1 teto XIV. [štev. 277 TELEFON UREDNIŠTVA: 3S-45I TELEFON UPRAVE: »-67 In 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubllan*. Frančiškan. 6. tel 46—91 Pqslovalplea Celle. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, četrtek 5. decembra 1940 ^ , naročnina na mesec _ Preletnan v nortvl ali m »M H dl«. Cena 1 din 1*— j Premiki na albanskem bojišču Spremembe pri $anti Kvaranti in Argfrokastru — S severnega odseka ni posebnih poročil — Močnejše udejstvovanje italijanskega, grškega in angleškega letalstva — Italijani zanikujejo letalski napad na Neapelj SANTI OUARANTA ATENE, 5. dec. ZPV. V tek« vč#raj-«*fega dne so se grške čete zelo prlbli-pristanišču Santi Kvaranta, ki služi *a Izkrcavanje pomožnih italijanskih čet. *»dnla poročila z bojišča javljajo, da so Grki v pretekli noči vkorakali v luko ^ntj Kvaranta (Porto Edda), na južni j*«* Albanije. Boji so bili zelo hudi. Italijanske čete, nevajene ostre zime In 8nežnega meteža v burM, se niso mogle "Pirati močnemu pritisku Grkov. Med zasedanjem Santi K varan te je močan artilerijski ogenj Grkov neprestano otostre-'ieval italijanske položaje. Italijani so se »orali umakniti pred grškim navalom tu-“1 Prt Premetlju. Kih* Italijanskemu protinapadu se je Grkom posrečilo v tem ^ktorju zavzeti več novih postojank, »anjšlh vasi. Zaradi slabih prometnih zvez napredujejo grške čete počasi In Previdno, ker mora v velikem snegu in »etežu prihajati material in hrana za "iimi kakor javlja United Press. Italija-4 poročajo, da so zapustiti Porto Eddo, Argyrokastron in Premeti. Grške čete so prevzele iniciativo v vseh smereh. ARGIROKASTRO ATENE, 5. dec. CBS. Po še neuradnih poročilih so grške čete napredovale naprej od pristaniškega mesta Santi Qua-rante, od koder se Italijani umikajo proti severu. Prispele so vesti, da so Italijani po zavladanju Grkov na okoliških višinah izpraznili mesto Argirokastro, v katero so Grki že vkorakali. Na severnem odseku zaradi snežnih zametov ni mogoče dobiti jasne slike o položaju. Poročajo samo, da napredujejo Grki še dalje v severni in zahodni smeri. BOMBARDIRANJE TIRANE ATENE, 5, dec. Associated Press. V teku včerajšnjega dne je bila Tirana hudo bombardirana. Računajo, da je bilo več zadetkov v polno. TEREN IN STRATEGIJA ATENE, 5. dec. Reuter. Pažnja vojnim dogodkom v Albaniji je predvsem posvečena topograskemu poteku površja. Tu so mnenja, da se grške sile ne boje spopadov s sovražnikom tudi v ravninskem delu Albanije, izven goratega predela. Dosedanja grška taktika je uspela v goratem delu bojišč. Grki so mnenja, da bodo njih preizkušene sile kos tudi moto. riziranim sovražnim oddelkom. V primeru umika bi imeli Grki prednost, ker imajo az seboj gore, ki bi jih moral sovražnik naskakovati, Grki bi jih pa tem lažje branih z razgledom na sovražnika pred seboj. VČERAJŠNJE ITALIJANSKO POROČILO RIM, 5. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je Izdalo včeraj sledeče vojno poročilo z albanskega bojišča: Na grški fronti je ponovljene napade mnogoštevilnih sovražnikovih skupin, izvršenih s pripravo in pomembno podporo topništva, zadržal neomajen odpor naših čet, ki so izvršile krepak protinapad. Naša letala so podprla nastop naših čet s srditim bombardiranjem, posebno pokrajine v zahodni Erzekeji. Naši bombniki so uspešno Sovjetska zveza ostane izven vojne S$SR •• n« bo angažirala v nobeni akciji, ki bi |o utegnila zaplesti v volno s katero izmtd vojskujočih se skup n — Z Japonsko bi sklen la nenapadalno pogodbo samo ako se Japonci umaknejo iz Kitajske in Notranje Mongolije — Podpira a bo ie dalje Cangkajika CURIH, 5. dec, ZPV. Kakor poročajo »ka>jšnji listi iz Londona, objavlja poro-Cevalec Ever, ki je znan po svojih dobrih *vezah v Moskvi, v listu »Daily Herald« lekaj zelo zanimivih podatkov o zadnjih tezgovorih Molotova v Berlinu. Dopisnik Pravi, da je Molotov izjavil na način, ki v Berlinu gotovo niso mogli napačno tezumeti, da Sovjetska zveza ne bo predela nobenih obveznosti, ki bi jo mogle ^aj ap v bodočnosti zaplesti v sovraž P* odnošaje s to ali ono skupino vojskujočih se sil. Sovjetska zveza nima Inte-te«a spuščati se v agresivne akcije niti Proti Perzijskemu zalivu niti v kateri drugi smeri. Razširitev sovjetskih mej na Jteltu in nasproti Romuniji je bila neob-*J°dna potreba zaradi strateških ozirov, "očim je bilo za priključitev vzhodne f°ij8ke merodajno dejstvo, da prebivajo mm Ukrajinci- Sovjetska zunanja politika zasleduje le cilj »varnostnih področij«, ne pa »Interesnih sfec«. Zaradi tega je Sovjetska zveza tudi zainteresirana na tem, da se prepreči nadaljnje razširjenje vojne na Balkan in Turčijo. Na željo Molotova sploh ni bilo nobenega razpravljanja o vprašanju nadaljevanja ali ustavitve sovjetske podpore Cnngkajšku. Molotov je izjavil, da bi Sovjetska zveza sicer pozdravila sklenitev nenapadalne pogodbe z Japonsko, toda taka sklenitev je odvisna samo od Japonske. Kot najvažnejši korak do take pogodbe smatra Sovjetska zveza umik japonskih čet iz severne Kitajske in Notranje Mongolije. MOSKVA, 5. dec, Reuter. Sovjetski poslanik v Tokiu je izjavil, da bo ostala politika Sovjetske zveze do Kitajske ne-izpremenjena, Tudi se ne bo menjala po sporazumu med japonsko in nankinško vlado. Ta6s uradno javlja, da je japonski zunanji minister obvestil ruskega poslanika v Tokiu o vsebini sporazuma, podpisanega v Nankingu. Naglafil je, da člen sporazuma, ki govori o pobijanju komunizma na Kitajskem, ni direktno naperjen proti Sovjetski zvezi, nego ima mednarodni značaj. Dejal je, da žel) Japonska v vsakem pogledu zadovoljiti sovjetskim interesom in se prilagoditi razmerju, ki naj bi odnošaje med obema državama izboljšalo. NEW VORK, 5, dec. Reuter, Dopisnik »New York Herald Tribune« javlja, da bo v Vladivostoku skoro odprt ameriški konzulat, ki je bil zaprt od leta 1924 dalje, Sklep je bil tudj eden izmed problemov, ki sta jih reševala Sumner Welle? in sovjetski poslanik Ulmanski na konferencah od avgusta dalje. napadli htke in utrdbe na morjih. V letalski bitki je neka naša letalska skupina zbila lest letal nad Tirano. Tri naša letala se niso vrnila. Sovoznikova leta)« se metala bombe na Mirako in na Elbaiaa in ubila dve ženski, enega otroka in nekega delavca. Stvarne škode pa niso povzročila. Naša letala so torpedirala v zalivu Sadu na Kreti dve sovražnikovi križarki. RIM, 5. dec. Unp. Službeno poročilo javlja, da so se operacije na vseh frontnih odsekih nadaljevale. Bombardirana so bila mesta ln vojaške naprave v zaledju grške fronte. Izvršen Je bh tudi letalski napad na Kreto. ITALIJANSKI DEMANTI RIM, 5. dec. Stefani. Londonski radio je sporočil, da so angleška letata bombardirala Napoti In tamošnje petrolejske rafinerije ln železniško progo, kjer da so nastali požari. Prav tako je javil o eksplozijah po napadu na drugia Italijanska letališča. Prebivalci Napolija so se temu lahko smejali, ker ni bilo nad mestom nobenega angleškega letal«. ADMIRAL DARLAN je v Imenu francoskega vojnega stva sprejel maršala Pčtalna pri vojne luke Toulon. Španska obljuba Angliji in USA CURIH, 5. dec. ZPV. Kakor poroča *Zhrcher Zeitung« iz Londona, pravijo tem, da ne vsebuje plačilni sporazum med Anglijo In Španijo nobene politične "dredbe, toda »Pal!y Telegraph« misli, "a s$ v Madridu popolnoma dobro za-vedak>, (]a bi gospodarske In finančne "*°tlnostl, ki jih nudi Anglija Špani]!, ta- koj prenehale, čim bi se Španija tesneje naslonila na zvezo sil osi. Sicer pa le dal general Franco pretekli teden tako v VVashingtonu kakor v Londonu zagotovilo, da Španija nikdar in pod nobenim nogojem ne bo direktno sodelovala vse-danij vojni. Ta zagotovila so, kakor pra- vi Hst, »skoraj obvezna«, Zbor romunskih frontnih bojevnikov , CURIH, 5. dec. ZPV. Po vesteh Iz Bu-ltere$te je imel general Antonescu dolg tezgoyor z ValerJem Popom. Kakor se 8°vori, bo v nedeljo veliko zborovanje imunskih frontnih bojevnikov, ki naj bi spremenilo v veliko demonstracijo teoti Madžarom, kar je razvidno tudi iz /tekiasg voditelja organizacije frontnih °°levnlkov generala Pugulescn, Pugule-cu pravj v razglasu, da so bile Buko-jftea, Dobrudža in Transilvanija uropane JKtemniji in da zaradi tega tisoč! bivših "tetnth bojevnikov ne morejo najti več miru v svojih domovih. Na tem zborovanju bo v nedeljo govoril tudi vodiš države general Antonescu sam, ANGLEŠKI VOJNI KABINET LONDON, S dec. Reuter, V spodnji 'borniei je bil prečitan odgovor Attleeja na neko vprašanje glede razširitve sedanjega angleškega vojnega kabineta. At-tiee pravi v tein odgovoru, da ministrski nred-sednik zaenkrat ne namerava razširiti vojnega kabineta z zastopniki domi-nlonpv. Dve letalski nesreči v Ameriki CHICAGO, 5. dec. Transradio. Potniško letalo drulbe »Air Line« se te zrušilo blizu letališča v Chicagu na zemljo. Sedem potnikov je našlo smrt pod razvalinami. MEXICO CITV, 5. dec. Blizu Tuxpan« pri Veracruzu se je zrušilo pa zemljo letalo brazilske letalske družbe ln zgorelo. Letalo Je bilo namenjeno v Brazilijo. SPOSOBNOST AMERIŠKIH LETAL LONDON, 5. dec. Reuter, šele zdaj se je izvedelo, da so bila iz Amerike dobljena ona letala, ki so posnela poškodovane italijanske vojne ladje v Tareptu. Angleško zrakoplovstvo je navdušeno o konstrukciji teh letal, ki so zdaj v službi; Izkazala so se sijajno v mnog!h operacijah. Ta letala so neobičajno koristna za obalno službo. Zdaj šele lahko vemo, zakal so se Francozi z ameriškimi letali izvrstno branili pred veliko letalsko premočjo Nemcev. Podriavljenje petroleja v Romuniji BUKAREŠTA, 5. dec. Associated Press, Romunija je v sredo odkupil« vse eevi, črpalke, postaje, rezervoarje in dmg« ta« dustrijeke naprav« petrolejskih družb. Družbi Standard 011 Companr je bilo nakazanih 190,000 dolarjev odkupnine. BUDIMPEŠTANSKJ ZAROTNIŠKI PROCES BUDIMPEŠTA, s, dec. DNB, Dne 16. t, m. se bo pričel tu proces proti držav* nemu poslancu VirtHu in JO drugim čl«-nam organizacije puičičestlh križarjev, ki so obtoženi zaradi zbiranj« eksplozivov ln pripravljanja prevratne akcije. Mimo tega so obtoženi zarot« proti držav nemu poglavarju, katerega so nameravali ujeti, Namen ujetja naj bi bil prisiliti ga, da podpiše ukaz o imenovanju voditelja puščičastih križarjev Salaszijaza predsednika nove vlade. ALARM V ŠVICI ŽENEVA, 5. dec. PNB, Sinoči ob 31,8« je bil znak za alarm, ki je trajal vse do 22. ure. Nad Švico so letela angleška letala. POTREB V SILISTRIJI SOFIJA, S. dec. DNB. V bolgarskem mestu SiMstrlji jc bilo predvčerajšnjim nekaj manjših potresnih sunkov, ki so bili najbrž« v zvezi z zadnjimi premiki v Romuniji. / Manjši napadi na London Tudi včeraj in v pretekli noči ni bilo večjih nemških letalskih napadov na Angiijo - Manjše skupine so zopet napadle London in nekaj drugih angleških mest Nove nemške akcsje proti angleškemu trgovinskemu brodovju — Angleški napadi na nemška in italijanska mesta VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 5. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemško podmor-niško b rodov je beleži nove uspehe v trgovinski vojni proti Angliji. Neka podmornica je potopila 6 oboroženih sovražnikovih trgovinskih ladij z 31.500 tonami. Med 2. in 3. decembrom so močne letalske skupine napadle pristaniške naprave v Bristolu z bombami vseh kalibrov. Vremenske razmere so bile zelo neugodne in so nemška letala morala leteti pod najnižjimi oblaki, da bi zadela cilje, ki so bili označeni v naredbi. Mnogoštevilni opazovalci potrjujejo, da so bombe točno zadele cilje. V ffeku noči smo ponovno bombardirali tudi- Southampton. Včeraj so lahka in težka bojna letala napadla letališča, taborišča čet, prometne naprave in orožarne. Vrgli smo bombe na London in na neko tovarno za izdelovanje orožja v Greenthamu. Nemška letala so zadela letališče in uničila več letal na tleh v Sorensu. 400 km severozahodno od Irske je neki nemški bombnik napadel velik konvoj in zadel ter potopil neko trgovinsko ladjo za 490p ton. V noči od 3. na- 4. december smo nadaljevali napade na razne važne vojne cilje v Srednji in Južni Angliji, in sicer kljub neugodnemu vremenu. Nekaj angleških letal je ponoči metalo bombe na zahodno in jugozahodno Nemčijo. Nekatera poslopja so poškodovana, človeških žrtev pa ni. DANAŠNJE POROČILO BERLIN, 5 dec. DNB. Sinoči je bilo neobičajno živo na nemških letališčih v severni Franciji. Jate eskadrilj so odletavale v srednjo Anglijo in London ter ga bombardirale. V Londonu je bil več ur dan znak za alarm. Letala so odvrgla mnogo bomb v pristaniške naprave Londona ter jih razdejala. POROČILO NEVTRALNE AGENCIJE BERLIN, 5. dec. Unp. Uradno sporočilo javlja, da so nemške zračne sile ponovno napadle London in mesta na srednjem Angleškem. Eskadrilja za eskadriljo je odletela iz baz v severni Franciji ter bom. bardirala vojaške naprave in druge industrijske objekte. Napaden je bil tudi an; gleški konvoj, potopljenih je bilo šest tovornih parnikov. Konvoj je napadla neka nemška podmornica 250 milj zahodno od irske obale. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 5. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so bila mesta srednje Anglije in London cilj včerajšnjih in nočnih letalskih napadov. Vržene so bile eksplozivne in zažigalne bombe ob svitu svetlobnih raket, število žrtev ni veliko. Letalska aktivnost je o polnoči ponehala. LONDON, 5. dcc. Reuter. Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je bila sinoči in ponoči šibka. V noči od torka na sredo so sovražna letala močno napadla Birmingham. Nastali so mnogi požari, število žrtev je sorazmerno z ostrino napada majhno. Porušenih je več privatnih hiš, šol, cerkev, bank, kinematografov in po licijskih poslopij. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 5. dec. Reuter. Letala RAF so v sredo hudo bombardirala Turin in Dtisseldorf. Povsod so bile vržene eksplozivne in zažigalne bombe. 1056 UR NAPADOV LONDON,’ 5. dec. Reuter. Od začetka nemške letalske ofenzive, od avgusta letos, je bil London 1050 ur ali sedem zapo ■ rednih tednov del6žen zračnih napadov. Frandja pred važnimi odločitvami Po švicarskih informacijah zanikujejo v Vichyju namero o pristopu Francije k zvezi osi Lavalova prizadevanja baje nimajo v vladi večine — Maršal P6tain na inšpekciji v Toulonu CURIH, 5. dec. ZPV. Po poročilih iz Vichyja zanikujejo tam iz Amerike razširjene vesti, po katerih naj bi Francija pristopila k zvezi sil osi in dala na razpolago svoje kolonije iu svojo vojno mor narico za vojno proti Angliji. Izjavljajo, da bo Frandja ohranila še dalje svoje dosedanje stališče fn bo kolonije, ako bi jih kdo napadel, sama branila. Prav tako tudi izjavljajo, da je francoska vlada odklonila nemški predlog, po katerem naj bi francosko tovarne v nezasedeni Franci® izdelale 2000 letal za nemško vojsko. To je vlada storila kljub temu, da vlada v nezasedeni Franciji velika brezposelnost in bi s sprejetjem tega naročila našlo več tisoč francoskih delavcev zaposlitev. Na drugi strani pa krožijo še dalje vesa, da sl ministrski podpredsednik La-val še dalje prizadeva izvesti svoje načrte, čeprav v sedanji vladi nimajo zaslombe v večini. Ni zato Izključeno, da ne bi nastali v vlchyjskl vladi resni spo- ri, ki bi mogli voditi do daljnosežnih spre memb. VICHY, 5. dcc. ZPV. Maršal Petain je pregledal včeraj pomorsko bazo v Toulonu in obiskal vojno ladjo »Strasbourg«. Tu sta ga pričakala vojni minister admiral Darlan in poveljnik francoske vojne mornarice de' Laborde. Ta obisk smatrajo v političnih krogih kot znak za eventualno izpremembo francoske politike in pristop Francije k silam osi. »Fo-reign Correspondent« javlja, da bi tako Francija odstopila svoja oporišča v severni Afriki, kar bi znatno okrepilo akcije sil osi v Sredozemlju. Bodočnost bo pokazala, če bo Francija res napravila ta korak. PARIZ, 5. dec. TPV. Tednik »La Garde« objavlja zanimiv članek o maršalu 'Petainu in pravi s tem v zvezi, da bo potrebno tesnejše sodelovanje med Fran cljo in Nemčijo, zlasti v zahodni Afriki, ki je zastrupljena z akcijami generala de Gaullea, ki dobiva podporo od Anglije. Ni tudi izključeno, da bo morala Francija napovedati Angliji vojno, toda v tem primeru bi nastala nevarnost angleškega bombardiranja Pariza in drugih francoskih mest, kar se ne sme zgoditi. Kljub temu mora Francija najti način za sodelovanje z Nemčijo. Ministrski podpreds. Laval bo potoval v Berlin in se gotovo ne bo vrnil od tam praznih rok. BERLIN, 5. dec. ZPV. V berlinskih poučenih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem sledil sestanek nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa z Lavalom. Ribbentrop se sedaj še posvetuje z ekspertom za Francijo Aibetzom, da ugotovi, ali je že napočil čas za ta sestanek ali ne. Verjetno je, da se bo tega sestanka med Ribbentropom in Lavalom udeležil tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Nemško-romunska zvezna pogodba 1 BERLIN. 5. dec. Association Press. Nemčija in Romunija sta podpisali desetletni sporazum o novi zvezi. Sporazum zajema vsa vprašanja na gospodarskem polju ter urejuje predvsem prometne probleme med obema državama, način plačevanja izvoza in uvoza Industrijskih iz- delkov in poljedelskih pridelkov obeh držav. Sporazum je bil podpisan po enotedenskih posvetovanjih. Nemčija je obljubila Romuniji večji kredit za nabavo strojev in orodja za kmetijstvo ter finančni kredit za privatne banke kot zameno za romunske produkte. laponska intervencija v Siamu? Tokio, 5; dec. DNB. »Tokio Ašahi Šimbun« pravi, da obstaja kljub zapretju meje med Siamom in Indokino še vedno možnost mirne rešitve slamskolndokin-skega pora. Ta spor ni v japonskem interesu, katerega želja je, da se Daljni vzhod pomiri, ampak bi koristil samo Angležem. Zaradi tega je treba pričakovati japonsko posredovanje za preprečitev nadaljnjih sovražnosti. Katastrofa 5. švedskih letai STOCKHOLM, 5. dec. DNB. Pet švedskih vojnih letal, ki so odletela na vaje, se ni vrnilo v svoje baze. Tri aparate so našli v teku noči težko poškodovane. Dva pilota sta mrtva, trije Člani posadke tež. ko ranjeni. Drugi dve letali in tri pilote še pogrešajo. Hull o ladjah in posojilu WASH1NGT0N, 5. dec. V zvezi z izročitvijo trgovinskih ladij USA Veliki Bnta-niji je Hull dejal, da še niso v tem pogledu storjeni končni sklepi Tudi Argentina potrebuje večjo količino trgovinskih ladij. Vprašanje kredita Angliji je bilo razprav-ljano zdaj po privatnikih, lahko se pa zgodi, da v.odo sklepali o tem tudi uradni krogu NEW YORK, 5. dec. Reuter. Trgovinsko ministrstvo v Londonu pričakuje, da bo že v prihodnjih dneh dospelo 60 v Ameriki naročenih trgovinskih ladij. PHILLIPS PRI MORGENTHAU NEW YORK, 5. dec. DNB. Državni podtajnik v angleškem finančnem nrini-strstvu Phillips je dospel v New York-Imel bo važna posvetovanja z ameriškim finančnim ministrom Morgenthauom. NEW YORK, 5. dec. Reuter. Phillips je po prihodu v New York dejal, da n* nančni položaj Anglije še nikoli ni bil tako ugoden, kakor je zdaj. Konferiral bom s ministrom Morgenthauom in ostalimi višjimi funkcionarji v Washingtonu. Vem kaj bodo oni hoteli vedeti o finančnem položaju Velike Britanije. S tem jim bom tudi lahko potregel. Novinarjem je Phil* lips še dostavil, da znašajo izdatki An* glije 45 milijonov dolarjev na dan. / TURŠKO-ANGLEŠKI FINANČNI SPORAZUM LONDON, 5. dec. Uradno javljajo iz Londona, da sta Turčija in Anglija poop1' sali nov finančni sporazum. RAZLASTITEV ŽIDOV NA SLOVAŠKEM BRATISLAVA, 5. dec. DNB. Notranji minister Šanjo Mach je izjavil noviriar-jem, da bodo morala dne 1. januarja Prl' Ihodnjega leta vsa židovska podjetja na Slovaškem preiti v arijske roke. KOLERA IN TIFUS V TABORIŠČIH HOBOKKN (NEW JERSEY, USA),. dec. Association Press. V sredo so za* vlekli v luko poškodovani portugalski parnik »Nyassa« s 458 potniki. njimi je bil tudi nemški praktični fiz,;K dr. Rene Hartogs iz Frankfurta. KolC bil pregnan iz Nemčije, je bival dalje- ča* sa v Bruslju. Dr. Hartogs je ob izkrca* nju izjavil, da vladata v francoskih koncentracijskih taboriščih kolera in tifus. ; nekem taborišču, kjer je bilo 1500 ujetnikov. je umrlo za epidemijami 500 mož. ODMEVI BITKE PRI SICILIJI MILAN, 5. dec. Stefani. »Popolo d’ Wa* lia« piše še k pomorski bitki pri Sardiniji ter poudarja avtentično dokazano sijajno zmago italijanske vojne mornarice-List podčrtava ne le vojaško, nego tod« praktično vrednost te zmage, ki je našla odmeve celo v Ameriki. TURKI SE SELE IZ DOBRUDŽE SOFIJA, 5. dec. DNB. Sofijski Bst »Zora« piše, da se je 540 Turkov preselilo12 južne Dobrudže v Turčijo še preden 50 tja prišli Bolgark Odšli so v Konstanco-od koder jih je zdaj prepeljala neka la<»a v Carigrad. ŽIVLJENJE LITVE V SSSR KAUNAS, 5. dec. Tass, Paleckis, pr«1' sednik vrhovnega sveta provizorične ' vanske republike je izjavil ob proslav Stalinove ustave, da je bila v Litvi izv®' MANNERHEIM ODKLONIL HELSINKI, 5. dec. Stefani.Maršal Man-nerheim je odklonil kandidaturo za predsednika finske republike. HANOI. 5. dec. ZPV. Francoske čete so obdržale vse položaje na meji, čeprav Jih Slamcl močno napadajo. Vse brzo-j NACIONALIZIRANJE ROMUNSKE IN Javne In telefonske zveze so prekinjene, i --------- stik s svetom Ima Indokina le še preko Simrapura. ŠANGHAJ, 5. dec. DNB. Jutri bo otvor-jen redni promet med Japonsko in Siamom preiko južne Indokine. Sovjetski list o sodobnem volskovanfu MOSKVA, 5. dec. DNB. List rdeče vojske »Krasnaja Zvezda« piše o novih metodah bojevanja po izkušnjah na zahodnem bojišču. Kvalitativno povečanje vojnih sredstev je dovedlo do kvalitetne iz-pretnembe v metodah vojskovanja. Neobičajno nagli tempo nemške ofenzive na zahodni fronti je pripisati tehnični premoči in boljšemu vodstvu Nemcev ter notranji slabosti nasprotnikov. Uspeh nem- škega predora je dokaz ogromnih sposobnosti današnje moderne tehnike. Tako na Poljskem kakor v Franciji so Nemci najprej preganjali sovražnika, nato ga pa strli. Tretja pomembnost modernega bojevanja je uporaba modernih obveščeval nih sredstev, kar je omogočilo stalno sodelovanje vseh čet ter celotne ofenzivne sile. DUSTRIJE BUKAREŠTA, 5. dec. DNB. Vodijo se pogajanja za koncentracijo celokupne romunske železne industrije na bazi koncerna. Tako naj bi bila nacionalizirana vsa ona industrija, ki je bila doslej še v tujih rokah. BOJ PROTI KOMUNIZMU V ŠVICI BERN, 5. dec. Stefani. Zvezna policija je v več mestih preiskala prostore na sedežih komunistične stranke, ki je bila razpuščena 25. novembra. Zaplenili so večjo množino propagandnega materiala. LETALSKI UČITELJI V KANADI OTTAWA, 5. dec. Reuter. V neki vzhodni luki Kanade se je izkrcalo na stotine častnikov in moštva kraljevskih letalskih sil, ki bodo v zvezi z imperialnim načrtom vežbali letalske čete v Kanadi, dena osnovna misel te ustave v tem, da so siromašni ljudje dobili zemljo. Nacionalizirana so bila mnoga industrijs podjetja, otvarjajo se povsod šole, knjj nice in gledališča. Naklada listov in daja knjig je močno porasla. Litva se ta uspeh zahvaljuje svoji veliki zaščitn,i ZAPLENJENA POŠTA xV NEW YORK, 5. dtec. DNB. Angl«** cenzura je zaplenila na Bermudskih . kih 3040 futov pošte z veleletala »CliPP ra«, ki je bila namenjena v USA. NESREČA PRI PODIRANJU PAVILJON NEW YORK, 5. dec. DNB. Pri podj' nju nekega paviljona na svetovni rats v Ne\v Yorku sta sc podrla dva sto P*,eV, pokopala pod seboj več desetin d.elaV*jlo Trije delavci so bili ubiti, več jih je te ranjenih. - Borza. Curih, 5. XII. Devize. grad 10, Pariz 8.85, London 15.60, Ne york 4.31, Milan 21.72Amsterd® 229.50. Berlin 172.50, Budimpešta 85. Mariborska napoved: Pooblačilo. .jla in postalo bo malo topleje. Včeraj je : , maksimalna temperatura +2.8, danes i nimalna —10.4, opoldne —3.8. Hawaji, 49. zvezda v praporu Zedinjenih držav? 1 vefiko večino izglasovan predlog za pristop k USA — Pomen Havaiskih otokov in tihomorska strategija — Tudi Aljaska bo pristopila kot 50. država k zvezi USA S Honolula, glavnega mesta Havajskih otokov prihaja vest, da je ljudsko glasovanje s 40.000 proti 20.000 glasovom sprejelo sklep ameriškega kongresa, da pristopijo tudi Havajski otoki kot 49. država k USA. Tako bi ameriška zastava dobila na svojem modrem polju novo zvezdo. Havaijski otoki merijo 16.658 kvadratnih kilometrov in štejejo 411.485 prebivalcev. Povprečna poseljenost znaša 22, na najgosteje naseljenem otoku Oahu pa 131 ljudi na 1 kvadratni kilometer. Med prebivalci je 151.141 Japoncev, 53.085 Filipincev, 89.273 belcev, 27.657 Kitajcev ter 60.546 domačinov, vštevši tudi mešance. Glavno mesto Honolulu šteje 147.450 duš, v Parlu Harbouru so zgradile Zedinjene države najmočnejše oporišče v Tihem oceanu. Otočje ni za USA le velikega strategič-nega nego tudi gospodarskega pomena. Od tod izvažajo mesne izdelke, maslo In sir, žito, sadje in druga živila, dalje petrolej in kemične izdelke v Ameriko, uvažajo pa železne in jeklene izdelke, stroje, avtomobile in tefksstillje. Zunanja trgovina otokov je dosegla 1936 219 milijonov funtov šterlingov, od tega je odpadlo 92.44 milijona na uvoz, 127,18 milijonov funtov šterlingov na izvoz. Hawaji so tedaj visoko aktivni in obetajo v sklopu z USA postati še pomembna država. Po površini bi Havajski otoki 'kot zvezna država prekašali le zvezne države Rho-de Is lan d, Connecticut in Delaware, po prebivalstvu pa države Vermont, Delawa-re in Nevada.Zvezna teritorija Havvaji in Aljaska sta ob priključku dobila striktno zagotovilo, da bosta kasneje sprejeta toot zvezni državi k USA. Aljaska, ki je bila odkupljena od Rusiie 1. 1867., je dobila teritorialni statut šele 1912. Havajsfci ♦ , •; t ^ otoki so bili priključeni USA po vojni s Španijo 1898. Dve leti kasneje so dobili teritorialni statut. Upravlja jih notranje ministrstvo \z Washiingtona, en zastopnik otočja ima svoj sedež v parlamentu Bele hiše. Nove prilike v Tihem oceanu so sprožile misel združitve Havajskih otokov in Aljaslke z zveznimi državami USA. Z ustanovitvijo močnih pomorskih baz na Hawa-ji-h, dalje na Aleutih pri Aljaski m v Srednji Ameriki, so si USA zagotovile kontrolo od polarnih voda do Panamskega prekopa. Cono ob kanalu, ki so jo pridobile USA 1903 od Paname, je smatrati za utrjeni pas. Nova zvezna država v Tihem oceanu bo še bolj približala interese USA k problemom, k? se odpirajo na jugu Azije. V zveži s Filipini in Singapurom bo ameriški pomorsiki obrambni sistem z jedrom na Havajskem otočju imel odločujočo vlogo v nadaljnji usodi tega oceana. interesira kvantiteta angleške pomoči Grči#, nego le kvatfteta sil, ki b! naj pripomogle k ostvaritvi grških ciljev. V Berlinu ne verujejo, da bi mogla angleška pomoč Grčiji izpremeniti tok razvoja dogodkov na Balkanu. Anglija pač daje pomoč, da pridobi pozicije zase.« EARL OF ATHLONE Poveljnik romunskega in nemškega letalstva v Romuniji na oddihu Nemčija in italijansko-grška vojna Dopisnik »Novosti« poroča iz Berlina, Ja je pomirjevalni govor bolgarskega zunanjega ministra Popova naletel v Berlinu na polno razumevanje. »V njem le stvarno zajeto politično mišljenje, ki Xa zastopajo berlinski uradni krogi. Sile osi so prepričane, da se lahko vsa politična vprašanja na jugovzhodu Evrope rešilo na miren način. Bojeviti duh, ki vlada v Grčiji, odločnost Turčije in reakcija Jugoslavije, ki s« jo izzvali gotovi krogi v Bolgariji, dalje ozir na Sovjetsko Rusijo, ki je inte-•esjrana na statusu quo na Balkanu, vse t(> so činitelji, na katere je bH naslovljen govor Popova. S tem govorom so lahko pomirjeni tudi oni preko Oceana. Oni del govora, ki govori o miru in nevtralnosti, je gotovo pravi izraz občutja bolgarskega naroda. Glede Turčije niso nastopili v Nemčiji nobeni novi momenti. Turčija ima določeno stališče na jugovzhodu. Nemčija budno spremlja razvoj dogodkov v Grčiji. Revija »Das Reich« je prinesla objektivno sliko položaja na Grškem. V Berlinu ne napadajo Grčije, čeprav je v vojni z Italijo. Nemško-grški odnošaji so prizadeti samo na gospodarskem polhi, ker je izvoz otežkočen. Nemčijo ne Tovarne brezdintnega smodnika v USA bodo znatno povečali. Vojno ministrstvo je izdalo v ta namen kredit 10 milijonov dolarjev. Pšenico za tri teta in slanino za eno teto naprej ima na razpolago Angležem dominion Kanada. Velika skladišča so> polna živežnih zalog. Grška vojna mornarica ima dva modema rušilca, ki ju je dobila iz Anglije pred dvema mesecema, dalje 12 ostalih rušilcev, 9 torpe-dovk, 6 podmornic, 1 staro križarko in več manjših ladij. Važnost angleške sredozemske mornarice Ep. Montgomery, pomorski strokovnjak vojne mornarice v USA, je napisal v »New York Herald Tribune« med drugim: »Britanija ščiti Grčijo. Ves svet nestrpno pričakuje nadaljnjih dogodkov. Listi prinašajo vesti o izkrcavanju angleških čet v Grčiji, o ustanavljanju britskih baz na grških tleh in angleški letalski pomoči na albanski fronti. Angleška vojna mornarica stalno bdi v Sredozemlju. Tu ni mogel nasprotnik podvzeti nobenih operacij. Britska flota vrši neviden prestiž, če bi britske flote tu ne bilo, bi imel nasprotnik pod kontrolo po zlomu Francije vse ozemlje od Gibraltarja do Sirije in Dardanel. Nihče se ne bi mogel upreti italijanski vojni mornarici, italijanska trgovinska mornarica bi plula svobodno po morju. Italija bi prevzela svobodna morska oporišča v severni Afriki in Grčiji, Turčija bi bila odrezana, z izjemo proti Rusiji, od vsega sevta. Petrolejski vrelci v Iraku in Iranu bi postali plen zavojevalcev. Vse to se pa ni zgodilo, ker je tu angleška vojna mornarica, ki drži položaj v svojih rokah.« Jfujtura Naša življenjska stvarnost in mladinska književnost v December je mesec mladinskih praznikov, vsepovsod se to opaža. Bogato okrašena iz-‘°zbena okna dražijo otroško domišljijo in vznemirjajo z draginjo in pomanjkanjem se ?,°rečega očeta. Mladinske založbe so, v želji c'm uspešneje prebroditi izredno slabe čase sodobnosti, organizirale temeljitejšo reklamo ln Priporočanje svojih knjig. Kaj naj poreče-m° k temu? Kakšna je naša mladinska knji-Ka? Ali ustreza naši življenjski stvarnosti? Slovenci smo na svojem vetrovnem križišču parili imperialističnih stremljenj žal še vedno VBe premalo razgiban, izkristaliziran in za-Vestno sodobno usmerjen narod. Zato se res ne smemo čuditi, če so nas vsi veliki do-godki in preobrati v človeški družbi presene-vh nepripravljene, če že ne popolnoma zbegane in zmedene. j.. Naša narodna šibkost izvira iz naše preve-7*e mehkobe, sentimentalnosti in prožnosti Hrbtenic, kakor tudi iz naše pasivne vdanosti v usodo, odn. v sile, ki bi naj izven nas in ,,rez na>ega smotrnega sodelovanja uprav-in vodile našo narodno usodo. V zvezi z vsem tem ie pomanjkanje konkrentnega Jspnarodnega programa, ki bi zrastel iz na-*°ga stvarnega socialnega in gospodarsko-Kultuniega st a n la ter nudil možnost konkretne rešitve \sth vprašanj našega narodnega življa. ki vznemirjajo naše najširše ljudske ■'loje, ^'ani je treba več konstruktivne skupnosti, • e<- samozavestne aktivnosti, ter realnejše in sodobnejše orientacije v osnovnih življenjskih vprašanjih. Znati bi morali konkretnejše opazovati celote ter zagledati vedno novo življenje v vsej globini in širini njegove življenjske stvarnosti in problematike, opazujoč pri tem dejansko živo dogajanje s totalnost-nega stališča medsebojne povezanosti in za-visnosti vseh manifestacij našega narodnega življenja. Vsega tega pri nas ni; žal niso dani niti osnovni pogoji in možnosti za realiziranje takšnih stremljenj narodne obnove na poglobljeni socialni vzgoji poedincev in celote. Jasno je, da Slovenci pri takšnem stanju razmer še nimamo točnega, sodobnega ideala vzgoje. Seveda tudi ne jasnosti o veliki važnosti pravilne vzgoje naše mladine s pomočjo mladinske knjige in igre. Mi še danes ne vemo, ali naj z mladinsko beletristiko in z mladinsko odrsko umetnostjo pospešujemo v otroških generacijah našega naroda tudi v bodoče otroško sentimentalnost, nagnenje k sočustvovanju, k samoodpovedi in dobrodelnosti iz usmiljenja, ali pa naj v skladu z duhom in potrebami naše dobe in novih družbeno-političnih prilik razvijamo v naši mladini predvsem smisel za pravico-Ijubnost. nagnenje in stremljenje za spoznavanjem resnice in pravice, za spoznavanjem bioloških in socioloških norm. ki uravnavajo j vse življenje. Ali naj vzgajamo našo deco za 1 slepo pokornost z onemogočanjem zdravega | razmišljanja o resničnem življenju, ali pa naj I agamo tem našim prihajajočim generali, da bodo lahko prišle do pravilnih spo- pomagamo cijam, da booo ianKo pnsie ao pravilnih spoznanj, do samokritike, samoakthmosti ter do razvijanja smisla samoupravljanja v lastnih občestvenih zajednicah. Do teh misli prihajamo, ko čitamo na mnogoštevilnih prospektih in priporočilih, ki so jih vrgle v javnost tik pred decembrskimi otroškimi prazniki naše založbe mladinskih knjig. Med temi knjigami je mnogo, žal preveč takšnih, ki vlačijo v kruto stvarnost sodobnosti nemogočo navlako srednjeveških, metafizičnih prazrtoverskih domislic o čarovnicah, vilah, zmajih, palčkih, o neki absolutni lepoti, pravici in renici in narobe o nečem absolutno črnem in negativnem. Takšna mladinska knjiga z miselnostjo in ozračjem iz starih patriarhalnih časov ne more pozitivno in konstruktivno razvijati duševne sile mladine, ki živi v sodobni »kruti« stvarnosti. Neštetokrat smo že ugotovili, da je neved-než največji reveš in suženj. Obvarujmo našo mladino pred takšnimi zablodami s tem, da ji nudimo mladinsko knjigo sodobnosti, ki bo na podlagi novega realizma odpirala tej naši mladini obči ter ji pravočasno in odkrito prikazovala resnico o življenjski stvarnosti! Zavedajmo se, da je tudi za mladino dosti lepše občutiti v mladinski leposlovni knjigi dih resničnega življenja, polnega odkrivanja novih spoznanj, kakor pa se vračati na področje subjektivnih domislic neverjetnega in nemogočega, to je nazaj v območje laži in potvorb. Le tako bomo vzgajali s pomočjo mladinske realistične knjige našo mladino da bo sposobna biti in predst-ivljati v novonastajajoči družbeno-politični ureditvi narodno-konstruktivno silo. — gu — generalni guverner dom*wona Kanade Slovenski radikali Slovenski radikali so sedaj razcepljeni na tri dele. Eni so v JRZ. Zastopa jih v ljubljanskem občinskem svetu podžupan dr. VI. Ravnihar, v banovinskem svetu pa dr. Sajovic iz Kočevja. Skupina dr. Dinka Puca je pri staroradikalih Ati Stanojeviču in Miši Trifunoviču, treja skupina slovenskih radikalov pa je na strani radikalskega glavnega odbora, ki mu predseduje minister dr. Lazar Markovič. Kakor poročajo listi, se je sedaj ustanovil pod vodstvom dr. Milana Koruna v Sloveniji »akcijski odbor za zedinjenje radikalov« kot sestavni del dr. Markovičevega državnega radikalnega akcijskega odbora. V Beogradu se je oglasila z dr. Korunom na čelu depu-tacija, ki je obvestila ministra dr. Markoviča o tej ustanovitvi ter mu obenem izročila resolucijo, ki se med drugim glasi: »Mnenja smo, da se mora tudi v Sloveniji izvajati politika sporazuma, sodelovanja in strpnosti tako, da bo domača politika v skladu z občo državno politiko. Kot del radikalne stranke, ki je v vladni koaliciji z relativno najmočnejšo stranko v Sloveniji, smatramo, da smo upravičeni zahtevati lojalno sodelovanje tudi v vseh vprašanjih in ob vseh prilikah, ki se tičejo naših slovenskih razmer in v razmerju, kakor to odgovarja medsebojni moči. Zato pričakujemo od glavnega radikalnega akcijskega odbora v Beogradu in dr. Markoviča, da bosta pripomogla k izvajanju take politike in upoštevala ter podprla naše predloge, da se ustvari obči vladni politiki ustrezno stanje tudi v Sloveniji.« Deputacija je izročila dr. Markoviču podrobne predloge, ki se nanašajo na najvažnejše potrebe države in banovine glede uprav-no-političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj. G. minister dr. Markovič je deputaciji obljubil, da bosta državni akcijski odbor in on upoštevala vse predloge ter ji naročil, da sporoči vsem slovenskim radikalom njegove pozdrave. Dr. Markoviču je delegacija izročila tudi spisek ustanovljenih akcijskih odborov, ki jim stoje na čelu gg. dr. Milan Korun, odvetnik iz Ljubljane, Joža Krivec, akademik iz Krškega, Hinko Fajdiga, drž. uradnik iz Ljubljane, dr. Stanko Jug, odvetnik iz Ljubljane in Franc Nejedly, kmetovalec iz Prelazkega (okraj Šmarje). Leninizem in stalinizem Leninizem — stalinizem je mešanica marksističnega nauka in ruskega duha, zlasti ene njegovih najbolj značilnih lastnosti: nerazumevanja smisla mere in preziranja Evrope. Ljudje, ki so šli v boj pod zastavo marksizma, so dali obraz današnji Rusiji. V boju z ruskimi razmerami pa so ruski marksisti vendarle od dne do dne, bolj izgubljali stik z ostalim človeštvom in umevanje za njegove posebnosti. Ruska zemlja jih je v tem smislu vendarle požrla. Kominterna, to je danes ruska država. Sovjetska zveza. Resnični mednarodni. svetovni in občečloveški značaj je ko-minterna že močno izgubila in danes je nje, na, od Moskve zamišljena naloga zelo podobna tisti, ki si jo je zamislil nemški nacionalni socializem z nemškimi narodnimi manjšinami. Leninisti drugih narodov se tega zanje tragičnega dejstva še ne zavedajo. (Lojze Ude v »Sloveniji«), GROF CSAKY madžarski zunanji minister, bo dospel v bližnjih dneh na obisk v Beograd. Obisk bo v zvezi s prihodom madžarskih parlamentarcev v Jugoslavijo. »Popolo di Roma« piše, da »bodo ob tej priliki razčiščena vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi v zvezi g pristopom Madžarske k trojnemu paktu. Italija in Nemčija gledata z zaupanjem na zunanjo politiko Jugoslavije.« Gospodarske vesti Razmerje cen poljedelskih In industrijskih proizvodov Danes mnogo razpravljaj« o vpraša-! za 27%, dočirn so cene industrijskim ostale skoraj iste. Primerjava med avg. 1939. in avgustom 1940. |e torej nepra-yilna, ker je bi! takrat skok cen rastlinskih produktov nad normalo. V novembru je že situacija drugačna, ker je cena na veliko za 100 kg koruze, ki je znašala avgusta še 327 din, padla v novembru na ca. 270 din, torej za 18%. Iz tega vsega je jasno, da primerjava med skokom cen rastlinskih produktov in industrijskih produktov, a prav posebno še za razdobje avgust 1939 avgust 1940, nikakor ne dokazuje, da so cene poljedelskim produktom skočile v večji meri, kot pa nju, ali so bolj skočile cene poljedelskim ali pa industrijskim produktom. Samo to vprašanje je silno važno, ker odgovor nanj nam pove, ali so se tkzv. škarje med cenami industrijskih in poljedelskih produktov še bolj odprle, kar bi bilo seveda na škodo poljedelske produkcije, predvsem na račun kmeta. A odgovori so različni. O tem vprašanju je spregovo ril tudi upravni odbor srbske poljedelske družbe, ki je v svoji resoluciji kon-statiral, da so cene industrijskim produktom nesorazmerno visoko skočile in pozval vse konzumente, predvsem pa kmete, naj se organizirajo v nabavljalnih zadrugah. Oni, ki dokazujejo, da so bolj skočile cene poljedelskih produktov, navajajo vedno in vedno znova podatke odseka za gospodarska proučevanja pri Nar. banki, da so skočile cene na veliko v enem letu t. j. od avgusta 1939. do avgusta 1940' pri rastlinskih produktih za 116%, a pri industrijskih za 47%. Tudi če predpostavimo, da so ti podatki vsaj kolikor toliko točni, je vprašanje ali oni potrjujejo trditev, da so cene poljedelskim produktom narastle v večji meri kakor pa cene industrijskim. Predvsem moramo pribiti, da rastlinski proizvodi niso kar poljedelski proizvodi. Kaj vse se računa med rastlinske proizvode? Ali ne tudi moka, les itd? A to so stvarno produkti raznih industrijskih panog. Nadalje pa, ali ne spada v poljedelsko produkcijo tudi živinoreja, čebelarstvo itd.? A cene živinorejskih produktov so po tej isti statistiki v razdobju avgust 1939 — avgust 1940 skočile le za 37%, toreja za mnogo manj kakor cene industrijskim produktom, ki so skočile za 47%, ali pa cene mineralnih produktov, ki so skočile za 44%. Končno pa sama primerjava stanja v avgustu 1939. in avgustu 1940. ni dobra. Visoka cena koruze, ki je naš najvažnejši rastlinski produkt, je precej vplivala, da je bil skok cen rastlinskih produktov ravno v tem času precej nad normalo. Cena na veliko za 100 kg sremske koruze je bila junija 1939 124,5 din, a junija 1940 182 din, julija 1939 116,5 din, a julija 1940 182 din, avgusta 1939 117,5 din, a avgusta 1940 327,5 din, septembra 1939 115,5 din, a sept. 1940 341,25 din. Kot viidmo, je bil skok cene koruze v avgustu ogromen od 182 na 327 din. Istočasno je skočila tudi cena pšenici od 263 na 313 din. To je vplivalo seveda na povprečen skok cen rastlinskih produktov, saj je koruza najvažnejši, a pšenica drugi najvažnejši rastlinski produkt. Tako so samo od julija do avgusta 1940 skočile povprečno cene rastlinskim produktom UUB¥ M. A VRES: cene industrijskim. Ni dvoma, da je v ogromni meri kar-telirana industrija, lahko izkoristila tudi stanje na denarnem trgu. To nam vsaj nekoliko tudi pouazoru-jejo razni podatki o skoku cen, ki jih je objavil odsek. Tako je na pr. skočila cena pšenice od avgusta 1939. do avgusta 1940. od 148 na 313 din. a cena moke od 195 na 472 din. Mlmska industrija je torej v mnogo večji meri zvišala cene, kot pa producentje in trgovci s pšenico. Podplati in strojena koža so se procentualno bolj podražili, kot pa nestrojena koža, bombažne tkanine bolj kot pa bombaž, žagan les bolj, kot pa nežagan itd. To ponazorujejo tudi podatki o skoku cen na malo v Beogradu, ki jih je objavil odsek. Od avgusta 1939. do avgusta 1940, so skočiie cene na malo v Beogradu, pri hrani, ki jo prideluje poljedelska produkcija za 23%, pri Iirani, ki jo producirata industrija in obrt za 28%, pri obleki^ za 60%, pri kurjavi in razsvetljavi za 25^> pri raznem za 43%. Cene na malo so se v Beogradu torej pri industrijsko-otort-n ih produktih vzdignile v mnogo večji meri, kakor pri poljedelskih in to v razdobju od avgusta 1939. do avgusta 1940. ko je bil skok cen poljedelskih produktov uajvečji. Cene industrijskih produktov naraščajo v večji meri, kot cene poljedelskih. Pri tem je bil oškodovan tudi kmet, ki mora dražje kupovati, kakor pa prodajati, -sv. Slan!« naših kliringov NADALJNJE NARAŠČANJE DOLGA V NEMČIJI Nadaljnje naraščanje dolga v Nemčiji. Primerjava med stanjem naših kliringov 30. in 22. nov.: Terjatve v Italiji so se močno zmanjšale in sicer za 17.3 na 14.8 milijonov din. Občutno pa še vedno narašča naš dolg v Nemčiji, ki se je med navedenim časom povečal ža 16 in sicer na 58 milijonov mark in je znašal tarej 860 milijonov g Ustanovitev Zveze zavarovahiih družb banovine Hrvatske bo kmalu. Ban je odo* bril pravila, katera je predložil akcijski odbor predstavnikov 18 družb. Občni zbor bo 10. t". m. K pristopu so pozvane vso zavarovalne družbe, ki imajo centralo v banovini ali pa vsaj podružnico. din če računamon marko po starem tečaju 14.80. Dolg Madžarski se je poveča! za 6.5 na 79.1 din dolg Slovaški pa se je zmanjšal za 2.6 na 25.7 milijonov slovaških kron. Dolg Protektoratu pa se je ----- - . ,__________ - 0 zmanjšal » 1.2 na 50 millionnv Kč, dota <“” • Turčiji pa povečal za 1.1 na 19.1 milijo-! ionskega leta. nov din. Letošnji pridelek krompirja l'o uradnih računih bi moral biti let >- tem tudi največji v zadnjih^ lO^letili, saj šnji pridelek krompirja xh 37 odst ali 5’3 milijona met. stolov večji, kot lansko leto. Letos je bilo zasajenih s krompirjem 272.795 ha. Pridelek jc znašal ponekod do 780 met. stotov po ha, ijovprečen pridelek pa je bil 70 q in je celokupni pridelek je znašala rekordna letina I. 1934 komaj 18.4 milijonov q. Lani je znašal pridelek 13.8 milijonov q in le 52.10 q po hektarju. Na podlagi teh podatkov smatrajo na merodajnih mestih „da bi lahko precej- dosegel približno 19.1 milijonov q in s šn je količine, krompirja izvozili. Stanje Narodne banke 30. nov. 1940 Najuovejši i^ku/. Narodne banke izku-i .—175.4), razna pasiva .156.4 (-j-10.7). zuje predvsem sledeče spremembe: ZIa!a; Obtok bankovcev in obveznosti po vida podlaga se je povečala za 31 .S milijonov. Mobilizacija privatnih rtobroinielij n« žira računih in porast državne zadolžitve sla druga značilnost. S lem v zvezi pa je povečan linli oblok bankovcev, ki presega že. 13 milijard din. Primerjava glavnih postavk (številke pomenijo milijone din, v oklepajih stanje 22. nov.): Aktiva; zlulo v blagajnah 2155.4 .(4-11.8), zlato v inozemstvu 438.6 (r 20.0), skupna zlata rezerva 2594.0 (-(-31.8,, devize izven zlati? rezerve 611,1 (-j-22,5), kovani denar 185,9 (—8.6), posojila: menična 1715.0 (+123.3), lotnbardna 112.3 (-98.1), skupno posojila 1827.5 (+25.2), vrednostni papirji 317,4 (—43.0), eskont bonov državne obrambe 6298.0 (+251.0), razna aktiva 1833.8 (-23.7). Pasiva: . bankovci v obtoku 13.362.7 (+421.0), drž. terjatve 59.3 (—41.4), žiro računi 1110.5 (--203.0), razni računi 1893.8 (+69.8), skupno obveznosti po vidu 3063.7 16.126.5 (+245.61, zlata rezerva po stvarni vrednosti 4150.1 (+50.9), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3448.7 (-'-18.9) milijonov din. skupno kritje 25.26 (v prejšnjem izkazu 25.33 %), od tega samo z zlatom v blagajnah 20.99 % (2119). g Olje smejo prodajati na drobno sanjo trgovci, ki imajo trgovino na drobno. P° odredbi trgovinskega ministrstva lahko pro- g Omejevanje konsuma v Italiji bo veljalo tudi za gostinske lokale. Na skupsci-nah gostilničarjev je bilo sklenjeno, _ da bo v prvorazrednih hotelih največ 12 jedi na jedilniku, v meščanskih gostilnah P11 največ 8.. g. Tekstilne nitke iz soje proizvaja japonska družba »Sho\va«. Izkazale so se uporabne za proizvajanje tkanin. Pri izdelovanju omenjenih nitk nastaja kot stranski proizvod »sil-kooi«, ki ga v živinoreji uporabljajo kot izborno hrano. g. V Ameriko bodo po podatkih zagrebška industrijskih zbornice smeli pluti nekateri nasi tovorni parniki in sicer s tovori iz nevtralni!; držav. Na povratku bi lahko vzeli s seboj tudi blago za našo državo. Interesenti naj se obrnejo na Dubrovačko paroplovidbo d. ?; v Dubrovniku ali na podjetje Eugen Matkove v Splitu. Svilena industrija v MarseiHeu, ki je dajal® pred vojno 70 odst. vse Irancoske proizvodnje, je morala odpustiti 10.000 delavcev. Postopna elektrifikacija Murskega polja Z napeljavo voda Ljutomer—Gornja Radgona je bila omogočena tudi postopna elektrifikacija Murskega polja. Električna zadruga Vučja vas, Stara vas, ki se je lani ustanovila, si je zgradila svoj lastni transformator in je pričela sedaj napeljevati vod v Staro vas. Delo naglo napreduje in bo ta vas za božič svetila že z elektriko. Pomladi pa bo napeljan vod v Vučjo vas in Bučečovci ter tudi v Banovce. Električna zadruga v Kri- DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN Gladys jo je samo gledala, ne da bi ji kaj rekla. Zdelo se ii je, kot da ji je hladna roka segla v srce. — Glej, meni se zdajle toži po večerji, — je stopila proti vratom, ne da bi čakala Kristino V veži je srečala .limmyja. — Nekam sumljivo me gleda, — je pomislila Gla-dys in nehote zardela. — Poslušajte, Jimmy, — mu je v eni sapi dejala, — če se vrne Kristina brez vas, potem je to zadnjič, ko ste me smeli prositi za pomoč. Priložnost imate, če vam ne uspe, da bi Kristina ostala vse življenje pri vas, potlej se mene vaša zadeva ne tiče več. — Vse bom storil... laz... — 'e Jimmy živahno dvignil roke. Gladys ga je prijateljsko prijela pod roko. — Ni prav, da sem vam to rekla. Podoba je, da stvar ni tako enostavna. Nikoli bi si ne mogla misliti, da se utegne Kristina tako izpremeniti. Toda sedajle ... no... — je skomignila z rameni. Ali sodite, da ne mara več zame? — jo je trpko vprašal. Gladys mn ni odgovorila, ampak se je ozrla vstran. 52 Gladys, mar menite Ketteringa? Mar ni vse to radi tegd Ketteringa? — Ne vem. Zagotovo tega ne morem reči, —■ je dejala Gladys vznemirjeno. — Ničesar ne verti. Toda bojim se tega... Ko je zaslišala, da prihaja Kristina, je umolknila. — Nisem storila prav, ker sem govorila o tem, — si je Gladys očitala, ko .ie stopila v jedilnico. — Znabiti pa le ni tako napak! Morda bo Jimmy v tem spo znal, kako je morala Kristina trpeti. Jimmy je ostal v veži in čakal Kristino, ki je prihajala po stopnicah. — Vem, da sem ravnal napak, — je pričel Jimmy nervozno. — Zavedam se, da si nisem zaslužil tvoje naklonjenosti. Toda zagotavljam te, da bom storil vse, karkoli želiš... Nikar o tem ne govoriva, — ga jc nekoliko neljubeznivo zavrnila Kristina. — Želim, da o tem ne govoriva, — je še enkrat ponovila ter. vstopila v jedilnico. Jimmy je strmeč ostal v veži ter ni mogel verjeti, da more Kristina govoriti z njim na tak način ter se izogiha vsake prilike, da bi bila sama. Jedka ljubosumnost mu jc segla v srce. Stisnil je pesti. /Kettering, ta vrag, kako si je drznil lju- biti njegovo ženo? Z muko je zatrl bolečino in stopil za Kristino v jedilnico. Trudil se je, da bi bil pri večerji kar najbolj zgovoren in zabaven. O, kako vesel je bil, ko je opazil, da se je Kristini vsaj nekoliko razjasnil obraz. Mar je to prvi žarek, ki prinaša veliko upanje? Odsev onih dni, ko sta bila še otroka? Gladys je močno preganjala, češ da se mudi na vlak. Med večerjo je mnogo govorila ter se šalila, da tako nekako pregrne mučen položaj, ki bi sicer vladal. Sporočila jima je, da ju bo spremila na postajo, ker je prepričana, da si tako oba želita. Precej obŠrno jima je razlagala, da bi ju rada spremila celo do Londona, vendar pa tega ne more, ker bi jima bržčas ne bilo Prav. In oba sta 'molčala, dasi bi neizmerno rada, če bi ju Gladys spremila v London. Gladys je do zadnje minute stala pri vratih vagona. Naročala je neštete stvari za Horacija Velikega. Kristini pa je še enkrat šepnila, da je prepričana da bo srečna in bo imela rada svojega moža. Nenehoma ie govorila, dokler se ni vlak premaknil in v nekaj trenutkih izginil v temo. Z občutkom polne zapuščenosti je odšla s postaje. — Trdno sem prepričana, da sem ravnala prav, ko sem ji svetovala, naj gre z Jimmyjem, — si je mislila. ko je stopala skozi temo proti domu. [ — Upam ... oprostite, prosim. — ,io je ] nagovoril visok mož, v katerega se je v ževcih je po triletnem delovanju sanira' na. Odplačala je ves svoj dolg. Sklenila je razširiti svoje omrežje do lljaševce. S tem bo omogočen priklop vseli posestnikov v Križevcih. Nameravajo tudi P?' tegniti štiri žice za vrtilni tok, tako da bodo lahko s tokom opravljali razna de-, la, kakor rezanje slame in sena ter žaganje drv itd. Ko bo tudi ta novi dolS« ki si ga bo zadruga najela, odplačan-bodo znižali tudi cene toku temi skoraj zaletela. Gospodična Leightonova, kaj božjo voljo vendar... je presenečen P*1' čel razgovor. — Spremila sem Jimmyja, — mu jeja razlagati. — Jimmyja in Kristino, K sta se pravkar odpeljala v London 11 ^ drugi medeni teden, — je hudo ravnodušno dejala. — Jimmy in Kristina! — je vzkhkti Kettering z glasom, ki ji je vse povedat* In potem se je nekako ogorčeno zasme' — Ali sodite, da ste jo na ta način dovolj močno obvarovali pred menoj. "" je drzno nadaljeval. Gladys je nekaj časa molčala. Ko P je i-zpregovorila, je ironično naglasi vsako besedo. . Znabiti pa sem tudi vas obvarova pred njo! 5o Odstopila je nekaj korakov in mu dejala: — Lahko noč! Šel je za njo. — Skupaj se lahko v tteva, — -ji je rekel, obenem pa je tn>® na Jimmyja in Kristino, ki sta se vra~, la v London. — Komu je le padla ta i sel v glavo? . •— Ne vem, — je kratko dejala Glady — Zdi se mi, da sta se sama odloči “ Horacij je na pot’ domov. — In vi ostanete tu? ..j;. Ostanem, dokler se ne vrne Kri!s se na. Sicer pa jc še vprašanje, ali sploh vrnila. — Kaj pravite, da bi se ne vrnila ve (Dalje-' >!owce Pomanjkljivosti bolniškega zavarovanja V Socialnem institutu Zveze lirvatskin Privatnih nameščencev v Zagrebu je te dni podpredsednik zagrebškega Pokojninskega zavoda M. D i d e k iznesel nekaj ugotovitev, ki se živo tičejo krize bolniškega zavarovanja, ki jo čuti dnevno na tisoče zavarovancev. Didek je izjavil, da tako delavsko kakor nameščensko bolniško zavarovanje ne odgovarja potrebam zavarovancev. Prvič je administrativni aparat predrag, drugič pa je zdravniška služba pomanjkljiva in slabo organizirana. Vedno bi se bilo treba zavedati, da svrha bolniškega zavarovanja ni samo povrnitev njegovih delovnih sil. ako oboli, ampak neprestano sistematično zdravljenje zavarovancev, da se delavcu oziroma nameščencu ■ohrani vsaj tolikšna delovna zmožnost, da more opravljati službo, ki je edini vrelec njegovih dohodkov. Bolniško zavarovanje je nadalje pomanjkljivo tudi zaradi tega, ker podjetniki po navadi preprečujejo zavarovancem pravočasno zdravljenje, pa tudi kasnejše sistematično ozdravitev. Nadalje bi bilo tudi treba izboljšati zdravniško siužbo, kajti šabloniziranje in birokrati-ziranje zdravniške službe bi se moralo ho-vi kolegi po bolnišnicah po več ur. Pri bolniškem zavarovanju se čuti nadalje potreba novih zdravilišč in okrevališč. Prav tudi ni, da plačujejo bolniška zavarovanja državnim, samoupravnim in privatnim bolnišnicam dnevno za bolnika od 25 do 30 din takse, medtem ko morajo plačevati za bolnike po zdra- palače in nebotičniki ter da se nalaga kapital za obresti, ampak bi bilo treba, da se kapital uporabi za bolniško zavarovanje, to je za zidavo prepotrebnih ambulant. bolnišnic, zdravilišč in okrevališč. Praksa sama živo dokazuje, da kapitali, vloženi v nebotičnike, 'prinašajo manjše obresti kakor kapitali, ki se vložijo v viliščih in okrevališčih, ki so zidana s i zdravstvene ustanove. Zategadelj je tre-kapitalom zavarovancev, dnevno od 65 j ba, da se zbrani fapitali uporabijo pr-do 75 din. ' j venstveno za zdravljenje in okrevanje Namen bolniškega zavarovanja nada-1 zavarovancev in nadalje za podeljevanje lje tudi ni, da se za denar, ki se steka j denarne pomoči, kakor pomoči za brez-v svrho zdravljenja delavstva in name-! poselne, invalidskih rent, rent za slučaj ščenstva, zidajo velike administrativne 1 onemoglosti, starosti in smrti Posredovanja pri vojaških oblasteh prepovedana Ministrstvo za vojsko in mornarico je 1 vsakršno posredovanje pri vojaških obla-izvedeio, da so v državi nekakšni uradi, j sfeh in da upravne oblasti prepovedo ki delajo po dnevnikih reklamo, češ da takšne urade. uspešno izvršujejo zadeve glede rekruti- O tem se obveščajo prizadeti, da se ranja, nastopa kadrske službe, skrajšanja; glede gornjih zadev ne bodo obračali do kadrskega roka, osvoboditve kadrske teh uradov ali oseb, in da ne bodo imeli službe itd. Ker to ni točno in ima takšna; nepotrebnih stroškov, ker vojaške oblasti reklama samo namen izrabiti neinformi- delajo samo tisto, kar jim služba nalaga docela odstraniti. Premalo je, ako zdrav- j rane ljudi, je minister za vojsko in mor- in zakon določa. ništvo pri bolniškem zavarovanju dela I narico sporazumno z notranjim inini- (Iz pisarne generalštabnega oddelka samo po nekaj ur, medtem ko delajo nji-1 strom izdal nalog, da je prepovedano ministrstva za vojsko in mornarico.) Učiteljsko zborovanje v Murski Soboti ie bilo 4. dec. ob lepi udeležbi. Poleg pomočil društvenih funkcionarjev je bilo tudi zelo lepo in aktualno predavanje o »,ke mijski vojni« g. inž. Zobca Ivana, ravn. drž. real. gimnazije. Na zborovanju je bila sprejeta sledeča resolucija: Z ozirom na naraščajočo draginjo, ki se je zvišala življenjskim potrebščinam že nad 100%, je potrebna takoj in izdatna pomoč. Da bo lahko prva točka izvedljiva, se zahteva sindikat vseh državnih in samoupravnih organizacij. Dalje zahtevamo, da stavi naša organizacija v svoj delovni program kot pfcvo in najvažnejšo točko — borbo za izboljšanje gmotnih razmer drž. nastavljencev. Stalnost učiteljstva na službenih mestih. Obmejne šole ne smejo ostati še nadalje brez zasedenih učiteljskih mest, kakor se je dogajalo vsa leta sem. \LN.Y AKCIJA ZA ZIMSKO POMOČ Zima se naglo približuje, šibkejši sloji;. //Milil Sl "“J■- • * .l — .1 *V ki so brez Inple obleke, brez kurjave, brez prej Svojcem naših izšel encev Narodni izseljenski odbor v Ljubljani, j Reich”; 2. jugoslovanski konzulat, ki se je Miklošičeva cesta 22, obvešča vse one, j pred vojno umaknil v Chaumont. ima v ki imajo svoje sorodnike ali znance v Mclzu svoj urad snel odprl. Ako zeli kdo - -- ‘........... ...............'-= od lam kakih podatkov ,naj pise na na- cl<->v An rbis iutrnslavvisehe KonsulaL Ge- Nemčiji, Franciji, Belgiji ali Nizozemski, da jim sporoča, naj imajo v redu vse slov: An das jugoslavvisehe Konsnlal. Ge neral Mudra Strassc •>. Metz, Lolhringen, ‘ " '* ’ ’ :tj piše Janko- nasi izlet v indu- Ponekod že zgodilo. Preskrbijo naj si seljenei (.300), ki so že več • ■ —'sirijskem krauj La Machme (Nievie), so čim prej vse zadevne duplikate, dokler je spomin še svež. Obenem opozarja N10 vse, ki imajo sorodnike in znanec v Franciji: 1. da šo se vsi izseljenci, ki so bežali iz Merlebacha, Frcjuniga, CreuUvalda m •le.anne d‘ Arca, že vrnili na svoja prejšnja »nesla in imajo isli naslov ko prej, samo namesto „Moselle“' se napiše: ,,Lothrm-genu in namesto ..France1': ..Deutsches še Vedno tam in je njih naslov noizpre-menjen. Enako oni, ki so že več let za posleni v Carmaux (Tarn) in drugih krajih južne Francije. — Za vse ostale informacije naj se vsak obrne na Narodni iz* seljcniški odbor v Ljubljani, Miklošičeva št. 2? za zimsko pomoč letos tem polrelniej.ša, da olajša ubogim krutost in bedo zima Ptujska mestna občina je organizirala akcijo za zimsko pomoč in se obrnila na meščane s posebnim pozivom, da izkažejo ]x)moč revnejšim slojem. Uspeh te akcije mora biti leios še večji in blagodejnejšL Prispevke v denarju ali v življenjskih potrebščinah sprejema vsak dan med uradnimi urami mestna blagajna. Poleg tega pa bo še posebna nabiralna akcija. Vam za oglaševanje v božični in novoletni številki „Večernika“ smo razpos ali. Industrijci, trg-ovci, obrtniki, pošljite voščila in oglase čimprej Nasa kraljica botrovala 15. otroku Preteklo nedeljo je bila v Podgorju pri Slovenjgradcu lepa slavnost: naša kraljica je botrovala 15. otroku posestnika Matije Hermana in njegove žene Amalije. Visoko botro je zastopal pri krstnem obredu poveljnik mesta Slovenjgradee major Bora Mihaj-lovie. K slovesnosti so se zbrali poleg zastopnikov ljudje od bliz.u in daleč, ker tako imenitnega krsta še pač niso doživeli. p 1000 dtn je mestna občina prispevala za hitoljske žrtve; župan je v imenu občine. izrazil Bitoljčanom sožalje. p Danes ob li). je dijaško miklavževanje v ..Dijaškem domu”. Darila sc sprejemajo od 15. do 1'J. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes ,,Vitez Janoš“. Madžarski romantični film. p Kino Itoval predvaja danes „Plešein za tebe". Razkošni nastopi revijskih plesalk. o o Premeščena je učiteljica Marija Rožič, od Sv. Jurija ob Ščavnici v Fram. o Sv. Lenart ,,v Slov. goricah- Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bo v nedeljo, 8. t. m. uprizorilo znano Cankarjevo igro ,,Hlapec Jernej in njegova pravica1'. o V naših gorskih krajih, posebno nad Zagorjem in Lilijo, so tako veliki snežni zameti, da ljudje ne morejo z živino v dolino in je promet z vozovi popolnoma ustavljen. o Soboški kolodvor bodo puvečali za cn tir, kar bo mnogo pripomoglo k hitrejšemu iztovarjanju. Železniška direkcija je kupila grathozno jamo prt kolodvoru, kamor l»odo razširili ves kolodvor. o Težka nesreča pri hraslniškeni rudniku. Rudar Kolšek Anton jc s tovariši razkladal iz železniškega vagona mivko. Ko je Kolšek peljal poslednjo samokolnico, mu je na |jolcdeneli deski s]>odr.snilo, da je padel. Na njega je priletela polna samokolnica. ki mu je zlomila nogo pod kolenom in ga nevarno poškodovala. Ponesrečenca so tovariši spravili v bolnišnico Bratovske skladnice, odkoder je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Celje Nov učni načrt za verouk v srednjih šolah Prosvetni minister je koncem preteklega meseca odobril novi učni na- črt za verouk na srednjih šolali. O reformi verouku na srednjih šolah so o Iz sodniške službe. Premeščeni so sodniki okrajnih sodišč Oton Vičič iz Murske Sobolc v Šoštanj, dr. Ivan Umnik iz Dolnje Lendave v Litijo in dr. Fran Omladič iz Kozjega v Brežice. o Slovenjo vas pri Pluju bodo elektrificirali, česar sc domačini zelo vesele. Upati je, da bodo dela do spomladi končan;*, o Narodna čitalnica v Hrastniku, ki je razpravljali slovenski in hrvatski ka- več kot 30 let vršila svojo prosvetno mt-teheti že na mnogih konferencah. Raz- ^J^Jkridirala m vse svoje .imetje «-Pravi j ali so o lem, -kako bi veroučno vsebino tudi po načrtu in učbenikih čim bolj približali sodobni mladini. Pri tem naj bi čiiu bolj upoštevali psihološko dispozicijo dijakov v počenih razredih z ozirom na svetne Predmete, ki sc istočasno v razredu poučujejo, in versko-nravne zahtevo čaša in razmer, v katerih dijak živi. Novi učni načrt je vsa la dejstva, kolikor je bilo mogoče, upošteval. '»JV/, JV * > • ' ' -',1 --- ,| roči la tukajšnjemu Sokolu. Sokol bo kujiž nico izpopolnil s svojimi knjigami in jo v kratkem zopet izročil v promet kot javno knjižnico. Vsi čitalci. ki bi imeli še doma knjige „Narodne čitalnice'1 se naprošajo. da iste vrnejo v petek med 18. m 19. . * Kdo vlada v Romuniji? Kaj hoče Roosevelt? Odgovor dobite v pravkar izišli 3. številki „NOVIH PROBLEMOV". Dobe. se v trafikah. Cena 2 din. Naročajo se pri upravi „NOP'-Maribor ______________ ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI BEOGRADU Na topčiderski postaji se je pripetila v sredo zjutraj huda železniška hesreča. Iz še' neugotovljenega vzroka sta trčila dva tovorna vlaka. Nesrečo je skušal preprečiti zavirač Zi-van Pavlovič, ki pa je pri tem prišel Pod kolesa. Železničar je bil na mestu hirtev n. Perutninska kuga se je pričela širiti v okolici Čakovca. Pomorila je zelo veliko število kokoši 70 letnica učiteljskega društva Skromno za današnje čase primerno, je slavilo celjsko učiteljsko društvo včeraj svojo 70 letnico. Predsednik g. Roš je izrekel dobrodošlico novim članom in naslovil izbrane' besede na došie goste. Po obravnavi stanovskih zadev in po poročilu o sekcijski skupščini, ki ga je podal tajnik g. Kotnik, je predaval šol. upr. g. Lužnik o globalni metodi ter z zanimivimi izvajanji izzval živahno in stvarno debato. Nato je društveni predsednik g. Roš prikazal zgodovino celjskega učiteljskega društva od ustanovitve 1. 1870 do danes. Iz skromnih po-četkov se je društvo postopoma razvijalo, raslo v neprestanih borbah za napredek šolstva, učiteljsko neodvisnost In narodno svobodo. Vrstile so se slike mož, kakor Brezovnika, Gradišnika in ge in poraze in so ustvarili svetle like neustrašenih borcev in kremenitih značajev. Po vojni, po narodni osvoboditvi je društvo vneto delovato pri zgraditvi lastnega šolstva.'odločno poseglo v de-klaračni boj, ki je bil uspešno dobojevan v Celju in je neizprosno stalo v boju za socialni dobrobit učiteljstva. V tem času sta dolgo vrsta tet predsedovala gg. Sivka in Gosak, od 1. 1934 pa vodi društvo sedanji predsednik g. Roš. O savinjskem učiteljskem društvu, ki je bilo ustanovljeno 1. 1874, je govoril njegov dolgoletni predsednik g. Zdolšek. Poteg Škofleka in drugih, ki so vodili društvo je v zanimivih slikah orisal gibanje in razvoj tega društva, ki se je 1. 1931 združilo s celjskimi v skupno društvo, ki šteje sedaj 212 članov in je močan steber Brinarja, ki so vodili društvo skozi zrna- učiteljske organizacije. o V Sevnici bo v petek, 6. t. m. velik živinski in kramarski sejem, o Sv. Trojica v Slov. goricah. Preteklo ic koinai 10 dni od kar jc trojiška občina, ................„ ... s iiodporo banske uprave zgradila javni družinskih članov /a Celje je določeno • ■ • ml jat 12.500 din. Po JO: samo okrog 1700 litrov petroleja, upiavi- c Nakaznice za petrolej se bodo dobile na mestnem poglavarstvu, socialno-polilični oddelek, soba 51. 30, jutri in v soboto od 9. do J2. Samo upravičeni reflektanti naj prinesejo s seboj tudi delavske ali družinske knjižice, v svrho ugotovitve števila c Obsojen jc bil po čl. 3 .zakona o zaščiti države pred okrožnim sodiščem v Celju na 6 mesecev strogega zapora Jožef Sveglor, delavce iz Retja pri Trbovljah. vodnjak, u e to novv!*1 črpalko' je* bTlTlesoniTTi**’ je' po- lene iz Ljubljane ' o lemi „Naša narodna polnoma v dobrem stanju in sedaj ležijo pesem in pravna zgodovina. . cevi na prostem pod vplivom slabega vre- (1 Drsališče SK Celja v mestnem parku mena. Že dve pretekli nedelji naj bi bo od sobote dalje odprto, bila javna razprodaja lesenih cevi, ki bo-; c lalvina. oOOO dm gotovine so ukradli do naj hrže po želji vodnih odjemalcev, neznani storilci iz zaklenjene sobe P kaznovali po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z za-Dorom do 30 dni in v denarju do 5000 din. Predpisani naj višji kosmati zaslužki so stopili v veljavo f. decembra 1940. Razdeljevanje nakaznic za kurivo Od 9. decembra t I. naprej se bodo razdeljevale nakaznice za kurivo osebam. katere prejemajo po sklepu seje mestnega sveta redno mesečno ubožno ali vzgojno podporo, v socialno-politi-čiieni uradu mesenega poglavarsva, Rotovški trg 9, soba št. 3 po sledečem vrst- nem redu: 9. 12. 1940 osebam z začetno črko rodbinskega imena od A do F, 11. 12. 1940 z začetno črko od G do J, 12. 12. 1940 z začetno črko K do L, dne 13. 12. 1940 z začetno črko K do L, 13. 12. 1940 z začetno črko M do P. 14. 12 1940 z začetno črko K do Š, 15. 12. 1940 z začetno črko T do Ž. Vsak mora s seboj imeti knjižico, s katero dobiva podporo. m. Premeščena sta v sodni službi okrajni sodnik Stanko Klas iz Ljutomera v Maribor in okrajni sodnik Franc Juhart od okrajnega k okrožnemu sodišču v Mariboru. m. Upokojen je služitelj pri državnem tožilstvu Ivan Žohar, ki je služboval na tem mestu 26 let, pred tem pa je bil paznik- v kaznilnici. m. V jetnišniški službi je upokojen paznik desetnik v mariborski kaznilnici Vnlentin Zupančič, na izpraznjeno mesto pa ie nastavljen kot paznik Miklavžen Ivan iz Gaberja pri Celju. m. Poročila sta se v starokatoliški cerkvi Alojz Cof, strojni ključavničar, in Frančiška Potočnik, roj. Lešnik, oba iz Studencev, m Ves tempo časnikarskega poročanja bomo videli: od prve vesti preko dola urednika in tiskarne do izida časopisa. Se celp polemiko iz današnjo, kavarniško družbe nam bodo prikazali tiskarji v sobo to v Narodnem gledališču; Tam bo izšel tudi časopis. m. Poročili so se zadnje dni v Mariboru: larc Franc, delavec, in Mahor Ana; Šarb Franc, trgovec, irt Sušeč Marjeta; Erhatič Albert, trgovski pomočnik, in Štuhec Angela; Tkavc Rudolf, strokovni praktikant, in Lajh Terezija; Maurič Štefan, stroj, ključavničar, in Čelan Pavlina; Toplak Rudolf, pom. žel. delavec, in Trstenjak Ivana; Kolbl Ignac, tkalec, in Papež-Antonija; Volk Drago, gozdarski inženir, in Ana Klančnik; Medved Mihael, mesarski mojster, in Steinacher Angela; Rizmal Vinko, organist, in Hudžar Albina. m. četrta deška ljudska šola na Gosposvetski ulici je že več časa zaprta zaradi kvara v centralni kurjavi, tako da je mladina brez pouka. m. K urarju Sfumpfu na Koroški cesti je prišel neki moški iz Studencev, ki ga v prodajalni poznajo pod imenom Viktor Sevšek, ter izvabil v prodajalni 3 moške žepne ure v skupni vrednosti 420 din, češ da ima kupca in da mu bo denar prinesel še isti dan. Ker ga ni bilo na izpregled, ga je urarjeva poslo-vodkinja prijavila oblasti. Zanimivo je, da je Sinreih Franc iz Dupleka prinesel pred kratkim k Stumpfu v popravilo srebrno moško uro, ki jo je Sevšek izvabil urarju letos 3. junija. Sinreih je izjavil, da je uro kupil od nekega neznanca v neki točilnici na Koroški cesti. m Aretiran je bil v Maribor« 27 letni ključavničarski pomočnik Florijan Miklavič in izročen celjskemu sodišču, kjer je zadnje dni v Celju od 6 strank izvabil večje in manjše, #neske pod pretvezor, da jim bo dobavil premog, jabolka in drugo blago. m. Leseni. kolobar, na katerem je bil nametan telefonski kabel, je padel pri nakladanju na avto na nogo 46-letnemu delavcu Mihaelu Aljoci iz Studencev ter mu jo zlomil. m. Zaradi božjastnega napada je padel ter se poškodoval po bokih 43-letni čevljarski mojster Anton Šober iz Hoč. m. Dva zaboja s po 25 praznimi steklenicami radenske slatine je nekdo ukradel trgovcu Karlu Schmidtu z dvorišča v Gospejni ulici ter mu povzročil 240 din škode. m. Kovinast vrč za mleko s 5 litri mleka je nekdo odnesel posestnikovi hčerki Mariji Malgerjevi iz Kamnice izpred neke hiše v Vrtni ulici, kamor je prislonila kolo. m. Moško kolo je ukradel neznani moški delavcu Antonu Benčanu iz Spodnje Dobrave pri Hočah z dvorišča stavbenega podjetnika Nassimbenija. Kolo je znamke Herkules, tatu so na sledi. * DARILA za Miklavžev večer v VELIKI KAVARNI se lahko oddajo pri blagajni. * V pevski zbor društva „Kolo“ se je doslej prijavilo že okrog 30 pevcev. Redne vaje so se. že pričele in se vrše trikrat tedensko in to vsak torek in četrtek ob 20. in vsako nedeljo predpoldne ol> 10. uri. Vendar se sprejemanje novih pevcev s tem še ni zaključilo. Kdor ima veselje do petja ter ni še pristopil k nobenemu pevskemu zboru, naj se zglasi ob začetku vaje v društvenih prostorih v Narodnem domu (vhod iz Kopališke ulice). * Plesna šola Sokola Maribor-Matica priredi v nedeljo, dne 8. dec. od 16.—24. ure pod vodstvom plesnega učitelja g. Simončiča Miklavžev večer za odrasle. Prihod Miklavža ob pol 22. uri. Darila sprejema upravnik doma. Prijatelji Sokolstva vabljeni. ZdravoI * Pevsko društvo „KOLO“ prirodi Miklavževanje v nedeljo ob 16. un pri Grmeku v Studencih. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 30. novembra do vključno 6. decembra lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. ____________________ Narodno gledališče četrtek, 5. dec.: zaprto. Petek, 6. dec., ob 15.: ,.Pikica in Tonček". Premiera. Sobota, 7.- dec., ob 20(30: „Proslava 500 letnice Gutenberga“. . Nedelja, 8. dec., ob 15.: „Pikica in Tonček*. — Ob 20.: ,.Na oesariCin ukaz". Zasedba v mladinski igri »Pikica in Tonček". Nosilca naslovnih vlog sta: Tončka Naralova kot Pikica in Danica Savinova kot Tonček. Večje vloge igrajo zlasti: Košuta kot Pikičin oče (Koren), Rasberger-jeva kol njena mati; Gorinškova kot Ptki-čina vzgojiteljica Filomena; Nakrst kot učitelj; Cmobori kot vražji Marko; Gorinšek kol Kazalec; Blaž liot Brbljač. Letošnji 'Miklavž v gledališču pride s svojim spremstvom v petek po končani igri. Zadnja darila se sprejemajo še v petek do 12. pri dnevni blagajni.____________ Kino* mmmrnmmmmm—m * Esplanade kino. Odlična veseloigra v nemškem jeziku, »Veseli vagabundi" v stilu nepozabnega „Lumpacii vagabund''. Zabava, humor ,glasba, smeh- * Grajski kino. Danes ob 16. uri izbran spored in sv. Miklavž. -- Večerne predstave senzacijski velefilm I. in II. del v eni predstavi »Trije legionarji**. Kot dodatek odkritje spomenika -kralja Aleksandra I. v Ljubljani. * Union kino. Samo dva dni pustolovni nemški film »Ljubezenske noči velikega kneza**. V petek odlični francoski velefilm »Kapitan Benoi‘f. 10 letnica sokolskega lutkovnega odra Pred kratkim je priredil lutkovni odsek sokolskega društva Maribor-mati-ca v proslavo desetletnega dela na lutkovnem odru družaben večer in prireditev za odrasle. Okusno opremljena sejna dvorana Sokolskega doma, kamor se je preselil letos lutkovni oder, je bila okrašena z lutkami. Razstava pa, ki je bila razmeščena na mizah v srednjem delu dvorane, je pokazala, da lutkarstvo ni nobeno igračkanje, temveč umetnost. — Lutkovni oder je za deco tako potreben, kakor za odrasle gledališki oder. Igralci, po večini znani stari lutkarji, so podali odlomke iz pravljične igre »Zidanje Skadra«, poleg tega pa še nekaj komičnih nastopov. Gledalci so bili zadiv-ljeni nad krasnimi kulisami in opremo, še j bolj pa so občudovali gibčnost in spretnost lutk. Buren aplavz je nagrajeval , umetnike. 1 Brat Ipavec, ki neumorno vodi oder že 10 let, je podal pregled dela. na lutkovnem odru. Posnemamo nekaj najvažnejših podatkov rz njegovega poročila. Že leta 1921. je pričel br. Lavrenčič igrati za sokolsko deco na lutkovnem odru Češkega kluba v Mariboru. Več let je z uspehom prirejal igre. Ker je bil ta oder zelo majhen, si je leta 1930 društvo Ma-ribor-matica nabavilo svoj nov oder po načrtih inž. Pipana. Uspehi 10 letnega društvenega dela so zelo razveseljivi. V tem času je bilo igranih 64 lutkovnih iger, med temi 14’Izvirnih domačih. Vseh pred stav je bilo 203, skupno pa je obiskalo te predstave 33.000 otrok, povprečno na predstavo 160 S to predstavo so praznovali tudi nekateri bratje in sestre lOletnico sokolskega lutkovnega dela v veselje in pouk deci. Naj bi bilo drugo desetletje še plo-donosnejše! ., SLUŽBO DOBI STANOVANJE ODDA POSEST OBRT - TRGOVINA STANOVANJE IŠČE SLUŽBO IŠČE SOBO ODDA RAZNO IfL*'*' /CREME “ .PRRUrKi” .yivmn ..utiivu DAIMON DAIMON ! DAIMON DYNAH0 LlCHT ,OST d. CCNt MALIM OCiLASOM V malih oglasih sianr vst»Ka oeseda 5t uui najmanjša uusu ibina za le oglase le din 10.— Dražbe oreklicl dopisovanja io ženitovanlski oglasi din \.~ do besedi NaJ-ruaništ znesek za te oglase ie din 12,— Debele tiskane besede se računalo dvolno Oglasni davek za enkratno obiavo znaša din 2— Znesek za male oglase st plačuje takoj ori naročilu, oziroma ca I« vposlati v oismu skupa) z naročilom ali oa po poštni položnici na Čekovni račun št. 11.409 — Za vse pismene odgovore dede malih oglasov se mora priložit) znamka za 3 din TRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortom, v sredini mesta se s 1. decembrom odda. Naslov v okI, odd »Ve-černika«.____________20714-5 Lepo TRISOBNO STANOVANJE c/arketirano s kopalnico, se s 1 januarjem odda Aljaževa l ul. 4, Magdalensko predmest-! ie- 20777-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam mirni stranki. Principova 9, Melje. 20770-5 SOBA IN KUHINJA se odda starejši stranki brez otrok s 1. ianuarjem. Studen-cj, Giril-Metodova 10- 20764-5 Odda se ENOSOBNO STANOVANJE s predsobo in kuhinjo. Liub-lianska 35, vprašati Stritarjeva 45. 20762-5 Prodam POSESTVO z 11 orali zemlje. Gačnik 24, p Jarenina- 20769-11 Prodam pritlično, DVOSTANOVANJSKO HIŠO (vilo), novozgrajeno. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 20763-11 Išče se dobra STROJEPISKA Ponudbe pod »Hitra« na ogledi »Večernika«. 20771-2 SLUŽKINJO za vsa hišna dela sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«, 20760-2 »KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peč) in štedilnike, predno .lastopl zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust _________________ 5212-13 TRGOVCI! Dokler ie še zaloga, založite se s celimi orehi in modom, dobite v Medarni, Liubliana, Židovska ulica 6. 2558-13 DARILA za Miklavža In Božič; damske torbice, denarnice, listnice, aktovke. Velika Izbira orl Šterbal-u. Aleksandrova M2, Trg svabode 6. 20778-13 BRIVSKI POMOČNIK _ hiter, z večletno prakso, išče mesto ali v pomoč. Naslov v ogl. odd. lista. 20775-3 Iščem za 1. januar DVOSOBNO STANOVANJE ali sobo s kabinetom in kuhinjo Ponudbe s ceno na ogl. odd. lista pod »15. december«. 20761-6 mujiakfiSttl iffan tihnishv' dcnrtŠvno' naLUtno' tietfO'! Odda se LEPA SOBA s 1. januarjem. Slovenska ul. 34-1.___________________20772-8 SOBA se odda za 100 din. Makar-jeva 13, Studenci, pri kadetnici. 20730-8 OZEBLINE NA NOGAH stare 20 ali več let ozdravite v šestih dneh. Navodila brezplačna Pošljite svoi naslov na ogl. odd, »Večernika« pod »Imam ozebline«. 20776-28 SMREČICE pripravne za božična drevesca, se prodaio. Ogledati uri posestniku Francu Maizelu, Bistrica Pri Rušah. 20767-28 PREŠA na&Todai na težo. Wattova 5’ kolonija. Ogledati od 10,—-12. ure._________________ 20768-38 "veverice, dihurje. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste divjačin. kuouiem po najvišiih dnevnih cenah-Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova cesta 13. ______________________20774-28 Zamenjam GRAMOFON (KOVCEG) v dobrem stanju, in 50 kom skoraj novih plošč za kolo ali Pis. stroj, event. tudi prodam Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«. 20766-28 Dobite v vsaki strokovni trgovini. Prodaja « Mariboru SCHHEIDEB ZAGREB. NIKOLICEVA IO jsBsmmmma in sinova |ur£i£ev» t IkibOAuZfiuš* danih le oa In cenena, za otroke ter od. lasle dobite v knllgarmm papirnici 7fSlfOVNIzadrugeCankarleva f Albumi, slikanice, knjige, plsarnl5ke potrebščine, nalivna peresa, avtomatični svinčniki, mape itd. Oglasi po ccniku - Hokopisi se Poštni čekovni račun' štev. 11. ' " m