihaela, Ljubljana, Dolenjska 18, osebno izkaznico, reg. št. 122138/56 (Ljubljana). 6826 Bradaška dr. Peter, Ljubljana, Zupančičeva 13, osebno izkaznico, reg. št. 70022/51 (Ljubljana). ' 6913 Breci Karel. Celje. Frankolovo, osebno izkaznico, reg. št. 13642, ser št. F-0687896. 6862 Brumec Alojzija roj. Koselj, Celje, Titov trg, osebno izkaznico, reg. št. 13019, ser. št. F-0687275. 6863 Brezovnik Ivan, Dobrovlje, osebno izkaznico, reg. št. 29641, ser. štev. F-0640151. 6861 Bukovec Marija, Kobilje 173, p. Dobrovnik v Prekmurju, osebno izkaznico, reg. št. 55810, ser. številka G-0076759 (M. Sobota). 64b6 Cerar A'lojzija, Ljubljana, Praža-kova 7, osebno izkaznico, reg. štev. 33541/51 (Ljubljana). 6827 Cerovšek Franc, Smednik 1, pošta Raka, osebno izkaznico, reg. št. 37983, ser. št. 0582293 (Krško). 6842 Cunk Veronika, Štore, osebno izkaznico, reg. št. 21946, ser. številka 0531605. 6864 Čehovin Ana, Postojna, Soška 8, zdravstveno izkaznico, številka 767283. 6811 Čermelj Roman, Ljubljana, Večna pot 5, zdravstveno izkaznico, št. 40759 (Ljubljana). 6952 Črešnar Oto, Na Dobravi 11, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 235, ser. št. 0304643 . 7014 Čuden Matilda roj. Krvišek, Celje. Zagata, osebno izkaznico, reg. št. 16175, ser. št. F-0606479. 6865 Demšar Pavel, Sv. Duh 80, pošta Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. številka 33702, ser. številka 0213112 (Kranj). 6435 Deržič Ivan, Brežice, C. bratov Milavcev 6, osebno izkaznico, reg. štev. 17327, ser. štev. 0566144 (Krško) . 6625 Dobrajc Anton, Žalec, Zg. Ložnica, zdravstveno izkaznico, številka 781643. 6866 Dragan Jožefa, Ljubljana-, Tesarska 3, delovno knjižico, št. 322110/ 98529' (Celje). 6953 Drofenik Ivan, Planinski dom. Logarska dolina, zaključno spričevalo obrtne šole, čevljarske stroke, izdano v Ljubljani leta 1958 in spričevalo o pomočniškem izpitu iste stroke, izdano na obrtni zbornici v Celju. 6954 Dvanajščak Karel, Ljubljana, Haidrihova 32, osebno izkaznico, reg. št. 397 (Ljubljana). 6955 Džebič Sulejman. Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 307727 (Izola). 6956 »Elektromontef«, Ljubljana, Stari trg 19, naročilnico, št. 355, naslovljeno na »Jugotehniko«, Ljubljana. 6S28 Fadiga Rozika, Maribor, Barvarska 7, osebno izkaznico, reg. številka 5777. 6812 Fanin Boris, Maribor, Šarhova 19, zdravstveno izkaznico, številka 104537. ' 7015 Furlan Anton, Ljubljana, Luize Pesjakove 17, ček za dvig gotovine, št. 5660 P. 6914 Galunder Janez, Banovci 1 16, p. Veržej, zdravstveno izkaznico vojaških vojnih invalidov, številka 95732. 6467 Gasić Arsenija, Ljubljana, Grin-tovška 63, osebno izkaznico, reg. št. 11614 (Peč) in zdravstveno izkaznico, št. 039S16 (Celje). 693? Glasenčnik Silvestra roj. Založnik, Dobrava, osebno izkaznico, reg. številka 4284. ser. številka F-0391524. 6868 Gmajner Silva, Maribor, Jamova 6, delovno knjižico, številka 239019/ 968. 7016 Grabnar J^že, Ljubljana, Šte-panjska 14. osebno izkaznico, reg. št. 19024 (Novo mesto). 6958 Gobec Anika, Ljubljana, Mestm trg 18, zdravstveno izkaznico, štev. 152398 (Ljubljana). 6982 Goličnik Jože, Mozirje, Lepa njiva, izkaznico o pred vojaški vzgoji gimnazije Celje. 6867 Gornik Angela roj. Fifolt, Kočevje, Breg 17, osebno izkaznico, reg. št. 13076 (Kočevje). 7003 Gotovnik Frančiška, Dravograd 1, osebno izkaznico, reg. št. 16323, ser. št. 0277633 (Slov. Gradec). 6395 Gotzl Aleksander, Ljubljana, Stari trg 2, osebno izkaznico, reg. štev. 103626 (Ljubljana). 6787 Gregor Marija, Sp. Hoče 111, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 8272, ser. št. 00642202. 7017 Gregorc Dora, Tenetiše 4, p. Golnik, osebno izkaznico, reg. številka 6091. 6436 Gros David, Maribor, Praprotni-kova 6, delovno knjižico, številka 2805. 7018 Gselman Franc, Podova 42, p. Rače, osebno izkaznico, reg. št. 4113, ser. št. 0589323. 7019 Gselman Gizela roj. Faršang, Črenšovci 203, osebno izkaznico, reg. št. 51120, ser. št. 0132829 (Lendava) . k 3499 Gselman Katarina, Podova, 42, p. Rače, osebno izkaznico, reg. številka 4122, ser. štev. 0589332 . 7020 Henigsman Antonija roj. Kastelic, Vapča vas 49, p. Semič, osebno izkaznico, reg. št. 988. ser. št. 0484198 (Črnomelj). 6939 Hrastnik Jakob, Polana, osebno izkaznico, reg. št. 64781, ser. številka F-0701287. 6869 Krašovec Milan, Škofljica 80, osebno izkaznico, reg. št. 52214, ser. št. 0279636 (Ptuj). 6788 Husar Rozalija, Bakovci 165, p. M. Sobota, osebno izkaznico, reg. štev. >628 (M. Sobota). 6844 Ilenič Antonija, Vel. Lahinja 10, p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. številka 16508, ser. številka 0499821 (Črnomelj). 6815 Jager Franc. Celje, Dečkova ulica, osebno izkaznico, reg. št. 18318, sex. št F-060S628. _ 6870 Jakob Tone. Ljubljana-Ježica, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6939 Jančič Avgust. Celje, Trnovlje, zdravstveno izkaznico, številka 1.53009. 6871 Janeš Francka, Sneberje 10, osebno izkaznico, reg. št. 54886/51 in delovno knjižico, št. 592509/1343, obe izdani v Polju. 6960 Janžekovič Angela, Ljubljana, Grajska planota 1, osebno izkaznico, reg. št. 56616 (Ptuj). 6980 Jenko Rok, SGP »Tehnik«, Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, št. 09504 (Ljubljana). 6665 Jurkovič Katarina, Ljubljana-Po-Ije 69, osebno izkaznico, reg. številka 514491, ser. št. 73759 (Ljubljana) in zdravstveno izkaznico, št. 53782 (Ljubljana). 6915 Jus Ivan, Maribor, Nasipna 62, osebno izkaznico, reg. št. 60892, ser. št. 0874000. 7021 Jušič Muharem, Škocjan, delovno knjižico, št. 644183-230. (Cazin). 6789 Juvančič Miha, Dovško 26, p. Senovo, osebno izkaznico, ser. številka F-04O9O4O (Krško). 6774 Kapš Karel, Regerča vas 12, pošta Novo mesto, osebno izkaznico, reg. štev. 10802, ser. štev. 0494112 (Črnomelj). 6556 Kaučič Franc, Lastomerci 7, pošta Gor. Radgona, zdravstveno izkaznico, št. 412272, zdravstveno izkaznico, št. 247400, na ime Kaučič Julijana in zdravstveno izkaznico, štev. A-l 16696, na ime Kaučič Silva. 6536 Kavčič Ana, Jesenice, Obrtniška 52, osebno izkaznico, reg. štev. 3111 (Jesenice). 6916 , Kerš Janez, Šmiklavž, osebno izkaznico, reg. številka 53329, ser. št. F-0681417. 6874 Klemenšek Stanislav, Logarska dolina 27, p. Solčava, osebno izkaznico. reg. št.' 9 (Šoštanj). 6298 Klokočovnik Franc, Celje. Lava, osebno izkaznico, reg. št. 15322, ser. št. F-0605628. 6872 Kmetijska zadruga z o. }., Srednja vas v Bohinju, zdravstveno izkaznico, št. 034218, na ime Smukavec Janez, zdravstveno izkaznico, številka 262111, na ime Smukavec Vinko, zdravstveno izkaznico, št. 122158, na ime Smukavec Marjan in zdravstveno izkaznico, št. 229611, na ime Smukavec Mihaela. 6854 Kobale Jožef. Loka, delovno knjižico, št. 551263/27154/54. 6873 Kogovšek Frančiška, Podbrezje 85, osebno izkaznico, reg. št. 399. ser. št. 0857709 (Kranj). 6626 Kokol Magdalena, Dobrovce 48, p. Slivnica, osebno izkaznico, reg. št. 2108, ser. št: 0586218. 7022 Koretnik Franc, Ljubljana, Poljanski nasip 48, zdravstveno izka?-nico, izdano v Ljubljani. 6830 Kos Emilija, Sešče, Prebold, delovno knjižico, št. 457907/783. 6878 Kostevšek Franc, Hotinja.vas 170, p. Slivnica, osebno izkaznico, reg. št. 16706. 7023 Koštomaj Marija, Celje. Sp. Hudinja, osebno izkaznico, reg. številka 65804, ser. št. F-0702308. 687? Kovač Ivan, Dobrenje 12, p. Pesnica, osebno izkaznico, reg. št. 71828, ser. št. 0182065. 7024 Kovačič Drago, Šentjur, Šibenik, zdravstveno izkaznico, številka 622918. , 6876 Kovačič Ivan, Gaberje 3, p. Ivančna gorica, osebno izkaznico, reg. št. 53l558 (Ljubljana ok.). 6790 Kovše Lizika, Vrhnika, Ljubljanska 20, osebno izkaznico, reg. štev. 22373 (Slov. Konjice). 6917 Kralj Ana roj. Kocjan, Stopno 5, p. Škocjan, osebno izkaznico, reg. št. 28530, ser. številka 0313830 (Novo mesto). 6940 Kralj Ivan, Ljubljana, Hrvatski trg 4, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Ljubljana okolica. 6918 Kranjec Zlata, Križevci v Prekmurju 146, osebno izkaznico, reg. št. 30436, ser. št. 0900897 (Murska Sobota) . 4846 Kregar Erna, Kamnik, Košiše 10, osebno izkaznico, reg. številka 12043 (Kamnik). 6984 Križman Olga, Grosuplje 24, osebno izkaznico, reg. štev. 124402 (Grosuplje). 6791 Kunaver Jože, Vižmarje 47, pošta Ljubijana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 20781/51, ser. št. F-0045091 (Ljubljana). 6792 Kuzma Ivanka roj. Štamol, Celje, Muzejski trg, osebno izkaznico, reg. št. 62435, ser. št. F-0698940. 6875 Lapajne Ana, Ljubljana, Prijateljeva 1 a, izkaznico za popust na vožnji, obr. K-13, št. 545748 in ne štev. 563563 (Ljubljana), kakor je bilo objavljeno v »Uradnem listu LRS«, št. 22 z dne 30. VI. 1960. 6983 Lapuh Antonija, Ljubljana, Titova 60, osebno izkaznico, reg. štev. 130951 (Ljubljana). 6793 Laznik Marija, Šempeter v Savinjski dolini, zdravstveno izkaznico, št. 424516. ' 6880 Lebar Ljudmila. Ljubljana, Titova 33, osebno izkaznico, reg. štev. 90465 (Celje). 6794 Lebar Stanislava, Zagorje ob Savi, Rove 11. osebno izkaznico, reg. št. 56843, ser. Št. F-0422153 (Trbovlje). 7004 Lebič Ivan, Slatina, osebno izkaznico, reg. štev. 41390, ser. številka F-0689529. «£882 Lednik Barbara roj. Pinter, Homec, osebno izkaznico, reg. št. 67510, ser. št. F-0704006. 6881 Logar Gabri jel-Zdravko, Bukov-žlak, osebno izkaznico, reg. štev. 58330. .ser. št. F-0704916. 6879 Logar Marta, Podbrezje 91, osebno izkaznico, reg. št. 958, ser. štev. 0839868 (Kranj). 6337 Lubej Rudolf, Koslrevnica, osebno izkaznico, reg. št. 80668, ser. štev. F-0708262. 6883 Lužur Alojzija, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, osebno izkaznico, reg. št. 5«(>% (Ljubljana). 6920 Mahmutović Arif, Ljubljana, Uprava za ceste LRS, zdravstveno izkaznico, št. 143150, na ime Mahmu-tović Hatidže in zdravstveno izkaznico, št. 202452, na ime Mahmutović Sulejman (Ljubljana). 6961 Marn Jakob, Zagorje ob Savi. Prešernova ulica, zdravstveno izkaznico. št. 564220. 6848 Maze Amalija roj. Sumečnik, Rele vode, osebno izkaznico, reg. št. 8145, ser. št. Fa043145-5. 6885 Medven Frančiška, Prevrat, osebno izkaznico, reg. št. 95217. ser. št. F-0711369. 6884 Memon Ciril, Koper, Čevljarska 52, osebno izkaznico, reg. številka 14407 (Sežana). 7006 Metiar Iva por. Čermelj, Ljubljana,1 Večna pot 5, osebno izkaznico, reg. št. 23697 in zdravstveno izkaznico. obe izdani v Ljubljani. 6962 Mlekuš Milan, Žirovnica 51, osebno izkaznico, reg. št. 13670 (Radovljica). 6394 Mlinarič Barbara, Maribor, Ulica kraljeviča Marka 12, zdravstveno izkaznico, št. 967450. 7025 Molan Miro, Maribor, Gregorčičeva 10. zdravstveno izkaznico, štev, 917996. - 7026 Možina Matevž, Murave 11. pošta' Poljane nad Škofjo Loko. osebno izkaznico, reg. št. 20212, ser. Štev.' F-0221922 (Kranj). 6851 Nebec Marija, Ljubljana-Rudnik 87 a. osebno izkaznico, reg. številka 64792 (Ljubljana). 6964 Nerat Maks. Maribor, Radvanje, Engelsova 75. osebno izkaznico, n-ir. št. 27049, ser. št. 0035749. 7027 Nerat Maks, Maribor, Engelsova 73. zdravstveno izkaznico, številka 4326. 7028 Novak Anica. Ljubljana, Berne-karjeva 18. osebno izkaznico, reg. št. 70979 (Ljubljana) in ne številka 0952, kakor je bilo objavljeno v - Uradnem listu LRS«, št. 14 z dne 28. IV. 1960. 6986 Oblak Janez, Maribor, Žolgarjeva 6, zdravstveno izkaznico, številka 152103. 7029 Oblak Marija, Ladja 19, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. številka 13419 (Medvode). 6793 Ogrin Jelena, Ljubljana, Kebetova 23, osebno izkaznico, reg. štev. 189/59 (Ljubljana). 6965 Okoren Janez, Cerovo 4, p. Grosuplje, osebno izkaznico, reg. štev. 134635 (Grosuplje). 6987 Omanovič Ahmed, Ljubljana, Jeranova 14. zdravstveno izkaznico, izdano na Reki. 6966 Olfacitis Angela, Dobrna; zdravstveno izkaznico, št. 640463. 0886 Ovsec Jelka, Ljubljana, Čopova 3. osebno izkaznico, reg. št. 51341/51 (Ljubljana). 6796 Pajman Franc, Celje. Trnovlje T o-sebno izkaznico, reg. št. 59981, ser. št. F-0683491. 6890 Pajnton Pavla, Ljubljana, Domžalska 20, osebno izkaznico, reg. št. 124853 (Ljubljana). 6921 Pakiž Marija, Ljubljana, Čufarjeva 13, osebno izkaznico, reg. št. 43541 (Ljubljana). 6968 Pečolar Vikica, Celje. Cankarjeva ulica, spričevalo IV. razreda gimnazije Celje. izdano leta 1958. 6891 Pečulin Ivanka, Rakek, Partizanska i, zdravstveno izkaznico, izdano- na Rakeku. 6832 Peroš Roza, Postojna, Kolodvorska 5 b, zdravstveno izkaznico, številka !S6270, (Postojna). 6442 Petek Stane, Ljubljana, Cesta v Mestni log 24. delovno knjižico, št. 1066/56 — 6306581 (Ljubljana). 6853 Petrovčič Marija, Lesno brdo 28, p. Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 40984 (Ljubljana). 6922 Petrovič Ivana, Pristava 34, pošta Cirkulane, osebno izkaznico, reg. št. 30709, ser. št. 0274014 (Ptuj). '6817 Petrovič Marija, »Beli križ«, Ptuj, osebno izkaznico, reg. štev. 65959 (Ptuj). 6396 Piber Vilma, Ljubljana, Jamova 56, osebno izkaznico, reg. št. 86789-51 (Ljubljana). 6925 Pleterski Jože. Senovo 141. zdravstveno izkaznico, št. 584914 (Videni-Krško). 6780 Pobega Silvan, Pobegi 57. pošta Koper, osebno izkaznico, reg. Štev. 6674 (Koper). 6942 Podergajs Štefanija, Maribor, Trubarjeva cesta, osebno izkanico, rt ;r št. 69440, ser. št. F-0706027. 6888 Podgorelec Josip. Geološki zavod, Šoštanj, zdravstveno izkaznico, št. 58SI71 (Čakovec). 6255 Pod ose k Marija, Maribor, Ptujska 5. osebno izkaznico, reg. številka 19263. 7030 Pogačar Pepca, Ljubljana, Kapiteljska 7. osebno izkaznico, reg. št. 55578 (Ljubljana). 6969 Pogračič Frane. Belski vrh 63, p. Zavrč, osebno izkaznico, reg. štev. 870. 7051 Poljanšek Darja, Zaprice 12. pošta Kamnik, osebno izkaznico, reg. štev. 172967 (Kamnik). ' 6970 Poteko Albin. Vojnik 119, zdravstveno izkaznico, štev. 620976 (Celje). ^ 6306 Potočnik Albert, Laško, zdravstveno izkaznico. Št. 646068. 6889 Potočnik Antonija, Mežica 96, osebno izkaznico, reg. št. 4074, ser. št. 0268784 (Slov. Gradec). 7047 Potokar Janja, Ljubljana. Zagrebška 24. osebno izkaznico, reg. štev. 2-6840 (Novo mesto). 6971 Poznič ing. Andrej, Ljubljana, Podmil.ščakova 46. zdravstveno izkaznico, št. 119554) (Ljubljana). 69’2 Prah Simon, Lahovna, zdravstveno izkaznico, št. 425116. 6887 Prevolnik Neža roj. Pesjak. Celje Ozka ulica, osebno izkaznico, rez •št. 40277, ser. št. F-0683787. 6893 Pribošič Jože, Ljubljana, Cankarjeva 18, osebno izkaznico, reg. štev. 12265/50 (Ljubljana). 6924 Primožič Janez, Rezina, osebno izkaznico, reg. št. 42734, ser. številka F-0690877. 6892 Radej Olga, Trbovlje, Partizanska 28„ osebno izkaznico, reg. štev. 413, ser. štev. F-0022723 (Ljubljana). 6854 Radič Ljuba, Ljubljana, Poljanska 22, osebno izkaznico, reg. štev. 128044, ser. št. F-0802254 (Ljubljana). 6797 Ragolič Konrad, Maribor, Koroška 84, osebno izkaznico, reg. štev. 67098, ser. št. 0169440. 7052 Rančigaj Ljubo, Ljubljana, Prešernova 23, osebno izkaznico, reg. št. 104112/55 (Ljubljana). 6975 Rangus Avgust, Vavpča vas, pošta Semič, orožni list, št. 593 za lovsko puško kaliber 16, št. 46. 6855 Resnik Anton, Celje, Dečkova ulica, zdravstveno izkaznico, štev. 645004. ' 6894 Režonja Antonija, Ljubljana, Vrtača 5, osebno izkaznico, reg. štev. 37978 (Turnišče). 6793 Rink Pavel, Sp. Kašelj 20, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Ribnica na Dol. 6925 Rogina Bogomil, Radizel 21, pošta Slivnica pri Mariboru, zdravstveno izkaznico, št. 953132. 7053 Rozman Martin, Log 2, p. Radeče, zdravstveno izkaznico, številka 361430. 6818 Rupnik Maca, Ljubljana, Celovška 32, osebno izkaznico, reg. štev. 108686/34 (Ljubljana).. 6926 »Sadje«, Kranj, prometno knjižico za tovorni avtomobil, znamke »TAM«, št. 11740. _ 7012 Salobir Ivan, Celje, Košnica, osebno, izkaznico, reg. št. 39778, ser. štev. F-0697073. 6896 Salobir Ivan. štore, zdravstveno izkaznico, št. 255705. 6895 Skrt Franc, Levpa 45, p. Kal nad Kanalom, osebno izkaznico, reg. št. 7998 (Gorica). 7008 Slokan Marija, Gresovščak 3, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 13176. ser. štev. F-0239486 Ljutomer). 6802 Smodiš Vida, Ljubljana, Pod tur-nom 4. zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru. 6988 Smolinger Veronika, Ljubljana, Jeranova 14. oselmo izkaznico, reg. št. 32172 (Ptuj). 692? Smukavec Dragica roj. Korošec, Podjelje 3, p. Srednja vas v Bohinju. osebno izkaznico, reg. šieviitta 17189, ser. št. F-0809099 (Radovljica). 6851 Smukavec Janez, Podjelje 5, p. Srednja vas v Bohinju, osebno izkaznico, reg. št. Z1950, ser. šieilka F-0854S50 (Kranj). 6352 Smukavec Vinko. Podjelje 5, p. Srednja vas v Bohinju, osebno izkaznico. reg. štev. 21950, ser. štev. F-0314435 (Radovljica) in vojaško knjižico. 6853 Stanejčie Marija, Ptuj, Cankarjeva 4, zdravstveno izkaznico, štev. 838012. v 6855 Stanjko Jožef, Kamnik, Pot na Poljane 5, osebno izkaznico, reg. št. 50771 (Laze). 6°o9 Stefanič Stanko-, Loče pri Poljčanah, delovno knjižico, št. 551540/2840 /7154. ' - 6898 Steklasa Marija, Kamnik, Kranjska 9, osebno izkaznico*, reg. štev. 26528 (Kamnik). 6836 Stele Ana, Podboršt 8, p. Komenda, osčbno izkaznico, reg. št. 12-7795 (Kamnik) in poročni list, izdan v Rogaški Slatini. 6974 Strojnik Stanislav, Prevalje 176, o-sebno izkaznico, reg. št. 729, ser. številka G-438032 (Ravne na Koroškem). 6944 Stropnik Viktor, Strmec, zdravstveno izkaznico, št. 062645. 6897 Suhadolčan Franc, Olešče, osebno izkaznico, reg. št. 61840, ser. številka 698546. 6900 Suša Vera, Dobrna pri Celju, osebno izkaznico, reg. št. 7892, ser. št. 0818595. 6899 Saear Alojz, Formin 41, p. Gorišnica. osebno izkaznico, reg. številka 26119 (Ptuj). ' " 6819 Šajn Ivanka, Maribor, Razlagova 25, osebno izkaznico, reg. št. 27316, ser. št. 0405626. 7054 Sebjan Marjeta, Ljubljana, Tomačevo 13, zdravstveno izkaznjco, št. 045065 (Ljubljana). 6975 Sefran Mihael, Srednje Bitnje 72, p. Žabnica, zdravstveno izkaznico, št. 510288. 6446 Sirec Barbara, Gorca 87, pošta Podlehnik, osebno- izkaznico, reg. št. 45081, ser. št. 0289318 (Ptuj). 6856 Škafar Jože, Maribor, Tyrševa 26, osebno izkaznico, reg. št. 42511, ser. št. 6044682. 7035 Škamperle Ivanka, Vrhovije 17, p. Dutovlje, osebno izkaznico, reg. št. 2968 (Sežana). 6340 Škarja Ljudmila, Ravnik 11, p. Šentrupert, osebno izkaznico, reg. št. 3845, ser. štev. 0508155 (Trebnje). 7009 Škorc Anton, Kačji dol pri Po*d-nlatu, osebno izkaznico, reg. štev. 60409, ser. št. F-0609916. - 6903 Škrlj Jožef, Tomaj 46, osebno izkaznico, reg. št. 32705 (Koper). 6409 Šlogar Radovan. Celje, Breg, zdravstveno izkaznico, številka 622691. 6904 Špes Regina, Vuhred 35, osebno izkaznico, reg., št. 19870. 6946 Štefe Ivana, Predoslje 12, pošta Kranj, osebno izkaznico, reg. štev. 14003, ser. št. 1841313 (Kranj). 663-3 Štingel Ljudmila roj. Kunst, Celje, Začret, osebno izkaznico, reg. št. 57519, ser. št. F-0695846. 6901 Šulin Antonija, Bovec 366, osebno izkaznico, reg. št. 86, ser. številka 0151896. 6803 Šušter Marija, Matke, osebno iz- kaznico*, reg. št. 6278, ser. številka F-0664092. 6902 Tadič-Stevan, VP 2143, Ljubijana-Šentvid, vojaško* knjižico, izdano od VP 90'10 leta 1950 v Sarajevu, štev. 4*09, ser. I. 6799 Tajki Anton, Janževa gora 75, p. Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 48183, ser. št. 0177442. 7036 Tajki Anton, Janževa gora 75, p. Selnica ob Dravi, zdravstveno* izkaznico, št. 197591. 7057 Tomanič Ana, Poko*še 10, p. Zg. Polskava, zdravstveno izkaznico, št. 9?36to. 7038 Tomaž Aljoša, Ljubljana, Gospodinjska 7, zdravstveno izkaznico, št. 166201 (Ljubljana). 6976 Tomplak Ivan, Tinsko, osebno izkaznico, reg. št. 5*125, ser. številka F-0660437, 6905 Tovornik Jožef, Laška vas, osebno izkaznico*, reg. št. 17037, ser. št. 6459*49. 6906 Trkulja Bogdan, JŽ, progovni odsek, Ško*fja Loka, zdravstveno izkaznico, št. A-3510466. 6948 Uprava za ceste OLO Celje, Celje, prometno knjižico* za motor, št. S-18386. 6907 Urbančič Slavica, Orehovci 5, p. Gor. Radgona, zdravstveno* izkaznico, št. 9*70921. 70-39 Urbas Stanislav, Ivanje selo 20, p. Rakek, osebno izkaznico, reg. št. 21383, ser. štev. 6631693 (Postojna). 6341 Us Ludvik, Podgorje pri Kamniku, osebno izkaznica, reg. št. 17356, ser. št. 0863*566 (Kamnik). 6857 Verbančič Ludvik, jakobski dol pri Mariboru, študentovsko izkaznico, ekonomske fakultete v Ljubljani. 6928 Verk Štefan, Škofja vas, zdravstveno izkaznico, št. 132775. '■6908 Veselič Anica, ^laribor, Orožnova 9/1, osebno izkaznico, reg. štev. 53100. 7040 Vezjak Marjan, Maribor, Smetanova 49, zdravstveno izkaznico, št. 936841. 7041 Viher Marija, Pekre 42, Limbuš pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 140, ser. št. 084202. 7042 Vinder Mirko, Škofja vas, zdravstveno izkaznico, št. 426557. 6909 Vižintin Ivan, Opatje selo 64, p. Miren pri Novi Gorici, osebno izkaznico, reg. št. 50857, ser. številka F-0075167 (Ljubljana). 6821 Vogrin Štefka, Maribor, Glavni trg t/II, .spričevalo kmetijske šole, št. 27. 7045 Voj Peter, Maribor, Partizanska 47, osebno izkaznico, reg. številka 59340. 7044 Vok Jože, Celje, Zvezna ulica zdravstveno izkaznico, številka 642147. 6910 Vrbajs Anton, Kostrevnica 8, p. Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 12722 (Šmartno). 6990 Vrešak Frančiška, Loka pri Žu-smu, o*sebno izkaznico, reg. štev. 4960, ser. št. F-0656272. 69« Vučak Štefan, Ze-nkovci 17, zdravstveno izkaznico za zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, štev. 813 (M. Sobota). 7011 Vuk Marjan, Miren pri Gorici 109, osebno izkaznico, reg. št. 19665, ser. št. 0289483 (Gorica). 6929 Vundač Ivan, Mala vas 13, p. Ježica, osebno izkaznico, reg. številka 428870 (Beograd). 6800 Zadružna poslovna zveza, Celje, evid. tablico za motorno kolo, znamke sTomos-Pueh 175», številka 10689. 6472 Zajc Alojzija, Ljubljana, Župančičeva 10, osebno izkaznico, reg. št. 66211 (Ljubljana). 6977 Zajc Anica, Puščava 14, p* Mokronog, osebno izkaznico, reg. številka 10974, ser. št. 0515284 (Trebnje). 6949 Zalar Elza, Ljubljana, Drenikova 36, osebno izkaznico, reg. št. 54240/51, ser. št. F-0076550 (Ljubljana). 6930 Zambrih Terezija, Selnica ob Muri 15, osebno izkaznico, reg. štev. 71045, ser. št. m7!2381 (Maribor). «139 Zarnik Franc, Suhadole 11, pošta Komenda, zdravstveno izkaznico, izdana v Kamniku. 6991 Zavodnik Anton, Ljubljana, Gosposka 10, osebno izkaznico, reg. št. 10494/51 (Ljubljana). 6951 Zorman Franc, Ljubljana, Zaloška 49, univerzitetno izkaznico ekonomske fakultete v Ljubljani. 6992 Zupan Andrej, Lesce 9*1, zdravstveno izkaznico, št. 341481. 6564 Zupančič Frančiška, Ljubljana, Žabjak 6, osebno izkaznico, reg. št. 54184/51 (Ljubljana). 6978 Zupančič Ivanka, Notranje gorice 50, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. št. 20518 (Novo mesto). 6979 ' Zupančič Vinko, Ljubljana, Komenskega 24, vojaško knjižico, izdano od voj. okrožja (Kranj). 6801 Žabkar Franc, Straža 17, pošta Raka, osebno izkaznico, reg. številka 15476, ser. št 0395786 (Krško). 6728 Žekš Frančiška, ginekološki oddelek Splošne bolnice Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 180, ser. št. 0304990. ^ 7045 Zetko Marta, Koper, Kidričeva 28, propustnico, štev. 17045 (Koper) . 6783 Živec Franc, Tomaj 48, osebno izkaznico, reg. štev. 101953 (Ljubljana). 6il;0 Žohar Jožef, Vrhe, osebno izkaznico, reg. štev. 11627, ser. številka F-0685445. 6912 Žunko Vilma, Selnica ob Dravi 3, spričevalo II. letnika učiteljišča, št. 33. 7046 Žužek Frančiška, Ljubljana, Ob Ljubljanici 78, zdravstveno izkaznico, izdano v Celju. 6858' Izdala »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraS — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani