Štev. V Ljubljani, dne 7. aprila 1910. Leto II. Sadie v gospodarstvu. V naprednih deželah jo se v zadnjih letih lotili z vedno večjo vnemo Itlobre sadjercje. Saj je sadje zdrava tirana za visoke in nizke; iz njega dobimo prav dobro in zdravo pijačo. Ko jje drevo enkrat zrastlo, je z njim prav malo opraviti, da pa veliko z ozirom na piali prostor, kjer še vedno dobra trava raste in se dobi jeseni najbližje list je za steljo. Čehi so prav praktičen narod. Zato so zasadili po vseh cestah, po polju, Itravnikih in vrtovih lepe nasade jabolk in hrušek. Še bolj je sadjarstvo razširjeno na Nemškem. Okoli Nckarja pride na vsako oralo obdelane zemlje 9-17 sadnih dreves. Čc ima posestnik vsega posestva 30 oralov, ima do 276 sadnih dreves, največ seveda jabolk, katere rabijo za mošt. Če ima 15 oralov, zmore 238 sadnih dreves. Pri nas zmorejo komaj najboljši sadjcrejci tako množino. Pri večini jih bo komaj pe-llina. Navadno sadja še otrokom primanjkuje. Skupno so našteli na Nemškem 168 388 853 dreves, in sicer 69 milijonov 392.817 češpelj, 52,332.087 jabolk, 25,116 266 hrušk in 21,547.683 črešenj. Kljub tej veliki množini so kupili v drugih deželah leta 1902 še za 108 in pol milijona kron sadja. Kupili so tl.871.590 met. stotov jabolk, 431.993 stotov hrušk, 353.623 st. grozdja, 170.1ol jagod, 193.881 st. orehov. Od nas gre na sto in sto vagonov 'dobrega sadja na Nemško, za žganje in pivo pa damo na leto milijone. Nemci izvažajo dobri sadni mošt po prav visoki ceni v Argentinijo in Egipet. Vožnja iz Nemčije v Egipet je gotovo še enkrat dražja, kakor od nas, ko imamo pred sabo to južno deželo, se nobenemu ni prišlo na misel, da bi napravil veliko in vzgledno moštarno m sadni mošt tudi v druge kraje izvažal. Slovenske dežele so za sadje kakor na- lašč ustvarjene. Dobra zemlja, milo podnebje, razumni ljudje, ki radi groše spravijo. Vse imamo, pa ne znamo. Odkar so izumili sadne konzerve, se tovarne za to zdravo hrano vedno bolj razširjajo. Ena tovarna porabi na leto 100.000 do 200.000 stotov sadja. Med ljudi pride denar in zdrava hrana. Pri nas nimamo nikjer take tovarne. Manjka podjetnosti. Pri naravni ugodnosti dežele za sadjarstvo in ugodnih prometnih razmerah s Trstom, ki nas veže z morjem, hi morala taka tovarna uspevati. Če uspevajo tovarne za testenino, zakaj bi pa za sadje ne ? Prav dobra hrana je tudi posušeno sadje. Za poletno delo in vročino si skoro ni kaj boljšega želeti. Pri nas je kmetijska družba ves veliko storila za povzdigo sadjarstva. Da niso bile dane sadne vrste vselej ugodne za vse kraje, ni mogla pomagati, ker se mora sadje ravnati po podnebju, zemlji in vseh drugih razmerah. Gotovo se pa za razvoj sadjarstva zdaj splošno še manj stori, kakor nekdaj. Naši stari učitelji so gledali na to, da je moral vsak šolar znati pravilno cepiti. V šolskem vrtu je imel svoje pev-carje, katere je pod očmi strogega učitelja sam cepil. Ko jih je ob izstopu iz šole dobil, je bil nanje bolj ponosen, kakor na kraljestvo. Z očetom sta jih vsadila na domačem vrtu in vedno je gledal in skrbel za »svoja drevesa«. To je zdaj izginilo. Šolarji se mučijo s slovnico in zemljepisjem, cepiti ne znajo več veliko. Naše sadjarstvo se veliko prepočasi razvija. Drugi narodi so tudi imeli nekdaj le vrste za sadno drevje. Zdaj imajo jabolka in hruške povsod na polju. Vidsl sem pred kratkim lep sadni vrt doma. Ko bi gospodar kosil, bi dobil dobra dva voza sena. Za sadje je dobil 500 K, prav veliko trave in vse listje za steljo. Na drugem kraju sem videl vrt, ki bi dal v dobri letini 10 voz mrve; za sadje so dobili čez 2000 K na leto. Takih zgledov je povsod veliko. Ko je enkrat svet zasajen in je drevje veliko, potem pač pravijo ljudje, da je ta vrt veliko vreden. Pri nas je še na tisoče oralov sveta, ki bi bil zelo ugoden za sadje in zdaj ne donaša skoro nobenega vžitka. Zakaj ne bi tega ugodnega sveta s sekiro in lopato ne pripravil za sadje? Če eni morejo, zakaj drugi ne? Lenoba in brezbrižnost sta naša največja sovražnika. Ako pa donaša svet s sadjem dobro zasajen tako lepe dohodke, zakaj bi ne porabili tudi boljšega sveta za sadje? Pri nas je sploh razširjeno mnenje, da tak svet skoro ničesar nc rodi, kar je napačno, kakor kaže skušnja drugod. Prav clobro bi bilo, ko bi začeli sadje nasajati ob javnih cestah. Bo dejal marsikdo: »Potem bodo gotovo vse otroci in razni uzmoviči doli spravili, Za take se pač ne splača delati.« — Če ima kdo v celi vasi sam zgodnja jabolka ali posebne hruške, jih bodo gotovo razni mali in veliki junaki izkla-tili. Če je pa sadje povsod in jeseni zrelo, še nobenemu na misel ne bo prišlo, da bi ga šel krasti. Ravno tako bi bilo tudi z javnimi nasadi. Če se pa revni otroci ali tuji berači sadja iz javnih nasadov najedo, potem drugega ne boelo potrebovali. Z malo pazljivostjo bi se tudi dalo precej odvrniti poželje-nje po tujem blagu. Kaj pa v letinah, ko se sadja ne bo prodalo, kam bomo pa takrat ž njim? Že lani smo videli, kako jo hudo, če je sadja preveč. To je prav nepotrebna skrb, dokler nam naša usta in naši želodci ostanejo. Sadje je najboljša in najcenejša domača hrana in pijača. Čemu zaklade proč metati in dobiček tujcem dajati? Naj imajo Judje svoje žganje, Kitajci svoj čaj, Nemci svoje pivo mi pa napravimo vzgledne moštarne m sušivnice, pa nam ne bo sadja nikdai preveč. Le nekaj sodov bo treba pre skrbeti in nekaj pregrad, da se pride lek spravi. Razen lepega polja m krasne zi vine ni skoro nobena reč gospodarj' 0' tako v veselje in ponos kakor lep sadni vrt. Tu je njegovo srce, njegovo veselje, gf na misel mu ne bo prišlo, da bi šel v Ameriko. Da se pa začne v vsakem kraju resno delo, bo treba povsod napraviti pri šolah sadne vrte, ki se imajo porabiti izključno le za sadjarstvo. Šolski vrti bi se ne smeli porabiti za noben drug namen. Če so učitelji pri tem na škodi, naj se jim dd na drugi način odškodba. Na šolskem vrtu se zasadijo vrste, ki so za tisti kraj najbolj pripravne. Vsak šolar se mora naučiti sam cepiti. Da bodo imeli večje veselje, naj se jim dd z izpustnico tudi nekaj dreves. Drugim gospodarjem bi se drevesa dajala po primeroma nizki ceni. Če ni šolskih vrtov, naj se napravijo občinski ali zadružni. Mnogo je tudi razumnih posestnikov, ki so si sami napravili prav lepe nasade za divjake in cepe. Gotovo se bo moral deželni zbor pečati s tem važnim vprašanjem. Splošno vlada pri nas velika napaka pri sadjarstvu, ko hoče vsak imeti toliko vrst kolikor dreves. Tako zmešano sadje ima v trgovini veliko manjšo vrednost in je slabše tudi za mošt. Kot namizno sadje se mora dobro prodati le blago, ki je res okusno in skoro čisto enako. Če imaš dobro vrsto, boljši so kisle kakor sladke, zasadi le to, da boš vse naenkrat spravil. To je sicer malenkost, ki pa v trgovini zelo vpliva. Detelja kot brmmašicev. Vsaka gospodinja vč, kako lepo rastejo prašiči, če dobivajo redno le nekaj posnetega mleka ali vsaj siratke. Vsak liter posnetega mleka je za prašiče vreden 4 vin. Toda kaj pomaga, priporočati posneto mleko, če ga pa ni. »Kjer nič ni, še cesar pravico zgubi,« pravi naš pregovor. Za take suhe čase imamo dobro nadomestilo v nemški detelji lucerni. Znano je, da krave najboljše molzejo spomladi, ko se enkrat detelja, posebno lucerna prične. Ta ima v sebi vse redilne snovi, ki pospešujejo dobro molžo. Kmetje so začeli misliti, da bi lucerna prešičem ne škodovala. Če mleka ni, naj pa prešiči isto jedo, kar mleko naredi, seveda brez kravjega želodca. Začeli so pokladati prešičem lucerno, ki so jo prav hlastno žrli. Če kak ščetinar detelje ne mara, je to gotovo znamenje, da ni dosti prida. Dali so torej zjutraj pujsom malo druge piče, čez dan pa samo deteljo. Prešiči so krasno uspevali in dela je bilo za polovico manj, ko se detelja kar naenkrat pokosi in položi. Drugi so šli šc za korak naprej. Znano je, da morajo biti plemenske živali veliko časa na prostem, čim večkrat bo zunaj na solnčni svetlobi, ki ima posebno moč na rast in zdravje, boljša bo. To je dokazano pri goveji živini, prešičih in 101 vseh drugih živalih. Začeli so torej prešiče po lucerni pasti. Ogradili so prostor za par dni in gori prešiče spustili. Da niso preveč njive razrili, so jim napravil na vilice male obode I Na enem kraju se pasejo nekaj dni, potem se ograja naprej prestavi. Paša preši-čev se je prav izvrstno sponesla. Eden najboljših prešičorcjcev, Hoeš, čegar pasma se s prav lepim uspehom razširja zdaj po naši deželi, je vse dosegel lc s pašo po nemški detelji. Taki prešiči, ki veliko detelje povžijejo, so pogosto na prostem, ne poznajo kostnice, one žalostne bolezni naše zanikrnosti, zavoljo katere je treba vsako leto prezgodaj in v zgubo prodati na tisoče prešičev. Zakaj bi še pri nas nc poizkusili? Sam sem pokladal prešičem deteljo z najboljšim uspehom. Opoldne jim nikdar ni treba kuhanega dajati. Treba bo torej letos veliko lucerne sejati. Ta in vsaka detelja ljubi izprana tla. Če ni apna v zemlji, ne bo uspevala. Da se sam prepričaš, čc je v tvoji njivi dosti apna, kupi si solne kisline (Salzsaure) in jo vlij nekaj kapljic na prst. Če se pokadi, je to dobro znamenje, če se ne, ga jc premalo in boš moral dobro apniti, da bo dosti pridelka. Seveda se nam gnoja in semena ne sme škoda zdeti. Koliko p?ži?eio mesa na Pruskem. Znano je, da imajo Nemci radi meso, znano tudi, da so zadosti petični, da ga kupijo. Uradne številke iz javnih klavnic nam to prav jasno dokazujejo. V javnih klavnicah so pobili: lota 1909. v primeri z 1908. Konj 102.950 glav; več 10.895 glav volov 314.526 » » 21.461 » krav 1,089.111 » » 85.141 » bikov 341.128 » » 33.034 » telic in mlade živine 593.026 » » 71.849 » telet 2,723.358 » » 233.270 » prašičev 9,317.132 » manj 566.590 » ovc 1,657.927 » več 10.754 » Iz tega razvidimo, da pokončajo zelo veliko konj, govejega in pa svinjskega mesa. Na kilograme je bilo mesa: Konjskega 24,193.250 kg govejega 586,930.230 » telečjega 108,934.320 » svinjskega 791,956.220 » ovčjega 36,474.394 » kurjega 2,931.216 » Le v enem letu se je poraba mesa, četudi so bili prašiči in druga živina izdatno dražji, pomnožila za 30,086.706 kilogramov. Če računamo na vsako žival mesa 200 kg, so v letu 150.000 živali več porabili. To je za naše živinorejce veselo znamenje, da poraba mesa še vedno raste in se za enkrat ni nr nič bati, da bi živina posebno padk ceni. V živinoreji je naša gospodari prihodnjost. Na enega človeka na pr„ skem pride skoro 40 kg mesa iz javnir klavnic. V tem pa ni meso od žival' katere so kmetje doma zaklali in nies iz tujine v Prusko vpeljano. Tega mesa je skoro ravno toliko, kakor one ga, ki pride iz javnih klavnic. Lahko torej rečemo, da poj6 v Nemčiji in pru siji vsak državljan povprečno do 7o mesa. Ko si bomo sami gospodarstvo izboljšali, si bomo tudi mi lahko kai boljšega privoščili. Bati se je le, da ne bi mnogi s tem priboljškom šc pro2fr0. daj začeli in s tem gospodarstvo oško, dovali. Vinarska zadruga. Velike množine vina izborno kvalitete še čaka v kleteh kranjskih vinogradnikov na kupca. Vzrok temu je dejstvo, da se izvrstni domači vinski pridelek veliko premalo na Kranjskem samem pozna, vsled česar se pri nas veliko tujega vina, katero se sicer glede dobrote z domačim nikakor meriti ne more, popije. Z ozirom na to si je »Kranjska deželna vinarska zadruga« v Ljubljani stavila hvalevredno naloi go, delati za domača vina potrebno re« klamo ter dovajati vinske kupee zadružnim članom, h katerim prišteva večino krajevnih vinarskih zadrug in skoro vse večje vinogradnike Kranjske, Vinski trgovci, gostilničarji in zasebniki, kateri iščejo dobro vinsko kapi ljico, naj bi sc tc ugodne prilike obilno posluževali ter si rajši pristno in izborno domače vino preskrbeli, kakor pa da segajo po tujem dvomljive dobrote. Obračati sc je tozadevno na »Kranjsko deželno vinarsko zadrugo« v Ljubljani, katera vsakemu kupcu rada in popolnoma brezplačno pojasni, kje je dobiti razno vrste najboljših dolenjskih, vipavskih in belokranjski/l vin po nizkih cenah. Kaše mlekarne 1. 1908. Poljedelsko ministrstvo je izdalo ravnokar za leto 1908 svoje poročilo, iz katerega se razvidi delovanje mlekarn celega cesarstva. V naših mlekarnah smo pričakovali zaradi suše še slabših uspehov, kakor se nam kažejo v ranici. Saj so morali zavoljo pomanjka< nja paše in slabe košnje mnogi gospodarji do polovico živine prodati. Da je pri slabi krmi tudi množina mleka nazadovala, je čisto naravno. Saj krava le pri gobcu molze. Mnogi so morali celo poletje in jesen imeti živino lc « hlevu in jo krmiti večinoma s slamo. Podatki za leto 1909 bodo gotovo se manj ugodni. Priobčujemo zopet p<£ datke o mlekarnah po izkazu poljeclci-< skega ministrstva. ca J«! > 01 tO C 73 OJ U. O D. to N Ime in sedež zadruge 1 Postojna1 2 KoCevje 3 Nova Sušica1 4 Smihel1 5 Prestranek2 6 Skofja Loka« 7 Poljane1 8 Selca1 9 Sorica 10 Dolsko 11 Krtina 12 Moravče 13 Prevoje 14 Rova : 15 Dobrepolje 16 Dobračevo 17 Ledine 18 2iri 19 Vršni k 20 Trnovo 21 Zagorje 22 Naklo 23 Predoslje2 24 Trboje 25 Cerklje I 26 Cerklje II 27 Svetje-Medvode 28 Stari trg 29 Brezovica1 30 Dobrova1 31 Izlake 32 Sv. Gora 1.33 Rovte1 34 Logatec (spod.)1 35 Planina1 36 St. Rupert1 37 Duplje 38 Borovnica1 39 Horjul 40 Vrhnika 41 Sv. Jošt 42 Fužine1 43 Gorje1 44 Češnjica 45 Srednja vas 46 Mošnje 47 Nomenj 48 Podjele2 49 Polje 50 Ravne 51 Ribno 52 Savica 53 Selo 54 Boh. Bistrica1 55 Britof 56 Hrušovje 57 Landol 58 Senožeče2 59 Komenda 60 Mengeš 61 Tuhinj 62 Radomlje2 63 SkaruCina 64 Smarca 65 Vodice 66 Št. Lorenc1 67 St. Vid 68 St. Vid pri Vipavi Kako se dela ročno in električno s parno turbino ročno z vodno silo s parno turbino ročno s parno turbino ročno s parno turbino ročno s parno turbino » ročno s parno turbino ročno in s parom ročno s parno turbino ročno s parom ročno rofno in parno turbino s parno turbino ročno s parno turbino s parom ročno » s parno turbino ročno ročno in vodno silo s parno turbino z vodno silo » s parno turbino z vodno silo s parno turbino > s parom s parno turbino •) prodaja mleka ln natura. •) po prejšnjih letih. > o J3 ca Množi B e o O) C >N > Q> J2 ro C 'N > c ■a ca ca N "3 •a «0 ca JH mleka O C jO O > o > M >N v litrih "So D 5525 — » 2201 1300 122 7765 _ obč. 1197 4809 » 187 3750 » __ _ 1639 518 650 obč. 1588 10799 > — — 3808 179 335 14868 _ — obč. — — 21300 3407 — 8800 — — obč. 3400 — — 1200 2500 47000 2249 _ obč. _ _ 1000 — — obč. _ 4660 1600 5560 _ 2800 100 _ 1625 _ 524 200 — 828 obč. _ 1950 2000 _ 185 1000 _ 301 obč. _ 3848 7000 _ 1300 600 _ 2609 2864 _ _ obč 42 3250 5015 250 2140 obč. _ _ 1844 21638 — obč. 12488 — > 2486 — > 12541 — > 12205 — » 5700 2046 2104 11819 548 2760 7070 — 2800 6591 8167 obč. — 4244 184550 61192 273849 5333 133 6700 6430 4860 4354 8000 2450 815 4193 2610 5119 930 4297 1550 1376 723 1500 2500 9070 5148 898 2500 1380 1337 2000 8764 20000 4653 2000 4700 448 6556 1472 3200 4500 500 3850 20000 737 200 5000 800 800 3565 225 560 250 147 1200 400 1250 1200 1814 1650 2000 6000 4419 2287 2584 2661 2080 4085 6000 7500 4244 Delalo se je (celo leto, ozir. nekaj mesecev) 8 o a celo leto 6 mesecev celo leto 230506 neomej. omej. neomej. omej. neomej. omej neomej, omej. neome omej. ai c N » > « ca v S "8 C/3 C7> vpis. vpis, nevpis. vpis. 6 mesecev 4 mesece 5 mesecev » celo leto 3 mesece t Vi meseca 4 mesece » 3 mesece 5 mesecev 4 mesece » celo leto t mesec celo leto celo leto neomej. omej. neomej. » omej. neomej. > omej. omej. neomej. omej. nevpis. » vpis. nevpis. vpis. nevpis. vpis, vpis. Zarm 23 I/:mi:ji'Ui — am/fr V A't ^•ev. 4 >m *»i ar*. ni.«* ""«« ninmaiM ;i.*Hi.uvt in« zmeni. " a ni ri t* ' "i va.x tmiili J77j . {.t ainftjhiia 'vza mista. ti h* „»» • n..»a.i.**ii» jemitMUi UJ.iTT.5N. i,trm ri r iiiu ^ nittiiai-iiui ii ill-i >\mv innw iraa.ruiiHct. vat .»» jiLi i«t uSriiiUra. lmnunt m mtt-Lu-il 1 MinT Lt-i- ii it iricuL * .»IH . n" n.t«i.i ir-f jz».u2Ui»*tri. mit. h: n hihil t*',i HMf -•••in n jilij _ 2Wr T «"x:i lnimii- i»*-rt iii.^LA SL.T3L.r71 — TlIL.HfH = L; '."H.rTJ V.r.i«t'j Hm! "tir-' jeru. 1_'H f. 1 n (»jfciCTr-ri la.iprtinvuL lila at.'.: lutctt. .ii ituliL. i "i■: ruisuli.-.*« H _»» piTStiipillii m ""s; • i lil t":: .HM 2W!i* 11." U *»» SI WH .it i" v* , ui -t. -'.» rurunKrni i s i" - t-i :<: li -v.i_ "»jiuuii. :.t s: : :ui i -. s i -. ki zi.,*-i.i l.ii^i.T.iS 1 - / Utifi.1 '"".t —.; ^i- t>- '• -. r 1". »■• ..1 VT1T J_ "IJ-i, 1- _Z-i -.zi.\.\ - t. i-". : ". •»st na.: :• ■ " • . 1«ii-.ciii «.•!-» : otra. v-iv . . - ■-. «r * •-■? —Lfiž- ..;i".i I' '"i"'. ■•:■-■. fl ">'" U___.'".'IlTr .-■• ■i' v: in -■.'■.-.z. '.-trt;."* i.i-1 i ■ • - i 1 • h* p*.*s» ic-i »"-ši. L.i-11-l.JjE hi : ■ . fcr :•> trs-' i.h.: i .'..t: 11, L T. i .11 i "1-1. i s. *>» ' - "» . MU . '.t yr TiJv .H 1114 , .: . 1 41 j.. «,- — / J. L " " t M. L L -j ' 1- T . , - -.. ^__ •i 1 j 1 .»'.17 ii-.." i li& - T t* ► ] < ■i-r " • 14* .H *i T? MH . Ki-:. -41 •A 'Pl .'Mji T '.»'.C ■ "34 . 1451. - -r ,'ri' 3 . tM . •<7*4. UJJ!; w * "i !>!i*. i "V. . . J.1— C. b Li '...."."•. J V-i-.fc. ČA .i ".. .t iiila V -r.1 Vjr; J>ri Zi >»-. .... _ »T i. OT. 1 -po > j I^feZii- -r. L L-:;, i Vifajjjt __ L 3121.151 . J<(iif Piihu-JKS I. Ji Lir-i.: t H'!/// « i žrHC>r- 7 -i ••- ii > , j- lašiti - irumn^ i ZV*ff*i , ji i iriteiigt,. . , ".,-1i i l-i^-1* :! ''•Sfit , i • -t"-"_-- t 7 u* i 'j f> . iiii.'ini i Turi , L :<«rai i it. Tif » T:-i.- .T^'-*-? ^ Lil-ll t -jr-UUJT \*£jfMf/ , T jf"i * '-»>' jiuiii! ZIID:^ : " i.u-1. Mi-->n te v ' s; n T"x>: luagr .! JU rr-fiii i liHfiTZ.''. Ktbi pfiffice. ? ;••.: '.-r-i. a n- - i 7M- ?.ti_L n >; r: le? se '"vr^Li irriTiaii - Tria. *j-fi i.-.* ^e alelc r-e ;.Ši. ukf InrLi;- T rirt-- SiiL.-e i-.rii. ir. inrč i.i.*"tTiš<:i oi mcrju. Z». ' ini : -rs. t i : i^tl ^Jilii i - i i - - .ii ■" T- - ~ t ce se u/m v-. , k ' - ' >. i' '-.i tj] v * V/* '»"'v., .--u • , inojuica K)C 'It'/ K i > ' .'J* Zi. - * • ).'v. i. ž.-,.- 7. P" i: L ii r.*.. e -_ ii er.e . fi'r_ i u-e-lam L' - - - T*- j^TiTffi vre... ti-' ntisni se -"'j in sto HTj. ^e'.'."' .»"-i-i . e^i ;. ••'ri i /i ^ i«-. - . ^ ii. •'-.'i.i-.i. VbAi: .'e*n - ti..-. i» . fc. . zim', is. '' - ni. 2.'.-<.. Oviri i'-.ir ».itiiii 'jc >-' :»e r-i«':e ie: rt*;_ • »•* l/i .e - Tiir.1- se ,>e t tt ; *■-.-jiiii.. rt r~e. v : :.>-,iii-n. - firiir Črti e " II____•'-'.■ '."t i. h' IffTfir.-Vtr Zii. f^v^Ti" - 1«L i«:-n y . vri. i : -i -irtn .-=-" . i i;' i I E . -. « - --te-i ;.:___ Ni it.il i.n_rt" r L*: iT- ' . .1 '. i H 1 Si. i-'" " . ' ". i. pi zi-i-rt. r rr.-t .-er. : • •:-4 .e "rre-n.L. Ce . T7r : -_i 1 >1 levilo -•'-rio na. - ^a i« ""'I fc2 "iker • lotro -i >ako ča«u leta •>'* del ■ -.■;r: i«i«č: r: it: irirt-ale T-._j:e .— 'lan,* .n.Č.v p;, T-^-.r LTJT liril u 'le so l.e niile mk-laj- t eien '.>:»r»- tu «-.*■:•-le č ii . št i^ia :. T .ei.tl na%-: tertn. Jne it fLirt.iše - ;. e uEia-lfr i. gn ;' -. nisc i ei .i« cže-oe . i 2a1{<- daieii ii pi iTBBB ea»eE'al!«a. Z iij se ofeeia t ifr_ -velik jTecirsi. Mjtlarš-ka r~. ''it . e osnonrala nt«o rirčj-ijo pri j -i.:J t -,'Liiijx £>er i® i-rismi §ti- ii-ieic--. U eir p: t-T.-tarskeji: načina. . 7c- io \-fcxno tudi r.t -iru.ee Ira/e. kjer ;-rJie.'0 riariikiž.; t tadrer:- z oddajo 1 i-^ar.a a^j nj.jeka_ Mj- 3;-.oje Lc«i*-:-jO prt-ie; denar imeli. iTi aru je aemo-»'»te pre-c e. plačil toda pozneje je tem bo3;še. To je pa tudi najt-;-i;a vr>ta mlelarstTa. ki zaLteva jvš izače-nih. spretidii in delavnih sirarje-T. Na Du- j naju bi menda posebno radi videli raz- > voj siraretL da se zmanjša tuji uvoz. Pri cilju še nismo, bližje vendar j rih& jamo. Po pravici se našim kmetom očita, da premalo skrbijo za naibDljše domače gnojilo, ko pustijo, da jim s-koro gnojnica odu-če. Gnojnica ima v seli dušik, ki ga vse rastline tako nujno potrebujejo, in kali, katerega v i" :. rhra-~ • razna : . - .tkazal - p. -.ikiceni L. t -tii-i sc x . •:■ v - i>ora\). - - l.-". - črna in .i s-: Lrani v njej, — Zurt-ši,. s* pz - — -r- ker pade Napačn: ;>e y«> ri"nx jr-itef r: r: čin ir. -rse z ecajfi.': :. man."ka i. - z sre-ir-i, N->:.. s čc.i.r^Zir:-:'.: se t r.rr; t' —a. i j »en. -Sni . z r rrK-.n:r^o rr trave zla-:; .-.u. i>c»s p k:-::;; rr. 1. • • rrJ. kan. de ".i", L naliva- r-.-.? T-:S" .'-.k i- s; v • . • rib >"t: "jniči -r? mo-loš le - ':>"'.j;o Detelji • r -ima Ni'olj ... l.-om-.oziiai veiik: irpiihti poj-Uneh. rov W jar z z; ini znmla tla. ne ker iTišik ne mre v i.fml; ? ir. k>r~si: Nekavrr. se b:;:. nico razvaiit: v vrelih pok .i.: če prideneš gnojnici na bi' -litrov vode. ne bo r.:t»?r:a vre Iz?, sko-dovala pri namakan.m in šk* iln-nju. Kdor jc skusil sam dobro ve. ka) leže na travnikih dobra gno.n.: i- Ako s* rabi zraven J>e nekaj losfaJa. se 1»^»° dvakrat dp trikrat toliko pridela. C« imaš dobro gnojno jamo. nv." kupiti nek?.; sie-;cv :r. ki".ii<*e s: li. na:b.v.;c v r.Lzr.ter;u C : 1 " ' in to potrositi v«o tr&vnikib in njivah kamor si gnojnico vozi!. Naravno?; umna je misel, njivam gnojiti s širno gnojnico. Enkrat bo morebiti 3Wi pozneje se iv«do njive uničile. Žene in matere v našem delu. II. ZNAČAJ NARODNIH DELAVCEV. Pri vsakem narodnem delavcu zahtevamo razen zdrave pameti in čistega srca tudi 3. Pridne roke. Lenuhi so največji sovražniki nagega razvoja. Ko sem včasih gledal dela velikih mož in videl cele skladovnice knjig, katere so spisali, in pomislil na vse, kar so morali poprej prebrati, misliti, delati in izkusiti, sem se nehote vprašal, kje so dobili čas? Vedeli, da je čas drag. S pridnostjo so vse dosegli. Poglejte dva dijaka v šoli. V isti šoli sta, enako nadarjena, v enakih razmerah. Eden postane imeniten gospod, čast domačega kraja, drugi je srečno dosegel čast kakšnega potepuha, katerega se domači sramujejo, če ga kdo le imenuje. Eden je delal in študiral, drugi le pil in pohajkoval. Dva gospodarja sta v vasi skoro v enakih razmerah. Čez nekaj let je eden dogospodaril, drugi jc za polovico pomnožil svoje premoženje. Čudno je, da ljudje, ki imajo največ opraviti, še najrajši pomagajo drugim v zadregi. Matere in dekleta, ki imajo vse gospodarstvo in domača dela najboljša opravljena, imajo še največ časa, da pridejo pogosto v cerkev. Pridne roke so podlaga pravega dela in resnične sreče. Vsi veliki možje, vsi oni veliki dobrotniki človeštva, vse dobre gospodinje so pridno delale od zore do mraka in poznale le v delu in spolnovanju volje božje največjo srečo. S človekom, ki rad dela, se da še vse napraviti, z onimi, ki srečo v gostilnah in zabavnih druščinah iščejo, prav ničesar. Zato je pa za gospodarja največja nesreča, če dobi v hišo zanikrno ženo, ki rada dobro kuha in kaj boljšega je, za delo pa ne mara. Nasprotno bo ravno tako žena uboga reva pri lenem možu, ki se vda pijači ali ostane uboga tapca. »Ko bi mogel naprej vedeti, kakšen bo, saj bi se varoval,« poreče marsikdo. Le poglej, kako dela in kaj govori, ker se iz tega zpoznaš človekov značaj. Lenuh zjutraj težko vstane, prestopa se počasi, dela z nekim strahom, kakor bi gada prijemal, med delom postoji in stori le to, kar ravno mora. Pridni delavec je pa živahen, naglo dela, da se kar kadi, nobena stvar ni pretežka, ne da si oddihljeja in ne gleda okoli, dokler ni delo končano. Pridni človek govori najraje o svojem delu, gospodar o polju in živini, gospodinja o putah in prešičih. Sicer je res, da tisti, ki veliko govorijo, niso nikdar posebno pridni. Postanejo čenče, katere pri resnem delu nihče ne upošteva. Če se fant meni le o gostilnah, dekle le o obleki in plesih, je s tem dokazano, da pridnosti manjka. Za narodnega delavca je pridnost neobhodno potrebna. Bog ni zastonj rekel: »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.« Kar so ljudje dosegli, so z delom dosegli in v znoju iztrgali materi zemlji. Toda to delo rodi najčistejše veselje notranje zadovoljnosti. Poglejte, koliko je še dela povsod! Zanemarjene hiše, notri umazano, polje slabo in mi reveži. Vse nas kliče na veselo delo za povzdigo domače hiše in domačega kraja. Mnogi bi sicer radi opravljali kako bolj imenitno delo, toda navadni delavec, priprosta dekla jo pa vendar prenizko. Ravno tvoje ponižno delo je zate najboljše. 4. Železna volja. Pri delu človek čuti vse le mogočo ovire. Enkrat manjka časa, drugič ga druščina vabi, rad bi si malo odpočil, kam pogledal, se malo pozabaval ali v krogu prijateljev se malo pozabaval, dolgo spal in vse drugo, kar jc še za človeka prijetnega in dobrega. Delo se opusti. Marsikdo je lepo začel, pa ničesar dosegel. Pravi narodni delavec mora imeti železno odločnost in voijo, delu žrtvovati svoj čas in svoje prijetno življenje. Delati mora, če je tudi malo bolehen ali malosrčen. Rad žrtvuje nočno spanje, rad zabavo in vse drugo, da svoje delo konča. Kolikokrat se zdi, da je nemogoče in vendar gre prav lahko. V tem velikem delu se vedno bolj krepe moči, širi obzorje, množe uspehi in delavec jc vesel, ker je izpolnil svojo dolžnost. Ne vprašaj se nobenkrat: Ali se mi ljubi, sem slabe volje, ali je prijetno? Mora biti, to je zadosti. Te železno volje manjka pri nas povsod. Le dobrovoljčke vidimo, ki bi radi vso storili, ki vse obetajo in so za vse dobro pripravljeni, ne storijo pa ničesar. Ta nestanovitnost je ena največjih napak pri ženskah, pri katerih je veselje do velikih del za skupni blagor pogosto od vremena odvisno. Reči pa moram, da sem poznal veliko več velikodušnih deklet in žena, kakor mož. Zdi se mi skoro, da je pijančevanje vzelo moškim možatost in značajnost. Ta železna volja zahteva obenem, da sc vsako prevzeto delo popolno opravi. Mnogi so radi povsod zraven, koder sc kadi in časti, veseli so s kakšno odborniško častjo. Ne delajo pa nič in se ne brigajo za nobeno stvar. To so trotje, katere bi bilo treba kmalu vun pometati. Vsak, kdor je prevzel kako opravilo, ga mora popolno izpolniti. Ljudski zaupnik je in ne sme nad, ki so sc vanj stavile, ogoljufati. Če še ne veš vsega, daj se podučiti. Glej, da dobiš pregled in tako svojo dolžnost natančno izpolniš. 5. Debela koža. Prijetnega življenja gotovo nc bodo imeli dobri delavci, ki tudi za druge delajo. Težko je ljudi prepričati, da je kaj novega tudi pametno. Sicer imajo prav naše grče, Id ne verjamejo vsaki besedi, toda lastnim očem m lastni pameti se pa že sme verjeti. Kadar je pri tebi, bo vse pritrdil, kadar pride drugam, bo ravno nasprotno govoril. Ko mu bodo drugi pravili, koliko bo imel škode, če bo zraven, se bo začel majati. Toda to še ni najhujše. Najbolj boli vsacega pravega delavca, ki res le iz ljubezni dela, ono ostudno obnašanje ljudi, ki sami nikdar ničesar zastonj ne narede in vse druge le po sebi sodijo. Ti ljudje niti razumeti ne morejo, da bi kdo iz ljubezni do revežev delal. Če boš pri zadružnem delu, pri gospodarstvu ali svoji hiši nesrečen v poizkusih, se ti bodo smejali in ti prav iz srca privoščili težave. S smehljajem vsegavednih modrijanov bodo govorili: »Saj smo vedeli, da je vse to le neumnost. Kaj se pa v vse vtakne? Mi znamo! Tega ni bilo prej.« Če boš imel uspeh pri zadružnem delu, jih nobeden ne bo prepričal, da zastonj delaš. »Tisoče spravlja, tam si polni žepe, od naših žuljev bogati.« Naj ti gospodarstvo napreduje, ti bodo vsi nevoščljivi. Le sebe išče, samo za denar mu je. Če bi v lastnem gospodarstvu iskal dobička in večjih dohodkov, je to menda prav in vsi bi ga imeli posnemati, da bi ravno do tega prišli. Saj je pot dela in napredka vsem enako odprta. Ko bi človek gledal na govorjenje ljudi, no bi nikdar ničesar naredil za druge. Prijatelj, delavec mora imeti žu-ljave roke, narodni organizator pa debelo kožo kakor podplat, da jo ne pro-derejo vsi strupeni jeziki. Kdor se ozira na vsako čenčo in se zboji vsake besede, ne bo nikdar kaj posebnega napravil. »Kaj meni mar vse govorjenje, vse nasprotovanje. Izpolnil bom svojo dolžnost, če se svet podere, ki se pa še gotovo ne bo.« Ko bodo videli uspehe, ti bodo nazadnje tudi oni zbadljivci hvaležni. Žal, da je takih jeklenih mož zelo malo. Ne vetra, še sapice, še besedice se ustrašijo. Tudi ženskam bo treba veliko, veliko dela, da svoj značaj izpopolnijo in si dobijo ono neprestraše-nost, ki jc vedno krasila velike žene. Komaj je kaka žena toliko storila za svoj narod, kakor devica orleanska za Francoze. Angleži so imeli pred 500 leti skoro vso francosko deželo v rokah. Zadnja trdnjava Orlean je bila v največji nevarnosti, kralj Karol je brez odločnosti begal okrog. Imel je še štiri cekine premoženja. Vsi so obupali, ko Bog pokliče ponižno lcmerko dekle, 17-letno Ivano, ki je bila najboljši in naj-pobožnejši otrok v vasi Domremi. Nebeški glasovi so ji govorili o nesreči domovine, da je žalosti jokala. Ko so ji isti glasovi zapovedali. naj gre pred oblegani Orlean in ga reši, je rekla: »Sem uboga deklica in ne znam konja sukati in vojske voditi.« Ko je spoznala voljo božjo in so ji nebeški prijatelji obljubili pomoč, je šla pred kralja, razodela njegove skrivnosti in pred vsemi učenimi možmi dokazala svojo vernost in božje poslanstvo. Zdaj je šla v vojsko. Naprej so šli duhovniki, ki so prosili sv. Duha pomoči, potem devica visoko na konju v bojni opravi. Malo je govorila, veliko 122 molila. Povsod se je obnašala, kakor bi bila od mladosti na dvoru in v bojnih vrstah. Govorila je odločno, kakor z močjo višje oblasti. Skoro vsaki dan je bila pri spovedi in pri sveti maši. Vedno čista je v vojski vso razuzdanost z največjo strogostjo odpravila. Cele dneve je bila na konju in v bojih brez hrane. Zvečer je zavžila le košček kruha in nekoliko vode. Angleži so se najprej smejali, potem kleli in prisegli, da jo bodo kakor čarovnico sežgali. Slabotna devica je vodila malo četo vojakov skozi močne trume sovražnikov. Z belo zastavo Matere božje in Jezusa je stala v najhujšem boju. Sama je bila vedno v prvih vrstah. Čudovito navdušenje se je po-lastilo ljudstva pri pogledu na pripro-sto kmečko dekle, ki je vodila kraljeve vojske od zmage do zmage. Dosegla je, da so sovražnike premagali in kralja kronali v kraljevem mestu Remsu. Z belo zastavo je Ivana stala zraven pri kronanju in njen oče je bil tudi poklican. Prosila je kralja, naj jo zdaj pusti, pa ni bila uslišana. Vjeta od Angležev je bila na smrt obsojena in na grmadi sežgana. Umrla je kakor svetnica. Zadnje besede so bile: »Jezus, Jezus!« Eden sodnikov, angleški tajnik, se je tiho domu splazil z vzdihom: »Zdaj smo zmagani, ker smo svetnico sežgali.« Le njeno srce, ki je tako goreče Boga in domovino ljubilo, ni zgorelo. Ta čudež ni ganil sovražnikov, ki so njeni pepel s srcem vred v vodo pometali. Zdaj je znana po vsem svetu in bo kmalu svetnicam prišteta. Francozi je ne bodo pozabili. Po deželi ima spomenike. Tudi naša domovina ima sovražnike, ki ji hočejo vse vzeti. Bog kliče na delo dobre žene in srčna dekleta, katerim ni le lastna korist, ampak skupni blagor pred očmi. Brez truda, brez znoja, brez vojske se pa še nikdar niso dosegli trajni uspehi. Bog nam kaže pot križa, po kateri bomo zmago dosegli. Gospodarske drobte. Pismo nekdanjega učenca kmetijske šole na Grmu. Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu je prejelo pričet-kom tega leta pismo od bivšega učenca Fr. Br. v R. pri Pt. na Štajerskem, ki je vredno, da se doslovno objavi, da izvedo tudi širši krogi mnenje, ki ga imajo praktično delujoči gospodarji o vrednosti kmetijskega poduka. Dotično pismo se glasi: Slavno vodstvo! Blagovolite podpisanemu naznaniti, če še izhajajo »Dolenjske Novice« v Novem mestu? Ali jih še tiska gospod Krajec? Podpisani si jih namreč želi naročiti, da bi tako vsaj nekoliko zvedel, kaj je tamkaj novega, posebno pa, kaj je novega o nepozabnem mi zavodu Kranjske kmetijske šole na Grmu, kjer 11* sem preživel najlepše dni svojega življenja, dnevi, katerih se vedno z največjo hvaležnostjo spominjam; kajti spominjam se jih z veseljem, kot onih mladostnih dni, katere sem moral pred odhodom v kmetijsko šolo preživeti pri svojih starišili. Zakaj vse to veselje in hvaležnost, njega vzroke, mi ni mogoče danes izraziti, ali ob priliki bom to storil. Povedati mi bo to sedaj tem lažje, ker bo z letošnjo »Svečnico« že preteklo 10 let, kar sem svoj gospodar in sem se lahko sam prepričal in skusil, v čem jc kmet ,ki se je kaj učil, na boljšem od drugih, ki pravijo in vedno trdijo, da se kmetu ni treba učiti. Z največjim spoštovanjem Vaš Vam vedno hvaležni učenec Fr. Br. — Objavili smo to pismo edino le s tem namenom, da bi se bolj in bolj cenila korist kmetijskega poduka pri naši kmetijski mladini in da bi se naši gospodarji raje odločili pošiljati svoje sinove v kmetijsko šolo na Grm. Kmetovalci bodite previdni pri nakupu sadnih dreves! Na naših spomlad nih semnjih po deželi so prav mnogokrat celi vozovi dreves na prodaj. Ako si ogledaš iste natančneje, opaziš, da so navadno zelo šibka, nepravilno vzgojena, s slabimi, že napol suhimi koreninami, tudi niso dostikrat etiketirana. Ako vprašaš za razne vrste, ima prodajalec vse, kar želiš in ti označi eno in isto drevo sedaj za mo-šanckarja, potem za rajneto, kalvila itd., katere vrste pač misli, da potrebuješ. V resnici pa ne ve sam več, katera vrsta da je. Prodajalec je največkrat samo prekupčevalec s sadnim drevjem, ne pa vesten sadjar. Kupil je izmeček, katerega po semnjih ponuja kmetom od kakošne zakotne drevesnice. Ker sc taka drevesa, posebno proti koncu semnja, ponuja kmetom že za vsako ceno, porabi ta z veseljem priliko, si kupi in posadi ta cena drevesa, katera mu jc prodajalec tako hvalil, v nadi, da mu bodo v par letih donašala obilo najboljšega sadja. A revež se bridko vara. Ko drevo čez nekaj let prvič obrodi, sprevidi na svojo žalost, da je kupil in sadil drevo ničvredne vrste, vidi, da je bil grdo goljufan. Umevno jc, da mu to vse veselje do sadjereje vzame ter pusti isto v nemar v svojo veliko škodo. Ke-dor se pa takemu razočaranju in škodi izogniti hoče, naj bode previden pri nakupovanju sadnih dreves. — Ako si sam ne ve svetovati, naj vpraša veščega zanesljivega znanega mu sadjarja za svet. Ne ve za tacega, naj se obrne na potovalnega učitelja, zadrugo, kmetijsko družbo, kmetijsko šolo itd. Vsi ti mu bodo radi in dobro svetovali, katere vrste sadnih dreves naj sadi, in kje iste dobi. Nekoliko višja cena naj ga ne straši! Varčnost tukaj ni'na mestu ter se navadno bridko maščuje. Sadnih dreves od neznanih mu prodajalcev na semnjih pa naj nikdar ne kupuje. Tako drevje je tudi zastonj predrago. Ali se splača prešiče cepiti? Znana »rdeča bolezen« preti uničiti našo kranjsko prešičorejo. Zato so se gospodarji tupatam žc posluževali »cepljenja« zoper »rdečico«. Kaj je s to rečjo? Eni pravijo, da pomaga; drugi, da nič ne pomaga. Deželni živinozdravnik Pavlin je podal pri »Kmetijski družbi« precej zanimivo poročilo o cepljenju prešičev v letu 1909. V 133 občinah se je cepilo 10.351 prešičev. Od teh je zbolelo 73 prešičev in poginilo 28 prešičev. Po cepljenju ostanejo prešiči samo pet do šest mesecev zavarovani. Po tem poročilu se je cepljenje dovolj dobro obneslo Poginilo je na 300 cepljenih prešičev komaj eden. Možje — brez hlačl Ali so tudi taki? Tudi! To so tisti radi zapravljanja sodnijsko »preklicani« gospodarji. Vseh je 325 na Kranjskem. Ti so nekaka živa priča, kako alkohol poniža človeka. Ni lepo, če možu hlače vzamejo. Zato tudi pri sodnijah tega ne store brž, ampak šele tedaj, ko je kdo skoro že vse zapravil. Posnemanja vredno. Iz New-Yorka poročajo: Tukajšnja tvrdka Aleksander Smifh & Sons Carpet Co. v Yonkers je razdelila med svojih 350 delavcev vsakemu posebej denarno nakaznico, glasečo se na 1.000 dolarjev. Na ta način je imenovana tvrdka razdelila med svoje delavce svoto v znesku 350.000 dolarjev, kakor je določila pokojna Mrs. Eva Smith Coch-ranova v svoji oporoki. Denar so dobili le oni delavci, ki so delali pri imenovani tvrdki po 20 in več let. V tovarni dela 7.000 dclavcev. Mrs. Cochranova je umrla v minulem februarju in je ostavila premoženje, ki je vredno 8,000.000 dolarjev. Denar pokojnice je razdelil delavcem sin po-kojnice Aleksander, ki je prevzel vodstvo tovarne svoje matere. V kolikor je znano, so denar dobile večinoma delavke. Tudi biat pokojnice, ki je umrl pred devetimi leti, je razdelil pol milijona med svoje delavce, katerih nekateri so dobili po 5.000 dolarjev. Smesnice. Črv. Sluga, ki je gospodarja in nj»gove sitnosti že več let prenašal, se no more več zdržati, ko je zopet kregan in pravi: »Saj So črv zvija, Je kdo nanj stopi.« — Gospod: »No, če že hočete bili črv, mi je tudi prav, pa črv vendar tako ne vpije!« V družinski so!>S. Dekla: »Naš gospod se jo hotel od gospe ločiti — danes so pa njegovi in njeni stariši tukaj!« — Hlapec: »O, že vem — spravna konferenca!« Neverjetnost. Gospod: »Ali verjamete, kar so pripoveduje o nekem slikarju, da je tako natančno naslikal pajčevino na strop, da se jo dekla več ur ubijala z metlo, da bi jo omola?« — Gospa: »Mogoče, da je bil kdaj tak slikar; amp^k da bi se kaka dekla več ur s tem mučila, — tega kratkomalo nc verjamem!« Nekaj moram zadeti. Gospodar: »No vem, kaj pomeni vozel pri moji ruti! — No, fanta bom pretepel, staro vjezil, in prijatelja na po; sodo prosil. Eno' izmed teli treh reči mora biti pravo!« Pravi vzrok. »Naš štacunar ima pa res zelo krive noge!« — Tovariš: »To ni nič čudnega; saj vidiš, koliko je blaga v štacuni -- in vso to sloni na njem!« Trgovina s semeni na debelo in drobno v LJubljani, Marijin trg (nasproti frančiškanske cerkve) priporočata svojo najpopolnejšo zalogo 327 kakor: domačo deteljo, Iucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, ^velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, ze-lenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd. Cenovnlk pošiljava na zahtevo zastonj. Trgovina špecerijskega blaga, moke, špirita, raznovrstnih barv, laka, firneža itd., na drobno in debelo. Zaloga železa, .želez. šin, Iraverz, Roman in Portland cementa, železnih peči, kotlov, tehtnic, sesalk in cevi za vodovode, štedilnikov, mrež za ograje, nagrobnih križev itd. Sploh vse železnine. - Dobra postrežba, nizke cene. R. Sušnik Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21. Pno slovensHo Metle u naprave eleMriili ceniraT^ Izvršuje elektr. naprave z vodno silo, na par, z bencin-motorji s surov, oljem. stne transmisiie za mlii Poprave bencln-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev, Poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešno opeke in opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela tofino, solidno In po nizki ceni, 704 JNlaSrte in proračune na zahtevanje. 6-1 DCniflll strojno klluCaonlCarstoo In • rHKlN podjetje za elektr. napraue Ljubljana, Poljanska cesta št. 67. - Telefon št. 73. lajša bolečine pri revmatizmu, protinu, glavobolu (migreni), isdiiji, trganju v udih, utrdi meso in mišice, ojači živce in krepi kožo, odstrani izpadanje las in vsako tvoritev luskin. Dobi se povsod v zelenih varstveno zavarovanih steklenicah po K 2 — in 1"20. Zahtevajte izrecno »Brdzag Francovo žganje" in odvrnite vsa ponarejanjal 306 ilSUsi Za ustanovitev večjega tovarniškega podjetja v bližini kolodvora na Spodnjem Štajerskem ali Kranjskem - se iščejo primerni - veliki prostori -za več let v najem.- Priklopljenje na parno moč ali clektriško silo se želi. - Prijazne ponudbe pod šifro »W. L. 6109 na anončno pisarno: RUDOLF 715 MOSSE, DUNRJ I. 3_i Delniška družba pivovarne pripo roča marčno, carsko dvojnato marčno in eksportno pivo priznano dobre kakovosti, sss Tropine in sladne cime kot naiizbornejša plča za živino Ljubljana, Spodnja Šiška. liiliiia izborila priložnost za nakup za trgovce m liroSnjarje, razpošilja se tudi zasebnikom. raiost Cefir v krasnih vzorcih za srajce, bluze itd. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Kana-fas za posteljne prevleke v živahnih barvah Oksford za moške srajce, trpežen. Delen Iz bombaža v krasnih vzorcih za bluze in obleke Platno, belo izborna kakovost. Pcpita blago za bluze in obleke. Vsi ostanki brez napake in zajamčeno pralni. Dolgost ostankov it do tO m. Nikakc rizike. Za nepovoljno denar nazaj. Ccz 100C prl-znalnih pisem Od ostankov ne pošiljam vzorcev. 40 metrov K1850 Rjuhe brez šiva 150 cm široke, Z25 cm dolge, zajamčeno platno, nedosežno dobro blago, komad K 2-50. Najmanjše naročilo H kosov. Pošilja po povzetju Tkalnica platna Julij Kantor. Baby pri Nachodu, Češko. Platno za srajce in rjuhe 1 kos 23 metrov dolg, 88 cm širok, fino Cisto platno..........K 18-50 1 kos 23 metrov dolg, 88 cm širok, fino Cisto platno Ifl.........K 16-50 pol tucata, Cisto platnenih rjuh brez šiva, 150 cm Široke, 225 cm dolge . . K 15-50 10-45 m pralnih ostan., 3-20 m dolgi K 17 — razpošilja tovarna platna Hnt. marsehik, Giesshttbel 778 pri Novem mestu na M. 10—1 Sul^neno in modno blago za litošl^e obleke, volneno gladko in lepo pisano v vseli barvaj za ženske obleke, pe-rilni Selen, batist cefir in l^ambril^ za bluze in l^rila. Došlo v veliki izbiri 514 po ugodni ceni R. Miklauc Ljubljana, Stritarjeva, (SpitaMa) rtJtaMitaHJk NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! Ceneno posteljno perje! t kg sivega skubljenega, dobrega perja K; 1 kg boljšega K 2-10, polbelega K ."*>, belega i K, belega skubljenega K (>10, i kg izredno finega, „ snežnobelega, skubljenega K „—-—- - A»7y^u'40ln ■ K; I kg sivega puha S. Boolsch U K in 7 K; I kg belega pu- — 'i—i" '—jia iqk; najfinejši prsni puh IJ K. - Pri odjemu s kg se pošlje franko 190? SO—I Dovršene postelje belega ali rumenega nanking-blaga i pernica, liUcm dolga, m cm široka z blazinama, vsaka -o cm dotea in 5-cm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem I" K7 z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivini puhom 24 K; posamezne pernice 10, 18, 14 in It' K; blazine n-M) in 4.- Za neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. I'o povz. od 12 K višje franko S. BENISCH v DeSenici Stev. 71, Cechij. == Ceniki zastonj in franko. ===== 300.000smrečniti sadik izredno lepih, triletnih, prodaja 1000 a 5 kron krajni Šolski svet v Postojni. 836 Jožef Steh in Matija Hočevar, Dobrepolje, izdelujeta apno v vsaki množini; za dobro blago se jamči. Cena po dogovoru. 743 3—1 HPN0. Brady]eve želodčne kapljice ■ podobo Marljacellske Matere Božje kot varstveno znamko, zato zvane Harljacellakt ielodene kapljic« so najboljle, skozi SO lat preizkušeno sredstvo prod motenju v prebavi vseh vrst, goreClci, zaprtju, glavobolu in težkoCam v želodcu, tvorltvi f elodCne kislini Itd. Dobi se v lekarni.ii za ccno K -'80 ln K1-40. Raa-noSIlla na deZelo lekarnar C. Bradg, Dunaj I., Flelict- markt »t. 2/387. 6 steklenic za K 8-—, 3 dvo|ne steklenice za K *80 franko. Pazite na varstveno znamko s podobo Marljs-celjske Mat. Božje, rudeC ovitek In podpis^^^^^ Uatanovl|eno »11. . SI t zmlete s stroji na|noveiSe sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Hdolf Hanptmann, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneža, laka In steklarskega klela. Zaloga slikarskih ln pleskarskih predmetov. Ilustr. ceniki se dobe brezplačno. Priznano dobro blago sukno, platno in drugo manufakturno blago se kupi naj- Pri (jflrpnjlf j' ceneje v Ljubljani 'f " Pogačarjev trg. Ostanki po znižanih cenah. parna opekarna in tovarna zarezane opeke Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta št. 2. FR. MALLT Sc DR., v Srednjih Gameljnih pri LJubljani _ | priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko | " na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini, f Za trpežnost zarezane opeke I. hi II. vrste se jamči najobširneje. 881 5-1 SE 92