Tina Fabijan, Simona STrgulc KrajšeK: Revizija rodu dvoredcev...66   
Revizija rodu dvoredcev (Diplotaxis) v herbariju ljU
Revision of the genus Diplotaxis in herbarium ljU
tina FabiJan1 & sIMona strgulc kraJšek2
1 Dolenje Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, Slovenija; tina.fabijan25@gmail.com
2 Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 111, 1000 
Ljubljana, Slovenija; simona.strgulc@bf.uni-lj.si 
Izvleček
V Sloveniji se pojavljajo 4 vrste dvoredcev (Dipotaxis). Dve rumenocvetoči vrsti, D. muralis 
in D. tenuifolia, sta pogosti po nižinah vse Slovenije, a sta si morfološko precej podobni. 
Da bi poiskali znake, ki najzanesljiveje razlikujejo med vrstama, smo pregledali herbarijski 
material herbarija LJU in izmerili tiste znake, ki jih uporabljajo v evropski botanični 
literaturi. Vrsti se razlikujeta predvsem v velikosti cvetov ter v dolžini karpofora, kar se jasno 
vidi pri zrelih plodovih. Znaki na listih, ki jih navaja literatura, so zaradi velike znotrajvrstne 
variabilnosti manj uporabni za določanje. Vrsta D. viminea, ki naj bi pri nas uspevala na 
Primorskem, v herbariju LJU ni zastopana. Od drugih vrst se loči po tem, da ima cvetove 
bistveno manjše, zunanja dva prašnika pa sta sterilna. Belocvetoča vrsta D. erucoides je bila 
najdena pred približno 100 leti v Ljubljani, o čemer pričata tudi dva herbarizirana primerka 
v herbariju LJU. Ima status vrste s prehodnim pojavljanjem, pričakujemo pa jo lahko tudi v 
Slovenski Istri. 
Ključne besede
Diplotaxis, dvoredec, flora, revizija, herbarij, Slovenija, določevalni ključ
Abstract
Four species from the genus Diplotaxis are present in Slovenia. Two yellow flowered species 
D. muralis and D. tenuifolia are widespread in lowlands. Morphologically they are quite 
similar. To find reliable discriminative characters, morphological traits from European 
botanical literature were selected and measured on specimens from herbarium LJU. The 
species differ in flower size and length of carpophore, which could be observed on well-
developed fruits. Characters on leaves proved less useful  due to intraspecific morphological 
variability of leaves. For D. viminea, known from Primorska region, there was no herbarium 
material in herbarium LJU. The species has small yellow flowers with sterile outer stamens. 
White flowered species D. erucoides was found in Ljubljana about 100 years ago and 
documented with herbarium sheets in LJU. The species has status of ephemerophyte in 
central Slovenia, but it might be present also in Slovene part of Istria. 
 
Key words
Diplotaxis, flora, revision, herbarium, Slovenia, identification key
Hladnikia 41: 66-79 (2018) 67
1  UVOD
Rod dvoredcev (Diplotaxis DC.) sodi v družino križnic (Brassicaceae), natančneje v 
tribus Brassiceae (Wraber 2007). V Evropi uspeva 11 vrst tega rodu (heyWooD & al. 1993), 
v Sloveniji pa po navedbi v 4. izdaji Male flore Slovenije štiri, in sicer: D. muralis (L.) DC., 
D. tenuifolia (L.) DC., D. viminea (L.) DC. in D. erucoides (L.) DC., za katero je naveden le 
podatek iz Ljubljane iz leta 1920 (Wraber 2007). 
1.1 Razširjenost
Vrsti D. tenuifolia (tankolistni dvoredec) in D. muralis (obzidni dvoredec) sta v Sloveniji 
splošno razširjeni. Navedeni sta v vseh štirih izdajah Male flore Slovenije (Wraber 1969, 
1984, 1999, 2007), zemljevida razširjenosti pa sta predstavljena tudi v Gradivu za Atlas flore 
Slovenije (Jogan & al. 2001). Gre za vrsti ruderalnih rastišč, uspevata na pripotjih, ob zidovih 
in njivah, predvsem na pustih tleh (Wraber 2007). Obe vrsti sta pogosti tudi v vseh državah, ki 
mejijo na Slovenijo (nikolić 2015, bartha & király 2015, Fischer & al. 2008, PIgnattI 2017). 
Šibasti dvoredec (D. viminea) po podatkih 4. izdaje Male flore Slovenije (Wraber 2007) 
uspeva v submediteranskem fitogeografskem območju, in sicer ob poteh, na nasipališčih in 
pustih krajih predvsem v vinorodnih območjih. V prve tri izdaje Male flore Slovenije vrsta ni 
bila vključena (Wraber 1969, 1984, 1999), prav tako tudi ni podatkov o njenem uspevanju v 
Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001) in Flori Istre (Polatschek 2014). Vrsto 
omenja MarchesettI (1896-97), ki navaja več podatkov avtorjev, ki so vrsto našli na območju 
Trsta in okolice, a z opombo, da podatki niso zanesljivi. D. viminea uspeva v večini držav, ki 
ležijo ob Sredozemskem morju, v Bolgariji ter na Krimu ob Črnem morju (MarholD 2011, 
heyWooD & al. 1993). V naši soseščini je vrsta prisotna na Hrvaškem, na več mestih ob 
jadranski obali in na dveh nahajališčih v severozahodnem delu države (nikolić 2015). V Italiji 
vrsta uspeva predvsem v južnem delu države (PIgnattI 2017), ni pa je v območjih ob meji s 
Slovenijo (PolDInI & al. 2002). V Avstriji (Fischer & al. 2008) in na Madžarskem vrsta ne 
uspeva (bartha & király 2015). 
Rukvičasti dvoredec (D. erucoides) je bil po 1. svetovni vojni (okrog leta 1920) najden v 
Ljubljani ob železniški progi (Wraber 1986). Vrsta je na podlagi te najdbe vključena v prvi 
dve izdaji Male flore Slovenije (Wraber 1969, 1984). Že v drugi izdaji je poleg zapisa opomba, 
da gre za prehodno pojavljanje zahodnosredozemske vrste. Ta zapis je ohranjen tudi v zadnjih 
dveh izdajah Male flore Slovenije (Wraber 1999, 2007), a je bila vrsta izvzeta iz določevalnega 
ključa za dvoredce in je omenjena le še med opombami. Vrsta ni vključena v Gradivo za Atlas 
flore Slovenije (Jogan & al. 2001). Polatschek (2014) piše, da vrsta uspeva na Tržaškem, v 
Tržaškem zalivu, ki vključuje vso Slovensko obalo in v Čičariji. Iz zapisanega ni razvidno, 
ali so bili primerki najdeni tudi na območju Slovenije. O prehodnem pojavljanju vrste piše 
tudi PolDInI & al. (2002) v Atlasu flore Furlanije-Julijske Krajine. Na Hrvaškem so podatki 
o uspevanju te vrste iz Istre (Polatschek 2014) in Dalmacije, južno od Zadra (nikolić 2015). 
Vrsta D. erucoides v Avstriji uspeva le v nižinah na vzhodu države in na Tirolskem (Fischer & 
al. 2008), na Madžarskem je ni (bartha & király 2015).  
1.2 Razlikovanje med vrstami
Dvoredci so enoletnice, dvoletnice ali trajnice. Steblo je pri nekaterih vrstah v spodnjem 
delu lahko olesenelo. Listi so enostavni ali pernato deljeni. Pritlični listi so pogosto v rozeti. 
Tina Fabijan, Simona STrgulc KrajšeK: Revizija rodu dvoredcev...68   
Cvetovi so združeni v enega ali več enostavnih grozdov. Venčni listi so najpogosteje rumeni, 
pri nekaterih vrstah pa so beli ali bledo roza. Plod je lusk s kratkim kljuncem, ki vsebuje 
semena razporejena v dveh vrstah (heyWooD & al. 1993).
Vrste se med seboj razlikujejo po olesenelosti stebla, znakih na listih, cvetovih in 
plodovih (Wraber 2007, heyWooD & al. 1993). Vrsti D. erucoides, ki ima edina bele do 
vijolične cvetove, in D. viminea, ki ima sterilna zunanja dva prašnika in manjše cvetove od 
ostalih vrst, se od drugih vrst dobro razlikujeta. Več težav pa je, po izkušnjah s terenskih 
popisovanj in dela s herbarijskim materialom, z razlikovanjem med pogostima vrstama, 
D. muralis in D. tenuifolia. 
Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri razlikovalni znaki, ki jih navaja evropska 
botanična literatura (heyWooD & al. 1993, Fischer & al. 2008, lauber & Wagner 2007, 
Pignatti 1982, kubát 2002, Wraber 2007), so najustreznejši za razlikovanje med vrstami, 
dopolniti določevalni ključ za določanje vrst dvoredcev v Sloveniji ter ugotoviti, katere 
izmed vrst so zastopane v herbarijski zbirki LJU.
2  METODE DElA
2.1 herbarijski material
Za revizijo herbarijskega materiala sva uporabili herbarijski material iz herbarijske zbirke 
LJU (na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete). V zbirki so z materialom zastopane le 
vrste D. muralis, D. tenuifolia in D. erucoides. Pregledali sva skupno 48 herbarijskih pol. V 
nekaterih polah je bil material zelo raznolik in bi utegnil pripadati različnim vrstam, zato sva 
rastline v polah začasno razdelili tako, da so bili znotraj skupin morfološko čim bolj podobni 
primerki. Končno število pregledanih pol je zato naraslo na 53. S herbarijskih etiket izpisani 
podatki so zbrani v prilogi 1. 
2.2 Potek dela
Najprej sva pregledali tuje določevalne ključe: heyWooD & al. 1993, kubát 2002, 
Fischer & al. 2008, lauber & Wagner 2007, Pignatti 1982 in Wraber 2007. Iz njih sva 
izpisali uporabljene določevalne znake in izmed njih izbrali tiste, po katerih naj bi se vrste 
najbolje razlikovale med seboj. Na vsem razpoložljivem herbarijskem materialu sva preverili 
naslednje znake:
Znaki na vegetativnem delu rastline:
-  olesenelost stebla pri dnu (je olesenelo / ni olesenelo),
-  dlakavost stebla (dlakavo / ± golo / poraslo s kratkimi togimi laski),
-  prisotnost listne rozete (razločna pritlična rozeta / ni izrazite listne rozete),
-  olistanost stebla (olistano po vsej dolžini / steblo olistano do tretjine), 
-  oblika listnih segmentov (segmenti široko trikotni do podolgasti, največ 2× tako dolgi kot 
široki / globoko pernato deljeni, segmenti ozki, skoraj črtalasti, več kot 4× tako dolgi kot 
široki),
-  prisotnost listnih pecljev (listi sedeči / listi pecljati),
-  prisotnost belkastih zadebelitev na konicah listnih zobcev (zobci imajo na vrhu konic 
izrazite belkaste zadebelitve / zadebelitev ni),
Hladnikia 41: 66-79 (2018) 69
Znaki na cvetu:
-  barva cveta (rumena / bela / vijolična), 
Znaki na plodu:
-  prisotnost karpofora (prisoten / ni prisoten).
Zaradi težav pri razlikovanju vrst D. muralis in D. tenuifolia sva pri vseh nabirkih teh 
dveh vrst s pomočjo stereolupe še dodatno izmerili naslednje znake:
Znaki na cvetu:
-  dolžina čašnega lista (mm), 
-  dolžina venčnega lista (mm), 
-  dolžina prašnice (mm),
Znaki na plodu:
-  dolžina karpofora (mm) (slika 4),
-  število semen v plodu.
Za meritve z lupo sva iz vsake pole vzeli po en dobro razvit cvet in plod. Preparate sva 
pripravili tako, da sva jih za nekaj minut pustili stati v vroči vodi, ter jih s pomočjo preparirne 
igle in pincete razprostrli. Preparate sva fotografirali s pomočjo lupe Stemi SV11 v programu 
AxioVision. Fotografije sva obdelali v programu ImageJ, s katerim sva izmerili dolžine ter 
prešteli število semen. 
Podatke sva statistično obdelali v programih Excel in GraphPad Prism 5.01 ter jih 
primerjali z objavljenimi vrednostmi iz literature. 
Izbrali sva najuporabnejše razlikovalne znake in napisali določevalni ključ. 
3 REzUlTATI z DISKUSIjO
3.1 Revizija herbarija
Skupno sva pregledali 53 herbarijskih pol. Primerjava določitev pred in po reviziji je 
predstavljena v preglednici 1. 
Preglednica 1: Primerjava določitev pred in po reviziji herbarijskega materiala rodu 
Diplotaxis iz Herbarija LJU
Table 1: Comparison of identifications before and after revision of genus Dipotaxis from 
herbarium LJU
Nova določitev
Prvotna določitev D. erucoides D. muralis D. tenuifolia Diplotaxis sp.
D. erucoides 2 0 0 0
D. muralis 0 17 3 0
D. tenuifolia 0 2 19 0
Mešane pole 0 6 3 1
Skupno število pol  
in odstotni delež
2 (3,8 %) 25 (47,2 %) 25 (47,2 %) 1 (1,9 %)
% pravilnih določitev 100 % 68 % 76 %
Tina Fabijan, Simona STrgulc KrajšeK: Revizija rodu dvoredcev...70   
V herbariju LJU so zastopane le 3 vrste rodu Diplotaxis. To so D. muralis, D. tenuifolia 
in D. erucoides. Slednja je zastopana le z dvema herbarijskima polama. Rastlin iz ene od 
herbarijskih pol nisva uspeli zanesljivo določiti, saj je šlo za neplodeče in precej nepopolno 
nabrane rastline, zato sva določitev pustili na nivoju rodu.
3.2 Razlikovanje vrste D. erucoides od ostalih vrst
V herbarijski zbirki LJU sta le dve (stari) poli z vrsto D. erucoides. Vrsta se od ostalih 
jasno loči po tem, da cveti belo, kar je dobro vidno tudi na herbariziranem materialu.
Steblo je poraslo s kratkimi togimi laski, listi pa imajo na konicah zobcev drobne belkaste 
zadebelitve, ki so zelo dobro vidne pod lupo z vsaj 10× povečavo. 
  D. muralis
  D. tenuifolia
14
12
10
8
6
4
2
0
0                   1                   2                   3                   4                   5                   6                   7
D
o
lž
in
a 
ča
šn
ih
 li
st
o
v 
(m
m
)
Dolžina venčnih listov (mm)
Slika 1: Izmerjene dolžine venčnih in čašnih listov pri primerkih vrst D. muralis in 
D. tenuifolia. Črte na robu grafa prikazujejo razpone vrednosti, ki jih navaja literatura 
(heyWooD & al. 1993, kubát 2002, Fischer & al. 2008, lauber & Wagner 2007, Pignatti 
1982, Wraber 2007). 
Figure 1: The measured lengths of calyx (X axis) and corolla (Y axis) of D. muralis and D. 
tenuifolia. Bars on the graph edge show data from the literature (heyWooD & al. 1993, kubát 
2002, Fischer & al. 2008, lauber & Wagner 2007, Pignatti 1982, Wraber 2007). 
Hladnikia 41: 66-79 (2018) 71
3.3 Analiza uporabnosti razlikovalnh znakov med vrstama D. muralis in D. tenuifolia
Znaki na cvetu so se izkazali kot najuporabnejši za razlikovanje med vrstama D. muralis 
in D. tenuifolia. Na sliki 1 so prikazani rezultati meritev dolžine čašnih in venčnih listov. 
Vidimo, da ima vrsta D. tenuifolia večje cvetove kot D. muralis. Izmerjeni čašni listi so pri 
vrsti D. muralis merili od 3,0 do 4,6 mm, pri vrsti D. tenuifolia pa 4,3 do 6,5 mm. Dolžine 
venčnih listov pa so pri vrsti D. muralis merile od 5,3 do 7,2 mm, pri vrsti D. tenuifolia pa 
od 6,4 do 11,8 mm. Statistično značilni razliki v dolžini venčnih in čašnih listov smo potrdili 
tudi s t testom (p<0,0001, ***). Dobljeni razpon vrednosti je nekoliko širši, kot ga navaja 
literatura, npr. heyWooD & al. 1993, kubát 2002, Fischer & al. 2008, lauber & Wagner 
2007, Pignatti 1982, Wraber 2007.
Vrsti D. muralis in D. tenuifolia se dobro ločita tudi po dolžini prašnic. Statistično 
značilne razlike v dolžini prašnic smo potrdili s t testom (p<0,0001, ***). Ta znak je naveden 
le v češkem ključu (kubát 2002). Rezultati meritev v primerjavi z navedbami iz literature so 
prikazani na sliki 2. Vidimo lahko, da so izmerjene vrednosti pri vrsti D. muralis (1 do 1,8 
mm) podobne navedbam iz literature, izmerjene vrednosti pri vrsti D. tenuifolia (1,7 do 2,7 
mm) pa so precej manjše od literaturnih navedb (kubát 2002). 
Slika 2: Dolžine prašnic pri izmerjenih primerkih vrst D. muralis in D. tenuifolia. Črti ob 
škatlah z ročaji prikazujeta razpone vrednosti, ki jih navaja literatura (kubát 2002).
Figure 2: The measured lengths of anthers of D. muralis and D. tenuifolia. Bars beside box-
and-whishers data show data from the literature (kubát 2002).
4
3
2
1
0
D
o
lž
in
a 
p
ra
šn
ic
e 
(m
m
)
Vrsta
               D. muralis                               D. tenuifolia
Tina Fabijan, Simona STrgulc KrajšeK: Revizija rodu dvoredcev...72   
Večina pregledanih določevalnih ključev kot uporabni znak navaja tudi dolžino karpofora 
pri zrelih plodovih, ki naj bi bil pri vrsti D. tenuifolia prisoten in dolg (0,5) 1–3 (6) mm, pri 
vrsti D. muralis pa naj karpofora ne bi bilo oz. je ta krajši od 0,5 mm (kubát 2002, Fischer & 
al. 2008, Pignatti 1982, Wraber 2007). Izmerjene dolžine karpoforov pri vrsti D. muralis so 
od 0,3 do 0,5 mm, pri vrsti D. tenuifolia pa od 0,5 do 1,7 mm (slika 3). Razlike so statistično 
značilne (t test, p<0,0001, ***). Vrednosti vrste D. muralis so v okviru literaturnih navedb, 
pri vrsti D. tenuifolia pa so v spodnjem rangu literaturnih navedb, saj nikjer ne presegajo 
dolžine 2 mm, pri čemer literatura (Fischer & al. 2008, Pignatti, 1982) navaja vrednosti do 
3 oz. celo 6 mm. 
Slika 3: Dolžine karpoforov pri izmerjenih primerkih vrst D. muralis in D. tenuifolia. Črti ob 
škatlah z ročaji prikazujeta razpone vrednosti, ki jih navaja literatura (kubát 2002, Fischer 
& al. 2008, Pignatti 1982, Wraber 2007).
Figure 3: The measured lengths of carpophores of D. muralis and D. tenuifolia. Bars beside 
box-and-whishers data show data from the literature (kubát 2002, Fischer & al. 2008, 
Pignatti 1982, Wraber 2007).
Poleg podrobneje predstavljenih razlikovalnih znakov med vrstama D. muralis in 
D. tenuifolia sva pregledali tudi uporabnost znakov na steblu in listih. Žal na mnogih, 
predvsem večjih herbarijskih primerkih, spodnji deli rastlin manjkajo, zato je bilo zelo 
težko preveriti, ali je steblo pri vrsti D. tenuifolia v spodnjem delu res vedno olesenelo, 
kar navajajo nekateri ključi (Fischer & al. 2008, Pignatti 1982). Poleg tega se olesenelost 
na herbariziranem materialu slabše vidi, kot na svežem. Manjkajoči spodnji deli rastlin so 
onemogočili tudi preverjanje prisotnosti listne rozete. Ta je bila prisotna na večini primerkov 
vrste D. muralis, a tudi pri posameznih primerkih vrste D. tenuifolia, čeprav naj ta vrsta 
ne bi imela izrazite listne rozete, glede na Fischer & al. (2008). Te znake bi bilo smiselno 
preveriti na sveže nabranih primerkih oziroma kar na terenu. V ključih so pogosto omenjene 
tudi razlike v obliki listov (Fischer & al. 2008, Pignatti 1982, lauber & Wagner 2007): listi 
vrste D. tenuifolia so globlje pernato deljeni in imajo ožje, skoraj črtalaste listne segmente, 
4
3
2
1
0
D
o
lž
in
a 
ka
rp
o
fo
ra
 (m
m
)
Vrsta
               D. muralis                               D. tenuifolia
Hladnikia 41: 66-79 (2018) 73
ki so usmerjeni proti vrhu lista, D. muralis pa ima pernato deljene liste s širokotrikotnimi 
segmenti. Opisane značilnosti listov večinoma držijo, a sva opazili, da so prekrivanja med 
vrstama precej večja, kot jih navaja literatura, predvsem pa je opazna zelo velika znotrajvrstna 
variabilnost ter celo variabilnost znotraj listov posamezne rastline. 
Pri obeh vrstah sva šteli tudi število semen v lusku. Ta znak naj bi bil po navedbah češkega 
določevalnega ključa (kubát 2002) uporaben, saj navaja za vrsto D. muralis (35) 45–60 
semen na lusk, za vrsto D. tenuifolia pa 70–100 semen na lusk. Pri primerkih iz herbarija LJU 
so vrednosti drugačne: pri D. muralis je število semen 34–72, pri vrsti D. tenuifolia pa 40–76, 
torej bistveno manj, kot navaja literatura. 
Določevalni ključ za vrste rodu Diplotaxis sva izdelali na podlagi podatkov iz literature 
in izmerjenih ter opazovanih stanj znakov na pregledanih herbarijskih primerkih.
Diplotaxis DC. - dvoredec
1  Cvetovi rumeni, venčni listi 3–4 mm dolgi, čašni listi 1,5 mm dolgi. Zunanja prašnika 
jalova. Listi v listni rozeti, steblo neolistano. .................................................. D. viminea
 Cvetovi rumeni, beli ali rahlo vijoličasti, venčni listi daljši od (4) 5 mm, čašni listi daljši 
od 3 mm. Vsi prašniki plodni. Steblo vedno olistano. .................................................... 2
2  Venčni listi beli ali rahlo vijoličasti. Listni segmenti imajo na konicah belkaste 
zadebelitve. ................................................................................................... D. erucoides
 Venčni listi rumeni. Listni segmenti na konicah nimajo belkastih zadebelitev. ............. 3
3  Venčni listi dolgi 5–7,5 mm, čašni listi dolgi 3–4 (5) mm. Prašnice dolge 1–1,8 mm. 
Na dnu plodu je neizrazit karpofor, ki meri 0,2–0,5 mm, ali manjka. Venčni listi se po 
cvetenju lahko obarvajo vijolično. Pritlični listi večinoma v rozeti. ............... D. muralis
 Venčni listi dolgi (6,4) 7,5–10 (12) mm, čašni listi dolgi (4,3) 5–6,5 mm. Prašnice dolge 
1,7–3 mm. Na dnu plodu vedno prisoten izrazit karpofor (slika 4), ki meri (0,4) 0,7–1,7 
mm. Venčni listi tudi po cvetenju ostanejo rumeni. Pritlični listi večinoma ne tvorijo 
rozete. ...........................................................................................................  D. tenuifolia
Slika 4: Spodnji del luska pri vrsti D. tenuifolia z vidnim karpoforjem.  
Figure 4: Proximal part of D. tenuifolia fruit (siliqua) with carpophore.  
2 mm
pecelj
KARPOFOR
spodnji del 
luska
brazgotine čašnih  
in venčnih listov  
ter prašnikov
Tina Fabijan, Simona STrgulc KrajšeK: Revizija rodu dvoredcev...74   
3.4 Razširjenost vrst v Sloveniji
Vrsti D. muralis in D. tenuifolia sta razširjeni po vsej Sloveniji. Uspevata po nižinah; 
po podatkih z etiket pregledanih herbarijskih pol do višine 600 m n. m. Za vrsto D. muralis 
v herbariju LJU ni primerkov iz subpanonskega, alpskega in dinarskega fitogeografskega 
območja, a so za ta območja številni podatki v podatkovni bazi Bioportal (bIoPortal 2005-
2018), vrsto za Prekmurje pa navaja tudi bakan (2006). Obe vrsti uspevata predvsem na 
ruderalnih rastiščih, kot so pripotja, robovi njiv, robovi pločnikov in cest v naseljih, ob 
železniških tirih, na nasutjih peska in drugega materiala, na kamnitih zidovih in podobno. 
V herbariju LJU sta dve herbarijski poli z vrsto D. erucoides. Obe sta iz Ljubljane, 
nabrani v začetku 20. stoletja in sta del Paulinove zbirke Flora exiccata Carniolica. Na osnovi 
teh dveh najdb je bila vrsta uvrščena v prvi dve izdaji Male flore Slovenije (Wraber 1969, 
1984). Uspevanje v Ljubljani komentira tudi Wraber v prispevku Neznana križnica med 
železniškimi tiri (1986). Kasneje vrsta ni bila več najdena, niti v Ljubljani (turk 1990, Jogan 
& al. 2015), niti drugod v Sloveniji, zato je upravičena oznaka, da gre za prehodno vrsto, kot 
je zapisano tudi v zadnjih dveh izdajah Male flore Slovenije (Wraber 1999, 2007). Glede na 
navedbe v Flori Istre (Polatschek 2014), bi lahko uspevala na Obali. 
Vrsta D. viminea po navedbah zadnje izdaje Male flore Slovenije (Wraber 2007) 
uspeva na Primorskem. Podatka, ki je vzrok za vključitev v to delo, nismo uspeli najti. Po 
informacijah I. Dakskoblerja (osebna komunikacija) je vrsto leta 2009 na Obali našel B. 
Anderle, a ta najdba je iz časa po objavi 4. izdaje Male flore Slovenije. Herbarij LJU v 
urejenem delu zbirke ne hrani nobenega primerka z območja Slovenije. Vrsta se od ostalih 
dvoredcev lepo loči po tem, da ima rumene cvetove, ki so precej manjši kot pri drugih dveh 
rumenocvetočih vrstah, značilno pa je tudi, da sta zunanja prašnika sterilna (heyWooD & al. 
1993, Fischer & al. 2008, Pignatti 1982). 
Glede na to, da na Primorskem pričakujemo tako vrsto D. viminea, kot tudi vrsto 
D. erucoides, bi bilo smiselno, da smo nanju pozorni pri popisovanju flore na Obali. Morda 
bo priložnost za to že na letošnjem raziskovalnem taboru študentov biologije, ki bo julija 
2018 potekal v Slovenski Istri. Drugi morebitni vir podatkov pa so gradiva za pripravo Flore 
Istre (Polatschek 2014), saj iz knjige ne moremo razbrati, ali je katera od teh dveh vrst 
zabeležena tudi na območju Slovenije. 
4  zAhVAlA
Raziskava je bila izdelana v okviru projektne skupine ARRS P1-0212. 
5  SUMMARy
According to the data in Mala flora Slovenije (Wraber 2007), four species of the genus 
Diplotaxis named D. muralis, D. tenuifolia, D. erucoides and D. viminea grow in Slovenia. 
The identification of the plants is often difficult due to the lack of reliable determination 
characters. We have gathered the discriminative characters from floras and determination 
keys from neighbouring countries and checked them on the herbarium material from 
Herbarium LJU. 53 herbarium sheets have been examined. Two of them were D. erucoides, 
25 D. muralis and 25 D. tenuifolia. 9,5% of plants, previously identified as D. muralis, 
Hladnikia 41: 66-79 (2018) 75
were in fact D. tenuifolia, and 15% of plants, previously identified as D. tenuifolia proved 
to be D. muralis. Both of D. erucoides sheets were correctly identified. D. viminea is not 
represented in the herbarium collection. We have measured 9 morphological characters in 50 
plants of the herbarium material of D. muralis and D. tenuifolia. Based on the results of our 
measurement of 9 morphological characters in 50 plants, we have prepared an identification 
key, for the species that thrive in Slovenia. D. viminea differs from other species by the size 
of the petals which are smaller compared to other species, by having sterile outer stamens, 
and by a leafless stem. D. erucoides can be reliably recognized by the whitish thickenings 
on the tips of the teeth of leaf margin. Reliable discriminative characters for D. muralis and 
D. tenuifolia are also: the presence and the length of the carpophore, which is longer in 
D. tenuifolia, the length of the anthers, which are longer in D. tenuifolia and the length of 
the petals and sepals, which are also longer in D. tenuifolia. Based on the data from the 
herbarium labels we can confirm that D. tenuifolia and D. muralis grow in most parts of 
the country, but there are no herbarium data for the north-easternmost and southeast part. 
D. erucoides was found in the area of the city of Ljubljana almost 100 years ago and was 
never observed afterwards. The species has status of ephemerophyte in central Slovenia, but 
it might be present also in Slovene part of Istria. To get the representative distribution map of 
the species, additional field data should be collected. 
6  lITERATURA
bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore 
Prekmurja. Razvojni center, Lendava. 245 pp.
bartha, D. & G. király, 2015: Magyarország edényes növényfajainak elterjedési atlasza. 
Nyugat-magyarországi Egyetem Kiadó, Sopron. p. 107.
bIoPortal, 2005-2018: http://www.bioportal.si (datum dostopa: 20. 3. 2018).
Fischer, M., K. osWalD & W. aDler, 2008: Exkusionsflora für Österreich, Liechtenstein, 
Südtirol. 3. Auflage. Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen, Linz. p. 732.
heyWooD, v. h., J. r. akeroyD & J. b. Martinez-laborDe, 1993: 87. Diplotaxis DC. v: 
tutin, t. g., n. a. burges, a. o. chater, J. r. eDMonDson, v. h. heyWooD, D. M. 
Moore, D. h. valentine, s. M. Walters & D. a. Webb: Flora Europaea, vol. 1, druga 
izdaja. Cambridge University Press, Cambridge. p. 404–405.
Jogan, n., t. bačič, b. FraJMan, i. leskovar, D. naglič, a. PoDobnik, b. rozMan, s. strgulc 
kraJŠek, s. & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. p. 133.
Jogan, n., s. strgulc kraJŠek & M. bačič, 2015: Popis flore znotraj obvoznice mesta 
Ljubljana s poudarkom na tujerodnih invazivnih rastlinskih vrstah: končno poročilo o 
izvedbi projektne naloge. Ljubljana. 70 pp.
MarchesettI, C., 1896–1897: Flora di Trieste e de‘ suoi dintorni: Tipografia del Lloyd 
Austriaco, Trieste. 727 pp.
MarholD, K. (2011): Brassicaceae. – In: Euro+Med Plantbase - the information resource for 
Euro-Mediterranean plant diversity. http://ww2.bgbm.org/EuroPlusMed/PTaxonDetail.
asp?NameCache=Diplotaxis&PTRefFk=7200000 (datum dostopa: 16. 2. 2018)
nikolić, T. (ed.), 2015: Flora Croatica baza podataka. Prirodoslovno-matematički fakultet, 
Sveučilište u Zagrebu. http://hirc.botanic.hr/fcd, datum dostopa: 16. 2. 2018. 
Pignatti, s., 1982:. Flora d´Italia. Edagricole, Bologna. p. 465–467. 
Tina Fabijan, Simona STrgulc KrajšeK: Revizija rodu dvoredcev...76   
PIgnattI, S., 2017: Flora d‘Italia, seconda edizione, vol. 2. Edagricole, Milano. p. 1013–1016.
PolDInI, L., G. orIolo & M. viDali, 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari 
nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e 
Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 
p. 171–172.
Polatschek, a., 2014: Brassicaceae Burnett – Kreutzblütengewächse. V: rottensteIner, 
W. K. (ed.): Exkursionsflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für 
Kärnten, Klagenfurt. p. 316–340.
turk, B., 1990. Ruderalna in adventivna flora Ljubljane. Scopolia 23: 1–24.
Wraber, t., 1969: 42. Diplotaxis DC. – dvorednik. V: a. Martinčič, F. suŠnik, E. Mayer, v. 
ravnik, v. strgar & t. Wraber: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana. 
p. 102–103.
Wraber, t., 1984: 41. Diplotaxis DC. – dvorednik. V: a. Martinčič, F. suŠnik, v. ravnik, 
v. strgar & t. Wraber: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. Državna založba 
Slovenije, Ljubljana. p. 151–152.
Wraber, T., 1986: Neznana križnica med železniškimi tiri. Proteus 48(6): 236–237.
Wraber, t., 1999: 41. Diplotaxis DC. – dvorednik. V: A. Martinčič, t. Wraber, n. Jogan, 
v. ravnik, a. PoDobnik, b. turk & b. vreŠ: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje 
praprotnic in semenk, Tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba 
Slovenije, Ljubljana. p. 392.
Wraber, T., 2007: 41. Diplotaxis DC. – dvorednik. V: Martinčič, A., t. Wraber, n. Jogan, 
a. PoDobnik, b. turk, b. vreŠ, v. ravnik, b. FraJMan, s. strgulc kraJŠek, b. trčak, 
t. bačič, M. a. Fischer, k. eler & b. surina: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje 
praprotnic in semenk, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba 
Slovenije, Ljubljana. p. 450.
PRIlOGA 1
Diplotaxis erucoides
9953/1 Slovenija: Notranjska, okolica Ljubljane, ruderalno rastišče. 300 m n. m., leg. & det. 
A. Paulin. Prvotna določitev: Diplotaxis erucoides. LJU 10019007, OTE 1. 
9952/2 Slovenija: Notranjska, Ljubljana, nedaleč od vasi Dravlje, ob železnici, na peščenih 
naplavninah. 300 m n. m., leg. & det. A. Paulin, 1925. Prvotna določitev: Diplotaxis 
erucoides. LJU 10019006, OTE 2. 
Diplotaxis muralis
0158/1 Slovenija: Dolenjska, Čučja mlaka pri Šentjerneju. 160 m n. m., leg. & det. R. Luštek, 
11. 6. 1967. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019028, OTE 3.
9459/2 Slovenija: Štajerska, Maribor, železniška postaja Studenci. 284 m n. m., leg. & det. 
A. Javorič, 1. 5. 1999. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10142132, OTE 4. 
0448/2 Slovenija: Primorska, Sp. Škofije, Zg. Škofije, Kolombar, vrh Goli hrib, območje 
med zaselkom Kolombar in vrhom Goli hrib. 200 m n. m., leg. & det. P. Glasnović, 17. 
4. 2004. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10137266, OTE 5. 
0547/2 Slovenija: Istra, pri vasi Dragonja, sončno kamnito pobočje, na apnenčasti podlagi. 
20 m n. m., leg. & det. T. Wraber, 21. 4. 1974. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 
10019027, OTE 7. 
Hladnikia 41: 66-79 (2018) 77
0448/3 Slovenija: Primorska, Koper, na pustih poljih in grobljah. 10 m n. m., leg. & det. R. 
Justin, 1884. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019026, OTE 8.
0350/1 Slovenija: Notranjska, Vremski Britof, na neobdelanih njivah in pustih prostorih. 
400 m n. m., leg. & det. R. Justin, 1899. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 
10019025, OTE 9.
0054/4 Slovenija: Dolenjska, Ivančna Gorica, Stična, med železniškimi tiri. 340 m n. m., leg. 
& det. R. Justin, 20. 7. 1936. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019024, OTE 
10.
9953/1 Slovenija: Notranjska, okolica Ljubljane, na njivah, na glineni podlagi. 300 m n. m., 
leg. & det. A. Paulin. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019023, OTE 11. 
9647/3 Slovenija: Julijske Alpe, Čezsoča pri Bovcu, rečne naplavnine, na apnenčasti 
podlagi. 360 m n. m., leg. & det. T. Wraber. Prvotna določitev: Dipltoaxis muralis. LJU 
10019022, OTE 12.
0447/4 Slovenija: Istra, morska obala pri Strunjanu, ruderalna mesta na morski obali, na 
flišu. 1 m n. m., leg. & det. T. Wraber, 25. 3. 1972. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. 
LJU 10019021, OTE 13.
9856/4 Slovenija: Zasavje, kompleks Kopitnika, Turje, na pustih tleh ob poti, na dolomitni 
podlagi. 500 m n. m., leg. & det. T. Knez, 29. 6. 1971. Prvotna določitev: Diplotaxis 
muralis. LJU 10019020, OTE 14. 
0449/1 Slovenija: Istra, sončna skala nad Ospom, sončno kamnito rastiščne, na apnenčasti 
podlagi. 150 m n. m., leg. & det. T. Wraber, 4. 5. 1973. Prvotna določitev: Diplotaxis 
muralis. LJU 10019019, OTE 15. 
9953/2 Slovenija: Ljubljana, Polje, ruderalna rastišča. 300 m n. m., leg. & det. F. Dolšak, 2. 
7. 1927. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019017, OTE 17. 
9953/1 Slovenija: Ljubljana, Rakovnik, Orlova ulica, ob cestah in zidovih v mestu. 300 m 
n. m., leg. & det. R. Justin, 23. 6. 1937. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 
10019016, OTE 18.
9456/1 Slovenija: Koroška, Dravograd, ob cesti proti Mariboru, ob cesti. 360 m n. m., leg. & 
det. B. Vreš, 17. 7. 1984. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019015, OTE 19. 
0448/3 Slovenija: Primorska, Koper, ruderalna rastišča. 0–1 m n. m., leg. & det. T. Wraber, 
19. 5. 1973. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019014, OTE 20a.
9656/2 Slovenija: Štajerska, Paka pri Velenju, zaraščena njiva. 430 m n. m., leg. & det. D. 
Naglič, 20. 7. 1978. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019013, OTE 21. 
9857/4 Slovenija: Posavje, dolina Gračnice, Lokavec-Močnik, na pustih tleh, na dolomitni 
podlagi. 350 m n. m., leg. & det. T. Knez, 2. 7. 1973. Prvotna določitev: Diplotaxis 
muralis. LJU 10019012, OTE 22. 
0057/2 Slovenija: Dolenjska, Sevnica, Černivec, na robu kamnoloma. 450 m n. m., leg. & det. 
M. Kačičnik, 30. 4. 1989. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019010, OTE 24. 
9953/1 Slovenija: Ljubljana, Bežigrad, Tomačevska cesta, levo od krematorija na Žalah, 
prodno nasutje, ostanki ruševin, opeka, beton. 300 m n. m., leg. & det. B. Turk, 2. 9. 
1987. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019009, OTE 25b
9953/1 Slovenija: Ljubljana, pokopališče Žale, na nevzdrževanih grobovih, ob odlagališčih 
smeti. 297 m n. m., leg. & det. V. Babij, 14. 6. 1995. Prvotna določitev: Diplotaxis 
muralis. LJU 10019008, OTE 26. 
9953/3 Slovenija: Ljubljana, ob Grubarjevem kanalu pri Hradeckijivi vasi, na nasipih pri 
Grubarjevem kanalu. 300 m n. m., leg. & det. R. Justin, 14. 9. 1911. Prvotna določitev: 
Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019033, OTE 42. 
Tina Fabijan, Simona STrgulc KrajšeK: Revizija rodu dvoredcev...78   
0548/2 Slovenija: Primorska, okolica Kopra, Labor, za hišo Labor 3, na travniku. 440 m 
n. m., leg. & det. G. Črnac, 6. 5. 2016. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 
10144431, OTE 47. 
Diplotaxis tenuifolia
0448/1 Slovenija: Primorska, Ankaran, južni predel Ankarana, ob morski obali (mestno 
kopališče in avtokamp). 2 m n. m., leg. & det. P. Glasnović, 10. 10. 2004. Prvotna 
določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10137265, OTE 6. 
9953/1 Slovenija: pri Ljubljani. 300 m n. m., leg. & det. W. Voss. Prvotna določitev: 
Diplotaxis muralis. LJU 10019018, OTE 16. 
9848/4 Slovenija: Primorska, Bača pri Modreju, na skalovju, na apnenčasti podlagi. 100 
m n. m., leg. & det. E. Mayer, 23. 8. 1954. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 
10019011, OTE 23. 
9953/1 Slovenija: Ljubljana, Bežigrad, Tomačevska cesta, levo od krematorija na Žalah, 
prodno nasutje, ostanki ruševin, opeka, beton. 300 m n. m., leg. & det. B. Turk, 2. 9. 
1987. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019009, OTE 25a.
0058/1 Slovenija: Posavje, Sevnica, 300 m južno od vasi Dolnje Brezovo, travnik, grmovni 
rob, opuščena njiva, železniški tiri. 180 m n. m., leg. & det. M. Peterlin, B. Frajman, 28. 
5. 2005. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10135528, OTE 27. 
0447/4 Slovenija: Primorska, Strunjan v Istri, cestni zid ob morju. 1 m n. m., leg. & det. M. 
Wraber, 12. 8. 1965. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019042, OTE 28. 
9550/4 Slovenija: Gorenjska, Jesenice, Slovenski Javornik. 600 m n. m., leg. & det. V. 
Plemel, 18. 8. 1973. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019043, OTE 29. 
9359/4 Slovenija: Z Slov Gorice ob Pesnici pri Sp. Kungoti. 260 m n. m., leg. & det. L. 
Godicl, 22. 9. 1971. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019044, OTE 30. 
0448/2 Slovenija: Primorska, Bertoki, Srmin, +/- 500 m jugozahodno od vrha Srmin. 84 m 
n. m., leg. & det. P. Glasnović, 11. 5. 2002. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 
10137263, OTE 31. 
9459/4 Slovenija: Štajerska, Maribor, železniška postaja Tezno. 270 m n. m., leg. & det. A. 
Javorič, 7. 9. 1999. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10142131, OTE 32. 
9953/1 Slovenija: okolica Ljubljane, ruderalna rastišča. 300 m n. m., leg. & det. F. Dolšak, 4. 
7. 1927. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019041, OTE 33. 
9953/1 Slovenija: okolica Ljubljane, ruderalna rastišča, na naplavninah. 300 m n. m., leg. & 
det. A. Paulin. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019040, OTE 34. 
9953/1 Slovenija: Ljubljana, na grobljah in pustotah. 300 m n. m., leg. & det. R. Justin, 1894. 
Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019039, OTE 35. 
0448/3 Slovenija: Primorska, Koper, ruderalna rastišča. 0–1 m n. m., leg. & det. T. Wraber, 
19. 5. 1973. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019038, OTE 36.
9757/4 Slovenija: Štajerska, Celje, Pečovnik, nasip ob apnenici. 300 m n. m., leg. & det. 
A. Knap, 30. 8. 1938. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019037, OTE 
37.
9953/1 Slovenija: Ljubljana, ob grobljah, ob cestah, posebno pri železnici. 300 m n. m., leg. 
& det. R. Justin, 12. 9. 1904. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019036, 
OTE 38.
0350/1 Slovenija: Notranjska, Divača, železniška postaja Gornje Ležeče, ob železniškem 
tiru. 500 m n. m., leg. & det. R. Justin, 17. 5. 1905. Prvotna določitev: Diplotaxis 
tenuifolia. LJU 10019035, OTE 39. 
Hladnikia 41: 66-79 (2018) 79
0350/1 Slovenija: Notranjska, Divača, železniška postaja Gornje Ležeče, ob železniškem 
tiru. 500 m n. m., leg. & det. R. Justin, 12. 9. 1918. Prvotna določitev: Diplotaxis 
tenuifolia. LJU 10019035, OTE 40.
0447/3 Slovenija: Istra, Piran, obala Jadranskega morja, skalovje na morski obali, na flišu. 
1 m n. m., leg. & det. T. Wraber, 17. 10. 1982. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. 
LJU 10019034, OTE 41. 
9456/1 Slovenija: Koroška, Dravograd, na železniškem nasipu. 360 m n. m., leg. & det. B. 
Vreš, 11. 8. 1984. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019032, OTE 43. 
0053/2 Slovenija: Grosuplje, na skalah ob cesti na Malem Lipoglavu, na skalah ob cesti na 
karbonatni podlagi (dolomit). 520 m n. m., leg. & det. T. Bačič, 23. 7. 1997. Prvotna 
določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019031, OTE 44. 
9953/1 Slovenija: Ljubljana, pokopališče Žale, na poteh posutih s peskom. 297 m n. m., leg. 
& det. V. Babij, 6. 8. 1995. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019030, OTE 
45. 
9953/1 Slovenija: Ljubljana, ob Stolpniški ulici, pri teniških igriščih, prodno nasutje, ostanki 
gradbenega materiala, groblja. 300 m n. m., leg. & det. B. Turk, 4. 9. 1987. Prvotna 
določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 10019029, OTE 46. 
0251/1 Slovenija: Notranjska, Postojna, ob vhodu v Postonjsko jamo, kamnit travnik. 510 m 
n. m., leg. & det. A. Podobnik, 16. 9. 1986. Prvotna določitev: Diplotaxis tenuifolia. LJU 
10128557, OTE 48. 
Diplotaxis sp.
0448/3 Slovenija: Primorska, Koper, ruderalna rastišča. 0–1 m n. m., leg. & det. T. Wraber, 
19. 5. 1973. Prvotna določitev: Diplotaxis muralis. LJU 10019014, OTE 20b.