NOVEMBRSKO ZASEDANJE SKUPŠČINE
Kulturni spomeniki, obrtni zakon in iskre okoli občinskega proračuna
Od novembrske seje občin-ske skupščine smo bogatejši ?.a šest kulturno zgodovinskih spomenikov. Ne bogatejši za-lo, ker teh cerkva ter Tabora nad Cerovim ne bi bili imeli že prej, pač pa bogatejši, ker smo te kulturne spomenike z odlo-kom razglasili za tolikanj po-membne, da jim bomo name-nili primerno skrb. Sprejetje občinskcga odloka o razglasi-tvi pa tudi pomeni, da bo za njihovo prepotrebno sanaeijo polovico sredstev zdaj prispe-vala republiška mošnja (vsaj upamo lahko. da se prihodnje letp časi ne bodo tako poslab-šali, da bo ta mošnja ostala prazna).
Z odlokom so torej razglaše-ni za kulturne in zgodovinske spomenike podružnična cer-kev sv. Martina v Zgornji Dragi, edina ohranjena roman-ska podružnica Grosupeljske krajine, nastala v 12. stol, kjer so na stenah ladje. v apsidi in na oboku ohranjeni deli deko-rativnih slikarij iz 17. stoletja; podružnična cerkev sv. Petra na Kamnem vrhu, v kateri so freske Janeza Ljubljanskega iz leta 1458 ter zlati baročni oltar-ji z letnicami 1660, 1709 in 1710, in je po mnenju urriet-nostnih zgodovinarjev ena najkvalitetnejših enovitih got-skih podružnic na Sloven-skem; podruznična cerkev sv. Martina v Velikem Mlače-vem, ki jo viri prvič omenjajo že 1331, zlasti dragoceni pa so črni in zlati oltarji ter grobnice z nagrobnimi ploščami druži-ne Blagaja, lastnikov boštanj-ske graščine iz 18. stoletja; po-družnična cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Siivnici z zvezdasto obokanim gotskim prezbiterijem s tremi dekora-tivno poslikanimi okenskimi odprtinami na stranicah ter več plasti delno odkritih fresk iz leta 1530, pričakujejo pa tu-di, da bodo nadaljnje raziskave v cerkveni ladji pripeljale do
ostankov romanske zasnove. Še prav posebno mesto pa ima arheološki teren na Taboru nad Cerovim s podružnično cerkvijo sv. Nikolaja in tabor-nim obzidjem. Na Taboru nad Cerovim lahko spremljamo na-seljenost vse od prazgodovine do današnjega časa, saj so ču-šperški grofje sezidali sedanji Tabor iz ostankov antične trd-njave. možno pa je celo, da se v obrambnem zidovju še skri-vajo antični napisni kamni. V cerkvi sv. Nikolaja so freske iz prve polovice 16. stoletja, notranje stene slavoloka pa je konec minulega stoletja posli-kal znani slovenski impresi-onist Matej Sternen. Križev pot iz leta 1842 je delo Gaspar-ja Goetzla. Konec 15. ali v za-četku 16. stoleija so cerkev ob-dali s taborskim obzidjem s tremi vogalnimi stolpi za obrambo pred Turki. Naš Ta-bor nad Cerovim spada med najbolje ohranjene zgodovin-ske gradnje te vrste na Sloven-skem.
• Delegatsko vprašanje krščanskih demokratov oziroma občinskega De-mosa je bilo namenjeno glasilu občine Naša skup-nost: koliko denarja jebi-lo doslej porabljenega za njegovo izhajanje in kako. Ob kvaliteto in smotrnost občinskega časopisa sta se na seji skupščine kritično spotaknila tudi poslanca liberalnih demokratov Metka Mencin in Zlatko Mehič, katerih stranka, po Mehičevih besedah, v svo-jih prostorih sicer brez-plačno odstopa streho uredništvu zasebnega ča-sopisa Beporter. O finanč-ni prihodnosti glasila Na-ša skupnost, ki ga občina brezplačno pošilja v 8 ti-soč gospodinjstev, te dni razpravljata časopisni svet glasila, ki ga je ob ustanovitvi Naše skupno-sti itnenovala obeinska skupščina. ter uredniški odbor glasila. O sklepih bomo lahko poročali pri-hodnjič.
Pred razglasitvijo so v kra-jevnih skupnostih, kamor na-štete cerkve in Tabor sodijo, imeli tudi javne razprave, na katerih so se tako krajani kot župnijstva strinjali s sprejet-jetn prepotrebnega odloka.
Ponovno o vodi
Triinpetdeset prisotnih po-slancev vseh treh zborov se je ukvarjalo precej podrobno tu-di s predlogom odloka o odv-zemu pitne vode, ki je bil veli-ke poslanske pozornosti dele-žen že na prejšnji skupščinski seji, ko je bil šele v fazi osnut-ka. Po tem je bila od 26. sep-tembra do 10. oktobra organi-zirana javna razgrnitev in raz-prava o tem odloku, strokovna služba pa je upoštevala pri-pombe in jih vnesla v predlog odloka, ki ga je moral najprej 30. oktobra potrditi občinski izvršni svet, potem pa je prišel še v skupščinske klopi (pri nas bi bolj prav rekli na tri skupš-činske mize). »Pri vodarini še vedno ne gre za velike števil-ke,« je dejal član IS za komu-nalo mag. Jože Panjan, »po-prečno za 400 SLT na mesec, saj porabimo od 150 do 200 li-trov vode na prebivalca dnev-no. Pri lokalnem vodovodu je poraba nižja, njegova cena za-radi razvejanosti našega terena in njegove konfiguracije pa ve-liko višja. Tako je pač odlok, po katerem vsi plačujemo ena-ko ceno za vodo. težko pravi-čen do vseh. Menim pa, da bo-mo morali postopoma ukiniti našo dosedanjo socialo, po ka-teri je bila gospodinjska voda za polovico concjša od indu-strijske, in se zavedeti, da je čisto vsak liter vode enako drag. pa naj priteče iz domače ali iz industrijske pipe. Razlika je samo v količini!« Pri glaso-vanju o predlogu odloka se je en poslanec vzdržal. Dogovori-ii pa so se, da mora biti v 3 me-secih pripravljen tudi podro-ben pravilnik o odjemu.
Obrtniki so proti
Tudi okoli osnutka odloka o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja
obrtnega zakona - po domače rečeno je občina želela sprosti-ti nekaj omejitev za pridobitev popoldanske obrti zlasti pri av-toprevoznikih in gostincih - se je hitro pokazala različ-nost gledišč. Predlog sprosti-tev so zagovarjali tisti, ki pri-merjajo možnosti v naši in so-sednjih. liberalnejših občinah, proti pa so bili večinoma obrt-niki, ki v teh časih trdo čutijo vsako konkurenco. Tudi gro-supeljska Obrtna zbornica je predlagala, naj z liberalizacijo še počakamo, dokler ne bo sprejet težko pričakovani obrt-ni zakon. Pri glasovanju o os-nutku je bilo nato 9 poslancev proti, 5 pa se jih je vzdržalo.
Tako bo o liberalizaciji odlo-ka o »popoldaneih« tekla do 10. decembra javna razprava, na kateri bodo zbrali različna mnenja, na decembrski seji skupščine pa poslancem pred-ložili ustrezen predlog odloka, okoli katerega se bo nedvom-no spet razvila podobna pole-mika.
Tudi informacija o realizaciji proračuna občine Grosuplje za obdobje januar-september ter o uskladitvi njegovih postavk z rastjo cen na drobno v letoš-njem letu je med poslanci sprožila vrsto replik, čeprav sploh ni šlo za rebalans, torej popravljanje proračuna v do-slej znani obliki, pri kateri se sredstva posameznih postavk spremenijo glede na celoto ali kot pravijo, se spremeni struk-tura proračuna. Tu pa je šlo le za povišanje nekaterih postavk glede na povišanje cen, pri če-mer je kljub stavkam občinska vlada kar spretno vzdrževala spomladi sprejeto razmerje. Iz letošnjih investicij so morali izpasti štirje projekti (gradnja kanala B v Ivančni Gorici, ce-ste Grosuplje-Sp. Slivnica in program razvoja te KS, Gro-supije-Turjak in Ambrus-Za-gradec): KS Grosuplje pa je zahtevala naj se na čelo priori-tetnih projektov nemudoma uvrsti grosupeljska avtobusna postaja, češ da je KS za njo že dala nekaj denarja pri čemer cene nepretrgoma in usodno naraščajo.
BOGI PRETNAR