Posamezna itevtOn 8 dinarjev Poštnina platana • eotovtnl ZASAVSKI F 1 mr. o Ui)i Okraadtet Soctuictteat mit atleta* ljudi * Trberljak - Urejuje ia odtotarja uredniki odbot - Odgovorni urednik: Stane ŠolUr - Tilka Uariborika tiskarna « Mariboru — Maslo« artdaiitta ta nrra«e: ,Zasa*skt testni*" Tr»o«!)e l. oprita 'tidnika - Telefon M S4 — Radon ort podruintd Sarodne banke » Trbotliab ste« S14-„T“-I4B.— Lta* tha'a »rako sredo — Letna naročnina 300 dla sonetna ISO din. Četrtletna 75 din mesedna 25 din — Posamezna Uerilka 8 din - Rokopisi moralo biti t ■redniitm aaikasnele »sak oetek dopoldne tl ir * »radalo LETO VI. — ŠTEV. 36 TRBOVLJE, 9. septembra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Maršal Tito govoril ored 300.000 Slovenci na OMici 8. september — praznik občine Radeče Na Okroglici se je zbralo v nedeljo, 6. septembra, 300.000 ljudi, ki so iz vse Slovenije ta drugih republik na najslovesnej-Si način proslavili vrsto važnih obletnic. Pred 10 leti je bil sprejet sklep o priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, v tem času so nastale naše slavne prekomorske brigade, osnovan je bil IX. korpus, skratka, za naše Primorje je nastopila doba, v kateri se je odločilno spremenila do takrat žalostna in težka usoda našega življa. Maršal Tito je ob nepopisnem navdušenja izročil odlikovanja našim brigadam in narodnim herojem; ob še večjem navdušenju pa je jasno povedal In odgovoril vsem tistim, ki še goje neprijateljske namene nasproti naši državi tako, kot lahko odgovori samo mož, za katerim kompaktno stoji ves narod, vsa država: »Ml tujega nočemo, toda svojega ne damo in od ■vojib upravičenih zahtev ne odstopimo niti za korak.« Jasno in odločno je razkrinkal vso zahrbtnost današnje italijanske politike, ki prinaša •*» znotraj italijanskemu narodu nesrečo, pa tudi navzven zaradi svojih pohlepov razvija imperialistične težnje in zadnje dni odkrito rož-Ija z orožjem in hujska na vojno. Mi se teh groženj ne bojimo, tako je dejal tovariš Maršal, toda nikoli ne bomo uporabili svojega orožja za to, da bi si skušali prilastiti nekaj, kar je naše. 2- vsemi silami bomo čuvali mir še naprej, čuvali pa bomo tudi to, kar so nam imperialistični vlastodržci v preteklosti ugrabili ln kar smo dobili nazaj za težko ceno naše krvi. Z vsemi «Ha.nn| pa bomo čuvali Interese našega življa povsod tam, kjer naš človek Sc ni osvobojen. Z našim človekom ne bomo barantali tako, kot je barantala versajska Jugoslavija; na Okrog- lici je 300.000 ljudi enodušno potrdilo to, kar je maršal Tito dejal v imenu bratstva in edln-stva vseh jugoslovanskih narodov. .Gorečnost" župnika Vodopivca Ko je stopil v veljavo zakon o verskih skupnostih, so ga nekateri duhovniki, zlasti pa »stebri« vatikanske politike začeli po svoje pojmovati. Posebno si vneto prizadevajo, da bi ob vsaki priložnosti poudarili tiste člene zakona, ki zagotavlja vernikom in duhovščini verske pravice glede Izpovedovanja njihovega verskega prepričanja in izvrševanja verskih obredov. Ostalih členov, ki nalagajo duhovnikom in vernikom določene omejitve v verski propagandi, pa ne upoštevajo. Tako gredo preko tega, da se ne sme nikogar siliti, da bi izpolnjeval določene verske obrede Itd. Tak primer pritiska s strani duhovnika na vernike pa imamo v St. Gotairdu v občini Trojane. Tam se je nedavno civilno poročil J. P. s tovarišico M. M. (ta dva nista člana ZK). Po nekaj dneh je prišel k staršem mladoporočenke župnik Ivan Vodopivec in razsajal na njihovem domu. Očital Je staršem, zakaj g« dal) svojo hčerko »tujcu« in da naj se takoj poročita cerkveno, ali pa »poroko raz- derejo«. Seveda Je s tem izvajal pritisk na verne starše, ki naj bi vplivali na hčerko, da terja od moža, da se tud| cerkveno poročita. S tem svojim dejanjem Je župnik začel rušiti mir v tej družini ter ustvarjati v njej nesoglasje, ki bo gotovo nastalo, ker novoporočenec noče cerkvene poroke. Kakšen Je ta župnik? — O njem smo izvedeli, da se večkrat opija in to v taki meri, da ga morajo pijanega peljati domov. V takem stanju se seveda ne vede tako, kot verniki pričakujejo od ljudskega duhovnika. Župnika Vodopivca in vernike na Trojanah ob tej priložnosti ponovno spominjamo na to, da je bil župnik Vodopivec med okupacijo nasprotnik narodnoosvobodilne vojne. Franček Saje ga v svoji knjigi »Belogardizem« omenja trikrat Navedbe Frančeka Sajeta dovolj zgovorno pričajo o moralnih kvalitetah župnika Vodopivca. Ne bi posegali v življenje župnika Ivana Vodopivca, če bi dal M ad na mesta Trbovlje si ie izbrala novo vodstvo mir in se vedel, kot se spodobi. Ker pa ne da miru in dela zdražbo med ljudmi, je potrebno, da ne pozabimo na preteklost tega moža, ki ga trpimo v svoji sredi, akoravno so v njegovem življenju momenti, ki mu ne delajo ne kot človeku, še manj pa kot duhovniku časti. Mi bi želeli samo to, da župnik Vodopivec na vse to pomisli in pride do spoznanja, da bo samo s strpnostjo do naše ljudske oblasti in samo z zglednim, neoporečnim življenjem med našimi kmečkimi ljudmi in spoštovanjem do žrtev, ki smo Jih dali v narodnoosvobodilni vojni, popravil to, kar je kot sin našega naroda zagrešil nad njim med vojno. Homšek. V jeseni L1941 Je nasilni nemški okupator izselil iz Posavja, zlasti z desnega brega Save, domala vse domače prebivalstvo. Ostalj so se razbežali na vse strani dobršen del je odšel v NOV, največ na Kozjansko in v Bohor, pa tudi na Dolenjsko in v Belo Krajino. Le redki so ostali na svojih domovih, na katerih so poslej živeli kot v tujini, obdani od vseh strani z najrazličnejšimi Hitlerjevimi fašisti, iz-vržkom tako zloglasne fašistične drhali, z »Volksdeutscherji«, Kočevarji, Besarabci in podobno, ki jih je »Urad za utrjevanje nemštva« naselil na naš; zemlji, kot so takrat govorili Nemci, na »meji velikega nemškega rajha«, da ta mejni pas brani in utrdi, ter dokaže, da je res del proslu-lega »Rajha«. Nj se še našel človek, ki bi opisal, kaj vse se je tisto jesen dogajalo v Posavju, kako je naše ljudstvo z bolestjo v srcu in s solzami obupa zapuščalo svoje domove, pognano nasilno z bajoneti ta puškami s svoje rodne grude, na kateri živi, trp! ln se veseli slovenski rod že tisoč let. Možje in žene, dekleta, starci otroci — nikomur niso prizanesli, v desetih minutah Je moral biti vsak pripravljen na odhod in vzeti je smel od svojega imetja le toliko, kolikor je lahko nosil v rokah. Ne prošnje ne solze, ne obupni kriki ženi in otrok, ki so jih gonili čez domači prag, še manj grozeči pogledi in v obupni, onemogli grožnji stisnjene pesti fantov in mož, ki so jih nasilno trgali z rodne, domače zemlje — prav nič ni ganilo ta omajalo okorele, fanatično zagrizene švabske krvoloke. Poznali in rabili so v tistih usodnih dneh proti našim ljudem samo dve besedi; »packen« in »geh-ma«! Niti bolnikom in že onemoglim starčkom niso prizanesli, vse so nasilno odvedli ta puškina kopita so primorala marsikoga, da Je zbral vse svoje poslednje sile — da Je odšel iz hiše, v kateri je preživel svoje življenje, odšel z koščka zemlje, ki ga je leta in leta pojil s svojim znojem, z zemlje, ki je kmetu dražja od življenja, s katere so ga pa odtrgale surove, nepojmljivo krute, fašistične, švabske pesti. Izpraznili so celo domove za onemogle in hiralnice — in usoda ljudi, ki so jih odvedli iz teh domov, Je ostala v mnogih primerih neznana. Večina teh ljudi, ki so Jih nasilno odtrgali z domače zemlje, je romala skozi zbirno taborišče v Brestanici, kjer so »nakladali« transporte ta jih odpeljali v Veliki rajh. Kaj so takrat občutili naši ljudje v svojih srcah, ko se je njihovim očem odmikala ljubljena slovenska zemlja in jih je nasilno vlekel v neznano usodo ta neznano deželo! Ni besed, ki bi dostojno ta vredno opisale bol in gorjč našega ljudstva ta zverinsko početje fanatične hitler-janske drhali. Gotovo pa je, da so bili med njimi le redki — če jih je sploh | kaj bilo — ki so verjeli, da odhajajo za vedno. V svojih srcih so čutili, da bo napočil čas, ko se bodo vrnili v svojo osvobojeno domovino, da bo uničena ta poteptana fašistična armada fanatikov in zagrizencev, saj so po gozdovih že pokale partizanske puške in naznanjale vsem, da se je pričela neusmiljena surova borba za svobodo in pravico. Res, po štirih letih trpljenja ta gorja, po štirih letih krvave borbe, tako junaške,-kot jih le malo pozna človeška zgodovina, in v kateri se je naša partizanska vojska ovenčala z neminljivo slavo, je našim narodom spet zasijalo sonce svobode. Okupator, ki se je šopiril po naši zemlji, je bežal pred nepremagljivo vojsko partizanov, ki jo je ustvarilo ljudstvo samo iz sebe. Toda domovi so bili zapuščeni ta prazni. Zemlja je klicala svoje ljudi, ki so jo ljubili in z ljubeznijo v lastnem znoju obdelovali ta ki jim je vračala njih trud ta znoj ter jih redila. Začeli so se vračati iz tujine domači ljudje v svojo domovino, svobodno ta ponosno. Sprva posamič. toda vedno več in več ta kmalu se je po naših hribih ta dolinah, poljih in gozdovih ln vaseh spet slišala vesela slovenska pesem, pesem svobode ta dela, za obnovo, za obstoj ta lepšo prihodnost Na dan 8. septembra 1945. leta se je vrnilo skupno 1500 rade-ških občanov. To je bil največji dan v našem življenju, ta kakor smo nekdaj pred štirimi leti pretakali solze gor j A ta obupa, tako smo na ta dan točili solze veselja in sreče. Po dolgem izgnanstvu so vračajoči spet poljubljali domača prag in svojo rodno grudo, se veselili, jokali, vriskali in peli v sreči, da so spet doma. Nič zato, če so domovi požgani ta porušeni, zemlja zapuščena ta opustošena — saj imamo svoje krepke, delavne slovenske pesti ta si bomo spet postavili svoje domov, lepše kot so bili poprej, lepše tudi zato, ker bodo stali na svobodni slovenski zemlji, prepojeni s krvjo ta solzami našega ljudstva, stali v svobodni, s slavo ovenčani domovini, Titovi Jugoslaviji. V spomin na dan, ko so se naši občani vrnili iz štiriletnega suženjstva na svoje domove, iz katerih je junaška narodnoosvobodilna vojska pregnala tuje vsiljivce ta pritepence, je ljudski odbor Mestne občine Radeče proglasil i. september za občinski praznik s tem, da se sloves-j no obhaja na nedeljo, ki je temu i dnevu najbližja. Obhajali ga bo-| mo veselo in slovesno vsako leto v spomin na dan. ko se je naše ljudstvo spet vrnilo iz pregnanstva v svobodno domovino. Letos bomo ta dan praznovali ves teden od 7. do 13. septembra, glavni in za našo občino največji praznik bo pa nedelja, 13. septembra. Pri proslavi bodo sodelovale vse organizacije od ZK in »Svobode« do Lovske družine in gasjlcev ter vse prebivalstvo, da bo praznovanje res veselo in slavnostno, vredno dneva, ki ga praznujemo Vlm. Tito je predal primorskim brigadam odlikovanja DELNI REZULTATI ZAHODNO NEMŠKIH PARLAMENTARNIH VOLITEV Dr. Adenauer ie okrepil svoi položaj Kako se pripravilo trboveljski gasilci na svojo 65-leinico V torek, v dvorani Trbovljah 1. septembra Je bila Delavskega doma v mestna konferenca mladine, na kateri Je mladina izvolila 9-članski komite, ki je sestavljen takole: Janez Verbič, Ervin Perdlh, Ivo Soštar, Jože Bemot, Stane Koblvšek, Peter Razpotnik, Justa Sumberger, Adolf Duh in Jože Krajšič. Izvolili so tudi delegate za V. kongres LMS v Mariboru, katerega se bodo udeležili Franc Škerjanc, Janez Vrbič. Zdravko Peško in Justi Sumberger. Na konferenci se je zbralo aktivov, ki so bili poprej po obratih naših podjetij, so se pa prenesli na teren, ni obnesla. Da Je tako, Je krivdo iskati delno v podcenjevanju mladinske organizacije po članih ZK, na drugi strani je pa nepovoljnega stanja kriva tudi nezadostna pomoč Mestnega komiteja ZK, prav tako je nudil malenkostno pomoč mladinskim aktivom okrajni komite mladine. Sklep konference Je bil. da Je treba delo sedanjih rajonskih mladinskih odborov, ki imajo isto delovno področje kot naše okrog 350 mladincev in mladink, | »Svobode«, poživiti, na drugi H se pa niso dosti oglašali k dtakusijl. Tov. Škerjanc je v svojem poročilu prikazal dobre strani dela, omenil pa tudi slabe. Tako je med drugim dejal, da so reorganizacija mladinskih strani je pa v načrtu organizacija uličnih grup. V delo Ljudske mladine hočejo pritegniti Naš dopisnik se Je udeležil seje pripravljalnega odbora za gasilsko slavje, ki bo v nedeljo, 20. septembra. Odbor je obravnaval in uredil nekatere podrobnosti predvidenega programa. Tako je že za četrtek, 17. septembra zvečer določen slavnostni koncert v Domu »Svobode« v Zgornjih Trbovljah, na katerem bodo iz naklonjenosti sodelovali pevski zbor »Slavček« in »Zarja« ter tamburaši rudniških gasilcev — v petek, 18. septembra popoldne bo pa štafeta gasilske mladine na Partizanski vrh nad Trbovljami, kjer bodo prižgali baklo na grobu padlega partizana — gasilca Slavka Bartla. V soboto, 19. septembra, na predvečer slavja, bo komemoracija za preminulimi in padlimi borci — gasilci na pokopališču ln pred spominsko ploščo pred gasilsko orodjarno Sode-bo pevski zbor »Zarje«. - a,,SSSS!5.S,S,5:'KSSSSffi., * čile približno še 30 odstotkov. gasilcev mesta Trbovlje. V nedeljo, 20. septembra: pri dopoldanskih vlakih bo sprejem gostov in deputacij sosednih gasilskih društev. Od 14. do 15. ure bo promenadni koncert mladinske godbe »Svobode-Cen-ter«. Ob 15 uri bo sledilo razvitje nove društvene zastave z govori itd — Pokroviteljstvo nad proslavo 65-letnice trboveljskega gasilskega društva Je prevzel predsednik mestnega občinskega odbora tov. Lojze Dular, imena botrov novi zastavi pa drže gasilci še v strogi tajnosti. Po tej slovesnosti ta zabijanju spominskih žebljičkov v novo gasilsko zastavo bo pa veselo snidenje prijateljev gasilcev na zabavnem prostoru. Res hvalevredno lahko omenimo, da so naša kulturna društva pokazala svojo naklonjenost ln povezavo z delavskim gasilskim , društvom ln bodo pomagala pri predvidenem slavnostnem programu, za kar jim izrekamo že i na tem mestu najlepšo zahvalo. Bonn, 7. sept. Po nepopolnih. podatkih je s precejšnjim na-1 skokom zmagala dr. Adenauer-jeva krščansko-demokratska unija, ki Je dosegla nekaj čes 12 milijonov glasov. Socialde- j mokratska opozicija je dobila več kot 7 milijonov glasov, tj. pol milijona glasov več kakor leta 1949. Kakor poročajo, je od 242 mest v parlamentu, za katere so že znani rezultati, dobila stranka dr. Adenauerja 172 mest. socialdemokratska stranka 45, Svobodna demokratska stranka 14, Nemška stranka 10 mest in ostale 1 mesto. Desničarske skupine In komlnformi-sti so ostali brez sedežev. Kaže torej, da se je položaj dr Adenauerja močno utrdil. Volitve, Id so se pričele ob osmih zjutraj, so potekale v redu. Oblastem ni bilo treba posredovati niti v enem primeru. Sodeč po informacijah, ki smo jih prejeli doslej, se Je volitev udeležilo v vsakem primeru več kot 80% vseh vpisanih volivcev, medtem ko je število 1. 1949 znašalo 78,5%. V nekaterih zveznih pokrajinah Je odstotek udeležbe presegel 90%. Vpisanih volivcev po vsej Nemčiji je bilo 33 milijonov 200 tisoč, med njimi 18 milijonov žensk Osemnajst političnih sku pin je postavilo 2800 kandidatov Od tega so v Bundestag izvolili samo 484 poslancev. V torek, t J. litvah, se bo v dva dni Bonnu po vo-sestalo vodstvo socialdemokratske stran, ke na prvo povolilno konferenco, Tudi koalicijske stranke se bodo sestale takoj po objavi končnih rezultatov. Sodijo, da se bo novi parlament sešel takoj po volitvah. 2e 15. sept. se bo v Strasbourgu pričela aeja evropskega sveta, 18. sept. pa bo imel evropski svet pomembno razpravo o posarskem vprašanju. Nanjo bo parlament poslal posebno zahodnonemško delegacijo Naš m naročnike ml Naročnikom »Zasavskega vestnika« sporočamo, da smo tej številki našega lista priložili poštne položnice, po katerih nam nakažejo morebitno dolžno naročnino za naš list Naročnike, ki imajo svoje obveznosti do našega lista poravnane, pa prosimo, da priloženo položnico shranijo za pozneje, sli Pa jo morda dajo kakšnemu prijatelju ali znancu da se na nai list naroči Uprava »Zasavskega vestnika« Štev. 36 Sirom po nosem Zasavju Rudnik Trbovlie v borbi za zn žarne proizvodnih stroškov Za znižanje pridobitnih stroškov in za pocenitev premoga, s katerim bi naši rudniki laže tekmovali na tržiščih, je uprav- j ni odbor rudnika Trbovlje-Hrastnik posegel po novem tehničnem ukrepu — združil je oDa jamska revirja v Trbovljah, vzhodni in zahodni obrat. Kakor znano, se premogovne , zaloge zahodnega obrata v zadnjih letih stalno krčijo ln gredo h kraju, tako da je pridobivanje premoga na tem sektorju rudnika padlo že na polovico svoje nekdanje normale ter bi bil ta revir že v bližnji prihodnosti nesposoben za samostojno obratovanje. Ker so pa n« zahodnem obratu rudnika njegove zunanje naprave — kopalnica, svetilčaraa, delavnica in obratna pisarna — boljše kot na vzhodnem obratu, in ker je tudi dohod v jamske oddelke zaradi nižje lege premogovnih skladov bližji in ugodnejži z zahodnega obrata kot z vzhodnega, je pa upravni odbor na predlog tehniškega vodstva rudnika sklenil, da oba navedena obrata združi ter sedež revirja prenese na zahodni obrat. Z drage strani bo pa tudi operativno vodstvo vseh jamskih del s enega samega obrata enostavneje in laže kot z dveh — prav tako bo ta lužila dala možnost boljše zaposlitve vseh razpoložljivih delovnih moči po jamskih odkopih in drugje. Pravtako se bodo s spojitvijo obeh jamskih revirjev znižali režijski stroški za okrog M delovnih in administrativnih mest. Te delovne moči bo mogoče racionalneje izkoristiti na dragih delovnih mestih. V ostalem naj že omenimo, 1» se je spričo okoliščine, da se v Trbovljah premogovne zaloge krčijo in da se kljub temu zaposlijo razpoložljive kvalificirane radarske delovne moči rudnika, ie pred časom ustanovilo na rudniku posebno Rudarsko gradbeno podjetje, ki bo postopoma prevzemalo prvovrstne rudarje trboveljskega rudnika ln Jih uporabilo po dragih rudnikih naše države, saj ima to no- vo podjetje že sedaj svoja gradbišča v Varešu, Kičevu, Boru in Mežici. Poleg vseh teh ukrepov so bili na rudniku storjeni še drugi koraki za pocenitev pridobitnih stroškov in prodajnih cen premoga. Tako se ovajajo v jami novi grabuljasti transporterji s katerimi se bo v rudnika delo po jamskih odkopih mehaniziralo ln pocenilo. Tudi vse pralne naprave na veliki rudniški separaciji v Trbovljah se izboljšujejo; tamkaj se montirajo še dobro ohranjeni pralni stroji bivše hrastniške separacije, s čimer bo mogoče dvigniti kakovost premoga. Postopoma pa bo uprava rudnika prešla tudi k mehanizaciji hrastnlškega dela rudnika, kakor hitro bodo na razpolago vse v ta namen potrebne strojne naprave. Na trboveljski rudniški separaciji pripravljajo nadalje naprave da bi v čim večji meri odpadke, ki obstajajo prt pranju premoga, uporabili za zasipanje jam. S tem bi rudnik znižal stroške za posebno pridobivanje zasipnega materiala za jame, ki niso majhni in znatno bremenijo proizvodne stroške premoga. Posebna študijska skupina rudarskih inženirjev ln tehnikov na upravi rudnika pa stalno proučava še druge možnosti za izboljšanje In poenostavljenje zamotanega tehnološkega procesa na rudniku ter dela potrebne eksperimente v jami in drugod. Seveda je pa tako delo dolgotrajno la zamudno, ker bi najmanjša pogreška in nepravilnost ogrožala varnost zaposlenih UudJL B. S. Velik uspeh ..Miklove Za’e“ v Radečah Od blizu in od daleč so prihajali v zadnjih dneh v Radeč* uprizoritev »Miklove Zale« na prostem, ki je uspela zares nad vse pričakovanje. Igro je dala dramska družina domače »Svobode«, režiral pa jo je tov. Pešec st. Res je, da je bilo pri tej uprizoritvi nekaj pomanjkljivosti, Id so pa opravičljive, če pomislimo, da je pri Igri sodelovalo preko 120 ljudi in da je bila od teh večina prvikrat na odra. Za uprizoritev »Miklove Zale« na prostem so se Radečani res potrudili. Pripravili so lep, velik prostor, prav tako so uredili oder z okusno seerterijo, kar vse Je dalo Igri že večji poudarek, tako da so se podani prizori približali resničnemu doga-jfnjn. Iz Loke pri Zidanem mostu SZDL V LokL — v nedeljo, 30. avgusta Je imel občinski odbor SZDL v Loki sestanek odbornikov svojih osnovnih organizacij. Odborniki so poročali o svojem delu na terena. Nekatere organizacije so pokazale svojo pozitivno stran, so pa med njimi tudi pasivne, kar je krivda na samem odboru, deloma pa na nujnih kmečkih delih. Ponekod so težave s pobiranjem članarine. Sklenili so, da w to vprašanje člmprej uredi. V ta namen je Izdal okrajni odbor Socialistične zveze nove blagajniške knjige, kar bo blagajnikom olajšalo delo. Odborniki so dobili ob tej pri-Hki natančnejše smernice o širšem dela SZDL na političnem, prosvetnem in gospodarskem področju. Zveza mora biti glavna gonilna sila, ki vodi in nadzira vse delo na vasi aH v obči- Jz Litije in okolice Kulturna dejavnost v Šmartnem pri Litiji Ker smo na pragu nove sezo- univerze. Ker je aparatura pre-ne, je menda prav, da položimo ' nosna, je kinoprojektor obiskal obračun o dosedanjem delu, ki večkrat tudi Gabrovko in Ko- rd. Treba ga Jo prijeti na pravem mestu, pa se bo delo poživilo ln rodilo želen uspeh. i Na sestanku so obravnavali tudi vprašanje udeležbe na proslavi na Okroglici, ki bo veličastna manifestacija Slovenskega Primorja ob 10. obletnici razglasa AVNOJ o priključitvi Slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji. Odborniki so sklenili, da bodo razvili propagando za udeležbo na terenu. Mladinski dan. — V nedeljo, 13. septembra bo priredil mladinski aktiv Loke svoj običajni Mladinski dan, kjer bodo na sporedu telovadne točke — KUD »Ivan Cankar« bo pa imel v zvezi s tem vinsko trgatev. Na ta dan opozarjamo vse sosedne mladinske aktive, kakor tudi prijatelje mladine, da pohite v Loko. Pri tej uprizoritvi Je sodelovalo tudi 11 konj. — Doslej je dala radeška dramska družina že 9 predstav »Miklove Zale« ter si Je vsako ogledalo nad 1000 ljudi. Na splošno željo so prikazali to igro še preteklo soboto ln nedeljo, tako da je »Mi-klovo Zalo« videlo sedaj okrog 10.000 ljudi, kar je vsekakor za Radeče velik rekord. Z »Mlklovo Zalo« je pa imelo radeško gledališče velike težave, ker je dež dvakrat pokvaril vse kulise in so morali zaradi tega Igro preložiti. Pohvalno za ta prikaz pa je, da so znali ra-deški kulturniki pritegniti k sodelovanju tudi našo mladino in tako povezali kulturno delo mesta in vasi. Zanimanje za igro je bilo veliko, da so prihajali ljudje od blizu in daleč, ali peš ali pa z vlakom. Z okrašenimi vozovi so prihajali na Igro starčki in stare ženice — skratka skoraj vse, kar leze ln gre. Uprizoritev »Miklove Zale« na prostem je razgibala Radeče ln okolico tako kot doslej že nobena prireditev. Društvu »Svoboda« v Radečah ln vsem sodelujočim je treba Izreči uspeh s to Igro vse priznanje, ki ga v resnici zaslužijo. glede na razsežn; teritorij občine in oddaljenost sodelujočih ni bilo majhno. Najdelavnejše Je bilo pevsko društvo »Zvon«, ki ie okrepilo svoje vrste z mladimi pevci in osemkrat uprizorilo Gobčevo spevoigro »Planinska roža«. Vendar bi jo ljudje še radi poslušali in upajmo, da se jim bo ta želja v jesenskem terminu izpolnila. Poleg tega je moški zbor nastopil še sedemkrat, med tem tudi na reviji pevskih zborov v Kamniku. Mladina iz Smartna je igrala »Vdovo Ro-šlinko«, mladina iz Vintarjevca »Begunko«, gasilci iz Kostrevni-ee »Zaklad« dvakrat nas je pa razveselil še pionirski lutkarski krožek iz Kostrevnice. ki je gostoval v Iitiji, na Javorju in Gabrovki. S kvalitetnimi prireditvami so gostovali pn nas Kresničani, Obrtno gledališče in »Tesar« iz Ljubljane, dramska skupina iz Dola in Čateža. Tako smo imeli v teku leta 20 prireditev, in kar je hvalevredno — vse so bile dobro obiskane. I Kmečka mladina. H hrepeni , po nadaljnji Izobrazbi je že tretje leto prostovoljno obiško-vala Kmetijsko gosnodamko šolo. Letos Je z uspehom dovršilo razred 32 mladincev in mladink. Sami so uprizorili igrico »Mogočni prstan«, skoro vse mladinke pa so sodelovale ort zgoraj omenjeni spevni vri. S nri-snevki Iger in zakUučne prireditve ter podnor Kmetijskih zadrug ln OZZ so priredili učenci poučno ekskurzijo v Split, kier so »1 ogledal! eno naiboliših kmetijskih obdelovalnih zadrug »Jerka Ivančiča« ter zgodovinske zanimivosti Solita. Odslej je v ljubljanski okolici uvedeno šolanle kmečke mladine in šmarski okoliš bo zajel čez 80 učencev Seveda bj se vse mladinke rade učile kuhanja. a težko bo dobiti na razoo-lago kuhinjo v stalno uoorabo, medtem ko predvidenega prostora v novem Zadružnem domu ne bo mo«oče urediti, ker Je rmanikalo kreditov. Šolski kino. ki nam ga 1e poslal roink Brltz iz Amerike, dobro služi svojemu namenu. Predvajali smo 26 celovečernih filmov ter 42 poučnih filmov s nr»d»mmii v okviru Ljudske Kam gre ta drobiž? Tovariš uredniki — Tudi Jaz se bom enkrat oglasila, ker vem, da te bo zanimalo, kje me »čevelj žuli«. Dne 27. avgusta sem se namenila odpeljati z vlakom ob desetih dopoldne v Trbovlje. Hotela sem kupiti vozni listek, toda na zagorski postaji niso Imeli drobiža. Zato sem morala namesto 16 din plačati 20 din za vozni listek. Za stvar se ne bi toliko zanimala, če ne bi prišla k meni neka znanka in me vprašala, če imam kaj drobiža, da ga dč blagajničarki, k! Ji je rekla: »Boste pa drugič dali!« Zakaj ni meni tako odgovorila, ko mi Je ostala dolžna 4 dinarje, nekemu moškemu prav tako 2 dinarja — pa se še neka druga tovarišica oglasi: »Meni tudi 1 dinar!. Tako smo v dobre pol ure piačali 7 dinarjev več, kot Je bilo treba. Vpraševali smo se: v kakšne namene se porabi ta drobiž, ki se počasi strevnico, po enkrat pa Kresnice, Vače, Hotič. Savo in šolsko mladino v Litiji, kjer je v splošno zadovoljstvo predvajal filme ljudem, ki nimajo prilike redno obiskovati kino predstav. Kulturno življenje so gmotno podprli Tovarna usnja, podjetje »Tesar«, kmetijske zadruge in sindikati podletij. za kar jim iskrena hvala t Pred volitvami v Litiji Letošnjo Jesen bomo predvidoma okrog 15. novembra (točni datum še ni določen) volili poslance v republiško in zvezno skupščino. Konec avgusta je sklicala litijska organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva politično zborovanje. Sestanka v kino dvorani se je udeležil tudi predsednik okra 1 a Ljubil ana-okolice tov. Miha Berčič, Id je podal izčrpno politično. gospodarsko ln neravno poročilo o delu OLO. Prikazal je lep napredek gospodarstva v našem okraju Ljubljana-okolica, pa tudi v ostalih predelih države. odkar smo prešli iz birokrati čnega upravljanja državnega gosoodarstva na nove, sodobne! še goepodarsko-upravne predpise. Ob zakUučku konference le bila na dnevnem redu Izbira kandidatom za letošnje republiške in zvezne volitve. Članstvo HUiske SZDL se je enotno izreklo. na1 bi bil republiški kandidat v litijski volilni enoti tov. Miha Berčič fcj ga poena tn ceni ves okraj. Precej besede je poteklo tudi o tem. ali se naj postavi davnemu kandidatu tudi sokendldat. Več zborovalcev le predlagalo, naj M imel litUski okoliš samo enega kandidata, končno pa ie bil snreiet predlog tov. Berčiča. na1 bi bil v litijskem volilnem okn^Su še so-kandidat. kar bo spričevalo naše demokracije. Za sokan^data le bil izbran tov. France Mehle, direktor ZA LES litijske lesne trvhistrije In prvoborec iz leta 1B41 Partizanski nvting na Polšniku V nedeljo, 30. avgusta se je vršil partizanski zbor Dolenjskega odreda na Klancu pri Gabrovki nad Lltilo. Ta slovesnost se Je vršila ob deseti obletnici ustanovitve Dolenjskega odreda. Iz Zasavja in ostalih krajev Slovenije Je krenilo v Gabrov- j ko več partizanskih patrulj. Posebna patrulia je prišla v sobo- i to, 29. avgusta tudi na Polšnlk, kjer so Jo slovesno sprejeli številni domačini. Pri slavnostih na prebivalce iz širokega hribovskega zaledja, Je bil dokaz patrioti čnega čustvovanja tega mičnega savskega predela. Patrulja in godba sta po mitingu krenila na Veliko Presko, kjer je bila med NOV močna okupatorska postojanka. Preko Brezovega je dospela patrulja na Klanec, kjer je sodelovala pri velikih slovesnostih Dolenjskega odreda. Litijska volilna enota bo imela 7 volilnih okolišev Za letošnje jesenske volitve bodo združene štiri zasavske občine v skupno volilno enoto, imenovano litijsko. Poleg mestne občine Litije bodo v tej enoti še občine Prežganje, Šmartno pri Litiji in Gabrovka nad Litijo. V vseh teh občinah je okrog 12.000 prebivalcev, volilnih upravičencev je pa 8 tisoč. Na vsem terenu se vrše že živahni predvolilni sestanki, vsepovsod so se izrekli volivci, naj bi bil kandidat litijske volilne enote tov. Miha Berčič, prvoborec iz leta 1941 in sedanji predsednik LOL Ljubljana-okolica. Ves ta občinski okoliš litijske volilne enote je razdeljen na sedem okolišev, in sicer bo imela Litija 3, občina Šmartno pri Litiji 2, Prežganje ln Gabrovka pa po eno volilno enoto. Komemoracija pri množičnem grobu na Pilu Pil je vsem partizanom dobro znana točka na previsu Zasavja na dolenjsko stran. Preko Pila teče tudi vozna cesta iz Litije do Gabrovke na Dolenjskem. V letih 1941 sta si Mussolini in Hitler začrtala mejo, ki je potekala prav preko Pila. Kljub temu, da je bil ves ta predel v času NOV močno zastražen, tako od nemških pa tudi od italijanskih okupatorjev, in Je bilo na mejnem pasu mmsko polje, vse ozemlje pa preprečkano * žičnimi ovirami, so se partizanske enote stalno prebijale iz italijanskega na nemško ozemljein obratno in vznemirjale in napadale zavojevalčeve vojaške enote. Ob neki priliki Je bila na Pilu napadena iz zasede partizanska vojaška enota in je prišlo ob življenje okrog 80 borcev NOV. Zdaj so te žrtve za našo svobodo v začasnem skupnem 1 grobu na trati pod vrhom Pila. Zveza borcev iz Smartna položi i vsako leto venec na ta začasni grob. V nedeljo, 30. avgusta, pa je bila pa partizanskem grobu na Pilu prav prisrčna komemoracija. Opravila Jo Je partizanska zasavska potrulja, ki je prešla važna bojišča 1* NOV in sicer preko Jevnice na Janče tn kar lepo nabere, če se to £mav-1 Polšnlku je sodelovala tudi god li vsak dan7 ba na pihala. Na Polšniku se je ________ _______________ _________ _ Torej tovariš urednik - kak-| ^ “SS ®tang® ln ie V ”*d*1Jo zJutral Snega mišljenja si ti? Ali Je to ^ )e fitevllne *oste - člane ---------------- --------------------- pravttno? Vprašujem se, kaj bi bilo, če bi povsod delali tako, na primer v trgovini in še drugje — kam bi prišli? Mnenja sem, da v naši socialistični državi tega ni treba, ker se da pomagati, saj vendar ni treba prav nič drugega kot samo malo dobre volje, pa bo vsem ustreženo. F. O. partizanske patrulle — pozdravil v imenu polšniških domačinov tov. Majcen; org. sekretar OK Trbovlje je pa v daljšem in lepo zasnovanem govoru prikazal borbo Jugoslovanskih narodov proti okupatorju hi je govoril tudi o deležu Polšnlka in ostalega oVobša. ki ga je okupator Izselil že leta 1941. Miting, ki je privabil vse narodno zavedne Polšnifane in dospela na Pil. Poleg grobov se je zbrala partizanska patrulja in pri komemoraciji Je sodelovala tudi godba na pihala. Besedo v počastitev padlih bori cev Je spregovoril tov. Tomažič. Pietetni počastitvi padlih borcev so prisostvovali tudi domačini to izletniki, ki so prav tisti čas prišli mimo to bili namenjeni na slovesnosti na K toneč. Tam, kjer m odpre soteska, skozi katero se v globoki, ozki strugi prebija Sava mimo črnih revirjev, leži ob njenem desnem bregu prijazno mestece — Radeče. Razvaline na gričku nad mestom pričajo, da Je mestece že staro, ki Je v svojem življenju ie marsikaj videlo to doživelo. Obstajalo Je že v časih, ko je nad našimi pokrajinami vladal mogočni rimski orel, in tedanji »Pretorium Latovicorum«, kot se Je mestece takrat imenovalo, Je bil za promet v tedanji dobi kal velikega pomena. Skozi Radeče je tekla cesta, ki Je vzala nekdanje mogočne rimske trdnjave. Cestni most preko Savinje v Zidanem mostu stoji še danes na temeljih, ki so Jih postavili Rimljani. Največjo vlogo pa so igrale Radeče tedaj to tudi ie pozneje v prometu na Savi. Tu Je bilo veliko pristanišče, ladjedelnice in prenočišče za brodarje, manjkalo pa eeveda tudi ni trgovcev Na obeh bregovih Save so ob nizki vodi Se sedaj dobro vidni sledovi trdne kame-nite ceste, po kateri so stopali voli, ko so vlačili ladje navzgor proti Ljubljani. To važno vlogo je mesto Radeče ohranilo še toliko časa po dobi Rimljanov, dokler ni rečne plovbe izpodrinila železnica, ki je leta 1868 stekla ob levem bregu Save. Zadnja ladja, ki je plavala po Savi, se je s tovorom vred pri Radečah potopila — kot opomin rečnim brodarjem, da je njihova doba minila. S tem so pa tudi Radeče izgubile svoj nekdanji pomen to veljavo. Vsi veliki zgodovinski dogodki kot: preseljevanje narodov, naselitev Slovanov, turški vpadi v naše kraje to drugo so se dotaknili tudi Radeč in jim vtisnili svoj pečat. Sedanje ime mesteca Radeč izvira po starem izročilu iz dobe turških vpadov in ga izvajajo iz glagola »vračati« ali »zavračati«, ker Je bil eden teh vpadov pri Radečah zavrnjen. Stari ljudje, zlasti Usti s hribov, še danes pravijo mestecu »Vrači«. V dobi fevdalizma so bile Radeče in velik del današnje občine last »radešklh gospodov«, ki so domovali v utrjenem gradu nad trgom ln bili podložni mogočnim celjskim grofom v dobi njih slave to sijaja Mestnih pravic si Radečam niso nikoli pridobili, pač pa so že v zgodnji dobi imel/ pravice svobodnih trgov Ime »mesto« so si Radeče pridobile šele med obema zadnjima vojnama. V svojem znamenitem delu »Slava vojvodine Kranjske« Jih Valvasor večkrat omenja In tudi Gruden piše v svoji »Zgodovini slovenskega naroda« na več mestih o njih. Da so prebivalci mesta Radeče, radeške občine ln okolic« v starih časih živeli v blaginji, priča tudi to, da je bilo v bli- žini Radeč več utrjenih plemiških gradov ln pristav, tako na primer današnji 2ebnik, čigai ime je nastalo iz nemškega »Siebeneck«, o katerega zgodovini Je le malo znano ln tudi razvaline gradu so že skoraj izginile. Bolj znamenito in znano je v naši zgodovini ime Ostro-vrharjev, ki so imeli svoje utrjeno gnezdo na nepristopni pečini v Svibnem. Cestni ln rečni promet Je pa nadziral mogočni stolp na strmi skali nad današnjim Zidanim mostom (Klau-senstein), ki je stal verjetno že pred Celjani, katerega razvaline pa niso ohranjene; vsekakor pa potrjuje to, da Je bila Sava važna prometna žila tedanje dobe v naših pokrajinah V pretekli dobi so se prebivalci Radeč in področja današnje radeške občine ukvarjali Ponajveč s trgovino, prometom, obrtjo in poljedelstvom. Promet Jim Je vsekakor donašal lepe dohodke. Z ustavitvijo plovbe na Savi so pa ti dohodki prenehali in prebivalci so postali največ odvisni od obrti in polje-delstva Kljub napredku tn postopni industrializaciji naših krajev je radeška občina ohra- nila pretežno agrarni značaj vse do današnjih dm. Izvzemši samo mesto, so bili prebivalci v glavnem vedno odvisni od poljedelstva in od svojih zemljiških gospodarjev. Važen vir dohodkov je pa bil in Je deloma $e danes les, ker je vsa okolica močno gozdnata. V samem mestu je bila močno razvita obrt, ki pa je v glavnem služila le potrebam lastne to sosednih občin. Ker so prenehali dohodki, ki sta jih dajala trgovina to promet, ee Je tudi življenje takratnih prebivalcev mesta moralo preusmeriti na poljedelstvo. Po nujnem zgodovinskem procesu so se ravno v tej dobi začeto drobiti velika plemiška posestva in gotovo je iz večine nekdanjih bogatih trgovcev, obrtnikov to brodarjev postala večina velikih zemljiških posestnikov Iz nekaj velikanskih fevdalnih posestev je nastalo sedaj več velikih kmečkih, ali bolje rečeno: »gosposkih« posestev ln pa nešteto malih in srednjih kmetij ter kočarjev in osebenjkov Pa tudi ta velika posestva so pozneje polagoma propadla |n «e razdrobila. Njih sledove in veličino zasledimo lahko samo še v pripovedovanju starih ljudi to v starih katastrih. Le malo se jih je ohranilo do druge svetovne vojne. Kmalu po prvi svetovni vojni Je razpadlo velikansko posestvo na Hotemežu, ki je bilo last družine Starc Nova doba, ki je nastopala, ni več dovoljevala takšnim zemljiškim gospodom tako razkošnega življenja in taka posestva so drugo za drugim propadala. Tudi Starc, dasl Je podrl in prodal velikanske komplekse gozdov, se ni mogel obdržati. Se dolgo ne bodo Izbrisani sledovi njegovega brezobzirnega pustošenja gozdov pod Brankom, kjer je posekal več hektarov gozda do poslednjega debla. Posestvo se Je potem razbilo to del te zemlje so dobili oziroma pridobili tudi okoliški kmetje, ki so si na ta način izboljšali svoj položaj. Največje plemiško posestvo, ki Je malo okrnjeno ohranjeno še danes — Izvzemši gozdove, ki so prešli v splošno ljudsko last — Je bilo posestvo plemiške rodbine Gutmannstahl-Benve-nuttl. Vsa polja od Radeč do velikega ovinka Save pri Loki ln vsi gozdovi, kolikor Jih objame oko z rade£kega starega gradu na desnem bregu Save, so bili nekdaj skoro izključna last te družine. Njih mogočni grad je lepo videti iz vlaka dober kilometer od Radeč proti Zagrebu, kjer se mogočno vzpenja nad Savo kot pozabljena slika nekdanje moči to slave. Tudi to posestvo se je polagoma krušilo im drobilo in mnogo kmetij je nastalo na nekdanji graščinski zemlji. Zadnji potomec te mogočne rodovine je po prvi svetovni vojni vse posestvo z gradom vred prodal Družbi sv. Vincencija, ki Je v nekdanjem gradu ustanovila nunski samostan, ki naj bi služil za oddih in odpočitek usmiljenim sestram, ki so služile »v slavo božjo po bolnicah«. V spominih neke redovnice »In potem Je zmagalo življenje...*, ki Jih je prinesel pred nedavnim »Slovenski poročevalec«. smo seveda brali drugače. Obdelovanje zemlje na posestvu se je v tem času sicer izboljšalo, toda ljudstvo je imelo od tega bore malo ali nič koristi. Nemci so potem nune pregnali ln posestvo je pod nemško okupacijsko upravo propadalo, pa tudi po osvoboditvi, ko Je bilo nacionalizirano, se ni moglo dvigniti Ko pa Je bil na nekdanjem plemiškem gradu tn pozneje samostanu ustanovljen vzgojno-poboljševalni dom za defektno mladino, so se razmere na posestvu vidno popravile, tako da posestvo pod novo upravo danes lepo napreduje. Obširne gozdove J« pa prevzela v zadnjem času v upravljanje Gozdnn uprava Sevnica. (Dalje prihodnjič.) Povabilu prirediteljev proslave 10. obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji in Izvršnega odbora Ljudske prosvete mesta Koper, da pridejo na Primorsko, so se mladi godbeniki iz Trbovelj prav radi odzvali ter so v dneh od 28. do 31. avgusta priredili več uspelih koncertov v Kopru, Portorožu Izoli in Novi vasi. Naša mladinska godba na pihala, ki deluje v okviru društva »Svo-boda-Center« v Trbovljah je nastopila v navedenih krajih, da s koncerti počasti veliki praznik naše Primorske, ki bo v dneh 5. ir} 6. septembra t. L na Okroglici. S Putnikovim avtobusom me ! nase primorske brate V petek, 28. avgusta, ob sedmih zjutraj so se naši mladi trboveljski godbeniki odpeljali v svojih ličnih uniformah s svojim kapelnikom Adom Tauši-čem in tajnikom Ljudske prosvete okraja Trbovlje, tov. Ladom Levcem preko Trojan in Liubljane in dalje preko Po- J stojne do cilja — v koprski okraj. Vse bolj ko smo se bli— IDukaj srna mi - Tjakaj ja QuQ&§JLamja 1 f Kmalu smo zagledali Koper — prvi cilj našega potovanja in gostovanja. Morje se je že videlo; skoro polovico mladih godbenikov je bilo, ki eo ga prvič zagledali. Zanje je bilo to veliko doživetje — trenutek, ki ga v življenju nikoli več ne j pozabiš. Ob treh popoldne smo bili že v Kopru, kjer smo kaj hitro uredili vse formalnosti. Za vse Je bilo preskrbljeno, zato tudi nismo imeli večjih težav. Mia- | dince so pa že ščemeli prsti, da bi takoj »eno urezali« In res so jo zaigrali na Trgu maršala Tita v Kopru. Kar naenkrat se je spet zbralo veliko število ljudi, saj take mlade godbe res ne vidiš vsak dan Trboveljski fanti e so zaigrali nekaj glasbenih del. nato pa odšli na kosilo. — Po kosilu smo se pogovorili o programu našega gostovanja. Za petek, 28. avgusta, ni bilo predvideno ničesar. Toda Za praznik Primorske — z mladinsko godbo iz Trbovelj po coni B Portorož biser severnega Jadrana žali naši lepi Primorski, tem prijaznejše je postajalo vreme, ki je bilo lepo vse štiri dni go- , stovanja med našimi primor-skimi brati. Po vsej poti so že , postavljali mlaje in slavoloke, vse se je že pripravljalo na veliki praznik Primorcev in vsega slovenskega ljudstva na Okroglici. Prva postaja naše vožnje, kjer smo se oddahnili, je bilo Her-pelje. Do našega Trsta, do katerega imamo vse moralne in človeške pravice, ni bilo več daleč. Po kratkem odpočitku in okrepčilu je bilo dano znamenje za odhod. Se preden smo se pa odpellali dalje, so jo naši mladi godbeniki »urezali« z živahno koračnico. Kar naenkrat se te zbralo veliko število domačinov. ki so z največjim zanimanjem tn veseljem poslušali mlade trboveljske fante, ki so jim prinesli s pesmijo novih po'"'d za izgradnjo socialistične družbe v Jugoslaviji, novih spodbud za boj proti nenasitnemu Iredentizmu, ki veje z Apeninskega nolotoka Okrog dveh ponoldne smo se prineljalt do mele cone B. Do Komen kier je bil naš prvi cilj. ni bilo več daleč Se preden smo Izstopili iz avtobusa, smo v daltavi opazili naš Trst — simhol jn ponos naše Primorce in vse .Tugo^nviie Na mei-nem bloku v Rižani ni bilo hu”Hh nezgod; vse je bilo v redu — samo našega kanelnika hi morali kmalu pustiti na bloku. No — pa tud) ta stvar se ie srečno uredila. (Ado je namreč pozabil osebne listine domnV mladim godbenikom žilica ni dala miru. Hoteli so igrati, češ: saj nismo prišli v Koper počivat, ampak zato, da pokažemo, kaj smo se v osmih mesecih naučili! Akoravno nismo bili »na sporedu«, smo jo kar na svojo roko mahnili v Portorož. Vse potrebno so uredili naši trboveljski rojaki, ki žive v Kopru. Krenili smo na pot. Koncert v Portorožu Odšli smo z avtobusom ob obali mimo Izole, Pirana do Portoroža. Ko smo se vozili mimo Pirana, smo zagledali zbiralnice soli, ki jih je večina od nas videla prvikrat v življenju. Tudi v Portorožu smo bili prvikrat. Ustavili smo se ravno pod velikim napisom: »2ivel praznik Primorske!« in »Tujega nočemo, svojega ne damo!« — Ob obali so se razvrstili trboveljski fantje in priredili celoumi koncert partizanskih pesm; in drugih koncertnih del. Domačini in tujci so se zbirali in poslušali ubrano igranje mlade trboveljske godbe. »To so pa tiči!« se je oglasil neki starejši možakar-domačin. Bilo je veselje opazovati majhne otroke ln njihove mamice, ki so z največjim zanimanjem in v največji tišini poslušali, kaj zmorejo ti mladi fantje. Upravnik hotela je dejal: »Jaz bi vas kar angažiral za cel mesec.« Vsi poslušalci so želeli, da bi fantje še malo igrali na terasi hotela. Toda bila je že pozna ura in treba Je bilo misliti na povratek v Koper. Prvi koncert v Portorožu in prizna- nje sta dala mladim godbenikom veselje in spodbudo za nadaljnje gostovanje. V studiu Radia Koper V soboto, 29. avgusta, smo hoteli dati fantom prosto. Toda prišlo je drugače; zastopnik Radia Koper je obiskal mlade godbenike in jih poprosil, da bi igrali, da posnamejo za radio-studio nekaj glasbenih del na magnetofonski trak. V lepo urejenem studiu Radia Koper je zavladala tišina In »Pesem o svobodi« so začeli posnemati na magnetofonski trak. Tej pesmi so sledile še druge ln dve koncertni deli. Po končanem snemanju so takoj predvajali mladim godbenikom prav. kar odigrana glasbena dela. Seveda so fantje takoj eden drugemu nagajali, če ga je kdo kje »polomil«. Pa ni bilo nič hudega, vse se je v redu izteklo. Po kosilu so imeli fantje prosto. Sli so lahko na kopanje v kopališče Sv. Nikolaj. Vreme je pa bilo preveč vetrovno, tako da ni bilo pravega užitka. Tem lepše je pa bilo, ko smo spet poslušali, kako imenitno so fantje zaigral! potem. Toda čas je bežal. Treba je bilo hiteti, čakal nas je koncert v Kopru. VeCerni knncert na Trgu maršala Tita v Kopru Na obširnem Trgu maršala Tita v Kopru se je zbrala ob osmih zvečer množica ljudi, ki so pa še vedno prihajali. Lahko računamo, da jih je bilo preko tisoč. Na terasi Doma JLA so se razporedili naši fantje. Čakali so, kdaj bo kapelnik dal znamenje za začetek. Spet je zadonela »Pesem o svobodi«, ki se je razlegala po trgu. Pesem o svobodi je prinesla prostost pred desetimi leti tudi našim zasušnlenim primorskim bratom. Partizanske koračnice, koncertna dela so se vrstila drugo za drugim. Občinstvo je še vedno prihajalo. Mnogo zanimanja so vzbudili mladi Trboveljčani, zlasti pa najmlajši med n!lmi. Za koncert so se zanimali posebno Ita-liiani. živeči v Kopru, domačin’ Slovenci in tujci. Ko so Itali-1an| poslušali mlado godbo, so delali: »Saj boliše Igrajo kot naši!« To Je veliko priznanje, zlasti če pomislimo, da Ima med Ital!’anl skoro vsaka vas svojo godbo na pihala ln da le ta narod zelo muzikaličen. Se bolj so se pa vsi poslušalci čudili ko je tov. Herman Pečnik Izrekel v Imenu naših revirjev čestitke k prazniku Primorski in hkrati poudaril, da mladi godbeniki Igrajo komaj osem mesecev. V Imenu konrskfh občanov se ie zahvalil mladi godbi predsednik MLO Koper, tov. Leo-nold Caharija. Po uspelem kon- | eertu za katerega so želi naši revirski fantje velik aplavz in nriznanie. so bili vsi gostje t>o-vablteni od OLO Knuer in Radia Koper na zakusko. Spominska slovesnost v Izoli V nedeljo Je mladinska godba sodelovala v zvezi s praznikom Primorske na spominski slovesnosti za padlimi borci iz Izole. Po slavnostnem zborovanju se Je razvil sprevod na pokopali- šče, kjer Je bilo polaganje vencev in odkritje spominske plošče padlim borcem. Naša mladinska godba se je udeležila tega sprevoda in igrala vmes ko- »Težka ura«. Vsi vaščani so bili silno veseli in zadovoljni, posebno priznanje so pa želi mladi godbeniki, med katerimi je komaj 8-letni Drejče Taušič. račnice. — Ob 11. uri dopoldne Neki star možakar je ob tej pri-}e pa bil nato koncert na vrtu j liki dejal: »Ce ga ne bi videl Sindikalnega doma v Izoli. In spet so mladi Trboveljčani osvojili srca domačinov, ki so pa po večini Italijani. Po koncertu smo se pa namesto z avtobusom peljali nazaj v Koper z motornimi čolni. To je bilo spet nekaj novega za marsikaterega mladinca. V Novi vasi — koncert ob otvoritvi Prosvetnega doma Po vijugastih serpentinah smo se vzpenjali z avtobusom novemu cilju nasproti — šli smo proti Novi vasi, oddaljeni od Kopra kakšnih dvajset kilometrov. Pred vhodom v Novo vas so se zbrali vsi domačini in njihova mladina. Našo godbo je pozdravil predsednik MKUD »France Bevk« in ji želel prisrčno dobrodošlico — našj mladinci so jim pa zaigrali v pozdrav veselo koračnico. V lepih in iskrenih besedah se je zahvalil Novovaščanom za prisrčen sprejem mlade godbe tov. Herman Pečnik Iz Trbovelj, ki pa priredili v parku hotela »Zagreb« promenadni koncert. Veliko občudovalcev je imela tukaj mlada trboveljska godba, nič manj pa ni bilo fotoamaterjev in reporterjev, ki so se smukali okrog mladih umetnikov. Vsak jih je hotel slikati in imeti od njih sliko v spomin. 2al jih pa v velikanski brzini, v kateri živimo v našem času, ni nihče vprašal, koliko truda je bilo treba, da so ti mladinci , , . ! prišli do tega muzikalnega zna- tudi oficialno končano gostova- nje naše mladinske godbe v coni B na čast 10. obletnice priklju- V ponedeljek zvečer smo se ' vrnili nas sam na lastne oči, ne bi verjel, da tako igra.« Po vteseli vožnji nazaj v Koper je bila s tem koncertom čitve Primorske k Jugoslaviji. I' nazaj v Trbovlje. — Ob Mladinska godba pri izvajanja Lepi vtisi, ki so dobili je izrazil svoje zadovoljstvo nad mladi godbeniki iz Trbovelj na tem, da tudi rudarji iz dalinjih tem gostovanju, ne bodo po-zasavsfdh revirjev lahko sode- zabljeni, prav tako pa tudi po- bijejo s svojo mladinsko godbo pri uvodnih slovesnostih velikega praznika naše Primorske in pri otvoritvi lepega Prosvetnega doma v Novi vasi. Po govorih, ki so še sledili, je bil nato Prosvetni dom, ki nosi ime »Zmaga«, izročen svojemu namenu. Zanimivo je, da so za ta prosvetni dom. ki je ponos celega kraja, prispevali vaščani Nove vasi in St. Petra preko 2 milijona dinarjev s prostovoljnim delom, materialom ali pa z vožnjami. To je vsekakor zelo lep doprinos, zlasti če pomislimo, da štejeta obe vasi komaj 950 ljudi. Sledilo je še odkritje spominske plošče padlim borcem — nato so pa imeli mladi godbeniki iz Trbovelj koncert, ki so ga vsi domačini z zanimanjem poslušali in tud; niso varčevali s priznanjem za trud naših mladincev. Za koncertom so uprizorili člani Ljudskega gledališča iz Kopra Borovo igro slušalci ne bodo pozabili naših mladih fantov. Gostoljubje, ki ga je uživala mlada trboveljska godba na tej turneji vsepovsod, kamor je prišla, nam daje zavest in upanje, da bomo vsi skupaj v končni bitki za naše pravice tudi zmagali. Vse priznanje in zahvalo je treba izreči za gostoljubnost in pozornost v času gostovanja v koprskem okraju trboveljskemu rojaku tov. Marku Forteju, ki živi v Kopru in ki je bil povsod z mladimi godbeniki, katerim je bil vsestransko najljubezniveje v pomoč. Pot iz Kopra nazaj v pone- koneu naj še pripomnim, da bo treba napeti vse sile, da omogočimo vsem tistim, ki bi prav tako radi sodelovali v tej mladi godbi, dosego njihovega cilja. Zato je nujno potrebno, da poskrbimo, da bo dobila mladinska godba v Trbovljah nove instrumente. Ko jih bo imela, bodo mladi, za godbo navdušeni trboveljski fantje pokazali, kaj zmore naša nadobudna revirska mladina. Stane Šuštar Raipis enoletne Gospodinjske šole v Trbovljah za sprejem učenk za šolsko leto 1953/54 Kandidatinje, stare od 15 do deljek. 31. avgusta, nas je vo-1 18 let, ki so uspešno končale dila skozi vasi in postavljene osemletno šolsko obveznost, naj slavoloki, ki že oznanjajo, da bo naša hrabra Primorska slavila v bližnjih dneh svoj veliki praznik. Na povratku domov smo napravili še majhen skok v Opatijo, kjer so se naši fantje v morju skopali — pred odhodom Najbolj učinkoviti del mladinske godbe vložijo prošnjo za sprejem v gospodinjsko šolo. Vpisovanje bo v dneh 10., 11. in 12. septembra t. L v prostorih gospodinjske šole na Vodah, Trg revolucije štev. 17, dnevno od 8. do 12. ure. Prosilke morajo biti z območja LOMO Trbovlje. Lastnoročno pisano ln kolko-vano prošnjo naj prosilka prinese osebno k vpisu. Prošnji je treba priložiti sledeče priloge: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. pismeno obvezo stai-šev, da bodo plačevali mesečno vzdrževalnino v znesku 1500 din. V prošnji naj prosilke navedejo socialno stanje (število družinskih članov in premoženjske razmere) ter kratek življenjepis. Začetek pouka bo 16 septembra 1953. Popravni izpiti bodo 14. septembra od 8. do 10. ure. Absolventke šolskega leta 1952/53 naj dvignejo spričevala med uradnimi urami v dneh 10., 11. in 12. septembra v šolski pisarni. Uprava gospodinjske Sole Cna\$t let Na majhnih otočkih in v vodo Štrlečih nosovih brega so rastli grmiči paj?yrusa. Tuje ln graciozno so se vzpenjali iz modrih valov ln se temnozeleni zibali s svojo kodrasto krono v rahlem vetriču, ki ga je bilo komaj spoznati. »Ne tega nisem vedela.« Le medlo je prišlo Silvini pravkar v spomin, da Je hotela iz Taor-mlne pisati Hassoltu. je pa na to potem popolnoma pozabila. Ostala sta na svoji babkl. Nista se povzpela na bližnji hribček, da si tamkaj ogledata redke, zdrobljene stebre iz velike preteklosti Oba »ta se predala Čarom tega zakletega Izvirnika ln sanjala na ažurno plavi vodi ob šelestenju papyrusovega grmičja vsak svoje sanje o sreči... Ko sta se proti poldnevu vrnila v Syrakus »ta zvedela, da •o jima sporočili za ladjo v Tripolis napačen čas odhoda. Ladja Je pozno dolodne odplula, in ko »ta prispela v luko je bila ladja že na morju. Uradnik v tujski pisarni se Jima je tisočkrat opravičil, kar pa obema ni nič koristilo. Mož Je še Pristavil da bo prihodnjega dne odplul (z Porto Fmpedocle neki drugi, prav tako udoben parnik v Tripolis. Ce ga hočeta uporabiti, se morata vrniti nazaj v Agrigent. To seveda za primer, če jima ni neljubo, da se namesto v Tripolis peljeta naprej na Malto. »Ne, nočeva na Malto. Peljala se bova naravnost v Tripolis,« je odločil Niko brez premlšlja- Oooldne Je kosil Hassolt v majhni tratorlji toda jed mu n! dišala. Ti večni makaroni, olje in melone! Porinil je krožnike od sebe po m!zl. plačal tn šel počasi po pripekajočem soncu nazaj v pristanišče. Jezili so ga menihi na cesti, elegantno oblečene gospe in gospodične, skratka — vse. Popoldne je pisal v neki kavarni v Via Etnea dolgo pismo svoji nekdanji prijateljici ln ljubici Ireni Talbotovi O hrepenenju Ji je pisal v pismu in o svojih skrbeh. Toda nato Je pismo raztrgal in ga vrgel proč. namesto tega Je pa začel pisati obširno nismo svojemu prijatelju Fricu. Žal se mu ni posrečilo da bi dobil gospoda JOrgena VopellJa, I lastnika žveplenega rudnika . Santa T.urla je pl*"* 1 ^lo je Žal. Najboljše bi bilo, takoj je pisal dalje, če bi Frie sam prišel še enkrat v Italijo, če mu je toliko do te kupčije. Ko je zvečer ves nesrečen in pobit sedel v sobi na robu svoje postelje, se mu ni ljubilo iti k večerji v jedilni salon. Takrat je pa prišla v sobo po strežnica ln ga prosila, naj takoj pride doli v pisarno; signorlna Margherita Marzianl želi z njim govoriti, če mogoče utegne. Hassolt je planil po stopnicah navzdol in hitel v majhno pisarno, katere okna so bila obrnjena na divji tropski vrt Pred šipami so se zibali listi dveh palm Na mali mizici so ležale pisalne mape ta tlntnikl Košara s paplrlem Je p« bila — kot vedno — do vrha napolnjena z raztrganimi začetimi pismi. Margherita, mršava ta dolgočasna Je stala z vlažno svetlikajočimi se očmi v kotu pisarne. kjer Je bila naslonjena na neki pisalni pult. Kot vedno, kadar jo je videl, je imela na sebi elegantno obleko, ki ji po ni pristajala. Takoj ko Je vstopil, se mu Je opravičila, da ga Je poklicala doli v pisarno Začela mu je pripovedovati, da je čiste po naključju zvedela za njegov razgovor z njeno materjo ta da se Je zelo prestrašila »Mislite, da se je zgodila kakšna nesreča? Ali se ji je kaj pripetilo? Ka1 ste storili, da bi ta našli?« »Nič,« je priznal Hassolt »Pa vendar ne smemo čakati?« »Seveda lahko čakamo,« ji je s porogljivim glasom ugovarjal Hassolt. To pusto dekle, ki je moralo kljub svojim petindvajsetim letom na željo svoje matere še vedno Igrati neumno naivko, ga je dražilo. »Ali ne boste šli na policijo?« »Ta Ima bolj pametne opravke, kot pa loviti pobegle ženske.« »Oh .. .1« je vzdihnila Margherita vsa iz sebe nad teko odkritostjo. »No da. pa menda vendar ne mislite, da se Je gospodična pl. Dyckerhoff ponesrečila?« »To bi bilo vsekakor mogoče,« Je odgovorila Margherita. »Toda vi boste to seveda bolje vedeli.« Pogovor se je zataknil, akoravno sta ga komaj začela. Hassolt Je vzel cigareto In si Jo vtaknil, ne da bi jo prižgal, med ustnice. Cez nekaj časa, ko je Margherita v skrajni zadregi Se vedno stala v kotu pisarne, ji je Hassolt dejal: »Mislil sem, da mi imate povedati kaj posebno važnega, ko ste me klicali doli v pisarno.« »Ni ravno kaj posebnega, toda ...« »Govorite popolnoma odkrito?« »Mislila sem, da ... da se je gospodična pl. Dvckerhoff morda odpeljala ▼ Agrigent« »Cernu p« ravno tjakaj?« Margherita Marzianl je za- rdela do ušes in v zadregi drobila s prsti P° svoji obleki. »Tamkaj so pisarne rudnika Santa Luria in JUrgen Vopeli ima v Agrigentu majhno stanovanje.« »A, tako...« Hassolt je gledal na pol osuplo, na pol zaničljivo na dekle, ki je bilo še vedno v veliki zadregi. Mislila je seveda na Jiirgena Vopelija. Na Joma. Ker ji je bil te mladi, razvajeni človek všeč, in ker je opazila, da Je Silvini dvoril, sl je to zaljubljeno dekle mislilo, da se Silvina oziroma Konstanca pl. Dyckerhoff pač ni z nikomer drugim odpeljala kot z Jtirgenom Vopelijem. Smešno! »Ce se hočete peljati v Agrigent. potem...« »Kaj potem?« »Potem vam je moj avto na razpolago. Lahko vas jaz popeljem tjakaj. Poznam vse ulice in ceste v Agrigentu in vem tud: za stanovanje Jdrgena Vo-pelija.« Govorila Je naglo ta hlastno; po obrazu je Imela velike rdeče Use. »Torej, dobro!« je odločil. »Peljeva se v Agrigent. Jutri zjutraj, če vam Je prav.« * Pred majhno, iz sivega ala-bastrskega apnenca zidano hišo, ki se je skrivala za valovito pokrajino iz rumenega peščenca, se je Igral neki otrok. Zrak je zaudarjal po žveplu. Ce si pre- plezal golo, kamenito vzpetino, za katero je čepela majhna hiša, tedaj si lahko opazil tamkaj vhoda dveh jaškov, nekaj železniških tirov In poslopje rudnika Santa Lucia. Iz rudarskih k6p se je dvigal slaboten dim. Nikjer ni bilo drevesa. Le nedaleč od hiše, na bregu nekega usahlega potoka, so rastli grmiči bodečih kaktej. Otrok, kak petleten deček s črnimi, kodrastimi lasmi, je piskal na pastirsko piščalko, iz katere so prihajali cvileči, ostr! glasovi, kj so v tej enolični, pusti pokrajini zveneli kot klici na pomoč. V hiši, v sobi sive hiše, tik poleg vrat, ki so držala v hlev, je sedela Flametta na klopi Poslušala je cviljenje piščalke, kot da bi bila najlepša godba. Flametta Je stopila iz hiše Sonce je pripekalo na to pusto, golo pokrajino, da sl moral položiti roke nad oči, če s{ hotel najti majhnega Mihca. Pa ga ni videla. Počasi je šla okrog hiše. Korak za korakom. Čudna je bila. To Je že mogoče. Matere imajo vedno ostre oči. Na rudniku se ni nihče čudil, če se je Flametta Var naenkrat pojavila ta rekla, da ji Je stgrvore Voneli dal dopust Saj je JUrgen Vopeli sarm .dejal pred osmimi dnevi, da si bo vzel nekaj dni počitnic. (Dalje prihodnjič) Telesna vsgoja in Šport Zaključek športnega tedna Rudarja preložen na 20. september Trboveljsko Športno društvo Rudar je za čas od 30. avgusta do 6. septembra t L organiziralo Športni teden s sodelovanjem vseh sekcij. Glede na velike slovesnosti na Okroglici so pa vse športne prireditve zadnjih dni bile preložene, tako da bo zaključna prireditev namesto 6. septembra šele 20. septembra. Prvi dan, 30. avgusta, bi morala biti po programu moto dirka, nadalje košarkarska tekma med Rudarjem in Nafto iz Reke, vendar sta obe prireditvi odpadli zaradi slabe organizacije in odpovedi sodelujočih. Vršila se je le prejšnjo nedeljo popoldne nogometna tekma med Svobodo in Dobrno lz Trbovelj, ki se je končala z zmago Svobode 2:1. V glavni tekmi Je Rudar premagal z visokim rezultatom novega člana hrvatsko-slovenske nogometne lige, Korotana iz Kranja, namreč 5:1. Izid bi bil za domače moštvo lahko še boljši, če se ne bi posamezni igralci Rudarja po svoji stari navadi spet igračkali pred golom nasprotnika in tamkaj prikazovali razne svoje »umetnosti«, ki so jim zapravile že toliko golov. V ponedeljek, 31. avgusta, so odigrali nogometno tekmo »stari« in sicer Rudar ter Proleta- rec iz Zagorja. Zmagali so stari nogometaši Rudarja s 4:2 (3:0). Napovedane prireditve v torek, 1. septembra, v odbojki in košarki so spet odpadle, ker klubov iz Zasavja ni bilo. To pa seveda ni športno, če pomislimo, da so se sekcije Rudarja v celoti odzvale vabilu na sodelovanje na športnem dnevu Proletarca v Zagorju. V sredo, 2. septembra, Je bil na sporedu nogometni turnir pionirjev; sodelovali so pionirji Kladivarja, Rudarja, Dobrne, Svobode in Proletarca. Rezultati so bili: Rudar : Svoboda 5:2, Dobrna : Proletarec 2:0, Kladi-var : Rudar 5:4, Kladi var : Dobrna 2:0. Zmagovalec turnirja so bili pionirji Kladivarja iz Celja. Naibobša prireditev športnega tedna je bil rokomet Reprezentanca FLRJ : Radar 17:9 (6:6) V četrtek, 3. septembra, slan), Jasellnovič, Čirič in Ar-nušič. Za Rudarja so pa igrali: Šmit (Celje), Letnik, Zupan, Se- ga tedna Rudarja rokometn«!