»Tednfk Izhaja pod tem slcrajSa- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormo? — Izdaja /avod »Tednik«. Ptuj — Odgo- vorni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo In uprava Ptuj. Lac- kova 8. — Tel. 1S6. — St tek ra- čuna: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska časopisno podjetje »Mariborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000. za Inozemstvo 1500 din. Letnik XVI. Št. 37 PTUJ, dne 27. septembra 1963 Cena 20 din Razpis ljudskega posojila za ublažitev posledic katastrofalne nesreče v Skopju v sredo, 25. septembra, smo pričeli vpisovati ljudsko posoji- lo za ublažitev katastrofalne ne- ! sreče, ki je prizadela mesto Skopje. Predvideva se, da bo v Jugo- , slaviji vpisano 30 milijard, v Sloveniji 5 milijard in v mari- borskem okraju 1 milijarda dve- stooseminpetdeset milijonov di- narjev. V teh zneskih je tudi obveza občanov ptujske občine v višini 180 milijonov dinarjev, i V občini Ptuj naj bi vpisali: de- lavci in uslužbenci — zaposleni 60 milijonov, kmctovalci 40 mi- lijonov, obrtniki in drugi svo- bodni poklici 4 milijone ter de- lovne organizacije iz svojih skladov 76 milijonov dinarjev. Delovni kolektivi že spreje- I majo svoje kolektivne in indivi- ' dualne obveze, prav tako pa tu- di kmetovalci in drugi na pod- , ročju naše občine. Pri KO ■ SZDL, zadrugah, delovnih orga- nizacijah in stanovanjskih skup- nostih imajo podkomisije polne roke dela. V večjih podjetjih in pri KZ so imenovane celo po- možne komisije za vpis ljudske- ga posojila. Pri KO SZDL so povsod zraven podkomisij for- mirani še širši politični aktivi, ki imajo nalogo pomagati pod- komisijam in pomožnim komi- j sijam pri vpisovanju posojila. Glavna naloga omenjenih akti- vov pa je politična priprava te- rena in \>ojasnjevanje ljudem, lakaj ljudsko posojilo. Družbe- no politične organizacije so s svojimi aktivi zadolžene, da iz- vedejo celotno politično akcijo za vpisovanje posojila. Široka akcija je potrebna zato, ker so posledice katastrofalne nesreče v Skopju mnogo večje, kot pa se je to od začetka lahko sploh predvidevalo. Gre za več kot 1000 človeških žrtev, gre za več 100-milijardno materialno škodo, gre skratka za vrsto socialnih problemov, ki jih je potres povzročil v glavnem mestu bratske republike. Obnova Skopja je stvar cele Jugoslavije; pomagati pri iz- gradnji novega Skopja je huma- na dolžnost vsakega Jugoslova- na Vpisovanje posojila je dvaj- setdnevno, to je od 25. septem- bra pa do 15. oktobra 1963. Rok za vplačanje posojila je 6 mese- cev. Posameznik lahko vplača posojilo v enem ali pa v šestih obrokih. Vplačano posojilo bo obresto- vano s 6''/n obrestmi. Rok vra- čila posojila je 7 let. Posojilo, ko je v celoti vplačano, nam lahko služi za kritje lastne ude- ležbe pri najemanju kakršnih koli kreditov. Naša dolžnost je, da vpišemo čimveč posojila, kajti dosedanja notranja in zunanja pomoč še zdaleč ne zadošča za ublažitev posledic katastrofalnega potre- sa. Kljub posojilu je naš nadalj- nji razvoj gospodarstva in živ- ljenjskega standarda zagotov- ljen. Naša dolžnost je, da proiz- vodnjo še bolj razvijemo. Posojilo ne pomeni vračanje gospodarstva nazaj, ker proiz- vodne plane dosegamo in celo presegamo, samo posojilo pa ni tako veliko, da bi nam ovrglo postavljene programe. Posojilo pomeni hranilno na- ložbo sredstev, ki se nam bodo povrnila skupno z obrestmi. Dolžnost Slovenije je, da zbere 5 milijard dinarjev sredstev. Samo v Sloveniji imajo posa- mezniki kar 32 milijard hranil- nih vlog. Zato izgovori, da smo za Skopje že dali in da je to do- volj, niso na mestu. Akcija posojila je človeko- ljubna akcija, zato je istočasno naša dolžnost in obveza, čerav- no je zasnovana na načelu pro- stovoljnosti. Posojilo je oblika štednje, ki bo koristila v prvi vrsti hudo prizadetim Skopjan- cem, pa posredno tudi nam vsem, ki ga bomo dali. Vpisna mesta objavljamo v tej številki našega lista. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ Sprejeti nekateri odloki in imenovanja v sredo, 25. t. m., je bila v dvorani občinske skupščine Ptuj peta skupna seja obeh zbo- rov obč. skup. Ptuj, na kateri ta skupna seja obeh zborov ob- činske skupščine Ptuj, na kateri so sprejeli nekaj važnih odlokov in imenovali razne komisije. Pred tem sta bili še ločeni seji; 2. seja občinskega zbora in 3. seja zbora delovnili skupnosti. Na današnji skupni seji je bilo dvajset predlogov dr^evnega re- da. Sejo je otvorila predsednica skupščine Lojzka Stropnik ter pozdravila vse navzoče odborni- ke in ljudske poslance. SPREJETJE ODLOKA O VODOVODNEM REDU Kot prvo točko dnevnega reda skupne seje obeh zborov so od- borniki sprejeli odlok o vodo- vodnem redu v občini Ptuj. Ta red odloča, kdaj in v kakšne na- mene se sme uporabljati pitna voda in se regulirajo razni pravni, sanitetni in varstveni pogoji za preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Do sedaj je nam- reč vse to urejala občina s svo- jimi sredstvi. Prav tako so bili zgrajeni vodovodi z družbenimi sredstvi, ki služijo preskrbi pre- bivalstva z zdravo in pitno vo- do. Ker režim vseh teh javnih vodovodov in vodnjakov ni bil urejen, je bil v ta namen izde- lan osnutek tega odloka, ki bo to zadevo pravno uredil. Sprejet je bil tudi odlok o vodovodni ta- rifi za javne -vodovode v občini Ptuj, po katerem so javni vodo- vodi v občini Ptuj splošna druž- bena lastnina. Vsi koristniki vo- de iz teh vodovodov pa morajo porabljeno vodo plačati po po- sebni lestvici. Prav tako so spre- eli odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v občini,' katere cene sme določiti dimni- karsko podjetje za posamezne vrste storitev do višine tarife, ki so določene z navedenim od- lokom. Zatem je bil še sprejet odlok o spremembah in dopol- nitvah odloka o dnevnicah, na- j domestilu za ločeno življenje in i kilometrini za uslužbence in de- 1 lavce uprave Občinske skupšči- ne Ptuj ter potrdili pravila za upravljanje skupnegd medob- činskega gozdnega sklada na ob- močju okraja Maribor. V NADALJEVANJU ŽIVAHNA DISKUSIJA Precej živahna razprava je bila glede priključitve nepopol- nih šol k matičnim šolam. Tako bi se naj osnovna šola Polenšak priključila osnovni šoli Juršinci, osnovna šola Ptujska gora pa k osnovni šoli Majšperk. Nekateri od odbornikov so bili mnenja, da je zgoraj navedeni način šo- lanja zelo težak, saj bodo tako oddaljeni otroci izpostavljeni velikim fizičnim naporom in vremenskim razmeram, pred- vsem v zimskem času. Drugi so bili zopet mnenja, da je znanje učencev v nepopolnih šolah po- manjlcljivo in bi način priklju- čitve šol bolj koristil znanju po- sameznega učenca. Na koncu so bili mnenja, da prevzame za to skrb Zavod za prosvetno in pe- dagoško službo Ptuj. Ta se po- tem poveže s predstavniki avto- busnega prometa, s katerimi bi zagotovili prevoz šolarjev. »Sredstva za to so na razpolago, vendar ni tistega, ki bi se čutil sposobnega ta prevoz organizi- rati,« je med drugim dejala predsednica skupsčine Lojzka Stropnik. K ES$ »Jožeta Lacka;< se je priključila tudi Vajenska šola za trgovsko stroko Ptuj. Občin- ska skupščina je nadalje odobri- la odkup in prodajo zemljišč, dodelitev stavbnega zemljišča ter prevzem poroštev in zadol- žitve občine. NOVE IZVOLITVE IN IMENOVANJA Občinska skupščina je med drugimi pomembnimi sklepi sprejela tudi sklep o ustanovitvi komisije za izvedbo vpisa ljud- skega posojila za obnovo Skop- ja. V komisijo so bili izvoljeni: Franjo Rebernak. sekretar ob- činskega odbora SZDL Ptuj, za predsednika te komisije, za čla- ne pa so bili izvoljeni: Lizika Lacko, Borut Carli, Alojz Cuček in Ferdo Lovrec. Naloga te ko- misije je, da v smislu določb za- kona o ljudskem posojilu za ob- novo Skopja organizira in izve- de vpis ljudskega posojila v ob- čini Ptuj. Sprejeli so tudi pred- log ustanovitve komisije za pri- pravo 42-urnega'tednika v de- lovnih organizacijah ter izvoli- tev njenih članov, in sicer: Al- bina Tomšeta, Branka Furlana, Jožeta Erhatiča, Jožeta Friedla in Feliksa Bagarja. V upravni odbor časopisnega zavoda »Ptuj- ski tednik« je imenovala Občin- ska skupščina Ptuj Franja Re- bernaka in Antona Purga. Za nove člane upravnega odbora gozdnega sklada so potrdili iz- volitev Antona Žagarja, organi- zacijskega sekretarja občinske- ga komiteja ZKS Ptuj, za pred- sednika, za člane pa: Drago Omulec; ing. Stevo Savurdžič; ing. Dušan Suhadolnik, Franc Toth, Janko Marčič, Ludvik Je- rič in Jože Strafela. V članstvo upravnega odbora Zavoda za osemenjevanje so bi- li izvoljeni naslednji člani: Du- šan Peček, veterinar, za pred- sednika, za člane pa: Milan Ma- koter, Janko Mlakar, Maks Kampl in Franc Nemec. Za predstavnika občinske skupšči- ne v svetu splošne bolnišnice Ptuj je bil izvoljen Ivek Rau, tajnik občinske skupščine, ker je prejšnjemu članu sveta Vilc- torju Makovcu potekla mandat- na doba. V svet Zdravstvenega doma Ptuj sta bila imenovana Milena Kralj in Jožef Muzek. Na razpisano mesto direktor- ja Kmetijske zadruge »Dravsko polje« Lovrenc je bil sprejet Alojz Lončarič, dosedanji uprav- nik Kmetijskega kombinata Ptuj, obrata v Pragerskem. Za upravitelja osnovne šole »Bratov Rešev« Desternik je bil imenovan Franc Ogrinc, dose- danji učitelj na tej šoli. Ker se za razpisano mesto upravitelja j osnovne šole Zavrč ni javil no- ben kandidat, je kolektiv iz svo- je srede izvolil za v. d. upravi- telja Marjana Merdausa, katere- I ga sklep je potrdila skupščina. I Na lastno željo je bil razrešen j dolžnosti upravnika Veterinar- I ske postaje Ptuj Cvetko Dopli- har, za v. d. upravnika pa je bil imenovan Dušan Peček. V ko- misijo za pripravo statutov de- lovnih organizacij so bili izvo- ljeni: za predsednika Franc Tomažič, za tajnika Angela Ter- buc, za člane pa Viktor Mako- vec, Jože Friedl, Franc Stiplov- šek, Vinko Trplan, Ciril Kola- rič, Krešo Cabrijan, Adi Pra- protnik, Drago Hasl, Bogdana Zorko, Anica Langus in Franc Vogrinec. Tajnik skupščine Ivek Rau je ob koncu seje prebral pismo, ka- terega je poslal občinski skup- ščini Ptuj odbor za proslavo ob obletnici Kočevskega zbora. Kot (Konec na 2. strani) Akcija solidarnosti za porušeno Skopje na ormoškem območju ^ Te dni se začenja vpisovanje ljudskega posojila za pomoč po- rušenemu Skopju. Delovni ko- lektivi in posamezniki bodo od- dvojili dol svojih dohodkov in s tako zbranimi sredstvi bo de- lovnim kolektivom in posamez- jjikom v Skopju omogočen pre- hod v normalno življenje. Po- rušeno Skopje ni katastrofa sa- ^^ za bratsko republiko Ma^ke- •^onijo, marveč za vse narode ^iali&tične Jugoslavije. Brat- in enotnosit, ki nerazdružno ^^žeta naše narode, sta našla v humani akciji aktivne soli- darnosti svojo popolno potrdi- ipo prvi spontani pomoči ^se naše domovine neposredno ^ katastrofi bo vpis ljudskega Pcjojila druga akcija, pri kateri o^do državljani dokazali kon- ^^tnoM omenjenih vezi. Sedaj za akcijo aktivne solidar- slehernega delavca, usluž- °6nca, obrtnika ali kmeta, kot ^'^•ektivov delovnih organizacij, smo sploh dojeli d.rvolj ob- nesreče, ali smo v urejenih j ^l^novanjih in ob televizorjih I radio sprejemnikih spo.sobni ^^jeti težave našega sodržnvlj?.- g,^ Skopjanca. ki se izpod šotora ; improvizirane -^stavbe« iz I "1'ešne lepenke in stare ploče- , plašno ozira proti nebu. g^aj bo za.?elo deževati? Ali si : moremo predstavljali v z:m- "^em ^gg^Li pod šotorom? Priza- ^vanje za ureditev življenjskih '^^gojev Skopju je dolg jtrajnej-i še in zahtevno. Koliko sredstev je potrebnih in koliko časa se bo porabilo za ureditev in zgra- ditev opustošenega Skopja? To- krat gre resnično za človeka. Po- moč v tem primeru izkaže sebič- nost ali humanost, razkrije sle- hernika. Prostovoljno vpisova- nje posojila je tudi vrednotenje našega delovnega človeka, ki je tej solidarnosini akciji priprav- ljen pomagati z vpisom posojila po svoji zmožnosti. Državljani razumejo to ^trebo, zato se va vpis priglašajo tudi tisti z re- lativno majhnimi os^ebnimi pre- jemki in s tem potrjujejo svojo solidarnost in humanost. Višina prispevka ni toliko stvar zmož- nosti, ampak predvsem zrelosti, zavesti in človekoljubnosti. Glede na važnost te akcije je občinska skupščina Ormož ime- novala komisijo za izvedbo vpi- sa. Tudi pri vseh delovnih or- ganizacijah v oočini so ustanov- ljene komisije za vpis. V občini PO v polnem teku sestanki po- litičnih aktivov. Krajevne orga- nizacije SZDL bodo sklicale se- sta.nke in se bodo aiktivisti pogo- vorili s kolektivi in s slehernim obrtnikom, kmetom, ali delav- cem o pK>menu in višini poso- jila V nekaterih delovnih orga- nizacijah v občini so že kolektivi doloHli višino vpisa, ostali pa bodo s-torili to v kratkem. O po- rušenem Skopju bodo v občini tudi predvajali film. R. D. Predsednik Tito učilii Sanfiago, 26. sept. (Tan- jug). — Sinoči sla čilski zu- nanji minister Enrico Ortu- zar in državni sekretar za zunanje zadeve Koča Fopo- vič podpisala po pooblastilu predsednika SFRJ in pred- sednika Cila skupno izjavo o obisku predsednika Tita v Cilu. Izjava med drugim pravi, da vladi Jugoslavije in Cila izražata zadovoljstvo ob nedavno sklenje- nem sporazumu o delni prepovedi jedrskih poskusov. »Ta dogodek je ohrabrujoče dejstvo v borbi za prenehanje hladne vojne in po- meni vzpostavitev pogojev za oh- ranitev trajnega miru.« Obe vladi menita, da je ta sporazum samo prvi korak na poti k miru in splošni razorožitvi in pričakuje- ta od velikih sil, ki imajo naj- večjo odgovornost v tem oziru, da bodo nadaljevale z iskanjem sporazumov, ki bi odstranili vsa- ko vojno nevarnost, da bi v bliž- nji bodočnosti dokončno elimini- rali jedrsko orožje. Izjava med drugim pravi, da sta vladi Jugoslavije in Cila razprav- ljali o problemih razlik med in- dustrijsko razvitimi državami in državami v razvoju, kakor tudi o posledicah, ki jih čutijo manj razvite države zaradi sedanjih tendenc v mednarodni trgovini. Vladi sta se strinjali, da bi seda- nje norme in principe, ki vladajo v mednarodnih gospodarskih od- nosih, morali spremeniti tako, da bi svetovna trgovina v bodočno- sti služila na boljši način kot m- strument za pospeševanje gospo- darske rasti držav v razvoju, za dvig življenjske ravni ljudi in za dosego napredka svetovnega go- spodarstva v celoti. Obe vladi se strinjata, da bodoča konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju nudi pozitivno priložnost za dosego teh ciljev. Oba predsednika sta izrazila svoje zadovoljstvo ob URorin«Mn razvoju odnosov med obema drža- vama in svoj namen, da jih v bo- doče krepita. Z nanif-nom, da bi okrepili gospodarske odnose, so v času obiska vodili razgovore med gospodarskimi predstavniki Jugo- slavije in Cila, katerih podrobno- sti so zapisali v poseben zapisnik. Skupno izjavo so podpisali v rdečem salonu zunanjega mini.=;tr- stva. Predsednik Tito in njegova so- proga sta sinoči priredila svečani sprejem v čast predi^ednika Cila Jorga Alessandrija v palači »Co- usinjo«. Svečanemu sprejemu je prisostvovalo več sto povablien- cev, med katerimi so bili tudi mi- nistri čilske vlade, ljudski po- slanci, politični in družbeni de- lavci ter predstavniki kulturnega in javnega življenja Santiaga. Ob tej priložnosti je predsednik Tito odlikoval predsednika Alessandrija z redom »Velike jugoslovanske zvezde«. Včeraj dopoldne pa si je predsednik Tito s spremstvom ogledal nove stanovanjske četrti glavnega mesta Cila Istočasno si je soproga predsednika Tita v družbi soproge zunanjega ministra Cila gospe Ortuzar ogledala zna- menitosti Santiaga. Posebno prisrčno je bilo včerajšnje srečanje predsednika Tita in njegove soproge z našimi izseljenci v Santiagu. Iz vseh krajev Ci- la so se zbrali in priredili svojemu dragemu gostu kosilo v klubu »Union«. Na sliki: prvo srečanje z našimi izseljenci ob prihodu predsednika Tita in njegove soproge v Cile. PREDSEDNIK TITO ČASTNI DOKTOR ČILSKE UNI- VERZE Pod kupolo starodavne zgradbe čilske univerze v Santiagu so sinoči predsednika Tita proglasili za častnega doktorja te naj- višje čilske znanstvene ustanove. Študentje so predsedniku Titu, ki je prišel v poslopje univerze skupaj s soprogo Jovanko, pri- redili prave ovacije. Na svečani seji univerze je govoril njen rektor Evgenijo Gonzales o osebnosti predsednika Tita. Med drugim je dejal: »Med borbo je predsednik Tito delil s svojim ljudstvom vse težave in doživljal iste nevarnosti, pretrpel je največje na- pore v ohrabrujočem upanju v bodočnost, v kateri bo človek s svojim svobodnim delom naredil deželo in življenje lepše,« je rekel Gonzales. »Potem, ko je bila dokončno dosežena nacionalna osvobo- ditev, je bilo treba jugoslovansko ljudstvo osvoboditi še drugega sovražnika, prav tako škodljivega za njegovo čast, kakor tistena, ki ga je potolkel z orožjem — socialne krivice. Treba je bilo uvesti globoke spremembe v osnovni strukturi driižbe in države in planirati gospodarstvo v državnih razmerah na realistični način, ki je, ohranjujoč človeški stimulans, v svobodnem tek- movanju delavcev in podjetij ohranil družbeni interes; uvedel je delovne in proizvodne odnose, pri čemer je upošteval striktne norme pravice in živo čutenje solidarnosti: uvedel je mehaniz- me, ki bi preko občin, sindikatov in drugih posrednih organi- zacij, med posamezniki in državo dovolili funkcioniranje učin- kovite demokracije. Gonzales je poudaril, da je jugoslovanski predsednik na pod- ročju mednarodne politike aktiven pobudnik stabilizacije in utrjevanja miroljubnih odnosov med državami. Ko je sprejel naslov častnega doktorja znanosti univerze v Cilu, je pred.<5ednik Tito dejal, dasp nailepše /ahvaliuie zn čapt ki so mu jo podelili. »Vaša ugledna institucija tudi danes zavze- ma pomembno mesto v življenju Cila.« je dejal tovariš Tito »ker da važen prispevek pri vzgoji ljudi, ki so v našem času in tudi v bodočnosti nosilci vašega državnega, političnega gosnn- darskpf!^ 'n kiiHut-norr, življenja.« Dobre iiiožnosli za [gospodarsko sodelovanje RAZGOVORI .ILGOSLOV.\NSKiH IN ČILSKIH GORPOD.ARSKiH Santiago, 2G. sept. (Tanjug). Go- spodarski in finančni strokovnja- ki Jugoslavije in Cila so vodili včeraj in predvčerajšnjem razgo- vore o pospeševanju gospodarske- ga sodelovanja med obema drža- vama. Tukaj pričakujejo, da bodo v najbližji bodočnosti v Santiagu podpisali skupni zapisnik o teh razgovorih, v katerem predvide- vajo znatni napredek obojestran- skega gospodarskega in trgo"in- skega sodelovanja med jugoslo- vansko banko za zunan.io trgo- vino in čilsko državno banko. Ta gospodarski spoiazum Jugo- slavije in Cila je zelo pomemben, ker prvič odpira poti širš® irso- vinske izmenjave, ki je bila do- (Konec na 2. stran^) Str«n 2 Vinski most in njegove cene Komercialnemu direktorju KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož Borisu Gerlovitu smo v zvezi z letioišnjim odkupom vinskega mo- Ha zastavili naslednja vpraša- nja: Kako se zadruga Ormož pri- pravlja na odkup vinskega mo- jU? Zadruga se je tudi letos kot prejinja leta temeljito pripi-a- Boris Oerlovič vila na odkup vinsikega mašta. Pripravljeni sodi in vinske kleti ž« čakajo na letošnji pridelek. Kakšne bodo cene vinskega mošta in na katerih področjih ga boste v občini odkupovali? Tudi letos bomo vinsiki mošt plačevali po sladkorni stopnji, in sicer za boljše vrste vina ka- kor je rulandec, rensiki rizling, traiminec in vsi muškati po 8 din za sladkorno stopnjo. Vinski mošt nad 15 stopinj sladkorne stopnje enosortni po 7,5 din, izpod 15 stopinj sladkorne sitop- nje mešani vinski mošt iz raznih sort pa po 7 dinarjev za slad- korno stopnjo. Glede na letošnjo kakovost vinskega mošta raču- najo, da bo liter eno sortnega vinskega mošta veljal približno od 138 do 140 dinarjev. Samo- rodnic tudi letos zadruga ne bo odikupovala. Kdaj boste pričeli z odkupom vinskega mošta in koliko ga predvidevate odkupiti? Zadruga bo pričela vinski molt odkupovati 28. septembra in računajo, da bo trgatev z od- kupom vred v osmih dneh kon- čana. Zadruga bo imela svojo odkupno postajo za odkup vin- skega mošta v Ivainjkovcih, pri Miklavžu, na Kogu in v Ormo- žu. Letos predvidevajo iz koope- racije v vinogradništvu odkupiti 26 vagonov vinskega mošta in približno 14 vagonov od ostalih zasebnih vinoigradnrkov. Letoš- nji odkup bo zadruga opravila brez posebnih nakupovalcev, ki so vse doslej vplivali na ne- upravičeno navijanje cen mošta. Kako velike so vaše letošnje skladiščne kapacitete za mošt in za koliko se bodo povečale pri- hodnje leto z dograditvijo nove vinske kleti v Ormožu? Letos ima žadruga kletnih prostorov za 200 vagonov mošta, glede na novozgrajeno vinsko klet, ki bo že prihodnjo jesen predelala vinski pridelek in ga vkletila. pa se bo kapaciteta kleti znatno dvignila. Ker neka- tere vinogradniiške plantaže za- druge prihodnje leto vstopajo v polno rodnost, je računati, da bo diz lastne proizvodnje in s kooperacijo v vinogradništvu pridelanih in odkupljenih pri- bližno 400 vagonov vinsikega mošta. Po kakšni ceni bodo odkupo- vali vinski mošt v sosednjih občinah? Letošnje cene mošta so neko- liko višje od lanskih, predvsem zaradi boljše kakovosti mošta in višje sladkorne stopnje. Zato je boljše in rentabilnejše za sle- hernega vinogradnika, da še ne- kaj časa počaka s trgatvijo, da bo grozdje pridobilo na sladkor- ju in s tem tudi na ceni. Cene vinskega mošta iz ormoško- Ijutomerskih goric bodo neko- liko vižje od cen v sosednih ob- činah zaradi boljše kakovosti pridelka. Kaj pa stare zaloge vina? Kmetijska zadruga je vse stare zalogo vina že prodala, zato je dovolj prostora za vskladiščenje letošnjega pridelka. V NEKATERIH PANOGAH NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V OBČINI ORMO OSEBNI DOHODKI HITREJE NARAŠČAJO OD RAZVITOSTI KOMUNE v ponedeljek popoldne je bila v »Abonentu« v Ormožu razšir- jena seja občinskega komiteja ZK občine Ormož, katere se je udeležil tudi član okrajnega ko- miteja ZK in predsednik ideo- loške komisije tovariš Požar. Ob tej priloinostd »o razpravljali po poročilu predsednika občinske- ga odbora SZDL Vlada Ožbalta o solidarnem vpisu ljudskega posojila za prarušeno Skopje. Te- žave v Skopju so d£>lgot raj nega enačaja in jih je moč urediti le s humano pomočjo slehernega državljana. Predstavljati si je treba neurejeno življenje prebi- ga povprečja in je na o#novi teh primerjav bilo ugotovljeno, da povprečni me»ečni prejemki v nego»podajrsfki dejavnosti prese- gajo okrajno povprečje, čeprav je onTvodka komuna med manj razvitimi v okraju. Tdko na primer v prosveti le- tošnji mesečni prejemki v ob- čini v treh ali v štirih mesecih presegajo ali pa dosegajo okraj- no povprečje prejemkov pro- svetnih delavcev. Tako so v zadnjem času prejemki prosvet- nih delavcev v občini vidno po- rasli, čeprav ni opravičila za to, saj učni uspehi niso boljši od katerih primerih v go«podaT »tvu, predvsem pa v negospo dar»tvu prehitro večajo, poseb« še, če upoštevamo gospodarsk* razvitost občine. Vsekakor pj bo treba tudi v bodoče tako na. grajevati, da bodo nujno po. trebni strokovnjaki nekolik« boljše stimulirani, da bi ostal na občmskem območju. Komite je bil mnenja, da seda ni več časa za ugotavljanje na pak, ampak naj OOZK v delov nih organizacijah organiziraj* vse subjektivne sile za uredite^ pravilnikov in nagrajevanja. Pravilna delitev oseiinih doliodkov- dol(az zrelosti kolelttiva valcev Skopja in njihove težave, ki so jih ob in po potresu utr- peli. Naži državljani razumejo te težave, ker gre za delovnega človeka in za njegove neurejene življenjske pogoje. V ta namen so občani predvideli vpisati 24,500.000 dinarjev posojila. Pri- spevati je treba čimveč, saj bomo s tem posojilom zgradili in uredili streho našim bratom v Skopju, za naloženi denar pa bomo prejeli obresti. O nagrajevanju v občini je na razširjeni seji poročal ekonomist Krono Novak, ki je zajel dobre in senčne strani nagrajevanja, njegove pomanjkljivosti ter pra- vilnike. Referat je podrobno prikazal gibanje osebnih dohod- kov v gospodarskih in negospo- darski dejavnosti v občini v pri- merjavi z okrajnim povpreč- jem. Primerjal je šestmesečne prejemke letošnjega polletja v ^■ospodarstvu in negospodarsikih dejavnostih z mesečnimi pre- jemki istih dejavnosti okrajne- lani. Prejemki se merijo po pro- duktivnosti, produktivnost uči- telja pa je njegovo zavzema-nje pri delu v šoli. Občinski komite je ostro kritiziral brezobčutno črpanje osebnih prejemkov. Krivda slabega nagrajevanja je bila pripisana praviilnikom, ki so še tu in tam vedno mešanica starega mezdnega nagrajevanja, ki je le dobilo nekoliko popol- nejšo obliko. S tem vprašanjem se bo -treba torej temeljito spo- prijeti in slabe ter nepravilne pravilnike o nagrajevanju vse- stransko proučiti ter na osnovi analiz določiti stimulativno na- grajevanje za slehernega zapo- slenega. Delitev čistega dohod- ka na osebne dohodke in sikla- de bo morala biti v pravilnem razmerju z razvitostjo in spo- sobnostjo podjetja in občine. Vsako zviševanje prejemkov mora sloneti na višji produktiv- nosti dela. Ker je produiktivnost dela v občini še razmeroma niz- ka, se osebni dohodki v neka- Ob določanju dohodkov v de ■ lovnih organizacijah se moraji : komunisti predvsem zavzemati 1 da bo razmerje med čistim ii ' osebnim dohodkom odražalo go- spodarsko moč delovne organi ' zacije, razvitost občine in se. Skratka, zbrati je treba tak na- čin formiranja sredstev za oseb- ne dohodke, ki bo odvisen jaz vstajam s soncem. Toda j®^ nisem kriv, če že dva dni ni soU' ca.« »Kakšna lenoba si! Ura je ^^ osem, pa si še vedno v post«' Iji!« ŠOLARJI »Mamica. Ančka je popila st«' klenico črnila.« »Ježešna!« ^ »Brez skrbi bodi, mamic«' Sem ji že potisnil pivnik v usta.' PTUJ dne r septembra 19«S r^DNIK Stran 3 Pri predsedniku komisije za statute pri Občinskem sindikal- nem svetu v Ormožu Mirku 2ni- dariču smo se -imali za pro- bleme, ki jih imajo delovne or- ganizacije pri izdelavi statutov. Naša vprašanja in njegovi od- govori so bili: Mirko Znidari« Ali lahko kot predsednik ob- činske komisije za izdelavo sta- tutov delovnih organizacij pove- ste, kako daleč ste s statuti v občini? ' Letošnjo pomlad je bila pri Občinskem sindikalnem svetu Ormož ustanovljena 9-članska komisija za statute, ki je pričela takoj po ustanovitvi z delom. Prva naloga je bila, da delovne organizacije fornpirajo do mese- ca maja svoje komisije za izde- lavo statutov. Takrat je bilo tu- di posvetovanje s predsedniki komisij delovnih organizacij za sestavo statutov. Na tej seji so se delovne organizaciie zaveza- le, da bodo osnutke statutov se- stavile do meseca avgusta. Po- tem je občinska komisija skup- no s posameznimi člani okrajne komisije za izdelavo statutov ju- nija obravnavala osnutek statu- ta gradbenega podjetja »Ograd«. Na tej seji je bil predvsem raz- govor, kaj osnutku manjka. Vse do takrat ostale delovne organi- zacije v občini še niso začele se- stavljati '^3nutkov, zbirale pa so razni material, ki je za sestav- ljanje osnutkov bil potreben. V tem času je v Kombinatu komi- sija imenovala svoje po "-'-.i-nisi- je, ki dela vsaka na svojem pod- ročju. Osnutki statutov, ki so jih delovne organizacije sestavi- le, niso povsem prilagojeni de- janskim itrebam in pogojem podjetja. J vprašanje se nana- ša predvsem na višjo produktiv- nost dela, ki bc služila kot osno- va za uveljavitev 4''-iirnptTq ted- nika. Tako, na primer, gre za Gostinsko podjetje Ormož, kjer imajo zaposleni delavci 16-urni delavnik in jo vprašanj^ kako preiti v tem podjetju na sedem- urni delavnik. Kakšne so težave pri izdelavi statutov? Teh je sicer več, vendar naj omenim le najvažnejše. "uk- tivnost dela na primei se ne da tako povečati v gostinstvu kot v industriji. V gostinstvu je, tre- ba prvo izboljšati usluge in le na osnovi teg., je moč doseči večji promet in s tem tudi večjo produktivnost na zaposlenega. To vprašanje gostinci često ob- ravnavajo, vendar pogoji za 42- urni delavnik namesto doseda- njega 48-urnega v občini niso proučeni. Zato je najvažnejša naloga Občinskega sindikalnega sveta in sleherne delovne orga- nizacije temeljito proučiti sta- nje pf^jetja in možnosti za pre- hod na 42-urni delavnik. Važno je tudi poudariti, da so člani komisije za izdelavo statu- tov delovnih organizacij z delom preobremenjeni, koristno bi bi- lo, če bi jih vsaka delovna or- ganizacija za mesec ali dva raz- bremenila, da bi lahko svoj ce- lotni delovni čas posvetili izde- lavi statutov. Nekatera podjetja pa so pokazala premalo resnosti za izdelavo statuta. Kakšno pomoč nudijo člani ob- činske politične komisije se- stavljalcem statutov? Kaj bi naj vsak statut vseboval in kaj do- ločal? Občinska komisija usmerja delo komisij delovnih organiza- cij za sestavo statutov in je isto- časno gonilna sila za pospešeno sestavljanje statutov. Kadar de- lovne organizacije razpravljajo o statutih, prisostvuje tudi član občinske komisije. Statut bi naj vseboval in določal tista vpra- šanja, ki sem jih omenil pod pr- vim vprašanjem. Statut bi tudi nadalje moral vsebovati prete- klost podjetja in kolektiva, pri- stojnosti zaposlenih, njihove od- nose, predvsem pa mora posve- titi posebno skrb delavskemu samoupravljanju. Smatram, da mora delovni kolektiv samostoj- no odločati in sprejeti najvišje akte poslovanja podjetja, o če- mer sta doslej odločala samo de- lavski svet in upravni odbor. Zato so bili nekateri kolektivi podjetij o važnih vprašanjih premalo obveščeni. Pobude v kolektivih glede od- ločanja smeri in širine proiz- vodnje produktivnosti dela itd. naj prihajajo od slehernega de- lovnega človeka, upravljalca in delavca. To bo moč doseči le z odločanjem celotnega kolektiva, ka» je najnovejša oblika uprav- ljanja. Zaposleni ste kot vodja soctal- no-kadrovske službe »Specialne bolnice za pljučno tuberkulozo« v Ormožu. Zanima me, kakšne težave so pri vas glede izdelo- vanja statuta? Na področju zdravstva in šol- stva je največji problem najti najboljšo obliko nagrajevanja. Zato smo v bolnišnici imenovali 5-člansko analitično komisijo z nalogo, da opisuje posamezna delovna mesta v zavodu, kar bo predstavljalo osnovo za razpra- ve o določitvi oblike nagrajeva- nja. Težko je na primer ugoto- viti usluge bolničarke, saj bi bi- lo na podlagi evidentiranja po- sameznega dela preveč pisanja, zato iščerno novo obliko nagra- jevanja, tako, ki bo realno oce- nila zavzemanje slehernega za- poslenega. In vaše želje? Moja želja je, da bi delovni kolektivi izdelali statute do dne- va republike in da bi se v sta- tutu našel sleherni član kolekti- va kot proizvajalec in upravlja- lec. Pismo uredništvu DOLGA POT Uredništvu Tednika, Ptuj! Že v letu 1962 sem vložil proš- njo na Ob LO Ptuj za socialno podporo za otroka nezakonske matere, ki ga je zapustila in od- šla neznano kam. 18. novembra 1962 sem prejel negativno od- ločbo s pripombo, da imam pra- vico do pritožbe na .svet za so- cialno varstvo in varstvo druži- ne pri ObLO Ptuj, 3. decembra 1962, sem torej vložil utemelje- no pritožbo in 10. februarja 1963 urgiral rešitev, 15. februarja 1963 sem prejel pismo št. 66'2- 25-106'37-6 z zagotovilom, da bo zadeva rešena na.jpoznpje do 10. marca 1963. Ko do tega in po tem datumu ni bilo rešitve sem 7. maja osebno interveniral na oddelku za pravno pomoč, kjer si je tovarišica vse zapisala in obljubila, da bo stvar hitro re- šena, vendar je od tega minilo zopet več kot štiri mesece, reši- tve pa še vedno ni. Franc Brezinšek, ZakI 10. p. Podlehnik Odgovor: Oddelek za družbe- ne službe občinske skupščine Ptuj smo seznanili z vsebino va- šega pisma, na^kar nam je refe- rent za varstvo družine tovari- šica Medvedova sporočila, da mora pri reševanju zadeve tega otroka upoštevati troje dejstev: 1. da je v prvi vrsti dolžna skrbeti za otroka njegova mati. 2. da svet za varstvo družine v zsdnjih štirih mesecih ni za- sedal, da b; reševal to zadevo in 3. da ste vi kot stan oče otro- ka po zakonu v določeni meri dolžni skrbeti za otroka, ker ga je njegova mati zapustila. Referent je vezan na sklepe kolegijsikega organa, ki rešuje te zadeve, v tem primeru na sklep sveta za varstvo družine. Ker svet v tem času ni zasedal, ni bilo moč izdati odločbe. , Po obstoječih pozitivnih rod- ! binskih zakonskih predpisih j morajo skrbeti za svoje otroke j v prvi vrsti starši, v tem pri- meru vaša hčerka in je njeno skrivan.je po državi v tem pogle- du prav nič ne odvezuje od te dolžnO'Sti. Ona nekje vsekakor nekaj dela, sicer ne bi mogla ži- veti in dohodek od njene-ga-^iela ostaja v kraju njenega bivanja; zakon nadalje določa, da preide dolžnost sikrbeti za otroke na stare starše, če ni staršev in če { so za to sposobni: v vašem pri- i meni gre torej le za ugotavlja- i nje te vaše sposobnosti in če ta } ne bi bila zadostna, bi se, če bi se še sočasno ugotovilo, da vaša I hčerka kot matere otroka res , nikakor ni moč najti, po sklepu sveta za varstvo družine pre- šlo na postopek, kot ga določa za'kon. to je na postaviitev skrb- nika in določitev podpore za prizndetega otroka. Vendar je potrebno v vsakem izmed nave- denih momentov poča'ka'ti na ustrezen sklep s\''eta za varstvo družine. Va^a namera, da se boste pri- tožili na Zvezni iz^^Tšni svet je torej ^^'sem brezpredmetna: predpisi določajo tak po-+0T)ek. Uredništvo PriHodnte leto v Središču: gradnla farme za 2300 FARMO BO SESTAVLJALO 8 OBJEKTOV ZA PITANJE OD- RASLE GOVEDI TEZKE OD 250 DO 550 KILOGRAMOV, ŠTIR- JE OBJEKTI FARME PA BODO SLUZILI ZA PITANJE TE- LET CELOTNO FARMO BO SESTAVLJALO 12 OBJEKTOV. FARMA BO MODERNO ZGRAJENA IN SKORAJ VSA DELA V HLEVIH BODO OPRAVLJALI STROJNO. Kot je v razgovoru povedal direktor KZ »Kombinat Jeruza- lem« Ormož Matija Ratek, bo le- tos oktobra zadruga začela v Središču graditi farmo za 2500 govedi. Ta potreba po gradnji tako pomembnega gospodarske- ga objekta se sicer v tej občini kaže vrsto let. Glede na to, da še vedno kmetijstvo v ormoški občini daje približno 80 odstot- kov narodnega dohodka, so dali tej gospodarski panogi pri inve- sticijah prioriteto. V Središču v Dolnjem gaju so že predvideli lokacijo za grad- njo zaprtega tipa hlevov, kjer so dani vsi pogoji za razvoj ži- vinoreje. Po idejnem načrtu naj bi gradnja farme veljala 643 mi- lijonov dinarjev. Farma bo od- daljena 1500 metrov od nakla- dalne železniške postaje Sredi- I šče, v nadaljevanju farme proti I jugovzhodu pa bo 179 hektarjev njivskih površin služilo za pri- delovanje krmske baze. Odda- ljenost farme od mešalnice moč- nih krmil je samo 500 metrov. Zgradili bodo tudi vodnjak in vodovod v farmo. Zajetje vode bo na drugi strani železniške postaje. Celotna širina hleva za teleta bo znašala 11 metrov, dol- žina pa približno 112 metrov. V takem hlevu se bo pitalo 256 te- let v dveh vrstah. Hlevi bodo zgrajeni tako, da bo možna po- polna mehanizacija vseh opra- vil. Na tele bo odpadlo 4,8 kva- dratnega metra prostora, kar je za njegov razvoj dovolj. Tudi hlevi za pitance bodo zaprtega tipa in bo vsak širok 11 metrov in štiri metre krajši od hleva za teleta. Za spravilo krme so pri farmi predvideli štiri koritaste silose in bo v njih mogoče sili- rati 16.000 kubičnih metrov si- laže. Za skladiščenje sena so predvideli štiri senike. Pred vsakim hlevom pa je predviden betonirani plato za gnoj, ki bo ob cesti istočasno služil kot na- kladalna rampa. Tako bo lahko s hleva traktor potiskal gnoj na prikolico. Poleg hlevov bodo tu- di zgradili obratno poslopje in strojno lopo. Razen navedenega bo treba poleg ureditve okolja še zgraditi dovozno cesto, kana- lizacijo in električno napeljavo. Kot računajo, bodo letno za pitanje vse živine uporabili 20.445 ton vseh krmil, sena in silaže, vštevši s steljo. Letno bo- do spitali 2160 govedi, kar bo dalo 1,188.000 kilogramov mesa. Ker tudi v prihodnje ni predvi- deno bistveno povečanje števi- la krav plemenic, se bo farma navezala na pogodbeni odkup. Z lastno proizvodnjo in še popol- nejšo kooperacijo v živinoreji bi si farma lahko zagotovila še ti- soč telet. Ostalo število telet pa bi farma lahko kupila v Medji- murju, kjer jih zasebniki letno prodajo po 7000. R. D. Sektorska konferenca na Vinskem vrhu V soboto dopoldne je bila na Vinskem vrhu sektorska konfe- renca sindikalne podružnice kmetijskega kombinata. Ob tej priložnosti so na konferenci raz- pravljali o poročilu o polletnem delu sindikalne podružnice, o bodočih nalogah sindikata, pred- vsem pa o izdelavi statuta de- lovne organizacije in o prehodu na skrajšani 7-urni delavnik. Menili so, da je treba pogoje za skrajšanje 42-urnega tednika temeljito analizirati in proučiti produktivnost dela v podjetju. ŠE DVA PROBLEMA PESNIŠKE DOLINE Sedaj še pred jesenskimi na- livi in poplavami je potrebno spomniti na pojav, ki se dogaja ob vsakokra*^nem visokem nivo- ju Pesnice, in sicer na to, da rečica ob takih primerih pre- plavlja cesto med Pacinjem in Mostjein na dolžini okrog 50 m in jo ob vsa.ki takšni prilož- nosti tudi več ali manj FK>ško- duje. V takih primerih je cesta za pešce neprehodna, tudi voz- niki motornih vozil negodujejo, ker jim lahko vdre voda v vo- zila, da ne govorimo o kolesar- jih in motoristih. V času spo- mladanske odjuge to cesto če- sto zasujejo ledene plošče. Pristojna cestna služba bo morala nekaj ukreniti, da se ta del cestne površine zviša vsaj za 40 do 60 cm, da bi lahko pro- met tudi ob navedenih priložno- stih nemoteno potekal. Vsakdo, ki potuje v teh dneh skozi pesniško dolino, bo potrdil, da se po zadnjem deževju po- vsod občuti nekakšen smrad. To povzročajo usedlime in gnijoča trava po travnikih, ki jih glede na to, da so bili poplavljeni, ni bilo moč pokositi niti na njih ni moč pasiti živine, dokler jih ne bo sipral zopet dober dež. Ne- kateri kmetje kljub temu tod pasejo žiAnno. V tem primeru je zelo umestna previdnost, ker si živina na blatni travi lahko pokvari zdravje Jože Bezjak za čas od 29. septembra do 6. oktobra 1963 Polna luna bo v četrtek, 3. ok- tobra, ob 5,44. Vremenski izgledi: do 2. ok- tobra bo še toplo, nakar se bo vsled oblačnosti nekoliko ohla- dilo. Proti koncu tedna se bo vreme poslabšalo za dva dni. Vpisna mesta za vpis ljudskega posojila v občini Ptuj mes^ta'^"^^^ Naziv vpisnega mesta Za vpisnike I. 1 Služba družbenega knjigo- delovne organizacije, ki imajo vodstva pri NB Ptuj svoj žiro račun pri SDK Ptuj 2 Služba družbenega knjigo- delavci in uslužbenci SDK vodstva pri NB Ptuj Ptuj Pri naslednjih vpisnih mestih vpišejo ljudsko posojilo delavci in uslužbenci delovnih organizacij, kjer je sedež vpisnega mesta, in delavci in uslužbenci priključenih delovnih organizacij: II. 3 Tovarna glinice in aluminija Kidričevo 4 Tovarna avtoopreme Ptuj 5 Tovarna volnenih izdelkov Majšperk 6 Tovarna perila »Delta« Ptuj 7 Krojaštvo »Moda« Ptuj 8 J2 — Podjetje za popravilo voz Ptuj 9 Montažno obrtno podjetje Elektrokovinar Ptuj 10 Strojne delavnice Ptuj 11 »Agrotransport«, podjetje za prevoze Ptuj 1" Ptujska tiskarna Ptuj 13 Tekstilna tovarna Ptuj V soboto, 21. septembra, se je zjutraj okrog 7. ure pripetila \ Ptuju na železniškem prelazu na Ormoški cesti prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 23-letnega mehanika .ložeta Slatiča iz Ptuja. Lokomotiva potniškega vlaka, ki vozi na relaciji Maribor- Cakovec, je zadela v avto opel-rekord, ki ga je upravljal pokojni Siatič, in ga popolnoma uničila. Zapornice v trenutka nesreče niso bile zaprte, zato sta zaporničar in prometnik v preiskovalnem za- poru. 14 Zavod za zaposl. invalidov »Olge Meglič« Ptuj 15 Slikarsko pleskarsko podjetje »Pleskar« Ptuj 16 Opekarna Zabjak Ptuj 17 Trg. pod. »Panonija« Ptuj Prodajalna usnja »Konus« 18 Trg. pod. »Izbira« Ptuj Ptui 19 Trg. pod. »Merkur« Ptuj 20 Trg. pod. »Perutnina« Ptuj 21 Živilska industrija »Petovia« Ptuj 22 Industrijsko trg. pod. »Les« Ptuj 23 Gost. pod. »Halpški biser« Ptuj 24 Gost. pod. »Letovišče Bori« Bori 25 Pekarne-mlini »Vinko Reš« Ptuj 26 Vodna skupnost za melioracijo Pesniške doline Ptuj 27 Zavod -za komunalno dejav- nost Ptuj 30 Obrtno podjetje »Gradnje« Ptuj 31 Obrtno podjetje »Dravinja« Lovrenc na Dravskem polju 32 Kmetijski kombinat Ptuj Poljedelsko živinorejska šola Turnišče 33 Živinorejsko veterinarski Veterinarska postaja Ptuj zavod Ptuj 43 Osnovna šola »Tone Znidarič« Zavod za PPS Ptuj Ptuj 44 Ekonomska srednja šola Ptuj Vajenska rola za trgovinsko stroko Ptuj 45 Liudska in študijska knjižnica Muzej Ptuj, Zgodov. arhiv Ptuj Ptuj 46 Zdravstveni dom Ptuj 47 Zdravstveni dom Kidričevo 50 Splošna bolnica Ptuj 51 Mladinski zaščitni dom Dornava 52 Dom .upokojencev in oskrbo- vancev Muretinci 5? Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj 54 Komunalni zavod za socialno zavarovanje Ptuj 55 Občinska skupščina Ptuj 56 Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Ptuj, Občinski komite ZMS Ptuj, Okrajno javno tožilstvo Ptuj, Občinski sindikalni svet Ptuj, Občinski odbor ZB NOV Ptuj, Tednik^', Ptuj, Delavska uni- verza Ptuj 57 Občinsko sodišče Ptuj 81 Krojaško šiviljska delavnica Ptuj 82 Gostilna »Breg« Ptuj 83 Tobačna tovarna — skladišče Ptuj 84 Gostilna »Beli križ« Ptuj 8.T Projektivni biro Ptuj 86 Brivsko frizersko podjetje Ptuj 87 Dimnikarsko podjetje Ptuj 89 Osnovna šola »Ivan Spole- njak« Ptuj 90 Osnovna, šola »Franc Osoj- nik« Ptuj 91 Gimnazija Ptuj 92 Dijaški dom Ptuj P' Šolski center za lesno prede- Posebna osnovna šola Ptuj lovalno stroko Ptuj 94 Čevljarska delavnica Kidri- čevo 95 Zdravstveni dom Majšperk 96 Reševalna postaja Ptuj 97 Lekarna Ptuj ^9 Komunalna banka Ptuj III. 34 Kmetijska zadruga »Jože individualni kmetijski proiz- Lacko« Ptuj vajalci na pndrnč^ju KZ »Jožf * Lacko« Ptuj 35 Kmetijska zadruga »Jože delavci in u.>lužbenci KZ »Jo- Lacko« Ptuj že Lacko« Ptuj 36 Kmetijska zadruga »Haloze« - ,-',-,1 kmetijski proiz- Ptuj vajalci na področju KZ »Ha- loze« 37 Kmetijska zadruga »Haloze^, delavci in uslužbenci KZ >-Ha- Ptuj loze« Ptuj 38 Kmetijska zadruga »Dravsko individualni kmetijski proiz- polje« Lovrenc vajalci na podroi^iu KZ »Drav- sko polje« Lovrenc 39 Kmetijska zadruga »Dravsko delavci in uslužbenci KZ polje« Lovrenc -■■Dravsko polje« Lovrenc 40 Kmetijska zadruga »Ptujsko individualni kmp;"-ki proiz- polje* Gorišnica vajalci na področju KZ »Ptuj- sko polje« Gorišnica 41 Kmetijska zadruga »Ptujsko delavci^in uslužbenci KZ polje-' Gorišnica -Ptujsko polje« Gorišnica 42 Kmetii^ka 7qdn)2a Hajdina delavci in usUižb^^nci KZ Hajdina 98 Kmetijska zadruga Hajdina individualni kmetijski proiz- vajalci na področju KZ Haj- dina stran 4 F n N I K t^TVJ dne 2" sep+f^nhra 1963 Varujmu utrcika v proiiietii Letošnjo je.^ -n začne nova vzgojno-prametna akcij ,K; bo trajala od 1. »-ktobra do 31. de- cembra pod -jeslom: VA- RUJMO OTROKA V PROM-.- TU«. Potreba po tej akciji je vsak dan večja, saj so prav otroci največkrat žrtve prometnih ne- sreč. V tem prometnem vzgojnem obdobju bomo razvijali, oblike družbene dejavno.^t.i in uveljav- ljali trajne oblike dela, da se bodo otroci naučili prometnih pravil in splošnega vedenja na cestah. Tudi stair.ši bodo morali skrbe- ti za stalno vz^žojo '.vojih otrok v prometni vai-nosti in sami bo- do z lastnim ravnanjem na ce- stah dali zgled. Avto-moito društvo Ptuj in ko- misija za varst\"o prometa pri svetu za splošno upravo in no- tranje z:^deve si a že mnogo sto- i :'^ v ta M. moii ,iko vsako leto kf.-"i:.-;ijr; za v--ir.nvo prometa so- deluje s .vol k:mi kolektivi na (;;,(-iril; triih .^olah. Po vseh mlrinih m-i h so bile oddaje i kai / in - o prometu. I,pto3 pripravlja k-.-misija skup- no z Avto-m<^to dnuUvoiri I^uj vpMko prireditev vPokaži, kaj zna.i - v Ptuju. Sodelovsli bodo p-nnirji iz vsr-h ."-ol nfi:';o občine. Avto-moto društvo je kupilo mali avto »GOCART<'. ki bi služil kot učilo za mlade šofer- je-pionirje. Pripravlja krajši se- minar, kjer bi naj mladj šoferji pridobili znanje, opravili šofer- izpit in preifikiisili vožnjo na ptiii?k<'m stadionu. Tudi na vseh šolah naj uči- telji okrepijo delo pionirskega prometnega krožka in pripravi- jo pionirje za nastop v oddaji >^Poikaži, kaj znaš«. Najbolj množčna družbena organizacij": nri^ih ctrok je pio- nirska -■r-gqnl.^ac!ia V n^ej so vključen; od 7 dr> 14. leta. Od ustanovitve med NOB pa do d^nes je ta organizacija o-digrala zelo pomembno vlogo. otrri.ci — pionirji so že v dobi okupacije kot kurirčki opravili veliko nalogo pri osvo- boditvi naše dežele. Po osvobo- vili s\'>ojo šolo z lepimi igrami, petjem, telovadnimi nastopi v šolsk'h in krajevnih proslavah zlasti pa ob prazniku mladosti — 25. maju. Letos praznuje naiša družba dvajseto obletnico Kočevskega zbora. Zeleh bi, da bi bile pro- slave tega pomembnega dogod- ka — zaradi sodelovanja naših otrok — članov pionirske orga- MNOGO GOB Letošnje leto je zelo bogato z gobami. Te rastejo povsod, kjer k6li je nekaj drevja in listja pod njim. Jaz jih hodim rad nabirat, ker imam pri tem veliko sreče. Ko pridem v gozd, nekaj časa iščem, pa že kje zagledam eno, potem pa iščem še njen par. Ta- ko večkrat najdem celo gomilo gob. Tedaj sem zelo vesel. Leios smo se teh že prenajedli in nam ne dišijo več. Mamica je pora- bila v kuhinji le mlade gobe, staomočnikov je stala večkrat na vzpetinah, ki prese- gajo 2000 m nadmorske višine, zato lahko rečemo, da je film »Srečno, Kekec!« med vsemi do- slej realiziranimi domačimi igra- nimi filmi delno posnet na naj- višji nadmorski višini. Režiser Jože Gale, ki je reali- I ziral prvi slovenski igrani film ] v barvah se je zdaj lotil mon- ■ taže posnetega materiala tako, da pričakujemo po napoveda- nem načrtu prvo tonsko kopijo i v dveh jezikovnih verzijah — slovensko in srbohrvaško, v pr- vih dneh novembra tega leta. Prevod in adaptacijo dialogov v srbohrva-ški, ^jezik je izdelal no- vinar beograjske radiotelevizije 'Vladimir Nedeljkovič. Med svojim snemanjem so trenutno najmlajši jugoslovan- ski filmski igralci pozdravili tu- di visoka gosta; Hruščova, ki je 1 bil na obisku v Jugoslaviji, in Tita. Tudi domači tisk je posvetil snemanju filma veliko pozor- nost, saj je večina naših dnev- nih listov, televizije in radia poslala na -snemanje svoje no- vinarje. MITJA VOSNJAK: Naša velika matura Izkopalo je jamo, morda deset metrov od fantov. Skočili so v li- jak in legli. Tam kjer so se sti- skali prej, se je pokadilo. »Hudiča, za las smo jo odnesli,« je zašepetal Dragar, potem pa se je nasmehnil. Le česa se boji, da šepeta. Saj ga štuka ne bo slišala. Za hip je bilo vse mirno, prvi napad je bil končan. Trpali so ranjence na prikolico motornega kolesa in odpeljali so jih še pred novim napadom. Marko se je spet umaknil k lijaku pa se ozrl okrog sebe. Na zemlji so ležali še Dragar, Košir in Dolenčeva Nada. Dekle je bilo bledo, dihala je tež- ko in tiščala glavo k zemlji. Mar- ko jo je prijel za roko in nežno vprašal: »Ali se bojiš?« Odkimala je, pa molčala. »Ti ne bi smela priti sem, to ni zate, Nada.« ... »Ce ste lahko vi tu, tudi za- me ne bo presjabo.« Prvo letalo se je spet spuščalo. Čeprav je skozi zrak že žvižgala bomba, se je Marko moral na- smehniti. Ponosen je bil zaradi hrabrega dekleta, ki ga je ljubil Vedel je, da je dobra, da je po- štena in pogumna. Da pa je tako hrabra, si ne bi mislil nikoli. Bomba je padla blizu in Dragar ter Košir sta se preselila v njeno jamo. V lijaku je ostal Marko z Nado. Ona se je primaknila tesno k njemu, tako, da je čutil, kako je (odloniki iz knjige) zadrhtela ob vsakem udarcu bom- be. Čeprav je hrabra, ji je ob eksploziji srce le precej močneje bilo. Tri bombe zapovrstjo so padle blizu, tako da so skoraj zasule z razpršeno zemljo Marka in Nado. Nada je prislonila svoje lice k njegovemu čelu, on pa je nehote poiskal njeno dlan in jo toplo stisnil. Ko je postalo spet tiho, je zašepetal: »Nada, ali se jeziš na- me?« i Zazrla se je vanj s svojimi pla- I vimi očmi, ki so še bolj svetlo j sijale sredi bledega obraza Na- | smehnila se je in vprašala: »Zakaj naj bi se jezila nate. Marko?« Čutil je, da ji mora zdaj zaupati vse, saj sta tako blizu smrti. Za hip je pomislil na svojega prija- telja Borisa, ki je gojil tiho ne- odkrito ljubezen do nje. Samo za hip je pomislil na prijatelja. Saj so takšni trenutki, ko ne veš, ali jih boš preživel, daljši kot dru- gače celo življenje. Da, mora ji povedati in to ne bo izdaja. Saj je Boris zdaj tu in Nada se bo lah- ko svobo'dno odločila. Kako se bo odločila, o tem Marko ni dvomil. Saj je dobro razumel utrip njene- ga srca. Pogledal ji je v oči in povedal: »Zato. Nada, ker sem te prijel za roko.« Odgovorila mu je mirno, takoj: »Ne Marko, saj veš, da se ne jezim.« Ob njenih tihih besedah mu je zadrhtelo srce močneje kot ob najglasnejši eksploziji. Se bolj ji je štisnil roko in vprašal jo je ti- ho, proseče: »Nada, ali se ne bi jezila, če ne bi hotel nikoli več izpustiti tvoje roke, če bi jo grel v svojih dla- neh vse življenje?« Ni mu odgovorila. Spet je pri- slonila svojo glavo k njegovi. Marko je začutil na svojih licih solze, dekle je jokalo, in bil je prepričan, da od sreče. Zato se mu je zdel trenutek v košatem parku čudovito lep, čeprav je vsepovsod med drevjem prežala smrt. »Marko,« je šepnila. »Marko, ali je res?« Očistil je zemljo, s katero ju je pokrila bomba in ji pogledal v sinje oči. »Nada, srečen sem, kot še niko- li. Samo prosim te, da ostane med nama, sedaj ko je vojna.« Stuke so izginile, vojaki so zbe- gani begali ob parku in kričali. Nemec, jugoslovanski oficir, je pripovpdoval. da je bil ta napad .«ele uvod. da pravo bombardira- nje šele pride Nekateri so hoteli odvreči puške in pobegniti dalPČ. kolikor je 1p mogoče. »Np bodite zajci,« so jim prigo- varjali uniformirani in neoborože- ni delavci in dijaki »Poglejte, kako dolgo so tolkli in razbili so hlev. izpraznili ribnik, preorah ] livado in ubili nekaj konjev. Nič hujšega ne bo, bomo že pokazali tem hudičem.« Vojaki so radi poslušali takšne besede, saj jim njihovi oficirji niso tako govorili. Fantje so se nato zbrali in jez- ni odšli od komandanta, ki jim ni Kotel dati orožja. Zapustili so grajski park, izkopane lijake, raz- bite pontone in konje. Vojaki so jih začudeno gledali, še bolj pa oficirji, ki niso mogli razumeti, odkod je v mladih ljudeh toliko sile. Sli so z željo, da gredo v boj, pa če umrejo s puško v rokah. In z razdejanjem štuk se je mešala njihova bojna pesem: »Nabrusimo kose, že klas dozo- reva, že žetve bogate napočil je čas.« V nedeljo, 6. aprila, prostovolj- ci niso nikjer dobili orožja. Popoldne so Ptujčanl začuH pr- ve topovske strele. Na severu, v Slovenskih goricah je butalo vse močneje. V mestu so se tresle ši- pe od silnega topniškega ognja. Zvečer je veleposestnik Glatz ves srečen pripovedoval, da so Nemci že pri Sveti Barbari, blizu Vurberka. Vso noč so grmeli topovi. Ogenj je postal tako močan, da se posa- mezni streli niso več čuli v stra- hovitem bobnenju. Tudi v ponedeljek prostovoljci niso dobili orožja. V torek je v prvih jutranjih urah prenehalo streljanje topov. Precej blizu so se začuli rafali Iz : strojnic. Zajec, Kokol, Zoreč, Se- j dej, Roškar in še nekateri so sedli I na kolesa in odšli preko Drave proti Rogatcu. Za njimi so kreni- li tudi nekateri prbfesorji. Zvečer je nekdo pravil, da so Nemci v Skopju in Zagrebu. Zmeda v Ptuju je postajala vse večja. Oficirji so zapuščali svoje enote, ki so potem počasi razpad- le. Ponoči je s postaje odšel po- slednji vlak. Zatem so vse napra- ve uničili. Prek mostu so se ves čas umi- kali vojaki. Rafali so se čuli vse glasneje. Tudi v torek ni nihče hotel da- ti prostovoljcem orožja. V sredo zjutraj so razstrelili že- lezniški in cestni most, čeprav se še mnogo edinic ni umaknilo pre- ko reke . .. ... Na sestanku pri Kobalu so se mladi dogovorili, da bodo zbi- rali in skrivali orožje, ki ga bodo metali od sebe pobegli vojaki. 2e od poldneva so visele v me- stu hitlerjevske zastave, popoldne pa $0 pričeli po ulicah patrulji- rati oboroženi domači Nemci. Iz mesta si niso upali, tam je še ved- no bilo precej vojakov pa obop- ženih civili.stov ... Zvečer so Nemci zasedli mesto in namestili v vojašnici svojo oklopno edinico. Ponoči so zaprli prve talce. »Tone je onstran Drave zakopal dva mitraljeza in nekaj drugega orožja, potem pa je odšel proti Halozam. B. Kobal je skril vse sta re gledališke puške; karabinke pa je zakopal nad Ljudskim vrtom I Nocoj pride Branko k nam Naš I sošolec Zvonko Rak je pa izdaja- I lec. Hodi okrog v nemški unifor- mi s pištolo. Njegov oče je postal župan, brat pa se je javil v nem- ško vojsko.« ... Leben je dejal:... »Matura nam je šla po gobe!« »Misliš,« ga je prekinil Marko. »Praviš, da je vrag vzel našo ve- liko maturo? Ne, ni tako, motiš se. Samo malo zavlekla se bo ta naša matura, ali izpit zrelosti, kot se pravi po naše. To bo res pravi izpit za življenje, prava resnična matura, ki jo doživlja naš rod. Ta matura ne bo le košček papir- ja, ki ga strgaš, pa ti nič več ne ostane. Ne takšna bo, kot če kmet vrže po mlačvi vse skupaj v vel- nico, zrnje in pleve in gre potem kleno zrnje v vreče, pleve pa raz- naša veter okrog po gumni. Stro- ga in huda bo ta matura, skupaj z nami jo bodo morali opravljati tudi oni, ki so maturirali pred tremi, desetimi, tridesetimi leti. In oni, ki še sploh niso maturi- rali ter mnogi mlajši! Mnogi pri lem izpitu ne bodo uspeli! Ali bo- do padli, ali pa bodo izključeni kajti predmeti bod težki: požrtvo- valnost. vztrajnost, hrabrost In upornost. Mnogi so padli že pri prvem predmetu. Ze danes so ne- kateri izključeni od mature, ka- kor Zvonko Rak. profesor Kozel in še nekateri. In še mnogo bo takih. Toda večina liudi bo z uspehom končala našo maturo. Vsi, ki bodo opravili ta težki iz- pit, bodo dobili po naši prvi, res- nični veliki maturi dragoceno spričevalo: hvaležnost poznejših rodov, srečno, novo domovino in svobodo. Res. ponosen bo lahko vsak, kdor bo v domovinski voj- ni opravljal in opravil veliko ma- turo.« (Konec) PTUJ, dne 27 septembra 1963 TEDNIK Strnn 5 Naše zdravje Hrup in njegove posledice Nedavno poročilo britanskega »Wilsonovega odbora za hrup« je zbudilo veliko pozornost s svojimi ugotovitvami o narašča- nju in vplivu hrupa na človeški organizem. Prof. Richards, član tega odbora, je napisal za ted- nik »New Scientist« daljši sesta- vek, v katerem opozarja, da je treba proti tej nevarnosti ukre- pati vsestransko in takoj, se pravi tako s tehničnega kakor s pravnega stališča. Poročilo omenja anketo, ki so jo nedavno izvedli v Londonu in ki je pokazala, da vsakega dru- gega Londončana moti hrup, ka- terega vir je izven njegovega doma. Nadalje razčlenjuje vire hrupa, ki ga v mestih povzroča- jo razni stroji, tako gradbeni kakor motorji v napravah vseh vrst. Največ seveda prispevajo prometna sredstva. »Kaj sploh lahko storimo, da se bomo vsaj delno povrnili v svet spokojnosti, kjer slišiš ptič- je petje v katerem koli dnevnem času?« se sprašuje profesor Ri- chards. Ce hočemo to urejati znanstveno in načrtno, moramo začeti pri zvoku oziroma pri hrupu kot pojavu. Cim močnej- ši je motor, tem večji je hrup. Moderni razvoj nas vleče v ravno nasprotno smer od tiste, ki bi si jo želeli; motorizacija se širi, živimo čedalje bliže tovarn, pri sodobnem načinu gradnje pa uporabljamo tanjše materiale. Izhod iz slepe ulice je v boljšem urbanističnem planiranju in v gi'aditvi bolje zaščitenih stavb. Urbanisti naj bi v mestih za- črtali širše ulice brez križišč in klancev, ker se na njih zelo stopnjuje delovanje motorjev in s tem tudi hrup. Od krajev, kjer bi cesto speljali v klanec, naj bi nujno odmaknili stanovanjske stavbe. Pri novejših gradnjah naj bi trgovska središča posta- vili izven prometnih arterij, v že zgrajenih delih mest pa je treba hrup bodisi zapreti v pod- zemlje, bodisi hiše primerno izo- lirati s cestne strani. Sodobni način gradnje in raba novih materialov povečujeta ne le ob- seg in intenzivnost hrupa, ki prodira od zunaj, marveč tudi omogočata, da se notranji hrup širi po objektu. Posebno pozornost zahtevajo motorji. Njihovo hrupnost naj bi kolikor le mogoče zmanjševa- li z znanstveno-tehničnimi pri- jemi. V Londonu imajo že dalj časa težave z letališčem v ti- stem delu mesta kjer pride po 512 ljudi na kvadratno miljo. Wilsonov odbor je opozoril, da hrup, močnejši od 105 decibelov, negativno vpliva na ljudi in da ga človeški organizem ne pre- nese brez škode, se pravi, da se mu ne more prilagoditi, kakor trdijo nekateri, čeprav se posle- dice ne pokažejo takoj. Določi- lo, da smejo piloti pognati mo- torje z vso zmogljivostjo šele izven naseljenih področij, je le ukrep v sili in prav nič ne zmanjšuje nujnosti, da je treba iskati rešitev predvsem v novih modelih letal in motorjev. Največ trudnih bolnikov Nad polovico ljudi, ki se ogla- šajo v ordinacijah ameriških zdravnikov zaradi nasveta in pomoči, toži o utrujenosti. Stati- stiki so ugotovili, da predpišejo ameriški zdravniki svojim pa- cientom vsako leto skupno vsaj 3500 ton raznih kroglic in tablet, ki naj bi jim pripomogle, da jih ne bi tako mučila utrujenost, po približnih ocenah pa prodajo to- varne zdravil in lekarne vsaj še trikrat toliko teh tablet in pra- škov ilegalno, se pravi brez .zdravniškega recepta. Ali je utrujenost, ki jo čuti toliko lju- di, samo posledica naglega tem- pa ameriškega življenja? Zdravniki niso tega mnenja. Psihiater dr. John Smith in psi- holog Robert Mineš sodita, da v večini primerov ne gre niti za posledice silno naglega življenj- skega utripa niti za pomanjka- nje vitaminov ali za motnje v žlezah z notranjim izločanjem, marveč predvsem za fiziološko ozadje. Nekateri ljudje so utrujeni zato, ker ves dan sedijo v zapr- tem prostoru, tako da nimajo dovolj gibanja in svežega zra- ka. Kot vzroke za prejšnjo ali kasnejšo utrujenost omenjata zdravnika še vrsto drugih čini- teljev, na primer osvetljenost delovnega mesta, temperaturo, ventilacijo, vlago v zraku in hrup ali tišino. Ugotovili so med drugim, da človeka utrujajo tudi tisti šumi, na katere se je že tako navadil, da jih niti ne zaznava več za- vestno in misli, da ga sploh ne motijo. T Mopedisi! - nezadostno Na Vidmu pri Ptuju je AMD Ptuj na željo prebivalstva or- ganiziralo že tretji tečaj za mo- pediste. V tečaj se je prijavilo precejšnje število interesentov, in sicer 42. Zal pa se je izkazalo, ko so pred dnevi opravljali pred posebno komisijo izpite, da so samo šestnajstim izdali ustrez- na potrdila o znanju cestno-pro- metnih predpisov. Vzrok za takšno neznanje je po vsej verjetnosti treba iskati pri tečajnikih, ki niso pokazali potrebno zanimanje. Promet je danes tudi na pod- ročju Haloz iz dneva v dan več- ji, vse več je motoriziranih lju- di in danes ni več dovolj, da znaš sesti na moped ter s pol- nim plinom drveti po cestah, ampak je treba popolnoma ob- vladati cestno-prometne predpi- se ter jih na cestah tudi upošte- vati. F. H. MOTORIST SE JE PRI TRCENJt POŠKODOVAL Zaradi neprevidne vožnje je včeraj vinjeni motorist Franc Pi- sanec iz Apač trčil v prikolico, ki je stala za traktorjem v Gornji Radgoni na desnem robu cesti- šča. Pisanec je trčil v prikolico s takšno silo, da ga je vrglo čez motor na karoserijo tovornjaka. Prepeljali so ga v soboško bol- nišnico. Njegovo zdravstveno sta- nje je zelo kritično Na Vidmu tečaj za šivaitle Tovarna šivalnih strojev Mir- na na Dolenjskem je 26. septem- bra pričela s tečajem za šivanje in krojenje na Vidmu pri Ptuju. Za tečaj je med mladino in tudi starejšimi veliko zanima- nje in se je v tečaj prijavilo nad 40 tečajnic, ki bodo 3-krat te- densko v dveh izmenah obisko- vale tečaj, ki bo v kino dvorani. SREČNO NAKLJUČJE LOVCA GOJKOVIČA Lovec Janez Gojkovič z Bre- ga pri Ptuju je v sredo, 18. sep- tembra, hodil po lovišču in ne- nadoma zaslišal nekakšno čud- no šumenje. Po napetem opazo- vanju je opazil med grmovjem srnjaka, ki ga je nekam mirno in brez strahu opazoval. Hitro je ugotovil, da je srnjak sposo- ben za odstrel. Brez posebnih kretenj je dvignil puško, pre- vidno nameril in sprožil. Srnjak je takoj padel. Ko se mu je pri- bližal, pa je zaslišal še neke čudne vzdihljaje, ki pa niso bi- li od tega srnjalca. Trenutno se je zbal, da ni podrl še kakšnega dvonožnega telesa. Ko se je ozrl okrog, je našel še enega ležečega srnjaka. Zdelo se mu je nemo- goče, da bi z enim strelom podrl dve živali. Vendar je ugotovil, da je bilo tako, ker se je drugi srnjak nahajal točno na črti strela prvega srnjal^a. Jože Bezjak Tečajnicam bo na razpolago 10 šivalnih strojev. Po končanem tečaju bodo ude- leženke prejele spričevalo o obi- skovanju tečaja, s katerim bo- do mlajše laže dobile zaposlitev. Gospodinjam pa bo v veliko pomoč pri šivanju za družino, predvsem če pomislimo, da na Vidmu še ni nobene tovrstne obrtne dejavnosti. F. H. GLAS GOMILE Gomilsko turistično društvo se skrbno pripravlja na veliko nedeljsko praznovanje, na tako imenovano GOMILSKO SLAV- JE v nedeljo, 29. septembra t. L, ko bodo v dopoldanskem času nastopili s svojimi deli gomilski pesniki in skladatelji. Do sedaj je prijavljenih sedem interesen- tov z nad dvajsetimi deli. Popoldne pa pripravljajo za goste gibančno pojedino, vmes srečolov, prodajo trsnih šparo- nov in nekaj zabavnih točk, ka- kor je to na Gomili že navada. Goste bodo zabavali veseli Slo- venjegoričani. V primeru slabe- ga vremena se celotna priredi- tev preloži na naslednjo lepo ne- deljo. Prijatelji jesenske narave, v nedeljo na svidenje na od grozdja dišeči Gomili! B J. Slovo odtovoriša v petek ob 17. uri smo polo- žili v prerani grob dobrega to- variša in člana gasilskega dru- štva in združenja rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev na Polen- šaku tovariša Alojza Petka, sta- rega 35 let, ki se je pri delu smrtno poškodoval ter posledi- cam tudi podlegel. Pokojni Alojz Petek je bil dolgoletni aktiven član GD. V imenu GD je pokojniku v slovo spregovoril član Martin Bec, v imenu združenja rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev za Juršin- ce in Polenšak pa Tone Cuš iz Gabernika. Člani ZROP so po- kojnemu članu darovali venec. Pogreba, kakršen je bil ta, se na Polenšaku že dolgo ne spomi- njajo. S tem so člani obeh dru- štev dokazali, da jim je pokojni Alojz bil drag tovariš in mu vsled tega naj bo lahka domača zemlja. A. Kožar Slovenska conska liga Dramatičen nastop ,Jlumini|a" Nogometaši »Aluminija« so v nedeljo gostovali v Novi Gorici in dosegli po dramatičnem kon- cu tekme neodločen rezultat 3:3 (3:0). Začetek prvega polčasa je vse do 25. minute oripadal g 'om — igralcem »Aluminija«, toda med njimi ni bilo spretnega na- padalca, da bi dosegel vodstvo in dal poleta celotnemu moštvu. Kljub dvema lepima priložno- stima za dosego gola in štirih streljanih kotih je ostal rezul- tat enak kot ob začetku tekme. To kar ni uspelo gostom, pa se je posrečilo igralcem Nove Go- rice. Po nesporazumu obrambe »Aluminija« so dosegli prvi gol in vodstvo, ki je goste potrlo, domačinom pa dalo pobudo — začeli so diktirati svoj sistem igre in dosegli še dva gola. Men- da ni bilo nikogar na novem sta- dionu, ki ne bi bil prepričan po tem vclikc.Ti vodstvu domačinov v prvem polčasu v popoln uspeh. Toda drugi polčas je šele pri- nesel dramatične trenutke; igralci »Aluminija« so zopet ure- dili svoje vrste in začeli s stal- nimi in nevarnimi napadi na vrata domačinov. V eni izmed akcij se je prebil v kazenski prostor Loboda (prvič nastopil za »Aluminij«) in streljal na prazna vrata; streljano žogo pa je domači obrambni igralec v le- pi paradi z rokami ubranil — sodnik je brez oklevanja doso- dil enajstmetrovko, ki jo je spretni Mesarič tudi realiziral — 3:1. Po tem zadetku so se igral- ci »Aluminija« še resneje za- grizli v boj in izsilili še eno enajstmetrovko — po napaki obrambe Nove Gorice, ki je igrala pred svojim golom z roko. Od' 'ni sodnik brez okleva- nja pokazal na belo točko in Mesarič je bil zopet strelec za »Aluminij« — 3:2. Po tei, za- detku pa se je začel dramatičen konec tekme. Moštvo Nove Go- rice je spoznalo, da je bil nji- hov optimizem v zmago prezgo- den in je začelo z ostro igro. Igralci »Aluminija« pa se na to niso ozirali, ampak še naprej napadali in Spehonja je enega izmed ..anadov kro:ial z uspe- hom — domačega vratarja je ukanil s strelom z glavo preko njega in dosegel izenačenje ter točko za svoje moštvo — 3:3. Gledalci so bili po tem uspe- hu gostov kljub vodstvu doma- činov kar s 3:0 zelo presenečeni in so svojo nešDortno vzgojenost pokazali na sodnikih, katere so po tekmi fizično naoadli, kljub temu da sta bili dosojeni enajst- metrovki upravičeni. ' Sodniška trojka 'glavni sod- nik Podli^^nik iz Ihana) je svojo nalogo opravila nedantno in si zasluži najboljšo oceno. V nedeljo', 29. septembra, se sreča »Aluminij« po dveh go- stovanjih na tujih igriščih po- novno na svojem stadionu v Ki- dričever. s še neporaženim in enem iz..ied favoritov za 1. me- sto — moštvom Rudarja iz Tr- bovelj. Tekma se prične ob 16. uri s predtekmo mladinccv in II. moštva. Ob tej priložnosti se bo poslovil od domačih gledal- cev in igralcev pred odhodom v JLA popularni »Ivek« Artenjak. Vodstvo »Aluminija« in igralci pričakujejo, da bodo ljubitelji nogometne igre prišli ponovno na svoj račun in z obiskom ter športnim bodrenjem pomagali predstavniku naše občine k no- vemu uspehu. V. M. Nogometno moštvo Aluminija Drava: Radgona 2:0 (0:0) v nedeljo 22. t. m. so gosto- stovali v Ptuju nogometaši Rad- gone in so se pomerili z dO'ma- čo Dravo v boju za točke tret- jega kola Mariborsko-murskoso- boške nogometne lige. V začetku so prevladovali gostje, ki so imeli tudi nekaj priložnosti za gol, toda obram- ba Drave je posredovala vedno ob pravem času. Bolj po se je bližal konec prvega polčasa, pogosteje so ogrožali domačini vrata gostov. Gostje so se uspeš- no branili — v tem delu se je izkazal njihov viratar — mnoge napade pa je prekinil stranski sodnik zaradi offsidov, ki so jih spretno postavljali branilci Radgone. V drugem delu so domači kre- nili v odločen napad in obram- ba Radgone je imela polne roke dela. Najprej je zadel Sirec prečko, v 54. minuti pa je pove- del Ljubeč Dravo v vodstvo s tem, da je s približno 20 me- trov poslal žogo v zgornji levi kot. Nekoliko pozneje je stre- ljal Sirec prosti strel z roba I kazenskega pro.stora, toda preč- j ka je preprečila žogi pot v mre- i žo. V 78. minut", je konč- ni rezultat Nežmah iz 11-me- trovke. Napadalci Drave so do- segli še dva gola, vendar ju sodnik ni priznal, za nameček pa je tik pred koncem še zgre- šil vrata Erhatič, ko se je zna- šel sam pred vratarjem. Drava je dosegla prvo zmago v letošnjem prvenstvu, ki so se zanjo borih vsi igralci, pohvaliti pa je treba Ljubeča in Lipavška ter Vogrinčiča, Pred nekaj sto gledalci je sodil Vodnik iz Ma- ribora. Drava (ml.) — Kovinar (ml.) 4:0 (0:0) V predtekmi so premagali mladinci Drave Kovinarja iz Maribora kar s 4:0 in so po tretjem kolu na vrhu lestvice s 6 točkami in z razliko v go- lih 13:0! Pionirji Drave A so premagali Aluminij iz Kidričevega z re- zultatom 4:0, medtem ko so pionirji Drave B izgubili s Sliv- nico z 0:3. V nedeljo, 29. septembra go- stuje Drava v Beltincih. -REL Po tretjem kolu v republiški rokometni ligi Le polovičen uspeh za V nadaljevanju prvenstva Slovenije v rokometu so Ptuj- čani »izvlekli« le polovičen uspeh. Moška ekipa je v Ptuju po slabi igri premagala borbene igralce iz Krmelja, medtem ko je ženska ekipa izgubila tekmo v Mariboru s precej visokim rezultatom. Obe ekipi so po tretjem kolu v sredini lestvice, vsaka s po enim porazom. »»Drava« - »»Krmelj«« 22:15 (15:7) Tako slabe in nezanimive igre, kot je bila nedeljsika, v Ptuju že dolgo nismo videli. Vprašanje zma^e Drave ni bilo niti enkrat v nevarnosti, saj so bili od nasprotnika boljši teh- nično, vendar ne kondicijsko. Po dolgem času je v nedeljo zopet nastopil Ročak, ki se je zelo trudil, vendar se je poznalo, da ni vigran in, da mu primanj- kuje treninga. Dva različna polčasa Na tekmi smo lahko opazili dva različna polčasa. Prvi polčas je Drava odločila v svojo korist s precej visokim rezultatom — 3:7, drugi polčas pa je zmagala le s težavo 9:8. Domačini so stopili v vodstvo takoj v začetku s 7-metrovko, nakar so tudi gostje izenačili iz 7-metrovke. Na tekmi je bilo precej golov iz kazenskih stre- lov, saj jih je .sodnik Ajder do- sodil kar 10. Od teh so gostje realizirali vse, domačini pa so tri zas'treljali. Kljub temu pa smo lahko z igro v prvem pol- času zadovoljni. V sredini pr- vega polčasa so bili igralci Dra- ve dosti boljši in zasluženo vo- dili s 6:2 in pozneje 8:3 in bi lahko polčas odločili v svojo ko- rist z večjim rezultatom kot 13:7. V drugem polčasu s6 doma- čini popolnoma popustili, da so prevzeli igro gostje, ki so se v drugem polčasu tudi malo raz- živeli. Po vodstvu Drave 21:10, so gostje zmanjšali na 20:15. Sele nekaj minut pred koncem je usipelo Cernezlu doseči dva za- poredna gola in zmago Drave - 22:15. Pri domačinih ne moremo po- hvaliti nobenega, saj so igrali vsi pod svojim povprečjem. Pri gostih pa sta se razen vratarja odlikovala še Žitnik s 6 goli in Papež s 5 goli Drava je nastopila v postavi: Kuhar. Stalcer, Hojker 1, Cerne- zel 4, Ročak 1, Sumandl, Zlen- der 10. Strašek 1, Rozman 5 in Zemljič. Pred okrog 300 gledalci je so- dil dobro Ajder. Ženske: Drava B — Branik B 4:5 (3:2) Mladinci: Drava — Branik 12:12 (8:6) Ženske - republiška liga Branik : Drava 13:6 (4:3) Rokometašice Drave so v ne- deljo gostovale v Mariboru in izgubile tekmo proti ekipi Bra- nika z visokim rezultatom 13:6. Prvi polčas so bile gostje po- polnoma enaikovredne domačin- kam, medtem ko so v drugem delu popolnoma popustile, Zma- ga domačih igralk je zaslužena, vendar s previsokim rezultatom. To je prvi poraz Drave v le- tošnjem tekmovanju republiške rokometne lige. Strelke za Dra- vo so bile: Potočnik 3, Silak 2 in Korenjak 1. PRED NEDELJSKIMI ŠPORTNIMI DOGODKI Nogometaši — Po delnem uspehu Alumini- ja v Novi Gorici se bo le-ta v nedeljo predstavil domačemu ob- činstvu. Za nasprotnika bo imel zelo dobno enajstorico Rudarja iz Trbovelj. Prognozirati ne mo- remo, ker so možni prav vsi tri- je rezultati. — Drava odpotuje v Beltince, kjer nima preveč upanja na zma- go, saj so domačini predvsem do- ma zelo nevaren nasprotnik za vsako enajstorico. Mladinci Dra- ve gostujejo v Slivnici, pionirji pa v Mariboru — S tretjim kolom bodo v ne- deljo nadaljevali tudi v občinski nogometni ligi, kjer je boi za tačke iz nedelje v nedeljo dani- mivejši. Pari so naslednji: TGA: Desternik, Kovinar:Gorišnica, Hajdina :Videm, Rogoznica:Mar- kovci. Vse tekme bodo ob 10. uri na igriščih prvoimenovanih. Tek- ma Pekar:TAP bo v soboto ob Ifi. uri, medtem ko je tekma Tis- karna :Dornava preložena. Rokometna tekma pomurske lige VEL. NEDELJA - ORMOŽ 16:28 (6:14) Na igrišču pri Veliki Nedelji se je zbralo nad 150 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali i derby občinskih ligašev. ' Igro so ves čas vodili igralci Ormoža, ki so kljub oslabitvi (brez Fišerja in Gregla) močno nadigrali ekipo Velike Nedelje, ki se je sicer močno trudila, da bi na domačem terenu obdr- žala točke. Igra je bila lepa in dinamična, vendar v mejah predpisov, ker sodnik Ambrož iz Murske So- bote ni dovolil ostre ali grobe igre. Najboljša strelca pri domačih sta bila Zadravec 9 in Meško 3, pri gostih pa Framgež 10, klavec 8 in Rihtarič 6 golov. Jutri se v III. kolu srečata ekipi Ormoža in Kroga v Or- možu. Tekma II. kola med Ormožem in Ljutomerom je bila razve- ljavljena, ker so igralci Ljuto- mera. kot smo že poročali, za- pustili i ar-šče pred iztekom časa. S tem je ekipa Ljutomera izpadla iz lige in ne more tek- movati do prihodnjega leta. zor Zanimivo tudi v občinski nogometni ligi v nedeljo je bilo na sporedu tudi drugo kolo v občinski no- gometni ligi. Rezultati so na- slednji: Desternik — Tiskarna 1:3, Domava — Kovinar 1:4, Vi- dem — Rogoznica 5:3, Markovci - Pekar 2:5, TAP — TGA (Ki- dričevo) 8:0, Gorišnica — Haj- dina preložena. Po drugem kolu je v vodstvu ekipa TAP, pred Pekarjem itd. ROKOMETASI: — V Ptuju bosta v nedelio dva zanimiva sporeda. Ženska in možka ekipa Drave bosta igrali na domačem' terenu. Prve bodo nastopile proti ljubljanski Šiški in ne bodo imele lahkega dela, drugi pa proti Nafti iz Ledave, ki j'e po tretjem kolu še vedno »praznih rok«. Druge tri ekipe (ženska in moška B ter mladin- ska) pa bodo nastopile v Maribo- ru proti Kovinarju. Se spored po- murske okrajne lige: ORMOŽ: KROG, VEL. NEDELJA :BEL- TINCI-B. dm Stran 6 TEDNIK PTUJ dne 27 septembra 1963 PRODAM radioaparal znamke »Super Philips«. Pernat Lud- vik, Ptuj, Ljutomerska 18. PRODAMO večje število starih oknic s stekli brez okenskih okvirjev, polknice in vrata. Hišni svet, Ptuj, Bezjakova 3. PRODAM otavič. Mariborska 10. MANJŠE STANOVANJE v Ptu- ju ali v okolici iščem. Naslov v upravi. ISCEM PRAZNO SOBO. Naslov v upravi. Službe POŠTENO gospodinjsko pomoč- nico k zdravniku v Kranju iščem. Dobra plača! — Infor- macije: Hovnik, Videm pri Ptuju. OBVEŠČAMO vse, ki ste kupovali doslej časo- pise v kiosku na trgu, da jih od- slej lahko kupite v bivši pisarni Dela in še prej Slovenskega po- ročevalca v Miklošičevi ulici 3 v Ptuju. PLESNO ŠPORTNA SEKCI- JA DPD »SVOBODA« PTUJ ob- vešča, da pričnejo v četrtek, dne 3. oktobra 1963 plesni tečaj SPORED tečajev je naslednji: a) ZACETNIŠKI MLADINSKI TEČAJ »A« tečaj v ponedeljek in če- trtek od 18. do 20. ure »B« tečaj v sredo in petek od 17. do 19. ure. b) TECAJ za PIONIRJE v ponedeljek od 16. do 18. ure. C) TECAJ ZA ODRASLE IN ZAKONCE bo predvidoma .pričel meseca januarja. d) NADALJEVALNI MLA- DINSKI TECAJ bo takoj po zaključku začet- nih tečajev. PRIJAVE za vse tečaje bomo sprejemali od 20. do 30. septem- bra 1963 — razen nedelj -- vsak dan od 18. do 19. ure v Narod- nem domu I. nadstropje. INFORMACIJE dobite ob vpi- su. VABLJENI! Upravni odbor Za šalo SLIKAR NA KMETIH — Dober dan, oče! Saj dovo- lite, da naslikam vašo kozo, kravo, vola in bika? — Menda ja! Ce hočete, vam šp ogledalo prinesem . .. Obvestilo Obveščamo vse člane sindikata, da je pričela s po- slovanjem pravna služba, ustanovljena pri Občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj, in ki nudi brezplačno pravno pomoč v vseh zadevah civilnega, kazenskega in upravnega prava, predvsem pa v zadevah iz delovne in socialnovarstvene zakonodaje.* Pravna služba Občinskega sindikalnega sveta Ptuj posluje vsak četrtek od 15. do 18. ure v prostorih Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj, na Magistratu soba št. 16, prvo nadstropje. OBSS Ptuj OBIAVA 1. Obveščamo, da bodo odslej izpiti za mopediste vsak pone- deljek ob 15. uri. , 2. Drugi jesenski tečaj za motoriste in avtomobiliste se začne v začetku oktobra. Pohitite s prijavami, ker je število omejeno. 3. Prirejamo tudi tečaje za mopediste. 4. Sr^-^imemo v službo mehanika ali strojnega ključavničarja, -I moč, vojaščine prostega. , Avto-moto društvo Ptuj Občinski odbor SZDL razpisuje prosti delovni mesti za STROJEPISKO in SNA2ILKO Osebni prejemki po sklepu Izvršnega od'bora Občinskega od- bora SZDL Ptuj. HUMOR PRI VRATARJU PRED TOVARNO »Rad bi govoril z direktorjem tovarne.« »Ga ni, je v inozemstvu.« »Potem pa z njegovim na- mestnikom.« »Je tudi v inozemstvu.« »Potem pa s komerkoli dru- gim, ki ima v podjetju kaj be- sede.« »Nobenega takega ni tukaj, vsi so šli v inozemstvo.« »Ojej! Kako pa, da ste še vi ostali doma?« »Sem bil tisti dan ravno nekaj bolan.« TOLAŽBA — Ti, mož ! Ali ti veš, kako pravimo človeku, ki je od ju- tra do večera v gostilni? — Vem. Natakar. i 1 r I * ' I j [ KOMUNALNA BANK.4 PTUJ je uvedla poleg rednega j J poslovanja tudi i I popoldnevni pošlo vničas in sicer: VSAK TOREK POPOlPHg od 14. dO 16. ure j [ za vse bančne posle, kot: kreditiranje gospodarstva, kre- j I ditiranje potrošnikov, vplačila in izplačila po žiroračunih < I in za vplačila in izplačila po hranilni službi. ( I Cilj tega ukrepa je — poslovanje banke še bolj pri- j [ bližati gospodarstvu in prebivalstvu, j [ Poslužujte se te ugodnosti. ! KOMUNALNA BANKA PTUJ MESTNI KINO PTUJ predvaja 27. septembra t. 1. angleški film, »V RITMU TWI- STA«, 28. in 29. septembra t. 1. jugoslovanski film »OBRA- ČUN«. KINO GORISNICA predvaja 29. septembra t. 1. japonski film »SKRITA TRD- NJAVA«. KINO ORMOŽ predvaja 28. in 29. septembra 1.1. nemški film »NEDOKON- ČANA POVEST«, 2. in 3. okto- bra t. 1. ameriški film »BEG V VERIGAH«. KINO ZAVRC predvaja 29. septembra t. 1. italijanski (kinemaskopski) barvni film »ZVEZDE NOCi«. OBJAVA Jeziitovni tečaji DELAVSKA UNIVERZA PTUJ prireja tečaje iz anglešči- ne, ruščine, nemščine in franco- ščine (začetne in nadaljevalne) ob zadostnem številu priglašen- cev. Prijave sprejema do 30. IX. pisarna Delavske univerze, Trg mladinskih brigad 4. Ptuj, tele- fon 225. Od 15. do 22. septembra je bilo v Rovinju šahovsko prven- stvo železničarjev Slovenije za 1963. leto. Med 12 igralci je za- sedel prvo mesto Edo Rudolf iz Ptuja z 8 in pol točke in ponov- no osvojil prehodni pokal. 2. do 4 mesto so si delili: Pešec (Ce- lje), ing. Kastelic (Postojna) in Tavčar (Zidani most) z 8 točka- mi. 5 do 6 Pajič (Maribor) in Zu- pančič (Domžale) s 6 in pol toč- ke, 7 do 8 Saj na (Maribor) in Pajmov (Celje), 9 Pečaver 4 toč- ke, 10 Sterle 3 in pol točke. Sahovsiko društvo Ptuj obve- šča svoje člane, da bo brzotur- nir za mesec september v nede- ljo, dne 29. septembra 1963, ob 8.30 v društvenih prostorih. Vabljeni tudi nečlani. Upravni odbor šahovskega društva Ptuj prosi člane, ki imajo izposojeno klubsko ša- hovsiko literaturo, da jo vrnejo do 12. oktobra 1963. Knjige lah- ko vrnete ob igralnih dnevih in sicer vsak ponedeljek in petek od 17. do 21. ter vsako n^eljo od 9. do 12. ure. IZVEZBANO ADMINISTRATIV- NO MOC sprejme v službo PETROL Ptuj, Kmetijska zadruga »Jože Lacko« Ptuj razpisuje na- slednja prosta delovna mesta 1. 3 KMETIJSKIH TEHNIKOV (za proizvodni okoliš Pa- cinje, Juršinci, Destemik) 2. 2 BLAGAJNIKOV (za proizvodni okoliš Destemik, Po- lenšaik) 3. SKLADIŠČNIKA (za skladišče v Trnovski vasi) 4. VARILCA 5. MIZARJA Pogoji pod: 1. Srednja kmetijska šola z 2-Ietno prakso v kmetijski proizvodnji. 2. Dovršena administrativna šola. 3. Trgovski pomočnik z najmanj 5-letno prakso ▼ trgovini s kmetijskimi pridelki. 4. Kvalificiran varilec — po možnosti kovač z va- rilskim izpitom. 5. Kvalificiran mizar. Razpis velja do vključno 15. oktobra 1963. Prošnje pošljite na naslov: Kmetijska zadruga »Jože Lacko« Ptuj, komisiji za namestitev in odpust delavcev. X OVE,\ (od 21 marca do iO aprila) j? Odločite se za važen korak po novih izkušnjah, ki vam * bodo zelo koristile pri poklicnem delu. Radi ste z ljudmi, ki jI malo govorijo in mnogo povedo. Na cesti niste dovolj pre- < vidni; male napake se včasih hudo maščujejo. Izpolnijo se vam 5 skromne želje. ij < BIK (od 21 aprila do 20 maia) \ Preveč si ženete k srcu stvari, kj jih lahkt) tudi sčasoma < uredite. Stari spomini vas najlažje spravijo v dobro vnljo. J Spoznali ste v počitnicah družbo, ki vam je zelo naklon.iena. I S svojo prevdarnostjo ste si prihranili marsikatero težavo. DVOJČKA (od 21 ma.la do 22 lunija) j Zgodaj ste se naučili ceniti čas, zato vam prinaša mnoeo j koristnega. Zveze z osebo, ki vam ni naklon,lena, ne bodo j dolgo trajale. V novi obleki zelo ugajate. Nekomu dolgujete i odgovor na važno vprašanje; z njim ne odlašajte. RAK (od 23. junija do 22 juli.ia) Kar sami radi obljubite, tudi storite; neizpolnjene obljube zapuščajo slab vtis. Nekaj časa ne boste videli priljubljene osebe; poznejše snidenje bo toliko prijetnejše. Hudo vas priza- dene nepričakovana vest. Pomagajte prijatelju, ki se ne more znajti v težavah. LEV (od 23 julija do 22. avsusta) Nikdar niste dovolj previdni, zlasti ko gre za važne odlo- čitve. Največ vam koristi vztrajna pridnost. Nič ne žalujte za ponujeno priliko za spremembo službe. Čaka vas nova čast; boste priča pri poroki. DEVICA (od 23 avgusta do 22 septembra) V tem letu ste imeli lepe ženitne možnosti, ki pa jih boste radi pozabili: naslednje leto se boste sigurno odločili- Z dari- lom za rojstni dan ste nekomu zelo ustregli. Naslednji teden več izredni doživetij, ki bodo vplivale na vaš nadaljnji živ- ljenjski razvoj, TEHNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) Radi se vedno smehljate; to dokazuje vaše notran.ie zado- voljstvo z delom in uspehi. Sodelavci cenijo vaše dobrona- merne nasvete. Pozabljivost vam v službi najbolj škoduje. Na zaupanje zelo radi gradite; k sreči vam ga nikdo preveč ne izpodkopava. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) Vaša vztrajnost je vredna občudovanja; česarkoli se lotite, vam uspe. Včasih je dobro, da lahko pozabite na neprijetne dogodke, sicer bi se preveč žalostili. S pošto boste zvedeli nekaj prav prijetnih novic. Ce hočete ostati mož beseda, ne smete obljubiti, česar ne boste izpolnili. STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) Vaši pozdravi z dopusta so marsikogar razveselili; nekaj dolžnikov se vam bo oddolžilo prihodnje počitnice, Z novo- rojenčkom boste imeli posebno veselje. Na^cesti bodite pre- vidnejši. V denarnih zadevah precej sreče. KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja) V življenju se radi držite načela: tudi dajati je Veselje, ne samo sprejemati. Na važno prošnjo dobite ugoden odgovor. Dosedanji načrt ste dobro izpeljali; lotite se še kakšne naloge, ki vam bo pravtako uspela. VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Cez nekaj dni bo ocenjeno vaše resno delo. Za vse si naj- dete čas, za počitek pa ne. Poglejte ljudem v oči, pa boste videli, da je v njih največ prijaznosti. Obiščite bolnika, ki vas željno pričakuje. RIBI (od 20. februarja do 20. marca) Družbo ste preveč zanemarili; samota mnogim bolj ško- duje kot koristi. Nekdo vam je zelo hvaležen, da ste mu po- magali v stiski. Ne čudite se ljudem, ki so dobri organizatorji, ko gre za njihovo korist; za druge koristi ne kažejo toliko vneme, ^ RODILE SO: Hliš Ana, Mur- kova 7 — Darka; Fideršek Ljud- mila, Cirkovce 33 — Milana; Dajčar Ljudmila, Brezovci 19 — Verico; Cigula Marija, Dornava 22 — Franca; Kotolenko Ema, Slovenski trg 9 — Dušana; Kaj- sersberger Marija, Gerečja vas 1 a — Martina; Zubič Marija, Švalkovec 29, pošta Zabok- — Ivico; Kurnik Neža, Podvinci 53 — Mirana; Kolarič Marija, Kaj- žar 62 — Marijo; Kapun Tere- zija, Berkovci 6, Ljutomer — Emila; Bauman Otilija, Pobrež- je 66 — Jožeta; Marinič Marija, Berkovci 32 — dečka; Vrtič Ka- tarina, Zg, Hajdina 82 — dekli- co; Radanovič Ana, Koračice 75 — deklico; Domanjko Marija, Vitan 34 — Draga; Kajzer Ana, Mihovci 47 — Franca; Kodrič i Teodora, Podlože 29 — dečka; Lovrenko Terezija, Zabovci 91 — deklico; Martan Julijana, Virje 42, pošta Varaždin — Iva- na; Ivančič Marija, Turški vrh — Stanka; Obran Terezija, Bo- rpvci 23 — Franca. Iz programa RTV Ljubifana NEDELJA. 29. SEPTEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol 5.15—5.20 Poroiila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Poročila in vremenska napoved. 6.30— 6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Na- poved časa, poročila. 8.00 Mladinska ra- dijska igra. 8.42 Drobne pesmi velikih mojstrov, g.oo Poročila. 9.05 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Pi- sano nedeljsko glasbeno dopoldne. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Tisoč pisa- nih taktov za dober tek. 12.00 Poro- čila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.00 Napoved časa, poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Kon- cert pri vas doma. 14.15 Operne melo- dije. 15.00 Napoved časa. poročila m vremenska napoved. 15.15 Zabavna glas- ba. 15.30 Danes popoldne. 19.00 Obve- stila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevmk. 20.00 »Pod lipco ze- leno« . . . 20.40 Akordeonist pepoino Principo. 20.50 Športna poročila. 21.00 Popotovanja velikih skladateljev. 22.00 Napoved časa. poročila. 22.15 Melodije v noči. 23.00 Poročila. 23.05 S plesno glasbo v novi teden. 24.00 Zadnja po- ročila. PONEDELJEK. 30. SEPTEMBRA 4.00—8.00 Dobro iutro! — "raes ob 4.15—4.20 Poročila. 00—5.05 Poročila in vremenska naooved <=: 00—6 10 Napo- ved časa. Doročila 7 on—7.15 Napoved časa. porr)?'l3 s nn "irnčila 11.00 Po- zor. nim"? orednofit-' 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 12.45 Novi posnetki Ljubljan- skega vokalnega okteta. 13.00 Napoved časa. poročila. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Pol ure pred štiri- najsto 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbene uganke. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Pisana paleta. 18.45 Na mednarodnih križ- potjih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00—22.00 Skupni program IRT — vmes ob 20.55—21.10 Kulturna kronika. 22.00 Napoved časa, poročila. 22.15 Skupni program IRT. 23.00 Poročila. 23.05 f'e želite — zaplešite! 24.00 Zad- nja poročila. TOREK. 1. OKTOBRA 4.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poro- čila m vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila. 7.00—7.15 Na poved časa. poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabaraa glasba. 12.15 Kmetijski nssveti. 12.25 Domači napevi za pr^ ietno opoldne 12.40 Prizor iz 3 dejanih opere »Oenien- ansel« Sereeia Prokof- ieva. 13.00 Vaooved časa, poročila 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za oddih in razvedrilo. 14.00 Poročiila. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Planinska oddaja. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice, i 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Sprehod po Pragi. 20.20 Radijska igra — Smi- I Ijan Rozman: Poseben klic. 21.07 Sere- nadni večer. 21.34 Z lokom po strunah. 22.00 Napoved časa, poročila. 22.15 Kaš nočni kaleidoskop. 23.00 Poročila. 23.05 .\fladim plesalcem smo nocoj p^ripra- vili . . . 24.00 Zadnja poročila, i SREDA. 2. OKTOBRA I 4.00 -8.00 Dobro jutro! 4.15—4.20 : Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremen- ska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila. 7.00—7.15 Napoved časa, po ročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 12.45 Narodne pesmi iz Srbije. 13.00 Napoved časa, poročila. 13.15 Obvestila in zabav na glasba. 13.30 Znamenite arije za mezzosopranistke 14.05 Radijska šola 'a srednjo stopnjo. 14.35 Novosti iz naše fnnoteke. 15.00 Napoved časa. poročila 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Prome- nadni koncert. 18.00 Poročila —, aktu- alnosti doma in v svetu. 18.10 Od skla- datelja do skladatelja. 18.45 Ljudski par- lament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Malo novega — malo starega. 21.05— 23.00 Skupni program JRT 22.00—22.15 Napoved časa, poročila. 23.00 Poročila. 23.05 Franz Schubert: Klavirski trio op. 99 v B-duru. 23.40 Za lahko noč po- jeta Ljiljana Petrovič in Nat »King« Colo. 24.00 Zadnja poročila. ČETRTEK. 3. OKTOBRA 4.00—8.00 Dobro jutro! 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vre- menska namoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila. 8.00 Poročila. 11 00 Pozor, ni- maš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Za bavna glasba. 12.15 Kmetijski nasvet- 12.25 Domači napevi za prijetno opol- dne. 12.45 Tri vesele pesmi in dva stav- ka iz Sonat/ine Mariiana Kozine, 13.00 Napoved časa. noročila 13.15 Obvestila •n zabavna glpsha 13/^0 v navilionu za- bavne zlasbe. 14 00 Poročila. 17.00 Po- ročila 17.05 Triie ml^di izvaialci 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Turistična oddaja. 19.00 Obvestila, i 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi in napevov. 20.45 Lahka glasba z orkestrom Herman Hagestedt in Gabriele. 21.00 Literarni večer. 21.40 ' Slavko Osterc: SuUa za violino in kla- j vir. 22.00 Napoved časa. poročila. 22.15 ! Skupni program IRT. 23.00 Poročila. I 23.05 Po svetu jazza. 23.35 Zadnji ples ■ pred polnočjo. 24.00 Zadnja poročila. PETEK, 4. OKTOBRA 4.00—8.00 Dobro jutro! 4.15—4.20 j Poročila. 5.00^—5.05 Poročila in vremen- ska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila. 7.00—7.15 Napoved časa, po- ročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabav na glasba. 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Domači napevj za prijetno opoldne. 12.40 Nekaj zborovskih skladb Brede Sček. 13.00 Napoved časa. poročila. 13.15 Ob- vestila n zabavna glasba. 13.30 Iz Skan dinavije do Pirenejev. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila 17.05 Dragulji iz oper. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Pisana paleta. 18.45 Iz naš'h kolektivov. 19 00 obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19 30 Radiiski dnevnik. 20.00 Skladbe Zorka Prelovca 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Haydn - Mozart - Beethoven. 21.00 Ansambel Moimira Šepeta in kvintet Jo- žeta Kampiča. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poro- čila. 22.15 Melodije, ki jih radi poslu- šate. 22.50 Literarni nokturno. 23.00 Po- ročila. 23.05 Iz jugoslovanske simfnnič- SOBOTA, 5. OKTOBRA 4.00—8.00 Dobro jutro! 4.15- 4.20 Poročila. 5.00—5.05 Poročila in vremen- ska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila. 6.30 -6.40 Napotki za turiste in pregled športnih dogodkov za nedeljo. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila. 8.00 Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.00 Napoved časa. poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Iz našega za- bavnega arhiva. 14.00 Poročila. 14.05 lu- goslovansk; pevci v tujih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj^o. 15.00 Napoved časa. poročila. 15.15 Za- bavna elasba. 15.35 Violončelst Pierre Fournier igra Boccherinija. 16 00 Vsak dan 7a vas. 17.On Gremo v kinn 17.50 Deset minut z orkestrom Ron^id pin^e. 18.00 Poročila — aktuplnosti dnma in v svetu. 18.in SkJacfbice za kratek' čas. 18.45 Novo v znanosti 19.on Obvesf la. nog Glasbene razfleHnire 19 ?o Ra- '^■•iski dnevnik. 20.on v narodnem tonu. 20.?n M^rk Twain: ^pčni šaiiivpr 21 00 konec todna — nlfc ?2 on časa. poročila. 22,15 ndiaia za n^še iz- in razvedrilo. 24.00 Zadnja poročila