278 številka.
Ljibijaaa, f torek 5. decembra 1905
XXXVHI. leto

ntf «ooor, 'wmii *мЗ<а!јо ш praznike, ta* «olja po poM
\eo S4 F, u *o! -Pta IS K,	?»ic S K, u «n »m
1 K. Kdo* kodi
ponj, ptaäa
im tat* ti I, ■ pel Mi IS K, аа Mri Ма S K »0 Цн m «и* S K SO h. Za Ljubljano • ^ЦЈцј» na M« II K, a p«i leta 11 K, aa Sotri lata 6 K 60 k, aa aa ами 1 IM h. — Za tuja doiolo tolik« «ai, kolik« ana&a poitntn». мвовко tree. utodotrae »eeSüjatro oaroftutno n* ao »aira. — Za oananlla M plaÖajo od potocoetepao potlt-mto po It k, So ое ао oaaaaUo tlaka aakrat, po 10 h, «o «o dvakrat, ia pa 8 h, «o «a tlaka trikrat ali те&аа?. — Dopis %og »» favoM «rankovati. - Bokeplei «e a« vtaSaje. - Uredništvo ta upravnlttvo Jo v Kaaflovfk ailoak «t. 6, ia »loot aredaHtre o t nadetrepje, apravailtve pa * pritličja. — Upravniltv« aal «o blagovolijo peSiljati naročala», reklama*'«
oaaanila, t. J. admlalatrattvao atvarf.
Posamezne Številke po IO h.
ji
Slovenski Jtfftrod" telefon 6t. 34.
.Narodna tiskarna" telefon 6t. 85.

HM

'OgJ
Vera v politiki.
n
Zategadelj pa se za te politične namene zlorabljajo verski nauki in zlorablja v prvi vrsti — kraj, kjer bi se imela oznanjati beseda božja, to je — leoa. Ali ni mar dandanes le ca oni kraj, kjer se naj?eč in najhujše greši zoper vzvišeno zapoved krščanske ljubezni, oni kraj, kjer se pri nas najbolj hujska in napada? Ali ni ravno leoa ono mesto, kjer ee v najlepši luči kaže vsa takozvana »farška« podivjanost? Za to podivjani imamo na razpolago vse polno sodno dognanih dokazov. Kajti ni je nedelje na Krcnjskem, da ne bi udrihali po liberalcih ti razposajeni »far-ski jeaiki«. Svoje Čase so ljudje še lEKrsikzj pretrpeli in radi odpuščali svojim dušnim pastirjem in r^zialjiv-eem. Ali k&kor vidimo, je sedaj te potrpežljivosti konec. In tako je tudi prav.
Z&teg&delj je t&daj prestnešao govoriti, ka&or je govoril dr. Saster* iič na zaupnem shodu, da častita duhovščina mora imeti prilcžnost, braniti se proti napadom in obrekovanju. Saj ravno ta duhovščina ne deia drugega na leoi, nego da napada in — napada politične svoje caaprotnike ter se vtika eelo v njihove rodbinska razmere. Kdaj ste pa ie čuli, da se je kak kaplan »branil« na leči?
Kdcr tedaj pozna razmere v naši deželi, ta se mora smejati dr, Saatsr-liča, ki je priznal, da as ca lečah mnogo »politizira«, ki pa je slikal to poiitikovanje v luČi nekakega silo-brana, v kojem ae nahaja »uboga« duhovščina.
Iz te Susteršičeve izjave p« tudi izprevidimo, da se razmere na leči ne izpremene še v dogiednem Čaeu. To pa tem manj, ker se bližajo deželno- in držsvooeborake volitve. Tu pa je leča prvo in zadnje sgitacijeko sredstvo. Ce se v navadnih čas,h pri
vsaki priliki raa lečo atrelja na nas liberalce, kaj ee še vse godi v Časi k političnih volitev. Tedaj ве atrela naravnost »s kanoni« na nasprotnika in hujše profanasije verskih naukov in obredov si sploh ne moreš misliti. K&kŠni so ti »krščanski nauki«, kjer se naganjajo žene, naj prisilijo svoje liberalne može, da volijo kandidate klerikalne stranko ali pa, če tega na noben način nočejo, da ostanejo doma in s» vzdrže vsake volitve! Kakšne so tiste Htanije, kjer se izpostavlja Najsvetejše za srečen izid volitev! Kakšne so tista izpovedi na kmetih, kjer sploh nihče ne dobi odveze, kdor ne obljubi pod smrtnim grehom, da bode volil n. pr. dr. Ša-eteršiča.
Sedaj pa vprašamo: ali ee ne godi vse to v naši deželi, ali morejo škcf fr tutti qaanti to žalostno početje utajiti? Qotdvo da ne, saj tega tudi dr. ŠnateršiČ zadnjič ni hote), ker ni mogel utajiti.
Taka eklatantna zloraba cerkvene oblasti in katoliške vere pa se mora in mora odpraviti. Ia zato je sedaj, v gibanja za splošno in enabo volilno pravico, z vso silo za-donel tudi glaa in klic po edini rešitvi po takocvanem »Kanzeipara-gralu«, ki bode vsakega kaplana in župnika postavil pred kasenskega sodnika, če bodeta politizirala in s svojimi ostudnimi napadi profanirala za božjo beaedo rezervirano 1еоз. Bode one videii, kakšna bode potem ta »vera v politiki«. Kako hitro pojenja vsa sedanja zloraba kstoliške vere, če se vpelje stroga in natančna judikatura zoper na leoi poiitikujoČe duhovnike.
Pomisliti ee mo» namreč, da so ti gospodje po sedanji legisl&tari malod&ne snkrosanktni na prižn.ci. Saj je zoan § 303. kaz. zak., ki vsakogar kaznuje s hudim zaporom od enega do east mešane?, kdor razžali »verskega služabnika«, kadar božjo službo opravlja ali s« med bogoaluž-
nim opravilom nespodobno vede. Ta kazen zadene dandanes pač vsakogar, kdor bi v cerkvi, reoimo, med kakšno še tako politično pridigo odprl usta in protestiral zoper osebne napade prepovedujoče ga kaplana, in naj bi le-ta še tako nesramno napadal. Reklo bi se pri vsakem takem «lučaju: kaplan je opravljal božjo službo, ti si ae pa nespodobno vedel, četudi si hotel braniti sebe in svojo čast.
Take eo dandanes razmere v Avstriji. Zato pa je skrajni čas, da se poskrbi za primerno »torbo«, ki jo mora debiti po n&Šem mnenju skoro vsak kaplan Jagtičeve šole. In kadar ве vpelje pri naa splošna in enaka volilna pravica, tačas se mora poskrbeti tudi za eminentno važno postavo, katera naj i z že ne vso in vsako politiko iz cerkve. In kadar se približajo tisti časi, da se bo sedanji kazenski zakon vrgel na gnoj — kar eo mora končno vendar enkrat zgoditi — tedaj se mora zlasti pGBkrbet?, da se bode sedanji § 303., kakor tudi vsak enak kazenski predpis eliminiral. To je po našem mnenju najvažnejša korektura sedanjih nevzdržljivih razmer. Ž з Qambetta trdi v ovojih »Ditsooura«, da je katoliška duhovščina že davno prenehala biti »verska k or po raci ja«, marveč da je ie davno izpre-menila se v prav navadno politično stranko. To je žalostna resnica, kar vidimo zlasti pri nas Slovencih. Zategadelj pa je pač največja politična krivica, ako ae tem eksaposteljemdajetakorekoč potuha a § 303. k. z.! Pod krinko »božje službe« se uganja dandanes v cerkvi in zlasti na leoi vsaka količkaj megeča lumparija. Ia ni ga sredstva, s Čimer bi so dalo na licu mesta onemogočiti te politične divjake, ki sami najhitreje pozabijo, da so v cerkvi, v hramu božjem. Zato pa je pač skrajni čas, da ae la nesmiselni § 303. bacne is našega ka-
zenskega kodeksa in s i na njegovo mesto posadi oster in pravičen »Kanzelparagraf«.
Državni zbor.
Na Dunaju, 4 dec.
Današnja seja je prinesla dve veliki presenečenji. V imenu poljskega kluba je govoril v debati o vladni isjavi poai. grof Dziedu-szyeki. Zbornica je pričakovala ve-kementoih napadov in protestov na volilno reformo. Toda govornik je le skušal na zgodovinski podlagi dokazati, d* je splošna voHlna pravica v vseh evropskih držatah škodovala. Vkljub temu pa ja izjavil, da se bo poljski klub bavil z vladnim volilnim načrtom, a smatrati mora ta načrt le za prvi korak velikega reformnega dela. — Splošno se govori, da je minister Pientak z demokratičnim: frakcijami priprtv:! Diiedustyckega do tako zmernega govora, a pravo barvo pokažejo šlahČiČt, ko v:ada predloži volilno reformo ter bodo spoznali, da se jim gre za mandate
Drugo presenečenje je uprizorila vlada Po prekinjeni debati, ko nastane splošni hrup, je predsednik do govorne z velikimi strankami naznanil, da se bo proračunski pro-vizorij brez prvega branja izročil odseku, ako ni ugovor t.. Seveda ni nihče ugovarja), ker nihče predsednika poslušal in razumel ni; ko pa ao po aeji izvedele male stranke za to v;adno zvijačo, lotilo se jib je veliko razbarjenje, ki
dobi gotovo že v jutrišnji seji duška, o ♦
o
V začetku seje je predioŽil finančni minister računski zaključek o državnem gospodarstvu za leto 1904.
Deželno sodišče ljubljansko zahteva izročitev posl. dr. Žitnika, ki j» tožen zaradi razžaljenja časti.
Bramboveki minister je odgovarjal na interpelacijo posl. Klofača
j zaradi kaznovanja 28 polka v Budje-jevioah. V*t če*k< pcdČ**tntki ao bili namreč občutno kaznovani, ker niso hoteli sprejeti večerje, k; jo je priredit polku ondotni neteški občinski castop za to, ker so v?jaki posredovali pri izgredih. Ministru se zdi kazen upravičena.
Potem se je nadaljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. Prvi je govoril poslanec Kubi k, za njim pa posl. Šaklje, ki se je najprej dotaknil soboto* debate v gosposki zbornici, čeŠ, da se je opozicija zatekla v gosposko zbornico. Nastopil je ia vlado preti grefu Thunu in keeau Schwarzenberg u ter ko&čuo govoril iu li o ogrskem vprašanju.
Pes!. Lenassi se je tur*i zavzemal za splošno voli no pravico, toda le tedaj, ako ee res tudi izpolnijo pogoji, ki j■ h je navajal ministrski predsednik v svoji izjavi.
Ietjtaka se je urekel za splošno volilna pravieo pos'. S;raucher, nakar je začel govoriti posl. grof Dzieduszycki.
Jutri bo zcp-it seja. K :r se je večina govornikov daia Črtiti, se naj-brže v sredo ie zek/jući debata
Nemške želje.
Dunaj, 4 dtOcmbr«. V jutrišnji seji bodo vsenemški poslanci vložili predlog, v katerem se vlada poživlja, naj zakonito določi nemščino za državni jezik. Nadalje se zahteva, naj se po sprejemu in najvišjem odobrenju tega zakona izvede volilna reforma z zakonskim načrtom; pri tem so naj razširjenje volilne pravice določi tako, da se dobi polovica vseh poslancev is eplošne, enake, direktne in tajne volitve; pri tem se mora ozirati na kulturne predpravice, ki gredo Nemcem. Druga polovica poslancev sa naj vi«me is strokovnih zadruinih organizacij. Nadalje ae vlada poziva, naj do-
LISTEK.
Slovensko-nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneßki.
Nabral A. B.
(Dalje.j
Marija Snežna (VelkaJ obeta postati popolnoma slovenska župnija. Leta 1873. je namreč prišla k lavan-tinski škofiji. Župnija ima trirazredno (a se kmalu razširi v štirirazredno) slo-veneko Šolo. Pri Ijadskem štetju leta 1880. so našteli 1029 Slovencev in 52 Nemcev, leta 1900. pa 10G3 Slovencev in 87 Nemcev. Kolikor spada župnije pod mariborsko okrajno glavarstvo, ni bilo nobenega Nemca v njej. Družba iv. Mohorja šteje 44 udov.
Rožengrunt (Rosengrund) je možno ponemŽen kraj, vendar tudi tu Slovenci polagoma napredujejo. Leta 1880. so našteli samo 4 Slovence, leta 1900. pa 43 Slovencev in 212 Nemcev, * resnici pa je dobra polovica Slovencev. Šaman navaja leta 1868. samo 4 nemške posestnike.
Sv. Ana naKrembergnje kdna ileveBska postojanka, kjer je
ljudstvo zelo zavedno in prebujeno ter mnogo čita. Družba bv. Mohorja šteje 130 adov; v župnijo pa prihaja tndi lepo število slovenskih časopisov. V novejši dobi sta zelo veliko storila za narodno probujo upokojeni duhovnik Vincenc B a u m a n in letos umrli rodoljub Alojzij V a k a j. Sploh je tekla v tej župniji zibelka mnogim slovenskim učenjakom. Štirirazredna šola je slovenska. Prvotno je bila Sv. Ana apačka podružnica. Redno Šolo ima od leta 1829. Cerkev ie bila postavljena leta 1695. Leta 1809. so obiskali Sv. Ano Francozi. Župnija spada deloma v mariborsko, deloma v radgonsko okrajno glavarstvo. Prebivalci sc skoraj sami Slovenci. V mariborskem delu so našteli leta 1880. 259 Slovencev in 3 Nemce, v radgonskem delu pa 134 Slovencev in 6 Nemcev. Leta 1900 ni bilo v mariborskem dela nobenega Nemca in 248 Slovencev, v radgonskem okraju pa 135 Slovencev in 5 Nemcev. In zaradi teh 5 Nemcev se mora v Šoli poučevati tudi nemščina. Pravi anikum je, da hodi to šolo in ono pri Sv. Dahn na Ostrem vrha ia v Kaplji nadzorovat nemški okrajni šolski nadzornik iz Lip-nice, ki ne zna besedice slovenski. Občina je Ščavnica, ki je štela leta 1900 792 Slovencev in 61 Nemscv.
XI. Apaöe. Radgona. Prek-murje.
N a s o v a (Nassau) je bila svoje-časno tudi všolana k Sv. Ani, a Nemci eo ruvali toliko časa, da so jo dobili k Apačam, kjer se s pomočjo nemške šole hitreje ponemČuje. Vendar velja Nasova še vedno za slovenski kraj. Tri hiše te občine spadajo zaradi bližine še k Sv. Ani. Leta 1880. so našteli 253 Slovencev in 139 Nemcev, leta 1900. pa 120 Slovencev in 277 Nemcev. Slovenci so nazadovali za 133, Nemci pa napredovali za 138 duš. Bati se je, da ae Nasova bliža svoji nekdanji uaodi. Dr. Hlubek pripoveduje namreč v svoji knjigi, da je bila Nasova poprej popolnoma nemška, a v njegovem Časa se je samo slovensko govorilo. Tudi Šaman navaja v svoji knjigi Nasovo za popolnoma slovensko. Dr. Hlubek razlaga ta preobrat tako, pa se prebivalci pečajo le z Živinorejo, in ta dela ra-zame slovenska žena bolje kot nemška, in zaradi tega so nemški posestniki si jemali Slovenke za žene. DandauaŠ-njemu ponemčevanju je kriva nemška šola v Apačah, ki pa jo obiskuje dobra V« slovenskih otrok.
Precej Slovencev je Se tndi т Le-lana h (Qaseldori), ki pa so tadi vio-
lane v Apače. Leta 1900. so našteli 30 Slovencev in 236 Nemcev. Črnce (Schirmdorf) so popolnoma ponemčene, dasi je bilo pred 40 leti do tretjine Slovenccv. Leta 1900 so našteli Še 22 Slovencev. Naletel pa sem le na nekega 251etnega mladeniča, ki je govoril dobro slovenščino, a naučil seje je na „tajem", največ pri vojakih. Podobno je z Mar-hečko vasjo (Marchersdorf), ki je bila po Šamanu še tudi do tretjine slovenska, a leta 1900. so našli le še 3 Slovence. Istotako ponemčene vaai ao S e g o v c i (Sigersdorf), Jankova (Jancbersdorf) in Lutverci (Leitersdorf). Veadar sem v zadnji vasi naletel na odraslo deklico, ki ni razumela mojega nemškega vprašanja. Pojasnila mi je, da so se njeni starši priselili iz slovenske Župnije Tišine na Ogrskem, kjer se celo v šoli uči po slovenski knjigi, ki jo je spisal domači rodoljubni župnik. Kakor vidimo, niti na Ogrskem ni zistem Slovencem tako sovražen, kakor tostran Mure. Sploh si v apaČki župniji nakupuje več pridnih ogrskih Slovencev posestva. Za Samanove dobe je bila v Lutvercih še četrtina slovenskega prebivalstva. Leta 1900. so nradno našteli le 5 Slovencev. V Ž e-povcih (Schöpfendorf) ni več Slovencev.
Skupno je župnija Apače še do dobre tretjine slovenska. P. Kozler imenuje 1. 1854. Apače nemško vas v svojem navodilu k prvi izdaji zemljevida slov. dežel (Kratek slovenski zem-ljopis in pregled itd.) Takrat še nista bili proklopljeni vasi Nasova in LeŠane.
Duhovnika sta še oba Slovenca. Župnik K u k o v e c je čestitljiv rodoljub, ki ga je nemški škof do njegove starosti pošiljal na Nemško. Kaplan je prekmurski Slovenec. Izmed učiteljatva ne zna nobeden slovensko. Apače so spadale svojedobno k lavantineki Škofiji. Iz Šole n cerkve je dandanes slovenščina popolnoma izginila, dasi je bila pred 40 leti še vsako Četrto nedeljo slovenska pridiga, a v slovenskih vaseh je bil še pred desetletji po nedeljah popoldan slovenski krščanski nauk. Dražba sv. Mohorja pa Še vendar šteje 31 Članov. V MarheČki vasi je 4 razredna nemška šola, ki pa jo obiskuje Še mnogo slovenskih otrok.
V vaseh na levem bregu Mure so ostanki slovenščine Še redkejši, dasi je
bilo pred 40 leti še dokaj slovenskega življa v Bomea, Pridovi (Pridahol), Farovcih (Pfarrsdorf), Trnovi (Dornas), Vesei (Landörfl) in Obrajni (Halbenrain). Sedaj so Slovenci v teh vaaeh le io služabniki.	(DaJj9 prtll j