ugteusk Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40 — Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista. Naročnino, reklamacije, tj. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197 Reklamacije so proste poštnine Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Država, stradamo, zmrzujemo, in bosi smo! Glej, pravica spi pravično spanje, zato ker je opravila svoje opravilo, kakor je bilo treba. Če bi zdajle rekel pravici: lačen sem in žejen, tudi moja postelja je trda — kaj bi odgovorila pravica? Odgovorila bi: nič me ne briga, če si lačen in žejen in tudi tvoja postelja me nič ne briga, zakaj jaz sem pravica, sama sebi mati in hči, sama svoj začetek in konec; če si kristjan, ne prerekaj se r, menoj, zakaj postava je sveta kakor evangelij: kdor jo ogleduje z neza-upnim očesom, je grešnik v svojem srcu in hude kazni vreden. Kar je zapisano, to beri, pa nič ne premišljuj; če je napisano, da bodi lačen in žejen, blagruj postavo ter bodi lačen in žejen; če je pa napisano, da umri od vsega hudega na tem golein kamenju, spoznaj pravico ter hvali Boga, da si jo izpolnil!« (Ivan Cankar: Zgodba o Šimnu Sirotniku.) Miiiuio je skoro leto. odkar so nam povišali zadnjikrat dravinjske doklade in prepozno so prišle že tudi takrat, ker je bila dragin a sorazmerno z dokladami mnogo večja. Duhovi so se nekoliko pomirili, seveda ne za dolgo. Kmaiu se je oglasil zopet ta ali oni ter popisoval naše bedno stanie in naraščajočo draginjo. Ker pa je bilo brez uspeha so utihnili. Tolažili so se s tem, da e vlada pač pokazala dobro voljo •.. Danes pa dvomimo nad to dobro voljo vlade — in po pravici. Dvomimo tudi nad dobro vol jo osrednje organ Racije državnih nameščencev, ki se e osnovala za to, da nas ščiti. Zadnje mesece prošlega leta je prisilil mraz in glad ter iskrb uradništvo in pričelo ie opomnjati vlado, da ie zima tukaj. da ie treba drv tople obleke — in da ni denarja za na.potrebnejše. Udruženje državnih nameščencev je sklicalo protestni shod v Beograd ob najslabšem času. v najslabše prostore. Vodstvo te organizacije ie pokazalo svoo nezmožnost — uspeh shoda je jasno dokazal Tsto! Nedavno so bili sklicani protestni shodi uradništva oo viseli okraiih in obenem zo- pet preklicani. — baje, ker ie vlada nekaj obljubila; še enkrat baše! Pri tem je ostalo. Vse miruje. In kdo je kriv!? Ali ne dela organizaci a uradništva nič? Ker se ni culo. da dobimo 13. plačo in višjih" doklad smo vsi pričakovali, da se protestni shodi uradništva zopet skličejo- Zastonj! Nehote se nam vsiljuje misel, da se poslužuje vlada umazanih sredstev, da omamlja voditelje osrednje organizacije z obljubami, nad katerih izvršitvijo pa zelo dvomimo. Zakaj se ne zganemo! Zakaj molčimo! Ali smo res že tako lačni in obnemogli, da nimamo moči napraviti primernih korakov v našo obrambo? Boi za obstanek vlada danes bolj kakor vsikdar preje, umazan boi za obstanek, za krajcar, da si ga priborimo ter rešimo sebe in druž no pred pogibeljo. Ne bom popisoval današnje draginje —- vsi jo občutimo že (Javno na nas samih ter se" bojimo misliti na bodočnost. Hočem pa opozoriti na to. kai se godi v vladi. Ko je narodna skupščina še delovala, so bile dan na dan vladne krize. Razprli so se pa so nekateri rekli: mi se nočemo več z vami igrati — in kriza je bila gotova. Ali pa smo bedni čakali na delo ministrov. ki so se polnih trebuhov norčevali iz nas. Težko smo čakali na sprejetje uradniške pramnatike- Bližala se ie sprejetju — pa glej! kakor nalašč so razbili narodno skupščino. Zbogom pragmatika za eno za dve leti! Da bo preje sprejeta —-k e, kako. ko se bodo Pa gospodje naj-prvo malo bili za osebe in stranke, potem napravili dobro situacijo sebi in še ožjim znancem — seveda na naše stroške — potem šele bodo pričeli delo. če namreč ne bodo preje odšli. Mi pa naj učimo, da bomo spoštovali postavo, ki io niti vlada sama ne upošteva. Gospodje — preokrutna e ta šala, mi ne moremo več vzdrževati. Treba je vzeti v roko metlo 'in pomesti brez pardona. ne oziraje se na to ali ono stranko, kajti pri vsaki stranki so požrešni volkovi. Gledati moramo le. da najpožrešneiše na preie pomedemo! Vsak človek ima pravico do obstanka. ne samo kapitalisti in zato naj se varujejo. da ne bomo še boli lačni. Tov. Hren je kouštatiral, da kljub današnjim razmeram učiteljstvo še vedno oredniači pri delu za narod — v korist in čast lenuhov — in res je tako! Čuditi se je temu- Če pa pomislimo, da more biti ie oni učitelj, ki je vztrajen idealist, se nam ne zdi to več čudno. Vprašamo se pa le. koliko časa bomo še idealisti. Mnogi so žo izgubili zaupanie v vlado in v šoli delajo le zato, ker veruje io v pravico človeštva — gor e Pa nam vsem, če bomo Drimorani delati le za edini ideal, ki nam fe še preostal — za poln želodec! Od nekdaj ie že bil učitelj pastorek, spomnilo se ie nanj šele ko so bili drugi siti vsega dobrega. Po prevratu smo sicer mislili, da bo sedai drugače, da je vlada nastopila pravo pot, da je izprevi-dela kakšno pomoč ima v učiteljstvu. kateremu je povišala plačo — ušla nam je marsikatera pohvalna beseda. Morda smo takrat hvalili preveč ali pa smo se iz same hvaležnosti motili. Saj vendar vidite, kako ie! Začetno izbol ševanje plače ie bilo le oesek v oči. Pomislimo trezno, koliko časa bomo mogli še vzdržati. Plača ne zadostuje niti za polovico meseca, kljub temu. da človek ne pire in tudi drugače ne zapravlja-Drugo polovico meseca moramo živeti od dolga Za vratmi e že vse belo od krede, primanjkuje že prostora, primanjkuje krede primanjkuje dobre vol e in zaupanja trgovcev, ki vidijo razmere in ki so nam dajali živila na upanje. Mrmranje je vedno glasneje, tudi kmet se že pridružuje s svo o »lačno gospodo«. Učenci so večina kmečkih staršev. Raje zamižim. kaker da bi gledal kam giineva naš ugled in zakai! Vrv okoli vratu, ki te bila pred vo:io vedno na-tegnjena in ki ip po prevratu nekoliko ohlannila se zopet natega Ne bo doigo, ko nas bodo imeli zoozt na vajetih ter nas obračali t'a odkoder bomo videli moleti kos kruha. Znana — sicer že nekoliko pozabljena — nrislovica o učitel u kameleonu se razteza na vse uradništvo in se bo kmalu lahko ponovila. In kdo je kriv temu!? Vsaka novo se snujoča stranka si skuša pomagati s tem, da izrablja obupni po-ložai in lomi značaje- Vzga a se nezna-čajnost — gniloba naroda! Nismo še tako daleč, še ie močan naš značaj — pomagajte nam! Da te nam kruha vi. ki ste poklicani za to da ne bomo iskali tam, kjer nam bodo radevo-lje ponujali! Miroslav Zor. P. BOGOVIČ: Mi i 18. mart. Raspaljene političke strasti plamte u največem platnu. Plamen zarzima svak'm danom sve veče dimenzije, te .e več sada teško odrediti njegove granice. On. ne štedi ni naša najmanja sela; zalazi i u tihe kolibice i tam-o traži sebi žrtve. Ne m moilazi nijednog pojedinca od sa-rnog ministra do na.zadnjeg političkog analfabeta- Izborno doba e za nas, doba politike. Politizira sve: radnik, dak, zem-ljoradnik pa i — služkinje. Svi pretre-suiu stranačke programe, političke ličnosti i več stvaraju izborile* prognoze. Izborili bakcil zarazio ;e sve elemente, bez razlike staleža ■ i plemena i svi su napeli svo e energije u borbi za gumene kuglice- Izborna borba ie kod nas borba fraza laskanja i obečavanja. ier naše široke mase nisu dosta politički vaspitane, te su vrlo retki načelni pristaše iedne političke stranke. Zato niie nista čudno da naše mase iz edne ekstremne stranke iza razočaran i a nrekorače u drugu protivnu ek-stremnu stranku. Ovakva e masa uvek uz onoga, koji najviše laska njihovim strastima i koji naj.više obečuje. Svakoga demagoga obožavaju. a i svaki demagog može najbolje samo medu ovakovim da uspije. Više manje sve političke stranke nrakticira u ovu demagogiji^ Več mesece dana zalaze med narod, širom cele naše ; države svakovrsni politički agitatori, da pripravljaju teren svojoi stranci za 18. marta. Održavaiu skuoštine i duge i oo-širne govore- Svakom obečavaju zlatna brda-i doline: i zemljoradniku. i radniku, i činovniku. Svima obečavaju. svima la-skaiu i svima lažu. Svi opravdavaiu svoj oostuoak tirne, da je u politici sve dozvo-ljeno. a svrha da opravdava sredstva. Sve stranke osobito laska u učiteljstvu i mame tra u svoje redove. Znadu, da on živi neposredno u narodu, medu masama, da on narod najbolje pozna, te da ima i najviše upliva na njega Ove LISTEK. Naredba štev. 7817. S tem bi bila slovniška stran mojih izvaiani končana in pre'dem k naredbi sami. Bral sem jo enkrat, dvakrat, še v tret-ie. pa se mi je pojavilo vprašan.e. je-lt naredba, taka kot je. sploh izvršljiva. Ni! Gospod;e so povedali, kai naj učimo, niso oa povedali kako naj učimo. V naših abecednikih in čitankah imamo samo »1«. In če učenec, posebno v elementarnem razredu. %1 vidi, bo 1 tudi bral in izgovarjal in ie s tem storil vse. kar smem od njega zahtevati. Kako pa mu nai v smislu naredbe dopovem kda: nai izgovara 1 in kdaj u, o tem naredba molči. V točki 4. sicer pravi. nai se v novih izdajah šolskih knjig za I- razred radi nepopolnosti običajnega črkopisa označuje prava izreka trdega _»l«-a stično-. kakor se to godi v francoskih in angleških učnih knjigah. Ampak jaz zelo dvomim, da bi bilo tudi enemu samemu odstotku osnovnošolskega učiteljstva takih francoskih in angleških metodičnih kniig na razpolago ali pa tudi le samo dostopnih. Sai pogosto še slovenskih ni! No, sem mislil saj nismo samo zato na svetu, da se nam dobro godi in da spravimo vsakega prvega plačo in poviške. pa sem se odpravil na lov za francoskimi n angleškimi učnimi knjigami. Imam na univerzi . nekdanjega kolega. ki živi od samih korenik in obrazil in osebi! in sufiksov in končnic in sem ga vprašal, kako nai naučim v elementarnem razredu izgovarjati 1 kot v oz. u. Pa mi piše nazai: »Kako pa Francozi nauče svo-e otroke, da izgovarjajo B-o-r-d-e-a-u-x kot »Bordo«? Ti imajo še večje težave in vendar nobenemu Francozu ne pride na misel, da bi izgovar al B-o-r-d-e-a-u-x kakor piše. — Malo dobre volje je treba, pa vse gre!« No. malo sram me je že bilo, seveda, da tega ne vem. ampak sem se za dobro stvar žrtvoval in ga ponižno vprašal nazaj: »Kako pa nauče Francozi svoie otroke izgovarjati Bordeaux-o?!« Pa mi piše zopet. — evo vam dobešedno: »____Kako se Francozi tiče v elementarnem raz- redu izgovarjati svoi — eaux in podobno kot ô itd.. Ti ne vem odgovoriti. Zanimam se za stvar že dve leti ■.« In sem bil zopet tako pameten, kot prej. Stvar pa je za nas bistveno važna, ker od povojne rešitve tega vprašan a odvisi to be or not to be naredbe Pa sem premišljeval sam in se mi ie zazdelo, da se Francozi in Angleži ne moreio učiti bogvekako drugače kot Nemci svoi sch. ch. ei. eu itd. Da se torei otroku že ori elementarnem zlogov-neim čitanju utisne za gotove skupine pisanih črk gotova glasovna protivrednost. Premišljeval sem na vse strani pa nisem našel nobenega razloga proti in sem bil vedno boli uverien. da sem zadel pravo. In ko sem sredi svoiega zmagoslavja hotel poskusiti, kako bo šlo v praksi, se mi ie vsa moia glori.ja klaverno podrla- Zna-, šel sem se -pred novim, še hujšim vozlom. Če naučim otroka, da izgovarja 1 kot 1, kot ga drugače ne more in ne sme, ker e 1 sam zase res 1 in nič drugega — pridem v konflikt z naredbo. -laz pa z na-redbo ne maram priti v konflikt ter mu pravim, da 1 ni 1. ampak samo včasih 1, včasih pa v ali u. me bo debelo gledal in se začel jokati če mu pa na kratko rečeni. da ie 1 enostano v, bo bral »... He-rodež je poklical k sebi sv. 3 krave mesto kralje...« Moj predlog je: da označim v jezikovnih knigah elementarnega razreda tisti 1. ki se izgovaria kot v oziroma u. s posebnim znamenjem. Kakšno naj bi bilo, ni važno mislim pa. da bi vzeli zanj 1 s cirkumfleksom (1). kakor označuje ž njitn ta glas Poljak. Slišal sem na pri raznih debatah takle ugovor: Ne velja uioeUavati v abecedo novih črk ker gre razvojna črta jezika za tem. da zmanjšu e število glasov oz:-roma izrazil zanie. če pa uvedemo novo črko moramo biti dosledni in moramo uvesti črke tudi za glasove, ki jih sicer izgovarjamo pa smo znamema zanie že izločili iz azbuke. (To so jer. jat itd.) ker to ne gre ne sme biti niti prvo. Pri-bližuimo se fonetičnemu pravopisu, kot ga imaio Srbohrvatje in ki ie najenostavnejši in najbolj praktičen- — (Dalje prih.) Stran 2. UČITELJSKI TOVAP14 dne 1. marca 1923. Stev. 9. njegove zasluge hoče da iskoriste poli-tičke zanatlije u svoie stranačke svrhe. Pravo ie da se svaki učitelj. Drama svo-im Dolitičkim. osečajima bavi politikom. To je nosve dobro i opravdano, jer ko če drugi da narod oolitički vaspita. nego on-Ko če drugi da se u selu bavi politikom? Ili da se politika prepusti samo gradu?! Učitel u ie dužnost, da narod politički uz-caja. ali ne sme se nikad služiti dema-trcškim sredstvima. jer nieeova ie zada-ča da narod hrani istinom i oravdom, a ne laskavim oheeanjima i šupljim lažnim frazama, koie su nemoguče koje se neče nikada ustvariti. Učitelj treba da dobro važi svaku svotu reč. koju izreče pred narodom, ier narod dobo Daniti a i filozofija je n egova stara i duboka. Agitator iza izrečenog govora izgubi se iz sela. da se več nikad više u nemu ne vrati. Sa učiteljem ni.ie tako. On ie tu i tu ostaje, Da sve zle posledice i svi ne-uspesi obesit če se ua njegova leda. A narod. prislovica kaže: ko jednoin slaže, dru-gi put mu se ne veruje i kad istinu kaže. To če se dogoditi i učitelju - demagogu, na če se diskreditirat u narodu i porušiti sve svoie uspehe na školskom i prosvetnem oolju- Nedosto no ie za narodnog uzgajate-l'a. da se daie noreči n kola običnog kor-teša. budi koie n-olit-ičke stranke. Tim činom spusta se na steben birtaša i kafed-žije i skupa s njima vuče iz blata kaliava stranačka koia da na dan izbora nato-vare na n ii što više .vernih ¡zbornika. Uzde drže u ruci oni. koii znadu za selo samo pred izborima. Gospoda, k o a iz daleka gledaiu selo a samo kad ea tre-baiu onda ponižno k njemu doiaze. Vešt su te se odmah u niemu snalaze. Pri-azno se oozdravljajti i rukuju za svakim, interesuju se za sve i svakoga. Rastapaju se upravu od sreče i zadovoljstva, što su medu svojim »dobrim narodom«. Koliko laži i neiskrenosti! Nedaruo se od ova-kovih zavesti, ier nam laskati u i obeča-vaiu samo dok nas dobro iskoriste. a onda če nas odbaciti. kap »;>sisani limun«! Ferjalni Savez učiteljstva. —f Glasnik Ferijalnega Saveza. zva-liični organ "centrale F. S. izlazi po potrebi. Naslov: Glavno poverjeništvo Feri-ialnog Saveza, Beograd, II. beogr. gimnazija. Urednik: dr. Janže Novak. —f Prva podružnica učiteljskega Fe-ri alnega Saveza v Sloveniji. Na zborovanju novomeškega okrajnega učiteljskega društva v Novem mestu dne 10. febr. se je ustanovila tam podružnica F. S., ki nosi ime: »CXL1. podružnica Ferijalnog Saveza pri Okrajnem učitel.skein društvu v Novem mestu«. Predsednik ji je njen vneti agitator in navdušeni propagator tovariš Viktor P'rnat. Zborovanje je bilo radi grdega vremena boli slabo obiskano. a kl ub temu se ie že priglasilo 34 tovarišev in tovarišic. Povabljeni so tudi tovariši ker zastopa učiteljstvo mnenje, da se v tej nadstrankarski in za nas vse tako važni in koristni ustanovi zbero vsi tovariši in tovarišice brez ozira na svetovno naziranje in strankarsko pripadnost. Nekai se jih je že odzvalo. Prve težkoče so premagane in z gotovostjo računamo vsaj na 50 članov F. S., ki se polagoma še priglase. Kaj pa druga okra na učiteljska društva? Ganite se! Pojdite in storite tudi vi tako! V slogi ie moč! —f Skrb za počitnice- Za CXL1. podružnico F. S. pri Okrajnem učtelfiskem društvu v Novem mestu, oziroma za ustanovitev njenega Svratišta je uprizorilo novomeško in zavedno stopiško učiteljstvo v novomeškem Narodnem domu 1. februarja ter ponovilo 17. februarja M. Baluckega »Težke ribe«, veseloigro s petjem v 3 dejanjih. Pevske točke priredil ter režijo vodil je orvoboriteli učiteljskega Fer. Saveza tovariš Viktor Pirnat. Predstavi sta obakrat si ajno uspeli. Še nekoliko takih predstav, in Svratište novomeške podružnice učiteljskega Fer. Saveza bo tu. Posnemajte! _ Iz Jugoslavije. »Tudi najzvestejši med zvestimi so se nepovoljno dvignili in vložili v »Učiteljskem Tovarišu« z dne 3. novembra 1921 odločen protest proti naraščajoči draginji: Ali nismo sami krivi? Člankar je pravilno izračunal, da se je vse 47.7krat podražilo, ali kakor pravi naš kmet: krona je krajcar!« Dr. Niko Zupanič v »Slovenskem Narodu« z dne 16. novembra 1921. — Beda je tudi pri učiteljstvu dosegla svoj vrhunec, sila kola lomi. vlada se poživlja. da mora ona s takojšniim primernim, zadovoljivim zvišanjem draginjskih doklad omogočiti učiteljstvu eksistenco. Kako nai ima učitelj vesel e do svojega težkega Poklica, ako ga tlačijo gmotne skrbi ki ga zasledujejo kakor mora- Intenzivno delo v šoli je teda. vsled tega nemogoče. Zato nam s par dinarji dnevno ni nič pomagano. Draginiske doklade na deželi se nai izenačijo z mesti, kajti na deželi se mora tako vse nekai % dražje plačevati kakor v mestu. Poročenim učiteljicam se naj izenačijo draginiske doklade z drugimi; za enako delo, enako plačilo. To ie zasebna zadeva vsakega po^ sameznika. s kom je poročen samo da točno vrši službo. Država ise ne vmešui v zasebne zadeve in se ne okoriščaj z nvimi. — 1. marec je tu toda o draginjskih dokladah še ni ne duha ne sluha. Niti teli borih grošev nam ne izplača o ki so jih z velikim oompom dovolili. Kdor hitro da, dvakrat da! Naše sile pa 'zrahljajo do skrajnosti. — Za šole ni kuriva. Kakor nam poročajo. se je začasno ukinil pouk na dveh državnih zavodih, in sicer na državni tehniški srednji šoli in na državni trgovski akademiji v Ljubljani — ker e zmanjkalo kuriva. Vsa prizadevanja dobiti potrebni kredit za nabavo premoga so ostala brezuspešna. Zato mora pouk na najvišjem in na,večjem obrtnošolskem in istočasno tudi na najvišjem trgovskem učnem zavodu v Sloveniji prenehati. Poleg teh dveh šol morajo prenehati tudi druge učne prireditve. ki so nastanjene pod streho tehniške srednie šole (prei državna obrtna šola). namreč delovane na keramičnem oddelku, pouk v košarskem tečaju in v tečajih. Urada za pospeševanje obrta,-Prizadetih je nad 800 učencev in učenk. — Šestdesetletnico svojega rostva je praznoval meseca decembra m. 1. neumorno in nadvse delavni okrajni šolski nadzornik v Krškem g. Ljudcvit Stiasny. Komu izmed slovenskega učiteljstva je neznan ta vzgledni šolnik? Kdo ne rabi n.cgovili toli praktičnih šolskih knjig, kdo ne čita z veseljem njegove zanimive, spise?! Kako ie napredovalo šolstvo krškega in litijskega okraja izza leta 1902-, odkar ie bil imenovan nadzornikom, ,e razvidno na mnogih novih ali predelanih ter razširjenih šolskih stavbah, a napredek pa iz mnogih poučnih predavanj, koie je imelo učiteljstvo teh okravev pod njegovim spretnim vodstvom. Znal si je pridobiti tekom dolgih let z vzgledno delavnostjo. tovariško odkritosrčnostjo ter očetovsko dobrodušnostjo srca vsega učiteljstva žel na ni priznan a merodajnih. da bi se ga vsaj ob tej priliki spomnili in mu priznali za resnične zasluge zasluženo odlikovanje. Odkrito rečeno: bili smo razočarani in užaljeni, ker smo zaman iskali med raznimi odlikovanji njegovo ime. G. jubilanta pa odlikujmo mi in mu kiičemo v znak priznanja in hvaležnosti: »Še mnoga leta med nami zdrav in srečen v crcsceh šolstva in učiteljstva! Naprej do skrajnih mej! Mi smo Vaši, Vi ste naši! Društvo slušateljev filozofske fakultete prired za vse učiteljstvo in za ves učiteljski naraščaj ciklus predavanj o metodiki poduka in o šolski disciplini. Predavata višja šolska nadzornika Polja-nec in VVester in sicer ob torkih ob 8. uri zvečer v predavalnici št. 77 na univerzi. Vstopnina prosta. — Odbor. — Odlikovanja, Odlikovani so: z redom sv Save 4. vrste Bož. Valenta šol. ravn. v Ljubljani, z redom sv- Save 5. vrste Pa: Jerica Zeml anova upraviteljica Gospodinjske šole v Ljubljani: Konrad Barle, naduč'teli v Metliki: Živana Mi-trovičeva. učiteljica v Ljubi ani in Slobo-dan Živojinovič, učitelj v Bojancih. — V Ljutomeru je umirovMeu na lastno željo šolski ravnatelj g. I. Robi č. Učitel.eval ie nad 53 let, kot podučitelj pri Sv. Jakobu v Slov. goricah v Ptuju, kot nadučiteli pri Sv. Vidu bi. Ptuja in od leta 1893. v Ljutomeru. Za uspešno delovanje na polju vzgo;e in pouka je prejel od najvišje šolske oblasti zahvalo in priznanje za kar mu iskreno častitamo. Pod njegovim vodstvom se e dogradilo naše lepo šolsko Poslopje, ki ie kinč našega trga in celega okraja. Žal, da je pustila vojna tudi tuka' svoje žalostne posledice, ki se ne dado na mah urediti. Nai bodo vse bridkosti pozabljene! Želimo, da uživa zasluženi pokoj v sedanji čilosti in miru še mnogo let! t France Zalar, nadučitelj v Planini pri Rakeku nas je za vedno zapustil, preselivši se iz doline gorja in trplenja v boljši svet. Dne 11. svečana smo spravili njegove pozemeljske ostanke v Cerknici k večnemu počitku. Vkljub slabemu vremenu in neugodnim razmeram se nas je zbralo 28 tovarišev in tovarišic. da izkažemo zadnjo čast splošno priljubljenemu tovarišu. Pogreb se je končal zvečer o mraku. Cerkniški pevci so mu zapeli v slovo pred hišo. v cerkvi in na pokopališču krasne žalostinke. Za sprevodom so šli Sokoli, šolska mladina iz Cerknice, mnogobrojno število sedanjih prijateljev in znan- cev. Sprevod je kazal, kako ljudstvo spoštuje, ceni in ljubi neumornega delavca na polju pro-svete in odgoje. — Po končanem cerkvenem obredu, predno -je zasula našega ljubljenega Franceta lopata, spregovoril je g. okr. šol. nadzornik Leopold Punčuh iz Logatca krasne in izbrane besede v slovo materi, sestri, šolski mladini, tovarišem, tovarišicam, prijateljem in znancem — Dragi France! Nikdar nisem mislil, da Ti bom jaz. — starček kedaj pisal posmrtnico. Spoznal sem Te že kot dijaka, učiteljiščnika. Kot mlad učitelj si prišel večkrat mimogrede v Cerknico me obiskat. Poln življenja, zdravja in navdušenja za delo si prihajal k meni ne v zabavo. p:tč pa poizvedovat, kako bi ložje in uspešnejše izpolnjeval svoj poklic. Bil si z dušo in telesom učitelj-odgojitel.i. Osebno sem se prepričal o krasnih uspehih pri pouku in odgoji ,v Tvoji šoli. Šolska mladina in starši so Te ljubili in visoko spoštovali. Težka je bila Tvoja služba pri Sv. Trojici. Sam si poučeval 150 učencev. Napor službe Ti je zada! kal bolezni — smrti. Ko si ji podlegel, bridko so zaplakali Tvoji učenci in občani pri Sv. Trojici — »Oh, naš ljubi učitelj nas je zapustil!« — Mi, navadni Zemljani, smo podvrženi raznim slabostim, ki nas tarejo in nam grenijo življenje. Naš pokojnik France ni bil tak. On je bil vedno vesel in dobre volje. Nikdar ga nisem videl jeznega niti nevoljnega. Bil je jako kolegi-jalen. Pri zadnjem učiteljskem zborovanju v Grahovem je bil navzoč, čeprav je imel bolezenski dopust. Tokrat mi je pravil, kako se je zdravil in kako se počuti veliko boljšega. Z velikim zadovoljstvom je povedal tudi, da bo v kratkem nastopil nadučiteljsko mesto v Planini. To se je tudi zgodilo. A v Planini je bil le malo časa, vrniti se je moral k materi in sestri v Cerknico na smrt bolan. Pokojni naš ljubi France je bil rojen 4. aprila 1889. v Cohovem pri Sv. Vidu nad Cerknico. Učiteljišče ie končal leta 1911. v Ljubljani. Tega leta je nastopil službo na enorazred-nici pri Sv. Trojici. Tu je služboval do konca šolskega leta 1921/22. Dobil je bolezenski dopust in je bil imenovan nadučiteljem v Planini. V 33. letu ie preminil naš ljubi tovariš France Zalar. On je sicer šel po svoje plačilo, a njegovo delo bo živelo, ker seme prosvete in odgoje, vsejano v rodovitna tla, rodi obilen sad. Mi ostali tovariši in tovarišice smo se poslovili od njega s solzami in z zavestjo ga posnemati v njegovih čednostih. Predragi France, blag Ti spomin! Miloš K. Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole se prično na državnem moškem učitelj šču v Ljubljani dne 24. aprila 1923 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostnj pre zkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 18. aprila v rokah izpra-ševalue komisije. Kdor bi ne bil pripu-ščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanska šole v Ljubljani. — V četrtek, dne 15. t. m. e po dolgotrajni in mukapolni bolezni na Ptuju umrla gospa Julija Luknar. mama naše tovarišice Marijane Luknar učiteljice na dekliški šoli Ptuj-okolica. Ob lepi udeležbi občinstva, nad vse častni pa od strani učitel stva. kajti izmed učiteljstva mestu h in obeh tukajšnjih okoličanskih šol ni manjkalo niti enega, smo telesne ostanke blagopokojne gospe izročili materi zemlji v soboto, dne 17. februarja. Moški pevski zbor Ptujskega učiteljstva e ob tei priliki pod vodstvom tovariša Culeka zapel dve lepi žalostinki. učiteljska zbora obeli okoliških šol — deške in dekliške — pa sta namesto cvetja na grob upoštevajoč Gregorčičeve besede: »Odpri srce odpri roke. otirai bratovske solze. sirotam ola šui srorje!« darovala v nek nad vse človekoljuben namen 300 Din. — Tuguioči tovarišici Luknarjevi odkrito sožalje. n eni mamici pa mirni počitek- Učiteljski pravnik. —§ Pravna podlaga za našo stanarino in kurivo. Finančni zakon za 1. 1922. in 1923., razglašen v »Službenih Novi-nah« št. 105 z dne 9. oktobra 1922, člen 200-, odreja sledeče: Učiteljem in učiteljicam narodnih šol se daie kot odškodnina za kure. 3axTeBajTe neHHKe h y3opKe nncaHaKa! Ha 3axTeB H3paijyje 3a Behe Hapyi,i6e h noceČHe Hac^OBHe CTpaHHue. yMHTejtcKa THCKapa npmvia Hapyy6e 3a THcnaibe Kibiira, 6pouiypa h th-CKaHHua CBHjy Bpcra y cpncnoM hjih XpBaTCKOM je3HKy - hnpHJIHUOM H JiaTHHHUOM. UeHe HHCKe! PaAH>a cojiHAHa! ynpabo ce thck3 y cpncko-xpbatckom je3Hi