SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 41 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de octubre - 25. oktobra 2007 SKUPNO USTVARJAJMO SLOVENSKO PRIHODNOST V drugem krogu Peterle in Türk DR. ANDREJ FINK (Govor na 51. obletnici Našega doma v San Justu) Spet smo se zbrali v Našem domu v San Justu, da proslavimo njegovo obletnico, tokrat že 51. Trenutki, kot je ta, so priložnost, da se poveselimo, da se srečamo s prijatelji, da pomodrujemo o vsem, kar nas obdaja, in da morda zasnujemo kak načrt za bližnjo ali daljno prihodnost. Snov za vse to nam daje najprej današnje praznovanje. Obletnica, pa naj bo ta osebna ali skupinska, je vedno priložnost za pogled nase, predvsem v svojo notranjost, da se ob ponovni spremembi številke na našem življenjskem koledarju zamislimo o naši poti, da vsaj nekoliko pogledamo nazaj na tisti del poti, ki smo ga že prehodili, in da tako iz preteklosti in sedanjosti nastopimo prihodnost. V to sicer naravno in brez zavedanja vstopamo z vsakim trenutkom, vendar hočemo tudi razumsko stopati vanjo z upravičeno željo, da si prihodnost tudi osvojimo. Človek ni samo družabno, temveč je tudi zgodovinsko bitje, ki od prvega trenutka življenja neprestano potuje in skuša doseči polnost svojega bivanja. Snovi za premišljevanje imamo tudi v svojem dvojnem življenju, saj se neprestano sučemo med dvema stvarnosti-ma: med bregovi Srebrne reke na južni polobli in med slovenskimi planinami na severni. Ta dvojnost se bo prav v prihodnjih tednih na svojevrsten način izkazovala, ko bomo kot državljani dveh domovin klicani, da soodločamo pri izvolitvi njunih oblastnikov. To nadvse zanimivo dejstvo, pravilno gledano, ne predstavlja nikakršnega konflikta lojalnosti, temveč, nasprotno, daje možnost, da se naša državljanska odgovornost okrepi v dobro obeh domovin, vsakemu od nas osebno pa širi obzorje in utrjuje naše svetovljanstvo v svetu, ki se dan za dnem bolj odpira. Današnja obletnica je pa tudi priložnost za globlji razmislek. V prejšnjih časih je enainpetdeset let veljalo za eno človeško življenje. Danes lahko v to dobo vključujemo tri generacije. Če pa upoštevamo, da je ta dom bil dejansko zamišljen že nekaj let prej, se naša misel povrne na prva leta življenja zunaj slovenskih meja tukajšnjih in vseh Slovencev v tej deželi. Beseda življenje je tista, ki jo lahko postavimo v središče današnjega praznovanja. Obletnica je samo trenutek, ob katerem se ustavimo in zamislimo, nato pa spet nadaljujemo težavno, a lepo pot - življenja. Življenje naše skupnosti se je začelo v popolni bedi. Kljub popolni materialni revščini je pa duhovno in kulturno bogastvo te skupine bilo veliko. Vrednote krščanstva in slovenstva so ji dajale moči, da je lahko ohranjala in ohranila svoje telesno in duhovno zdravje. Pravzaprav ni bilo to za tedanjega slovenskega človeka nič novega. Skozi stoletja je na tej podlagi kljuboval tisočletni burki in uspel. Uspel pa je, ker se je trdno držal vere in narodnega izročila. To dejstvo ne bo nikoli dovolj poudarjeno. Nobena ideologija niti filozofija ne more nadomestiti najglobljih človekovih potreb po živem stiku s svojim Stvarnikom in s skupnostjo, iz katere izhaja. Brez živega stika človeka z obojim ne gre. To opažamo danes po svetu, ko ponovno stopa v ospredje sicer vedno živa stvarnost religije, ki naravnost dreza človeštvo v obraz. Večina političnih analitikov nepravilno to ocenjuje kot zgolj politični pojav, a se s takimi zaključki vsak dan motijo in izgubljajo pravo smer v iskanju odgovorov na izzive današnjega sveta. Za vrednote je ob naših začetkih bilo žrtvovano dobesedno vse. Ostalo je golo življenje tistim, ki so ga lahko ohranili. To življenje pa ni bilo zgolj eksistenca na površini kot neke vrste vegetiranje, temveč je bilo in je smiselno bivanje. Živa in neživa narava se sama sebe ne more zavedati. Človek pa naravno išče smisel, temelje in vrednote. To pa v strnjeni obliki lahko najdemo v omenjenih dveh vrednotah, na katerih smo gradili vsi Slovenci v Argentini in jih upravičeno in zavestno ves čas izpostavljamo. S pisateljem Ivanom Pregljem bi jih lahko enostavno poimenovali tako, kot je to storil on v svoji lepi pesnitvi, ki nosi naslov: Bog in Slovenija. Verjetno bi se taka formulacija zdela marsikomu, ki je zagledan zgolj v našo dobo in miselnost, vsaj čudna, gotovo vsaj nekoliko pretirana. Pa ni tako. S Nad. na 2. str. Za zdaj še neuradni izidi nedeljskih predsedniških volitev kažejo, da se bodo Slovenke in Slovenci morali še enkrat odpraviti na volišča. Drugi volilni krog bo 11. novembra, v njem pa naj bi se pomerila Lojze Peterle in Danilo Türk, ki sta po preštetih 978.130 glasovnicah prepriča a največ volivk in volivcev. Volilne komisije bodo morale sicer do 29. oktobra prešteti še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Le dobri dve uri po zaprtju volišč je bila prešteta večina glasov volivk in volivcev, oddanih na skoraj 3700 voliščih po Sloveniji. Sodeč po delnih neuradnih izidih je Lojze Peterle zbral 28,5. Peterletu z zelo tesnim izidom sledita Danilo Türk (24,54 odstotka) in Mitja Gaspari (24,16 odstotka). Na četrtem mestu je predsednik SNS Zmago Jelinčič (19,29 odstotka), Darko Krajnc je prejel 2,16 odstotka, Elena Pečarič 0,87 odstotka in Monika Piberl 0,47 odstotka. Volilna udeležba je bila 57-odstotna. Med oddanimi glasovnicami je bilo tudi 5033 neveljavnih. Najpozneje 29. oktobra naj bi bil znan tudi uradni izid, ki bo natančno pokazal, kdo se bo uvrstil v drugi krog. Ko bodo znani uradni izidi, bo uradno razpisan drugi krog volitev. Peterle je dejal, da si za protikandidata v drugem krogu želi „tistega, ki ga bodo izbrali ljudje". Zavrnil je kritike, da so bila njegova stališča preme-hka. ,,Jaz sem bil jasen v mojih Peterle in Türk si podajata roke. Bo prijaznost ostala v drugem krogu? stališčih, ničesar nisem zastopal na ek-stremističen način. V drugem krogu bo mogoče argumente malo bolj razviti. Prepričan sem, da bo v drugi rundi ta bitka nekoliko trša". Nadaljevanje kampanje bo prilagodil analizi kampanje doslej: ,,Mi smo imeli zelo dobre rezultate do zadnjih dni in bomo natančno analizirali, kaj se je zgodilo v zadnjih dneh in bomo kampanjo prilagodili tem rezultatom." Ob prihodu v novinarsko središče v Cankarjevem domu je predsedniški kandidat Danilo Türk izrazil zadovoljstvo s potekom kampanje in samih volitev, ki so po njegovih besedah ,,vedno znova praznik demokracije". Prvi krog volitev je bil takšen, da noben kandidat ,,ni mogel računati na nek avtomatičen izid," je pojasnil Türk. Zato je bila kampanja enakopravna in zanimiva, je dodal. Predsedniški kandidat Mitja Gaspari, ki se je po neuradnih rezultatih uvr- stil na tretje mesto je izjavil, da se ne bo pritožil zaradi spornega pošiljanja glasovnic v tujino. Tako Gaspari počasi zapira svoj volilni štab, če pa se bodo rezultati spremenili, pa bodo o nadaljevanju volilne kampanje razmišljali takrat. Gaspari je obema glavnima tekmecema čestital in dejal, da v drugem krogu ne bo podprl nikogar. „Peterle in Türk moje podpore ne potrebujeta, odločitev prepuščam volivcem," je dejal. V opozicijski LDS (Liberalna demokracija Slovenije), ki je podpirala Gasparijevo kandidaturo, pa bodo počakali na uradne rezultate prvega kroga, ki bodo znani 29. oktobra, nato pa bodo preučili tudi možnost pritožbe. Kot je videti, je Peterle le z majhno razliko zmagal v prvem krogu predsedniških volitev, kjer je ob slabi volilni udeležbi dobil slabo tretjino glasov. Druga dva kandidata levičarja pa vsak približno enako. Torej bo odločilen drugi krog, kjer se bosta pomerila Peterle in Türk, ki predstavlja bivšo Partijo. Odvisno je, če bosta stopili skupaj obe levičarski stranki. Vprašanje pa je, če bodo tisti, ki se to pot niso udeležili volitev, ker so bil za Peterleta, pa so mislili,da njihov glas ni važen, v drugem, krogu podali na volišča. To lahko bistveno pomaga k Peterletovi zmagi. Tudi za nas je važno, da bo volilo čim več rojakov, kajti vsak glas bo važen. Beatifikacija nadškofa Vovka V stolni cerkvi v Ljubljani je bila slovesna maša ob zaključku škofijskega postopka zbiranja podatkov o življenju in delu kandidata za beatifikacijo, nekdanjega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka. V navzočnosti nadškofa Alojza Urana in postulatorja Ivana Merlaka so zapečatili škatlo z zbranimi dokumenti, ki bodo potovali v Rim na Kongregacijo za zadeve svetnikov, kjer jih bodo preučili. Pobudo za začetek postopka beatifikacije nadškofa Vovka je 9. oktobra leta 1996 soglasno dal duhovniški svet ljubljanske nadškofije. Postopek za razglasitev je 13. maja 1999 začel takratni ljubljanski nadškof Franc Rode. Postopek zbiranja podatkov je vodil stolni kanonik Ivan Merlak. Nadškof Vovk se je rodil 19. maja 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot sto let prej slovenski pesnik France Prešeren. Njegova stara mati Marija (Mina) je bila pesnikova sestra. Leta 1919 je maturiral na Škofijski klasični gimnaziji in še isto jesen vstopil v ljubljansko semenišče. V duhovnika je bil posvečen junija 1923. Od leta 1923 do 1926 je bil kaplan v Metliki, nato v Tržiču. Leta 1940 je bil imenovan za stolnega kanonika v Ljubljani. Prvega decembra 1946 je bil posvečen za pomožnega škofa, leta 1950 pa imenovan za apostolskega administratorja ljubljanske škofije. Po smrti škofa Gregorija Rožmana v Clevelandu je bil novembra 1959 imenovan za pravega ljubljanskega škofa. Ljubljanska škofija je bila povzdignjena v nadškofijo 22. decembra leta 1961 in škof Vovk je bil z istim odlokom apostolskega sedeža imenovan za ljubljanskega nadškofa. V času opravljanja škofovske službe je komunistična oblast nanj močno pritiskala, saj ga je zasliševala ponoči, ga neprestano nadzorovala in za njim vohunila. Vrh nasilja je doživel leta 1952, ko so ga v Novem mestu polili z bencinom in ga hoteli zažgati, kar mu je pustilo trajne posledice. Umrl je 7. julija leta 1963 v Ljubljani. Volitve v Argentini Objavljamo podatke, ki nam jih je posredovala predsednica volilne komisije v Argentini dr. Marjana Poz-nič Mazieres. Na volišču na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu je volilo 702 slovenskih državljanov. Izid je sledeč: Neveljavnih je bilo 6 glasov. Od veljavnih je dobil Peterle 675 glasov, kar predstavlja skoraj 97% vseh veljavnih glasov. Türk je dobilo drugo mesto z 8 glasovi, Gaspari 7 glasov, Kranjc in Pečaričeva 3 glasove. Poleg tega so prejeli na veleposlaništvu nad 200 glasovnic po pošti, ki jih bodo poslali v Ljubljano, da jih tam preštejejo. Verjetno bodo rezultati podobni. Med volitvami na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu BERI^ SPOMINI KAJETANA GANTARJA...............2 KAJ BOMO VOLILI.....................................2 51. OBLETNICA V SAN JUSTU..................3 MLADINSKI DAN NA PRISTAVI.................4 Stran 2 25. oktobra 2007 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Nekaj utrinkov TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Občasno ima človek njemu lastna zanimanja, ki so lahko plod potrebe, ljubiteljske dejavnosti („hobby") ali profesionalne nuje. Ko se posvetiš gradnji doma, njegovemu opremljanju, ali zamenjavi/popravilu avtomobila, boš povsod videl, vedel in poznal trgovine, spletne strani, modele in predvsem cene dotičnih proizvodov ali storitev. Pa naj bo to opeka, vreča cementa, štedilnik, posteljnina, pred-vajalec cedejev, bide, avtomobilske gume in drugo. Zadnje čase sem imel priložnost prebirati razne spise in knjige o prvih časih begunstva in povojnega izseljevanja. Tako sem prišel do knjige (Miriamin dar) akademika dr. Kajetana Gantarja z naslovom Utrinki ugaslih sanj, ki je kot dodatek obogatilo dosedanje vedenje. Drobnega prijaznega gospoda smo srečali na raznih odprtjih razstav s fotografijami iz avstrijskih begunskih taborišč. Tam sem zvedel, da je bil tudi on begunec pred povojnim nasiljem komunizma. Zato sem začel knjigo prebirati na sredi nekje; tam, kjer opisuje dogodke meseca maja 1945, ko so prav besede najstnika odločile očeta, da se je z njim podal na Koroško. Pravzaprav je on začel begunsko pot že kmalu po nemški okupaciji Gorenjske in Štajerske leta 1941, ko ga je mama poslala k svoji materi v Ljubljano. Nato je ostali del družine bil izseljen v Srbijo. Od tam so si lahko sorazmerno hitro pomagali in se sešli spet v Ljubljani. Knjiga mi je bila zanimiva, ker jo je spisal nekdo, ki je po letu in pol stopil na drugačno pot kot ogromna večina beguncev, a mu je bila usoda v toliko naklonjena, da je to pježivel in doživel leti 1990 in 1991. Čeprav še najstnik, dijak, ga je doletelo, da je zaradi svojega (drugačnega) prepričanja nekaj manj kot dva meseca preživel v preiskovalnem zaporu na sedežu Ozne na Karlovški ulici, pa tudi v njenih zaporih na Poljanskem nasipu. Simptomatičen je zapis izjave sozapornika: ,,Poglej, kako jim gre za nohte - saj ta izgleda še kot napol otrok." Knjiga je napisana kot pripovedovanje deda vnukom - saj so oni dali povod, da jo je spisal. Tudi zapisano obdobje je po meri vnukov, ker obsega čas od otroških let pa do poroke. Tudi ni podprta s pričevanji in dokumenti, je pa kot taka sama dokument o doživetjih mladeniča in odraščajočega mladca, ki je moral živeti pod nadzorom, ogrožen od vsepovsod prisotne oblasti (špicelj-nov), a še vedno skušal živeti po svojem preudarku, predvsem po svoji vesti. Nadvse lepo se bere doba begunstva, življenja pri tirolskem kmetu, srečevanja s somišljeniki dr. Lamberta Ehrlicha in kasnejša doživetja v Ljubljani, v času vojaškega služenja, itd. Ali pa usoda strica Bertla, podčastnika jugoslovanske vojske in partizana, ki so ga zaradi nestrinjanja z ustrelit-vijo zajetih četnikov (njegovih kolegov v jugoslovanski vojski) naznanili gestapovcem. Poslan je bil v Dachau, kjer je tudi umrl. - V knjigi je med imeni zaslediti tudi nekaj takih, ki so argentinskemu Slovencu znani kot javni delavci. Prijetno branje, ki je prijetno zaradi prijetnega pripovedovanja in srečnega konca, ne pa zaradi neprijetnih doživetij in naporov, da si urediš življenje po svoji vesti in prepričanju. GB Kajetan Gantar: Utrinki ugaslih sanj; spomini na mladost. Slovenska matica, Ljubljana, 2005. Skupno ustvarjajmo slovensko^ Nad. s 1. str. tema dvema vrednotama smo se Slovenci v Argentini, če danes govorimo o sebi, ohranili do danes. Prepričani pa smo, da je na podlagi tega ohranil svoje življenje ves slovenski svet, čeprav se tega v svoji polnosti vsi ne zavedajo. To se je kazalo že ob začetkih nase skupnosti v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji. O njih nam je med drugim tudi tujec, Anglež John Corsellis, zapustil obširno in bogato knjigo. Že takrat se je pokazalo, pozneje pa je postalo očitno, da naša skupnost ni naplavina, ki jo je vihar nad Slovenijo, ki je vse razdejal, izvrgel na daljni in neznani obali. Naplavina je mnogokrat tudi posledica brodoloma. Zdrobljeni in nerodovitni ostanki človeškega truda nasedejo na sipino in ostanejo tam kot nekaj mrtvega. Z nami ni bilo tako. Naša skupnost že več kot šestdeset let dokazuje, da v sebi nosi življenje, življenje, ki ima popolnoma svoj smisel. Življenjsko moč nam je krepila tudi misel poslanstva. Skozi šestinštirideset let, vse do leta 1991, smo Slovenci v zdomstvu lahko govorili in pisali prosto, brez kontrole enoumja, ki je sicer hotelo doseči tudi nas, a brez uspeha. Ohranjali smo slovenstvo brez ideoloških popačenosti. Pripisovali smo si v zdomstvu vlogo glasnikov vseh Slovencev, ki v domovini niso smeli izražati svojega prepričanja. Seznanjali smo pa tudi z vsemi svojimi močmi svet o usodi trpeče domovine in v tem, brez samohvale, vsaj nekoliko uspeli. Kot svojevrstna slovenska skupnost, ki je del slovenskega sveta, si pa še danes prisvajamo pravico do svojega pogleda na slovensko občestvo in želimo iz svojih gledišč prispevati k jasnejši in lepši sliki slovenstva. V zdomstvu smo si ustvarili svoje ustanove in društvene domove, kot je ta, kjer se že več kot petdeset let zbiramo in v katerih živimo svojstveno slovensko življenje. Sledeč zdravi svobodni iniciativi smo si v bistvenem enotni, a v nebistvenem svobodni in avtonomni, postavili krajevne domove, ki so iz dneva v dan rasli in se širili. Če smo za trpečo domovino zahtevali pravo svobodo, smo to uveljavljali tudi med seboj. Sad vsega dela je dovolj viden in na dlani. Slovenci v tej deželi smo sestavili mozaik, kjer vsak dom prispeva svoje in bogati skupno podobo, da je spoznavna in povsod cenjena. Znan nasvet nam pravi: Če hočeš nekoga, posameznika ali skupnost, spoznati, poglej kako živi, ne samo, kako govori. Če bi kdo ob enainpetdeseti obletnici želel vedeti, kdo ste rojaki pod okriljem Našega doma v San Justu, lahko pogleda vaše življenje. Najprej bo videl, da se vaš teden vedno začenja z nedeljsko mašo, ki jo zgledno vsako nedeljo obiskujete z družinami kljub jutranji uri, ki je za to deželo in za tukajšnje navade zgodnja. Zvesto skrbite za sobotno slovensko šolo, kjer vas še vedno spremlja in vam daje zgled učiteljica, ki je svoj poklic v polnem pomenu besede začela izvajati že v begunskem taborišču. Šolo ste že ob ustanovitvi poimenovali po tedaj v domovini prezrtem in prepovedanem pesniku Francetu Balantiču, ki pa ima danes svoje častno mesto na slovenskem Parnasu. Znotraj in zunaj argentinskih meja so znane vaše vsestransko skrbno pripravljene odrske predstave, kakor so znani kvalitetni nastopi vašega zbora. Oboje je vsej slovenski skupnosti v ponos. V to dejavnost je predvsem vpletena mladina, ki se s tem kulturno bogati in izpopolnjuje, v športu pa najde priložnost, da usklajuje zdrav duh z zdravim telesom. Vaša aktivnost presega slovenski svet in ste znani tudi na krajevni občinski ravni kot zgledna, delavna in poštena skupnost. Končno in ne nazadnje bo pa opazovalec videl veliko risbo, ki učinkuje kot pravo geslo brez besed in ki je nadvse zgovorna značilnost vašega doma in vaših prizadevanj: Iz krepkega, a posekanega debla poganja brstič. V tej sliki je zaobseženo vse: trdni temelji, z njimi pa optimizem in prihodnost. Po petdesetih letih, se Slovenci nahajamo v novi dobi. Če smo v preteklih desetletjih na obeh straneh oceana morali živeti ločeno, pa je sedaj čas, da na pomanjšanem zemeljskem planetu in na povečanem slovenskem svetu skupno ustvarjamo slovensko prihodnost. Ta bo kljub naravnim in neizogibnim težavam na poti, ki se jih ne bojimo, polna novih uspehov, če se bomo držali po eni strani preprostega in globokega nasveta slovenske matere sinu, ki je odhajal od doma: ,,... Pa na Boga ne pozabi". Po drugi strani se pa zavedajmo svojih narodnih vrednot, ki so nas skozi stoletja spremljale, krepile in nam izklesale slovenski obraz. Slovenska lipa v slovenski pomladi ponovno zeleni in poganja vedno nove in lepše cvetove, čeprav v vsakodnevnih skrbeh tega morda še ne opazimo. Biti Slovenec v zdomstvu ali doma pomeni biti nekdo, ki ima danes priznano svoje ime in svoj prostor pod svobodnim soncem. To nam priznavajo države s starodavno politično tradicijo, ki nas sprejemajo medse kot polnopravno in enakovredno članico skupnosti evropskih narodov in nam zaupajo celo vodstvena mesta. Bodimo ponosni na to in na svoje prednike, ki so za vrednote slovenstva položili na oltar domovine neprecenljive žrtve. Tudi tu je mozaik, v katerem je navzoč njihov in naš skupni izraz. Našemu domu v San Justu želimo še mnogo bogatega in plodnega delovanja, krajevni skupnosti v veselje in korist, vsej slovenski skupnosti v Argentini v čast in ponos ter slovenski domovini v najboljši dokaz, da slovenski svet nima meja. Pojdimo z zaupanjem vsi skupaj novim časom in novim odgovornostim naproti. Bog vas živi! Končno smo prišli do volitev. Kampanja je v zadnjih vzdihljajih, pa se bo kaj malo poznalo, ko bo mimo, saj take apatije in pomanjkanja navdušenja še ne pomnimo. Razen poplave televizijske propagande, nekaj pocestnih plakatov in pičlih strankarskih shodov ne bo veliko razlike med ,,sedaj" in ,,potem". Takole kaže. Vsak ima lahko svoje mnenje o možnem izidu. Da stvari vidimo bolj stvarno in predvidevamo izide, nam pomagajo ankete. Kar devet različnih in še kar resnih ustanov, ki se posvečajo raziskovanju javnega mnenja, postavlja na prvo mesto gospo Cristino. Številke se sučejo okoli 40%, (najnižja 39,1%, najvišja 47,9%), na drugem mestu pa je Elisa Carrio, z največ 18,1%. Če upoštevamo, da se številka neodločenih vrti okoli 10% je popolnoma jasno, da bo predsednikova žena zmagala v prvem krogu. Zakaj, moj Bog, zakaj? Vdani v usodo (medtem ko še molimo za čudež), je pač umestno, da se vprašamo po vzrokih takega položaja. O tem smo sicer večkrat govorili, a poglejmo še enkrat. Tri glavne vzroke lahko navedemo, da razložimo vladno premoč: 1) Gospodarski položaj sicer ni blesteč, a v primerjavi s presta-nimi krizami večina čuti neko stabilnost in meni, da je vlada pač porok tega stanja. 2) Predsednik je izredno spretno in zvito znal pritegniti v svoje vrste razne močne osebnosti (guvernerje, veležupane), ne glede na njihovo politično pripadnost. S tem je grobo ohromil opozicijske stranke. 3) Opozicija ni mogla najti skupnega imenovalca in je šla v ,,boj brez upa zmage". Bistveno je kriva za vladno nad-moč. In vendar ^ Te dni se pogosto sliši mnenje marsikoga (tudi naših rojakov), da na volišče ne bo šel, ker je tako ali tako že vse odločeno, in da glasovanje nima smisla. Ni večjega nesmisla (ne tukaj ne v Sloveniji)! Vsak glas je važen, vsak glas je potreben. Bolj se vzdrži-mo volitev, ali če oddamo prazen glas (,,voto en blanco") s tem le podpiramo zmagovit pohod vlade, ki se bo čutila še bolj upravičeno, da mirno izvaja svoje hege-monske načrte. Ne gre tukaj le za „državljansko dolžnost", gre za soudeležbo pri gradnji skupne prihodnosti, katero lahko spremenimo, ali ki je v primeru pogube ne bomo smeli objokovati, če nismo nič storili, da bi jo spremenili. Teža izbire in plačilo. To je najbolj zapletena snov: komu oddati svoj glas? Za nas, ki smo večinsko katoliške veroizpovedi, je to vprašanje še bolj težko. Pred kratkim je naš verski tednik Oznanilo v prilogi dostavil neke vrste napotek za volitve. Vseboval je vse temeljne točke, po katerih se mora volivec usmerjati, ko odda svoj glas. Poudarjeno je bilo predvsem pet točk, od katerih katoličan ne more odstopiti. Te so splav, evtanazija, raziskovanja s človeškimi fetalnimi celicami (feto = zarodek), človeška klonacija, istospol-ne poroke. Zadeva nikakor ni enostavna. Ne le zaradi tega, ker se mnogi izmed predsedniških kandidatov o teh stvareh direktno ne izrečejo, temveč, ker ni nobene možnosti dokončno pregledati sezname kandidatov za poslance posameznih strank ali povezav, s čimer bomo zelo težko vedeli, komu (oziroma za kaj) smo oddali svoj glas. Vsaj glave. Ostanimo torej pri predsedniških kandidatih. Te dni smo zasledili (in od rojakov prejeli po elektronski pošti), posebno analizo, ki jo je izdelala tukajšnja ,,Šola za voditelje Sveti Tomaž Moro". Tam posebej analizira vsakega izmed kandidatov, prav z vidika omenjenih petih točk. Ni treba še posebej poudarjati, da vsa levica (Raul Castells, Jose Montes, Nestor Pitrola, Vilma Ripoll, Fernando Solanas in Luis Ammann) ne le sprejema omenjenih pet točk, temveč jih celo aktivno vključuje v svoje programe. Od ostalih, omenjena analiza meni, da le Sobisch in Breide Obeid v celoti izpolnjujeta tistih pet točk. Lopez Murphy se jim zelo približa, a tudi v zadevi splava ni popolnoma jasen. Elisa Carrio se je izrekla za istospolne zakonske vezi in poslanci njene stranke so glasovali razne zakone ,,reproduktivnega zdravstva". Lavagna je tudi dvomljiv glede splava. Rodr^guez Saa se izjavlja za brezverca in je blizu esoterizmu. Gospa Cristina pa se nagiblje k splavu in istospolnim zakonom, poleg tega da je kot senatorka glasovala vrsto osporavanih zakonov, povezanih s spolno naravo. Kot vidimo, je izbire kaj malo, zlasti med tistimi, ki imajo sploh kaj zgleda za boljši izid. Optimizem nad vse! Kljub temu ne smemo obupati. Saj je optimizem temelj krščanskega zadržanja. Če ne bo to pot, bo pa bolje čez štiri leta. Bistveno je, da medtem ne stojimo pre-križanih rok, temveč delamo za zdravo družbo, kajti izid volitev je velika skrb. Skrb pa raste tudi spričo pojave mladinskih zablod, ki so zadnje dni z vso silo prišle na površje, ob tragični smrti najstnice, ki je grobo pokazala na moralni propad tukajšnje mladine, tudi tiste, ki sicer obiskuje katoliške šole. Slab izid volitev se lahko v naslednji dobi obrne, blodnje, v katere zapada mladi rod, pa so usodne za dolga desetletja. SLOVENCI V ARGENTINI SAN JUSTO 51. obletnica Našega doma V nedeljo, 14. oktobra smo obhajali v San Justu 51-letnico Doma. Prekoračili smo zlati jubilej in slavili še eno leto skupnega dela za obstoj v Našem domu. Po tolikih deževnih dneh, nas je Bog že zgodaj zjutraj blagoslovil s sončnimi žarki in lepo vreme nas je spremljalo pri celodnevnem praznovanju. NAŠ DOM - POVEČAN DRUŽINSKI DOM Ob 7:30 so otroci in odrasli, oblečeni v narodnih nošah, počasi prihajali v Naš dom. Nekaj minut pred osmo pa so se vsi skupaj, z zastavami na čelu, napotili v sanhuško stolnico, da bi se udeležili svete maše. Pred katedralo so se vključile v vrsto še nekatere noše ter predstavniki domov, da bi skupno stopili v cerkev in prisostvovali sveti daritvi. Mašo je daroval pater dr. Alojzij Kukovica za vse žive in rajne rojake iz okraja. Bogoslužno petje je bilo na višini za tako veliko slavje, zelo kvalitetno in toplo, kot nas je že navadil Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Berili sta brali Mici Malavašič Casullo ter Karel Groznik; psalme, Tatjana Kržišnik in prošnje Marija Urbančič. Mašo je vodila Irena Poglajen. Med pridigo se je duhovnik spomnil na vse dobrotnike, ki so sodelovali pri gradnji in obstoju Doma, ter se zahvalil nebeškemu Očetu za prejete dobrote. Prav tako je izpovedal hvaležnost Bogu ,,tudi za vse tiste, ki še danes, na ta ali oni način, pomagate vzdrževati ta Naš dom. Občudovanje vredno je prizadevanje, da bi Dom na najboljši način izpolnjeval namene za katere je bil zgrajen ..." Med bogoslužno daritvijo smo zapeli Slava večnemu Bogu in se tako zahvalili ter prosili božjega Očeta, naj nas še naprej spremlja pri delu v skupnosti. Po končani sveti maši je duhovnik z ministranti stopil pred Marijin oltar. Podoba brezjanske Matere božje je bila ustoličena v cerkvi za 50. obletnico Doma. Letos, ob 100-letnici kronanja Marije Pomagaj na Brezjah, smo praznovali tudi prvo leto Njene podobe v naši stolnici. Skupno smo ji zapeli pesem Marija skoz' življenje in ji tako izrazili ljubezen in se zahvalili za njeno varstvo in milosti, ter se ji priporočili v molitvi. 51 LET - MOČNEJE BIJE SRCE Skupno smo, kar v procesiji, prikorakali do Doma. Ko smo vstopili, so nas vljudno povabili v spodnje prostore, da bi začeli z dopoldansko akademijo ter zajtrkovali. Ob pogrnjenih in okrašenih mizah, med prijatelji in znanci, smo sedli in malo pokramljali. Na odru je že stal šolski pevski zbor. Povezavo akademije je brala Erika Poglajen. Najprej je povabila vse prisotne naj stoje sprejmemo zastavi in zapojemo argentinsko in slovensko himno. Lepo je pozdravila vse navzoče, prav posebno pa predsednico Zedinje-ne Slovenije Alenko Godec; predsednico Doma Mici Malavašič Casullo in botra Doma Cirila Oblak; zastopnike bratskih domov, sanhuških ustanov ter predsednico Slovenske kulturne akcije dr. Katico Cukjati. Sledila je dobrodošlica predsednice ustanove, ki je goste in prijatelje tako pozdravila: ,,Z veseljem in ponosom praznujemo 51. obletnico Našega doma. Ko se vsako leto srečamo ob priliki obletnice čutimo, kako je ta dan praznik vztrajnosti, ljubezni do vsega kar nam je drago: slovenski jezik, pesmi, noša, skupnost. Drago ni samo tistim, ki smo bili rojeni na slovenskem, ki še danes živimo in veselo delamo načrte za prihodnost. Drago je tudi tistim, ki so že v drugi in tretji generaciji rojeni na argentinskih tleh. Čutimo, kako srce močno utripa v obliki vsakdanjega dela in tistega posebnega, ki je namenjeno našemu praznovanju. ..." Nato sta sledili pozdravi voditeljice šole Franceta Balantiča, Irene Poglajen, ter predsednice krajevne Zveze slovenskih mater in žena, Nežke Kržišnik. Zbor Balantičeve šole, pod vodstvom Marije Štrubelj in Kristine Šenk, nam je zapel venček narodnih pesmi ter Slovenija. Grla otrok so z veseljem in z veliko ljubeznijo ter nežnostjo prepevala pesmi, tako, da so se odraslim pojavile solzice, ko so otroci prepevali kako radi imajo Slovenijo, da jo nosijo v srcih. CARAPACHAY Slovo od prijatelja Po kratki in hudi bolezni je 30. septembra umrl Vinko Klemenčič v 74. letu starosti, član naše krajevne skupnosti. Pokojni se je rodil v Kovorju pri Tržiču v zavedni in veliki družini, iz katere je izšel mnogim znani Janez Klemenčič, nekdanji župnik na Igu. Vinko je imel brata in pet sester; njihov oče Vinko je bil dolgoleten župan v Kovorju iz vrst SLS. Kmalu po nemški zasedbi leta 1941 so se na ozemlju pojavili tako imenovani Gošarji, poznejši partizani, ki so na boljševiški način strahovali že tako preizkušen narod. Ker se oče družine ni strinjal s tem početjem je bil zaznamovan in ubit na domačem pragu, kot toliko drugih rodoljubov, vse po naročilu komunistične partije. Ostala družina je bila zapostavljena in v stalni nevarnosti, tako se je morala mati z nedoraslimi otroki in s sorodniki pridružiti koloni beguncev ob koncu vojne, ki so mimo njihovega doma bežali čez Ljubelj na Koroško. Družina je preživela taborišče Vetrinje, nato Šentvid na Glini, odkoder so prišli v Argentino leta 1949. Dobili so zasilno stanovanje na severnem delu predmestja Buenos Airesa. Dekleta so toliko dorasle, da so se z lahkoto zaposlile. Brat Jože je odšel v Čile in tam tudi umrl. Rajni Vinko se je zgodaj zaposlil. Nekaj časa je to tudi študiral, pa je moral to opustiti; treba je bilo skrbeti za družino. Veselilo ga je petje. Veliko let je vodil cerkveni pevski zbor v San Martinu; prav tako, vse do bolezni, pevski zbor pri mesečnih mašah v slovenskem jeziku za Primorske rojake v Villa Devoto. Stalno se je udeleževal nedeljske sv. maše v Carapachayu, pripomogel k ubranemu ljudskemu petju, ker je bilo njegovo mnenje ,,bolje dobro ljudsko petje kot pa slab in neštevilen zbor". Pogrebne molitve je opravil dr. Jure Rode ob lepi udeležbi navzočih znancev in prijateljev. Pokojni Vinko zapušča ženo Tatjano, dve hčerki in dva sinova ter tri vnuke, katerim izrekamo globoko sožalje. V Carapachajski srenji ga bomo pogrešali, ohranili pa bomo v lepem spominu. n. r. Pozdravili so tudi: Marjan Godec v imenu SDO-SFZ San Justo; Saši Smrdelj v imenu mladcev in mladenk ter Stane Mustar, predsednik društva upokojencev. Nato je stopil k odru zbor krajevne Zveze mater in žena, pod vodstvom Anice Mehle in nam podaril dve pesmi: Raste, raste rožmarin in Ta zima že zapušča nas. Ubrano petje nas je ganilo in lepo presenetilo. Nato je stopila pred mikrofon predsednica Doma in vodila molitev pred zajtrkom. Mladi so pa kar urno prišli s kavo in postregli gostom. ŠPORT IN PRIJATELJSKO KOSILO Okoli enajste ure se je dvorišče pripravilo za skupno razvedrilo, ki ga je vodil prof. Karel Groznik. Mreža je delila dvorišče na dvoje. V eni polovici je bilo prijateljsko srečanje v odbojki med moštvom Ramos Mejije in San Justa (2:1). V drugi polovici pa so bile postavljene štiri mize za notranji turnir v ping-pongu. Vpisali so se: 4 žene (zmagala je Ema Marušič); 14 osnovnošolskih dečkov (Peter Malovrh je osvojil prvo mesto); ter 8 mladih (zmagal je Marko Malovrh). Kosilo je bilo pripravljeno! Pustili smo igre in šport ter šli zopet v spodnje prostore doma, da bi malo jedli. Ko smo bili že vsi zbrani je p. Alojzij Kukovica s petjem Je angel Gospodov ... blagoslovil zbrane; strežniki so nato začeli delo in vsi smo med prijateljskim pogovorom uživali kosilo. Hvala gospem v kuhinji (Marjana Lipušček, Andreja Lipušček, Ninka Keršič, Anica Klarreich, Francka Juhant in Metka Malovrh; slastni štrudelj pa so pripravile Francka Miklič, Ivanka Zupanc in Marija Novljan) ter možem, ki so na žaru pekli meso (Franci Štrubelj, Henrik Bregar, Rihard Godec in Janez Puntar), za tako dobro kosilo. Prav tako lepa hvala mladini za tako dobro postrežbo! NAŠE DEBLO JE POGNALO NOVO MLADIKO Ob 17. uri je bil napovedan kulturni program. Zato smo se pomaknili v zgornjo dvorano Doma. Napovedovalka Danica Malovrh je izrekla dobrodošlico in pozdravila osebnosti, ki so se nahajale v dvorani: veleposlanik RS v Argentini prof. Avguštin Vivod z gospo, častni konzul RS Herman Zupan z gospo, predsednica ZS Alenka Godec, predsednica ND Mici Malavašič Casullo, predstavniki prijateljskih domov ter dobrodelnih in kulturnih ustanov, delegat dr. Jure Rode in župnik p. Alojzij Kukovica. Pozdravila je predsednica Našega doma. Prav tako je spregovorila ob tem slavju predsednica ZS Alenka Godec, čestitala za 51 let delovanja in želela, ,,da bo med temi zidovi še dolgo živela slovenska zavest". Nato je veleposlanik RS prof. Avguštin Vivod, poudaril bogastvo, ki ga starejši izročijo mladim pri skupnem delu. Povedal je tudi, da so Mešani pevski zbor San Justo (pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar), skupaj s ,,Camerata Bariloche" (pod vodstvom Fernanda Hašarja) in s povabljenim solistom Markom Finkom, vključeni v programu Slovenija-Evropska Unija 2008. Zato bodo nastopili na slavnostnem koncertu v Buenos Airesu, med slovenskim predsedovanjem Unije. Slavnostni govornik tega dne je bil dr. Andrej Fink. Njegove misli lahko beremo v uvodniku te številke. Luč se je ugasnila in zastor se je odprl. Na odru Frida Beznika je sledila uprizoritev ljudske igre ,,Revček An-drejček" po Adolfu Robidi, v režiji Blaža Mikliča in s sceno Toneta Oblaka. Več o igri, igralcih, itd. bo opisano v posebnem članku. Praznovanja tega dne še ni bilo konca. Nadaljevalo se je na dvorišču, s prijatelji in znanci. Narodna glasba, obložene mize in skrbna postrežba (hvala za krofe ge. Anici Zakrajšek, Olgi Radoš in Mariji Drenik!) je bil okvir za zaključek tega dogodka. Za vsakega je 51-letnica velik dogodek. Za ustanovo, pa še večji, saj letnica kaže in nam ponazarja o velikem delu in trudu, ki sta vsakodnevno vložena za ohranjevanje slovenske skupnosti v Argentini. Poganjek na posekanemu deblu, ki je simbol Našega doma, naj še naprej poganja zveste in delovne mladike! PRISTAVA Lep mladinski dan Naj bo to poročilo sad osebnih izkušenj, ki sem jih doživljala med pripravljanjem mladinskega dne, saj bi gotovo imel vsak, ki je bil v stiku z enim od mladih, kaj zanimivega za povedati. Ko sem med tednom tudi jaz hodila na Pristavo, sem navdušeno gledala, kako so se mladi pripravljali. Kar na lepem jih vidim kar veliko zbranih v dvorani in jih tudi slišim, kako se na glas smejejo. Pa mi pravijo: ,,Veš kaj Maruča, pripravljamo kulturni program ki 'esta buen^simo'. Aha, sem si mislila, če takole z veseljem pripravljajo, je pa res zanimivo. Dan za dnem, ko sem kakšnega srečala, mi je povedal na pamet kakšen delček programa, pa vsak se je zraven smejal. Pa veš kaj - so mi še rekli - radi hodimo k vajami, ker se zabavamo, vsak kaj pove in skupaj delamo z veseljem. Ta odmev skupnega in veselega dela sem lahko že čutila, ko sem prišla na Pristavo v nedeljo in nas je Andrej Conde pozdravil s toplimi besedami. Skupaj smo pozdravili zastave in nato šli k dobro pripravljeni maši, z lepim petjem, z globokimi mislimi, v povezavi, prošnjah, kot krona vseh maš, ki smo jih imeli čez leto. Vsa ta priprava zahteva mnogo dela, čeprav včasih zgleda enostavno. A uspelo je; tudi vreme je bilo naklonjeno: hvala Bogu, po tednu dežja je posijalo sonce. Besede gospoda Francija so mlade navdušile, da delo v skupnosti še vedno ni delo zaman, najmanj pa delo za Boga in za druge. Za okusno kosilo so poskrbele Mari, Berni in Lučka katerim so se tudi prav lepo zahvalili, saj je to veliko delo, ki se mu vse zelo rade izognemo, pozabimo pa, da nas v malenkostih mladi tudi potrebujejo. Tudi kosilo so postregli mladi. Po kosilu smo lahko gledali še tekme v odbojki in nogometu, pri katerih lahko rečem, da pogrešam malo več navdušenja, tako pri igranju kakor pri navijanju za ekipe, vse je bolj prazno. Ne vem v čem je napaka, saj je vsem všeč gojiti šport, a ne vidimo zanimivih iger. Morda bi se dalo to na kakšen način popraviti. Proti večeru so se začeli zbirati gostje na Pristavi in tisti, tako pričakovani del dneva se je začel. Tatjana Golob nas je pozdravila in nam na kratko opisala kako so se pripravljali na ta kulturni del. Uprizoritev Martina Krpana ki jih je spominjal na otroška leta a seveda v satiri ali na bolj moderen način. Zanimive besede, zakaj da so izbrali to povest so mi rojile po glavi: ,,Nismo ga občudovali zaradi spretnosti in moči, ampak zato, ker predstavlja ves slovenski narod, ko želi stati pokonci". Se vam ne zdi, da to mišljenje četrtega rodu ni malenkost? Scena je bila vzeta prav iz knjige Martina Krpana. Narisal jo je Martin s pomočjo fantov. Popeljala nas je v dobo, v kateri se je za Frana Levstika vse to dogajalo. Igra se je začela. Na oder so prihajali odlični igralci in predstavljali dele Martina Krpana v šaljivih prizorih, podanih v pravilni slovenščini, ki jim je tako tekla, da smo jih morali občudovati. Igrali so tudi lepo, kakšni zelo presenetljivo; imamo prihodnost v gledališču. Glavno je bilo pa to, da so vse sami pripravili, napisali, dali lastne ideje, iniciative in tudi režirali (Ivan in Maki). Seveda, Maruški moramo tudi reči hvala, ker nekaj pomoči so potrebovali. Tudi zvok je bil tokrat brez napak, kar velik pripomoček. G. JOŽE RAZMIŠLJA Dvoboj med Brdavsom in Krpanom, kot so si ga zamislili mladi na Pristavi Naj bom samo malo objektivna. Zato ker jih imam zelo rada, naj dodam tole malenkost: morda so bile nekatere scene malo dolge (ko jih človek piše in se pri tem zabava, pa ve kaj in kje bi črtal). Da je bilo uspešno smo lahko slišali pri smehu, pri aplavzih in pri dobi volji gledalcev. Ponosni smo na vas, veseli smo z vami, hvaležni smo vam! Pri takih prireditvah tisti, ki smo bili kdaj z vami, učiteljice, duhovniki, voditelji, kaj še starši in stari starši, vemo, da ni vse zaman. Sedaj mi je tudi jasno zakaj mi je eden rekel: ,,Veš, jaz ne vem kaj bi brez skupnosti, pa čeprav moram priti delati, ampak pri tem tudi uživam. Hvala mojim staršem, da so mi to dali." Mladina, izplačalo se je. Pa to ne samo vam pristavskim; vsem mladim. Izplača se še žrtvovati za slovenstvo. Za konec so še podali pokale zmagovalcem v športu: dekletom iz San Justa in fantom iz Lanusa. Zahvalili so se vsem, ki so jim na kakršnikoli način pomagali in zapeli smo mladinsko himno. Seveda, potem pa še prosta zabava, na kateri pa Maruča ni ostala, ker je tudi že mamica in ima druge obveznosti ne biti samo ,,fan" mladine. Maruča Srečen aH nesrečen zakon O zakonu se veliko govori in piše. Nekateri pravijo, da je zakon loterija. Drugi ga primerjajo kletki. Oni, ki so zunaj, želijo čim prej vanjo, ko pa so v njej, želijo čim prej iz nje. Zakon je lahko srečen, pa tudi nesrečen. Na dan poroke, onadva mislita in vsi, ki jih spremljamo, jima želimo, da bi bil njun zakon resnično srečen. Na žalost ni vedno tako. Najprej pomislimo, da zakon vedno sestavljajo ljudje. Mož in žena. Kjer pa so ljudje, tam so tudi slabosti in nepopolnosti. In čeprav je zakon, kot zakrament, božja ustanova, ga sestavljajo ljudje, ni vedno košček izgubljenega raja. Iz raja smo ljudje namreč napravili solzno dolino z našimi slabostmi in napakami. Kljub vsemu je božja volja, da ljudje živimo v skupnosti, ki je zakon oziroma družina na prvem mestu. Zato ravno večina ljudi, mož in žena, mislijo na svojo prihodnost v zakonu. Potem je zakon zakrament, ki naj vse, ki v njem živijo, posvečuje. To je gotovo prvi namen zakona. Posvečenje zakoncev. Podlaga je medsebojna ljubezen, ki vse premore, vse opravičuje, odpušča, razumeva in stori vse dobro svojemu bližnjemu. V svoji ,,drugi polovici", naj vsakdo gleda samega sebe. Kar sebi želi, naj tudi njej stori. Nihče ni popoln in vsi potrebujemo pomoči. On bo pomagal njej, ona pa njemu za dosego svetosti in zveličanja. Zakrament pa jima zagotavlja božjo pomoč. Kaj je potrebno, da je zakon trden in uspešen? Pogovor med njima je idealno sredstvo v vseh dobah skupnega življenja. Oba naj bosta v tem iznajdljiva. Pogovor je pot do srca in je most, da se medsebojno spoznavata. Oba naj se potrudita, da ju bodo dejanja ljubezni čim bolj povezovala. Prenašajta skupne bolečine, razočaranja in trpljenje, pa tudi trenutke veselja in uspeha. Odpuščajta drug drugemu. Potrebna je sprava med obema. V ta namen naj zvečer skupno zmolita en očenaš (škof Rožman). Oba naj gojita globoko duhovno življenje. Kristus naj ima v zakonu svoje mesto. Ne bojte se Ga. Tako je možno, da 50 in še več let živita skupaj in se ljubita. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Kurent ali korant Kot sem omenil pri opisu Ptuja, se v pustnem času pojavljajo v tem mestu in okolici tradicionalne pustne maske, med katerimi je najbolj znan korant ali kurent. Da bomo malo več vedeli o tem starodavnem ljudskem običaju, poglejmo kaj o njem piše Maja Topole v knjigi Slovenija - Pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga; 1 9 9 8. (Skrajšano) Kurent je bajno ali pravljično bitje v slovenski slovstveni folklori in tudi v umetni književnosti, za pustni lik in najbolj znano slovensko masko pa se pogosteje uporablja izraz korant. Večdnevno pustno veseljačenje na Ptuju, od leta 1960 vsakoletno turistično kurentovanje, je pripomoglo, da se je njegov sloves razširil in njegov lik močno okrepil. Po njegovi zaslu- gi je Ptuj postal predstavnik Slovenije v Evropski skupnosti karnevalskih mest. Pred 2. svetovno vojno je korant že izumiral, a sta ga iz pozabe rešila etnomuzikolog France Marolt in režiser in dramatik Franjo Žižek, ko sta ga leta 1939 uvrstila na mariborski Festival narodnih običajev. ^ S preučevanjem kurenta so se ukvarjali predvsem etnologi, literarni zgodovinarji in etimologi. O njegovi starosti, izvoru in pomenu oziroma vlogi obstajajo različna ugibanja in domneve. Po enih naj bi prišel v 6. stoletju s Slovenci iz stare domovine, po drugih z Uskoki v časih turških vpadov, (uskok = begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini), po tretjih naj bi ga Slovenci prevzeli od Ilirov in Keltov. Do danes niso pojasnjena razmerja do podobnih likov pri nekaterih evropskih in drugih narodih). ... Nekateri zanikajo lunarno mitološke poteze kurenta in mu pripisujejo le vlogo pravljičnega junaka šaljivca. Kot tak je simbol veseljaštva in dionizično prekipevajočega čustvovanja. ^ Korantija, kot imenujejo kurentovo opravo, je bila navdno predmet dedovanja, v zadnjem času pa izdelavci na Ptuju in v okolici naredijo tudi veliko novih oprav. ^ Najpomembnejši kos je iz ovčje ali zajčje kože narejena kapa, ki ima usnjeno naličje. V njem so belo-rdeče obkrožene odprtine za oči, nos in usta. Pod rilčastim nosom iz usnja so pritrjeni brki iz sirka ali pa dva šopa stebel poprove mete. Usta so obrobljena z nizom zob iz belih ali temnih fižolov, ven pa moli dolg rdeč jezik, ki je lahko iz plastike, usnja ali blaga in lepo vežen. Na kapo sta ob straneh nasiti usnjeni ušesi, po letu 1930 pa so na vrh začeli nasajati puranje, gosje, kanjine ali fazanove peruti. Ponekod namesto teh nad kosmata ušesa pritrdijo goveje rogove, drugje pa tanke palice, ki jih potem okrasijo s perjem in barvnimi trakovi. Na tej osnovi ločimo pernatega ptujskega in ptujskopoljskega od rogatega dravskopoljskega kurenta. Kožuh sešijejo iz najmanj petih, na poseben način strojenih kož črne ali bele dolgodlake merino ovce. Kurent je prepasan z verigo, na kateri mu binglja pet po velikosti in glasu razporejenih krajvih zvoncev. Te so dobavljali s Pohorja oziroma iz Gorjanskega kota pri Bledu. Za pasom zbira kurent tudi lepo izvezene robce, ki mu jih podarijo dekleta ali pa jih pridobi s silo. Cim več jih ima, tem večje spoštovanje zbuja. Zelene ali rdeče volnene nogavice s posebnim vzorcem splete kurantu njegovo dekle. Ceznje obuje visoke črne čevlje. Obvezen dodatek kuren- tovi opravi je ježevka. To je kij iz trdega lesa,okrog katerega je na debelejšem koncu spiralno ovit trak, urezan iz ježeve kože, skozi tanjši konec pa je speljana vrvica, ki jo kurent ovije okrog zapestja, da mu ježevka ne spolži iz rok. Z njo se brani, če mu hočejo sneti kapo in ga tako kar najbolj osramotiti, ali pa jo meče v zrak in s tem poziva nasprotnika na boj. Najpogosteje so se kurenti spopadali zaradi deklet. Pred 1. svetovno vojno je bil v takih obračunjavanih marsikateri celo ubit, zato so jih orožniki preganjali. Danes je kurent navadna pustna maska ..., ki predstavlja del neke pretekle kulture in načina življenja. Nekdaj pa je bil grozljivo demonski; imel je magično moč. V druščini z orači je kot plužar preganjal zimo in zle duhove ... Kurent ima kot prvinska in naša najbolj izpovedna maska v zadnjem času pomembno vlogo pri predstavljanju Slovenije; pogosto je prisoten na največjih svetovnih prireditvah. Melodijo njegovih zvoncev lahko slišimo tudi na domačih gospodarskih in političnih prizoriščih, celo v slovenkem parlamentu. Kurent je slovenski simbol, ki je od nekdaj pritegoval umetnike. Z njim se ukvarjajo tako slikarji, oblikovalci in fotografi, kot tudi pesniki, pisatelji in pripovedovalci. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI DO SEPTEMBRA NA PRVEM MESTU Slovenija je septembra zabeležila 3,6-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ med članicami območja skupne evropske valute, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EZ je bila septembra inflacija na letni ravni v primerjavi s prejšnjim mesecem prav tako nekoliko višja in je znašala 2,2 odstotka. Avgusta je bila sicer letna stopnja inflacije v območju evra 1,7-odstotna, v celotni uniji pa 1,9-odstotna. borStnkov prstan Igralka Silva Čušin je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana, največjega priznanja za igralsko umetnost na Slovenskem. V žiriji za^ nagrado so bili Mojca Kreft, Bine Matoh in Tone Partljič. Čušinova bo priznanje za življenjsko delo prejela 24. oktobra, na sklepni slovesnosti 42. Borštnikovega srečanja, ko bodo podelili tudi ostale festivalske nagrade. PROTESTI Z DISEČIMI PALČKE Okrog 500 lokalov, od tega 20 v Ljubljani, je z dopuščanjem „kajenja" v svojih prostorih protestiralo proti noveli zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. v lokalih ne kadijo, temveč so prižigali dišeče palčke in podpisovali peticijo. OBLETNICA ČUDEŽA PRI KOBARIDU Ob 90-letnici 12. soške bitke, t. i. čudeža pri Kobaridu, s katerim so se končali boji na Soški fronti, in dnevu Kobariškega muzeja, so danes na kobariškem trgu pripravili spominsko slovesnost. Nastope sta spremljala tudi slovenski in italijanski obrambni minister Karl Erjavec in Arturo Mario Luigi Parisi. Kobariška bitka je ena najstrašnejših bitk na slovenskih tleh in se v prihodnosti ne sme ponoviti, je poudaril Erjavec. Med drugim je okoli 200 glasbenikov vojaških orkestrov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske skupaj zaigralo tudi evropsko himno Odo radosti. ,,Po 90-ih letih smo prijatelji. To je tista vrednota, ki jo prinaša EZ," je izpostavil slavnostni govornik Erjavec. PO SVETU KOSOVO Na Dunaju se odvija tretji krog neposrednih pogajanj med Beogradom in Prištino o prihodnjem statusu Kosova. V središču srečanja je dokument, ki ga je stranema predložila pogajalska trojka; sestavljajo jo Evropska unija, ZDA in Rusija. Neodvisnost pokrajine v 14-ih točkah dokumenta ni posebej omenjena, zapisano pa je, da Srbija tam ne bo več vzpostavila fizične navzočnosti. Predstavnik Unije v omenjeni trojki, Wolfgang Ischinger, pričakuje, da bodo pogovori prinesli napredek. Pred začetkom je še ocenil, da brez podpore kontaktne skupine za Kosovo in mednarodne skupnosti sporazuma ne bo. VOLITVE V TURČIJI Turki so na nedeljskem referendumu z veliko večino podprli spremembe ustave, po katerih naj bi predsednika države izbrali ljudje in ne parlament. Do zdaj so turškega predsednika volili v parlamentu za obdobje sedmih let, predsednik pa se za drugi mandat ni smel potegovati. Zdaj spremembe ustave določajo, da je lahko predsednik izvoljen za največ dva petletna mandata. Referendum so zasenčili spopadi med kurdskimi uporniki in turško vojsko. FINANČNI SVET Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu so v ponedeljek, 22. oktobra zaključili tridnevno zasedanje. Svetovna banka je ocenila, da je kriza na svetovnem finančnem trgu imela omejen vpliv na razvijajoče se države, svetovna gospodarska rast je ostala krepka, predvsem na račun dobrih rezultatov v državah, kot so Indija, Kitajska in Brazilija. Kriza v avgustu je pokazala, kako tesno so povezana gospodarstva z vsega sveta. Strinjajo se, da se stanje po pretresih izboljšuje, a je razmere treba spremljati in preprečiti izbruh novih kriz. UPOKOJITEV V EU Čeprav je diskriminacija na podlagi starosti v Evropski uniji nezakonita, je Sodišče Evropskih skupnosti 16. oktobra odločilo, da države članice lahko določijo obvezujočo najvišjo starostno mejo za upokojitev. Namen tega naj bi bila spodbuditev zaposlovanja. Razsodba naj bi sicer pomenila poslabšanje razmer za starejše zaposlene, ki bi radi še delali, delodajalci pa jo pozdravljajo, ker naj bi jim omogočila zaposlovanje mlajših delavcev. VOLITVE NA HRVASKEM Hrvaški predsednik Mesic je razpisal parlamentarne volitve, ki bodo 25. novembra. Predvolilna kampanja za sestavo šestega hrvaškega sabora od osamosvojitve države se bo uradno začela 3. novembra. Pretekli četrtek je začel teči tudi 14-dnevni rok za vložitev kandidatur. Po ustavi NAROČNIKOM IN BRALCEM SVOBODNE SLOVENIJE V tiskarni Dorrego, ki tiska Svobodno Slovenijo, v torek in sredo t. j. 22. in 23. oktobra, stavci niso prišli na delo. Ker sta ravno torek in sreda vsak teden v tiskarni rezervirana za Svobodno Slovenijo, zato pretekli teden list ni mogel iziti. Argentinski dnevniki pa so izhajali tudi med stavko zaradi tega, ker se grafični delavci gremija dnevnih časopisov niso priključili stavki, pač pa so to storili grafični delavci manjših tiskarn. Svobodna Slovenija, 31. oktobra 1957 - št. 43 RESUMEN DE ESTA EDICION Po severozahodu: Tucuman - Salta - Jujuy Skupina devetnajstih upokojencev iz Velikega Buenos Airesa se je od 7. do 15. septembra mudila na potovanju po severozahodu Argentine. Potovanje v udobnih avtobusih je skupaj z večjo skupino vodil poklicen vodič, slovensko skupino pa je koordinirala Pavla Kovač Škraba. Pokrajino, ki so jo obiska- li, odlikujejo svojske lepote in izrazite posebnosti, za večino izletnikov pravo odkritje. Obiskali so: mesto Tucuman, cerro San Javier, Villa Noges, Taf^ del Valle, mesto Salta, Cafayate, cerro San Bernardo, Cach^, mesto Jujuy, Purma-marca, cerro Siete Colores (fotografija), Tilcara in Huma-huaca. ima lahko sabor največ 160, najmanj pa sto poslancev. Po prejšnjih volitvah pred štirimi leti je bilo v saboru 152 poslank in poslancev. POLJSKA: VOLITVE Po zadnjih izidih nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev na Poljskem je opozicijska stranka Državljanska platforma v vodstvu z 41,2 odstotka podpore. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost je na drugem mestu z 32,2 odstotka glasov. Če bo ostalo pri tem rezultatu, bo Platforma imela 205 sedežev v 460-članskem parlamentu. iraSka pokrajina Vlada iraškega Kurdistana je pozvala Ankaro k neposrednim pogajanjem za rešitev vprašanja kurdskih upornikov v tej severni iraški pokrajini, proti katerim načrtuje Turčija vojaško operacijo. V sporočilu za javnost je še zagotovila, da ne bo dovolila, da bi kdorkoli ozemlje pod njenim nadzorom uporabil za napade na Turčijo ali katero drugo sosednjo državo. FRANCOSKA STAVKA V Franciji je potekala, 19. oktobra, stavka delavcev v javnem prevozu, ki so jo ocenjevali za največjo francosko stavko v zadnjih letih. Uporabniki avtobusov, podzemne železnice in vlakov so bili zato prisiljeni v uporabo drugih prevoznih sredstev, številni pa so se odločili ostati kar doma. Delavci s stavko so nasprotovali načrtovani pokojninski reformi, ki med drugim predvideva ukinitev posebnih modelov upokojevanja, ki veljajo za delavce v težji poklicih, kot so strojevodje, rudarji in drugi delavci. CONSTRUYAMOS JUNTOS EL FUTURO Las palabras alusivas del Dr. Andres Fink a los 51 anos del centro esloveno San Justo forman parte del editorial. Cualquier aniversario, personal o de una institucion, es un buen momento para mirar atras en el camino recorrido y para que de la conjuncion del pasado con el presente, se continue, a paso firme, hacia el futuro. El camino de nuestra colectividad en la Argentina se forjo sobre la base del catolicismo y el amor hacia la patria eslovena. Dos valores que no se deben olvidar, pese a los obstaculos que puedan interponerse. El trabajo del centro se puede resumir en la misa de cada domingo, la escuela sabatina, presentaciones en el escenario y conciertos del coro. En estas actividades estan incluidos los jovenes. Un aliciente para saber, que los eslovenos podran continuar construyendo con confianza, optimismo y de modo responsable un futuro. (Pag. 1) LA ELECCIÖN EN ESLOVENIA Segun los datos no oficiales de la votacion para presidente esloveno, del domingo 21 de octubre, muestran que Lojze Peterle y Danilo Türk iran a la segunda vuelta el 11 de noviembre. Los resultados oficiales se daran a conocer el 29 de octubre. Dos horas despues de cerrados los comicios, se co-menzo el conteo de los votos de los casi 3700 puestos de votacion. Segun los datos no oficiales Peterle habr^a obtenido el 28,5% de los votos, seguido por Türk con el 24,56% y el tercer puesto lo ocupar^a Mitja Gaspari con el 24,16%. Luego seguir^an: Zmago Jelinčič (19,29%), Darko Kranjc (2,16%), Elena Pečarič (0,87%) y Monika Piberl (0,47%). En Eslovenia la votacion no es obligatoria. Se estima que el 57 por ciento del padron participo de la eleccion. Entre los votos depositados en las urnas hubo 5033 votos no validos. (Pag. 1) RESULTADOS EN LA ARGENTINA En el semanario se publican los datos entregados por la presidente de la comision electora en la Argentina, dr. Mariana Poznič Mazieres. En la embajada de la Republica de Eslovenia, en Buenos Aires, votaron 702 ciudadanos eslovenos. Los resultados: 6 votos nulos; de los votos validos Peterle obtuvo 675 votos (97%), Danilo Türk 8 votos, Mitija Gaspari 7 votos, Darko Kranjc y Elena Pečarič 3 votos cada uno. Ademas, se recibieron en la embajada mas de 200 votos por correo, que seran enviados a Ljubljana para ser contabilizados. (Pag. 1) 51° ANIVERSARIO El 14 de octubre el centro esloveno Nuestro Hogar de San Justo celebro un nuevo ano de trabajo. Luego de la misa en la catedral, la jornada siguio en las instalaciones del centro. Tras los saludos de rigor, el coro de ninos y de mujeres del centro, cantaron para el publico. Hacia el mediod^a, se realizo un amistoso de volley y un torneo de ping pong. Finalizado el almuerzo, el d^a siguio con el programa cultural que abarco las salutaciones, el discurso a cargo del Dr. Fink y la puesta en escena de la obra "Revček Andrejček", de Adolfo Robida, dirigida por Blaž Miklič y con escenograf^a de Tone Oblak. (Pag. 3) MARTIN KRPAN Los jovenes de Pristava, el centro esloveno ubicado en Castelar, festejaron su d^a el 7 de octubre. Tras semanas de trabajo, con gran dedicacion y alegr^a por juntarse a organizar el numero cultural y, mientras tanto pasar un tiempo ameno, llego el d^a. Este se inicio con la misa, siguio con el deporte y el almuerzo. Hacia la noche, pusieron en escena a Martin Krpan, un personaje de la literatura eslovena, a modo de satira y algo mas moderno. Eligieron esta historia porque representa a toda la nacion eslovena que quiere ponerse de pie. Las horas invertidas dieron sus frutos y causaron una calurosa respuesta del publico ante el talento y las capacidades de los chicos. jFelicitaciones! (Pag.4 ) EL MATRIMONIO Cada uno debe ver en la otra mitad a s^ mismo y actuar en consecuencia. El padre Jose dice que para lograr que el v^nculo sea fuerte y exitoso haran falta: el dialogo, que es el camino al corazon y el puente para conocerse; el mutuo perdon; y llevar una vida espiritual. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Andrej Fink, Marko Vombergar, Ivan Žnidar, Maruča Čeč, Matjaž Čeč in Pavla Škraba. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 120, pri pošiljanju po pošti pa $ 160; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040. — E-mail: info@vilko.com.ar O