DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni Ljubljana VII, Zadružni dom.	sprejemajo, predal 22.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Mailih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Stev. 89.		Sreda 30. oktobra 1929.	Leto IV.
Cehoslovaške volitve.
(Velik napredek socijalistov.)
V nedeljo, dne 27. t. m., so bile v čehoslovaški republiki parlamentarne volitve. Rezultat volitev se ugotovi šele tekom tedna, ker poslujejo tri volilne komisije za vseh 23 volilnih okrožij. Kolikor je pa rezultat doslej znan, so nazadovali znatno komunisti in klerikalci. Socialni demokrati so zelo napredovali, napredovali so narodni socialisti, ki so na Čehoslovaškem pomeščanjena stranka. Iz procesa znani slovaški klerikalni kandidat dr. Tuka, ki je bil zadnjič'obsojen zaradi veleizdaje, ni dobil niti količnika. Najmočnejša bo agrarna stranka.
Dosedaj znani rezultati so sledeči:
Komunisti so dobili 752.737 glasov, madžarski socialci 257.438, nemška kmečka zveza in delavsko udru-ženje 393.299, nemški socialni demokrati 506,204, Poljaki in Židi 102.694, nemški nacionalci 183.866, češki narodni socialisti 767.503, češki socialni demokrati 979.011, liga Stribrny 71.565, narodni demokrati 359.759,
češki klerikalci 623.555, agrarna stranka 1,104.956, češka obrtna stranka 290.757, nemški klerikalci 347.929, Hlinkova stranka 425.097, nemški narodni socialisti 204.590. Od čeških strank so agrarci pridobili 132.000 glasov, socialni demokrati 338.000, narodni socialisti 60.000, narodni demokrati 75.000 in obrtna stranka 4000; izgubili pa' so: komunisti 181 tisoč, češki klerikalci 68.000 in Hlin-kova stranka 85.000. Danes je bil izvršen prvi skrutinij, pri katerem je bilo oddanih 182 mandatov. 118 mandatov bo oddanih v drugem in tretjem skrutiniju. Šele tedaj se bo videla moč posameznih strank v parlamentu. Socialisti in komunisti so skupno dobili 3,200.000 glasov, ne socialistične stranke pa 4,266.000. Stranka madžarskih poljedelcev in vsenem-ška ljudska stranka nista dosegli količnika.
To poročilo pa seveda ni popolno, ker še manjkajo poročila iz raznih krajev.
Francoska vladna kriza kontana.
Razgovori Briandovega naslednika Daladiera, ki je dobil mandat za sestavo nove vlade, so že v toliko napredovali, da je mogoč sporazuth med strankami, na podlagi katerega bo sestajala nova vlada, kot vlada široke koalicije.
V koalicijo vstopijo: socijalisti, radikali, Loucherjeva frakcija, levičarski republikanci, socijalni republikanci in neodvisna levica. Koalicija je levičarja, vendar pa zelo na široko zasnovana.
Po načrtu bi bili v vladi 4 socijalisti, 5 radikalov, 2 člana Loucherjeve
frakcije, 2 levičarska republikanca, 2 so-cijalna republikanca in neodvisen levičar.
Daladierov program je: 1. reforma davčnih bremen (znižanje), 2. politika miru; 3. omiljenje poljedelske krize in socijalna reforma.
Program je torej popularen. Ni treba še posebej povdarjati, da bi bila mirovna politika Francije s tako vlado še jačja in da bi Briand kot zunanji minister v tem slučaju lahko še z vse večjim uspehom delal na uresničenju panevropskega sporazuma.
Stvarni razgovori v Avstriji.
Na seji ustavnega odbora, ki mu predseduje zmerni krščanski socijalec, spodnjeavstrijski deželni glavar dr. Bu-resch, je pričel dne 25. oktobra obravnavati načrt v reformi ustave. Socijal-nodemokratična odbornika, župan K. Seitz in dr. Oton Bauer sta izjavila, da se stvarno pogajata, zahtevata pa obenem, da se obveže vlada kakor tudi meščanske stranke, da, če ne bi prišlo do parlamentarnega sporazuma na noben način ne zapuste legalne poti. Ne-izpremenjena predloga ne moreta dobiti dvetretjinske večine. Zato je treba prej zagotoviti, če hočejo imeti posvetovanja pomen, da je nasilna, zločinska oblika rešitve tega vprašanja iz-ljučena. Dr. Bauer je, ker so fašistični elementi proti sporazumu med strankami, stavil te-le tri predloge:
1.	Vlada se poživlja in izjavlja, da je sama in nje organi pripravljeni ravnati po zakonih.
2. Z vsakomur, kdor poživlja k nasilnem prevratu ali krivičnem prelomu ustave, postopa vlada, to je državno pravdništvo po zakonu.
3. Stranke se zedinijo v tem, da bodi kot prvi predmet razprave notranja razorožitev vseh samoobrambnih organizacij.
Zahteve socijalnih demokratov so se načelno sprejele. Po generalni debati dobi načrt poseben pododbor.
Socijalni demokrati so predložili k ustavni reformi protinačrt, zlasti z o-zirom na Dunaj. Glede Dunaja pride med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalisti (Kunschak) do sporazuma. Po protipredlogu naj bi dobil Dunaj poseben deželni zbor (60 poslancev). Drugače pa naj ostane avtonomno mesto.
Nemiki plebiscit.
V Nemčiji se vrši sedaj vpisovanje ali glasovanje proti Youngovemu repa-racijskemu načrtu, ki so ga zahtevali nemški fašistični nacijonalci pod vodstvom Huggenberga, Seidteja in Hitt-lerja. Skupine, ki so blizu te zahteve, so dobile pri zadnjih volitvah precej nad šest milijonov glasov; dvomljivo pa je, če bodo ti trije voditelji spravili skupaj 4,1000.000 glasov. Če bi torej plebiscit združil tudi vseh šest milijonov glasov, je to smešna manjšina, ker se potrebuje za tako plebiscitno odločitev najmnaj dvajset milijonov glasov.
Neugodno so vplivale na glasova-
nje tudi izjave predsednika republike Hindenburga, ki je rekel, da je zlasti člen četrti zakona (obtožba in kaznova-vanje članov vlade, ki so sprejeli Youngov načrt) nestvaren in oseben.
Plebiscitno glasovanje se v tem slučaju vrši štirinajst dni, dočim se vpisovanje vovilcev ob državnih volitvah vrši po ustavi samo eri dan od 8. zjutraj do 6. zvečer. Zaradi tega končni pregled še ni gotov, vendar pa je za fašiste ugoden rezultat izključen.
Resnica je, da ima Huggenberg močan časniški kartel, ki vodi proga-gando, toda merodajni politiki nemške
nacijonalistične stranke so mu odrekli pokorščino. Dve močni frakciji sta že na poti, da se odcepita, to so kršansko-socijalni strokovničarji pod vodstvom poslanca Lambacha in agrarci pod vodstvom ministra Schielerja, ker smatrajo take politične demonstracije za neplodne.
Stvar je takorekoč dozorela, da Huggenberg politične vloge ne bo več igral.
Meščanske stranke se poraza Hug-genbergovega pravzaprav vesele, češ, da potem, ko preneha nacijonalna fašistična politika, ne bodo prisiljene sodelovati s socijalno demokracijo, marveč bo mogoče sestaviti iz meščanskih strank bolj desničarsko vlado. To veselje je pa prerano.
!	Nedvomno je ravno nemška soci-
jalna demokracija vodila najostrejši boj proti porajajočemu se fašizmu, proti reakciji. Edino socijalni demokrati kancler Miiller, Severing in Braun v pruskem deželnem zboru so prav odločno povedali, da si nemški narod ne da jemati svojih republikanskih svoboščin. Temu opominu je nemški narod sledil in zapomnil si bo, da, če tudi v nemški vladi ne bo več socijalnih de-1 mokratov, ostane vendar mogočni ! vpliv delavstva v državi, i	Plebiscit pa, ki so ga fašisti provo-
| cirali, ima ta dober uspeh, da bo fa-1 šistična stranka razpadla in se v tem vsaj zmanjšala, če že ne popolnoma odpravila nevarnost reakcije, ki je zijala nad Nemčijo.
Belgijski socijalist de Brouckčre na Balkanu
Belgijski poslanec in delegat socijalistične internacijonale.
Beograjska »Politika« je objavila dne 24. t. m. razgovor z de Brouckerjem na poti v Sofijo h kongresu bolgarskih socijalistov. V tem razgovoru pravi unverzitetni profesor de Brouckere med drugim:
Potujem v Bolgarijo. Prekinil sem vožnjo, da se seznanim z vašimi socijalisti in da si ogledam jugoslovansko prestolico. V Sofio grem, da bom pri-sostoval kongresu naših bolgarskih so-drugov socijalistov. Vsekakor bo na kongresu govor tudi o konfliktih, ki se dogajajo med Bolgarijo in Jugoslavijo. Govor bo tudi o manjšinskih vprašanjih. Moj namen je, da spoznam razmere in da sem objektivno obveščen. Treba je, da čujem za in proti ... Zato smatram za svojo dolžnost, da se ob povratku iz Bolgarije pomudim nekaj dni v vaši deželi, da vidim, kolikor bo mogoče tudi s te strani meje in da čujem vaše mnenje.
O svojem obisku pri ministru za zunanje stvari in razgovoru z dr. Marinkovičem pravi de Brouckčre:
Gospoda Marinkoviča poznam iz Ženeve. Moj obisk ima samo značaj kourtuazije( uljudnosti). Pojasnil sem g. Marinkoviču cilj svojega potovanja v Bolgarijo . . .
Za sedaj je to vse kar bi vam mogel povedati. Ob povratku mi bo drago, če se zopet vidimo. Morda bom imel kaj, da vam povem. Za sedaj samo toliko, da jugoslovanski socijalisti sprejemajo svoje goste divno, da ni mogoče bolje in prisrčnejše . . .
Zaradi preobloženja s svojimi posli je de Brouckčre že vnaprej razdelil svoj prosti čas.
Nameravam ostati en dan v Skop-Iju. Morda si ogledam še druga mesta na vešem Jugu. Potem nameravam o-stati vsaj en dan v Beogradu in morda tudi v Zagrebu. Želel bi videti tudi Sarajevo. Želim, da v kratkem času spoznam vse vaše kraje, ne samo Jug.
O bolgarskem kongresu socijalistov in svoji udeležbi na njem je rekel:
Druga internacijonala me je poslala, da prisostvujem kongresu bolgarskih socijalistov. Tak je naš običaj. In nič več. Socijalistična internacijonala me ni pooblastila, da vršim kakršnokoli anketo. Nobenih drugih misij mi ni poverila, kakor da sem v Sofiij na kongresu navzoč. In vi znajte, da, kadar druga internacijonala koga svojih pošlje,
ni to ono »oko iz Moskve«. Običaj je, da samo ob otvoritvi kongresa govorimo. Potem, v teku diskuzije njolčimo in poslušamo, dobrohotno poslušamo. Prav verjetno je, da bo v teku kongresa govor o obmejnih vprašanjih glede Bolgarije in Jugoslavije. Pravzaprav je bil to tudi glavni vzrok, da sem šel na tako naporno pot.
De Brouckere bo menda potem objavil nekaj člankov v bruseljskem listu »Le Peuple« o razmerju Bolgarije do Jugoslavije. De Brouckere izjavlja na to pripombo poročevalca:
O sedanjih političnih orijentacijah bolgarskih socijalistov sedaj, na žalost, nisem natančno obveščen. Ali jako sem vesel in zadovoljen, da vidim bolgarske sodruge ter se razgovorim z njimi. Menim, da je njih naziranje tudi pozitivnejega značaja v pogledu ureditve odnošajev med sosedama . . .
V nadaljnjem razgovoru pojasnjuje de Brouckere stališče druge intemaci* jonale v mednarodni politiki. Tako pravi o stališču napram Moskvi:
Naše stališče do Rusije je takorekoč klasično; odkrito neprijateljsko je. Oni balansirajo sedaj levo, sedaj desno. Ako v Rusiji utegnejo nekega dne iz-premeniti svoje poglede, jih izpremeni-mo tudi mi. In prav je mogoče, da se to skoro zgodi. Med kolebanjem z desne na levo in obratno, ruski kmet napreduje, rekel bi, prehaja v neko široko demokracijo. Ta široka demokracija se more ustvariti tudi v današnji obliki države. Oblika sama namreč ne izključuje demokracije.
Na vprašanje, da je belgijski kapital v Jugoslaviji jako angažiran ter da so izredno slabe delovne razmere ravno v tistih podjetjih, je de Brouckčre hladno povedal, kaj bo storil.
Povem vse to, ko se vrnem v Belgijo. Enako je bilo z belgijskimi podjetji nekoč v Rusiji. V ostalem pa, kjerkoli imate kako konferenco dela in se na njej pojavi reakcijonaren predlog, vedite, da izhaja ta predlog od belgijskih ali švedskih kapitalistov.
De Brouckere se bo ob povratku še posebej zanimal za belgijska podjetja v Jugoslaviji ter bo potem o razmerah s svojimi sodrugi poslanci podal v belgijskem parlamentu poročilo o zanimivem vprašanju, ker s tem namreč trpi ugled zavezniške Belgije.
Stanovanjska zaidta
Dne 26. t. m. je sprejela vlada predlog ministra za socijalno politiko o podaljšanju še bolj omejene zaščite stanovanjskih najemnikov, kakor je bila doslej.
Zaščita se obdrži samo za kraje, kjer je petrebna. Zaščito uživajo samo eno- in dvosobna stanovanja, v katerih
deloma poslabšana.
prebivajo uradniki in vpokojenci ali njih vdove.
Podaljšanje velja samo pol leta, to je do 30. aprila 1930.
Glede drugih stanovanj določa naredba, da bo šele naknadno uvedla primerne ukrepe, če bi hišni posestniki
VELIKI LJUDSKI
KONCERT
priredi orkester delavskega glasbenega društva „Zarja“ v Ljubljani v dvorani del. zbornice 9. novembra 1929. — Začetek ob 8. uri zvečer, — Vstopnina: sedeži po 15, 10, 8 Din, stojišča 5 Din. — Predprodaja vstopnic v pisarni Strokovne,komisije in „Svobode“, Miklošičeva cesta (Delavska zbornica) Delavke in delavci, preskrbite si vstopnice pravočasno. Koncert bo dal najlepše skladbe. — Nastopilo bo 29 godcev ter delavsko pevsko društvo ..Cankar"' Naši delavski koncerti morajo biti dobro obiskani.
zlorabljali prostost, to je če bi neprimerno odirali najemenike.
Iz tega zadnjega razloga bi bilp jako prav, če bi take oderuhe, seveda, če jih kaj bo, objavljali v časopisju in sicer z natančnimi navedbami podatkov, ker za enkrat druge pomoči ni.
Vsak pa se naj sam vpraša, koliko najemnine more plačati delavec ali nameščenec, ki zasluži mesečno po 700 do 1200 Din. Ti siromaki niso na boljšem kakor vpokojenci, vsekakor pa na slabšem kakor uradniki.
Vojna med Kitajsko in Rusijo.
Kljub posredovanju, kljub ponovno pričetim pogajanjem med Rusijo in Kitajsko kaže, da pride med obema državama do vojne.
V Moskvi v Kremlju so se namreč te dni vršila posvetovanja pod predsedstvom Stalina, na katerih se je ugotovilo, da je Rusija pripravljena za vojno in da je treba čimprej pričeti z ofenzivo, ker so notranje razmere tako v nacionalistični Kitajski vladi, kakor v državi sploh take, da se Kitajska ne bo mogla ubrati energičnemu udarcu sovjetske Rusije. Rusija, so rekli, ne sme opustiti sedanje ugodne prilike, da si osvoji mandžursko ozemlje, po katerem teče severovzhodna mandžurska železnica* Tudi poveljnik ruskih čet Blii-cher, ki je svojčas sodeloval v Kitajskih nemirih, je za takojšnjo ofenzivo. Rusi so pridobili zase tudi Mongolce, ki bi jih podprli s konjenico v Mandžuriji proti Kitajski.
Ruski sovjeti jasno priznavajo, da gre Rusiji za imperialistično vojno, s katero hočejo dobiti vpliv na Kitajskem Enako cinično se izražajo tudi glede velesil, ki bi hotele ugovarjati. Sovjeti bodo enostavno postavili velesile, ko so izvršili svoj imperialistični korak,
pred dovršeno dejstvo, in se ne marajo ozirati na mednarodni svetovni položaj.
Prav nobenega razloga nimamo, da zagovarjamo Rusijo ali Kitajsko. Vidimo pa v vsem početju tudi dejstvo, da hoče Rusija izrabiti položaj v osvajalne namene, čeprav je bilo dovolj prilike za sporazum ali pa izročitev spornih vprašanj kakršnemukoli mednarodnemu razsodišču, če že ne haaškemu mirovnemu sodišču. Kitajska ima notranje boje, tudi je nacijonalna vlada proteže tujih velesil, ali vendar se pri tako velikem narodu, kakor je Kitajski, načelo Kitajsko Kitajcem, ne sme prezreti. Na Kitajskem se ustvarja meščanska država, ki pomeni gotov napredek v razvoju. In razvoj s cepljenjem Kitajskega naroda z imperialističnimi nameni, se ne zlaga s problemi napredka.
Vojna med Rusijo in Kitajsko pa utegne imeti dalekosežnejše posledice, ker je neverjetno, da bi druge enako imperialstične države (zlasti Japonska) gledale krvavi ples prekrižanih rok. Te j imperialistične vojne je kriva poleg Kitajske tudi Rusija.
Dnevne novice.
Republika aristokratov.
Zvezni kancler Schober prosi avstrijske grofe in barone, naj ne zamerijo republiki, da jim je odpravila naslove. Z novo ustavo jih dobe nazaj.
Dr. Schober je izjavil novinarjem: »Če je kdo med vami, katerega oče, ded ali praded je nosil naslov, ki mu ga je sedanji republikanski zakon odvzel, če je kedo izmed vas samih prejel ke-daj plemstvo za svoje zasluge, je gotovo sedaj užaljen, da mu ga je republika odvzela. Upam da. ako se nam posreči ustavo spremeniti in ta zakon odpraviti, da bo več sto dobrih ljudi zopet navdušenih za to državo ...«
»Knezi« Starhemberg, Rosenberg, »grofje« Morsey, Czernin, Thurn, Hen-ckel-Donnersmark, Goess, razni »baroni«, »vitezi« e tutti quanti, že vedo zakaj podpirajo in oborožujejo »Heim-wehre«.
Avstrijski socijalni demokratje prodirajo vedno bolj tudi med kmete. Ta
teden so se vršile volitve v štajersko kmetsko zbornico, v katero so si topot prvič priborili socijalisti dva mandata, kljub temu, da mali kmetje in kočarji niso smeli voliti.
Razprava o ustavni reformi se je v avstrijskem parlamentu pričela. K prvemu čitanju zakonskega načrta je govoril tudi dunajski županr Karl Seitz, ki je poudaril, da se je stranka pripravljena pogajati, toda le na bazi enake pravice. Socijalna demokracija ne bi rada imela, da bi prišlo do surove sile in državnega udara, toda poraziti se pa avstrijsko delavstvo ne bo pustilo. Če velja n. pr. za Tirolsko rek: Tirolsko Tirolcem, potem mora to načelo še bolj veljati za Dunajčane: Dunaj Dunajčanom. Govornik je odločno odklonil tozadevne določbe v zakonskem načrtu. Sovraštvo je naperjeno proti Dunaju, ker je zavetišče demokracije.
Kriza vlade v Franciji. Predsednik radikalno-socijalistične stranke Daladier je bil pozvan, da sestavi novo vlado. Imenovano je bilo že prej ime socijali-stičnega poslanca Pavla Boucourja, toda predsednik republike Demaurge je
bil obveščen, da bi vlade pod socialističnim vodstvom meščanske stranke ne podpirale, ne v zbornici, ne v senatu. Meščanske stranke podpirajo Daladie-ra, ki pa bo mogel prevzeti vlado tudi le tedaj, če bi ga socijalisti podpirali. Socijalisti ne marajo Daladiera, ker je ravno on nastopil proti eventualnemu socijalističnemu vodstvu vlade. Daladier je zaraditega v neprijetnem položaju, ker utegne onemogočiti levičarsko vlado. Socijalistična stranka je na povabilo odgovorila Daladieru, da naj ji predloži pismeno ponudbo za vstop v vlado. V ponudbi naj sporoči tehnične podrobnosti, kakor tudi razdelitev ministrstev v principu ter točno določen minimalni program. Daladier je torej zbudil v socijalistih nezaupanje, preden je prišel do pozitivnega dela glede sestave vlade. — Daladier je vposlal socijalistični stranki zahtevano povabilo, nakar je stranka sklicala posebno konferenco delegatov, da bo sklepala | o nadaljnjem postopku v vladni krizi, i (Op. Glej članek na prvi strani.)
Herriot za Panevropo. Bivši fran- j coski minister Herriot je govoril na : kongresu radikalne stranke ter izjavil, da je evropska federacija izvedljiva. Ko je nedavno potoval po Evropi, Nemčiji, Čehoslovaški, Avstriji itd., je opazil povoljen odziv za Briandov načrt. Pri reševanju vprašanja se mora seveda izločiti hegemonizem. Francija ni hege-monistična. V federaciji se morajo narodi med seboj respektirati. Panevropa bi učvrstila mednarodni mir, tako da bi bila bivša svetovna vojna zadnja katastrofa v tej obliki. Za cilj je treba žrtvovati vsa sredstva.
Francija in Italija sta sprejeli povabilo angleške vlade na konferenco za pomorsko razorožitev, ki naj bi se vršila meseca januarja v Londonu. Italija je predlagala Franciji, naj bi se poprej pogovorile o skupnem nastopu na tej konferenci. Sporazumeti bi se morali predvsem v vprašanju podmornice, ker bi jih Italija rada imela ravno toliko kakor Francija, a slednja trdi, da jih -mora imeti več, ker si mora zavarovati obmorsko mejo na dve strani.
Italija in Francija. Na italijanskega prestolonaslednika se je zgodil poizkus atentata na francoskih tleh. Italijansko fašistično časopisje hujska zaraditega proti Franciji, čeprav je atentator italijanski protifašist. Italijani pravijo, da hoče Francija izzvati vojno. Francoski tisk (»Times«) pa pravi: Naj pišejo kar hočejo. Pišejo proti>Franciji, če je vzrok ali ne. Z drugimi besedami bi rekli to: Naj gobzdajo, to je samo ploha besed, korajže pa nič. — Res ni vredno, da bi kdo polagal važnost na fašstično neresno gobezdavost.
Mussolini je v nedeljo slavil pohod v Rim. Ob sedemletnici fašističnega režima so prirejali tudi letos slavja. V Rimu je govoril pri prireditvi Mussoli-' ni, ki je rekel, da ne more obetati lahkih časov. Položaj je tažaven za Italijo in za vso Evropo, za ves svet. Razlika je le ta, da ima Italija armado državljanov in vojakov, ki je pripravljena delovati za mir in za vojno. Dotaknil se je tudi protesta v Jugoslaviji proti umoru Gortana. Na odobravanje shoda je rekel, da smatra, da je ves narod pripravljen za vsak boj in za vsako zmago. — Tako hujska državnik na vojno!
Mandžurska vlada je v Harbinu 33 komunistov obsodila na smrt pod pretvezo, da so krivi špijonaže. Radi tega vlada v Moskvi veliko razburjenje.
Pet belogardistov je vlomilo v sovjetski konzulat v Tientsinu, kjer so vse razbili. Dva od njih sta bila aretirana.
Vesti, da je Feng bil ujet od Nan-kinške vlade, zavrača ta uporni general kot smešne češ, da je položaj za nan-kinško vlado samo jako kritičen.
Arabci v Palestini zopet groze Židom, ker jih je angleška vlada vzela pod zaščito in jim priznala pravice na zid objokovanja.
Arabsko gibanje v Palestini iznova ogroža mir. Arabci razvijajo veliko agitacijo na odpor po sosednjih deželah, zlasti Transjordaniji, Siriji in v Iraku. Obetajo pomoč Arabcem tudi indijski in egipčanski muslimani.
Konflikt med delodajalci in delojemalci v mednarodnem uradu dela v Ženevi, pri pogajanjih o mednarodnih brodarskih vprašanjih, ki je grozil pogajanja prekiniti, je zopet poravnan.
Knez Biilow v Nemčiji je umrl. Nekoč je bil državni kancler v Nemčiji in politična avtoriteta.
Odpor kulakov v Rusiji. Kulaki (veliki kmeti) pripravljajo upore in izvajajo proti strogim odredbam sabotažo. Čeka je izsledila več takih organizacij. Brez obsodbe so ustrelili doslej 42 voditeljev. Uporniki se skrivajo tudi za raznimi verskimi sektami, ki jih v Rusiji kar mrgoli.
Rumunija in Poljska sta podpisali arbitražno pogodbo. Poljska ne stopi v Malo antanto, ker ima ta druge interese, ki se Poljske ne tičejo.
Afganistan ima novega kralja. Državljanska vojna v, Afganistanu je končana. Ko je bil premagan samozvanec Beče Sakao in ujet v gorovje, je zasedel prestol kralj Nadir Kan, sorodnik bivšega kralja Amanulaha. Novi kralj pa dela Afganistancem skrbi, ker ima pljučno tuberkulozo.
Gladovna stavka na Madžarskem. Na Madžarskem tudi zapirajo komuniste. V zaporih v Budimpešti, šupronju in Vaču je zaprtih nad 100 političnih jetnikov, med katerimi je tudi urednik socialističnega »Nepszava«. Prejšnji pondeljek so pričeli jetniki z gladovno stavko. Justični minister pa je rekel, da se mora stavka s silo zatreti, če bi bili za to potrebni tudi najbolj drastični pomočki (batine in mučenje?). Socijal-nodemokratična stranka ostro biča sistem v jetnišnicah ter je takoj sestavila posebno komisijo pod vodstvom poslanca Rudolfa Pajarja, da intervenira pri justičnem ministru. Stavka je popustila, vendar so 45 jetnikov nasilno pitali.
Budimpeštanska policija je minuli teden ponoči odkrila tajno komunistično tiskarno in redakcijo, »ki tiska prepovedani list »Komunist« ter ves inaterijal zaplenila in pri delu zaposlene osebe aretirala.
Največja praška knjižnica. V Pragi o tvorijo javno knjižnico, ki šteje 600 tisoč zvezkov. Poslopje knjižnice je bilo letos povečano. To je največja knjižnica na Čehoslovaškem.
Kino je povsod atrakcija. Na Čehoslovaškem imajo okoli 1700 kinematografov. Praga jih ima okoli 110.
Vsled petkovega praznika, izide prihodnja številka »Delavske Politike« v četrtek 31. t. m.
Leon Trocki izjavlja, da ni kapituliral in da najbrže ne bo dobil dovoljenja za povratek v Rusijo. Trocki je le napravil vlogo na stranko, v kateri je rekel, da je stranka s svojimi dejanji dokazala, da je njegovo mnenje pravo ter da naj zato izključitev iz stranke prekliče.
Hiša s 150 nadstropji. Mestni svet v Newyorku je sklenil zgraditi hišo, ki bo daleč nadkriljevala največjo hišo na svetu, ker bo imela 150 nadstropij. Hiša bo imela obliko kocke in zgornjih 50 nadstropij bo tvorilo stolp. V tem nebodelu bo bivalo 50.000 ljudi (kot v kakem srednjem mestu). Ista bo imela v glavnem trgovske lokale in na vrhu se bo nahajala letalska postaja.
Okrožni inšpektorat v Dravski banovini bo v Mariboru, kakor smo poročali. Imenovan je že bil dne 26. t. m. tudi okrožni inšpektor in sicer dosedanji veliki župan mariborske oblasti, dr. Fran Schaubach. Bivši veliki župan ljubljanske oblasti, dr. Fr. Vodopivec« pa se nahaja na dopustu.
Ljubljanski občinski svet je v petek nadaljeval svojo sejo. Razpravljal je o regulaciji Dunajske ceste. — Sprejel predlog o skladu v Pulju umorjenega Gortana v pomoč beguncem. — Stanovanjsko resolucijo drja Bohinjca. — V odseke so šli predlogi za odpravo gostilniškega in kavarniškega davka, podaljšanje vodovoda na Barju ter več drugih predlogov in interpelacij.
Razširitev ljubljanskega kolodvora. Vprašanje kolodvora v Ljubljani je že štirideset let pereče. Premestitev bi veljala do 500 milijonov dinarjev, zato se bodo najbrže odločili za razširitev. Kolodvor nikakor ne odgovarja potrebam.
Umrla je Dana Kobler-Goljeva v
Ljubljani, soproga ravnatelja drame Pavla Golje in sestra ravnatelja Konzumnega društva za Slovenijo. Rodbini iskreno sožalje!
Za honorarne profesorje na ljubljanskem vseučilišču so bi.U imenovani: Dr. Rudolf Andrejka, dr. Lud. Bohra, in dr. Fran Vodopivec.
Vseučiliščni profesor dr. Metod Dolenc v Ljubljani je bil med drugimi imenovan v vrhovni zakonodajni svet.
Polom Hrvaške seljačke banke (Radičevske). Iz 'bilance propale banke je razvidno, da ima celotne izgube 3,707.761.25 Din. Zadeva pride menda pred sodišče,- ker. so nekatere osebe prizadete, ki so kršile,interese banke.
Dr. Pavelič, ki je v inozemstvu in je bil nedavno obsojen v Belgradu na sfnrt zaradi veleizdaje, je. bil te, dni na Dunaju aretiran. Avstrijska Vlada ga utegne izgnati iz Avsrtije, Jugoslaviji ga pa ne bo izročila, ker je praksa v Avstriji, da se emigrantov v Avstriji ne izroča raznim državam.
Učitelj Poljšak, ki je zdravil bolnike za rakom v Celju, je na Dunaju. Njegovo zdravljenje preizkuša sedai kliniški docent dr. Aeschner. Čuli bomo, kaj bo rekel ta, ki je strokovnjak.
čudno poveličevanje. Zadnjič smo opozorili na čudno pisavo »Slovenca«, kako. je na podlagi neke potvorjene statistike dokazoval, da ,ie komunistična internacionala po številu organiziranih članov skoro tako močna, kakor socijalistična .internacionala. »Slovenec« se je celo povzpel do trditve, da je politični vpliv komunistične internacionale celo še mnogo večji, češ da pri raznih volitvah dobiva mnogo več glasov kakor pa ima izkazanih članov. Ugotovili smo, da ima komunistična irr-ternacijonala političen vpliv samo v Rusiji, drugod pa ne. Pač pa ima velik ali celo odločilen političen vpliv socijalistična internacionala v vseh naprednih in gospodarsko razvitih državah Evrope. Tudi »Slovencu« bi lahko bilo že znano, da se veliko število komunističnih volicev pri raznih volitvah rekrutira iz raznih meščanskih kverulantov, malkontentov in desperadov, dočim večina zavednega proletariata glasuje za socialistične stranke. »Slovencu« pa prepuščamo, naj še nadalje fantazira o velikem političnem vplivu komunistične internacionale.
Nova upravna razdelitev države.
Vidovdanska uprava je razdelila državo na 33 oblasti. Novi zakon z dne 3. oktobra pa jo je razdelil na 9 banovin in na samostojno mesto Beograd. Z zakonom z dne 24. oktobra pa se je v okviru banovin ustanovilo 22 okrožnih inšpektoratov z zakonito določenim upravnim delokrogom, ki ga pa more notranji minister naredbenim potom še razširiti. Imamo torej sedaj 9 banovin, eno izločeno mesto in 22 okrožnih inšpektoratov, skupaj torej 32 upravnih področij proti prejšnjim 33 velikim županijam.
V Dravski banovini dobimo okrožni inšpektorat v Mariboru. Mariborsko okrožje se natančno sklada z ozemljem prejšnje mariborske oblasti, samo hrvaško Medjimurje pripada sedaj zagrebški banovini. Celje, ki je središče (gospodarsko in geografsko) lepo zaokroženega teritorja, torej ne dobi okrožnega inšpektorata.
Glede razporeditve okrožnih inšpektoratov v Savski (zagrebški) banovini je zanimivo, da bo pripadala Bela Krajina, to je okraj Črnomelj, okrožnem inšpektoratu v Ogulinu, ne pa Zagrebu; mesto Črnomelj, ki je središče Bele Krajine, ima po železnici do Ljubljane 115 km. do Zagreba 100 km, do ogulina pa 133 km. Dejansko pa imajo Črnomaljci po sedanjih železniških voznih redih najbližje v Ljubljano, ker vozi vlak direktno in jim ni treba v Karlovcu prestopati. Z Ogulinom, ki je neznatno mesto v Gorskem Kotaru pod goro Klekom, znano po pripovedkah o čarovnicah, nima Bela Krajina
nikakih gospodarskih zvez, niti ne dobre ceste. Pač pa bi bilo mogoče vbo-doče dobiti res dobro zveze med Belo Krajino in Ogulinom, če bi se zgradila železnica Črnomelj—Vinica—Vrbovško po načrtu inž. Klodiča. Ker so vlado po izjavi ministrskega predsednika generala Zivkoviča ob delitvi države na banovine vodili geografski in prometni vidiki, utegnemo domnevati, da nameravajo graditi to železnico, ki je itak že trasirana. Ko bo ta železnica dograjena, bo Bela Krajina res gravitirala k Ogulinu. S to železnico bi se skrajšala zveza med Ogulinom in Črno-meljem od 133 km na približno 40 km, torej skoro za 100 km. Ta železnica bi pa skrašjala tudi oddaljenost Ljubljane od Sušaka od sedanjih 338 km na približno 238 km, torej tudi okolu 100 km. Oddaljenost Maribora od Sušaka pa bi se zmanjšala — če bi se zgradila še kratka in lahka proga Št. Janž—Sevnica — od sedajnih 396 km na 324 km. Ker znaša razdalja med Mariborom in Trstom po južni železnici nekak nad 300 km, bi imel Maribor skoro enako blizu v Trst in na Sušak. S tem bi odpadlo tudi potovanje preko državne meje pri Postojni in bi ne samo Maribor, temveč tudi vsa Avstrija imela bližje na Sušak, kakor pa v Trst.
Da bo načelo o upravni razdelitvi države po prirodnih, geografskih in prometnih vidikih vsaj glede Dravske banovine in glede Bele Krajine zares obveljalo, je nujno potrebno, da se čimpreje zgrade omenjene železnice.
Berta BukSekova umrla.
Slovenci smo majhen narod, zato nas vsaka izguba med predstavitelji naše kulture tembolj zadene. Ali kljub temu, da smo tako mali, imamo že vendar precej visoko razvito dramsko umetnost in dolgoletno gledališko tradicionalnost, za katero bi nas marsi-kak večji narod lahko zavidal. 2al, da tudi žrtev na tem polju ne manjka in da se panteon naših preminulih gledaliških umetnikov vedno bolj razširja: Verovšek, Borštnik in drugi, so se že preselili v Elizij. Sedaj jim je sledila še naša Berta (27. X.). Menda ni kultiviranega Slovenca, ki bi je ne bil poznal, saj je nastopala tekom zadnjih 30 let po vseh slovenskih odrih. Rojena je bila 1. 7. 1879. leta v Ljubljani in se je že v zgodnji mladosti posvetila gledališču. Delovala je pri dramatičnem društvu v Ljubljani, v Trstu, med vojno in po prevratu v Zagrebu od leta 1921 je bila pa stalna članica narodnega gleda*
lišča v Mariboru. Kot taka je gostovala na vseh večjih odrih Slovenije. Z njo izgubimo Slovenci veliko umetnico: kar je bila Francozom Sara Bernhard in italijanom Duše, to je bila nam Buk-šekova; naša najboljša tragedinja. Na višku svojega razvoja je bila zadnja leta, ko je delovala z ravnateljem mariborske drame g. Bratino in Kreirala junakinje Ibsenovih Strindbergovih« in Hasencleverjevih dram. Njima se imamo zahvaliti za krstne predstave Cerkveni-kovih dram. Berti tudi delavstvo ni bilo kak imaginaren pojm in večkrat je izjavila, da se čuti najbolj srečno, kadar more pri delavskih predstavah igrati pred kulturoželjnim predmestnim občinstvom. Na neki prvomajski delavski predstavi, (igrali so Zolajevega »Ubi-jača«), je tako navdušila delavce, da se niso mogli ločiti iz gledališča. Zato smo ji hvaležni in obdržali jo bomo vedno v lepem spominu. Lahka ji zemljica.
Nujna konsekvenca.
K razpravi bilance Kodesa.
Iz dosedanje razprave o posameznih bilančnih postavkah Kodesa je tudi slepec lahko razvidel, kaj mora vodstvo in članstvo Kodesa ukreniti, če ne misli ostati samo pri dosedanjih uspehih. Kakor smo premogli pogum, da smo javno napisali tudi naše slabe strani, tako ga moramo imeti, da te slabe stvari odpravimo.
Končno je pa tudi čas že, da zvedo za napake vsi člani Kodesa, ker jih bomo le z njihovo pomočjo res temeljito odpravili. To moje zaupanje v razsodnost našega članstva se je že par-krat na najsijajnejši način izkazalo. Ko so bila prejšnja leta krize in smo morali zelo znižati izdatke, če smo hoteli vzdržati ravnotežje, nam je naše članstvo po ogromni večini pridno pomagalo. Prepričan sem, da bo pomagalo tudi urediti vprašanje zaloge in dolžnikov; predpogoj je seveda, da članstvu iskreno povemo zakaj gre.
Dosedanja praksa, kako so naročali posamezni poslovodje blago in kako so zanj obračunavali, se mora spremeniti, bilo za katerokoli ceno! Če bi vsi poslovodje ravnali tako pri naročanju blaga, kakor po večini v gorenjskem in ljubljanskem okrožju, bi naša zadruga komodno izhajala s petmili-jonsko zalogo. To je skoro tri milijone manj, kakor jo izkazujemo v bilanci. To se pravi z drugimi besedami, zadruga bi imela za 3,000.000 manj izposojenega obratnega kapitala in bi ji zanj ne bilo treba plačati približno
| 400.000 Din letnih obresti. Tisti člani, ! ki kritizirate nas centralne zastopnike | in pa okrožne nadzornike, zakaj to ali I ono blago pri nas ni še cenejše, zami-1 slite se nekoliko v to številko!
In tisti poslovodje, ki zahtevajo od centrale blago, ki ga mora ona po večini takoj plačati, oni pa to blago ne razprodajo, temveč jim obleži v trgovini, naj vedo, da so oni tisti škodljivci, ki zadružno konkurenčnost ubijajo. Nič boljši pa tudi niso oni, ki za od centrale sprejeto blago pošiljajo mesto denarja — mnogo prevelike sezname dolžnikov. Tudi tista dva milijona, ki so jih dolžni zadrugi dolžniki, mora zadruga obrestovati. Tudi te obresti nanesejo letno dobrih 200.000 Din. Če vzamemo zgornjo številko 400.000 Din in še teh 200.000 Din, vidimo, da bi bilo pri boljši upravi podružnic mogoče konkurenčnost naše zadruge dvigniti za celih 600.000 Din letno.
Člani Kodesa naj samo pomislijo, kaj se pravi imeti 600.000 Din letno manj izdatkov! Če bi dali to svoto recimo v posmrtninski sklad, kake lepe odpravnine bi se mogle članom dajati. Kako ponosno bi člani gledali na svojo zadrugo!
■ Kakor smo iskreno povedali našim članom, kakšne so naše hibe, tako jim iskreno povemo, da se te napake razmeroma na lahek način lahko odpravijo. Ne takoj, kakor bi poleno prelomil, temveč lepo postopoma, kakor smo odpravili druge težave, če prihranimo od
Cisto nic Vas ne stane
ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek
Kljub zmernim cenam tudi na o b r o k el
L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9
te svote prvo leto 200.000 Din, drugo 400.000 Din, je v treh letih ta hiba popolnoma odpravljena in naša zadruga bo v stanju v treh letih za 600.000 Din letno več povračati svojemu članstvu, kakor je zamogla dosedaj. Zato člani, veselo na delo!
Centralno vodstvo je že napravilo tozadevne sklepe in jih po okrožnicah že pred meseci poslovodjem sporočilo. Zadeva je urejena na ta način, da se bo ustvaril sistem, da bo vsak poslovodja lahko naročil le toliko blaga, kolikor je prejšnji mesec poslal denarja. Da se pa zaloge postopoma znižajo, se je sklenilo pošiljati za malenkost manj blaga, kakor je imela podružnica mesečnega prometa. Ta način je povsem dober in nudi absolutno garancijo, da bo naša zadruga tudi to vprašanje na najboljši način rešila.
Seveda bodo postavljeni poslovodje pred preizkušnjo, v kolikor res razumejo svoj posel. Centrala si nič ne zakriva, da marsikateri poslovodja zadeve ne bo vzel resno in bo še dalje naročal blago brez tehntnega premisleka, katero bo razprodal in katero mu bo ostalo v zalogi. Zopet drugi bo preveč kreditiral, ali kreditov koncem meseca ne bo izterjal. Seveda drugi mesec, ko bo centrala poslala zopet le toliko blaga, kakor je prejšnji mesec poslal denarja, se mu bo lahko zgodilo, da mu bo tega ali onega blaga zmanjkalo. Centrala se tudi zaveda, da bo tak poslovodja šel h krajevnem odboru, pa mu bo potožil, češ, naročil sem od centrale še to in to blago, pa ga nisem dobil. Poskušal bo krajevni odbor krivo informirati, da bo ta posredoval pri centrali. Toda za centralo bo stvar jasna, da je tak poslovodja nesposoben in ga bo, če je sicer priden, dala kam drugam za drugo moč, če pa tudi sicer ni priden, ga bo pa morala odpustiti, ker nesposobnih »strokovnjakov« tudi konsumne zadruge ne morejo rabiti. Vse članstvo in krajevne odbore opozarjamo že sedaj na te možnosti in jih prosimo, naj ne zagovarjajo stvari, ki zagovora niso vredne.
Pri tej stvari gre za članski denar. To se pravi za denar najubožnejŠih slojev našega naroda. Kdor je videl svote, ki jih radi malomarnosti razmečemo, mesto da pridejo v prid tem ubožnim slojem, ki tvorijo večino naše zadruge, tisti bo razumel, da v tem pogledu ni prizanašanja. Prijatelji naše zadruge, ki žele njene veličine, ki žele našemu članstvu dobro, ki žele, da se živi jenske potrebščine še bolj počene, pa iz tega sestavka lahko vidijo, da je mogoče v tem pogledu še mnogo doseči, zato sem prepričan, da bodo vsi z veseljem pomagali.	Obrov.
Kultura.
Mariborsko gledališče.
Dne 26. okt. se je vršila v popolnoma razprodanem gledališču delavska predstava Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. Dasi je farsa precej težko razumljiva, je delavstvo napeto sledilo igri in ob koncu tudi rti štedilo s priznanjem. Igralci so se čutili- sproščene in so igrali z večjim temperamentom kot sicer. Igro je režiral J. Kovič, ki je zgradil na odru moderno, konstruktivistično scenerijo, polno dinamike. Najbolj je ugajal Skrbinšek, ki ni inogel boljše podati Konkordata; mimika in maska — izborni. Izmed ostalih vlog naj omenjm pohvalno še J. Koviča (cerkovnik), P. Koviča (župan) in Starčevo, ki je podala romantično nadahnjeno Jacinto. Tudi ostali »tipi«, kot učitelj Sfiligoj (Tovornik), ekspeditortca (Kraljeva), dacarka (Savinova) in dacar (Razberger) so bili prav dobri. Očividno nerazpoložen pa je bil Grom (Krištof Kobar), čigar igra je bilo golo deklamiranje; tudi Dragutino-vičeva (županja) nas ni mogla povsem zadovoljiti. — Pred predstavo je izpregovo-ril par besed Golouh o pomenu delavskih predstav.
*
27. oktobra sc je vršila prva repriza »Morale gospe Dulske«, ki jo je spisala poljska pisateljica Gabrijela Zapolska. Za-
polska' obvlada prav dobro dramsko tehniko in polaga veliko pažnjo na hitro se menjajočo situacijo. Komedija je sicer pisana v starem stilu, vendar je njena snov za nas, ki imamo to nesrečo, da živimo sami v malenkostnih in ozkih razmerah, še vedno aktualna; zato smo igri z zanimanjem sledili. Zapolska nam slika v tem svojem delu tipično malomeščansko družino in njen naj izrazitejši produkt, namreč: zlagano in hlinjeno »moralnost«. Ono moralnost, ki duši in .mora duševno ubiti vsakogar, kogar je usoda zanesla v njen krog. Stari Zapolski je že ves udan v usodo, pač pa nam slika komedija boj sina Zapolskega, ki se skuša dvigniti iz zadušljivega ozračja, nad čigar hotenjem pa končno zmagata hlinba in spletkarstvo okolice, ki v njej živi.
»Morala gospe Dulske« vsebuje izrazite karakterne vloge. S samo igro smo bili popolnoma zadovoljni. V. Skrbinšek zna iz vsake vloge ustvariti nekaj svojstvenega in tako je bil njegov Zbyszko prav dober. Presenetila nas je Udovičeva, ki je temperamentno podala Hesjo; škoda, da tako redko nastopa v drami. Savinova (Julja-ševičeva) je letos mnogo boljša kot lani in tudi Dragutinovičevi (gospa Dulska) je vloga »ležala«, dasi je bila v zadnjem dejanju mnogo boljša kot v prvem. Starčeva Hanka) je dobro podala služkinjo, le njen globoki glas se nam je zdel mestoma nenaraven, Izmed ostalih vlog naj omenim še Zakrajškovo, ki je v maski, mimiki in igri sijajno podala Tadrakovo, Razbergerja (Dulsky) in Kraljevo (Mjelja). Nerodna je bila Pečarjeva (najemnica). — Komedijo je režiral V. Skrbinšek. Tempo — komediji primeren. — Talpa.
Maribor.
REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA.
Sreda, 30. oktobra ob 20. uri: »Piskrovez.« Ab. B. Premijera.
Četrtek, 31. oktobra ob 20. uri: »Cerkvena miš.« Ljudska predstava. Znižane cene.
Premijera »Piskroveza« bo v sredo, 30. ol^tobra. Radi pogreba dramske prvakinje ge. Berte Bukšekove, je za torek najavljena premijera »Pjskroveza« preložena na sredo* 30. oktobra.
»Cerkvena miš« kot ljudska predstava na mariborskem odru. V četrtek, 31. oktobra, bo prva ljudska predstava v letošnji sezoni, pri znižanih cenah. Ljudske predstave, .katerih bo več v tekoči šezorii; imajo namen privabiti čim. širšo gledališko. publiko in vzbuditi zanimanje za gledališko umetnost.
Nobenih novih davkov na konziH-mente in stanovanjske najemnike!
Predzadnja številka »Del. Politike« je prinesla članek, v katerem je pisec navedel tehtne razloge, ki govore proti uvajanju uvoznine, oziroma užitnine'za mesto Maribor kot nove davščine in je pri tej priliki posebno povdaril, da je treba iskati takšnih novih vir.ov, ki ne bodo prizadeli revnih slojev, od katerjh se ne more nič več zahtevali, ker so isti že obremenjeni do neznosnosti, zlasti z brezprimernim “povišanjem' najema nin, za katere morajo, v mnogih slučajih žrtvovati do polovice zaslužka ali še več. Pisec je omenil, da se naj išče nove davčne vire tam, kjer ja kaj iskati in ne tam, kjer ni. Z uved-bo uvoznine pa bi bile brezdvomno silno prizadete široke ljudske množice, ker mariborski trgovci znajo prevaliti vsak krajcar na kupovalce, in sicer tako, da še pri tem sami pro-fitirajo. Brezdvomno pa je danes največ denarja pri hišnih posestnikih, ki prejemajo od najemnikov več kot 60 odstotkov čistega od brutto-najem-mne.^ Zatorej bi bilo umestno, da se poviša hišno najmarino (Hauszins-steuer), ki pa se ne sme prevaliti na najemnike, ki itak plačujejo visoko odmerjeno gostaščino (Zinsheller). Nato pa je »Slovenec« prinesel notico, v kateri svari pred nadaljnim obdavčenjem velikega profita hišnih posestnikov, s pripombo, da bodo si-
cer hišni posestniki znali tak povišek prevaliti na najemnike, kot to delajo vedno. Tako torej! To pisec »Slovencu« rad verjame, kajti gospodje pri »Slovencu« gotovo poznajo manire hišnih posestnikov, saj je istih najmanj 80 odstotkov v »Slovenčevih« vrstah. Mi vemo sicer, da bi se dalo prevaljevanje preprečiti, če bi se le hotelo. Ako pa se tega noče, potem seveda bi bilo vseeno, ako bi se najemnike kar direktno obdavčilo. V tem slučaju seveda mi odstopamo od predloga in naj gospodje kar lepo sami iščejo nove vire, kakor vedo in znajo. Oni gotovo vedo, da ni naloga manjšine, iskati davke in tudi mi se tega zavedamo. Delavski zastopniki bodo vsak od večine stavljeni predlog resno proučili in potem zavzeli svoje stališče. Kajti delavski zastopniki v obč. svetu se zavedajo težkega položaja, v katerem se nahaja danes občinsko gospodarstvo — ne po nji-
hovi krivdi — saj so hoteli pravočasno postaviti občino na solidno gospodarsko podlago, pa jim je to večina preprečila. Zato pa, gospodje od večine, le iščite in nikar ne trdite, da ne bi bilo mogoče najti takega vira, ki ne bo obremenil revnejših slojev. Uvedite kakršenkoli direkten davek, ki se lahko sorazmerno porazdeli na tiste, ki kaj premorejo. Mogoče bi vam pp tem le mogel — kot merilo — služiti »Wiener-Sy-stem«!	B.
Ob priliki obiska grobov na Pobrežju, se na dan 1. novembra t. 1. brezpogojno prepoveduje od 12. do 19. ure vožnja za vse vrste vozil po Pobreški cesti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališč na Pobrežju. Vozila, namenjena na obe pokopališči naj eventuelno vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo.
Fiasko Huggenbergovih nemških nacijonalcev
Državni predsednik Hindenburg proti nemškim nacijonalcem. Vlada prepovedala državnim uradnikom udeležiti se ljudskega glasovanja.
Kakor smo že poročali, razvijajo nemški nacijonalci vso mogočo agitacijo, da bi spravili skupaj 4 milijone podpisov, ki zahtevajo ljudsko glasovanje proti Joungovemu reparacijske-
mu načrtu in proti oni točki versaljske-ga mirovnega ugovora, ki govori, da so Nemci krivi svetovne vojne. Pričakuje se pa, da niti polovice potrebnega števila podpisov ne bodo spravili sku-
POZOR!	POZORI
OTVORITEV
MAKS BRAČIČ, MARIBOR
ALEKSANDROVA C. št. 40 - MELJSKA C- št. 2
v novi zgradbi gosp. Ljudevita Vlahoviča.
Cenjenemu občinstvu vljudno javljam, da sem otvoril pod gornjo tvrdko, lastno trgovino z dobro sortirano zalogo. Pred vsakim nakupom oglejte si mojo veliko zalogo dobrega (neza-ležanega) blaga, ki Vam omogoča izbiro po lastnem okusu- Imam tudi veliko izbiro konfekcije za dame in gospode in važno za vsakogar — garantiram, ne samo za kvaliteto blaga, temveč tudi za prvovrsten kroj in izdelavo. — Solidne cene. — Točna postrežba. — Za obilen obisk se toplo priporoča Maks Bratil«
tILMul
Nabirajte
nove
naročnike
10
Kupujte same 'pri tvrdkah, ki oglašujejo v ,,Delavski Politiki" 1 —
paj, ker je vsa demokratična in trezna Nemčija ostala, kakor en mož proti političnim intrigam nacijonalistov, ki bi, ako se jim posrečijo, državi nezmerno škodovale. Kajti gotovo je, ako nacionalistom uspe preprečiti ratifikacijo Joungovega načrta, bi v tem hipu postala izpraznitev Poruhrja po zaveznikih iluzorna in duh sporazuma in strpnosti med Nemčijo in Francijo, ki ga je rajni Stresemann tako uspešno pripravljal, bi se zopet spremenil v ne-zaupnost in sovraštvo, in evropski mir bi bil zopet ogrožen in gospodarski napredek Nemčije bi bil zopet vržen nazaj v prvotne katastrofe. Razume se, da se vsa trezna Nemčija brani nacionalističnih blaznosti. Nacijonalisti so kanili delati propagando za svoje glasovanje z osebo državnega predsednika Hindenburga, smatrajo ga za svojega pristaša, kateremu so ob volitvah pripomogli do predsedniškega prestola. Ali to pot so se v njem temeljito zmotili. Njihovih pustolovščin je že tudi njemu preveč. Nemški nacijonalci so v 4. točki svojega glasovalnega programa postavili tudi zahtevo, da se imajo vsi ministri, ki podpišejo ratifikacijo Joungovega načrta, kot veleizdajalci obsoditi in kaznovati. Tu se je pa čutil tudi Hindenburg prizadetega in je poslal
ministrskemu predsedniku pismo, v katerem to zahtevo nacijonalcev ostro obsoja. Ta korak njihovega miljenca je vplival na nacijonalce, kakor mrzel tuš. Njihov ravnokar izdelani propagandni film, v katerem nastopa tudi Hindenburgova oseba v prid njihovega glasovanja, so zopet umaknili. Sedaj izjavljajo, da se dotična točka ne nanaša na osebo državnega predsednika, kar pa njihove blamaže ne more več popraviti. — Minister notranjih poslov Severing je izdal okrožnico vsem državnim uradnikom, s katero se pod grožnjo disciplinskega postopanja prepoveduje državnim uradnikom udeleževati se podpisovanja za ljudsko glasovanje z motivacijo, da ni združljivo s pojmi discipline in morale, da bi državni uradnik glasoval za zahtevo, da se naj njegovi predpostavljeni ministri ob-, tožujejo in kaznujejo kot veleizdajalci. Zveza nemških državnih uradnikov je na svoji konferenci 18. t. m. ta odlok pozdravila in odrekla vsako zaščito onim, ki bi se zoper njega pregrešili. Tudi breslavski knezoškof Bertram je izdal svarilo svojim vernikom, naj se ne udeležujejo Huggenbergovega glasovanja, kar je na katoliške nacionaliste porazno vplivalo. Nemški fašizem se torej nima nič kaj smejati.
»UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU, javlja pretužno vest, da je preminula velika umetnica, naša dramska prvakinja, gospa
Berto Buhšek
Pogreb velezaslužne pokojnice se bo vršil v torek, 29. oktobra 1929 ob 4. uri popoldne iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju.
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarlus
urar, Maribor, Stotnikov trg 5
LIPUŠ 1GNAZ
Mehanična delavnica za šivalne stroje In kolesa Izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
HMIBOI, KOMIKI CESTA 90. Tvornlca Štampiljk
In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43*
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke,J plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
■loktrolotinUiia delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov Ir« It. S.
Popravila vseli vrst električnih stroiev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo»stroJev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnlca, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev In djrnamo-______________strojev.____________
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. J. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči alt pa obnovi naročnino za Radlovelt, dobi po svoji volji eno Izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Gilnther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperlmente, Mk 3.80; Radio-tecnniscnes Leinton, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes I Samo oni abonenti imajo pravico do premile, ki pošljejo naročnino do 10. IV. In 1 S (šiling) za pošto in zavojnlno.
ČITAJTE!
novo iziSlo, godalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš &-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA H. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTET. 38-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 3 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno ln hlgl|«sko ure|ena pekama,—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva Iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Ali ste ie krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni javi in po na/niž/ih cenah za vsa ?a, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Uudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica It 20
gncincitanncintaanncicgicicfnnnacitiicinnci
3
3
3
3
3
3
3
3
-s
3
"S
3
rs
3
r*
3
3
rv
3
r-s
3
r*
3
31
Ali ste že preizkusili
,PR0JA“ Ječmenovo kavo?
»asaa*
Dobiva se jo povsod. Dobiva se jo povsod.
Tiska: Ljudska tiskat ta d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Maribora. — Za konzorcij izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.