233
Ozir po svetu.
Tirolsko in Tirolci.
Morda Slovencem ne bo neljubo, ako jim povem v „Novicah" nekoliko o Tirolski deželi in njenih ljudeh. Le toliko, pravim, kar 8em namreč sam videti in opaziti priložnost imel. Govoril bora pa le o nemških Tirolcib , katerim to ime prav za prav pristuje; kajti laški Tirolci  niso  nič  druzega nego Lahi po jeziku,
Eo srcu in po šegah; oni se ne^čutijo Tirolce, ampak iahe. Laški Tirolci so, kakor Štajarski Slovenci, prikovani na nemško deželo, na katero jih niti najmanjša simpatija ne veže. Reči se pa mora, da so Tirolski Nemci nasproti Italijanom bolj pravični, nego so Štajerci nasproti Slovencem. Se ve da ima v Tirolskem deželnem zboru konservativna stranka veČino, in ne sme se reči, da bi Lahe tlačila v narodnem oziru; po vseh uradih in šolah na laškem Tirolskem vlada laški jezik, in so večidel le Lahi kot uradniki nastavljeni, in le taki Nemci, ki so se laski naučili. Le v enem oziru je zborova večina nepristopna, namreč v tem, da pod nobenim pogojem ne pripusti, da bi se laški del odtrgal od Tirolske in v samostojno deželo prenared.il. Zato so Lahi nezadovoljni, in bi se najraje združili z italijanskim kraljestvom.
Kakor znano, je vsa Tirolska zel6 gorata dežela, in po najviših hribih leži večni sneg in led. Vendar na Tirolskem ni tako mrzlo, kakor bi kdo utegnil misliti; celo v severnem delu dežele ni hudega mraza pozimi; če imajo 15° mraza, pravijo že, da je nezaslišano mrzlo; v Ljubljani pa smo že večkrat 20° imeli in še čez. Se ve, da tudi hude vročine nikoli ni (na severu). V toploti, podnebji se razdeljuje zemlja na 3 razrede: laško Tirolsko, srednje Tirolsko in severno Tirolsko. Na laškem Tirolskem in v srednjem delu dežele (okoli Bolcane in Merana) je vreme južno, kakor pri nas na Goriškem, in pridela se ondi mnogo dobrega vina, koruze in žlahnega sadja; v severnem delu, čeravno zima do 6 mesecev traja, vendar ni hudega mraza, kakor 3mo že omenili, ker so doline med gorami tako zaprte, da severni veter ne pride do njih. Prideljuje se seno, koruza in drugo žito, in dobro sadje. Živinoreja in sirarstvo se umno oskrbljuje.
Kdor primerja velikost dežele in število prebivalstva, poreče, da je Tirolsko malo obljudena dežela, kajti na štirjaško miljo pride komaj 1000 ljudi; na slovenskem Stajarskem pa jih živi na štirjaški milji čez 3000, na Ceskem v nekaterih krajih 5000, v Lom bardiji cel6 7000. Pa v Tirolih še 1000 bi jih ne prišlo na štirjaško miljo, ko bi se laško Tirolsko ne prištevalo, ki je precej obljudeno. Na nemškem Tirolskem jih živi na štirjaški milji morda komaj 600 ljudi. A vendar nobena dežela ni tako obljudena, ko Tirolska; kajti premisliti se mora, da je polovica prostora sama skala, sneg in led, in kar še ostane, je borno smrečje in gošča, komaj da koza kak grižljej najde. Le po ozkih dolinah je nekaj rodovitne zemlje. Tukaj je pa ljudstvo tako natlačeno, da se mora človek čuditi, ob čem neki živijo. Kjer bi bil na Slovenskem en dober kmet, je tukaj že cela vas. Vsak ima po eno ali dve njivici, par koz ali pa kravico samico. Kdor premore dvoje krav, je že bogataš. Lahko se razume po tem takem, da se vsak košček zemlje skrbno obdeluje. Travnike celo leto razmakajo, in morajo v ta namen vodo včasih od daleč napeijavati. Pa jim tudi tako lepa trava raste, da se mora človek čuditi, če je videl samo naše posušene travnike po Slovenskem.
Vkljub temu skrbnemu obdelovanju ne morejo te njivice obilnega prebivalstva preži viti; dežela je uboga, kakor malo katera; ni zlata, ni srebra, ni fabrik, še gozdov ni; kar jih je bilo, posekani so, in zdaj imajo le še borno smrečje, ni ga videti poštenega drevesa. Zato ni čudo, da se spomladi vse mlado ljudstvo vzdigne od 12. leta do 40., in grć na tuje kruha in denarjev si služit. Podajo se večidel v Švico in na Švabsko (Baden, "VVurteniberg, Westbayern), eni kot rokodelci, drugi kot poljedelci, tretji kot pastirji. Jeseni se vrnejo domu s prihranjenimi novci,  se vležejo za peč in pušijo tobak.
Tobaka   se   na  Tirolskem   grozno   veliko   pokadi,
kajti puši ga vse, moški od desetega leta počenši ja celo ženske. V nekaterih občinah je preračunjeno, (ja se tobaka za več pokupi, kakor ves zemljiški davek znaša. Revni kmetje pušijo namesti tobaka nek surogat« rastlino, tobakovi prav podobno, in ki jo imenujejo „Lauser", ki tukaj raste, toda v pipi bojda neznansko smrdi. Vendar so veseli, da se jim je dovolilo, da j0 smejo kaditi, zato pojejo:
„3)te ©tabtlerl;errn, bie fatm man Ijjatt
iHlit ganj tiermerfa,
SBeit fie iui$ bertoBet Ijafcen,
®ag tmt „2aufer" jiigeln berfa." (Po slovenski:   „Mestni (gosposki)  ljudje  se  vendar nQ smejo po vse zavreči,   vsaj so nam dovolili, da smemo ,,lau3erja" sejati.)
Dežela je uboga, to je res; a vendar ljudje ne stradajo, ampak bolje živijo, ko pri nas na Slovenskem. In zakaj ? — zato, ker so varčni: kmeta vidiš malokdaj v krčmi, še ob nedeljah in praznikih so krčme večidel prazne; če pride kmet v krčmo, izpije glažek žganja pa gre; vina si malokateri privošči. Žganje pa kuhajo mnogi sami domd; skoraj vsak kmet si ga nekaj skuha pozimi, in sicer prav dobrega, večidel iz sadja, pa tudi iz koreninic enzianovih in iz borovnic. — Ker pa so kmetje varčni, tudi niso zadolženi, in pri vsi revščini ima še vsak nekaj gotovine v skrinji.
Druga lepa lastnost Tirolcev je čednost. Začudi se človek, če stopi v kmečko hišo in najde vse v tako lepem redu, vse tako osnaženo, kakor pri nas komaj v mestih.
Kar se političnih nazorov tiče, je pravi Tirolec najprvo Tirolec, vdrugo Avstrijanec, in še le v tretje Nemec.
Kakor vsak hribovec, ljubi tudi Tirolec svojo domovino močno. Tirolci se čutijo bolj kot poseben narod, nego na priliko Stajarci ali Korošci, ker so svojo celoskupnost tolikrat s krvjo zapečatili. Kedar so se vzdignili, vzdignila se je zmirom cela dežela; nikoli niso pomoči prosili pri svojih sosedih, Korošcih in Salc-burgarjih; zato se čutijo kot ena, nerazdeljiva celota, in beseda „Tirol" jim je zapopadek vse poezije
„2Ičfy, 3)tenbte, trne ift mir fo tool)t Šluf bem ©ebtrge t>on Sirot!" prepevajo radi.
Branili so svojo deželo proti jugu, severu in zapadu, in sicer za Avstrijo, za to so že po zgodovini na Avstrijo navezani. Avstrijska vlada pa jim tudi res ni trda: davki niso preveliki; kot uradniki so nastavljeni po deželi skoraj sami domačini; da jim je vsa cesarska hiša dobra, to vedo.
V najnovejšem času so naredile verske in šolske postave nekaj hude krvi, pa se je kmalu poleglo, ker cesarski namestnik grof Taaffe je tako obrnil, da je vse potišil. Na Dunaji že vedo, da Tirolcev ne smejo razžaliti, zato jih puste pri starih navadah. Pn nas je prepovedano, orožje nositi; na Tirolskem ima p& vsak svojo puško, in tudi na lov sme, kedar se mu poljubi , le nekaj malega plačujejo na leto v občinsko kaso. Dežela ne plača toliko davkov, kolikor država za njo potroši; imajo izvrstne državne ceste, univerzo itd.; zato bi bili pač abotni, ko bi ne bili dobri Avstrijanci. Tirolcem je Avstrija mila mati, Slovencem pa še ma* terni jezik kot mačeha pušča.                      (Dal. prih.)
234
242
Ozir po svetu.
Tirolsko in Tirolci.
(Dalje.)
Politični stranki ste na Tirolskem dve, če se sme pičlo število liberalcev kot stranka šteti. Raztreseni so liberalci le po mestih, in še ne po vseh: po večih mestih si držite obe stranki skoraj vago: v Ins-bruku so v tretjem razredu letos zmagali konservativci ali patrijoti. Manjša mesta, vse kmečko ljudstvo, sploh ogromna večina naroda pa je pri konservativni stranki. Cesarski namestnik grof Taaffe, deželni glavar, večina^ deželnega zbora in deželni odbor spadajo k tej stranki. Razvidno je, da po tem takem liberalna stranka precej žalostno rolo igra. Organ liberalne stranke je „Innsbrucker Tagblatt", pravi brat Ljubljanskega „Tagblatta". Brez vsake ljubezni do Tirolske domovine povzdiguje ta listič vse, kar je prusko, se norčuje iz procesij in iz vseh verskih reči, in psuje duhovščino na tak nesramen način, da se ga celo liberalci sramujejo, in se naročujejo rajši na dunajske iiste. K sreči je ta list prav malo razširjen, med kmečko Ijwd-stvože cel6 ne pride. Čudim se, kako more vsak dan izhajati, najbrž ima kako skrivno podporo. Glavni organ konservativcev so „Tiroler Stimmen", ki izhajajo vsak dan; razun teh je še več katoliških ali „klerikalnih" listov (kakor bi „Narod" rekel), ki izhajajo p° štirikrat, po dvakrat na mesec; da bi zadobili liberalci na Tirolskem kedaj večino, na to ni misliti; kajti tirol-
ki kmet Je preponosen, presamosveten, da bi se dal 6a meščana okoli prsta oviti. Tirolski kmetje poznajo gvojo m°6 » kajti v vseh bojih, ki so jih imeli, se za meščane niti zmenili niso, kmetje sami so se vzdignili, 'n tudi njih vojskovodje, kakor Andrej Ho fer, Speck-hacher, Haspinger, Wi nterstelier in drugi, so bili kmetje, duhovniki, krčma rji, ljudje iz protega naroda. Pomagali so jim tudi meščanje , pa ne kot kolovodje, ampak kot pritikljeji. Zato Tirolski kmet nima nič reepekta  pred meščanom,   nasprotno se
iz »jeSa norčuJe) in P°Je:
„233^ D&erKhtber, felfettfeft,
2tte tt>ie bie ^ertter gfrora, llrtb fel/n imr fo cm @tabtferij>ernt, <3o nel^mar'n bet bie ofyra" /po slovenski:   mi gorenci,  trdi ko skale, in zmrznjeni jjo ledene gore,  če vidimo kakega škrica, primemo ga 2a ušesa.)
Jasno je po tem takem, da si liberalni meščani niti ne upaj°> ponujati kmetom svojih kandidatov. Le en gtan je, ki ga Tirolski kmet posluša in uboga, namreč duhovnike. Razume se, da vpijejo liberalci mnogo o neumnosti in zaslepljenosti kmečkega ljudstva, pa jaz mislim, da noben narod ni tako neumen, da bi ne vedel, kje ga čevelj tišči, in da bi ne znal razločiti prijatelja od neprijatelja. Masa vsacega ljudstva, ki ne razume vseh političnih zmešnjav, je vendar obdarovana z nekim prirodnim nagonom (instinktom), kateri se nikoli ne moti, da zna ločiti pravo od nepravega.
Prišel sem enkrat v Ljubljansko okolico, in prašam dobrega znanca, kako je to, da ljudstvo, čeravno politično tako malo izobraženo, je vendar tako narodno? On mi odgovori: ,,Res, da skoraj nične ved6 o politiki, pa vodo od krvi vendar znajo razločiti." Jaz sem bil z odgovorom popolnoma zadovoljen.
Pri tej priložnosti moram omeniti, da Tirolsko ljudstvo nikakor ni neumno, in tistih Jsretinov, ki se najdejo po nemškem Koroškem in Stajarskem, tukaj ni videti. Slišal sem vedno mnogo govoriti o pobožnosti Tirolcev; in prepričal sem se sedaj, da je res. Vse polno je po deželi samostanov in cerkvd; kapelic, križev pa že celo vse mrgoli. Celo liberalci so primorani hoditi ob nedeljah k maši, in o veliki noči k spovedi, če nočejo, da se za njimi s prstom kaže.
Toda tudi ni vse zlato, kar se sveti, in mnogokrat je pobožnost le zunajna in formalna „zavolj ljudi". Vkljubu vsej pobožnosti se znajo med sabo dobro oplahtati (osiepariti). Sploh sem našel med Tirolci mnogo nagnjenosti do goljufije. Nikoli nisem videl Tirolcev kvartati, da bi ne bil eden ali drugi, ali vsi, malo goljufali. — Tirolci niso odkritosrčni ljudje; niti med sabo si ne zaupajo, toliko manj tujcu. Sploh tujcev ne karajo. Tako so izključljivi in samozasebni, da srna-frajo še tacega za tujca, ki pride iz druge doline. Ta fckskluzivnost je kriva njih nezaslišane geografične nevednosti. Kmetom bi se ne čudil, pa da celo iz omikanih ljudi, uradnikov, advokatov itd. nobeden nič ni Jedel o Avstrijski geografiji, temu sem se zares čudil. Niso vedeli niti za Ljubljano, niti za Kranjsko. „Lai-bach"   in   „Villaoh"  so zmerom zamenjali,   ravno tako
'jKarnten" in „Krain".
Drugače jim nisem mogel dopovedati, kje sem dotna, ko tako, da sem rekel: „an der kroatischen f*renze." Pa potem je bila zopet zmešnjava, eni so me u&eU za Hrvata, drugi za Ogra. Iz vseh izhodnih dežel l,m je bila samo Ogerska znana. Ko sem hodil v svoji ?°kolski surki, se jej niso mogli načuditi, eni so se sme-Ja'i, drugi pa so rekli, da lepo stoji. Opazil sem pa **a svojo veliko žalost, da je že korupcija našla pot med ta čvrsti narod.  Nikjer nisem našel prave ljubezni med
mladimi ljudmi, tiste idealne ljubezni, ki prebiva v sredi srca, kakor pojo slovenski fantje:
Ravno v sredi  moj'ga srca
Ena rožica cveti — našel sem le spolske gone brez vsacega idealnega okvira. Mogoče, da se motim, in da se zna ljubezen na Tirolskem bolje skrivati, kakor drugod, ker Tirolec je zaprt, in ne nosi srca na jeziku. Pa da bi se srčni čut niti v podobi pesmice ne upal na dan, tega ne verjamem. Kakor za ljubezen ne, tako tudi za prijateljstvo nisem našel odkritih src; povsodi le tista nezaupnost in samosebnost! Človek, ki je bral in občudoval polno-srčnost takih junakov, kakor Ho fer in Speckba-cher, mora ali misliti, da se je ljudstvo od Ho fer j a sem mnogo pokvarilo, ali pa, da srčnost tega naroda spi, in se le ob burnih časih zbudi. Tudi o hrabrosti sedanjih Tirolcev nimam prav visokih misli; Kranjci se mi veliko bolj pogumni zdijo, da o Srbih in Hrvatih ne govorim. Sploh pa mislim, da so Tirolci največe bravure vedno le s tem dosegli, da so sovražnikov na svojih nepristopnih gorah čakali, in iz zatišja streljali, ker jim služi cela dežela, kakor ena sama velika trdnjava.
(Konec prihodnjič.)
243
250
Ozir po svetu.
Tirolsko in Tirolci.
(Konec.)
Da preideni na družbinsko življenje, povem najprvo, da je žena možu popolnoma ravnopravna, kakor pri Nemcih sploh. Pri slovanskih narodih je mož nad ženo nekaj vzvišen, zato se vidijo Slovanu nemški možje kot sami „pantofeljni". Meni vsaj se je tako videlo; ženske pa postopajo tako moško, samosvestno in neustrašeno, da so se mi zdele same „Amazone", in mislil sem si včasih, „ko bi te jaz v pest dobil, jaz bi ti že pokazal, kdo je gospodar". Pa najbrže bi nič ne opravil, kajti te ženske so preveč prepričane svoje enakopravnosti, in jo znajo braniti bolj trdno, nego Slovenci svoj paragraf 19., ki tudi o enakopravnosti govori.
Čeravno nisem slišal nikoli o zakonskih prepirih, vendar bi se mi to družbinsko življenje ne dopadlo, kajti mož je le za to, da denar služi, žena pa si prisvoji kmalu gospodarstvo Čez vso hišo, in po svoji glavi samovlastno gospodari. Jaz mislim, da je lepše, če je žena svojemu možu v glavnih stvareh pokorna, saj že sveto pismo tako ukazuje; in da vse bolje gre, Če vlada ena glava, nego dve. Nemci nas zovejo barbare, ker ne delimo vladarstva s svojimi ženami, in morda jim bodo tudi nekatere Slovanke pritrjevale; pa jaz zamorent naše Slovenke zagotoviti, da so desetkrat bolj ljube, nježne in prikupljive, nego Nemke.
Ako si mislim ideal žene, si ga ne morem drugače misliti, nego če mislim nazaj na nase Slovenke. Kajti ta možatost, samosvest in gospodoželjnost, ki se pn Nemkah v obče najde, je zoperna in za žensko neapo*
bna; na^e Slovenke Pa ao krotke, ljubeznjive, in vi-*J°-0 v svojem možu svojega branitelja, one so ženskam dobne,   in Slovan   zamore   le   tako   žensko  ljubiti in oštovati.   Slovanske žene naj bodo toraj hvaležne, da ciovan breme vladarstva in odgovornosti na svoje rame zame, in svojo ženo pusti — ženo ostati. f     Kakor mož in žena, tako so na Tirolskem tudi vsi troci enakopravni.    Po  očetovi   smrti razdrobijo otroci »osestvo na drobne kose, tako da nobeden nič nima, in L so vsi berači.    Po slovenskih gorah,   vsaj na Koroškem, je navada,   da prepusti oče gospodarstvo najslajšemu ali   najsposobnejšemu sinu,   drugi   otroci   dobijo nekaj v denarjih, imajo pa pravico, če zbolijo, priti k bratu na dom, da jih redi. Tako ostanejo posestva cela, jD kmet vsaj   nekaj   premore.    Tudi na Tirolskem je v nekaterih krajih tako, posebno na vzhodnem koncu,   o katerem nekateri trdijo, da je bil nekdaj slovensk.    Na napadnem   Tirolskem   pa   raztrgajo otroci vse posestvo; ia vzame to   njivo,  drugi ono itd.,   vsak se skuša oženiti, ce le količkaj premore, in tako nastane iz ene kmetije kmalu  cela  vas — beračev.    Nečem nikomur  svojega mnenja vsiliti,   pa meni se bolje zdi,   Če ima vsaj eden nekaj, kakor če nima nobeden nič.   Ko bi mi imeli tudi po   Dolenskem  in Stajarskem tiste  premožne,   ponosne kmete,   kakor se nahajajo po Gorenskem in Koroškem, mislim, da bi bolj trdno stali!
V  družbi so Tirolci mirni, tudi med mladimi fanti nikoli nisem videl tepežev ali prepirov. Pa veselemu Slovencu je med Tirolci dolg čas, kajti mrzli in dolgočasni sedijo okoli mize, kakor štori, nobenega življenja ni v njih. Slišal sem večkrat poprej o lepem petji Tirolcev; pa tudi to se je čisto pozgubilo. Skoraj celo leto nisem slišal petja; in če so peli, ni bilo nič posebnega soglasja. Samo enega starega moža sem videl, ki je izvrstno znal peti ali „jodlati". Čeravno že več ko 60 let star, je imel vendar tako čist glas, kakor dvajsetleten mladeneč. Ta je še Tirolec stare korenine. Tudi sem videl mladenča z dva in sedemdesetimi leti; bil je rdeč in vesel, imel je vse zobe, in še vse črne lase, lice tudi ni kazalo posebne starosti; dal sem mu kakih štirdeset let, in sem izvedel od njega in drugib, da je dva in sedemdeset; temu sem rad verjel, da nikoli ni imel z nobeno žensko nič opraviti; „oženiti se nisem mogel, ker sem bil prereven" je pravil, ,,drugače bi bilo pa nepošteno in pregrešno." Iz teh dveh eksem-plarov sodim, da so bili Tirolci za časa Andreja Hoferj a zares nravni; zdaj pa niso več tako.
Najveće veselje Tirolcev je lov in pa streljanje na desko. Zverine je zmirom še dovolj, čeravno je skoraj vsak moški lovec. Srne so, se ve da, precej iztrebili, divjih koz pa je še zmirom dosti. Skalnate gore in težko pristopni vrhovi se raztegujejo po tako širokem prostoru, da živali vedno še najdejo zavetja. Postreli se jih toliko, da je jeseni mes6 od divjih koz boljši kup, ko goveje mesć. Tudi nad divje peteline, velike in male (Auerhahn und Spielbahn) hodijo lovci radi.
V  desko streljajo za dobitke. Vsak nekaj vplača, Za ta denar se kupijo cekini, tolarji in sreberni goldinarji, in najboljši strelci potegnejo te dobitke. Kdor ni dober strelec, ga streljanje mnogo stane, ker mora le vplačevati, ne potegne pa nič. Napravljajo ta streljanja 2aporedoma vas za vasjo; pri vsakem streljanji sme vstopni vsak Tirolec, če prav ni iz te vasi, ako le vplača, kolikor je.   Izvrstni strelci hodijo tako iz kraja v kraj,
]& se vdeležujejo  streljanj ,   ter   se   z dobitki preživijo.
**adi takih se ve da nikjer ne vidijo, ker domačinom Jflar odnašajo, pa ker je že tako vpeljano, ne reče pbeden nič glasno.   Meni se ta zabava lepša zdi, nego
plačevanje,   razsajanje in pretepanje naših slovenskih
Na Slovenskem je navada, da fantje svoja dekleta v krčmo vodijo. Tukaj bi bilo kaj tacega pa nespodobno. Sploh se ljubezen neporočenih nikjer v javnosti ne sme prikazati. Le enkrat sem videl na kmečkem plesu, da je fant imel svoje dekle pri sebi; držal se je je pa tako trdo, da niti on z nobeno drugo ni plesal, niti ona ni smela z drugim plesati, ko z njim. Na Slovenskem bi se takemu vsi smejali.
Noša Tirolcev je v raznih dolinah različna, da ni skupnega, občnega pravila. Po zunajnosti so ^moški krepke, čvrste postave, bolj majhni, nasajeni. Ženske niso tako lepe, kakor na Slovenskem, tudi imajo preveč moškega na sebi, da bi bile ljubeznjive. Žene na Tirolskem so ze!6 rodovitne: po deset in več otrok ni nič nenavadnega, toda otroci pomrjejo večinoma že v mladosti.
Prijetno je v Tirolih le za Tirolca. Slovenec se strašno dolgočasi; on zdihuje po svojih prijetnih vinskih gričih, po pisanem polji, po bistrih domačih rekah; najbolj pa po veselih družbah slovenskih, po srčnih prijateljih, po sladkem slovenskem petji, po dolenskem vinu in po prijaznih Sloveukah.
Velikanske Tirolske gore in med njimi ozke doline , v katerih je človek zaprt, kakor v ječi, divje, vedno motne reke, se Slovencu ne dopadajo. Tirolci niso veseli, neodkriti, ne prisrčni; redko petje Tirolsko ni vstvarjeno po slovenskem čutenji, ga ne more navdušiti in razvedriti; vino je popačeno in drago, dekleta neprijazne.
Dragina je velika: navadno kosilo brez vina, ki se dobi v Ljubljani za 25 kr., stane v Tirolski vasi 40 kraje. Goveje meso je zelo drago; moka, žito, vino, vse je draže, ko pri nas. Drva so na vasi bolj draga ko v Ljubljani.
Povsod je dobro, domd je najboljši!                  H.
251