Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.10 Di«. Dne 30. avgusta pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 8.0071—«.0J71. 100 italijanskih lir za 296.75—298.75. 100 madžarskih pengov za 9.9249. 1 ameriški dolar za 56.81—57.01. 100 francoskih frankov za 221.29—223.M. 100 nemških mark za 13.5530—13.5830. 100 čehoslovaških kron za 168.27—160.17. SEJMI OD 1. DO 19. SEPTEMBRA MM. 1. septembra: Zreče (po prvi nedelji t eaptembru), Guštanj in Št. Ilj pri Valanju. 2. septembra: Prosnjakovci (Prekmurja), Sv. Bolfenk (srez Ptuj), Breg pri Ptuju (drugi pondeljek v septembru). 4. septembra: Bogojina (Prekruurja), Vuk red. 6. septembra: Sv. Pavel pri Preboldu. 7. septembra: Šmarjeta pri Rimskih toplicah, Vojnik, Cven pri Ljutomeru, Sv. Gora pri Št. Petru. 8. septembra: Turnišfie (drugi daa po M. Gospojnici),Mozirje (prvi pondeljek prad Malo Gospojnico), Negova, Gornji Fatrovci (Prekmurje). 9. septembra: Spodnja Polskava. 10. septembra: Puconci (Prekmurje). 12. septembra: Loka pri Žusmu. 14. septembra: Petrovče, Črensovci (Prek- murje), Vitanje, Slov. Bistrica, Rogatec. Mariborsko sejmsko poročilo z dna 28. 8. 1928. Prignanih je bilo: 12 konj, 12 bikoT, 168 volov, 349 krav in 16 telet, skupaj 557 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voll od 6.75 do 7 Din, biki za klanje od 6.50 do 7.50 Din, plemenske krave od 6 do 6.50 Din, krave za klobasarje od 4.25 do 5.50 Din, molzna krave od 5.25 do 6.25 Din, breje krave od 5.25 do 6.25 Din, mlada živina od 5.50 do I Din. Prodalo se je 293 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 58 komadov, v Italijo 24 komadov. Mesne cena v Mariboru: Volovsko meso in meso od bikov, krav, telic od 10 do 18 D; telečje meso od 15 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 30 Din. Cena losu in poljskim pridelkom. Ljubljana. Les: Bukova drva franko vagon nakladalna postaja po 17.50; zaključek 3 vagone. Tendenca nespremenjena. — Deželni pridelki: (Vse samo ponudbe slovenskih postaj, plačljivo v 30 dneh, dobava promptna.) Pšenica baška nova 79—80 kg, 2%, 292.50— 295, pšenica za september 305.50—307.50, ea oktober 310—312.50, moka nova 0 g franko Ljubljana, plačljivo po prejemu 455—465, koruza 350—352.50, oves, novi za avgust 26S —270, ječmen baški 70—71 kg, nov, rešetan, franko Ljubljana, plačljivo po prejemu po 325—327.50, rž, uzančno blago, mlevska tarifa 300—302.50. ZakljuCek lH vagona pšenice in pol vagona moke. Gospodinjska šola čČ. Šolskih se« ster v Melju v Marlboru. Zimski te« čaj na tej šoli se začenja s 1. oktobrom t. 1. Ker se z letošnjim letom ta Sola razšijri, se prijav« Se vedno spreJemajo. Stanje vinogradov. Zadnje deževje je zelo ugodno vpli Talo na razvoj trsja in grozdja, ki je ponekod v peščenih tleh in plitvih aemljah že kazalo znake primanjkajoče vlage. Grozdje se je začelo mehčati in upanje je, da bo vkljub obloženim trtam ob lepem vremenu mehko do Male gospojnice. Znane trtne bolezni, kakor: pepel in peronospora ne nastopajo nikjer v večji meri. Bati se je samo še toče in deževne jeseni, ki bo povzročila gnilobo. Dela v goricah so deloma končana, le tu in tam še opravljajo tretjo kop. Za lanska vina je malo povpraševanja, ker ga skoro ni več po deželskih kleteh, trgovci pa prodajajo stare zaloge, da naredijo prostor novi kapljici. Za cene se še ne ve. Veliko bo odvisno od nadaljnega vremena in sladkobe pridelka. — Čriči so začeli že peti lepo, — so pošto prinesli, da je grozdje mehko! V Nemški Avstriji hočejo vinograd niki doseči znižanje čistega vinograd niškega donosa na ono stopnjo, ki ga zavzamejo poljski sadeži, ker so vinogradi zelo opešali in se bodo mo rali znova reguliti. Tudi se je izkazalo, da se naprava novih nasadov ne bode več mogla tako podpirati s finančne strani, kakor ob času rekonstrukcije po filokseri (trtni uši), ko so se dajale milijonske podpore v obliki brezobrestnih posojil. Nazadnje pa je bilo za to naziranje tudi merodajno dejstvo, da vinogradi povprečno niso donašali po večletnih izkušnjah onega dobička, kakor prvovrstna žitna polja, ker so ujme in razne bolezni (toča, mraz, peronospora) za več let uničile pridelek vino gradov, dočim je žito enoletna rastlina. Pri novem določevanju čistega donosa naših parcel bi se naj oziralo na vinogradništvo tudi v tem smi•lu. Madžarska je glasom poročil dala vinarskim zadrugam na razpolago 600.000 pengov (približno 6,000.000 D) za nakup kleti in posode, v katere bodo vinogradniki spravljali svoja vina. Gospodarska obvestila Izjednačenje davkov. V zadnjem »Gospodarju« smo omenlli, da je sedajna skupščina brez nagajive ter brezmiselne opozicije sprejela zakon o izjednačenju davkov v naši državi. Da je to potrebno, priCajo vsi naši in nasprotni listi, kajti vsaka stranka, ki čuti novo situacijo, more priznati, da brez izjednačenja davkov ne bode ilo naprej. Dva sistema obdavčevanja v eni državi ne moreta veljati. Naš kmet mora pri takem gospodarstvu propasti. Zato pozdravljajo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci novi zakon o Izjednačenju davkov. Do sedaj je bil čisti zemljiški dohodek parcel podlaga za obdavčevanje v Sloveniji. Čisti dohodek parcel pa ni le postal podlaga državnemu davku, kakor si je to zamislilo »dunajsko« gospodarstvo, ampak je s časom postalo hrbtenica deželnih, okrajnih in občinskih doklad; po vojni pa so prišli še drugi »donosi« za Slovenijo, kakor n. pr. invalidni davek itd. V Hrvatski in Slavoniji, v Banatu, Bački in Sremu, Madžimurju in Prekmurju so sicer tudi že imeli precenjeno vred nost parcel, ta pa ni bila podlaga vseh realnih dajatev od posestva kot v Sloveniji. Bosna in Hercegovina sta sicer že izpeljali cenitev posestva, do katastralno čistega donosa posameznih parcel pa ni prišlo. Srbija pa je danes še brez katastra in čistega donosa zemljiških parcel. Naš vinski izroz je znašal glasom podatkov štatističnega urada za prvo polletje okrog 14,000.000 Din, za mesec junij pa 1,300.000 Din. Počasi začenjamo vendar izvažati tudi Aano v druge države, največ v Avstrijo. Čebelarska podrnžnica v Mariborn ima svoj sestanek s predavanjem in kuhanjem voska na praznik, dne 8. septembra, na III. deški šoli na Ruški cesti, ob desetih dopoldne. Premiranje goveje živine v Mariboru. Po sklepu in s sredstvi okrajnega zastopa Maribor in oblastnega odbora mariborske oblasti v Mariboru se vrši dne 4. septembra 1928 razstava goveje živine na mariborskem sejmišču. Razstavljena bo goveda marijadvorske in pincgavske pas me. Prilika bo tudi za nakup lepih plemenskih živali. Vsakdo, ki se zanima za našo živinorejo, se vabi na to prireditev, ki je po 26 letih prva v Mariboru in obeta biti lepa. Hmeljarji lz Savinjske doline ter drugih bližnjih krajev se opozarjajo, da dobijo pri Ljudski posojilnici v Celju vsak dan najnovejše tržne cene za hmelj iz Niirnberga in Žatca. GuštanJ. (Kakšno korupcijo uganja oblastni odbor mariborske oblasti.) G. okrajni živinozdravnik škofič iz Prevalj očita mariborskemu oblastnemu odboru korupcijo, ker mi je podelil subvencijskega merjasca. Da bo javnost o tem pravilno informirana, podam o tem natančna pojasnila. Predniki g. okrajnega živinozdravnika so vsakokrat obvestili kmetijske podružnice, kadar je bila razpisana kakšna subvencija, kar je bilo tudi pravilno. G. Škofič tega ni storil. Po ovinkih sem šele zvedel, da se tudi letos razdelijo subvencijski merjasci. Kljub vsestranskemu povpraševanju letos nisem našel plemenskega merjasca. Merjasca imam vedno, ker ga rabim za domače svinje in prigon svinj je celo iz dveh občin. Vložil sem zato prošnjo potom kmetijske podružnice uradnim potom. G. sreski veterinar mi je isto zavrnil z motivacijo, da je rok potekel in ni priporočila. Ni mi preostalo drugega, kot prošnjo poslati direktno na oblastni odbor, ki je raoji prošnji ugodil. Nad tem se g. Škofič zgraža in misli, da je ta slučaj kakšna protekcija. Moje mnenje je, da ima sreski veterinar skrbeti tudi zato, da pridejo živinorejci v njegovem srezu kolikor mogoče do dobrih plemenjakov; ni na mestu, prošnje kar pri prvi inštanci odbijati. Nad takSnim postopanjem se mora zgražati vsak živinorejec. Posebno od našega rojaka kaj takšnega- nismo pričakovall. Gospod iivinozdravnik, pomk-ita s* in vedite, da so gospodje pri oblastnem odboru prav ravnali. — Beno Kotnik, pos«stnik in načelnik km«tijsk« podružnice.