Izdajatelj: Zavod »Tržiškl vestnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-2-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna   številka   15 din
ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
5. avgust - naš praznik
Spet se približuje dan, ki je v zgodovini tržiškega prebivalstva najpomembnejši, to je dan, •ki se ga stpominja sleherni prebivalec tržiške občine •s 'Spoštovanjem. To je 5. avgust, ki ga slavnostno praznujemo vsako leto kot spomin -na 'prve žrtve fašizma pod Storžičem. Ne mislim omenjati dejanja samega, ki ga že itak vsi dobro poznamo iz mnogih člankov in pripovedovanj. Za nas je važno zato to, da je prav tega dne za naše kraje — to je za ljudi naše današnje občine dan, ko je napočil čas, <da so prelili kri prvi borci pod Storžičem pri obrambi svoje domovine pred mnogo močnejšim zavojevalcem. Te prve žrfive so vzbudile v vseh zavednih ljudeh misel na organiziran odpor proti njim, ki so nas hoteli zbrisati z zemljevida Evrope kot narod. Vendar se je iz naroda hlapcev v štirih letih težkega boja rodil narod junakov. Lahko smo ponosni tudi na to, da so se za našo svobodo borili mnogi Tržičani in ni jih malo, ki so prelili tudi kri za to, kar mi danes uživamo.
Prav letos 'pa tudi mineva 15. obletnica osvoboditve. To je obletnica, ki nam pove, da si jugoslovanski narodi že 15 let grade svojo socialistično domovino. Če danes primerjamo Jugoslavijo s tisto pred 15. leti, lahko občutimo ogromen napredek, ki ga ji naša država v tem času dosegla Seveda pa moramo vedeti, da jt ta napredek terjal mnoge težave, ki včasih niso bile mogoče nič manjše ko tiste, ki smo jih morali prenašati med NOB. Vendar so te težave rodile bogate sadove. Poglejmo samo našo industrijo, ceste, železnice, stanovanjske zgradbe in še mnoge druge objekte, ki smo jih izgradili v dobi kratkih 15 let. To so sadovi naše revolucije in naše .povojne graditve. Če pa 'smo hoteli iti v korak z drugimi državami, pa je bilo nujno potrebno tudi vzdrževanje in pravilno vodenje mednarodne politike. Če se spomnimc nazaj leta 1948., ko \smo doživljali napad injormbiroja ali vprašanja Trsta itd., potem lahko trdimo, da je bila naša politika vedno pravilna in usmerjena v to, da se vsa mednarodna vprašanja rešujejo na miren način, na način kot je to že mnogokrat poudarjeno, v duhu aktivne koeksistenec narodov. Vemo, da je naša vlada na čelu z maršalom Titom to vedno zastopala. Da je ta pot izključno pravilna, nam je porok tudi to, da se vse novoustanovljene države prijateljsko družijo z nami in podpirajo našo politiko.
Pomislimo na mnoge državniške obiske, ki so <se zvrstili v zadnjih letih. Tudi naše delegacije so obhodile že mnoge države z namero, da spoznajo način njihovega življenja in dela. To so obiski, ki prinašajo nam in vsemu svetu svetlo idejo o tem, kako je treba voditi politiko miru, politiko, po kateri hrepeni ves napredni in miroljubni svet. To je politika svobodnega člo-r veka, politika, ki vztraja na tem, da si vsak narod sam piše svojo usodo in odločit o sebi brez vmešavanja močnejših sil. Takih narodov je po svetu vedno več in več. Ti narodi zahtevajo svobodo in samostojnost. Poglejmo samo afriške narode, kjer se posamezni prebujajo in zahtevajo odpravo kolonializma in nadoblasti. Tej misli se pridružujejo tudi naši narodi, ki dobro vedo, kaj pomeni biti suženj in podrejen drugemu.
Kot v zunanji, tako smo si tudi na znotraj države ustvarili tako politiko in stanje, kakršnega je danes lahko vesel sleherni dr-žavljan-upravljavec. Zakaj upravljavec? Ne smemo .pozabiti, da prav letos praznujemo desetletnico delavskega samoupravljanja. Pred desetimi leti so v naši državi dobili v upravljanje svoja podjetja .prvi delavci. Kaj pa danes? Danes to niso več posamezni delavci, danes gre to v deset in stotisoče. Prav s temi delavskimi sveti naš narod teži k tisti Mar-ksovi misli, ki pravi: »Tovarne v upravljanje delavcem«. Danes pa pri nas tudi to ne zadostuje več. To je prav lepo povedala tovarišica Vida Tomšičeva na fic-
V spomin na storžiske žrtve praznujemo občinski praznik
davni proslavi v Begunjah, ko je v svojem govoru med drugim dejala: »Danes se postavlja pred nas z Vso ostrino naslednji problem: ne samo upravljanje znotraj tovarne, ne samo skrb za nagrajevanje po delu, marveč upravljanje s presežkom dela v okviru občine, razvijanje občine kot skupnosti proizvajalcev in upravljavcev, kjer se bo dokončno ustvarila ideja o osvoboditvi človeka«. To so besede, ki nam povedo, kam vodi naša nadaljnja palitika. Ta politika pa je tudi pravilna, saj težimo za tem, da bo naš človek čimprej popolnoma samostojen in svoboden. To je istočasno tudi najhitrejša in najzanesljivejša pot v gospodarskem razvoju celotne skupnosti.
Naše spominske proslave preteklih   bojev naj ne boao samo
pogled v preteklost, ampak naj bodo za nas nenehni vir novih poti, ki jih iščemo in jih bomo ustvarili le s svojimi 'silami in z lastnimi napori za boljše življenje nas samih in istočasno za boljše življenje proletariata vsega sveta. Ti prazniki naj nam torej razvijajo ideje, ki so jih nosili v srcih naši borci in ki jih je hotel zadušiti fašizem. Izvrševanje naših prihodnjih nalog pri graditvi socializma v naši državi bo najuspešnejši boj proti reakciji in ncofašizmu, ki se pojavlja v Nemčiji *in tudi po drugih državah V.vrope.
Ob zaključku želim izreči vsem delovnim ljudem naše občine naj-iskrencjŠe čestitke ob priliki praznovanja našega občinskega praznika!
Predsednik Lovro CER AR.
22. julij - dan vstaje slovenskega naroda
Dne 22. julija je počila prva slovenska partizanska puška in ta dan praznujemo kot Dan vstaje slovenskega naroda.
Komunistična mladina, ki se ni strinjala s tedanjimi režimi in, ki ni hotela bili hlapec nemškim krvnikom, je pred 19 leti zanetila iskro narodnega upora in pričela organizirati borbo, v katero so se vključili vsi zavedni Slovenci.
Menda ne poznamo tako spretno in dosledno izvedene organizacije, kot je bila Osvobodilna fronta, ki je vodila vso našo krvavo borbo. Okupator si jc zaman priza-
deval, da bi zatrl upor, zaman jc pošiljal v našo deželo nove in nove divizije, ki so preplavljale naše kraje. Okupatorju so pomagale organizacije domačih izdajaleciv, vendar ni ga bilo, ki bi nas uničil. Nobeno nasilje, nobena še tako krvoločna dejanja in uboji, natrpane ječe in koncentracijska taborišča niso uničila naprednega duha upora, ki jc plamtel po vseh krajih slovenske dežele. V štirih letih so doživljali ljudje take grozote, ki si jih težko predstavlja človeška fantazija.
Ta boj ni bil samo osvobodilna vojna, bil jc tudi revolucija, kajti horci so se borili
proti tedanji notranji razcepljenosti in nezdravemu strankarskemu sistemu. Partija je zbrala vse napredno in začela borbo za ljudsko vstajo.
Danes si težko predstavljamo, kako so sprejeli naši borci golih rok, bosi in lačni, borbo s tako močnim sovražnikom. Vendar le ni zmagala oborožena podivjana vojska, kj jc pobijala otroke, starčke in žene, zmagala je neuklonljiva volja po svobodi, po času, ko si bodo nekdanji borci, sedaj kot tvorci novega življenja ustvarili čas, v katerem tivimo v miru in svobodi.
Nešteti  spomeniki   nas spominjajo u a žrtve, ki so padle za to, kar danes živi uživamo
Nemški napad na kočo pod Storžičem 5. VIII. 1941
Zaradi predvidenega umika naše skupine iz koče tega dne sta kuharja imela nalogo zgodaj zjutraj pripraviti zajtrk. Se v mraku sta odšla k bližnjemu studencu pod kočo po vodo. — Stražil sem na levem spodnjem vogalu koče in bil sem oborožen s puško - mavzerko. Poleg tega je bilo okoli koče še nekaj stražarskih mest in na enem od njih, meni najbližjem, je bil prav v tistem času na straži tudi tov. Janežič Anton iz Tržiča, ko sta se kuharja kmalu nemoteno vrnila z vodo v kočo, se je začelo pravkar rahlo daniti. V svežem avgustovskem jutru sem nenadoma začul v moji neposredni bližini, kakih 15—20 metrov od koče, oziroma mojega stražarskega mesta, prelom suhe vejice, kar je vzbudilo mojo napeto pozornost. Uprl sem pogled v smeri čutega šuma in v jutranjem
polmraku med debli »mrak in jelk bližnjega gozda, ki se je razprostiral okoli koče, opazil obris polovice čelade nemškega vojaka. Takoj sem brez pomisleka odkočil puško, nameril proti opaženemu cilju in sprožil. Na prvi moj strel ni bilo nobenega odgovora, zato sem takoj nato oddal še drugi strel z namenom, da na .bližajočo se nevarnost opozorim v koči se nahajajoče tovariše. Takoj nato sta se proti meni pognala dva Nemca, verjetno z namenom, da me ujameta živega. Prav lahko bi me ustrelila, saj sta se le na nekaj korakov približala meni. Njunega napada sem se ubranil tako, da sem s puškinim kopitom odbijal njun dohod k meni, tako, da v svojem namenu nista uspela. V tem sem skočil proti drugemu stražarskemu mestu, ki je bilo na kolovozni poti zgoraj koče .in kjer je stražil že navedeni Janožičev Tone iz Tržiča. Ta me je najprvo začudeno pogledal in ker je bil nekoliko naglušen, me je \prašal: »Kaj je?« in zakaj streljam.« Odgovoril sem kratko le: ■>Streljaj!« Tovariši so ob tem nenadnem nemškem napadu in mojih strelih takoj začeli skakati iz koče. Takrat pa so Nemci, verjetno z vsem razpoložljivim orožjem začel streljati proti koči z mitraljezom, brzostrelkami, puškami ter metali ročne bombe. Z Janežičem sva s poti zgoraj koče neprenehoma streljala v prihajajoče Nemce in nekaj časa krila umik tovarišev iz koče. Kakega organiziranega odpora Nemcem zaradi nenadnega napada ni bilo naši skupini mogoče nuditi. Seveda je pri tem proboju iz koče padlo 8 tovarišic in tovarišev, kjer danes stoji lep spomenik in ob katerem se vsako
Z nadaljnjo demokratizacijo bomo dosegli še hitrejši napredek na vseh področjih
S posvetovanja sekretarjev osnovnih organizacij ZK
pod Storžičem
Dne 26. julija 1941 je bila nad vasjo Gegelnica pri Naklem ustanovljena prva Kranjska četa, ki je še istega dne krenila pod Stonžič. V to četo sem skupaj s svojima 'bratoma in drugimi prvoborci iz okolice Nakla in Kranja stopil tudi jao. Ta dan je bila nad Veternim ustanovljena tudi Tržiška četa. Pod Storžičem sta se obe četi združili v Kranjsko-tržiški ali Storžiški bataljon.
Bataljon se je nastanil v bivši Verbičevi koči pod Storžičem. Vodstvo bataljona je sklenilo, da bataljon začne takoj z oboroženimi napadi, na. nemškega okupatorja. Dne 1. avgusta smo na Poljani pod Storžičem ubili nemškega državljana Wialterja He-ckerja, direktorja nemške banke iz Kranja, ki je vohunil za nami. Bataljon je takrat štel blizu 70 borcev in ibork, dobro oboroženih in s precejšnjo borbeno moralo. 4. avgusta je skupina nad 50 borcev v večernih urah krenila iz koče pod Storžičem proti Dobrči, kjer je bilo dogovorjeno, da se skupaj s partizani Cankarjevega bataljona, ki pride preko Save z Jelovice, izvede skupni napad na kaznilnico Begunje, v katero je nemško-fašistični okupator začel množično zapirati gorenjske rodoljube in pristaše Osvobodilne fronte. Kakih 20 borcev in bork pa je ostalo v koči pod Storžičem, med njimi tudi jaz. V popoldanskih urah tega dne je naša patrola na planini Konjščica ujela sumljivega tu-rista-domačina iz Tržiča, Sušnik Gabr.iela. Takrat nismo vedeli, da je gestapovski vohun, kar smo kasneje ugotovili, toda kljub temu smo ga zadržali v koči. Komandir naše skupine, ki je ostala v koči, je bil tov. Mrak in z njim sem v noči od 4. na 5. avgust 1.941 stražil v koči sumljivega turista. Okoli tretje ure ponoči sem smel nekoliko zadremati. Kmalu pa me je prebudil tov. Mrak in mi je rekel, da ve, da sem potreben počitka, toda, da po zaporedni listi stražarjev prihajam na vrsto za stražo. Odšel sem brez ugovora na stražarsko mesto, bajti zavest in disciplina sta Ibila v partizanskih enotah na prvem mestu.
Drugi dan, 5. avgusta, je naša skupina imela nalogo, da odide iz koče na Javorniško planino in se do povratka bataljona, ki je odšel proti Begunjam, na tej planini zadrži. Komandir, tov. Mrak mi je obljubil, da bom lahko podnevi, ko bomo izvršili premik, lahko več počival.
V soboto, 9. julija, je bil pod Storžičem posvet sekretarjev vseh osnovnih organizacij ZK naše občine, katerega se je udeležil tudi član Okrajnega komiteja ZK tov. Baldo Bizjak, ki je udeležence seznanil z osnovnimi postavkami, ki naj bi jih upoštevali pri sprejemanju novega petletnega perspektivnega plana.
V. kongres SZDL je sprejel toliko važnih sklepov, da bomo morali v nadaljnjih letih napeti vse sile, če jih bomo hoteli uresničiti tudi v praksi. Predvsem se bomo morali pri sprejemanju prihodnjega petletnega plana ozirati na štiri najvažnejše sklepe kongresa.
Najvažnejša je nadaljnja demokratizacija našega sistema in uprave, potem še intenzivnejši gospodarski razvoj, delitev dohodka in vprašanje življenjskega standarda delovnih ljudi.
Pri delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah smo v naši državi dosegli tako dobre rezultate, kot jih ni nihče pričakoval. Zato smo lahko povečali tudi investicijske sklade in zgradili in obnovili mnogo podjetij. Struktura investicij je bila zelo dobra in se je pokazalo, da je vlaganje v negospodarske investicije pravilno in gospodarsko upravičeno. Z vlaganjem v negospodarske .investicije se je hi-
tro izboljševal življenjski standard delavcev.
V novem petletnem planu bomo morali začeti uresničevati tezo, ki jo je postavil že tovariš Boris Kidrič, naj presežek viška dela damo neposredno proizvajalcu. Težnje po povečanju centralnih fondov so se pokazale kot napačne in bo treba nastopiti proti tistim strokovnjakom, ki mislijo, da bi s povečanjem centralnih fondov za 2 % zagotovili hitrejši gospodarski napredek. Tudi povezovanje podjetij v višje gospodarske enote se je največkrat, izkazalo slabo in je sedanja težnja taka, naj se v samih podjetjih začne uveljavljati decentralizacija. Predvsem pa moramo vedeti, da naše perspektivo zavisijo od nas samih, saj v dobi razvitega delavskega upravljanja delovni kolektivi razpolagajo z velikimi sredstvi.
Za Gorenjsko, kot izredno razvito industrijsko področje Slovenije, je značilno, da ima veliko nesproščene amortizacije. — Te amortizacije se je nabralo na Gorenjskem že preko ene milijarde in jo je torej toliko, da nam tudi v Tržiču ne bi bilo treba najemati kreditov iz republiških in zveznih skladov.
Ko bomo v naši občini začeli pripravljati in sprejemati postavke za prihodnji perspektivni petletni plan,  bomo morali
leto ob občinskem prazniku zbere prebivalstvo Tržiča. Med padlimi je bil tudi mlad rdečeličen 17 letni Guček Anton, tovarniški delavec iz Strahinja, ki jc 26. julija vstopil v Kranjsko četo na Cegeln.ici in s katerim sva bilja liz mladih let prijatelja. Ostali preživeli iz skupine smo se po napadu umaknili v strmo pobočje Storžiča. Nekje na grebenu nad Skarjevimi pečmi smo imeli kratek pogovor in odločili, da gremo začasno vsak na svoje področje odkoder smo prišli v bataljon dn, da tam poiščemo stik z ostalimi tovariši. S Storžiča sem se prebil proti Naklem in v vasi Okroglo dobil stike z našimi aktivisti. Kmalu nato sem odšel ilegalno v Ljubljano in naprej med dolenjske partizane. S Štajersko grupo odredov, ki jo je vodlil legendarni komandant Stane sem sodeloval v borbi na Jančah in Muljavi leta 1942. V polletju 1942 sem bil borec Zapadno-do-lenjskega odreda in Gubčeve brigade. V jeseni leta 1942 sem ob ustanovitvi postal borec Cankarjeve brigade in v njej sem se boril po širni slovenski zemlji vse do osvoboditve, bo smo izgnali nemškega 'Okupatorja in domače izdajalce iz naše domovine in priborili našemu ljudstvu svobodo, za katero se je borilo 4 leta z nemišbdmfiašizrnor
Napad in borba pri koči pod Storžičem, 5. avgusta 1941 je bil za mene, takrat 20 letnega fanta, ognjeni krst, ki sem se ga v kasnejših borbah, mnogo1 težjih in hujših, spominjal in zato sem mu posvetil teh nekaj vrstic, ki naj bodo posvečene spominu podstoržiiških junakov ob občinskem prazniku Tržiča.
Fister Stane
upoštevati te splošne postavke in sklepe V. kongresa SZDL.
V razpravi so sekretarji načeli tudi več specifičnih tržiških problemov, ki jih bomo morali rešiti v prihodnjih petih letih. Tov. Ogris je poudaril, da bodo podjetja s povečanjem sredstev morala začeti urejati "tudi komunalna vprašanja, za katera se sedaj kaj malo brigajo. Tega se moramo zavedati že sedaj in začeti seznanjati ljudi, da bodo pravilno razumeli probleme in aktivno sodelovali pri izvajanju načrtov.
Politična šola
Predsednik ideološke komisije pri Občinskem komiteju ZK tov. Viktor Smolej, je sekretarje seznanil z organizacijo in namenom politične šole, ki j© bodo ustanovili jeseni. Ta šola je namenjena predvsem mladim aktivistom, ki bodo v prihodnjih letih sprejeli važnejše funkcije in jim je zato potrebna tudi politična izobrazba. Sola bo trajala sedem mesecev, obravnavali pa bodo 4 teme: politično ekonomijo, osnove znanstvenega socializma, delavsko gibanje in subjektivni faktor. Sola je pomembna pridobitev za naše Mesto, saj se moramo zavedati, da morajo tudi vsi vodilni uslužbenci politično razgledani.
Letos za 72 odstotkov vel čevljev kot leta 1955
3. Julija SO' v podjetju Peko slovesno izročili svojemu namenu nov obrat
Po dobrih dveh letih, kolikor so trajala rekomstrukcijska dela In gradnja novoga obrata, jc 3. julija predsednik občinskega ljudskega odbora tprcrezal trak in s tem izročil nov del tovarne v obratovanje.
Tovarna Peko je najstarejša čevljarska tovarna v naši državi, saj obstaja že 56 let. Leta 1339 je znašala letna proizvodnja 200 tisoč parov, leta 1955 pa že 614.000 parov čevljev. Iz teh podatkov vidimo, da se je število izdelanih parov .skoraj potrojilo v istih delovnih prostorih in pri skoraj istem strojnem parku. — Prav zaradi vedno večje proizvodnje so postajali delovni pogoji vedno težji in primanjkovati je začelo skladiščnih prostorov za reprodukcijski material in. za končne izdelke. Podjetje je proti koncu leta 1957 dobilo posojilo iz zveznih, republiških in okrajnih skladov in s temi sredstvi zgradilo več ko.t 5000 kvadratnih metrov proizvodnih površin in si nabavilo nove stroje.
V rekonstrukcijskem elaboratu so predvidevali, da bo proizvodnja po' dokončni obnovitvi narasla na 807.000 parov, vendar pa je zaradi zboljšanja tehnološkega procesa med obnovo in zaradi vzpodbudnejšegn načina nagrajevanja dosegla proizvodnja že lani 895.000 parov, letos pa pričakujejo, da bodo izdelali 1.053.000 parov ali za celih 72% več kot leta 1955.
Približno 90 "/o izdelkov proda podjetje preko svoje trgovske mreže, ki ima skoraj v vsakem večjem mestu svoje poslovalnice. Teh poslovalnic je sedaj že 88. 7% proizvodnje prodajo v vzhodno in zahodnoevropske države, 3 °/o pa domačim odjemalcem.
•Dohodek podjetja se bo zvečal od 1.478,000.000, pred rekonstrukcijo, na več kot 2.500,000.000 po rekonstrukciji.
17. julija 1928 se je začel v Moskvi VI. kongres Kom interne. 1936 se je začela državljanska vojna v Španiji.
19. julija 1920 se je začel II. kongres Kominterne.
20 julija 1903 je bil v Beogradu ustanovni kongrca SSDP. — 1919 se je začela splošna stavka solidarnosti jugoslovanskih delavcev proti intervenciji na Madžarskem in Rusiji.
21. julija 1948 se je začel v Beogradu V. kongres KPJ.
22. julija 1941 se je začela oborožena vstaja v Sloveniji.
25. julija 1867 je izšel v Hamburgu prvi zvezek Mar-ksovega Kapitala.
27. julija 1941 začetek oborožene vstaje na Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini.
1, avgusta 1937 je bil v gozdu Anin Dol pri Somboru ustanovni kongres KP Hrvatske.
2. avgusta 1903 se je začela Ilindenska vstaja makedonskega ljudstva. — 1921 je jugoslovanski parlament sprejel zakon o zaščiti države.
Za obnovo in nabavo novih strojev so porabili 260 milijonov dinarjev in s tem denarjem zgradili tudi novo kotlarno in transformatorsko postajo. Marljiv delovni kolektiv se jc rešil tudi najemniškega odnosa z velikim ameriškim koncernom, ki je čevljarskim tovarnam stroje izpo'sojeval za visoke mesečne najemnine. Sedaj je podjetje odpovedalo najemno pogodbo in
si nabavila nove stroje predvsem iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, Amerike in Češke. Tako so spremenili tehnološki postopek in uvedli specializacijo, lako da imajo sedaj za vsako vrsto čevljev popolnoma samostojen obrat, ki izdeluje čevlje od cvi-kanja do kartoniranja. Tako so dosegli boljšo. Izrabo strojev, večjo produktivnost in boljšo kvaliteto izdelkov.
Ze pred tremi leti so začeli uvajati obračun po ekonomskih enotah, jeseni preteklega leta pa na osnovi tega obračuna še nagrajevanje po učinku, ki temelji na produktivnosti, ekonomičnosti  in  rentabilnosti   kake eko-
nomske enote. Po uvedbi tega načina nagrajevanja se je povečala proizvodnja za 22 "/o, dohodek pa za več kot 40 %.
Podjetje je bilo v času rekonstrukcije v stalnih finančnih težavah, vendar kljub temu ni zanemarilo skrbi za zboljšanje življenjske ravni delavcev. V tem času so zgradili 17 družinskih stanovanj, v gradnji pa je še velika 20-stanovanjska hiša. Pravkar končujejo tudi adaptacijo obrata družbene prehrane, kjer bodo delavci dobili topli obrok in po pogrebi tudi kosilo.
Novi obrat je začel z delom prav sedaj, ko praznujemo 10-lelnico delavskega upravljanja in S tem najlepše proslavil 10-letnico izročitve tovarne v upravljanje delavcem.
Potrošniki, gospodinje preberite
Več kot leto dni je že, ko smo izvolili potrošniške svete za trgovine in pekarijo. Potrošniški svet trgovskega podjetja Preskrba je začel z dobro voljo in namenom, da bi pripomogel k zboljšanju trgovine v našem mestu. Vendar svet osmih ljudi ne more izražati želja vseh potrošnikov. Zato vabimo v.se potrošnike, zlasti gospodinje, naj javno v našem listu, članom po-
trošniškega sveta, ali podjetju Preskrba, sporočajo svoje želje ali mnenja.
Trgovsko podjetje Preskrba je obnovilo že več lokalov, kar ugodno vpliva na trgovino samo, kakor tudi na potrošnike. Zlasti je bilo ustreženo vsem s preurejeno špecerijsko trgovino, ki je odprta neprekinjeno. V tej smo vedno hitro postreženi in blago je sveže. Želeli bi samo,
Tudi upokojencev so se spomnili
Med povabljenci, ki so se udeležili otvoritve novega tovarniškega poslopja v tovarni Peko, smo bili tudi vsi upoko-
Glasbena šola
ob zaključku šolskega leta
Glasbena šola je priredila dne 20. junija zaključni glasbeni večer, na katerem so sodelovali učenci vseh razredov. Pokazali so, da so sposobni nastopati pred javnostjo, kar je potrdil ta večer in tudi njihovi uspehi v letošnjem lotu, saj je od 150.učencev bilo 38 odličnih in 81 prav dobrih.
Šolski odbor izreka vso priznanje pedagogom za požrtvovalno in neumorno prizadevanje pri vzgoji naše mladine v glasbenem in socialističnem duhu, saj so žrtvovali precej prostega časa in so se nesebično trudili za razvoj glasbene ustvarjalnosti. Posebno zahvalo pa zasluži tov. ravnatelj Oton Zazvonil, ki je neumorno posvetil vse sile za napredek naše mladine, poleg tega pa je še požrtvovalno vodil pevski zbor in orkester DPD Svobode, da ne govorimo še o drugih funkcijah, ki jih je opravljal. Za vse se v imenu staršev toplo zahvaljuje
Šolski odbor glasbene šole
OGLAS
Prireditveni odbor za izvedbo mednarodnih gorskih dirk sprejme grupo delavcev za dela na Ljubelju. Interesenti na.j se zgla-se v pisarni Avto-moto društva v Tržiču. Plača po dogovoru.
Prireditveni odbor
jenci tega kolektiva. Zaradi neke napake vsi upokojenci niso dobili pismenih vabil, vendar pa je vodstvo podjetja po zvočniku objavilo, da so dobrodošli gostje tudi tisti, ki niso dobili vabil. Po zelo zanimivem programu se je upokojenec, tov. Jože Ve-vor v imenu upokojencev zahvalil za povabilo in čestital delovnemu kolektivu k tako velikemu uspehu. Nato smo si ogledali stari in novi obrat in se prepričali, da vodstvo tovarne, delavski svet, upravni odbor in sindikalna podružnica res lepo skrbijo za delavce.
Kolektivu tovarne še enkrat iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo upokojenci tega kolektiva. Upokojenci
da bi v tej trgovini dobili vedno vse, kar spada k špecerijskemu blagu in da bi bila tudi kvaliteta vedno dobra.
Da bi razbremenili prenatrpano trgovino z železnino, so premestili ves porcelan v galanterijsko trgovino. Ta rešitev po mnenju potrošniškega sveta ni najboljša in je svet, predlagal, naj bi odprli samostojno trgovino s steklom in porcelanom in morda tudi z lesnino.
Za lokal z zelenjavo je potrošniški svet predlagal, naj bi ga poglobili, kolikor je mogoče.
Letos preurejajo špecerijsko trgovino, poslovalnico 7. Tu nameravajo urediti samopostrežno trgovino v manjšem obsegu. V večjih mestih so . samopostrežne trgovine rentabilne. Po drugih mestih imajo že uvedeno dostavo blaga na dom. Potrošniški svet je predlagal podjetju, da bi to uvedli tudi pri nas, pa so predlog zavrnili. Prav zato bi radi zvedeli tudi za mnenje potrošnikov. Potrošniški svet predlaga še enkrat, da bi v tej novi samopostrežni trgovini lahko naročali blago, ki bi ga nam dostavljali na dom. S tem bi marsikatero gospodinjo razbremenili, trgovina pa bi se še bolj približala kulturnejši postrežbi. Potrošniški svet Preskrbe
Ne bilo bi napak uvesti prohibicijo za...
Za mladino gre! Nedavno sem bil priča temu dogodku. Ni važno, kje, kdaj, ker to se lahko zgodi kjerkoli. Tudi to ni važno, kdo so mladinci, o katerih je govora, važno je, da so bili stari od 17 do 19 let. Vendar je prav, da se zaradi posledic, ki jih ima tako početje včasih tudi spregovori.
Zbrala se je družba treh mladih pobov, ki so si dali duška v tekmovanju pitja žganih pijač s tradicionalno napitnico — »Na zdravje«! Menim, da takšne medsebojne čestitke kaj malo pomenijo, saj vsak ve, da takšno početje, še posebno za mlado telo, prinese lahko kaj klavrne posledice in taka napitnica bolj zveni »Za bolezen«! Ce bi se ta-
ki junaki potem vsaj umaknili domov, bi še šlo, tako pa zastrupljeni z alkoholom na razne načine kažejo svoja »junaštva«. Ti trije mladinci so še nadalje popivali v drugih gostinskih lokalih. Žalostno je, da gostinska podjetja, kaj malo pazijo, komu točijo, glavno jim je finančni cfekl. Skratka, družba jc tu poklicana, da varuje našo mlado rast pred takšnimi dejanji.
Morda ne bi bilo napačno, da bi uvedli neke vrste prohibicijo za mladoletnike, saj imajo še v polnoletnosti dovolj priložnosti, da se podajo v uživanje alkohola. Skratka tu gre za načelo:
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU!
SindiUaii - pobudniki
OBISKALI SNIO JIH - POVEDALI SO
Letos praznujejo v vseh naših kolektivih •10-letnico delavskega upravljanja. Prav zaradi tega in ob našem občinskem prazniku smo obiskali nekaj predsednikov
sindikalnih podružnic in predsednikov delavskih svetov, ki so nam povedali marsikaj zanimivega iz življenja naših delovnih kolektivov.
Obsežen in zahteven program občinskega sindikalnega
sveta Razgovor s predsednikom ObSS Viktorjem Kraljem
»Kakšen program ste jeli za letošnje leto?«
sprc-
»Sprejeli smo obsežen in zahteven, program za delo komisij in pripravili načrt za delo predsedstva in plenuma. Plenum je analiziral volitve v organe delavskega upravljanja in. sindikalnih vodstev, obravnaval bo organizacijo kadrovsko socialnih služb v podjetjih, polletne obračune gospodarskih organizacij, sistem in metode dela sindikalnih podružnic, zdravstvo in socialno zavarovanje, družbeni plan in proračun občine za prihodnje loto. Poleg tega bo plenum, obravnaval vse tekoče probleme, ki bi se pojavljali.«
»Kakšni pa so načrti in delo predsedstva?«
»Predsedstvo občinskega sveta bo pripravilo osnovne misli za plenume in bo stalno skrbno spremljalo delo komisij, zasledovalo uresničenje želja volivcev pri gradnji objektov za družbeni standard, stalno podpiralo akcijo za gradnjo delavskega doma in si prizadevalo, da bi tudi v Tržiču ustanovili klub proizvajalcev. Predsedstvo bo razpravljalo še o nagrajevanju po učinku v posameznih podjetjih .in Obravnavalo metode in sistem dela naših sindi-kia In ih podružnic.«
»Kako je z nagrajevanjem po učinku v naših podjetjih?«
»Najprej sta uvedli nagrajevanje po učinku naši največji tovarni Bombažna predilnica in tkalnica ter Peko, ki imata tudi največ strokovnega kadra. — V Runo, Tovarni kos in srpov, Lesno industrijskem podjetju, Pilarni in Tovarni lepenke ter Tovarni finega pohištva pa prav v tem času intenzivno delajo na tem, da bi prešli na plačevanje po učinku. Največja ovira pa je v teh manjših podjetjih pomanjkanje strokovnega kadra, ki naj bi pripravil vso potrebno za tako nagrajevanje. Čim manjše je neko podjetje, tem več težav ima in prav zato si bo Občinski sindikalni svet prizadeval, da bi ustanovili pri sekciji kluba gospodarstvenikov posebno skupino strokovnjakov, ki bi se ukvarjali samo z nagrajevanjem in pomagali manjšim podjetjem. Menim pa, da se moramo najprej s širokim krogom vodilnih ljudi iz tovarn dobro pomeniti o bistvu takega nagrajevanja, ker nekateri vodilni uslužbenci še vedno ne razumejo za kaj pravzaprav gre. Predvidevam, da bomo prve uspehe s tega področja zasledili v jeseni.«
»Kako pa je z organizacijo kadrovsko socialnih služb v naših podjetjih«?
»V naši občini do sedaj še nima nobeno podjetje kadrovsko socialnega oddelka. — Občinski sindikalni svet podjetjem ne vsiljuje uvedbo teh služb, ker ve, da bodo kadrovsko-socialne oddelke podjetja ustanovila takrat, ko bodo začutila potrebo po njih. Najdlje so do sedaj v Bombažni predilnici in tkalnici, kjer so že izdelali načrt, kako naj bi kadrovska socialna služba v podjetju delovala. Potrebe po uvedbi teh služb so in prav zato bo Občinski sindikalni svet pripravil analizo o sedanjem stanju po podjetjih, dobro pa bi bilo, da bi o tem razpravljal tudi zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora.«
»Runo«: Stanovanjska problematika, rekonstrukcija in nagrajevanje po učinku
Predsedniku sindikalne podružnice, tov. Ivanu Šuštarju sem postavil kratko vprašanje:
»Kako jc s stanovanjskim vprašanjem v vašem podjetju?«
»Vsi, delavci in vodilni uslužbenci podjetja, smo se zavedali, da je naša tovarna zastarela in da jo bo treba obnoviti. Zato pred rekonstrukcijo sploh nismo mogli resno pomisliti na gradnjo novih stanovanj za naše delavce. Imamo nekaj stanovanjskih problemov, ki so zelo pereči in jih bomo vsekakor morali kmalu rešiti. Precej nam je pomagala Bombažna predilnica in tkalnica, ki je dodelila nekaj stanovanj svojcem naših delavcev, en zelo nujen primer pa smo rešili z montažno hišo.«
»Kako pa je z rekonstrukcijo?«
»Obnovitvena dela so v polnem teku, dobili smo že vse na-
ročene stroje in za prihodnje leto nam ostane le še nekaj gradenj, ki pa bodo prav gotovo končane do leta 1961. Ta rekonstrukcija podjetja je za tako majhno podjetje, kot je naše, ogromno breme, vendar moramo težave, ki nas tarejo, prenašati in z marljivim delom pomagati, da jih bomo kar najhitreje odpravili. Ce ne bi začeli z obnovo podjetja, ne bi mogli delati tako kot konkurenčna podjetja. Kam pa nas bi to pripeljalo, pa si lahko predstavljamo.«
»Kako daleč pa ste s pripravami za plačevanje delavcev po učinku in kako delite dohodek ipodjetja?« pa sem vprašal predsednika delavskega sveta tovariša Radona Floreta.
»Po sedanjem tarifnem pravilniku je približno 50% delovnih mest normiranih, ostale delavce pa plačujemo po času. Sedanji tarifni pravilnik je kar dober, razen nekaj pomanjkljivosti, vendar se že pripravljamo, da bi vsaj s 1. januarjem 1961 začeli plačevati delavce po učinku. Dohodke podjetja pa delimo tako, da damo 25,40 % za plače delavcev, ostalih 74,60% pa razdelimo na sklade podjetja.«
»'Kakšni ,pa so odnosi med delavskim svetom in upravo podjetja?«
»Ne morem reči, da bi bili odnosi slabi. Vsi si prizadevamo, da bi podjetje kar najbolje uspevalo. Najhujše težave imamo zaradi nabave surovin. Na domačem tržišču delijo kože na aukcijskih mestih, kjer jih največkrat zmanjka, če pa bi hoteli nabavljati kože iz uvo'za, pa bi potrebovali velika devizna sredstva in tuđi naša proizvodnja ne bi bila rentabilna.«
»Lepenka«: S složnim delom premagujemo vse
V Tovarni lepenke sem najprej obiskal tovariša direktorja in ga povprašal, kako je nov sistem nagrajevanja vplival na povečanje proizvodnje. Tovariš Markelj je povedal, da že od 1. januarja 1960 plačujejo po enoti proizvoda in da se je proizvodnja v teh mesecih dvignila za 20,75%, če jo primerjamo s proizvodnjo v lanskem letu. Kako vpliva plačilni sistem na proizvodnjo, vidimo v tem, da se je proizvodnja toliko dvignila samo zaradi novega načina nagrajevanja, brez povečanja števila delavcev ali nabavo novih strojev. 35 % dohodka dajo za osebne dohodke delavcev, ostalo pa razdeli delavski svet po potrditvi zaključnega računa na sklade podjetja.
»S kakšnimi problemi pa se srečava sindikalna podružnica,« som vprašal predsednika podružnico, tovariša Antona Behka.
»Problemov imamo do'sti, vendar jih složno rešujemo. Sindikalna podružnica, delavski svet, upravni odbor in uprava podjetja razpravljajo o vseh važnih vprašanjih   in   vodstvo vedno
upošteva predloge delavcev. — Menim, da bomo s složnim delom najhitreje rešili vse probleme, saj vsak delavec ve, da bo z boljšim delom več zaslužil, več pa bo imelo tudi podjetje. Ker sindikati pospešujejo akcijo za uredbo kadrovsko socialnih služb, je naša sindikalna podružnica imenovala kadrovsko Soc. komisijo, ker v našem podjetju ne bi mogli imeti posebnega oddelka za to službo.
Povem naj vam še, da so volitve v nov delavski svet bile res demokratične in da so se delavci zelo zanimali, koga bodo volili. Tisti člani odbora sindikalne podružnice, ki smo se udeleževali seminarja o delavskem samoupravljanju, pa bomo na sestankih seznanili člane novega delavskega sveta z bistvom delavskega upravljanja in jim tako pomagali pri njihovem delu. — Sploh je pri nas tako, da težko ločimo seje delavskega sveta ali sindikalne podružnice, ker povsod obravnavamo iste probleme, najvažnejši pa je seveda problem rekonstrukcije.«
Za občinski pravnik čestitata upravni odbor in uredništvo TRŽIŠKEGA V E S T N I K A
napredka v kolektivih
»BPTcc: Ženski problem in
75-letnica podjetja
Sredi dela sem zmotil predsednika sindikalne podružnice našega največjega kolektiva, vendar mi je kljub temu ljubeznivo odgovoril na moja vprašanja in mi posredoval vrsto podatkov.
»Tovariš Marjan Pernuš, v vašem podjetju je zaposlenih veliko -žensk. Ali mi lahko poveste, kakšni problemi se zaradi tega pojavljajo v vašem kolektivu?«
»Plan zaposlene delovne sile je pri nas ,1600, vendar ne dosežemo te številke. Od tega je 69% ženske delovne sile, ki dela v dveh ali celo v treh izmenah. V treh izmenah dela 470 ljudi, od tega pretežno ženske. Nočna izmena je predvsem v predilnici, do sedaj je bila tudi v priprav-ljalnici tkalnice, vendar smo jo zaradi nabave novih modernih strojev odpravili. V predilnici nočne izmene še ne moremo ukiniti, ker tkalnica naredi več, kot zmore predilnica. Z rekonstrukcijo predilnice pa bo pri tanjši niti preje produkcija večja kot sedaj v treh izmenah in bo takrat nočna izmena lahko odpadla. Vodstvo podjetja se trudi, da bi delo organizirali tako, da bi kar najmanj ljudi delalo ponoči.«
»Letos praznuje vaše podjetje 75-letnico obstoja. Povejte mi, prosim, kakšna bo proslava in kako se nanjo pripravljate?«
»Največji praznik, ki ga bo' letos praznoval naš kolektiv, je res 75-letnica tovarne. Za izvedbo proslave smo izvolili poseben pripravljalni odbor, ki mu predseduje tov. Milan Ogris. Proslava bo precej obširna. Zadnji teden v juliju bo tekmovanje gasilskih društev tekstilnih podjetij iz vse Slovenije. V tednu pred proslavo bodo razne športne
prireditve v odbojki, nogometu, šahu in drugih panogah. 19. avgusta zvečer pa bo slavnostna akademija v Cankarjevem domu, kjer bodo razglasili tudi rezultate športnih tekmovanj. 20. avgusta bo dela prost dan. Ob sedmih zjutraj bo slavnostna seja delavskega sveta, potem komemoracija pri spomeniku žrtev II. svetovne vojne, sledil bo sprejem pionirjev iz vseh šol občine, sprejem gostov in upokojencev podjetja. Ves ta dan bo možen ogled tovarne za občane iin tuje goste. Popoldne bo veliko slavje v parku, Naše podjetje bo izdalo Zgodovino tržaškega teksti lstva v 2000 izvodih.
Za ta veliki dogodek smo pripravili tudi nagrade za vse delavce in upokojence našega podjetja. 25 odstotkov bo šlo iz sklada za osebne dohodke, 75 odstotkov pa iz sklada skupne porabe. Delavci, ki so v podjetju manj kot 5 let bodo prejeli za nagrado 81,25 odstotkov mesečne plače, tisti, ki so v podjetju od 5 do 10 let 92,5 odstotka plače, tisti pa, ki so zaposleni nad 10 let pa 100 odstotkov plače.
Delavci, ki so vstopili v tovarno letos, pa bodo prejeli po 900 dinarjev za vsak mesec službovanja. Nagradili bodo tudi upokojence tega podjetja, posebno nagrado pa bo dobila 87-letna Frančiška Ster, ki je najstarejša upokojenka in je nosila pred 75 leti opeko, ko so gradili tovarno. Podjetje bo povabilo na proslavo tudi predstavnike tekstilnih podjetij iz Madžarske, Poljske, Sovjetske zveze, Italije in Zahodne Nemčije. Pokrovitelj proslave pa je Centralni odbor sindikata tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev Jugoslavije.«
»LIP«: Združitev s Tovarno finega pohištva bi bila koristna za obe podjetji
Tov. Franc Dolžan je v podjetju dobrega pol leta, vendar mu je kolektiv že zaupal vodstvo sindikalne podružnice. Vprašal sem ga, kaj misli o združitvi s Tovarno finega pohištva in kako daleč je že ta stvar.
»Delavski svet in sindikalna podružnica sta imela sejo in postavila komisijo, ki bo> skupaj s komisijo iz tovarne finega pohištva proučila problem združitve. Predvsem pa mislimo, da bi bilo najbolje, če bi dobili kredit in bi iz obeh podjetij ustanovili nek večji lesni kombinat. Združitev je nujno potrebna zaradi tovarne finega pohištva, ki je zelo zastarela in nima prostorov, v katerih bi lahko organizirala sodobnejšo in rentabilnejšo proizvodnjo. Združeni podjetji bi bolje gospodarili in tudi finančni uspeh bi bil boljši.« »Kako daleč pa ste že z uvedbo nagrajevanja po učinku?« »Nagrajevanje po učinku je bilo v našem podjetju težko vpeljati, vendar   bomo izplačevali
delavce po novem tarifnem pravilniku od prvega polletja letošnjega leta dalje. Nov pravilnik
»Tovarna kos in srpov«: Izvoz
»Zanima me predvsem vprašanje vašega izvoza?«
Na to vprašanje mi je odgovoril tov. Pančur takole: »Naše podjetje je med tistimi, ki izvažajo v največ držav. V 18 držav Evrope, Afrike, Azije in Amerike izvažamo kose, mačete, pleskarske lopatic? in drugo ročno orodje. Povpraševanje po kosah pada, ročnega orodja pa bi lahko prodali mnogo več.«
»Letos praznuje vaše podjetje 10-lctnico delavskega upravljanja. Kako se pripravljale na ta dogodek?«
»Desetletnico prvega našega delavskega sveta bomo slovesno proslavili 3. septembra, ko bo velika proslava s kulturnim sporedom. Takrat bomo podali tudi kratek obračun dela in uspehov naših samoupravnih organov.«
Pilarna »Triglav«: Rešiti se moramo gospodarskih težav
Na vseh področjih delaven in marljiv je predsednik delavskega sveta pilarne, tov. Sašo Gol-majer.
»Menda vaše podjetje še vedno plačuje anuitete?« »Res je! Se vedno plačujemo anuitete za novo tovarniško poslopje, v katerega smo se vselili že pred šestimi leti. Prav zaradi teh anuitet ne moremo graditi stanovanj, ki bi jih naši delavci tako potrebovali. Od 60 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v naši tovarni, tudi en sam delavec nima res dobrega stanovanja v kaki novi stanovanjski hiši.« »Kako pa mislite rešiti ta pereč problem?«
»Naš osnovni proizvod so pile, pri katerih pa je malo dobička, ker druga konkurenčna podjetja izdelujejo tudi druge artikle, s katerimi dobro zaslužijo. Tako smo tudi pri nas začeli razmišljati o uvedbi novih proizvodov in bomo začeli izdelovati žage za železo. S tem novim proizvodom mislimo ustvariti nekaj več dobička. Lani je kolektiv v celem letu ustvaril okrog tri milijone dinarjev dobička, od katerih smo dali dva milijona za anuitete, ostali milijon pa razdelili na sklade, ki so kaj revni.«
Čimvečjemu številu delavcev omogočimo letovanje
je bolj stimulativen in prav gotovo se bo povečala proizvodnja in s tem finančni efekt podjetja.«
V kratkem, a zelo zanimivem razgovoru s tajnico Občinskega sindikalnega sveta, tov. Marijo Karo. sem-zvedel za veliko problemov, ki nastajajo, ko govorimo o razvoju delavskega turizma.
»Tovarišica tajnica, povejte mi, prosim, kaj je sindikalni svet letos že storil za napredek delavskega turizma?«
»Do sedaj so naša podjetja skrbela za oddih delavcev tako, da so uredila v obmorskih krajih počitniške donjove ali pa weekend naselja. Sedaj ima počitniške točke samo pet sindikalnih podružnic, in sicer: Bombažna predilnica in tkalnica, Peko, Runo skupno s Tovarno kos in srpov in sindikalna podružnica Občinskega ljudskega odbora in Komunalne banke. Ostale sindikalne podružnice pa so odvisne od teh petih tako, da se jim priključijo, če je dovolj prostora. In prav zaradi tega je začel Občinski sindikalni svet mislili na ustanovitev počitniške skupnosti, ki bi zagotovila cenena letovanja čimvečjemu številu delavcev in njihovih svojcev. Vendar je letos turistična sezona že v polnem teku in zato nismo storili še nič konkretnega.«
»In kaj mislile storiti?«
»Sprejeli nismo še nobenih dokončnih sklepov, imeli pa smo in bomo še imeli vrsto razgovorov, tako da bi se že drugo leto pokazali sadovi naših prizadevanj,«
»Kako pa jc z načinom regresiranja letovanj?«
»Letos so pri nas podjetja začela regresirati letovanja tudi tistim delavcem, ki so preživeli svoj oddih v počitniškem domu kakšnega drugega podjetja. Ta način je zelo smotern, saj je pri nas zaposlenih veliko svojcev v različnih podjetjih. Do sedaj so ti ljudje lahko letovali za znižano ceno samo v počitniškem domu podjetja, v katerem so zaposleni, sedaj pa, podjetja omogočijo tudi delavcem iz drugih tovarn, da za enako ceno prežive dopust v njihovem domu. Tako je prišlo do medsebojnega regresiranja, ki se je dobro obneslo. Sindikalni svet bo sklenil z vsemi podjetji pogodbo o medsebojnem regresiranju.«
»Ali imate mogoče podatke, koliko ljudi iz naše občine bo letos letovalo v počitniških domovih ob morju?«
»Teh podatkov Občinski sindikalni svet še nima, vendar pa imamo komisijo, ki se bavi s problemi delavskega turizma in (Nadaljevanje na 6. str.)
Demokratična izbira kandidatov in veliko zanimanje za volitve
Pred nedavnim je bil v s<jni dvorani Občinskega ljudskega odbora plenum Občinskega sindikalnega sveta, na katerem [so obravnavali in analizirali volitve v delavske svete. Ugotovili eo, da je bila izbira kandidatov za volitve, kakor tudi volitve same skrajno demokratična.
Volitve so povsod pripravljali zelo prizadevno, zakonito in člane kolektivov so sproti seznanjali s pripravami.
Nove delavske svete in upravne odbore so volili v 19 podjetjih, kjer so ponovno izvolili v organe delavskega upravljanja 233 članov, 167 pa je na novo izvoljenih. Med izvoljenimi je 106 žena, 73 mladincev, od skupnega števila, izvoljenih pa je kar 331 delavcev. Torej vidimo, da so se člani kolektivov zavedali, da volijo predstavnike res v Delavske svete. V vseh kolektivih so izvršni odbori sindikalnih podružnic predhodno pripravili kandidatne liste in. te
liste so brez popravkov osvojili v 18 podjetjih.
Iz končnih rezultatov volitev pa vidimo, da je v novoizvoljenih -svetih še vedno premalo žensk, če pomislimo na veliko zaposlenost ženske delovne sile v naših podjetjih. Vendar pa moramo vedeti, da so žene poleg redne zaposlitve še vse preveč zaposlene doma in so delovni kolektivi in občina še premalo storili, da bi razbremenili žene-de-lavke, ki bi se potem lahko posvetile tudi političnemu življenju.
Ker je v novih delavskih svetih, upravnih odborih in izvršnih odborih sindikalnih podružnic toliko novih članov, bo potrebno misliti na neko tako organizacijo, izobraževanja, da bodo člani teh samoupravnih organov pridobili tako znanje, ki ga bodo s pridom uporabljali v praksi. Da pa bo izobraževanje res uspešno in tudi učinkovito, pa se morajo kolektivi bolj povezati z Delavsko univerzo, ki je tista ustanova, ki nudi delavcem res znanje, ki ga potrebujejo,
Mično naselje z majhnimi prikupnimi hišicami se vsakemu tako priljubi, da ga težko zapušča. Ob odhodu vsakdo sklene: še bom
prišel!
Kuharice z velikimi obroki skrbijo, da so dopustniki vedno- siti in zato tudi dobre volje . . .
In kako- dopustniki preživljajo brezskrbne dni? Seveda vsakdo prebije največ časa ob morju ali v njem, saj se mrzla kopel v
vročih dneh zelo prileze. V večernih urah največ ljudi zapusti
•Ali ni dobra ideja? Tako prevozno sredstvo si jc omislil upravnik za dovažanjc blaga iz mesta
SONCE • VODA • ZRAK
Kaj se bolj prileze delavcu, ki enajst in pol mesecev trdo dela in streže stroju, kot lep počitek v vročih julijskih ali avgustovskih dneh nekje ob našem lepem modrem Jadranu. Številna so naselja slovenskih delovnih kolektivov ob jadranski obali. Kdo bi jih seda.j .še mogel prešteti?
Tudi tržiška podjetja niso pustila vnemar skrbi za delavca in postavila so si počitniške domove in campe v Crikvenici, Poreču in Umagu, kjer preživljajo svoj letni oddih delavci iz Runa in Tovarne kos in srpov.
Umag je prijazno mestece ob zahodnoistrski obali s precej razvitim turizmom in industrijo. Prelepa je okolica mesta in prav zato so številni delovni kolektivi izbrali ta kraj za svoja počitniška naselja. Na rtiču za hotelom Beograd je nešteto vveekend hišic in šotorov, ki v senci borov tvorijo pravo pravljično mestece. Tisti, ki prvič pride v Umag, kar težko najde tržiško naselje.
Omogočimo delavcem letovanja
(Nadaljevanje s 5. str.) nam bo po končani sezoni prav gotovo pripravila izčrpno poročilo' o letovanju delavcev.«
»Ali morda sindikalni svet misli na ustanovitev počitniškega doma, ki bi se ga lahko posluževali člani sindikatov iz vse občine, ne glede kje so zaposleni?«
»Občinski svet ne misli postavljati počitniškega doma, priporoča pa podjetjem naj raje gradijo domove, kot pa, da postavljajo weekend naselja, ki niso več najboljša oblika letovanja in izkazalo se je, da so tudi stroški s takimi naselji večji.
Sicer pa sindikati zastopamo mnenje naj bi dali regres vsakemu delavcu, ne glede kje letuje. Samo tako bi res še bolj pospešili delavski turizem in omogočili vsem delavcem cenena letovanja tako, da bi po dopustu še z--večjim poletom prijeli za delo in ustvarjali skupnosti in sebi lepšo življenje.«
Pred lepo stavbo, v kateri sta kuhinja in jedilnica, v polkrogu stoje majhne zelene in rdeče hišice, ki skoraj vsak teden menjajo- lastnika.
Vsi, ki v Umagu skrbe, da bodo dopustniki teden ali deset dni res lepo in brezskrbno' preživeli, se na vso moč trudijo, da bi ustregli ljudem, ki pa so včasih kar preveč zahtevni. Tov. Zaletel, ki je upravnik in hkrati ekonom campa, ima dela čez glavo in ga najdemo- v kuhinji, ali v njegovi "pisarni« še tudi ob 11. zvečer, ob petih drugo jutro pa je že treba začeti. Vsak dan se po večkrat odpelje z mopedom in prikolico v mesto in se otovorjen vrača.
Tudi kuharice nimajo nič manj dela, saj vsak dan kuhajo približno- za 80 ljudi, so pa samo tri. Glavna kuharica, tov. Hrastova, je potožila, da je dela za tri kar preveč in da bi potrebovali vsaj še eno. Tovarna Runo- je že junija kupila velik hladilnik, ki je za kuhinjo- velika pridobitev, saj se meso ne pokvari tako hitro.
camp in odide v bližnjo restavracijo ali v mesto, kjer nihče ne zgreši poznane gostilne Tik-Tak, ki slovi po dobrih ribicah ih pristnem vinu.
Seveda pa vsakdo preživi te dni tako, kakor mu je najbolj všeč in pač tako, da se vrne na svoje delovno mesto v tovarno zdrav in spočit.
Po dobrem kosilu se prileze počitek v senci pred hišicami
Tov. Hrastova ni bila mačehovska; pečenko nam je sekala kar s sekiro
RAZPIS
Ravnateljstvo osnovne šole Heroja Grajzcrja razpisuje mesto hišnika (šolskega sluge). Nastop službe 1. septembra 1960. Prošnje pošljite ravnateljstvu do 15. avgusta 1960.
Ravnateljstvo osnovne šole heroja Grajzcrja
Ob zaključku šolskega M O 7 A I K leta na vajenski * 1 *   * 1   v * n ' ^
Če od starostne dobe 78 let trži ške vajeniške šole odštejemo 5 let iz prve ter 5 let iz druge svetovne vojne, ko na šoli ni bilo pouka, smo vendarle uspešno zaključili 68. delovno šolsko leto vajeniške šole. Obenem pa smo z vztrajnim delom za dvig splošne in strokovne izobrazbe mladine praznovali ludi 35-let-nico, odkar je takratni, ravnatelj meščanske in obrtne šole Albin Lajovic vpeljal na šoli ločen pouk za čevljarsko-oblačilno ter lesno-kovinsko stroko.
Zaradi reorganizacije strokovnega pouka v zadnjih letih sta •ostali na naši vajeniški šoli le še kovinska in čevljarska stroka ter je bil pouk letos zadnjikrat celo leto za vse tri razrede. — S prihodnjim šolskim kitom bo uveden periodični pouk po tri mesece za vsak razred, kar bo brez dvoma bolje, tako za vajence, kakor za industrijo in obrt.
Letos so bili zaključni izpiti od 20. do 22. junija. Od 15 vajencev kovinske in čevljarske stroke so izdelali trije z odličnim, 10 s prav dobrim in 2 z dobrim uspehom. Iz drugega razreda, kjer je bilo 9 vajenk čevljarske stroke z dveletno učno dobo, sta izdelali dve z odličnim, 3 s prav dobrim, 3 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom.
Razstave so na naši šoli že tradicionalne in smo tudi letos razstavili  risbe   dnevnike dela
in izdelke vajencev v obeh naših učilnicah. Razstavo je obiskalo mnogo ljudi, pogrešali pa smo nekaterih, ki bi si po svoji funkcijski in službeni dolžnosti vendarle morali ogledati razstavo že zaradi izpodbudc mladine k delu in učenju, kritike in nasvetov za bodoče delo.
V oddelku za kovinsko stroko so bili poleg risb in izdelkov razstavljeni tudi učni predmeti za predvojaško vzgojo, rekviziti planinskega odseka, ki ima 33 članov ter Počitniške zveze, ki ima 48 članov.
Če bodo občinski ljudski odbor, obrt in industrija tudi v bodoče naklonjeni vajeniški šoli, tedaj bomo leta 1962 uspešno dočakali 80-lol.ni jubilej obstoja te šole.
Vsem, ki so po zaključnih izpitih zapustili našo- šolo, naročamo, naj skrbe še za nadaljnjo strokovno izobrazbo, da se bodo na svojih delovnih mestih z znanjem in vestnim delom uspešno uveljavljali in pokazali, da so vredni naslova kvalificiranega delavca.
Našo željo naj tudi podjetja upoštevajo. Izučena delovna sila naj ima prednost pred priučeno. Kakor povsod po svetu, tako moramo tudi pri nas vodilni kader v industriji dobivati le iz strokovnih šol, to je .iz vajeniških in srednje tehničnih šol.
Andrej Tišler
Nedavnemu uspehu mladih tržiških kegljačev na prvenstvu Slovenije je sledilo na minulem mladinskem državnem prvenstvu v Zagrebu ponovno presenečenje, saj so Jereb, Anton Pavšek in njegov brat Marko povsem zasluženo osvojili naslov ekipnega mladinskega drž. prvaka. Uspeh je bil viden neposredno po zadnjih odličnih lučajih mladih Tržičanov, ki so v moštveni konkurenci podrli 1195 kegljev. Med posamezniki je bil v moštvu novega državnega prvaka najboljši Jereb s 417 podrtimi keglji, medtem ko sta Anton in Marko Pavšek podrla 394 oziroma 384 kegljev. — Čestitkam ob osvojitvi naslova državnega prvaka se pridružuje tudi športno uredništvo našega lista!
Na nedavnih mednarodnih avto-moto dirkah za »Nagrado Jadrana« v Opatiji je Ivan Pod-rekar v nacionalnem razredu motorjev kategorije do 250 cem osvojil odlično četrto mesto s povprečno hitrostjo 101,300 km na uro, kar predstavlja nedvomno solidno uvrstitev, če upoštevamo, da je bila ravno v omenjeni kategorija motorjev domače proizvodnje zbrana na startu dejansko vsa elita naših najboljših motoeiklističnih vozačev. Proga je bila dolga 60.000 metrov. Prvo mesto je po pričakovanju osvojil državni prvak
V počastitev Dneva mladosti in za zaključek šolskega leta je pionirski odred osnovne šole heroja Grajzcrja uspešno izvedel spevoigro »Bajka o slavcu« — skladateljev Viktorja in Rafka Fabijanija na 'besedilo Martine Bidovčeve. Ta mladinska spevoigra je bila uprizorjena kar petkrat in je lep prispevek k dopolnitvi kulturnega dela v Tržiču, ki je zlasti v zadnjem času precej nazadovalo. Uresničitev takšnega obširnega dela terja od prireditelja mnogo skrbnih priprav, vztrajnosti in mnogo žrtvovanja prostega časa. Tudi te igre bi ne bilo, če ne bi bilo med nami nekaj aktivnih prosvetnih delavcev, ki prevzamejo tudi takšne naloge. Zato je prav, da se jih spomnimo in jim izkažemo hvaležnost in priznanje za uspešno izvedbo igrice.
Pobudnik in najpožrtvovalnej-ši sodelavec je bil tov. Mirko Brejc, ki je prevzel režijo, pre-
Go.stinsko podjetje Tržič sprejme več strežnega osebja za dan ljubeljskih dirk, 14. avgusta na Ljubelju. Strežba bo v paviljonih na Ljubelju, v restavraciji Pošta in v gostilni Bistrica.
Interesenti, ki imajo veselje do strežbe, naj se prijavijo do 10. avgusta upravi Gostinskega podjetja v restavraciji »Pri pošti«, I. nadstropje levo. Plača po dolgo v oru.
skrbel, da so igralci dobili besedilo, imel številne vaje in pre-skrbol primemo garderobo. Njemu sta pomagali tovarišici Brej-čeva in Vera Zupan, ki sta z nasveti in z raznimi zamislim! pri izdelavi oblačil prispevali svoj delež.
Tov. Hugo Vesely je prevzel celotno glasbeno vodstvo. — Iz klavirskega izvlečka je moral in-strumentirati vse pesmi in orkestralne vložke. Dirigiral je skrbno in tako posredoval poslušalcem prijetno glasbo, polno pravljičnega žanra in mladostnega zanosa. Tov. Petkova pa je naštudirala z igralci vse pevske vložke in vse solistične pevske vloge, ki jih je poživljal dinamični potek igre.
V tej igri smo videli nekatere igralce, ki so svojo nalogo dobro izpolnili in bodo lahko postali dober kader za kasnejše udejstvovanje v ljudski presveti. Vnuka Anko in Jožeta sta prav prijetno in vedro odigrala Irena Perko in Marjan Hočevar. Prijeten lik je ustvarila vila Jasna (Veronika Sorn), ki je s svojo milino bila prava podoba pravljičnega sveta. Pikapolonica, ki jo je odigrala Ema Kokalj, je še prav posebej navdušila občinstvo z neprisiljeno in sproščeno igro in vse kaže, da je talentirana. Cekinčka Jana Dekleva in Rozi Zupan sta lepo in dinamično odigrali svoji vlogi. Čmrlja Janez Kopač in Marjan Šinkovec ter čebelici Breda Berton-celj in Marija Stepišnik, pa murna Mitja Koren in Danilo Sucin ter cvetnice Jožica Perk'
Marija Ovsenar, Olga Pehare, Ana Dragoš, Marija Planine in Bogomila Hladnik so a svojo igro prispevali k slikovitosti dogajanja. Prav ljubke so bile tudi kresnice Marija Poljanšek, Silva Kuzmič, Irena Brejc in Darja Krvstufek. Prijetno sta učinkovali skupini vaška mladež z Zelenim Jurijem in pa skupina »besičev«.
Kot gosta DPD Svoboda sta sodelovala Lojze Zavelcina kot Veter in Karel Stucin v vlogi vodje »besičev«. Babico, je kreirala tov. Rafaela Sitarjeva.
Igra je vsekakor uspela, želeti je samo, da se takšno delo nadaljuje in tako lahko upamo, da nam bo mladina ob podpori svojih vzgojiteljev in ostalih kulturno prosvetnih delavcev spet pripravila kakšno presenečenje, za kar j:im bomo hvaležni.
Leon Pintar pred Ljubljančanom Čudnom, Dragičem in Pod-rekarjem. Na nasprotni strani preseneča zadnje mesto Stanka Stepančiča v tekmovanju motorjev do 125 cem, kjer je z dvema krogoma manj obtičal na začelju nastopa najlažjih motorjev na opatijski prireditvi.
V informativni biro letošnjih ljubeljskih dirk so prispele že prve prijave starih znancev, in sicer so definitivno prijavljeni že: znani zapadnonemški vozač, osmoplasirani z lanskoletne prireditve Erich Wunsche. nadalje Magnus Manfred, ki bo nastopil s »Patonom« 125 cem, v razredu motorjev do 250 cem Kurt Gut-hier na »NSU«, ter na motorju enake proizvodnje tudi njegov rojak Andreas Klaus, ki bo nastopil še \ kategorijskem razredu do 350 cem z »Nortonom«, kjer se mu bosta pridružila še prva Nizozemca na naših motoeiklističnih prireditvah Son Martinus z »AJS« in Sij s Oos-terban na »Nortonu« najnovejše izdelave, s katerimi bodo nastopili tudi vsi ostali tekmovalci. Omenjena gosta iz daljne dežele cvetja bosta sodelovala v dirki motorjev 500 cem, medtem ko je za kategorijo prikolic, kjer pričakuje prireditelj nedvomno izredno zasedbo, prijavljen Švicarski par - Remund Kurt s sovozačem Rudijem Mul-lerjem. Med avtomobilisti velja omeniti v prireditvenem nastopu športnih avtomobilov Švicarja Beerja s »Porschejem«, ing. Schorga, sicer starega znanca ljubeljskih zavojev lin Kurta Ahrensa iz Zahodne Nemčije. -Po predvidevanjih bodo na letošnjih dirkah sodelovali tekmovalci Avstrije, Zah. Nemčije, Italije, Nizozemske, Francije, Velike Britanije, Finske, od koder prihajata dva zastopnika, Švice, dogovori pa se še vedno vodijo z nekaterimi posamezniki, kjer bo med avtomobilisti posebna atrakcija Rodezijec Fraser, zmagovalec Opatije 1960.
NESPORAZUM
»Ce vam delo ne bn šlo od rok, bom prisiljena najeti drugo sobarico!«
»Kako (Sle dobri, .gospa! Ce bom imela pomočnico, bom prav zadovoljna s to službo!«
Prizor iz I. dejanja — Babica pripoveduje vnukoma Anki in Jožetu ter vaški mladeži z Zelenim Jurijem
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO
Občinsk Občinsk Občinsk Občinsk Občinsk Občinsk Občinsk
ljudski odbor Tržič komite ZKS Tržič odbor SZDL Tržič odbor ZB NOV Tržič odbor ZROPj Tržič komite LMS Tržič sindikalni svet Tržič
Bombažna predilnica in tkalnica
Kolektiv BPT Tržič obljublja ob 75-letnici svojega obstoja, da bo še vnaprej ■^r ^-^r     proizvajal kvalitetne bombažne tkanine: surove in beljene v širini od 70 do Š 200 cm, industrijsko prejo do številke Nm 50,   prejo za domačo obrt in sicer
mulle, double, knitting in hardwater.
Obenem čestita vsem odjemalcem k občinskemu prazniku občine Tržič.
KOOPERATIVA
EXPORT-IMPORT
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA  ULICA 4
Telefon!
uprava 21-053
hiš. centr. 20-377,20-021
IZVAŽA: mehak in trd rezan les, gozdne sortimente in lesne finalne izdelke •ter izdelke domače obrti
UVAŽA: pluto in izdelke iz plute
DOM
Trgovsko in uvozno podjetje za domačo in umetno obrt
L J U B LJ ANA Mestni trg 24
Poslovalnice: Kardeljeva ulica 4 Cankarjeva cesta 6 Trg revolucije 5 Miklošičeva
Sezonska trgovina Bled zajame domačo in umetno obrt Slovenije
Tovarna Železnikih vozil
BORIS KIDRIČ"
Maribor
Izdeluje, obnavlja in popravlja raznovrstna železniška vozila
Zgrajena 1863. leta
izvaža
SLOVENIJALES
PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11
in prodaja na domačem trgu
vse vrste lesa in pohištva
'to
Čestitamo k občinskemu prazniku Tržiča
		
tovarna obutve		Trziska tovarna
Tržič		kos in
PO KONČANI REKONSTRUKCIJI BOMO SE IZBOLJŠALI KVALITETO		srpov mam      v • v Trzic
Tovarna pil »TRIGLAV« Trzic priporoča kvalitetne izdelke	Tovarna finega pohištva Trzsc je vodilna v kvaliteti	
Komunalno podjetje Tržič izvršuje vsa dela hitro in solidno	Gradbeno podjetje Tržič izvršuje vse visoke in nizke gradnje ter se vsem investitorjem priporoča	
Komunalna banka Kranj, podružnica Tržič Varčevalci zaupajte svoje prihranke banki, ki vam jih ugodno obrestuje	Gozdno gospodarstvo Kranj z gozdnimi obrati Tržič, Jezersko, Skorja Loka in Kranj ter s transportnimi in gradbenimi obrati	
Pekarija Tržič	Trgovsko podjetje „Runo" Tržič	
vam nudi kvalitetne izdelke	se priporoča s poslovalnicami v Tržiču, Jesenicah, Škofji Loki in Mokronogu'	
Lesno industrijsko podjetje * LIP Tržič sprejme v službo več delavcev težakov za dela v skladišču 4	Tovarna usnja Runo Trzic Izdeluje: telečji, goveji boks v vseh barvah, goveji plastik boks v modnih barvah in druge kvalitetne vrste usnja
Tovarna lepenke Trzic proizvaja belo lesovinasto lepenko v priznani najboljši kvaliteti za izdelavo razne embalaže	Trgovsko podjetje Ljubelj se priporoča. — V naših poslovalnicah boste postreženi hitro in solidno
f Trgovsko podjetje Preskrba Trzic Naše trgovine so vedno najbolje založene	Kino Trzic Obiskovalci kina boste že vnaprej zadovoljni z našim sporedom
Sap-turist Ljubljana Mehanična delavnica Tržič	Zdravstveni dom Tržič	
Franc Bohinc Izdelovalnica otroških čeveljčkov Tržič, Cankarjeva 11	Knjigarna Tržič	
Mesarsko podjetje Tržič	Kmetijska zadruga Katarina Slap	
Oblačila >Novost< Tržič	Košir Cena gostilna Tržič	Zadružna poslovna zveza VIS Tržič, Blejska c.
Brodar Greta Tržič	Tobak Kranj; podružnica Tržič	
Lekarna Tržič	Jernej Naglic Tržič	
Kleparstvo, vodno instalaterstvo ključavničarstvo Tržič	Golob Anton pečar	Gostilna pri Krvinu Slap
izhaja v 13.000 izvodih trikrat tedensko in je najbolj bran časopis na Gorenjskem. Na njegovih straneh lahko berete reportaže, komentarje, novice doma in po svetu, šport, redni program RTV in zlasti obvestila o uspehih, o življenju in delovnih izkušnjah kolektivov in organizacij pri nas. Vsak naročnik je socialno zavarovan. Zato berite in naročajte »Glas Gorenjske«!
11 iiiiiiiL
liiiiini
iti!!!! JI i
IGORENJSKE i
!fflHM!MI!llihmill'l|!»l!M^
!rittllUII<tmlnlllllii!|I«i:in»ii:;i:......
Vse informacije dobite v podružnici Glasu Gorenjske v Tržiču (Turistično društvo Tržič)