Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU* S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Sloven« Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (N.) 47
CHICAGO, ILL., PETEK, 9. MARCA — FRIDAY, MARCH 9, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
JUGOSLAVIJA SI ŽELI PRIJATELJSKO BOLGARIJO IN SE JE VSLED TEGA OBO TAVLJALA, PODPISATI BALKANSKI PAKT, V KATEREM BOLGARSKA NI VKLJUČENA. — VEČ VZROKOV ZA TESNO ZVEZO MED BOLGARSKO IN JUGOSLAVIJO
NEW YORK V OBJEMU SNEŽENIH VIHARJEV
Belgrad, Jugoslavija. — Kakor je bilo že poročano, se je med balkanskimi državami, Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in R,umunijo nedavno sklenil ta-kozvani balkanski pakt. ?prva r,e je pričakovalo, da bo k te mu paktu pristopila tudi Bolgarska, a skoraj v zadnjem tre-, i.ku je ta odklonila svoj podpis, češ, da je ta pakt proti njenim interesom. Jugoslovanske vladne kroge je ta odklonitev Bolgarske precej vzne iu-rila in tudi Jugoslavija sama se je nato obotavljala, da bi pristopila k paktu; vsled tega se je tudi končni podpis pakta nekoliko zavlekel.
Jugoslavija bi iskreno želela, da bi prišlo do prijateljstva med njo in Bolgarsko. S tem bi se na mah rešilo obmejno vprašanje v Maeedoniji. ki je povod sporom med obema državama že, odkar se je končala svetovna vojna. In še drugi vzrok ima Jugoslavija, da si želi tega prijateljstva. Da med Italijo in Jugoslavijo stalno prevladuje večja ali manjša napetost, ni nikaka skrivnost. V slučaju, da bi sovražnosti z Italijo dejansko izbruhnile, bi bilo za Jugoslavijo velike važnosti, da ima zavarovan hrbet torej, da stoji za njo, če že ne zavezniška, pa vsaj nevtralna bolgarska armada. Meja med Jugoslavijo in Bolgarijo je dolga okrog 140 milj. in je skraj- j Usedanje no težavna za obrambo; Jugoslavija bi bila primorana poslati veliko svojih sii na to fronto, da bi zadrževala bolgarsko armado, ako bi ta slučajno potegnila z Italijo. In Mussolini na vse pretege snubi Bolgarijo, da bi jo pridobil za zaveznico; kakor znano je tudi.italijanska princesa omožena z bolgarskim kraljem Borisom.
Še tretja zadeva je, ki daje povod za jugoslovansko-bol-garsko prijateljstvo. Ta zadev* je sicer deloma narodno-senti-mentalna, a na drugi strani tudi Praktične važnosti. Jugoslovani so že od nekdaj sanjali o ve-Jugoslovanski državi, ki bi obJemala vse Jugoslovane od Jadrana do Črnega morja. V _ j državi bi bili seveda vključi tudi Bolgari, kajti tudi oni so Slovani. S to zvezo bi se o-krepilo jugoslovanstvo, obenem bi se pa stvorila tudi močna država, ki bi imela znaten vpliv v mednarodni politiki.
Iz vseh teh ozirov Jugoslavija ni bila posebno naklonjena balkanskemu paktu, v katerem Bolgarska ni vključena, in se vedno bolj nagiba na to, da sklene z Bolgarsko posebcm Pakt, akoravno bi se morala s tem bolj ali manj odtujiti drugim državam, ki so balkanski Pakt podpisale. K temu jo prigovarja tudi Francija, ki ne gleda na balkanski pakt s posebno prijaznim očesom. Boji se namreč, ako bi se balkanske države med seboj pretesno združile, da bi ona izgubila svoj prestiž nad Jugoslavijo in Tvumunijo in bi se utegnilo
SKRB ZA PRIJATELJSTVO
Amerika in Rusija se ogibate vsega, kar bi motilo prijateljske odndšaje med njima.
—o—
Warsava, Poljska. — Pri o-
pazovanju odnošajev med sovjetsko Rusijo in Ameriko se vidi, da je obema državama mnogo ležeče na tem, da za vlada med njima čim najbolj prijateljsko razmerje; ogibati se nameravate vsega, kar bi u-tegnilo te odnošaje kaj motiti.
V sredo je prispel v Moskvo ameriški poslanik Bullitt s celotnim svojim štabom. Ameriška vlada je poskrbela, da bo pričelo to poslaništvo poslovati na popolnoma novi podlagi, brez ozira na vso preteklost. V to svrho mu je pridelila sicer najbolj zmožne osebe, kar jih premore državni department, vendar pa nobeden od teh nima nikakega pojma o razme-
tx Jugoslav!!«*
KAKO SE RAZVIJA ZRAČNI PROMET V JUGOSLAVIJI. — TIPIČEN PRIMER ZA SEDANJE ČASE, KI SE JE DOGODIL V MARIBORU, KJER JE NEKA ŽENSKA "POZABILA" SLEPEGA SORODNIKA. — DRUGE VESTI.
Dvakrat tekom enega tedna je bilo mesto New York obiskano od silovitih viharjev, vsled katerih je bil skoraj popolnoma paraliziran ves promet. Slika kaže znameniti trg Times Square in se vidijo kupi sn'ezenih žametov, v katerih so obtičale cestne kare.
VLADNI
PREDLOG
Vlada poslala apel za znižanje ur in' zvišanje plač.
Washington, D. C. — Avtoritetam, ki se točasno bavijo z izboljšanjem NRA kodeksov, je v sredo zvečer poslala vlada apel, naj se zedinijo na to, da se znižajo splošne delovne ure za deset odstotkov in isto-
rah, ki so vladale v Rusiji pred; čagnQ dvignejo plače od ure ZH revolucijo. Na ta način ne bo'
mogel primerjati sedanjih razmer s prejšnjimi in morebiti priti do kakih zaključkov, ki bi ne bili ugodni za sedanjo sovjetsko vlado. Z ameriško vlado je v tem oziru sodelovala tudi ameriška časnikarska zveza. Odpoklicati je dala svoje iopisovalce v Moskvi in namesto njih poslala tja druge.
V isti meri je podvzela tudi ovjetska vlada razne korake, da se v čim največji meri prepreči vsako morebitno navzkrižje z Ameriko.
AL SMITH PROTI NAZIJ-STVU
New York, N. Y. — v neki reviji je Al Smith napisal članek pod naslovom "Napad na civilizacijo", v katerem ostro kritizira Hitlerjeve nazijske ideje. "Tisočletja so vladali belemu plemenu sveta temeljni i I zakoni, katere zdaj naziji za-metavajo in zasmehujejo," pravi člankar in nadaljuje: "Dolgo vrsto let sem se boril proti idejam, katere Hitler sedaj povzdiguje. Ako bodo te ideje zmagale, potem se je boj za duševno in politično svobodo, ki so ga vodili milijoni, vodil zastonj."
-o-
OBSODBA BANKIRJA BAINA POTRJENA
Chicago, 111. — Državno pri-zivno sodišče je v torek potrdilo obsodbo, ki je bila v avgustu 1932 izrečena nad bivšim bankirjem Bainom in tremi drugimi zavezniki in katera se je glasila na ječo od enega do petih let vsled sleparstva, po katerem so vložniki izgubili okrog 13 milijonov dolarjev.
zgoditi, da se te dve državi približate Nemčiji, zlasti, ako bi ta zasedla Avstrijo.
deset odstotkov. Dasi nerad-", bodo industrijalci bržkone pristali na ta predlog; vidijo namreč, da ga podpira splošno javno mnenje in se želijo izogniti še kaj hujšemu: v odboru poslanske zbornice se je namreč odobril'predlog, da se delovne ure znižajo na 30 ur na teden.
-o-
PRITLIKAVCI NA OGRSKEM SE ORGANIZIRALI
Budapesta, Ogrska. — Pravico zase zahtevajo pritlikavci na Ogrskem. V ta namen so se združili v unijo, ki šteje točasno okrog 250 članov. Njih povprečna velikost je dva čevlja in pol. Njih prva zahteva je, da se ohrani čistost njih plemena, namreč, da se ne dovoli, da bi se kak normalen človek oženil s kako pritlikavo osebo. — Mnogi pritlikavci so taki po dednosti; več rodov nazaj so bili njih predniki vsi pritlikavci. Drugi so ostali majhni radi kake bolezni. Unija namerava sklicati za prihodnje leto v Bu-dapesti mednarodno konvencijo vseh pritlikavcev sveta.
-o-
LASTNIK HIŠE IZNENADEN Chicago, 111. — M. Delano, 832 E. 51st St., je v torek prejel račun za davke za malo hišo in loto, ki jo lastuje na 9376 Kreiter Ave. Odšel je tja. da si izkolekta najemnino,, kajti najemnik se mu že več mesecev ni oglasil. Lahko pa si je predstavljati njegovo osuplost, ko je prišel na lice mesta in je našel samo prazno loto; hiše nikjer. Sosedje so mu nato razložili položaj. V mesecu februarju se je njegov najemnik izselil in okoličani, ki so potrebovali drva za kurjavo, so pričeli trgati zapuščeno malo leseno hišo in jo odnašati kos za kosom, da je končno od nje ostal le prostor, kjer je stala.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
KRIŽEMjiVETA
—	Pariz, Francija. — Med francosko in špansko vlado se je sklenila pogodba, po kateri bo dovoljeno Španiji uvažati v Francijo vec produktov, kateri so bili svoje ;Hsno dovoljeni le v gotovi kvoti.
—	Buenos Aires, Argentina. —Med zastopniki Argentine in Uruguaj se vodijo pogajanja z namenom, da bi vsaka država dovolila državljanom druge države enake pravice, kakor jih imajo domačini. Važnost se polaga tudi na pospeševanje turističnega prometa.
—	London, Anglija. — Po poročilu iz Indije je v neki tamkajšnji pokrajini izbruhnila kuga, ki je izpraznila dvajset mest. Umrlo je na njej 1200 ljudi, drugo prebivalstvo pa je zapustilo svoje domove in zbežalo na deželo.
— London, Anglija. — 26-letni švedski princ Sigvard je v torek registriral svojo namero, da se poroči z nekim preprostim nemškim dekletom. Vsled tega svojega čina. bo razdedi-njen in mu bodo vzeti vsi kraljevski naslovi in pravice.
-o-
ŠTIRJE UBITI Z AEROPLA-NOM
Petersburgh, 111. — Neki potniški aeroplan, last American Airways plane, je med poletom iz St. Louiš v Chicago treščil štiri milje daleč od tukaj i na zemljo in ubit je bil piloi in trije potniki, ki so z aero-planom potovali. Nesrečo je povzročil vihar, v katerega je aeroplan zašel. Pilot je poročal po radio nazaj na letališče, da je razgled nad vse nezadosten in se led nabira na krilih aero-plana. Vodstvo mu je nato naročilo, naj se vrne nazaj, toda od pilota več ni dobilo glasu. Nato je prišlo poročilo o nesreči.
Zračni premet v Jugoslaviji j Na Brezovici pri Ljubljani je Ljubljana, 17. febr. - Naše umrl Valentin Sever, radi častit-domače' društvo Aeroput je v Ijive starosti .dal^ spoštovani preteklem letu vršilo promet od Andrejcov Tine, kakor so mu 1. maja do 28. oktobra 1933. Po- vekh domace- 'kateremu je leg zvez Beograd - Zagreb - manjkalo do 93 let samo se 20
Graz — Wien, Beograd — Skop- dm-lje — Solun, Zagreb — Sušak, Beograd — Zagreb in Beograd
—	Skoplje je bila v preteklem letu otvorjena nova proga — Zagreb — Ljubljana in Ljubljana
—	Sušak. V celoti je bilo v zadnji poslovni dobi preletenih 230.521 km. od tega po naših progah v dravski banovini 16.-720 km.
Potnikov so prenesla letala 1512 ,od tega iz Ljubljane v smeri proti Zagrebu in Beogradu ter Ljubljane proti Sušaku in obratno 450.
Prtljage je bilo oddane po letalih 7287 kg, pisma in poštni pa-
ZVEZE STAVI SKI J A
Slepar imel prijatelje med ministri.
Pariz, Francija. — Pod strogo zasliševanje je bila postavljena pred posebni odbor' po- keti pa .so znašali na teži 274 kg. s) anske zbornice v torek vdova po proslulem sleparju Sta viskijem. Med zasliševanjem je vdo-\a .menila število imen odličnih osebnosti, ki so stale s Sta-viskijem v zvezi. Med temi -bil bivši ravnatelj pariške policije, Chiappe, dalje bivši finančni minister Bonnet, bivši minister Durand, kakor tudi Paul-Boncour.
-o-
NEZANESLJIVA GRČIJA
Atene, Grška. — Dočkn je v torek zjutraj objavil zun. minister, da se bo moral Samuel In-sull izseliti tekom 48 ur, se je pa vlada drugi dan zopet premislila in je odredila, da se do- | voli Insullu ponovna zdravni- , ško preiskava. — Očividno je, | da bi Grčija ne izgubila rada j Samuela; mož ima namreč denar.
BRAZILIJA MOBILIZIRA ŽENSKE
Rio de Janeiro, Brazilija. — Ženske organizacije so dvignile oster protest proti temu, da bi se sprejela nova točka v dr-
Velik ogenj
V Beogradu je nastal ogenj v tovarni pohištva Vujovič, ki je v teku ene ure popolnoma uničil vso delavnico in zalogo izdelanega pohištva. Škode je 750.000 Din.
-o-
Zaslužek imajo
Mnogi brezposelni v Kamniku in okolici so dobili zaposlitev vsaj začasno, ko so začeli pred kratkim popravljati jezove na Bistrici. Nekatere jezove bodo popolnoma prenovili.
_—o-—
V snegu je obležal
Tragično je končal 77-letni berač Štefan Kumpergerja. Ko je hodil po ponikovski občini na
Ves promet je vršilo sedmero potniških letal.
Po programu je bilo predvidenih 947 poletov, ker so vse, štajerskem,* proseč milodarov
zgoraj navedene linije bilo vzdr ževane dnevno, razen ob nedeljah, izvršilo pa se je 937 poletov, 10 poletov so preprečile težke atmosferske prilike.
Za letošnje leto je predvidena otvoritev zračnega prometa na vseh dosedanjih linijah, poleg tega pa bo Ljubljana vezana še z inozemstvom in to z linijo Ljubljana — Celovec in obratno. Za promet sta nabavljeni še dve novi letali trimotorja tipa Spartan Cruiser, od katerih bo eno zgrajeno na Angleškem, drugo pa v licenci v Jugoslaviji.
-o-
Usoda slepega starčka
Tipičen primer se je dogodil v Mariboru v ponedeljek 12. febr. Iz bolnišnice so odpustili onemoglega slepega starčka, po katerega je na poziv prišla neka sorodnica, ki je starčka tudi res odpeljala iz bolnišnice. Med potjo pa je žena premišljevala, ka-
pri dobrih ljudeh, je omagal in obležal v snegu, kjer je zmrznil. -o-
Državljanstvo so izgubili
Kakor poročajo iz Zagreba, je v savski banovini, to je na Hrvatskem, izgubilo državljanstvo 3549 oseb. Veliko teh biva v Ameriki pa tudi na Francoskem, v Angliji in njenih kolonijah v Avstraliji in Afriki, jih je precej.
-o-
Mrtvec je oživel
Nenavaden slučaj se je te dni pripetil v vasi Nikici blizu Ru-me. Po dolgi notranji bolezni je posestnik Ivan Lerger tako oslabel, da ni kazal nikaega znaka življenja. Domači so z gotovostjo mislili, da je umrl in so ga položili na mrtvaški oder. Naenkrat se je pa pričel "mrtvec" gibati, česar so se domači in drugi, ki so ga stražili tako prestrašili, da so vsi zbežali. Cez nekaj časa se je nekaj moških opogu-
ko bo doma, kjer že itak ne mo-
žavno ustavo, po kateri se bo j rejo sami živeti. Pa je prišla do	milo in res so našli moža sede-
moral vsakdo, ki bo v bodoče [enostavnega sklepa: zapeljala je	čega in živega, celo govoriti je
hotel voliti, brez ozira na spol. 'starčka v neko hišo na Tržaški	začel. Po dolgem času so se do-
na j prej vpisati v vojaško službo. Predlog določa, da bi se ženske v času vojne uporabile kot bolničarke in uslužbenke v vojaških pisarnah.
-o-
ROPAR OBSTRELIL SPREVODNIKA
cesti ,kjer je poprosila stanoval-' mači šele prepričali, da Ivan ni ce, da bi starčka obdržali za ne- mrtev.
kaj minut, češ da ima nujen,	-o-
opravek in pride takoj ponj..	Osebna vest
Ljudje so pa zastonj čakali naj Nevarno je obolel župnik v slepčevo spremljevalko in na-. Št. Vidu na Planini, g. Jernej posled uvideli ,da jim je starčka, Vurkelc. enostavno ostavila ter šla do-
Chicago, 111. — Število pot- mov sama. Iskali so pomoči na
nikov na cestni kari na Lake Street je bilo v sredo zjutraj smrtni nevarnosti, ko je neki bandit brezobzirno streljal na sprevodnika. Bandit je stopil na karo in takoj zahteval od sprevodnika denar. JMamesto, da bi mu ugodil, se je sprevod-
mestni občini, kamor so tudi
Otroka je pustila v cerkvi
V kapelici sv. Martina v Za-
DAVKI IZ PIJAČ SE PORA BIJO ZA ŠOLE
Springfield, 111. — Proti volji gov. Homerja je zakonodajna poslanska zbornica v torek odobrila zakonski predlog, po katerem se naj davki, ki jih jnik umaknil v notranjost kare dobi država iz prometa s pija-lin bežal proti prednjemu delu. čami obrnejo za vzdrževanje Bandit je stekel za njim in od-nižjih šol. Governerjeva name- 'dal nanj več strelov preko glav ra je bila, da se za šole dobi potnikov ter ga nevarno ranil, denar na ta naŽin, da se nekaj |Ušel je nato v avtomobilu, ki ga davkov, ki jih dobe mesta in je vozil njegov tovariš, okraji iz gasolina, uporabijo v ta namen.
pripeljali slepega reveža, kjer so grebu so pred kratkim našli ne-prosili, da ga občina prevzame kega popoldneva na neki klopi v oskrbo. Na občini so pa dali moško dete, staro 2 do 3 mesece, družini podporo, da naj starčka zavito v revne cunje. Sumijo, toliko časa oskrbujejo, dokler se da ga je tam položila kaka revna
jIRITE "AMER. SLOVENCA"!
za slepega reveža ne zavzamejo sorodniki.
Smrtna kosa
V Logatcu je umrl Franc Ver-
mati, ki radi revščine ne more otroka preživljati.
-o-
Lep dar revežem
Cinkarna dd. v Celju1, je, ka-
bic, krojaški mojster, oče pokoj-(kor poročajo tudi letos darovala nega profesorja Verbica v Ljub-,30 tisoč kg premoga najrevnej-Ijani, star 83 let. — V Mošnjah šim občinskim revežem, ki ga je je umrla Minka Pristov, roj, mestna občina razdelila stran-Mikelj, soproga tovarniškega^ kam v"prvi vrsti najrevnejšim in ključavničarja na Jesenicah. — bolnim.
Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 9. marca 1934

AMERIKANSKI SLOVENEC
The first and the Oldest Sloven« News-paver in Amerie«.
Katabli«h*d 1Z91,
Vrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
0»t»QOvlj«a let* IMS i
ishnja vsak dan razun nadel], pont-teljkov i« dncvov po praznikih.
Izdaja in tUkai
tPINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave;
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnin*:
_$5.00 . 2.50 . 1.50
C* celo leto t« pol leta . Ca četrt leta
Za Chicago- Kanado in Evropo
celo Isto--------$6.00
ftol leta ---------- 3.00
čim rt ieu-----;—«—,—,—iJ5
Iuued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office: 1849 W. Certnak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year___
For half a year--
For three months
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago. Canada and Europe:
For one year_____-$6.00
For half a year --- 3.00
For three months ---__ 1.75
Wt #1« PART
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nemški katoličani in
sterilizacija
K j a .onih, ki so prišli nezakonito, oziroma katerih zapis o Pohodu se ne more najti, rassteže na one, ki so prišli od 3. junija 1921 do 1. julija 1924. To pravico imajo dosedaj le oni, ki so prišli pred dnem a. junija 1921. Ceni se, da bo ta zakon, ko se sprejme koristil vsaj 10,000 inozemcem (bržkone pa mnogo večjemu številu), ki sicer niso več podvrženi deportaciji, ali nc morejo postati ameriški državljani.
Drugi predlog, ki ga je odsek t trd i sprejel, in nosi ime istega kongresnika, se tiče znižanja pristojbin za naturalizacijo. Predlagatelj zlasti poudarja, da mnogi ne morejo plačati sedanjih visokih pristojbin, zato ne morejo uživati pravic ameriškega državljanstva, radi česar so zapostavljeni ob dobivanju dela v sedanji krizi. Predlog bi znižal pristojbine na polovico. Pristojbina za Certificate of arrival bi bila torej $2.50, ravno toliko za prvi papir, in pristojbina za naturalizacijsko prošnjo ?5.00.
Odsek je tudi sprejel predlog, ki se tiče inozemskih mornarjev, ki služijo na ameriških ladjah. Pod dosedanjim zakonom se ti inozemski mornarji, ko so služili tri leta na ameriški ladjo in imajo prvi papir, smatrajo kot .ameriški državljani kar se tiče nameščenja na ameriški ladji in zaščite Združenih držav. Ta predlog razveljavlja to določbo naturalizacijskega zakona. Ako postane zakon, stopi v veljavo šele 90 dni kasneje, tako da bodo ti mornarji imeli priliko dopolniti svojo naturalizacijo.
Neki'predlog bi hotel podaljšati pravico do registracije in legalizacije bivanja vsem inozemcem, ki so prišli nezakonito do 1. januarja 1933, ali niso mogli biti deportirani, ker njihova država ni bila pripoznana do tedaj. To se tiče seveda državljanov Sovjetske Rusije.
Mnogo drugih predlogov je v prilog ali pa otežkoča polo, žaj inozemcev. Treba pa poudarjati, da predlog ne pomen j a še zakon in da mnogo zakonskih predlogov ,u'mre takorekoč v odseku. Tudi potem, ko je odsek sprejel predlog in ga pripo-
Celih 2<f; ur je brzojavno hodil odmev teh težkih bomb iz Chicage v ldibvaukee. Mrs. Lucija Oregon";v*, kakor tudi \vi naročnik' A, S., smo že slco-ro obupali na J zmago. — Pa ve cte, kaj se r.;vt<. zgodi'.' Naenkrat je pret1 njeno sobo nekdo obstal in potrkal. Ko Mrs. L. G. odpre, vi li pred seboj mladeniča, ki ji izroča brzojavko. S tresočo roko je sprejela brzojavko in odvila zavitek. Ko. pa brzojavko razvije, ji oči obstanejo nad vsebino, ki so je glasila: "Zmaga je tvoja".
Vesela novica se je kaj hitro razve del a po celem Milwaukee, da je namreč zmaga kampanje Amer. Slovenca ostala v Milwaukee ter da je za kralja katoliškega slovenskega lista A.S. izvoljen Rev. Vivtor Rogulj. — Kraljica je pa naša zastopnica Mrs. Lucija Gregorčič. — V čast in ponos si smemo šteti, da smo dobili v Milwaukee najpopularnejšega moža, ki bo kralj nad slovenskim katoliškim tiskom v Ameriki.
Cast in ponos naši zastopnici Mrs. L. Gregorčič za njen trud in požrtvovalnost v ravno končani kampanji, ker je veli-
Chicage Mr. Jože Fajfar, chi-caški kandidat. Dolgo časa je bil junaško na vrhu. Jaz sem delala, kar je bilo največ mogoče in v moji moči, da smo mu pomagali gori. Toda ob zaključku kampanje so frčale tako težke bombe iz Milwaukee, da se je Mr. Fajfar moral u. makniti na ta drugo mesto. Od sile in od muh morajo biti ti dr. zoviti Milwaučani, ki znajo take bombe streljati. No, pa kaj hočemo, vsi ne moremo biti na vrhu. Se bomo pa ob drug: priliki postavili tako, da bo Chicago na vrhu.
Ob koncu mojega dopisa se vsem pullmanskim rojakom najlepše zahvaljujem za veliko naklonjenost, ki so mi jo izkazovali, ko sem jih obiskovala in ko so se tako prijateljsko radi naročali na list. Hvala vam vsem skupaj. Obenem vam vsem želim srečne in zadovoljne velikonočne praznike in po.
kraju. Zdelo se nam je, kak ;r da je celi teden praznik. Vse je hitelo v cerkev in komaj se je dobil kdo, ki je doma pazil na hišo in morda na male otroke. Po celo uro hoda in še delj smo hodili in potem stali na mrzlem cerkvenem tlaku. Kako drugače je tukaj. Cerkev imamo takorekoč precl sabo in lepa tlakovana pota imamo do cerkve, pa se še ta in oni obotavlja, bi šel v cerkev ali ne. Ali pa vemo, če morda ni ta misijon zadnji za nas, zato "duša krščanska, sedaj se potrudi misijonskega časa nikar ne zamudi."
A. K.
VOLITVE SE BLIŽAJO
North Chicago, 111.
Zopet se bližajo volitve, in naš slovenski Welfare klub je sklical sejo za v nedeljo 11. marca v North šoli na 11. cesti ob 2. uri popoldne. Vabi se na sejo vse Slovence in Slovenke,
Iiitler j evski "Der badisehe Reobaehter" poroča: Kakor je poročal že "Fuhrer", se je 20. januarja vršil v Freiburgu razgovor,, katerega sta se udeležila za katoliško cerkev nadškof dr. Burger in generalni vikar dr. Rosch, badensko vlado je predstavljal referent za katoliško vero dr. Grtininger.
Glede zakona o sterilizaciji je nadškof izjavil, da je njegova dolžnost, da opozori vernike na papeževo encikliko o krščanskem zakonu (Časti Conubii) od 31. decembra 193.0 in »a stališče, ki ga je cerkev zavzela glede sterilizacije. Posebno Tiora opozoriti katoličane, da njim ni dovoljeno predlagati ste. 3: iizacije za se, kakor tjurii ne za druge ljudi. Vendar je nadškof:' glede na pravilnik z dne 5. decembra 1933 o zakonu, ki je vpeljal sterilizacijo z namenom, da bi se omejile nevarne dedne bolezni, in ki je naložil zdravnikom dolžnost, da dedno bolne javijo, izjavil, da to dolžnost katoličani lahko mirno izpolnijo, ker, ni nasprotna verskim načelom. Zdravnikom je z izrecnim zakonom naložena dolžnost, da svojemu šefu čimprej javijo vsak primer dedne bolezni. Predlagati sterilizacijo pa so v smislu zakona dovolili samo zdravnikom, ki so v službi. Nadškof je poleg tega prosil, naj: bi pri sterilizacijski operaciji ne sodelovale katoliške sestre. Predstavnik vlade je to prošnjo predložil vladi in jo tudi zagovarjal. Med razgovori je predstavnik vlade prišel na dan z raznimi pritožbami proti katoliški duhovščini. Z nadškofom je prišlo do sporazuma glede premestitve nekaterih duhovnikov.
''Katoliyehe Korrespondenz" dostavlja temu: Od pristojne cerkvene strani opozarjajo k temu dopolnilu, da je bilo med vsem razgovorom katoliško stališče glede-sterilizacije zopet poudarjeno. Nadškof je pri tem opozoril, da je osrednja vlada pri pogajanjih pristala na koncesije katoličanom glede sterilizacije. Tako se n. pr. bolniki, ki ostanejo v zavodih, ne bodo sterilizirali. Pri sterilizaciji se bodo uporabljali zdravniki, ki so tudi v svoji notranjosti prepričani, da je zakon upravičen. Nadalje ne bodo sodelovale sestre pri operaciji. Osebe, ki so bile obsojene na sterilizacijo, se ji lahko odtegnejo s tem, da gredo v kak zavod. Glede dolžnosti, da se bolniki z dedno boleznijo morajo naznaniti, je bilo dogovorjeno, da ta dolžnost še ne pomeni sodelovanja in da radi tega ni s katoliškega vidika prepovedana. Katoličanom pa ni dovoljeno, da bi stavili predlog za sterilizacijo.
--o-
Kongres o naturalizaciji in imigraciji
V sedanjem zasedanju kongresa je bilo, kot po navadi, . predloženih mnogo zakonskih načrtov, ki se- tičejo naturalizacije oziroma imigracije. Vsi ti načrti so bili odkazani v pretre-sovanje dotičnim odsekom v obeh zbornicah kongresa.
Najbolj pomemben načrt, ki ga je odsek o imigraciji in naturalizaciji reprezentacijske zbornice sprejel brez kake spre. mem.be in je sedaj gotov za glasovanje v zbornici, je Dicki-nov predlog, da se pravica do registracije in legalizacije biva-
ročal, ima še dolgo pot do končne rešitve. Ako ga ena zbor- ^orila za napredek katoli-
škega lista A. S. Četudi je mala ženica, se vseeno ni z njo
niča sprejme, preide na drugo zbornico najprej, da se pretresa v odseku in, ako ga odsek priporoča, da se o njem glasuje v ple
nurnu. Pričakovati pa je, da bo kongres glasoval v sedanjem 1 šaliti. Kar se ona odloči, to rao-zasedanju o onih predlogih, ki jih je odsek priporočal.	i¥a doseči. To smo se imeli pri-
' tik o prepričati seclaj, ob sedanji kampanji, ko je častno dosegla cilj. Ravno tako je bilo knsko leto, ko je pripomogla do zmage Rev. Father Wink-lerju, ki je zmagal pri lanskem kontestu za A. S.—Hvala vsem naselbinam, ki so delovale za napredek in korist. V tej straš-Jni depresiji so neustrašeno de-IZPOLNILA	ilovali in šli na roke svojim za-
stopnikom. — Bog bodi vaš
zdravljam vse čitatelje in čita- da pridete v velikem številu.
Na dnevnem redu bo več važnih točk. Slišali bomo od mestnih zastopnikov glede mestne elektrarne. Dalje bo nominacija za mestnega zastopnika v našem prvem okraju. — Udeležimo se torej seje v polnem številu in pokažimo našim zastopnikom svoje zaupanje, cla bodo drugorodci videli, da Slovenci podpiramo svoje slovenske mestne uradnike.
Poročevalec.
PRIPISEK K VČERAJŠNEMU DOPISU
Chicago, 111.
Se spominjate. Pisal sem o čarovnici, kako bo prišla sama v našo dvorano, da sodeluje v lepi igri. Pisal sem, pa sem pozabil napisati glavni namen, zakaj so pripeljali dramatikar ji copernico naravnost v halo. Zato, da bi srečo napovedala našemu ubogemu odru, ki že leta in leta ni dobil nove obleke. Tako je raztrgan in umazan, da bi res rabil metlo tri klaftre visoko in široko. Še celo čarovnica, ki je prišla na oder, se je kljub svojim raztrganim capam usmilila našega odra in bo odstopila izkupiček od zabave za prenovljenje odra Tako se je odločil dramatični klub, da prenovi scenerije in kulise na našem odru, ki so v veliki potrebi. V takem'sta-nju so, da se že skoraj ne upamo več podati nobene igre. Lep
Milwaukee, Wis.
Nekako pred šestimi tedni em poročal bralcem Amer. Slovenca, da sem obiskal našo milwausko zastopnico Mrs. Lucijo Gregorčič na njenem domu.
panje Amer. Slovenca, kakor,nega dopisa od tukaj, dasi je sem že o tem poročal čitate-i marsikateri zmožen za pisanje, ljem. Zelo' oprezno sem moral ] se bom pa jaz oglasila. Sem sestopati, da se nisem zadel ob kako bombo, katere je imela Mrs. Gregorčič povsod nastavljene, da jih je lahko poljubno izstreljevala proti Chicagi.
Dne 28. i'ehr. sem se ponovno oglasih pri njej. Šmentano vendar, nikjer nisem opazil nobene bombe več, vse je bilo prazno. Brez strahu' sem stopal po stopnicah do njene sobe in ko potrka, mi glas od znotraj takoj veli vstopiti. Komaj sem vstopil, sem že tudi takoj vprašal, kaj je s tistimi velikimi
teljice tega najboljšega slovenskega lista v Ameriki.
Mrs. Rose Bokal, zast.
SV. MISIJON V WAUKE-GANU
Waukegan, 111.
Pri vseh sv. mašah je bilo zadnjo nedeljo oznanjeno, da se v naši cerkvi zUčne v nedeljo, 11. marca, sv. misijon pri 8. sv. maši. Misijon se bo nadaljeval skozi dva tedna in sicer bo prvi teden v slovenskem jeziku, drugi teden pa v angleškem. Misijon v slovenskem jeziku bo vodil dobro poznani misijonar, katerega poznajo menda že vse slovenske naselbine v Ameriki, Rev. Father Odilo Hajnšek. — V času sv. misijona bo vsem dana prilika, da bo lahko vsak opravil svojo misijonsko in obenem velikonočno sv. spoved in se tako vredno pripravil k praznovanju Gospodovega vstajenja.
Sv. misijon je za vsako župnijo nekaj posebnega in ga lahko imenujemo, da je to božji dar. Je pa sv. misijon tudi nekaj potrebnega za vsako žup-veda tudi jaz taka, da rajši či-jnijo, ker v misijonskem času se tam kakor pišem, toda od ča- žup-ljani okrepijo in utrdijo v sa do časa je le treba poved-u verskih resnicah in verskih svetu, da Slovenci v Pullmanu. naukih, katere misijonar polaga v njih srca. Velikokrat se zgodi, da kateri leta in leta zanemarja svoje verske dolžnosti, ki jih je sicer dolžan vr-
plačnik.
G. W. Ralv.
RAZNO IZ PULLMANA
Pullman, 111.
Ker se od nas nihče ne ogla-Obiskal sem jo radi kam-j si in ker že dolgo ni bilo nobe-
namen, ki naj vsakega farana ibombami, ki so zadnjič razpo-spodbode, da se bo prireditve stavljene strašile, da skoro ni dramskega kluba prihodnjo jbilo varno mimo vrat. Takoj nedeljo (piši in beri enajstega mi je začela ona veselo priponi arc a ob treh popoldan in os- jvedovati, da je vse te bombe mih zvečer, pa po pravem son- ravno pred eno uro izstrelila enem času, ne po 'krajnskem') j proti Chicagi in da sedaj čaka, gotovo udeležil.	kakšen bo odmev. Kakor sem
Obenem je igra lep spomin [na lastne ,oči videl, je bila pre. iz domovine, ki ga bo vsak ve- cej nervozna in je jako nostip-sel. Gotovo pridite. Naj bo že|no pričakovala odmeva velik;h
popoldan, ali pa zvečer.
Fant od fare.
bomb, ki so m u ale na vsak način Chicr.go prelesti
se živimo.
Sicer ni nič kaj veselega za poročati. Delavske razmere so bile doslej, prav slabe, da se človek le s težavo pošteno preživlja. Sedaj se je začelo počasi obračati na bolje. Bog daj, da bi nas kmalu zapustila ta pulclasta depresija in da bi zopet prišli boljši časi, kakor so bili poprej v starih časih. Kako veselje je bilo poprej vsepovsod, ta depresija je pa nam vsem napravila kisle obraze.
V teh težkih časih ni bilo prijetno agitirati za list Amer. Slovenec. Vendar kljub temu so mi šli rojaki velikodušno in prijazno na roko pri agitaciji za naš najstarejši in prvi slov. časopis v tej zemlji, Amer. Slovenec. Veliko zanimanje je vladalo tudi baš zato, ker je vodil vojsko za slavo in čast
šiti. Tako misijonar v času sv. misijona marsikaterega takega pripelje na pravo pot, zopet do čednostnega življenja. Ni pa nam sv. misijon samo v dušno korist, ampak je velike koristi tudi za naše vsakdanje telesno življenje, posebno še v sedanjih težkih časih. Sedanji človek išče izhoda iz tega svetovnega babilona brez vere, 1 rez Boga, a ga ne najde. Nc •šče pa izhoda tam, kjer bi v a našel, namreč v križu, ker le sv. križ je naša rešitev.
Udeležujmo se torej misijon-sk h pobožnosti kolikor največ mogoče. — Gotovo se še ta ali oni spominja", kako je bilo v , misijonskem času tam v starr-m
ČLANOM DRUŠTVA NAJSV.
IMENA
Joliet, 111.
Dr. Najsv. Imena bo imelo svoje skupno sv. obhajilo v nedeljo, 11. marca pri 8. sv. maši, kot je bilo to naznanjeno zadnjo nedeljo po č. g. duhov-nem vodji Rev. John Plevniku. Naša želja je, da bi se člani v polnem številu korporativno u-deležjli sv. obhajila, zlasti še, ker se ravno vrši v naši cerkvi sv. misijon in sicer ta in prihodnji teden, da tako javno izkažemo Bogu čast in s tem obenem napravimo lep vtis na ostale, da bo tako dr. Najsv. Imena v lep zgled celi župniji sv. Jožefa. — Trdno upam, da ne bo nihče izmed članov izostal, da bi se ne udeležil te prelepe cerkvene slavnosti. — Še enkrat vas prav uljud.no vabim in prosim, da se prav vsi udeležite, ker le na ta način nam je mogoče javno počastiti Najsv. Ime, katerega člani smo postali. — Sobratski pozdrav.
Geo. Stonich, preds. '■-o-
BORBA Z ZRAČNO ZVERINO
Rainier, Ore. — Farmer F. Engstrom je v nedeljo zvečer šel v kurnik, da vidi, zakaj so kure tako nemirne. Ko pa je prišel ven iz kurnika, se je moral odpraviti naravnost k zdravniku. V kurnik je namreč zašel velikanski orel, ki je me-saril kure in se je nato spravil tudi nad farmarja. Predno se je temu posrečilo, da ga je ubil, mu je orel zadal znatne rane.
-o--
ilRITE "AMER. SLOVENCA"!
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(21)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Ko se je začel ljuti boj med dvema Sagoto-ma, je zmagovalec planil nazaj k Tarzanu in zapo.vcdal: "Soeroi mu..doli vezi!" kar je drugi ubogal. "Ako bo pa žilak hotel pobegniti, ga ubijte,'' je velel: samec, ki so ga po imenu klicali Tarnaš. T-U.:au je menil, da mu bodo odvzeli lovski npž iti drugo orožje, kar pa niso opazili.
Tarzan je s svojim velikim čutom sluha začul že predno so- gorile zaslišali, prihod druge skupine goril. "Zdaj pridejo," je naznanil vsem Targaš. Zdaj še 1« je vedel Tarzan, zakaj so tolkli po trh-nelem hlodu. Bil je to. klic drugim in zdaj so prihajali. Velika samca sta se spustila z drevesa, da pozdravita prihajajočo skupino.
Tarzan je kmalu spoznal kdo izmed njih je Mwalat, poglavar gorilskega rodu. "Zilaka smo vjeli .v zanjko," je naznanil Targaš. "Tako in radi tega ste nas klicali? Zakaj ga niste privedli v taborišče, saj lahko hodi?" — "Pa še drugo je," je dejal drugi samec. Tam doli so tigri ubili vola in še mnogo mesa je na njem." — "Pojdimo tja," je velel Mwalat.
"Žilaka lahko pojemo pozneje," js pristavil poglavar. Gorilska skupina in z njo Tarzan je-šla nazaj na lice mesta ,kjer .je bil ubiti vol. Med potjo je opazil Tarzan, da je-drugi samec, ki preje ni hotel razvezati Tarzana tožil Targaša, češ, da je ta žilaka zagovarjal in odvezal. Zdaj se poglavar Mwalat kar na enkrat razjezi in plane z velikim batom na Targaša. Kaj pride zdaj?
VCh^OOOOOOOOOOO-O-OOOOO^J-OOOOOOO-OOOOO-O-OO-OO-O^
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU 1
Ako Je poleg Vašega imena številka 3—34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine ae poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago. HI.
Priloženo vam pošiljam svoto $................ za obnovitev moj« naročnine za "Amer. Slovfttca".
Ima
Nailor
Mesto
C OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOH
Petek, 9. marca 1934
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
/Zedinjenih Državah CAJ LJfpf 111 Severne Amerike.	JUHCl, lil.
[nkorp. v drž. Illinois 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stanich, 815 N. Chicago St., Jolict, 111.
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Jolict, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St.,. Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Jolict, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Jolict. 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh. Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Jolict, 111.
NADZORNI ODBOR:
Andrew Glavach, 2210 So. Damon Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Jolict. 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, III.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Wine hell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja 1934 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniške podpore v znesku $118,825.66.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
nnminiBiiHiii.muirrliniiniinTinn
vnmmtmmnrr

Javna zahvala
Podpisana se čutim dolžno, da se javno zahvalim in sicer:
Najprvo zahvala in čast Presveti Trojici in Nebeški Kraljici Materi Božji! Urez teh svetih imen ni življenja! V tem imenu sem začela in tudi končala.
Velika zahvala dre vsem naročnikom, starim in novim za njih prijaznost in naklonjenost do lista, mene, in do našega blagega prečastitega gospoda kandidata Victorja Rogulja, s katerim smo Milivaučani častno zmagali v tej kampanji. Hud in trd je bil kampanjski boj, je pa veselje nad zmago toliko večje.
Še enkrat: Hvala Bogu, Mariji in našemu slovenskemu ljudstvu! Bog živi vse!
MRS. LUCIJA GREGORČIČ, Milwaukee, Wis.
.'nmnimMnM:Mn;i;'j:ii:iH''rmi'iH'iiHin''»!iH'M'iM.'nniii!inimi'HMnHiu^	.............................j..,,,..............,.ln,...n[.fl|nf
...................w'''!i»i'''"wt»"a"a..-a(i'i.Tw»iiiiiiiiii'iiiiiiiB
M
il
a1
Dopisi lokalnih društev
VELIKA KAMPANJA D.S.D.
je bila proglašena od našega glavnega odbora dne 29. januarja za leto 193 1 kot "New Deal" za našo dično bratsko organizacijo D.S.D.
V	prvem mesecu te kampanje, v februarju, se je ta kampanja pospešila in nastala je živahna agitacija med podrejenimi društvi in njihovim članstvom glede pridobivanja novega članstva v oba oddelka DSD. To je upoštevanja vredno. Zdi se mi, da je društvo sv. Petra št. 20 DSD. v Philadelphia, Pa., prehitelo, vsa druga društva s svojim članstvom v mesecu februarju, ker to društvo je že pridobilo okoli 40 novih članov in članic v oba oddelka, kar je zlasti vse pohvale vredno.. V mesecu marcu bo pa, upamo, katero drugo društvo imelo tako srečo, da pridobi mogoče še večje število članstva, ker je ta mesec pomladni mesec, v katerem postajajo dnevi gorkejši in bolj prijetni. Huda zima je namreč minila in dal Bog, da bi z njo
..izginila še ta stara depresija. Potem bomo imeli pri naši DSD. ^ele prave uspehe.
Znano vam je, da je v tej kampanji velika ugodnost za pridobivanje novega članstva, ker je vse prosto. Tekom te kampanje namreč Družba vrača vse stroške in povrh tega še $2.00 nagrade onemu članu ali članici, ki pridobi novega člana ali članico v odrastli oddelek. Onim pa, ki pridobijo člana aH članico v mladinski oddelek, za vsakega 50c nagrade. To je vsekakor precej dober zaslužek, zato članstvo, poslu ž i se tu lepe prilike.	^
Iz zapisnika seje gl. odbora posnemamo, da se bo vršila 9-. redna konvencija DSD. v ponedeljek, 20, avgusta, in sicer v mestu Jolietu. Ob tem času bomo tudi proslavljali 201etnico obstanka društva sv. Družine št. 1 in obenem 201etnico ustanovitve naše slavne organizacije, ki je zrastla iz društva št. 1. To bo dvojna slavnost, kar bo nekaj prav zanimivega.
Nekateri člani so mnenja, da bi za bližajočo se konvencijo že sedaj pričeli razmotrivanja, a je vsekakor nekoliko prezgodaj. Pravila namreč govore, da se tri mesece pred konvencijo volijo delegati in delegatinje in ob istem času se prične tudi razmotrivanje v prid izboljšanja pravit DSD. Vse to bo še pravočasno priobčeno v našem glasilu. Med tem časom pa prav pridno agitirajmo za novo članstvo, to bo najboljše razmotrivanje, ki bo za obstanek, napredek in največje koristi za na,so bratsko organizacijo. Tisti, ki pridobi največ članov in članic za našo Družbo, tisti najbolje razmotriva. Kar se tiče konvencije, bo gl. predsednik že pravočasno priobčil v našem glasilu o volitvah delegatov in delegatinj za konvencijo, ka-ker tudi glede razmotrivanja,
Končno prosim vsa cenjena društva in cenjeno članstvo, da se poprimete dela v tej kampanji. V soglasju želje glavne. jfa odbora delajmo na to, da pridobimo v letu 1934 najmanj
članov in članic v odrastli in 500 članov in članic v mladinski oddelek. Če smo to napravili, potem -se lahko zavedamo, aa smo pravi krusaderji za našo slavno DSD., in tako bomo naJlepše proslavili njeno 2-Oletnico.
V	zadnjem tednu našega glasila smo videli tri lepe dopisa Za napredek članstva. Prvi dopis je bil priobčen od dr. štev. 12 po tajnici Rose Bahor iz Jolieta, kjer navdušuje članice, naj Pripeljejo veliko novih članic na prihodnjo sejo. Drugi tak l*c Pis je bil od dr. št. 3 iz La Salle, priobčen po. »obratu Antonu .Štrukel, gl. predsedniku porotnega odbora ter obenem predsedniku omenjenega društva. Tam navdušeno vabi, da se član-stvo udeleži prihodnje mesečne seje in obenem napoveduje tu-. ^ veliko kampanjo v prid njih društva in DSD. Tretji dopis
Prišel iz slovenske Vrhnike, iz Waukegana, od dr. št. 6. pri-cbcep p0 gobratu Jos. L. Drašler ju Jr., društvenem tajniku in _ >enem tretjem nadzorniku I)SD. — Vsi taki dopisi vodijo ve--iKo reklamo in oživljajo pogum med članstvom cele organiza-c Je. Z.ato namreč imamo svoje glasilo, da v njem priobčuje-mo lepe dopise,, ki naj bodo v korist posameznih društev in cele --■SI). Potom teh dopisov naj, cela javnost izve, kako se vsa giblje med članstvom DSD.
Posnemajmo besede sobrata Antona Štruklja, predsednika l^rotnega odbora, ki nas poziva na delo. K tej besedi se pri-otuzim tudi jaz, in vam kličem v imenu celokupnega članstva: a delo za večjo in močnejšo bratsko podporno organizacijo •S.D.! — z odličnim in' bratskim pozdravom
Geo. Stonich, gl, predsednik DSD.
i
____.1
H: till nitij UHKj il f ilia! Ui i Wii^HBll1 illKUmWltUUMa l*i 'jaCllUS* Ituiasilis
NAZNANILO ČLANSTVU DR. SV. LOVRENCA ŠT. 14 D.S.D.
East Pittsburgh, Pa.
S tem se uljudno naznanja anstvu našega društva, da se polnem številu udeležijo prihodnje redne društvene seje v nedeljo 11. marca, ki se vrši v navadnih prostorih točno ob 2. uri popoldne. Na tej seji moramo izvoliti enega nadzornika in je poleg tega še več drugih važnih reči na dnevnem redu, katere se morajo rešiti, in sicer za one člane, ki so na rezervi, je še posebno važno, da se u-deleže te seje, ker nekateri izmed teh imajo delo in zaslužek in niso več opravičeni do take rezerve. — Dalje opominjam one člane in članice, ki redno ne plačujejo svojih mesečnih prispevkov in se jih mora aa vsakokrat posebej opominjati, kedaj je treba plačati društvene in DSD. prispevke, da sami poravnajo svoje dolgove, ker če se jim kaj pripeti, naj sami sebi pripišejo. — Dalje vas cenjeno članstvo prosim, da pripeljete kaj novih članov in članic na sejo tako v aktivni kakor tudi v mladinski oddelek. — Na svidenje na seji v nedeljo 11. marca. — Sobratski pozdrav. Geo. Miketich, tajnik,
--o-
DRUŠTVO SV. IVANA KRST. ŠT. 13 D.S.D.
Chicago, III.
Cenjeni sobratje in sosestre: —Bliža se nam zovet vesela velikonočna nedelja in obenem tudi dolžnost, ki veže vsakega katoličana, da opravi velikonočno spoved in prejme sv. obhajilo. Zato se vam naznanja, da ima naše društvo skupno sv. spoved v soboto, dne 10. marca, od S. ure do 6. zvečer in potem še po 7. uri naprej, skupno sv. obhajilo pa v nedeljo pri pol osmi sv. maši. Če pa vam ni mogoče, da bi opravili sv. spoved v cerkvi sv. Štefana in da opravite v kaki drugi cerkvi in pridete k sv. obhajilu v našo cerkev, potem prinesite to karto seboj in jo položite na obhajilu o mizo, ravno tako vsi drugi člani (ce). Od vsakega
člana (ice) se bo zahtevalo izpričevalo, ali je opravil velikonočno dolžnost ali ne, in kateri se ne izkaže, se sam suspenda iz društva in DSD. Prosim vas, da prinesete seboj tudi svoje znake (regalija). — Sobratske pozdrave vam udani
Martin Frank.
rO<H>Q<><HK/aO<K>Oooo<K>oo<KKK>'
-
Our Young DSD
——- - ——._______. _ >
<KKMKKKKKK><XK>0(K^
ST. JOHN'S D.S.D.
Chicago, HI.
Well folks, St. John's Baseball team will open up this season with a real bang. That is the first meeting was held at Wallies house, and the club gathered in seven new members. New officers were elected and taking in all we've got a feeling of a real and prosperous New Year. So look out Jo-liet. A big splash party will be run next month and the motion held at the meeting passed that all members are included in the buying of tickets for the fracas. And believe me, it's going to be a wow. So come one and come all, and we'll get together and make things hum. Remember the party can't come to us. So let's go to the party. Scrappy. -o-
Pri zobozdravniku. — Zobozdravnik: Le mirno, dragi gospod, skoraj nič vas ne bo bolelo.
Bolnik: Prihranite si nepotrebne besede — sem namreč sam zobozdravnik.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku
PARIS
17. marca, 7. ap*-> 28. apr.
Ile De France
24. marca, 14. aprila
CHAMPLAIN
3. aprila, 21. aprila
Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije
Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente
306 N. Michigan Ave. Chicago* 111.
VELIKA NOČ |
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo..
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Dlnarj':	Za izplačila v dolarjih:
/.a $ 5.00 pošljte............$ 5.75
Za $1'0.00 pošljite............$10.85
7.a $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite...........-$26.00
Za $40.00 pošljite............$41.25
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN J ERICH
(V pisarni Anjerikanskega Slovcnca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILLINOIS
Za	$ 2.70...........	......... 100	Din
/5a	$ 5.00............	......... 200	Din
Za	$10.00............	........... 400	Din
Za	$12.2-5............	........... 500	Din
Za	$24,00............	...........1000	Din


tMwiJS/'iywivayts:?)
TO IN ONO
JUGOSLOVANSKI RADIO PROGRAM
Zadnjo nedeljo, 4. marca, je bilo slišati z radio postaje WGES zopet aelo lep jugoslovanski radi oprogram, ki je trajal od 9. pa do pol 10. ure dopoldne. Večino programa so prispevali zadnjič slovenski pevci, katerih so bili gotovo vsi poslušalci prav veseli. Vmes je bilo tudi par hrvatskih komadov in pa solospev g. George Marchan, voditelja jugoslovanskega radio programa. G. Marchan poje tudi na ravno tej postaji vsaki torek in četrtek večer ob pol 9. do 9. ure.
Kakor smo že zadnjič omenili, omenimo zopet, da je u-prava našega lista pooblaščena sprejemati radio oglase za jugoslovanski program. Kdor želi, da bi se med jugoslovanskim programom oglasilo njegovo trgovino ali obrt, ali kaj drugega, naj nam piše za pojasnila in oglasne cene hi se mu bo vse rade volje pojasnilo.
-o-
SOK RASTLINE, KI UBIJA ŠKODLJIVCE KROMPIRJA
Abbe Cales v St. Maxensu na Francoskem je kos svojega vrta določil za krompir. Rastlino pa je napadel nevarni co-loradski hrošč. Nekega dne je opazil abbe pod neko petunijo vse polno mrtvih hreščev, ki so bili popolnoma ostavili krompir. Vprašal je znanega botanika Marina Moliiarda za pojasnilo te skrivnosti in je prejel odgovor, da so rastline, čijih
sok učinkuje na coIcradsk< ker se je tako sijajno i:«muzal hrošče smrtonosno. Doslej pa in uspeval toda bas zaradi te-niso vedeli, da spada med te ga je on to, kar se imenuje rastline tudi petuni.ja. Odkrit-, "dobra zveza." Njegov prija-je abbeja Calesa je za pridela-, telj biti se pravi morda tudi valce krompirja na vsak način uspeti! Bog namreč ve, kako velike važnosti.	'daleč segajo roke lumpa, ki ta-
-o--ko sijajno in samozavestno na-
ANEKDOTA	stopa v družbi! Morda me bo
Bismarck in stari Wrangel namazel, tudi to je mogoče, a se nista dobro razumela. Prt kaj bi človek ne dal za kakšen
nekem banketu se je zgodilo, da sta sedela drug poleg druge-
uspeh v življenju!
In tako je Stavisky ustanav-
ga. Bismarck se je držal, kakor Ijal zadruge, družbe, banke, da Wrangla sploh ne vidi. Te-; kred il ne zavode, industrijska mfr to ni bilo prav, mencal je!podjetja in denar mu je kar po stolu sem in tja, rad bi se : sam letel skupaj, "elita" pa, ki kanclerjem pobotal. Končno se'se prekriža, kadar vidi kmeta je obrnil sunkoma k njemu in ali delavca, ga je slavila in si dejal: "Sin moj, ali ne moreš štela v čast, da mu sme stisniti pozabiti?"	'njegovo umazano roko.
"Ne!" je odvrnil Bismarck.	-o--
Wrangel je gledal žalostno NETOČNA ZEMLJA v kozarec in iskal novega po- Nedavno je predaval ? voda za zbližanje. Po nekem švedskem astronomskem dru-času se je obrnil spet h kance- štvu v Stockholmu Američan larju: "Sin moj, če že ne moreš:E. W. Brown o vrtenju zemlje, pozabiti, ali moreš odpustiti ?" j Diskusija, ki je sledila preda-Temu Bismarck ni mogel o-j vanju, je pokazala, da so si doleti. S smehom je Wrangelu i poslušalci edini v naziranju, podal roko in dejal: "Pač!" j da se zemlja ne vrti točno oko.
lu svoje osi.
Nepravilnosti pri vrtenju je opaziti več ali manj pri vseh nebesnih telesih, ne samo pri našem planetu. Niti sonca ni točno in strokovnjaki so izračunali, da je imelo sonce v svo-
SLAVA KORUPCIONISTOV
"Eclio de Paris" poroča > milijonih in milijonih, ki jih je prigoljufal v Franciji Stavisky,
Ta gospod, pravi list, še n; najbolj slaven goljuf v zgodo 'jem stalnem gibariiu 1 1650 vini. Pred njim so drugi, kojili.30 minut prehiter tek, l. 1790 imena so pozabljena — razuiupa je imelo 30 sekun 1 zamude.
pri njihovih žrtvah — nakrad li še mnogo več. Toda kar postavlja Stavinskega nad druge in v ospredje zgodovine, je čudno da, neverjetno obnaša nje žrtev, ki so imele z, njim "opraviti." Vsi so vedeli, da je Stavisky baraba, da .je goljuf, da je tat, izsiljevalec, lažnjivec, korrapcionist. Stokrat in stokrat je bil že kaznovan za takšne zločine, presedel je dolga leta po francoskih ječah. Toda, kakor hitro se je pokazal, je zopet vse drlo za njim. kar oblegali so ga, nosili so mu denar, posojevali velike vsote. Kar obdan je bil od slave in prijateljev. Češ, res je. da je vrsta njegovih zločinov dolga, toda
DR. WEEKS. SUCCESSOR TO
DRAŠLER SERVICE STATION
CORNER 12th AND SHERIDAN ROAD NORTH CHICAGO, ILL. Telephone: NORTH CHICAGO 5859
Za automobile in trukc je vedno v zalogi Red Crown gasotin, najboljši gumiji—Tires, baterije, Greasing in najboljše olje.
Rojakom se priporočam v domači naselbini, kakor tudi rojakom, ki potujejo 7. avtoji preko našega mesta.
DR.J.E.MCH
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389-R
amc*
Hrs.—8:30 a. m. to 8:30 p. m.—-Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Consistently Lov/ Prices
32 6 s: S TAT e ST
Opposite Davis Store, 2d Floor
S posebnimi urami bi bilo mogoče ugotoviti vsako, še tako neznatno zamudo v gibanju vsemirskih teles, toda doslej se še ni rodil tisti genialni urar, ki bi napravil tak čaunner.
-o-
SlRJTK A M F 't OVTVCA1
ZAHVALA
Chicago, 111.
Ob tej priliki se želiva iskreno zahvaliti vsem najinim številnim prijateljem, ki so naju tako iznenatleno presenetili v nedeljo, dne 4. marca 1934 ob priliki najine 501etnice poroke ali najinega zakonskega življenja.
Sprejmite najino toplo zahvalo vsi za Vaša okusna o-krepčila, kakor tudi za Vaš krasni clar, ki ste ga poklonili nama, kateri bo nam v vednem prijetnem spominu vse najine žive dni. Še enkrat iskrena hvala Vam vsem najinim prijateljem.	(Ogl.)
Mr. in Mrs. Anten Horvat, 339 North Parkside Ave.

John Kochevar
EDINI SLOVENSKI RAZVAŽEC PIVA — DISTRIBUTOR MONARCH in slovitega OLYMPIA in USA PILSNER piva
Naročila dovažam na domove, pivo v steklenicah in sodih. Kadar imate na programu svatbe, krstije, partije, pokličite me na telefon, da vam pripeljem pivo.
2215 WEST 23rd STREET Tel. Canal 6177 CHICAGO, ILL.
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMAN1CH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen l. 1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene' zmerne.
1Q02 N. Chicago Street,
Joliet, Illinois
DR. JOHN J. ZAVETNIK
PHYSICIAN & SURGEON
OFFICE HOUES AT 3724 West 26th Street
1 s30.....8:30 -8;S0t—S :S0 Daily
Tel. Crawford 2212
at 1858 W. Cermak Road
4 :00—8:00 p. m. Duily Tel. Cnnul 9694—9695 Wednesday & Sunday by appointment only.
Heaidence Tel.: Crawford 8140 If no answer—Call Austin 5701
Tel. v uradu: Canal 9691—0695
m. mm mm
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111
Uradne ares 9—12 dop: 1—5 pop., in 8 zve&at—v. četrtek, palak in sob oto.
WAUKEGA.NSKI tJKAD .in
na 424 — 10th Street
lici na domu in uradu: Ontaria 7213 Ordinira' v pondeljek, torek: (v Brado aaniu dopoldne.)
DR. RAY OLECH,
DENTIST
Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do S. zvečer.
BOSTIC BROTHERS
— SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL,, Tel. Canal 9694-0695
r Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 9. marca 1934
ki jih priporočamo za
Plošča štev. 23005 "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" — 1. in 2. del. — Rekordirali "Adrija'' pevci.	\SS
Stane 75c.	n
Plošča štev. 23008 "POD DVOJNIM ORLOM" — "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici.
Stane 75c.
Plošča" štev. 25130
VELIKONOČNA'
I. in 2. del, moški
in ženskli glasovi,
Stane 75c,
Knjigarna	m
Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD CHICAGO, ILLINOIS

KRASNE
velikonočne
KARTE
Povestne knjige
PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE STAVISKEGA
Posebno v graščini.Borel je imel Šef s svojimi nauki srečo. Tam je izbruhnila med živino kuga, ki je uničila že, dosti glav. Koloman šef je svetoval oskrbniku, tla naj napravijo procesijo v Radehovo, kjer se bo zidala cerkev. In res, hlapci in dekle graščine Borel so šli s procesijo ter darovali nekaj denarja in težko svečo. Ko so se vrnili, je nehala kakor naenkrat bolezen, nobena živina ni več poginila. Da je s tem Šef silno pridobil za svojo versko družbo je razu-mevno.
S pomočjo oskrbnikov teh graščin in prebivalcev v šentlenartski okolici se mu je posrečilo dobiti sredstva, da se more pozidati kapelica.
Največ pristašev si je pridobil v Radehovi. To pa zaradi tega, ker se prebivalcem iz tega kraja ni ljubilo dajati vsako leto zbirce ne samu župniku, ampak celo cerkovniku in orgamstu. Z ustanovitvijo cerkve božjega groba pa bi odpadla vsa zbirca; tako je trdil Šef, češ, da se mu je prikazal Kristus in rekel, kakor je bil on reven, naj bodo tudi služabniki božji, katere naj vzdržujejo cerkveni patroni in graščine, ki imajo zadosti premoženja.
Najbolj pa jih je privabil neki posebni slučaj, ki so ga smatrali vsi za čudež. Ravno tisto spomlad je prišlo naenkrat vse polno belih miši iz zemlje, kakor jih ljudje do tedaj še niso videli. Vsi poskusi pokončavanja so bili zastonj, več ko so jih uničili, tem bolj so se razmnožile, pretila je že nevarnost lakote.
V tem pa pride nekega dne Koloman Šef, se postavi sredi vasi ter skliče vaščane in jim govori s silno resnim naglasom:
"Bog nas opominja, da spolnimo njegove želje, on hoče imeti tu cerkev božjega groba, katerega prenesejo angelci sem, kakor sem to že večkrat omenil; če ne, pa pridejo velike nesreče in bo konec sveta. Glejte, ali nimam prav? Ali'ste že videli kdaj take živali hoditi po zemlji in uničevati poljske pridelke, ali ni to božji migljaj, da se zaobljubimo, pozidati kapelico v čast božjega groba."
Vaščani so bili kakor prevzeti od teh besed; kakor bi jih nekaj navdihnilo, so zaklicali vsi:
"Koloman, ti imaš prav, Bog nas kaznuje, ker ne spoštujemo njegovega povelja, povej, Koloman ,kaj naj storimo, na vse smo pripravljeni."
In resni, stari možje kot prvi veljaki so stopili k Šefu, naj jim vse pove, kar želi. In ta je spoznal važnost trenutka ter ga porabil v to, da so mu vsi obljubili ,pripraviti potrebni les za zgradbo kapelice.
Le eden ni verjel, bil je to stari Rotman, mož že nad 80 let. Bil je globoko veren, zato pa te novotarije ni trpel in tudi ni dal na to, kar je pravil Koloman Šef.
Pa so slučaji, ki ravno vsled svoje posebnosti potrdijo pri večini ljudstva vero v to, kar drugi pripovedujejo, med tem ko oni, ki se bojuje za resnico, trpi.
Nekaj dni potem, ko so sklenili prebivalci vasi Radehova trdno, da pripomorejo k stavbi kapelice, je prišla ponoči sem od Pohorja strašna nevihta s silno ploho. Lilo je celo noč in celi dan, da ste Velka in Bobovnica zapustili svojo strugo in se razlili po polju ter poplavili vse; bilo je sicer nekaj škode, a glej čudo, tudi belih miši ni bilo več, vse je vzela voda, le na malem hrib-čeku, kjer je imel stari Rotman svoje njive, so še ostale. In prišli so možje iz Radehove, a še bolj njih radovedne ženske. Vsi so gledali in sklepali roke, češ, Bog je napravil čudež, Koloman Šef ima prav, Rotman je že kaznovan na tem svetu, ker se je spakoval in norčeval.
To je bilo za Kolomana Šef kakor voda na mlin.
"Vidite, dragi vaščani," je pravil Šef ves navdušen, "Bog je storil čudež, sedaj pa takoj na delo, da pokažemo voljo, obljubo tudi spolniti."
In začela se je stavba kapelice. Eden je dal nekaj dreves, drugi so tesali, tretji so vozili stavbeni les na lice mesta in sicer na mali hribček tik pred trgom Sv. Lenarta, kjer je stal, kakor so pravili ljudje, nekdaj grad. Hitro so napravili luknje za sohe, krepko so prijeli vsi, kmalu so bili postavljeni stebri, v naglici so bile obite stene z deskami. Napravili so tudi streho, katero so pokrili z listjem in mahom, češ, druga leto se napravi že lepša streha.
V kratkem je stala na, griču mala kapelica. Njena notranjost je bila še priprosta. Stene so bile gole, le nasproti vhodu je bil pribit velik križ, na katerem je visel kip Križanega. Ob vsaki shrani sta stali dve sveči, kakor tudi spodaj pri nogah.
A Koloman Šef ni miroval, šlo mu je za to, da dobi čimpreje sredstva za pozidanje večje cerkve, ki bi bila veličastno svetišče za božji grob, ki bi naj našel tukaj svoje mesto. Obhodil je še enkrat vse kraje ter prosil za darove. Obrnil se je tudi do oskrbnika v Hrastovcu Mihaela Trenak.
Šefu je bilo znano, da je bil Trenak oskrbnik že pri očetu sedanjega graščaka, ki je bil naklonjen protestantizmu in imel celo nekaj časa predikanta v hrastovškem gradu, ki pa je moral zapustiti ta kraj, ker tega ni trpela gra-ščakinja Margareta.
Oskrbnik Trenak, ki se je napram graščaki-nji delal vnetega katoličana, je v svojem srcu bil naklonjen krivi veri. Slišal je tudi o ska-kačih in njih stremljenju in bil vsled tega radoveden, zvedeti kaj natančnega o cilju, ki ga zasleduje ta družba.
Zato se je prav razveselil, ko je prišel neki večer k njemu Koloman Šef.
Poznal ga je kot svojega podložnika, ko je prišel v grad na delo; ugajala sta mu njegova resnost in nastop, bilo je videti, da je nekaj posebnega in ima na sebi neko privlačno moč.
"Kaj pa .je Koloman," nagovori ga Trenak nenavadno prijazno, "kaj te privede še v pozni uri sem, ali je kaj tako nujnega?"
"Spoštovani gospod oskrbnik," pravi Šef ponižno in se globoko prikloni, "vzeli ste mi besedo iz ust, kako ste mi olajšali pot, ko ste tako milostni."
"Kaj pa takega, Šef," praša Trenak, kateremu so te besede očividno ugajale, ter mu celo veli, da sede na klop pri dverih.
"Nisem vreden, da ste tako prijazni," meni Šef zelo udano, "prišel sem k vam, ker vem, da najdem tu pomoč."
Trenak je uganil, da namigava Šef na zidanje cerkve, zato ga vzpodbuja, češ:
"Le kar naravnost povej, pomagam ti, kolikor je to v mojih močeh."
"O gospod oskrbnik, vi ste mož, ki ima veliko oblast, posebno sedaj, ko mladega gospoda ni doma, vse je v vaših rokah."
"Ne govori tako na dolgo, kar povej, kar te teži."
Šef je posegel globoko po sapo, vzdihnil ter začel praviti, kaj je vse slišal o novi sekti, ki se hoče skazati kot bogoljubna družba. Zato se je navdahnjen od sv. Duha odločil, da pozida še večjo cerkev.
(Dalje prih.)
-o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte ga!
KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA".
AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............$0.70
BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovczana......................... 60c
Mehkovezana ................................ 40c
BLED IN BRIKSEN, ' zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c
BURKEŽ GOSPODA VITER-
GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50c
IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strani........$1.25
IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50
IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c
IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .................................................. 75c
CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c
ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c
ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povesi iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c
ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ..................................... 75c
DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj .....................................$3.00
DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ...........t;..................................... 60c
ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz živ-• ljenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ........................................$1.00
FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva BSSMfcVi... 45c
FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa .....................................................$1.50
FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c
GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25
GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50
GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c
GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega .življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00
GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal p. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c
GREHI PRINCA SARADINA,
jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25
IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00
IZBRANI SPISI, DR. KREKA,
2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50
IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c
JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ..........................30c
JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj .................................$1.50
JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI,
zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00
V vsakem zvezku ?,o sledeče povesti: , zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. .
. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida.
(Dalje.)
Toda gladko te zgodbe ne moremo izločiti, pričala bi samo, da je Stavisky naravnost strastno sleparil in da je imela ta lastnost značaj psihične obremenitve.
Zasledovali bomo nadalje njegovo vijugasto pot sleparja, ne lahko in ne varno pot. Če smo že začeli s citati drugih vitezov velikih afer, zaključimo za danes s tem, kar je dejala o Staviskem madame Hanau:
— Biti slepar, to ni nobena sinekura. A madame Hanau to že razume.
IZLET GOSPODA BROUČKA,
zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani.......... 60c
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. —
—	Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas.
—	Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kakp je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci.
10.	zvezek: Slovenski svetec in učitelj.
—	Veronika Dcseniška.
KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$100
KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00
KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol...$1.25
KRALJ GORA, F.d. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani...$1.00
KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-merišlca povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50
KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, —
vsak zvezek po ............................ 65c
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad. •— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. •— Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata. — Različni sestri.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL,
spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane .................................... 50c
KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er-
mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25
Mehkovezana knjiga ..................$1.00
Brezobzirno gospodarstvo v Cadet-Roussellu in nesramno izkoriščanje vsake prilike, daje Alexandru Staviskemu možnost manipulirati že z večjimi sredstvi. Leta mladostnega rajanja so bila tudi že minila. S 35 leti začenja vrtoglavec prihajati k pameti. Stotisoče frankov je bil do takrat že pognal in razmetal v veseljačenju z ženskami in mo-ne da bi imel od tega kaj več, nego drago plačane spomine na lahko pridobljene užitke in kratkočasje. Zdaj pa prihaja čas, da začenja Staviski nehote misliti na mirnejšo in solidnej-šo podlago življenja. Te solidno-sti pa ne pojmuje v moralnem smislu. Še vedno je pripravljen na vsako pustolovščino, toda do-čim je doslej občeval v sumljivem okolju nočnega Pariza in živel več ali manj zakotno življenje, čuti v teh letih že potrebo igrati malo pomembnejšo vlogo in uveljaviti svoje pustolovske sposobnosti v krogih, ki bi bili zanj rentabilnejši. To je čisto naravno tudi v zvezi z novim lju-bavnim razmerjem.
Ni dvoma, da je Imela Arietta Simonova, njegova poznejša žena, za zakrknjenega pustolovca zelo velik vpliv. Na drugem mestu in v drugi zvezi bomo povedali, kako to, da se njuno razmerje ni takoj razvilo. Morda se tudi Stavisky ni takoj razvnel in šele ko mu je Arietta Simonova storila nešteto uslug, je sklenil navezati se na njo trajno. Dejstvo je, da je bil našel za svojo novo domače ognjišče po bur-
nem prelomu z Jeanno Darcy u-dano družico v gospodični Mine-no, ki je znala na čudovit način prenašati njegove muhe in vrato-lomnosti. Ta Mineno je čisto nova stran v ljubavnem registru lepega Alexandra. Ce hočete najti za njo primerno kratico, jo izrazite najlažje z besedami "poslušna družica". Mineno je namreč res služila objestnemu ljub-čku skoraj brez ugovora, pridno mu je gospodinjila in delala v težkih časih denarne stiske z lepim, dostojnim nastopom na zunaj, mu je opetovano dala obeležje poštenega moža, ki hodi solidno s svojo ženo po težkem dnevnem delu na skromno zabavo. V splošnem to ni bila slaba špekulacija za človeka, ki je še vedno živel v kočljivem nezakonitem hazardu in ki se je hotel naenkrat povzpeti višje. Mineno ima levji delež na preporodu Sta-viskega v lahkoživca drugačnega tipa. To pa ni šlo naenkrat in tudi ona je stala večkrat pred težkim položajem, ko si je njen A-lexander zopet pomagal z naj-nizkotnejšo sleparijo kakor že tolikokrat.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči —
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do. 8:30 zvečer.
Kako je šlo to, nam pove naslednja zgodba: Nekega večera sta se pojavila v nekem mont-rnartrskem baru dva elegantna in razigrana gospoda z zelo lepo ženo. Bila sta Sergej Alexander Stavisky in njegov prijatelj Demetrios Popovici, Rumun, in Rumunova ljubica. Naročili so šampanjca in ker so pili že prej, ga je imel Popovici kmalu pod kapo. Njegova ljubica je nervozna, boji.se, da bi Demetrios ponoči kaj ne napravil.
(Dalje prih.)
NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN
Tako je rekel Mike Lovey, stari čitatelj, ki le bil eden tistih brihtnih moi, ki hočejo rs« vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je v je-klarni in je imel zelo močno, zdravo ženo Marijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema letoma s svojimi šesterimi otroci. Poleg družine je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Sest mesecev je šlo dobro in Mike je vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsak« j.' prišla bolna. Niso mogli vedeti, kaj jI je. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je, da bo izgubil svojo ženo. Imel pa je nekega prijatelja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušni, kajti vse je sam bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglašano v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo prišlo, ga je Marija jemala na Bkrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je šla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mo je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila.
Na tisoče mož, žena in otrok, ki so bolni, se neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s požrešnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca v čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja težo, ima smrdljivo sapo. stalno pljuje, je brez vsa-kega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do 50 čevljev Kadar leze v Bapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam ne Bpodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite $3.60 za Laxtaln za popolno zdravljenje, ako želite, da boste releni tega strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory. USL Bldg., Box 2006, Hollywood, Cal, Izdelano je po naročilu, zato omenite starost. Ne more biti zato poslano po COD. Garanti-rano. Za zavarovalnino zavoja dostavit« 21 centov. (Izrežite ta oglas in ga »hranite, kei vam bo mogoče prav prišel )
(Dalje prih.)
Naročilom za knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
v kuvertah velikost 81/2*51/2 s tiskanim slovenskim vošči-lom za Velikonoč, s krasnimi v več barvah tiskanimi podobami, se dobijo v
Knjigarni Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, 111.
V zalogi imamo s tiskanimi voščili in prazne brez tiskanih voscil. Pri naročilu naj vsak omeni, če jih želi s tiskanim vošči-lom ali ne. Te velikonočne karte so nekaj krasnega, zlasti za one, ki bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj. Res novost. Prodajajo se
Posamezen komad po . . . 15c
Ducat po 10c vsaka.
Naročilom je pridjati potreben znesek. — Po poštnem povzetju teh naročil ne poSiljamo. — Naročila se sprejema samo
do 15. marca.